(AfitDf v (RovInL Leto XVUL. št* 127 LJubljana, petek 4. junija 1937 Cena 2 Din (Jpravm&tvok Mjudijana, tinafljeva ulica 6 — Telefon flt. 8122, 8123, 3124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova UL 6 — TeL 3392, 3492. > aružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova al. St. Z Telefon St. 190. Račun) pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, VVlen 8t 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40^— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uhca 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon fit 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Predlog iz Zagreba Na drugem mestu objavljamo glavno vsebino ustavnega načrta, ki ga je izdelala skupina zagrebških intelektualcev. Načrt je zgrajen na federativni ideji in predvideva silno komplicirano konstrukcijo našega državnega ustroja. Avtorji sicer pravilno pravijo, da je ves problem konsolidacije naše države v tem, da se doseže hrvatsko-srbski sporazum, in da hočejo zato s svojo konstrukcijo osigurati načelo enakopravnosti, toda močno se nam zdi, da bi njihova ustava šele uzakonila nadmoč enega dela naše države in našega naroda. Interesantno je tudi, da zagrebški načrt nam Slovencem dodeljuje le neko podrejeno vlogo. Njegovi avtorji trdijo, da hočejo zavarovati polno ravnoprav-nost Slovencev, Hrvatov in Srbov, dejansko pa prepuščajo najvažnejšo odločitev, odločanje o ustavi, le hrvatski in srbski banovini. Že tu se vidi, kako mora vsaka konstrukcija, ki zapušča čisti jugoslovenski teren, pri vsej dobronamernosti ustvariti prilike, ki nosijo v sebi kal novih konfliktov. Prirodno je, da projekt, ki se je omejil le na gotove načelne sugestije, ne more biti povsem jasen in odrejen. Vendar pa je baš v nekaterih bistvenih vprašanjih tako neprozoren in meglen, da se jasno vidi zadrega avtorjev. Tako na primer so v pogledu zakonodajne razmejitve med državo in banovino sestavljale! v gotovih vprašanjih spustili prav v podrobnosti, v drugih pa se materije niso niti dotaknili. Ne zanikamo, da je v načrtu napisana marsikatera dobra misel, ki pa je izvedljiva z mnogo bolj enostavnimi sredstvi ter brez potresov in komplikacij. Zlasti razna gospodarska in finančna vprašanja, ki jih omenja načrt, se dajo izvesti in rešiti brez vsake federacije in že z zakonodajnimi sredstvi, ki so nam danes na razpolago. Po našem mišljenju se raznim držav-nopravnim formulam sploh pripisuje prevelik pomen. Avstrija je po formuli federativna država, toda noben človek tega skoraj ne čuti in ne opazi; vse važne funkcije avstrijske zajednice se vodijo iz centrale. Anglija je unitaristična zajednica, ali sistem decentralizacije in lokalne avtonomije je tako do podrobnosti izveden, da je anglosaška kraljevina vzor moderno urejene države Za nas Slovence vsebuje zagrebški načrt mnogo zanimivih določb, ki bi nas, ako bi se izvedle, pošteno vrezale v meso in kri. Ob priliki se zato na zagrebški elaborat še povrnemo ter si ga ogledamo s stališča našega pojmovanja splošnih državnih in narodnih interesov in tudi s stališča, da imamo Slovenci v vseh zadevah našega narodnega in državnega življenja isto in enako pravico s Srbi ali Hrvati, pa naj gre petem za velike ali male odločitve. Zagrebški načrt je izdelan kot material, ki naj posluži na eni strani dr. Mačkovemu pokretu, na drugi strani pa faktorjem in politični organizaciji, ki danes vodijo državno politiko. Ako so avtorji hoteli izzvati, da ena kakor druga stran obeleži svoje stališče napram nekemu, kakor oni sigurno mislijo, kompromisnemu predlogu, potem se jim je to v polni meri posrečilo. Stvarni uspeh je docela negativen. Dr. Maček je v kategorični iziavi odklonil načrt, češ da ne more služiti niti kot podlaga za razgovore in pogajanja političnih ljudi. Dr. Maček odklanja načrt z utemeljitvijo, da daje Hrvatom mnogo premalo. Revizijo ustave na federativni podlagi on odklanja in očividno zahteva še več kakor so dobronamerni avtorji hoteli dati s stališča, da je vendar treba čuvati najglavnejše temelje državnega sožitja. Z veliko radovednostjo je javnost pričakovala, kaj poreče drugi adresat, kateremu je namenjen sestavek zagrebških intelektualcev. Slovensko glasilo JRZ o načrtu molči in »Slovenec« do sedaj ni rekel o njem nobene besede. Tem bolj razburjen je pa organ glavnega vodstva vladne stranke. Beograjska »Samouprava« v celi vrsti ogorčenih člankov ne samo stvarno odklanja zagrebško sugestijo o reviziji ustave in idejo tako zvane sestavljene države ter še posebej zavrača zagrebške predloge drugega za drugim, temveč je otvorila po vrh še pravi bobnjajoči topovski ogenj na podpisnike zagrebškega projekta. In ko ji je sami zmanjkalo besed, je pričela objavljati razburjene proteste, ki jih pišejo in tiskajo od stranke vzdrževana pokrajinska in lokalna glasila JRZ. Argumenti, ki jih čitamo v tem časopisju, so po večini zelo primitivni. Zanimivi pa so toliko, v kolikor odkrivajo prava razpoloženja in gledanja današnje vladajoče stranke na važna državna vprašanja. Zaključno se da reči, da je JRZ odklonila zagrebški načrt z ogorčenimi protesti ne samo proti njegovi osnovni ideji, temveč tudi proti mnogim poedinim predlogom, o katerih bi bilo potrebno trezno in premišljeno razpravljati. Razširjajte „Jutro" 1 OS RIM—BERLIN Z VOJAŠKE STRANI španski problem v ospredju Blombergovih rimskih razgovorov vojaško sodelovanje Rim, 3. junija, b. Po informacijah iz zanesljivega vira se je z včerajšnjim prihodom nemškega vojnega ministra maršala Blomberga v Rim začela cela vrsta važnih razgovorov, katerih glavni del je posvečen samo španskemu problemu. Mussolini in Blomberg sta izmenjala svoje misli glede celokupnega vojaškega položaja v Španiji ter sta v tej zvezi pretresala tudi možnost skupnega vojaškega italijansko-nemškega nastopa za primer- da bi se napadi valencij-skih bojnih formacij na italijanske in nemške ladje nadaljevali. Spričo zapletenosti sedanjega mednarodnega položaja, v katerem Španija le preveč absorbira sile posameznih velesil, zlasti Italije in Nemčije, je Mussolini baje pripravljen zagovarjati tudi kompromisne rešitve. Le v primeru novih resnih incidentov bi Italija zahtevala skupno blokado na suhem in na morju proti valencijski vladi. Iz istega vira se nadalje doznava, da sta oba državnika razpravljala tudi o možnosti poglobitve sedanjih stikov med obema generalnima štaboma, italijanskim in nem- škim. Uvedla naj bi se po možnosti metoda stalnih posvetovanj. Virginio Gayda naglasa v oficioznem »Giornale d' Italia«. da prihaja Blomberg v Italijo predvsem kot vojak in da bodo zato vsi njegovi rimski razgovori pretežno vojaškega značaja. Velike vojaške parade, ki jih bo Blomberg imel priliko videti tekom svojega bivanja v Italiji, mu bodo pokazale nekaj primerov nove vojaške sposobnosti fašistične Italije. Spričo mnogih skupnih nalog obeh držav in glede na razgibanost evropskega političnega položaja se Gaydi poglobitev in povečanje medsebojnih stikov na vseh poljih zdi izredno velikega pomena. Po tolikih neposrednih kontaktih političnih osebnosti je bil končno nujno potreben tudi kontakt vojakov. Italijanski listi prinašajo v daljših izvlečkih vse količkaj pomembnejše komentarje nemškega časopisja k Blombergovemu rimskem obisku, med njimi zlasti komentar »Berliner Borsenzeitung«, ki slavi vojaško disciplino in vojaško pomembnost nove Italije. Mussolini je z novo vojaško disciplino dosegel, da je italijanskemu general- [epHMikansfca ofenziva troti Segovljl razbremeni Baske, je pričel general Mlaja severo-zapadno od Madrida z veliko ofenzivo Iz Francovega tabora Madrid, 3. junija, o. Republikanske čete so pričele veliko ofenzivo proti Sego-viji, severozapadno od Madrida. Včeraj in danes so po vrsti zavzele skoraj vse postojanke okrog La Grane in prodrle do nek danjega kraljevega dvorca, kjer pa so se nacionalisti izredno močno utrdili in se krepko branijo. Po veliki letalski bitki, ki se je včeraj popoldne razvnela nad Guadarramo, so se republikanska letala sicer umaknila na svoja oporišča, vendar pa so proti večeru ponovno napadla« uporniške posojanke in jih uspešno bombardirala vzdolž vse fronte. Republikanci so davi prodrli še za nadaljnje 4 km v smeri proti Segoviji, ki so jo republikanski dalekostrelni topovi že pričeli obstreljevati. Tudi v odseku Altoleni se položaj za republikansko vojsko povsem povoljno razvija. Republikansko topništvo je dopoldne hudo poškodovalo nacionalistični oklopni vlak, ki je skušal iz Sorije prodreti njihove postojanke ob železniški progi. Nacionalisti so se morali naglo umakniti. General Miaja, ki je bil pred kratkim imenovan za vrhovnega poveljnika vseh republikanskih vojnih sil, se je danes odpeljal na Sierro Guadarramo, da osebno prevzame vodstvo ofenzive proti Segoviji. Letalska bitka nad Guadarramo San Jean de Luz, 3. junija, o. Včeraj popoldne se je nad vrhovi Guadarrame razvila silna letalska bitka, v kateri je sodelovalo nad 70 letal. Kakor vse kaže, so nacionalisti v zadnjem času dobili iz tujine celo vrsto novih, izredno naglih lovskih letal. ki so tudi odločila v včerajšnji bitki. V bitki je bilo sestreljenih 17 republikanskih in 5 nacionalističnih letal. Republikanska letala so se morala zaradi tehnične in številčne premoči nasprotnikov nazadnje umakniti z bojišča. Bitka je trajala nad eno uro. Uspešen protisnnek Baskov Madrid, 3. junija, o. Baski so v gorah okrog Lemone izvojevali sijajno zmago. Predrli so obroč nacionalistov okrog Bilbaa. Nacionalisti so se morali z vso naglico umakniti iz svojih gorskih postojank do Aroorebiete in celo še mimo nje za nekaj kilometrov nazaj. Reorganizacija republikanskih čet je pokazala sijajne uspehe. Republikanci so napadali nacionalistične pošto janke že vse poslednje dni. Nacionalisti so bili že prepričani da so republikansko ofenzivo štrli, toda dejansko so bili vsi ti napadi zgolj priprave za veliki sunek ki je bil pod vodstvom vrhovnega baskovskega poveljnika Uriburija izvršen snoči. Inozemski prostovoljci, ki tvorijo glavni kader vojske generala Mole, so bili naravnost pre senečeni zaradi koncentričnega sunka cele baskovske vojske na fronti v gorah in po dolinah okrog Lemone. Spričo silnega pritiska nacionalistom ni preostalo ničesar drugega kakor, da so se v naglici in ponekod v paničnem neredu umaknili s svojih dobro utrjenih postojank nazaj proti Amo-rebiti in še dalje. Pri umiku je padlo na stotine nacionalistov. Boji za Amorebieto San Sobastian, 3. junija. AA. Davi zarana so republikanske čete ponovno skušale izrabiti gosto meglo za napad na biskajski /renti. Po hudi topniški pripravi je republikanska pehota naskočila nacionalistične postojanke pri Lemoni. Veliki valovi rdeče milice sc dospeli do neposredne bližine nacionalističnih postojank, ko so nacionalisti začeli hudo streljati iz pušk in topov na napadalce. Vzlic velikim izgubam so rdeči miličniki vnovič skušali napasti nacionaliste, toda tudi pri tem drugem napadu so doživeli ogromne izgube, da so se naposled morali umakniti. Po izjavah ujetih rdečih miličnikov so ta napad izvršili najboljši tuji bataljoni. Njl-hoj' namen je bi namen zavzetje Amore- bAe, 7 ' • ' ■ Salamanca, 3. junija, br. Zvečer objavljeno poročilo o položaju na bojiščih nagla-ša, da so vladne čete na guadaramski fronti skušale prebiti bone črte nacionalistov, kar pa jim ni uspelo, štirikrat so napadli, a so bili vselej zopet odbiti. Na bojišču so pustili okrog 2.500 ranjenih in mrtvih. Na Sierri Guadarrami e prišlo popoldne do velike zračne bitke, v kateri je sodelovalo 60 letal. Nacionalistična letala sestrelila 15 republikanskih letal. A vila, 3. junija. A. A Davi so republikanske čete izvršile napad na nacionalistične postojanke na guadarramski frenti. Velike izgube zadnjih dni so znatno oslabile borbenost nasprotnikov, tako da so nacionalisti ne samo obdržali svoje postojanke, temveč se jim je celo na nekaterih točkah posrečilo vdreti v sovražnikove jarke. Najsrditejši boji so bili tudi to pot blizu vasi La Granja in na sedlu Altu de Leon, kjer so rdeči miličniki pustili na bojišču okoli tisoč mrtvih in ranjenih. Prvi seznam italijanskih žrtev Rim, 3. junija, k. Danes je bil objavljen prvi seznam italijanskih prostovoljcev, ld so padli pred meseci v bojih za Malago. Ta seznam obsega 63 imen. Listi, ki so seznam objavili, pravijo, da so padli v Španiji pri izpopolnjevanju velike naloge, v borbi za zmago civilizacije nad boljše-viškim barbarstvom. Padli italijanski prostovoljci bodo sedaj uvrščeni med ostale italijanske vojake, ki so padli v Abesl-niji in v drugih vojnah. Italijanski prostovoljci se vračajo Neapelj, 3. junija, br. Danes je prispelo v tukajšnjo luko 1.500 italijanskih prostovoljcev, ki so se borili na strani generala Franca. Dvanajst izmed njih je hudo ranjenih, ostali pa so že rekonvalescenti in se počutijo zelo dobro. Iz Neaplja so jih takoj odpravili domov, ranjence pa v bolnice. Za prihodnje dni so napovedani še nadaljnji transporti. »Deutschland" bombardirali sovjetski letalci Berlin, 3. junija, br. Nemški listi pona-tiskujejo danes v senzacijonalni obliki vest pariškega lista »Grangorie«, ki trdi, da so nemško križarko bombardirali ruski letal ci na svojo pest brez vednosti vrhovnega poveljstva španskih čet. Po informacijah tega lista so ruski letalci v Španiji samostojni in niso podrejeni španskemu vrhovnemu poveljstvu. Ruske letalce vodi v špa niji polkovnik Kigrov. Dne 28. maja zjutraj je prejel Kigrov iz Moskve šifrirano radiobrzojavko. Takoj nato je sklical na po svet 18 ruskih oficirjev, po katerem je prejelo 6 ruskih bombnikov povelje, naj bodo pripravljeni za posebno nalogo. Naslednjega dne popoldnne so ta letala odletela na morje. Dve izmed njih sta proti večeru bombardirali nemško križarko »Deutschland«, ki je bila zasidrana v luki Ibizi. Eno izmed letal je vodil ruski poročnik šmit, drugo pa kapetan Grigorin. »Berliner Ta-geblatt« dodaje tej vesti v svojem komentarju, da ni nobena tajnost, da imajo ruski oficirji najvažnejša mesta v republikanski Španiji. Zato tudi ni čudno, če so Rusi izvršili ta napad na svojo pest brez vednosti španskega vrhovnega poveljstva. Moskva je hotela s tem izzvati mednarodne konflikte, da bi olajšala položaj republikancev. Nove nemške vojne ladje v španskem vodovju Berjin, 3. junija, br. Uradno poročajo, da sta danes odplula v španske vodovje torpedna rušilca »Tiger« in »Iltisc, jutri pa odpluje še križarka >Koln«. S tem je oja-čenje nemške mornarice v španskih vodah za sedaj zaključena nemu štabu na razpolago, ako bi to bilo potrebno, nič manj kot 8 milijonov dobro izvežbanih vojakov. Velike italijanske letalske vežbe Danes je Blomberg prisostvoval v Fuma-ri letalskim vajam. Navzoči so bili tudi italijanski kralj, predsednik vlade Mussolini, vojvoda Aosta, maršala Badoglio in De Bono, minister Dino Alfieri in državni podtajnik v vojnem ministrstvu. Ko se je kralj vrnil v Rim. je predsednik italijanske vlade krenil z maršalom Blombergom in spremstvom z letalom v letalsko naselbino Guidonio, pomembno središče za letalske preizkušnje. Maršal Blomberg je popoldne obiskal maršala Badoglia in zunanjega ministra grofa Ciana. s katerima je ime lkrajii razgovor. Tesnejše vojaško sodelovanje London, 3. junija, p. Angleški listi poudarjajo, da se rimski vojaški razgovori tičejo v prvi vrsti mednarodnega političnega in vojaškega položaja, kakor se je razvil po poslednjih incidentih v španskih vodah. Blomberg in Mussolini ter Badoglio in drugi vrhovni faktorji italijanske vojske sedaj nedvomno razpravljajo o nadaljnji skupni italijansko—nemški akciji na španskih tleh. »Daily Mali« trt)javlja informacije iz Rima, da se bo v Rimu vsekakor sklenilo tesnejše vojaško sodelovanje Italije in Nemčije, kakor že obstoja med Anglijo in Francijo. Predvsem bosta skušali obe državi harmonizirati svoje interese in svoje postopanje pri oboroževanju. Skušalo »e bo doseči tudi tesnejše sodelovanje med obema generalnima štaboma, vendar pa se ne bo sklenila prava vojaška zveza. Pozornost v Parizu Pariz, 3. junija, o. Tudi v pariških poft-tionih krogih je Blombergov obisk ▼ Rima izzval veliko pozornost. Kakor zatrjujejo listi, sta Mussolini in Blomberg včeraj na svojem sestanku razpravljala predvsem o položaju v Španiji. Stališči Italije in Nemčije sta v tej zadevi popolnoma identični Kar se tiče govoric, da se ima v Rimu skleniti vojaška zveza med Nemčijo in Italijo so tudi pariški krogi mnenja, da do take zveze ne bo prišlo, nego se bo Blombeig z italijanskimi vojaškimi faktorji domenil kvečjem le o tesnejšem sodelovanju med obema generalnima štaboma. General Mola padel Ponesrečil se je smrtno na izvidniškem poletu nad baskovskim bojiščem Salamanca, 3. junija, br. Nacionalistična radijska postaja v Salamanci je nocoj ob 19.30 objavila naslednjo vest: Vsej nacionalni Španiji javljamo tužno vest, da je general Molla, poveljnik nacionalističnih čet na baskovski fronti in zaslužni borec za nacionalno Španijo, danes v izvrševanju svoje vojaške dolžnosti našel smrt na polju Časti. Popoldne se je skupno s svojim adjutantom in dvema ge-neralštabnima višjima oficirjema dvignil s trimotomim letalom nad sovražno ozemlje okrog Bilbaa. Letalo je zašlo v meglo in je očividno iztrubilo orientacijo ter je treščilo na tla. General in njegovi spremljevalci ter oba pilota, ki sta vodila letalo, so se ubili, letalo pa je zgorelo. General Emilio Mola General Emilio Mola je bil rojen pred 48 leti v neki vasi ob vznožju pirenejskih gora in izvira iz ene izmed najbolj uglednih baskovskih rodbin. Kadetsko šolo je dovršil v Pamploni, nakar so ga kot mladega častnika dodelili gardnemu regimentu, v katerem se je naglo povzpel do višjih mest Znal si je na eni strani pridobiti zaupanje španskega dvora, na drugi strani pa se je vedno bolj nagibal na republikansko stran, vendar se je znal vedno spretno izogibati vsem revolucionarnim intrigam. L. 1931 je bil po prizadevanju min. predsednika genenala Berenguera postavljen na čelo celokupne španske policije. Kot generalni policijski inšpektor je dosegel v zadnjih mesecih španske monarhije velik vpliv. Da se je tedaj prevrat izvršil sorazmerno v miru in brez večjega prelivanja krvi, je njegova zasluga. Po padcu Alfonza XIII. je bil general Mola eden izmed najbolj vplivnih mož v Španiji, čim bolj pa se je republikanski režim orientiral na levo, tem bolj se je Mola od njega oddaljeval in kmalu ga v Madridu niso več radi videli. Zato so ga poslali v Maroko. Ko je v Španiji nastopil zopet bolj zmeren režim, je bil Mola pozvan nazaj in imenovan za poveljnika navarekega armijskega zbora, tedaj pa se je fc popolnoma odločil za nacionalistično republikansko stvar. Na tem mestu ga je presenetil tudi upor. ki ga je proglasil general Franco. Moli se je bilo lahko določiti za svojega tovariša. Lani ob koncu poletja in v pričetku jeseni je vodil velike nacionalistične ofenzive na Guadarrami, vendar pa tam oi dosegel odločilnih uspehov. Tem bolj se je v nacionalističnih vrstah proslavil sedaj, ko mu je uspelo vzhodno od Duranga pre-dreti baskovsko fronto in privesti nacionalistično vojsko, sestavljeno pretežno is tujih prostovoljcev, tik pred vrata glavnega mesta svoje ožje domovine. Kdo bo njegov naslednik Pariz, 3. junija, br. Smrt generala Mole je izzvala v Francovem taboru silno vznemirjenje. General Mola je bil najsposobnejši poveljnik Francovih čet in je v glavnem njegova zasluga, da so dosegle na severnem bojišču presenetljive uspehe. Veliko je vprašanje, kdo ga bo mogel nadomestiti. ker generalu Francu zelo primanjkuje sposobnih oficirjev. Kar jih je bilo, so po večini že padli v prejšnjih bojih, ko se je general Franco ▼ glavnem opiral na redno vojsko. Ni izključeno, da bo-smrt generala Mole izzvala preokret in bo moral najbrže general Franco osebno prevzeti vodstvo operacij na baskovski fronti, na katero polaga sedaj največjo važnost O nesreči letala, s katerim je poletel general Mola na izvidniški polet ki se je zanj končal tako tragično, še niso znane podrobnosti. Zdi se, da je letalo padlo na ozemlju Baskov, zaradi česar nacionalisti doslej podrobnosti niso mogli objaviti, iz Bilbaa pa še ni poročil. Mednarodna napetost vedno bolj popušča VelesUe uvidevajo, da je potrebna njihova popolna solidarnost glede nevmešavanja v špansko državljansko vojno i London, 3. junija, brv. Mednarodna napetost zaradi Španije je danes še bolj popustila. V londonskih krogih že dokaj optimistično presojajo položaj in upajo, da bo najkasneje v osmih do desetih dneh popolnoma razčiščen. Angleška vlada je v stalnih stikih s francosko, italijansko in nemško vlado in Skupno z njimi preučuje ukrepe, ki naj bi jih solidarno izvajale vse štiri velesile, da te prepreči ponovitev uličnih dogodkov, kakor je bil napad na nemško križarko itn poznejše obstreljevanje Almerije. V pogledu nevmešavanja v španske notranje zadeve se danes že lahko govori o popolni solidarnosti štirih velesl, kar daje jamstvo za naglo rešitev v;ega španskega problema. Pogajanja* ki so v teku, streme po poostritvi mednarodne kontrole, ki naj bi se stopnjevala do splošne mednarodne blokade Španije, da bi se onemogočil vsak vpliv od zmnaj in preprečilo pošiljanje pomoči republikanskemu in francoskemu taboru. V angleških krogih tipajo, da bosta Italija i Nemč ja še ta teden preklicali svoj izstop iz londonskega odbora in zopet aktivno sodelovali pri mednarodni pomorski kontroli. Da bi se dosegla zadostna jamstva, naj bi se: 1. ustanovili varnostni pasi za patruljne ladje, 2. določila obveznosti španskih letalcev, da se izogibajo inozemskim vojnim ladjam, 3. izročile potrebne priprave za posvetovanje med pomorskimi silami, če bi prišlo do nadaljnih incidentov. Iniciativa za skupen načrt o maščevalnih ukrepih, v splošnem ni naletela na dober odziv. Takojšnje konzultiranje naj bi pospešilo rešitev vsakega incidenta ter Obenem odstranilo potrebo, da bi ena ali druga država, nastogptia na lasteči račiua. * Pariz, 3. junija, o. V Londonu se sedaj pogajajo zastopniki poedinih držav v nev-tralnostnem odboru, da bi se izpopolnila vrzel v kontrolnem sistemu okrog Španije, ki je nastala po izstopu Italije in Nemčije iz odbora. Pod vodstvom angleškega zunanjega ministrstva pripravljajo angleški strokovnjaki nov načrt za ureditev tega vprašanja, ki naj bi se izvajal do povratka obeh omenjenih držav v odbor. Obenem si angleška diplomacija na vso moč prizadeva, da bi Italijo in Nemčijo zopet pridobila za sodelovanje v nevtral-nostnem odboru. Po najnovejših Informacijah je bil izvršen napad na križarko »Deutschland« v usodni zmoti. španski republikanski letalci so menili, da imajo pod seboj špansko nacionalistično križarko »Baleares«, in so šele naknadno zvedeli, da so bombardirali nemško vojno ladjo, ki je bila v mednarodni kontrolni službi. Pričakovati je, da bo tudi ta okoliščina mnogo prispevala k ureditvi nastalega spora. V ostalem so tako v Franciji kakor v Angliji pripravljeni pristati na kolektivno zavarovanje vseh kontrolnih organov. Angleška in francoska vlada sta se postavili le na stališče, da pil morebitni novi kazenski ekspediciji, ld naj bi se izvršila v primeru ponovnih napadov na kontrolne organe, francosko in angleško vojno brodovje ne bt moglo sodelovati. Na drugi strani se v Berlinu opaža pripravljenost za sporazum. Tudi v Rim« kljub rezerviran os ti doslej še niso zavr-niii nobenega predloga, kar j9i je doslej prodrlo v širšo javnost. Angleško zunanje ministrstvo upa, da se bosta Italija in Nemčija kmalu vrnili v nevtralnostni odbor, nakar bi se nemudoma lahko nadaljevala akcija za umik tujih prostovoljcev is Španije, ------r »JUTRO« St 127 Pcfcfc l VL I93Z. Zagrebški ustavni načrt Zanimiv predlog nekaterih zagrebških intelektualcev Beležke I Mala antanta in Avstrija V beograjskem in zagrebškem časopisju se ie nekaj dm vodi živahna polemika o ustavnem načrtu, ki ga je pred letom dni izdelala skupina zagrebških intelektualcev. Načrt je bil predložen tudi nekaterim beograjskim strokovnjakom državnega prava in nedavno kot rokopis objavljen v posebni brošuri. Ne gre za načrt, ki bi bil v podrobnosti izdelan, negp le za gotova načela, ki so zbrana v 12 točkah. V smislu tega načrta naj bi država se-stojala v bodoče teritorialno iz petih banovin: iz Srbije, ki bi obsegala predvojno ozemlje srbske kraljevine s črno goro; iz Hrvatske z Dalmacijo in Medjimurjem, iz Slovenije, iz Bosne s Hercegovino in končno iz Vojvodine. Jugoslavija bi bila zložena država, federativna monarhija. Državne funkcije (zakonodajna, sodna in upravna) bi pripadale i državni zajednici i banovini. Kralj bi vršil svojo vladarsko oblast v skupnih državnih poslih preko ministrstva, v banovinskih poslih pa preko bana. Veljalo bi načelo, da spada vsak javni posel v banovino, ako ga ustava ni izrecno pridržala državni zajednici. Kot izključno državne zakonodajne posle navaja načrt: zadeve kraljevskega dvora, vojsko in mornarico, zunanjo politiko, skupne državne finance, posebno carine in državne monopole, denarstvo, mere, pošte, bržo-jav m telfon, državne železnice, državljanstvo in potne liste. Druga vrsta državnih poslov je z ozirom na kompetenco označena kot mešana kategorija. Država bi na tem področju ustvarjala ali samo okvirne zakone, ali pa bi imela fakultativno kompetenco, to je, imela bi pravico, da gotove pravne materije (n. pr. trgovsko, menično pravo) s svojimi zakoni uredi za celo državo. Dokler pa jih ne uredi, pripada zakonodajna komoetenea banovinam. Sodstvo spada v kompetenco banovin gori do kasacije. Zaradi enotnosti judi-kature bi banovinske kasacije od časa do časa imele skunna nosvetovanja. Kot državna sodišča bi ostala gotova posebna upravna sodišča (n. pr. patentno sodišče, državni svet kot sodišče za upravne spore z državo) in pa ustavno sodišče. Tudi izvedba državnih zakonov nai se prepusti po možnosti banovinskim sodnim in upravnim oblastem. Na ta način bi se izognili sistemu tako zvari eea dvojnega tira. Celokupna policiiska služba se vrši s strani banovine in tudi žandarmerija se Ima podrediti banovini. V finančnem poeledu velja načelo popolne samostojnosti države in banovine. Država naj dobi predvsem imdirektne davke (carine, monopole ln del trošarin), banovine vse direktne davke ter trošarine in takse. Državna podjetja in posestva pripadejo banovini, v kateri se nahajajo. Narodna banka je sicer skupna, vendar se morajo njena organizacija in njeni krediti decentralizirati. Drugi javnopravni denarni zavodi, Poštna hranilnica, Državna hipotekama in Privilegirana agrarna banka naj se pretvorijo v banovinske denarne zavode. Vrhovno državno upravo vodi ministrstvo, sestavljeno iz predsednika in 5 do 6 ministrov. V vsej državni službi velja načelo proporcionalnega zastopstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, odnosno posameznih banovin. Vrhovno upravo v banovini vodi ban. Uradniki v banovini morajo biti iz dotične banovine. Zakonodajno oblast v državi izvaja državni parlament, sestavljen iz narodne skupščine in senata. Poslanci se volijo na pocTagi splošne, enake in tajne volilne pravice po banovinah, člani senata pa se voiij1 ali na osnovi direktnih volitev, ali pa potom delegacije iz banovinskega zbora. Banovinsko zakonodajno oblast vrši banovinski zbor, sestavljen na osnovi splošne, enake in tajne volilne pravice. Državne zakone sankcionira kralj s protipodpi-som ministrov, banovinske zakone pa s protipodpisom bana. Osnovna načela državne organizacije ln osnovna prava državljanov so zajeta v državni ustavi, banovine pa si ustvarijo svojo organizacijo z lastno banovinsko ustavo po posebnih prilikah, ki v njih vladajo. Splošno načelo mora biti, da v državi in v banovini vlada demokratski režim. Sprememba državne ustave je mogoča, ako za njo glasujeta dve tretjini centralnega parlamenta (poslancev in senatorjev) in se ji ne protivi nobena od obeh največjih banovin, torej niti Srbija, niti Hrvatska. Zagrebški ustavni načrt je sestavila de- vetorica intelktualcev, med njimi dr. Ba-zala. prof. dr. Krbek, Ivan Meštrovič, dr. Tartaglia in dr. Politeo. Prvotno je bil načrt zgrajen na ideji konfederacije. Po konzultacijah z nekaterimi beograjskimi strokovnjaki, med njimi s prof. Sloboda-nom Jovanovičem in prof. Iličem. so avtorji svoj prvotni projekt revidirali. Beograjski strokovnjaki se tudi z novim načrtom niso solidarizirali. Posebno so se izrekli tudi proti temu, da bi Vojvodina bila samostojna banovina. Pripadala bi naj banovini Srbiji. Pogreb škofa Uccelinija Ogromna udeležba prebivalstva iz vse južne Dalmacije Kotor, 3. junija, o. Na Lopudu se je vršil danes veličasten pogreb velikega jugoslovenskega škofa in borca Frana Ucceli-nija Tičeja. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi iz vsega srednjega in južnega Primorja ter tudi iz črne gore. Ogromno je bilo število Sokolov v krojih in kmečkih ljudi v narodnih nošah. V množici pogrebcev je bilo tudi izredno mnogo pravoslavnih, kar je najboljši dokaz, kako priljubljen je bil pokojni škof pri vsem prebivalstvu ne glede na vero. V sprevodu je bila celokupna »bokeljska mornarica« pod vodstvom svojega podadmirala Giu- nrja. Smrt velikega pokojnika je povzročila po vsej južni Dalmaciji in v Črni gori globoko žalost. Po vseh občinah kotorske škofije so se vršila danes komemorativna zborovanja. Kotor in vsi sosedni kraji so bili v črnih zastavah. V kotorski občinski hiši je bilo danes popoldne veliko kome-morativno zborovanje, ki so se ga udeležili vsi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Na zborovanju je govoril župan Jo-vovič. Navzoča je bila tudi vsa katoliška in pravoslavna duhovščina iz Boke. Metode hrvatskih klerikalcev Glasilo hrvatske Katoliške akcije »Hrvatska straža« ne zamudi nobene prilike, če more izliti svojo jezo na drugega partnerja v Kmetsko demokratski koalicji, na bivše samostojne demokrate. Kakor smo že poročali, se je poleg predsednika bivše SDS Adama Pribičeviča odločno izjavil proti prekrvitvi Saveza zemljoradnikov v Srbsko zemljoradniško stranko tudi dr. Hinko Krizman, ki je poleg dvojice, trojice drugih Hrvatov ostal v bivši SDS. »Hrvatska straža« opozarja gg. Pribičeviča, Vilderja, dir. Krizmana in Savo Kosanoviča, da so predstavniki čisto srbske politične formacije in da na.j se že vendar odrečejo vmešavanju v tsvatske zadeve. Med drugim pravi list: »Bivši samostalci nimajo ničesar iskati pri reševanju hrvatskih zadev, kakor se tudi Hrvati ne vtikajo v zadeve vodstva Srbske Matice in Srbske akademije znanosti. Hrvati ne bodo mogli več dolgo mirno gledati, da napadajo listi bivših samostojnih demokratov z najbolj gnusnimi rapadi vse, kar je katoliško in hrvatsko. Naravnost izzivanje je, da se drzne »Nova riječ« blatiti celo kult Zrinjskega in Fran-kopana. V interesu bivše SDS Je. da izvaja konsekvence i e dejstva, da je strogo srbska stranka, čas je že, da pomeče iz svojih vrst razne hrvatske politične begunce, statiste in pomožne čete, janičarje ljudje, ki delajo SDS ramo škodo, ker morajo sovražiti zaradi svojega izobčenja iz in izkoreninjence, ki s hrvatskim narodom nimajo ničesar več skupnega. So to občestva hrvatskega naroda vse, kar je res hrvatskega in katoliškega. To so ljudje, ki so po svojem značaju in prepričanju samo levičarji, rdečkarji in pristaši ljudske f rente, sploh simpatizerjd vseh po-kretov za rušenje evropske civilizacije. V nujnem interesu SDS kot čisto srbske stranke med prečanskimi Srbi, kakor tu-ti Kmetsko-demokratske koalicije kot politične zveze med Hrvati in Srbi je, da Čim prej postane tudi formalno in po imenu srbska stranka. Tako se bo lahko osvobodila raznih hrvatskih slepih čreves, ki jih bo morala itak prej ali slej odrezati v interesu sloge in sodelovanja s Hrvati.« Svoj vehementni članek zaključuje »Hrvatska straža« z izrekom »čisti računi, dolga ljubezen.« Kako ga bodo sprejeli gg. Vilder, Krizman in Leotič, ki jih organ zagrebških klerikalcev proglaša za »slepo črevo« b. SDS, si ni težko mAsfriiti. Vseka-kor se tudi tu kaže, da po slabi tovairišiji rada glava boli. Hrvatski klerikalci so se vrinili v KDK in obdelujejo sedaj kot »oberhrvati« najbolj ugledne nosilce politike KDK iz vrst bivših samostojnih demokratov. Mačkovo časopisje pa — molči.« parlament v spomin dr. Kramaru Praga, 3. junija, br. Poslanska zbornica je imela danes popoldne 6ejo. posvečeno spominu nedavno umrlega zaslužnega če; škega državnika dr. Karla Kramama Seji so prisostvovali vsi poslanci, člani vlade in mnogi drugi odličniki, pa tudi galerije so bile nabito polne. Sejo je otvoril predsednik zbornice Malvpetr s spominskim govorom, ki sa je zbornica poslušala stoje. Med drugim je naglasi.1, da pokojni dr Kramar ni bil samo politik, državnik in publicist izrednih sposobnosti in znanja, marveč domovini vdan sin, ki bo vse čase služil kot svetel zgled vsem Češkoslovakom. Bil je človek tradicij, a tudi človek neizčrpne ljubezni do domovine, svobode jn pravičnosti. Njegov spomin bo ohranjen za vse čase. Zbornica je s trikratnim >Slava!« počastila njegov spomin, nakar je bila seja v znak žalosti prekinjena. Samomor pomočnika maršala Vorošilova Moskva, 3. junija, b Kratek uradni komunike sovjetske vlade je sporočil, da si je zaradi zvez s protisovjetskimi krogi sam vzel življenje pomočnik komisarja za dr-šmss? '^cvzbo Gamarnik, star 43 let. ©emisija vodje holandskih fašistov Haag, 3. junija, b. Današnji nizozemski časopisi prinašajo senzacionalno vest, da je vodja holandskih narodnih socialistov zaradi veljke izgube glasov prj volitvah pretekle-srede odložil svoj mandat in odstopil kot šef narodno socialistične stranke. S tem je ho« landskemu narodnemu socializmu zadal sam najhujši udarec. Njegovo me<=»to je prevzel dr. Rost van Ton n in gen, direktor lista »National Dagbladed« bivši zastopnik DN na Dunaju. Dr. Tuka pomUoščen Praga, 3. junija, br. Z odlokom z dne 3. Junija je prezident republike pomilostil blv šega slovaškega narodnega poslanca dr. Vojteha Tuko, ki je bil z razsodbo bratislavskega okrožnega sodišča dne 5. oktobra 1932 obsojen zaradi veleizdaje in pripravljanja napada na republiko na 15 let ječe. Dr. Tuka je v prošnji za pomilostitev skesano priznal svojo krivdo. Danes je bil izpuščen iz zapora bo pa do nadaljnjega pod policijskim nadzorstvom Protestna stavka v Siriji Jeruzalem 3 iunija AA. V Siriji je dane« izbruhnila nova splošna stavka kot protest proti ženevski ureditvi aleksandretskega vprašanja. Pesek v čevlje in pesek v oči Gospode iz Kopitarjeve ulice so po plemenitih naporih preteklih tednov pričele boleti noge. Mislili so, da pridejo na vrh-pa so omagali na pol pota. Sedaj pravijo, da je. temu kriv pesek, ki so jim ga nasuli v čevlje jugoslovenski nacionalisti Silno ic pritožujejo in pravijo, da se bodo enkrat te hoje s peskom v čevljih naveličali. Grozijo celo, da se bodo na potu, po katerem vodjo slovensko ljudstvo v srečo in blagostanje, za trenutek ustavili, čevlje »ezuli in pogledali, kako bi se dal pesek iztresti. Čs bi se ne bali, da jim slovenski narod, ki občuduje njihovo hojo, tega ne zameri — saj veste, da se na potu, ki ga hodiš, nt dobro ustavljati — bi bili menda to že davno storili. Že verjamemo, da je napredni in narodni pesek, ki se je gospodi okrog »Slovenca« nabral v škornjih, v katerih so tako štema-no hodili, huda stvar. Zgodi se tudi pri navadnih ljudeh, da ne morejo niti koraka naprej, ko se jim nasuje dovolj peska v čevlje. Mislimo pa, da pesek v čevljih gospodov iz Kopitarjeve ulice za narod ni škodljiva stvar. Čim preje bodo njihove noge popolnoma ožuljene, tem lažje bo korakal narod. Za naše ljudstvo je opasen samo tisti pesek, ki mu ga v »Slovencu« vsak dan sipljejo v oči. Kdo je skrival svoje slovenstvo Pobožni »Slovenčev« uvodničar je včeraj zapisal ponosne besedo: »Pred dvajsetimi leti so se na misel majniške deklaracije združili vsi, ki niso skrivali svoje slovenske krvi.« Potem pa ie šel iskat onih, ki se prošle dni niso dali uporabiti za strankarsko napihovanje in potvorbo pomena onega dogodka. Vsekakor pa bi bilo daleko zanimiveje izvedeti, kdo so bili oni, ki se pred dvajsetimi leti niso zedinili na deklaracijsko misel in ki so skrivali svojo slovensko kri. če bi bili gospodje iz Kopitarjeve ulice pazno prečitali poslanico g. nadškofa dr. Jegliča, objavljeno na prvi strani »Slovenca« z dne 30. maja 1937, bi naleteli na naslednjo ■ zgodovinsko ugotovitev častitljivega vladike: »Nad polovico duhovnikov, in to jako dobrih in uglednih, se je zoper moj nastop odločilo«. To prostodušno, nad vsak dvom zvišeno izjavo g. nadškofa naj imajo gospodje pred očmi, kadar bodo spet pisali o onih, ki niso skrivali svoje slovenske krvi. Da, da, nad polovico... je zapisal vladika in on je gotovo dobro poučen o stvari. Kdor bo pisal zgodovino deklaracije, ne bo mogel mimo te važne ugotovitve, ki pa za izvestne kroge ni kar nič častna, saj »Slo-venčevo« zagotavljanje: »Vsi Slovenci so bili za majniško deklaracijo«, izključuje iz slovenskega občestva ravno ono večjo polovico, o kateri govori g. nadškof.. Lažnivci se vedno vjamejo v svoje lastne mreže, pa morajo sami glodati kosti, ki so jih hoteli vreči javnosti ... Davidovičevci si sestavljajo nov program V nedeljo, 13. t m. se bo v Beogradu stal po dolgih letih glavni odbor biVše demokratske stranke- Tcolikor ga jc še ostalo. Glavni odbor je štel nekdaj 90 članov. Dobra polovica s pokojnim dr. Marinkovičem in dr. Kumanudijem na čelu se je pridružila šestojanuarski politiki, nekaj pa jih je pomrlo ali drugače odpadlo- tako da je danes v glavnem odboru le še 35 članov. Na svoji seji se bo sedaj glavni odbor s koop-tacijo izpopolnil. Glavni predmet razprave pa bo sklepanje o novem programu stranke. Načrt programa so sestavili Ljuba Davidovič in njegovi ožji prijatelji, njegova vsebina pa še nj znana. Zato se tudi še ne ve, kako stališče bodo zavzeli do hrvatskega vprašanja, odnosno do notranje ureditve države. Od te točke bo v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj odnošajev med davidovičevci in mačkovci, a tudi odnošajev med davidovičevci in ostalima dvema skupinama srbi-janske združene opozicije. Svojevrstna polemika Zagrebški »Hrvatski dnevnik« objavlja pismo, ki ga je prejel od g. Mantille, odpravnika poslov španskega poslaništva v Beogradu. Odpravnik se pritožuje, da so informacije »Hrvatskega dnevnika« o dogodkih v Španiji »polne netočnosti, katerih. popravljati pa nimam interesa, ker to delajo namesto mene dejanja. Vrh tega vem, da bi se pisanje vašega lista prav nič ne izpremenilo- pa naj bi si jaz še tako prizadeval, da bi dokazal neresničnost ve- Važni razgovori turškega in ririmiiMikega zunanjega z avstrijskimi državniki na Dunaju Dunaj, S. junija, p. Na povratku lz ženeve oziroma is Pariza sta se ustavila na Dunaju turški zunanji minister dr. Ruždi Aras ln rumunski zunanji minister Anto-nescu. Razgovori, ki sta jih imela včeraj in danes na Dima ju z avstrijskimi državniki, so se v prvi vrsti nanašali na odno-šaje med Avstrijo ter državami Male antante in Balkanske zveze. Listi pripisujejo diplomatski akciji turškega in romunske-ga zunanjega ministra prav poseben pomen. Zunanji minister Ruždi Aras je Imel že včeraj daljše razgovore z državnim tajnikom za zunanje zadeve Schmidtom in drugimi avstrijskimi odgovornimi politiki, na katerih je bilo ugotovljeno, da so od-nošaji med Avstrijo in Turčijo odlični. To poudarja tudi službeni komunike, ki Je bil snoči izdan o razgovorih. Da gre na Dunaju za ureditev važnih vprašanj, priča tudi prihod romunskega, zunanjega ministra Antonesca, ki je prispel na Dunaj včeraj popoldne. Na zapad-ni postaji so ga poleg zastopnikov avstrijske vlade in romunskega poslaništva, sprejeli tudi poslaniki Turčije, Grčije, Francije ta Jugoslavije. Antonescu je imel daljši razgovor z državnim tajnikom za zunanje zadeve Schmidtom. Njegovi razgovori z avstrijskim državnikom so se nanašali na avstrijsko-romunske odnošaje ter na mednarodno akcijo, ki naj približa Av- strijo državam Male antante in Balkanske zveze. Dunajski politični krogi presojajo optimistično razvoj srednje-evropskega političnega položaja in naglašajo, da bodo dunajski razgovori Schmidta, dr. Ruždi Ara-sa in Antonesca nedvomno mnogo pripomogli k gospodarski in politični konsolidaciji Podunavja in jugovzhodne Bssoj e, Listi tudi poročajo, da se je turiSkl ■tma-nji minister snoči sestal z romunskim poslanikom, grškim poslanikom in odpravnikom poslov jugoslovenskega poslaništva Konstantin ovidem. Popoldne se je dr. RnždS Aras z Dunaja odpeljal v Budimpešto, kjer se bo sestal X madžarskim zunanjim ministrom Kanyo. Iz Budimpešte namerava dr. Aras oditi V Bukarešto. Rumunski zunanji minister Antonesca se je že snoči vrnil v Bukarešto. Budimpešta, 3. junija. AA. Ob ti. je prispel z Dunaja v Budimpešto turški zunanji minister Aras, ki bo v madžarski prestolnici ostal do jutri večer, nato pa se bo odpeljal v Bukarešto. V Budimpešti se bo sestal z zunanjim ministrom Kanyo. V petek opoldne mu bo priredil turški poslanik obed, ki se ga bodo razen Jugoslovenskega poslanika dr. Vukčevlča udele-želi tudi romunski, bolgarski ta grški poslanik. Vojvoda Windsorski se je včeraj porodi Poročna idila v francoskem gradu Cande Tours, 3, junija, a. Danes, ob 11.30, je bila v slavnostni dvorani gradiča Cande, ki je bila vsa v cvetju, poroka bivšega angleškega kralja, vojvode Windlsor;kega, z gospo Warfieldovo. Mestece Mana je bilo vse v zastavah. Vsi dohodi k gradu so bili močno zastraženi. Polidji in orožnikom so bili dodeljeni tudi uradniki angleške tajne varnostne službe. že ob 6.30 zjutraj so se pred gradom zbirali novinarji, da vidijo prihod povabljencev. Radovedneži, ki niso dobili izkaznic od policijskega kom'sariata v Tour;u, so se zbrali na griču, odkoder se je dobro videlo do vhoda v grad. Od povabljencev jih je 8 prenočilo v gradu, ostali pa v Toursu. Civilne formalnosti, predpisane po britanskem zakonu, je izvršil britanski generalni konzul v Nantesu, Mac G rabam. Po cerkvenem obredu je vojvodski par v velikem salonu gradiča sprejemaj čestitke povabljencev, župan vasi Mons je imel pri tej priliki na poročenca naslednji nagovor: »Vaša visokost, vojvodinja! Igra usode je hotela, da se je pod s'n jim nebom in med cvetjem, y tem vrtu Francije, na dehtečih bregovih Endre razvila ganljiva idila. Diskretni gradič Cande sredi stoletnega cvetnega parka — okvir, ki ga ma-dame Bedaux ni mogla bolje pripraviti, kakor da bi trla slutila veliki dogodek, ki ga bodo danes mnogoštevilna srca proslavljala v intimnosti — je danes doživel velik dam. Po zakonu predpisano poročno dejanje je izvršil župan te male vasi v Touradni. Bfil bi nevreden te veDke časti, namenjene mu, če ne bi pri izpolnjevanj« zakonskih določil svoje domovine imel občutka. da pri tej preprosti, a čudoviti slovesnosti zastopa narod, ki so ga vedno navduševali viteški in poginom koraki, narekovani po razlogih srca. Ko pozdravljam kneza, ki je bil ljubljen vladar prijateljskega naroda,, din njo, ki a jo je njegova kraljevska visokost izbrala v plemeniti deželi, s katero nas družijo dragocene vezi, ko izkazujem priznanje veličini tn ljubezni, kar je Francija vedno cenila nad vse, dovolite meni, ki sem sprejel na znanje vzajemni pristanek, ki združuje vaši usodi, da izrečem najlepše želje v imenu svojih so rojakov in v lastnem imen«, ki jih gojimo za vajino srečo. Občina, Mons je ponosna na ta veliki dan, jaz pa izrekam upanje, da vaju bomo pogosto videH vTouirainL Vajina navzočnost nam je drar ga in v čast. Vaša visokost, vojvodinja —■ srečni smo zaradi vajine sreče!« Po nalogu predsednika vlade Bluma so vojvodskemu paru po končanem poročnem obredu izročili prekrasen šopek cvetlic. Windsorski vojvoda in vojvodinja sta M ob 18. odpeljala z avtomobilom na poročno potovanje. London, 2. junija^ AA. Zaradi vesti, da je angleški vikar Jarding prispel v grad Cande, da cerkveno poroči vojvodo Wind-sorskega z go. "VVarfieldavo, je izdal dar. hamski škof, pod katerega spada anglikanska cerkev v Franciji, izjavo, v kateri pravi, da je vikar »odpotoval brez soglasja in brez znanja škofa? Mednarodna konferenca za delo 2eneva, 3. junija, br. Danes je bila otvor-jena junijska konferenca, ki jo je sklical mednarodni urad za delo v Zenevj. Konferenca bo trajala mesec dni. Razpravljala bo o najaktualnejših problemih delovne in socialne politike. Na konferenci je zastopanih 51 držav in sodelujejo na njej tudj države, ki nijso članice Društva narodov, kakor Ze-dinjene države. Japonska, Nemčija jn druge. Otvoritveni 6eji je prisostvovalo 415 pooblaščenih delegatov, med njimi sedem aktivnih ministrov za socialno poLjtiko. Konferenco je otvonjl Češkoslovaški minister za socialno politiko inž. Jaromjl Nečas kot predsednik mednarodnega urada za delo. Beograd, 3 junija, p. Nocoj }e odpotovala v Ženevo naša delegacija za letošnjo mednarodno konferenco za delo. Delegacijo, ki je zelo številna, vodi minister za socialno čine onega, kar vi trdite, kajti vaše pisa- I politiko jn narodno zdravje Eragiša Cvetko- _ A . « «... w .. . I _'A T"» _ i__J—, —it. * I.. J: .4« 7T»A_ nje je gotovo narekovano po političnih interesih. Vendar to ni važno Lahko nadaljujete z lažmi aH, kar je še slabše, zavijate resnico kakor se vam to ljubi, kajti vojno bomo dobili mi- Španci, s svojimi lastnimi sredstvi.« V tem f»nu gre pismo dalje. Seveda je ostro reagiral tudi »Hrvatski dnevnik«, ki pravi, da je pismo objavil »v prvi vrsti kot dokument visoke kulture g. odpravnika poslov, ki misli, da sme v tuji državi v takem tonu pisati uredništvu političnih listov.« List dalje očita g. Mantilli, da se »poslužuje nedostojnih besed, kakor da govori na kakem propagandnem zboru v Va-lenciji ali Sevilli o priliki bikoborbe.« Resolutne žene v Splitu V Splitu je bil v torek zvečer občni zbor »Hrvatskega srca«, v katerem so organizirane pristašice Mačkovega pokreta. Občni zbor je bil izredno buren, ker je bila večina članic nezadovoljna z dosedanjim vodstvom organizacije. Postavila je svojo kandidatno listo s predsednico Katico Berkovič, soprogo narodnega poslanca. Benkovičeva je imela daljši govor, ki pa ga radi silnega trušča ni bilo mogoče razumeti. Prav tako ni nihče ču) predsednice občnega zbora Marasove, ker je med njenim govorom govorilo najmanj sto članic vsaka za sebe svoj poseben govor. Pri volitvah je večina članic enostavno nasula svoje glasovnice v krilo gospe Ber-kovičeve in jo med klicanjem dr. Mačku in hrvatskemu pokretu proglasila za izvoljeno. Opoziciji po vsem tem ni preostalo drugega, kakor ravnati se po klicih večine, naj zapusti dvorano in organizacijo Pokopavanje pusta Pred sodiščem v Zlarinu se je moralo zagovarjati osem mladeničev, ki jih je obtožilo državno tožilstvo zaradi žaljen ja verskih obredov in ščuvanja k verskemu razdoru. Obtoženi mladeniči so priredili vič. Poleg drugih je v njej tudi tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani dr. Adolf Golia. na pustni torek pogreb pusta m so pri tem nastopali v oblačilih katoliških in pravoslavnih duhovnikov. Vsi so se zagovarjali, da niso mislili žaliti verskih obredov in da so se držali samo starega običaja poko-pavanja pusta z vso asistenco. Sodišče je sprejelo njihovo obrambo ter vse obtožence oprostilo. Iz cerkvene borbe v Nemčiji Kakor je znano, se vrši *v Nemčiji cela vrsta kazenskih procesov proti raznim katoliškim duhovnikom, ki so obtoženi zločinov proti nravnosti. Hitlerjevskj listi in nemške radijske postaje poročajo o poteku teh procesov naravnost gorostasne stvari. Zato eo se začele tudi v Nemčiji širiti vesti, da poročila listov in radija niso resnična alj so vsaj močno pretirana in da gre pri vsem tem le za kampanjo, ki naj zruši ugled katoliške duhovščine. Kot odgovor na te vesti priobčuiejo vest falski hitlerjevski listi poziv vodstva nacio-nalno-socialistdčne stranke vsem katoliškim duhovnikom v triereki jn koblenški škofiji, naj osebno prisostvujejo sodnim razpravam v Koblenzu in se na lastna ušesa prepričajo, kaj obtoženci m priče izpovedujejo. Vodja vestfakskih hitlerjevcev Venter sporoča ob enem, da daje strankina organizacija vse svoje avtomobile na razpolago onim duhovnikom, ki hočejo prisostvovati razpravam, tako da bodo imeli čim manj stroškov in izgubili čim manj časa. JNS v radovljiškem srezu Glavna skupščina sreske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke bo v soboto. 5. t. m., ob 2. popoldne v kavarni Novak na Jesenicah. Na skupščini poročata nar. posL g. Ivan Mohorič in posle vodeči podpredsednik banovinskeea odbora g. dr. Otmar Pirkmajer. • ;- prisojena zmaga Newyork, 3. junija. g. Danes bi se imel vršiti odločilni boj med nemškim boksaškim mojstrom Schmeliingoan in Američanom Braddockom za naslov svetovnega prvaka. Ker pa Braddook ni nastopil, je razsodišče proglasilo Schmellinga za zmagovalca in obsodilo Braddocka na plačrlo globe v višini 10.000 dolarjev. Prav tako je proglasilo, da je njegova kavcija v vjšin,j 5.000 dolarjev r„-v-padla. Ta izid boja je izzval v amenjski javnosti največjo senzacijo. Cankarjevi „Hlapcitt v Beogradu Beograd. 3. junija, p. V Delavski Zbornici ie diletantsko društvo Abraševič snoči vprizorilo Cankarjeve >Hlapcec Pred predstavo je imel tajnik Milorad Belič kratko predavanje o Cankarju. Prireditev ]e zelo lepo uspela. Napredovanje Beograd, 3. junija. AA. Napredovali sot V 4. skupino 2. stopnje profesor drž. trgovske akademije Franjo Sič in profesor drž. trgovske šole Karel Dermastija; v 6. skupino profesorja drž. trgovske akademije Joško Prežel j, vsi v Ljubljani in profesor trgovske šole v Celju Josip Ažman; v 7. skupino profesor trgovske šole v Celju Dušan Beg. Iz učiteljske službe Beograd. 3. junija, p. V učiteljs-kj službi so upokojeni Miroslav Praproti vi k v Homcn pri Kamniku, Pavla Jakie pri Sv. Križu pri Litiji. Zofi-ja Vode v Kamniku, Oroslav Že-leznik v Znojilah. Marija Macak v Skofji lx»ki, Marija Kumer v Mariboru, in Andrej Roje v Kranju, premeščeni pa so Ana Cir-man od Sv. Jakoba ob Savi v Toplice v Zagorju, Marija Skerjan« iz Topijo k Sv. Jakobu, Boris Cesanjč jz Studenca v Št. Jernej v kTŠkem srezu, Alma Vodišek jz Višnje gore v Ljubljano^ Draga Kopelnfk fz Jarenine na Tezno pri Maribora Marija De« skovjč iz Bakovcev v Mursko Soboto. Adefo Vnjčič iz Iga v Ljubljano in Angela Gr-ear iz Iške vasi na Ig. Odlikovanje bolgarskega gospodarstvenika Beograd, 3. junija. AA. Z redom Jugoslovenske krone 3. stopnje je odlikovan Kon« sfantin Genov, častni predsednik zbornice za TOI v VamL Vremenska napoved Zemunska: Polagoma se bo razjasnile po vsej državi. Ponekod bodo še nevihte, dež in plohe. Toplota bo še padla. Dunajska: Od časa do časa oblačno, .ponekod morda tudi dež. temperatura se bo Sričela dvigati. Pod kolesi brzovlaka Bila je nevarnost, da iztiri mednarodni brzovlak Notranje Gorice, 3. junija. V bližini postajališča Notranje Gorice ae je danes zjutraj pripetila huda železniška nesreča, ki je le slučajno ostala brez posledic za mednarodni brzovlak- ki prihaja kratko po 4. uri zjutraj iz Trsta v Ljubljano. Približno 1 km severno od postajališča Notranje Gorice in južno od postaje Brezovica se križata glavna proga Ljubljana— Trst in banovinska cesta II. reda Brezovica—Vnanje in Notranje Gorice—Podpeč na železniškem prelazu v bližini železniške čuvajnice štev. 652. Žena v tej čuvajnici stanujočega železničarja je v zgodnjem jutru zaslišala skozi odprto okno močan ropot, nato pa je opazila švigniti mimo tržaški brzovlak proti Brezovici. Istočasno je slišala, da so se zapirale zapornice dveh v bližini ležečih železniških prelazov. Nič hudega sluteča žena se je dvignila v namenu, da odide na delo na svoj vrt. Preden se je dobro zdramila, je opazila- da ie prej mimovozeči vlak pririval nazaj po progi do njene čuvajnice. Vsa prestrašena je hitela iz čuvajnice, kjer so ji prišli nasproti razburjeni uslužbenci brzovlaka. očitajoč ji, da je zakrivila nesrečo. Na vprašanje. kakšno nesrečo, so ii povedali, da se je pripetila nesreča na 100 m oddaljenem železniškem prelazu, kamor pa se ni moglo videti, ker je bila gosta megla. Žena je skupno z železničarji tekla na prelaz, kjer se je nudil strašen prizor. Par metrov od prelaza severno je ležal v progovnem jarku voznik, ki ni kazal prav nikakih znakov življenja. Truplo je bilo zveriženo, glava razbita, udi polomljeni. Na obeh tirih sta ležala ubita konja, ki jima je izstopilo drobovje. Običajni kmečki cestni voz je ležal skoraj l/s km daleč na tiru, po katerem je vozil brzovlak. popolnoma razbit. Do tukaj je razbiti voz pri-rivila lokomotiva. Deli voza so ležali ob progi od mesta nesreče pa do tja, kjer se je vlak ustavil. Drsajoč po pragih in gramozu je voz odbil par kilometrskih kamnov. poškodoval je mali mostiček in še druge železniške naprave. Le dejstvu, da teče vsa proga na tem mestu po ravnini, je pripisati, da se vlaku ni zgodila kaka nesreča. Ako bi ta del proge ležal v ovinku, po- tem ni dvoma, da bi brzovlak na razbitih delih težkega kmečkega voza raztiriL Kakšne posledice bi lahko nastale pri mednarodnem vlaku, ki je vozil s polno brzino kakih 80 km na uro, si ni težko predstavljati. Ko je osobje brzovlaka videlo, da pač ne more nuditi pomoči — saj je bilo vse mrtvo — je odstranilo voz s proge, nato pa se je vožnja nadaljevala do Brezovice, kjer je bila strašna nesreča prijavljena. Načelnik te postaje je nemudno o nezgodi obvestil postajno žandarmerijsko postajo ter železniško direkcijo in sodišče v Ljubljani. Z vzgledno naglico je bila žandar-merija na mestu in je v prav kratkem času ugotovila sledeče: Mrtvec je 20-letnik Jože Ogrinc, ki je bil hlapec pri trgovcu Francu Grebencu v Podpeči št. 2. Gospodar je Ogrinca poslal pred 4. uro zjutraj v Brezovico po brusilni kamen, in to z dvoupežnim vozom. Res usodno naključje je hotelo, da je Ogrinca na železniškem prelazu v meglenem jutru zalotil — sedečega na vozu tržaški brzovlak. Ogrinc je še mrtev imel kruh v ustih in tudi so našli v jarku kos kruha. Siromak je torej sedeč na vozu in nič hudega sluteč zajtrkoval, kakor pač delajo običajno naši vozniki. Ker je njegov voz ropotal, je Jože bližajoči se vlak preslišal in v hudi megli tudi prezrl. Brezskrbno je vozil na prelaz. Železniško osobje na brzo-vlaku voznika na progi zaradi megle seveda ni moglo zadosti daleč opaziti, ko pa ga je opazilo ni moglo nesreče pri taki brzini preprečiti. Kako naj ustavi ob brzini 80 km, dolg in težak vlak na par metrov!? Mahoma je težka lokomotiva zagrabila vprego; hlapca je odbilo na levo. oba konja pa na desno, medtem ko je lokomotiva rinila voz z velikim ropotom dalje — grušč je letel na vse strani — dokler se ni vlak ustavil. Vlakovodja je nemudno odredil, da je strojevodja porinil vlak nazaj, z namenom, da nudi pomoč in da prepeljejo še morebitne žive ponesrečence z vlakom v Ljubljano. Ob 9. uri je prišla železniška komisija na kraj nesreče. Zaslišala je nekatere ljudi. Kmalu ji je sledila sodna komisija pod vod- Sepsa v mariborski porodnišnici Uradna objava vodstva splošne bolnišnice Maribor« 3. junija. Uprava Splošne bolnišnice v Mariboru objavlja naslednje uradno pojasnilo: V zvezi s smrtnimi primeri zaradi porodne sepse na porodniško-ginekološkem oddelku splošne bolnišnice v Mariboru se širijo vedno razburljivejše in hujše govorice, ki imajo svoj izvor deloma v nepouče-nosti bistva porodne vročice, deloma zaradi štetja vsakega smrtnega primera na tem oddelku k porodni sepsi. Uprava bolnišnice objavlja zaradi teh deloma neosno-vanih govoric naslednje stvarno stanje: Kakor povsod, mora tudi tukajšnji po-rodniško-ginekološki oddelek sprejemati v zdravljenje in bolniško oskrbo vse primere vročice po abortu in po porodu- do-poslane od zunaj, ker vsi taki primeri zahtevajo nadaljnjega bolniškega zdravljenja. Istotako mora oddelek sprejemati vse one porodnice, pri katerih se kakorkoli dožene, da porod ne bo normalen in brez komplikacij (n. pr. nenormalne lege ploda- krvavitve pred porodom in med porodom, prezgodnji pok mehurja, graviditetne intoksi-kacije), skratka vse primere predvidenega nenormalnega poroda- kakor tudi nepredvidenega, nenormalnega začetka in poteka poroda. Za vse ostale porodnice porod v bolnici ni nujnost in se tc porodnice načelno ne sprejemajo, ako jih tehtni razlogi ne silijo v porodnišnico. To so primeri, pri katerih sicer za porod v bolnišnici ni dana nobena medicinsko utemeljena indikacija, ker so porodnice popolnoma zdrave in bo porod predvidoma brez komplikacij. Povod za njih sprejem je le socialno vprašanje in socialna indikacija- kakor n. pr. pri vi-ričarkah, služkinjah, nezakonskih materah in skrajno ubožnih, ki nimajo kje drugod roditi ali pa j-e porod na domu iz različnih razlogov nemogoč. Iz navedenega je razvidno, da ginekolo- ško-porodniški oddelek mora vedno in redno sprejemati sporadično bolnice z nenormalnimi porodi, sumljive aborte, kojih število je veliko in vedno bolj narašča (v teku samo enega tedna je bilo pred kratkim sprejetih 13 takih primerov). Zaradi tega ima porodniško-ginekološki oddelek v svoji oskrbi sporadično vedno slučaje vročice po porodu ali abortu, ki so vedno izolirane- kolikor je največ mogoče. Naj bi pa bil oddelek še tako razkošen v vsakem pogledu, bo iz razlogov nujnosti moral vedno sprejemati primere porodne vročice v nadaljnjo zdravljenje. Dasi-ravno se po vsakem podobnem primeru podvzamejo vse preventivne mere, da se okuženje zatre, morajo biti taiste vedno le za kratek čas efektne. Ako je danes vse desinficirano, mora jutri oddelek že zopet sprejeti v svojo oskrbo sumljive aborte in porode s svojimi 22 posteljami za porodnice ter 910 rojstvi v preteklem letu. V teku meseca maja je umrlo na porodniško ginekološkem oddelku vsega 6 bolnic. Od teh so 4 umrle v resnici za porodno sepso> smrt 2 drugih bolnic pa nima s porodno sepso nikake zveze. Ena izmed teh je prišla že umirajoča na oddelek, zaradi krvavitve iz maternice po eklampsiji. dočim je druga umrla za splošno izčrpanostjo in malokrvnostjo zaradi rakastega obolenja. Dejstva štirih smrtnih primerov porodne sepse nobeno pojasnilo ne more in ne sme spraviti s sveta, kakor porodne vročice in sepse v sporadičnih primerih ne bo spravilo s sveta nobeno dejstvo, razen če izumr-jejo povzročitelji! Zaradi kontumaca celotnega porodniškega oddelka naznanja uprava bolnišnice, da se bodo na ta oddelek sprejemale le one •bolnice, katerih sprejem zahteva neodložljiva vitalna indikacija; do preklica naj porodnice ne prihajajo na oddelek za porodništvo zaradi sprejema. Naši obrtniki na dunajski konferenci S posebnimi težnjami bodo zastopali Jugoslavijo Ljubljana, 3. junija. Od 4. do 6. t. m. zaseda na Dunaju II. obrtniška konferenca pod okriljem Mednarodne obrtniške zveze, ki ji predseduje predsednik italijanske obrtniške organizacije prof. Buronzo. Na konferenco so poslale svoje delegate Jugoslavija, Bolgarska, Češkoslovaška, Poljska, Avstrija, Madžarska, Francija, Belgija, Nemčija, Italija, Švica, Danska, Finska, Grčija, Litovska, Le toni ja, Norveška in Luxemburg. Jugoslavijo bo na konferenci zastopala številna delegacija, s katero so odpotovali na Dunaj predsednik Zveze obrtniških društev Josip Rebek, ki je hkratu član širše uprave mednarodne zveze, podpredsednik Zveze obrtniških društev Miha Vahtar in častni predsednik Zveze Jakob Zadravec, razen njih pa so odpotovale še posebne de-putacije društev iz Laškega in Maribora in mariborskega Združenja krojaCev. Naloga slovenske delegacije bo predvsem, da v sklepih, ki jih bo rodila razprava na konferenci, uveljavi predvsem posebne težnje, kakršne se našemu obrtništvu nalagajo v naših razmerah in tako uveljavijo glas našega rokodelstva v mednarodnem zboru stanu. Potreba po enotni mednarodni obrtniški organizaciji nikakor ni od danes, čeprav so jo še posebej izpričali dogodki najnovejšega časa. Proti koncu prejšnjega stoletja je obrt v vseh evropskih državah dosegla najnižii nivo: njene prednosti in posebnosti so postale žrtev do skrajne mere izvedene industrializacije. Podoba je bila, da bo tudi Evropa doživela, kar se je v Ameriki zgodilo še pred njo, da bo namreč obrt docela izginila iz sistema industrije, trgovine in poljedelstva. V Evropi pa je ročnemu delu vendarle uspelo, da zavoju-je svoje nekdanje pozicije nazaj, in Sa pred zatonom stoletja je bila obrt v nekaterih državah deležna novega prerojenja. Izkazalo se je, da električna energija, ki je industriji prinesla nesluten razmah, tudi obrti nikakor ni sovražna, temveč tudi nji prinaša najugodnejši prospeh. Brez števila nekdanjih obrtniških vej je izginilo, njihova mesta pa so zavzele druge. Iz preprostega orodja je zrasel delovni stroj, kljub tehnični preobrazbi, ki jo je zahtevala konkurenca, pa je morala obrt še dalje gojiti svojo najznačilnejšo lastnost: kvalitetno delo, to se pravi, delo, ki se ustvarja samo enkrat v življenju in ki ima zato svojo umetniško vrednost, svoj osebni značaj. Tako je nova, sodobna obrt prišla v povsem nov položaj. Treba je bilo poiskati novih oblik, ki bodo obrtniškemu delu dale polno veljavo pred narodom in pred svetom. Tu leži početek mednarodnega obrtniškega gibanja, ki skuša zajeti 12 milijonov obrtnikov cele Evrope. Iniciativo je prevzel predsednik italijanske obrtniške zveze prof. Buronzo, ki je do leta 1935. utrdil vezi med obrtniškimi organizacijami posameznih držav z ustanovitvijo mednarodne centrale za proučevanje obrtniških vprašanj. Lani je na njegovo pobudo prišlo tudi do sestanka delegatov posameznih držav v Frankfurtu, na katerem je bila sklenjena ustanovitev mednarodne zveze, že v oktobru se je nato vršila prva konferenca v Curihu, ki je na predlog nemške delgacije sklenila organizirati redno izmenjavanje pomočnikov med posameznimi državami, tako da je bil v modernem smislu praktično obnovljen starodavni običaj potovanja pomočnikov po svetu. Na predlog Poljske je bilo hkratu Sklenjeno, da se ukrene vse potrebno za redno izmenjavanje obrtnišlJh iclefltov. S rtvom svetnika Veluščka ki skupno preiskujeta obe komisiji, kako je prišlo do tako hude nesreče. Vzrok m krivce bo mogoče dognati šele potem, ko bodo zaslišani tudi železničarji, uslužbeni na brzovlaka. Vsi ti se vrnejo šele v petek iz Zagreba. Sodna komisija je dovolila prevoz nesrečnega Ogrinca v vnanjegorsko mrtvašnico, kjer je bilo truplo popoldne obducira-no Trgovec Grebene trpi škodo okrog 10.000 din. Ponesrečeni Ogrinc je bil doma z Blok, kjer objokuje njegovo smrt mati in več bratov. Bridka je opisana nesreča, vendar lahko tudi tu še govorimo o sreči v nesreči. Kajti, če bi se bila nezgoda, kakor rečeno, pripetila v ovinku, potem ni dvoma, da bi žel. uprava trpela ogromno škodo in odprli bi se grobovi večjemu številu mrličev. Jezdec in konj pod tovornim avtom Maribor, 3. junija. Na cesti Osek—Sv. Benedikt v Slovenskih goricah se je davi pripetila huda nesreča. Ko jc tovorni avto prevoznika živine Franca Semeniča iz Gornje Radgone vozil »kozi Osek, mu je prijezdil nasproti na konju posestnik Lovro Vogrin iz Bren- fove. Tik pred avtomobilom pa se je konj' i je bil sicer miren, splašil in se zaletel naravnost v avto. Avto je konja z jezdecem vred podrl in šel preko obeh. Za avtomobilom se je nudila grozna slika. Kon> ki ga je na mestu ubilo, je bil popolnoma razmesarjen. Drobovje in posamezni deli trupla so pokrivali vso širino ceste. Jezdec Vogrin je dobil hude notranje in zunanje poškodbe ter so ga nemudoma odpremili v bolnišnico. Dvomijo pa. da bo ostal pri življenju. Šofer je avtomobil hitro ustavil in priskočil Vogrinu na pomoč. Prihiteli so tudi ljudje, ki so se mudili v bližini. Prišli so tudi orožniki, ki so vse natančno popisali iti takoj zaslišali priče. Podrobnosti postanka nesreče bo ugotovila preiskava. konference je bil naslovljen apel na vse države, ki doslej še niso organizirane v mednarodni zvezi, naj priglase svoj pristop. Namen sedanjega zasedanja na Dunaju pa je, da predstavi obrt evropski javnosti v njenem pravem gospodarskem, socialnem to kulturnem pomenu. Na dnevnem redu je tudi vprašanje socialnega skrbstva za obrtniški stan, ki naj bi se iz slabotne prostovoljne organizacije polagoma dvignilo v splošno, obvezno, na zakonu osnovano. Upravičeno upamo, da bo konferenca v treh dneh intenzivnega dela rodila mnogo koristnih rezultatov tudi za obrtništvo pri nas. Fotografija z nevidnimi žarki Ljubljana, 3. jumija. Fotografije z nevidnemi žarki različni plemeniti tiski, montaže in Personovi tiski so zastopani na umetniški in domoznanski razstavi v Jakopičevem paviljonu, ki jo ocenjujejo Obiskevalci soglasno kot eno najboljših in morda sploh najboljšo fotografsko razstavo ,kar jih je videla Ljubljana. Toda naše občinstvo in pred vsem naši številni imetniki fotografskih kamer po vsem videzu ne vedo dobro, da je ta razstava odprta že skoraj teden dni in da bi jo moral ob:skaiti v aikdo, pa naj mu gre samo za lepe slike ali pa tudi za nazorni, praktični pouk, ki ga morejo nuditi dela mojstrov amaterske fotografije. Obisk med tednom namreč ni takšen, kakor je bilo pričakovati na dan otvoritve. Ali mislijo naši ljudje, da o fotografiji že vse vedo — ali pa jh straši niZka vstopnina? Vsekaiko bi bik) potrebno, da bi naše clbčinstvo tudi tej razstavi na kateri ao člani ljubljanskega fotoklufoa dali širen pregled svojega dela, posvečali viaj toliko pozornosti, kolikor jo kažejo tujci, ki prihajajo v naše mesto in se zanimajo med drugim za našo amatersko fotografijo. Tako je bil med dosedanjimi obiskovalci tudi zastopnik znane tvrdke Franc & Hei-decke, ki je slšal, da je med razstavljenima deli zelo dosti posnetkov s kamerami te tvrdke, in ga je kakovost teh posnetkov tako presenetila, da je dal iniciativo za večjo kolekcijo teh del, ki naj bi jo tvrdka odkupila, Objavila v svojih publikacijah in uporabila za potovalno razstavo po Jugoslaviji. Tako doživljajo naši amaterji uspehe pred svetom celo na domačih tleh — a domače občinstvo se hoče po vsej pril!ki kakor vedno odlikovati z "brezbrižnostjo napram domačemu delu... Na Golovec je šel v smrt Ljubljana, 3. junija. Vrsta samomorov, ki smo jim največ zavoljo neurejenih socialnih in gospodarskih razmer priče tudi to pomlad, je danes zrasla za nov značilen m vsega obžalovanja vreden primer. Ko se je delavec Janez Dele, ki stanuje v koloniji na Livadi ob začetku Barja, opoldne vračal z Orljega proti domu, je na Golovcu v gozdu, ki ga okoličani imenujejo Medved, opazil moško truplo pod bukvijo nedaleč od poti. Pogledal je mrtveca pobliže in ugotovil, da ima okrog vratu še ostanek tesno zadrgnjene vrvice, ki se mu je bila globoko zarezala v meso. Pohitel je na stražnico in kmalu popoldne se je na Golovec odpravila policijska komisija, v kateri sta bila zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette. Zdravnik je ugotovil, da se je moral neznanec na enem izmed dreves tam okrog obesiti, pa se je vrvica pod težo utrgala in se je truplo zrušilo na tla. Zanimivo pa je, da na nobenem drevesu v najbližji okolici ni bilo najti po vrvici kakSne sledi. Po poizvedbah, ki jih je dežurni uradnik uvedel na vse strani, je policija dognala, da gre za truplo 48-letnega Benedikta Krakerja, ki je po rodu s Poljan pri Novem mestu tn je Imel na JegHčevi ceeti 5. Beograd, S. junija. PretekE. teden so poselili Oplenac akademiki gojenci Nj. Vel. kralja in se ob koncu šolskega leta poklonili svojemu velikemu dobrotniku. Skupina 16 gojencev, ki študirajo na raznih fakultetah beograjske univerze ,je dospela na Oplenac z avtomobili, ki jim jih je dal na razpolago minister za vojsko in mornarico. Pred cerkvijo je dočaikal kraljeve goste upravnik kraljevega posestva kapetan g. Mite-tič in jih odvedel v kripto. Gojenci so položili na grob venec iz svežega cvetja in prižgali veliko voščeno svečo. Na svileni tiobojnici venca je bil napis z zlatimi črkami: »Svojemu Velikemu kralju dobrotniku akademiki gojenci«. Zatem je izpregovoril najmla^i izmed gojencev, slovenski rojak g. Bombek Jo- že tur. Sn stud. polttičnih znanosti in v izbranih besedah na grotou Velikega kralja mučenlka izrazil zahvalo in zvestobo idealom Velikega kralja mladinoljuiba, na kar so gojenci odgovorili »Slava!« in tri minute molčali. Ko je kapetan g. Miletlč razkazal gojencem cerkev in kraljevo posestvo jim je bilo servi.rano skupno kosilo. Popoldne so se gojenci vrnili z avtomobili preko Aran-djelovca, Topole in Mladenc-vca v Beograd. Med potjo so se ustavili na Avali in se poklonili grobu Neznanega vojaka. Kraljevi gojenci so bili povsod prijazno pozdravljeni. Gojenci Nj. Vel. kralja so iZbrani iz vseh delov države: iz dravske bač pr njihovem delu. Prihodnja ^tevflka te važne in pomembne slovensko esperantske revije pa bo posvečeni Jesenicam jn okolici in ;zjde 14. t. m Gospodinja je stalno v skrbeh, kako bo varovala svoje dragoceno perilo. Ne dopušča, da bi ae zlorabljala brisača, niti da se zamaže prt, nadzira otroke, da se ne bi valjali v blatu in prahu. In koliko še drugih skrbi! Uspeh pa je ta, da se njeno dragoceno perilo zelo pogosto prehitro raztrga. Ako gospodinja preišče, kaj je vzrok tega predčasnega razpadanja perila, bo ugotovila, da je temu krivo pranje a slabim milom. Gospodinje, ki uporabljajo za pranje redno Schichtovo milo Jelen, se lahko pohvalijo, da je njihovo perilo trpežno ter veJno snežnobelo in čisto. Iz Ljubljane n— Za akadetn jo vojnih dohrsvoljcev v nedeljo dopoldne se dobijo vstopnice po znižanih cenah pri vojnem dobrovoljcu e. Žagarju na Sv. Petra c. 43 'telefon 34-03). Polovica vstopnic je že razprodana in je zaradi tega treba pohiteti t nabavo Te prireditve vofnjh dobrovoljcev ne morejo in ne smejo prezreti ustanove, organizacije jn posamezniki. ki se zavedajo vrednost jde* alov in požrtvovanja dobrovoljskega pokre-ta za narod in državo. ■— Spored akademije vo!nifi iloKrovotj-eev. kj bo v nedeljo ob pol 11 uri v operi obsega naslednje točke: 1. Himna ki io izvaja operni orkester pod vodstvom d»ri genta Neffata 2. Nagovor predsednika organizacije. 3. Jenko: Kosovo, uvertura, iz- i 6. t. m. ob priliki prijateljskega dvoboja n— gn*'a 16» "rt. poO*. ▼ aoboto 5. t. tn. pcaznuj« trtcajšnjt 16 art poflt svojo Slavo Ob 10.30 v vojašnici Kralja AJetaaiu dra v spomin na dan, ko so baterije polka o priliki koroške ofenzive prvič »topile na Gosposvefcko polje. ■— 0 »Slovenki«, prvem našem ionskem list« je v sredo zvečer predavala na rav-stavi ženske knjige v Trgovskem domu prof Marija Boršn kova. Orisala je dobo pred 40 leti, ko se ie pojavljala zahteva po viSji ženski izobrazbi. Leta 1897. je začela pod uredništvom Marice Nadliškove izhajati »Slovenka« kot priloga tržaške »Edinosti« vsakih 14 dnu Novi ženski list je imel namen buditj med ženstvom narodno zavest in ljubezen do Čitanja, bij je obenem ioteka vadnica za ženski literarni naraščaj in literarni časnik. V njej so se šolale slovenske pesnice tedanie dobe, za prevode pa so skrbeli Aškerc, dr. Prijatelj. Gregorčič, in Medved Leta 1900. je prevzela uredništvo »Slovenke« Ivanka Anžič-Kle-menčičeva List ie zašel v načelni boj za ženske pravice in je čedalje ostreje zastopal socialno femin^čno gibanje pri nas. Pri listu eta sodelovala tudi Cankar in Zu^ pančič. pisali r»a so vanj vsj naprednejši tedanji naši politični in kulturni delavci. Zaradi nazorskih trenj je list prenehal leta 1902 Predavateljica ie naglasila. da je pomen »Slovenke« predvsem v tem. da je omogočHa našemu ženetvu vz^n iz najbolj' zaostalih kulturnih socialnih 'n političnih razmer Kot glasnica ir predhodnica sodobnih gesel pomeni temeljin' kamen kuPu-rnega razvoja našega ženeva šah. klub »Lovšb?« priredi v nedeljo ^ MATIC Luis Trenker v velfftanstveni ljubavni romanci CONDOTTIEEI V glavni vlogi slavni italijanski pevec Tito Gobbi LOGA vaja opernj orkester 4. Schumann. Dva grenadiria. Poje g Primožič e spremi ieva-niem orkestra. 5. Smetana: VUava. Simfonična pesnitev 6. Golia: Gorijo zvezde s šah. klubom »Močahitk« iztet Ob lepem j vremenu na Vrhniko in okolico ter vabi , v?« svoje članstvo in prijatelje, da se z- .... ---------------- ----i- . leta udeleže. Snidemo se ob pol 9. pred in Črnogorska sonata Recitira ga Mara cw>menikom Ivana Cankarja na Vrhnik*. Vera 7 Tako je bilo .. Dramski priror j Več na obiavni deski v klubovem lokalu, Sodelujeio gg.: Cesar. Gregorin. Jan Potoka*. 8. Izročitev novo izjšle knjige Kla divarji Jugoslavije Režiser: prof Šest Cene od 24 Din navzdol Dež, oras ln veter ne škodujeta koži, ki je zaščitena s TSGHAMBA PH-Jem. Drogeri ja Gregorld d. bo. a. Ljubljana, Prešernova 6. Pri ljudeh, ki cesto trpe na zapeki, zaradi česar nastajajo vrenja v želodcu in črevesju, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s ča.šico naravne »Franz-Josefove« gren-čice, zaužite zjutraj na tešč želodec. Z uporabo »Franz-Jos?fove« grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apet.it <*?>. s m ;6 486/36 * Počitniški tečaj za učiteljevo v Zagre bu in na Rabu. V letošnjih šolskih počitnicah bosta dva tečaja za ročna dela z umetno obrtjo za učiteljstvo narodnih šol. nastav-nike (ice) meščanskih, gospodinjskih šol in zabavišč in to v Zagrebu (2. do 28 VIL) ter na Rabu (30 VII. do 21 VIII.) V Za grebu se plača za sta nova ne, pouk in material taksa 350 din Hrana za vso dobo tečaja (obed in večerja) je 350 do 400 din. Na Rabu je taksa za pouk in material 350 d:n. Stanovanje, popolna oskrba v hote.lu P° Jedilnem listu, kopanje in ostale tak§e 20 din dnevno. Na obeh tečajih se bo de lalo dnevno od 7. do 10. ure, a ostali čas je na razpolago za konanje in ekskurzije. Prijave s takso je poslati vodji tečaja in Putni- kov« izlet od 13. do 27. junija je zagotovljen. Na razpolago pa je že nekaj mest ter se interesenti pozivajo, da neodložno. naj kasneje do 8. junija pošljejo svoje prijave. Krasna vožna v udobnem, modernem av-tokaru preko najlepših pokrajin Italije, Francije, Švice in Avstrije. Kompleten aranžman za 3.900 din, kar zagotavlja udeležencem popolnoma brezskrbno potovanje. Prospekti, informacije in prijave: >Putnik« Maribor—Celie. * Nevarne posledice poplav. Od dolgotrajnih pomladanskih poplav ima še zdaj, ko so vode odtekle, spodnji del Moslavine s prebivalstvom Lonskega polja veliko škodo. Po teh ravninah so močvirnata jezera. ob katerih so v vročih dneh ogromni roji komarjev Na velikem področju primanjkuje tudi pitne vode in paše so saabe zaradi peska in blata, k; je ostal od razlitih voda. Izsušenje Lonjskega polja je problem, ki ne prenese nobenega odlaga nja. Ogromni kompleksi rodovitnih zemljišč so^ itak vsako feto kakih 9 mesecev u Jzko-riščeni pod vodo, letos oa so bile poplave same in tudi njih posledice nevarnejše kakor prejšnja leta. Za prvo silo je ai'o tre- ! ba izkopati odvodne kanale, predlaga pa se ! tudi, nai bi higienski zavod v Zagrebu za-plodil v močvirjih rbice gambuzije. ki ■ uničuie;o zalego nevarnih komarjev. * Stanovanjski urad ljubljanskega vele-sejma prične poslovati dne 4. t. m. popoldne na glavnem kolodvoru v sobj pj> glavnem izhodu zraven trafike ob Ma«nrvkovj cesti. Umdne ure od pol 8. do 22. Telefon št. 27-20. Eno srce — ena RADENSKA * Nekdanje hajduško gnezdo danes priljubljeno letovišče. Med turistične kraje je bij nedavno uvrščen tudj Kačanik, kraj v romantični soteski med Povardarjem in Ko-sovim poljem Ta kraj je b;l nekdaj gnezdo hajdukov ali kačakov po turško Na Ka čanik se upira nebroj legend in narodn.h pesnitev Na večji nasilnež v teh je bil ne-kdai Musa Kesedžiia. s katerim se te !>o-il kral jevic Marko Hajduki so ostal gospodarji vse soteske do osvobojenia, potem pa [e nastopil v življenju romantičnega okoliša prevrat ki ie zdai iz nekdanjega bai-duškega gnezda napravil idilično letovišče. Posebno priliubljeno prebivalcem "^kopija Okrog starega Knčanika. k: ima po več:ni arnavtsko prebivalstvo, so zgrajene mnoge nove hiše. v katerih už"va:o izletniki j.n le j tovjščar-i «vo.i oddih ob dobr oskrbi Se ' zona v Kačaniku ie od 15 maja do 15. septembra Kra; ima dobre zveze v vseh smereh. Trikrat na dan voz' skozi Kačanik vlak iz Skopi ia v Kosovsko Mitrovico in naprej v Beograd ter obratno Prebivalstvo vsega okoliša je zelo mirno in marljivo-kraj Kačanik sam na mora rešiti še problem elektrifikacije. da si poDolnoma zagotovi bodoč^o^t Mlačnega letovišča. Iz Trbovelj t— Za propagando kulture med našim delavstvom. Pod okriljem nedavno ustanovljenega kulturnega društva naše izobražene mladine, v katerem se zbirajo predvsem visokošolei iz Trbovelj brez ozira na pripadnost po svetovnem naziranju, u— Zofka Kvedrova je še danes največja slovenska pisateljica. V osebnem življenju, v feminist:čnih nazorih pa tudi v prvem literarnem delu je predsta v'jala Zofka smelo revolucionarko ki je hodila svojo pot tako, kakor ie zahtevala niena elementarna narava. Zato je vsebina njenega življenja polna jn pestra, njeno knj^evno delo pa bogato ln zavzem« na razstavi ženske knjige prvo mesto. Zadnja leta jo je življenje bridko bičalo. njene smele perutr so klonjle in v po-slednj-b delih je zapela tužno Rbudnlco strte žemke duSe. O tej na& edinstven? ženi bo govorila drevc era. Minka Govekarjeva, kf je spremi5«!« Zofkino življenjsko in lf» terarao pot do nienega zadnjega izd-hljaja. Z današnjim dDem bo zaključena vrsta predavanj. ki« bo dopolnjevala »Teden ženske knjige« iutri zvečer pa se zapre tud; razstava. PrirediteH?<*e toplo vshjjn občirgfvi k zadnjemu predavanju k< bo drevi ob 18. v Trgovskem domu. Vstopnina 3 Din, za dijake 1 Din. Povsod •• . ..i«, neprekosljive. u— Fran Schiffrer. operni basist ki bo prvič nastopil v Ljubljani na samostojnem koncertu v petek 11. t. m., je študiral solo-petje najprvo pri pokojnem ravnatelju Hn-badu, zatem par let v Italiji in naposled pri sloviti učiteljic; petja gej. Bo^herini v Pra» gi. Ima jzraaito italijansko šolo ter krasen material za odlično izvedbo liričnih basovskih vlog. To je dokazal na vseh svojih dosedanjih opernih nastopjh v Italiji, na Češkem in v Nemčiji. Prodaja vstopnic od petka dalje v knjigami Glasbene Matice. Od 20 do 40% smo znižali cene blagu. — Posebna ugodnost kopalne potrebščine K« Soss, Mestni trg u— Prelovčev pevski kvintet nastop? drevi ob 20. v frančiškanski dvorani. Na sporedu jma naslednje zbore: Foester; »Gorenjci smo«. Juvanec: »Slovenska zemlja«, Haj-drih; »Luna sije«. Prelovec: »Sedem si rož«, in »Nageljček na oknu«. Nato zapoje tenorist Gostiša Pavčičevo »Pred durmi« m La-jovčevo »Serenado«. basist Lupša Prelovče« vi »Mrzeča je zunaj fcrda noč« 'n »Ti si urce zam»drla« ter barjtonist Rakoveo,- Hacejev »Uveli Ijšče« jn arijo Franca iz opere »Adel m Mara« Na klav rju J h spr°mlj.» konser-vatoris? Zupanč Darko. Iti del koncerta tvoriio narodne pesmi v prireditve Pr^lov-ca. Deva. Marolta in Bučarja. Sedež; od 15 din navzdol so v prviaij v kniig-MUr Glasbene Matice Občinstvo opozarjamo jn vabimo. da v ohjlnem številu poseti prv nastop novega nr.šera pevsk^^ zdrižonia k? ima n-slov Prelovčev pev*V? kvintet po »Vlada--teliu in njbovem učt°lju Zorku Prelovcu. Na velesejmu poleg BATJEL-a je pavilior Foto TouHst-a Lojze šmuca z ALEKSANDROVE CESTE 8 kjer najde vsak trgovec živ model za svojo Gradišče 13. u— Izlet društva »Pravnik« 6. t. m. i bo c«b vsakem vremenu. V primeru dežja ' se izletnik peljejo direktno v Rimske toplice 'n se napravi krajši izlet v okolico. Pri vlaku ob 8. v Ljubljani je za Izletnike rezerviran poseben Pulim ara-voz. a— Sadjarskega tečaja nadaljevanje bo v soboto 5. t m. ob 16. na vrtu e. Olupa v n'iei Vojvode Mišjča St. 21. Pouk bo praktičen o okulaciji, cepljenju trt na zeleno jn o redčenju grmičevja. Udeleženci naj prr neso ostre nože. Vstop prost vsem, kj se zanima jo. u— Sokolska iupa LJubljana vatoi člane ljubiiansk b in okoliških društev, da se čim številne}« udeleže akademije dobrovoljcev, ki bo v nedeljo ob 11. v operi, župma uprava. u— Na II. produkcij šol«« Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek. 7. t- m. ob 6.15 v velikj filharmonični dvorani nastopijo poleg i solopevke h šole ge. Wistinghausnove go-| jen« klavirja iz šole gdč. Hrašovčeve. ge. i Verbičeve, gdč. Vogelnjkove in gdč. Zami! o-ve. Dalje nastopita tudi dva gojenca violin« skega oddelka g. Ivanč;ča. Nag topi tul? orkester šole Gl?sbene Matice pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Občinstvo vahimo m to drugo poslednjo letošnjo produkcijo šole Glasbene Matice. «— »Otrok za otroka«. Za zaključek letošnje sezone mladinskih nastopov in akademij bo priredila mestna občina ljubljanska svojevrsten nastop otrok in mladine 9. junija od po] 20 v frančiškanski dvorani. Sodelovali bodo otroci raznih ljubljanskih ljudskih šol z najrazličnejšimi točkami, tako n. pr. s pevskimi točkami, dpklamaeiia-mi in igricami z globoko in zbrano vsebino. Pa tudi otročki rajalni nas»ori so na sporedu. Dohodki te otroške akademije so namenjeni za mladinsko skrbstvo v splošnem in še prav posebej za otroške počitniški kolonije. Upamo, da se bo občinstvo polnoštevilno odzvalo vabilu otrok in jim tako priznalo ler podprlo niihovo socialno geslo: »Otrok za otroka!« Vstopnice od 20. do 3 din se dobe v prodaji v ljudskih šolah S in v frančiškanskem kolegiju. ; n— Trenkerja že dolgo poznamo kot pisatelja in resnega filmskega igralca. Toda takega, kakrSerr je v svojem poslednjem filmu »Kondottieri«, še nismo videli. V tem j zgodovinskem delu se nam predstavlja kot i igralec izredne moči, ki ves čas navezuje nase pozornost občinstva in nedvomno pridobi simpatije vseh gledalcev. Film je iz dobe Cezarja Borgije, pri libretu je sodeloval tudi sloveči pisatelj Mirko Jelušič. Vsebinsko je film močno razgiban; fologra fija je kakor smo lega že vajeni prj Tren-kerju, prav dobra, igralci pa tudi prav vsi ustrezajo »Condotiieri« je eden izmed najučinkovitejših filmov letošnje sezone. n— Združenje čevljarjev poziva gg. člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba dolgoletnega člana g. Srebota Ivana, kj bo danes ob 5. popoldne iz Ravniharjeve ul. 15. u— Delavska kuhinja v Delavskem do mu ni zvišala cen. Nekatere javne kuhinje v Ljubljani so zadnji čas zvišale ceno hrani, ker so se cene živilom na trgu občutno zvišale, zlasti cene mesa in masti. Nekatere javne kuhinje so izdale med svoje abonente okrožnice, v katerih se sklicujejo tudi na druge javne kuhinje, ki so hrano podražile. Uprava Delavske kuhinje v Delavskem domu nas obvešča, da Delavska kuhinja ni zvišala cen svojj hrani. Uprava bo skrbela, da brana ostane kakor doslej in se po možnosti §e izboljša. Velika ljubavna zgodba SEVER VABI RocheDe Hudson Robert Rent 22-21 UNION PREMIJERA! Gustav Frohlich in Heii FlnkenzeDer v prekrasnem filmu SRCE PODZEMELJSKE ŽELEZNICE Najnovejši žurnali — dosedaj najboljši posnetki katastrofe »Hindenburga« itd. Predstave danes ob 19.15 m 21.15 uri e— Koncert basista Franca Schlffrerja, ki bo v celjskem gledališču v torek 8. t. m., ima 3 dele. V I. delu sporeda zapoje odlični basist 7 pesmi iz slovenske literature. II. del je posvečen ariji in slišali bomo arije Mozarta, Gomeza, Verdija in Gouno. da, v III. delu konrerta pa pesmi nemške in francoske literature. Umetnika pevtia spremlja na klavirju priznana naša pianistka ga. Mirca Sancinova. Prodaja vstopnic v knjigarni Goričar. Cene obicajne-dratn-ske. e— Nova višinska pot v Savinjskih Alpah. Saviniska podružnica Slovenskega planinskega društva v Celju bo zgradila leioa novo višinsko pot iz Logarske doline na Klemenškovo planino in Skrbino (1791 m) ter preko severovzhodnega grebena Ojstrice na vrh Ojstrice (2349 m). Ta grebenska pot — katero je trasiral g Kopiušek — je bi la do sedaj le plezalna in bo ena najlepših v naših Alpah sploh. Izognila se bo sne-žisč ter dala med turo vpogled v Robanov kot, katera dolina bo p>oznejc enkrat tudi zvezana s to novo traso. Obenem bo to najkrajša zveza med Logarsko dolino in vrhom Ojstrice. Delo se bo začelo julija tega leta in bo nova višinska pot otvorjena drugo leto. Pri delu bodo zaposleni domačini. e— Kazniv podvig trojice, ki je pobegnila iz poboljševalniee. V ponedeljek so pobegnili iz poboljševalniee na Selu pri Ljubljana Maks K. iz Maribora, Rudolf K. iz Trbovelj in 17-letni Leopold A. iz Ljubljane ,ki je bil že od leta 1935. v poboljše-valnici. Trojica je krenila peš v Celje. Fantje so se dogovorili, da bodo ukradli tri kolesa in se nato odpeljati proti jugu. V aredo okrog 18. je Leopold A. izmaknil mehajpavaje krompirjeve in turščione poganke. Košate žive meje ob potih bodo vrtnarji porezali, vmee pa vcepili še kateri žlahtni cepič na živo oko. V mladjh nastavkih zelja in kapusnic bo treba kmalu pogledati za prvimi gosenicami. v vinogradih, ko bo odeveteia trta, pa odstraniti odvišne mladike Severne sape s hladnim dežjem branijo pred nevarnimi nevihtami s točo in eo po kmečkem reku v rožniku koristno zagotovilo dobro založenih žitnih kašč v jeseni. Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 3. jnn/ja Ljubljana 7. 762.4. 15.0, 88. E2, 10, dež, 62; Maribor 7. 763.1, 14.0. 90, SSE1, 10. dež, 5.0: Zagreb 7. 763.6. 13.0, 80. NE5, 10, dež, 12 0-Beograd 7. 762.8, 18.0. 80, O, 10, dež, oll; Sarajevo 7. 762.5, 170, 70, S6, 8, —. — • Skoplje 7. 762.2, 19.0, 70, 0, 3, —, ' Split 7. 761.0, 21.0. 70. ENE2, 7, dež, 2.0: Rab 7. 761.9, 20.0, 60, SI. 7, _ ' Temperature: Ljubljana 19.4, 14.8; Mari- rom Loosotm ki tednik. 16.0; Split 26.0, 1TO; Sjdb 164 Iz Maribora a— Lep koncertni uspeh je doživela »Drava« v sredo zvečer v unionski dvorani. Posamezne vokalno orkestralne točke ob sodelovanju odličnih koncertnih pevcev tenorista A. 2ivka in baritonista A. Faga-nelija ter pod dirigentskim vodstvom A. Horvata so žele toplo priznanje občinstva, ki je dvorano dobro zasedla. a— Gledališka sezona gre h konca. V soboto 5. t. m. je prva repriza kmetske veseloigre »Trije vaški svetniki« v korist pokojninskega fonda Združenja gledaliških igralcev. Igralci ne bodo sami razpečavali vstopnic. — V četrtek 10. t. m. koncertira Prelovčev vokalni kvintet Med 10 in 15. junijem ae letošnja gledališka sezona zaključi. Za novo sezono se napovedujejo v mariborsk. gledališkem ansamblu nekatere spremembe. Med drugim dobi mariborska opereta oziroma opera novega dirigenta prof. Simonittija iz Ljubljane ki bo pomagal prvemu dirigentu L. Herzogu. a— Otvoritev razstave malih živali. Včeraj popoldne je bila oivorjena na verandi pivovarne Union druga razstava domačih malih živali, prirejena po tukajšnjem tru-§tvu rejcev malih živali. Pokroviteljstvo je prevzel narodni poslanec e. dr Ivan Jan-Pič Letošnja razstava razkazuje samo plemenske živali, kj so razstavljene v ličnih kletkah. Otvoritvene besede ie spregovoril predsednik g. Uršič. Društvo ima nad/or nad živalmi svojih članov, skrbi za ceneno nabavo in oskrbuje izbrane samice za t>le me. Letošnja razstava ie prirejena v znatno razširjenem delokrogu ter je vzbudita v Mariboru in njegovem zaledju veliko zani man je. a— Vse je zgorelo. Jakoba Oonfidenti pri Limbušu je pogorela stanovanjska bara ka. Tudi pohištvo z obleko vred je zgorelo. Studenški gasilci niso mogli veliko rešiti, ker ni v bližini nobene vode. a— Monstre proces. V petek 25. t. m. bo pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča obravnava proti 22 obtožencem, ki jih je državno tožilstvo obtožilo zaradi znane afere žlahtne kovine v delavnicah državnih železnic v Mariboru. Za obmvnavo vlada zlasti v železničar-skih krogih veliko zanimanje. a— Drava je nap|aWla pr| tako zv&nem Poševem grabna v bližini Mariborskega otoka neznanega utopljenca. Trupio je moralo ležati v vodi že kakih 8 do 10 dni in je že v razpadanju. Gre za okrog 45 let starega moškega. Utopljenec je imel na sebi dolge črne spodnje hlače in sraico 'et nizke črne čevlje s temnimi nogavica n Na pod lehtju desne roke ima vtetovirano »K. K. 1. R. 14«, v gotici črke »A Mc, pod tem pa nekako rožo. Policiia sedaj poizveduje, kdo bi bil utopljenec. Verjetno je, da ga ie voda naplavila kje s Koroškega. Na levici je velika rana, da se vidi kost Ni izključeno, da gre za žrtev zločina. a— Vlomilci jn tatovi. Predstojništvo policije je prejelo por. č lo o drznem vlomu v manufakturno trsrovino Marije Vodenikove v Poljčanah. Vlomile.) so razbili železni drog na vratih in se s ponarejenimi ključi vtihotapili v notranjost trgovine, od koder so odnesli razne predmete v vrednosti nad 3rOO denarjev. V noči na Četrtek 3. t m. se je »plazil v stanovanje upokojenca Karla Val« ha v Kosarjevi uljci 52 še neizsleden tat in odnesel dve skoro novi obleki m dva plašča v skupni vrednosti okolj 4000 dinarjev. Varnostna oblastva vršijo poizvedbe. Gospodarstvo Cestna in železniška dela iz miljardnega posojila Iz milijardnega posojila za javna dela je bilo doslej po najnovejših uradnih podatkih v okviru programa za gradnjo cest odobrenih za 542.6 milijona din kreditov, v okviru programa za gradnjo železnic pa za 217.3 milijona din kreditov. Za posamezna cestna dela (rekonstrukcija cest in gradnja sodobnih cestišč) so bili doslej odobreni naslednji krediti (v milijonih Din): odobren proračun kredit Beograd—Novi Sad 240.0 236.3 Beograd—Pančevo 23.5 20.2 Beograd-Zem. aerodrom 7.5 6.9 Avala—Mladenovac 70.0 52 9 Prijepolje—Bijelopolje 30.0 29.3 Crveni krst—Niš— Niška banja 10.0 9J2 Niš—Pirot 3.0 2.9 Kotor—Cetinie 1.5 1.3 Dubrovnik—Cavtat 2.5 2.5 Metkovič—Kotor 7.0 7.0 Split—Trogir 15.0 14.5 Primorska turist, cesta 33.6 31.6 10.0 10.0 16.3 Sušak—Crikvenica 18.4 17.0 Zagreb—Dugoselo 22.7 21.9 Most preko Save pri Zagr. 8.0 8.0 Banja Luka— R Bosanska Gradiška 10.0 Sara j e vo—Mostar, Sarajevo—Višegrad 10.0 Ljubljana—Kranj 20.0 Ljubljana—Kočevje->- Brod 10.0 90 Maribor—Št. Hj 5.0 4.9 Za grednjo novih železnic pa so bili v okviru programa javnih del doslej odobreni naslednji krediti (v milijonih din): prorač. odobreni kredit 63.6 35.7 45.0 46.2 26.7 Boleča—Nikšič Ustiprača—Foča želez, most pri Zagrebu Koprivnica—Varaždin št. Janž—Sevnica V celoti se že izvajajo cestna in železniška dela, ki bodo stala 812 milijonov din, dočim znaša skupna vsota dejansko otvor-jenih kreditov 759.9 milijona din. 68.0 42.0 45.0 48.0 31.0 vse posestnike, da V svojem lastnem interesu čimprej plačajo vse zaostale prispevke za kmetijske stroje, da »e izognejo prisilnim Izterjavam, ki jih bo moral urad v do« godnem času izvesti. Novjh prispevkov za bodočih 5 let pa urad ne bo predpisoval onim, ki nimajo strojev z nad 15 konjskih sil in ornim, kj 6troje rahjjo le za lastno porabo, ker je kraljevska banska uprava prevzela plačilo zavarovalnih prispevkov namesto lastnikov strojev. Zavarovani pa bodo v bodoče poleg delavcev pri strojih tndi gospodarji sami; otroci do 14. leta starosti niso zavarovan]. Posestnike prosimo, da uvidijo, kako jim bo koristil nov način ureditve zavarovanja pri poljedelskih strojih, ki je uveden le njim v korist. Jutri otvoritev velesefma Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. krujjj, Petra U., kj ga bo zastopal komandant dravske divizije general L. Tonič. bo jutri slovesno otvurjen 17. ljubljan&Ki velesejem, ki bo o-beueiu z jesenskim* prireditvam.; že 40. razstavna prireditev. Kot častni predsednik bo letošnji velesejem osebno otvorji trgovinski minister dr. Milan Vrbauič. S po6ebno vnemo se ]e letos velestjmsko vodstvo pripravilo za pomladni velesejem, ker se zaveda, da je prav sedaj prišel čas, pokazati vsej jugoslovenski javnosti, kaj vse lahko nudimo obiskovalcem. LetOb v jeseni nameravajo tudi v Beogradu prirediti velesejem. Značilno je, da ta okolnost ni morda odvrnila jzvenslovenskih razstavljalcev, da n« bi razstavili na ljubljanskem velesejmu in bo letos še več razstavljalcev izven Slovenije nego druga leta. Prav v&j razstav« ljalcj pa ko se letos za velesejem prav posebno potrudili in pripravili, ker so trdno prepričani, da žrtve ne bodo zaman in da bodo spričo oživljenja v gospodarstvu in obetajoče se boljše konjunkture napravili dobre kupčije. Velasejraska uprava pa sj je posebno prizadevala, da s prireditvijo zanimivih rassiav nudj tudi širši publiki čim več za razvedrjio odnosno da napravi velesejem čjm l)olj privlačen. Gospodinjska raz-. stava z medno revijo jn lovska razstava, ki i bo služila izberi materiala za svetovno lovsko razstavo v Berl-.nu. bosta že sami pri« vabilj deset tis oče obiskovalcev. Enkraten vstop na velesejniske prostore bo stai 10 din. skupine pa bodo imele znižano vstopnino. Veiesejemske legitimacije po 25 din bodo omogočale 30 posetov, in si-eer 10 dnevnih in 10. večernih na veselični prostor, kjer bo poskrbljeuo za najrazno-vrsinejoo zabavo. Posetnik; vele^ejma imajo 50% popust na železnici; pri postajni blagajni povejte, da greste v Ljubljano na velesejem. nakar dobite za, 2 Din še posebno rumeno rzkaz« nico, da bo po obisku velesejma veljala vozna karta za brezplačen povratek. Oni. ki bodo s to rumeno izkaznico izkoristili vozno olajšavo bodo lahko kupili na velesejmu posebne legitimacije za večkratni obisk. Ako bo veljala vozna karta do Ljubljane 25 Din, bodo lahko kupili za 10 Din legitimacijo za en dnevni in en večer. n: ob-sk; ako bo veljala vozna karta do 60 D;n bodo lahko kupjlj za 15 Din legitimacijo za tri dnevne in tri večerne obiske: ako pa bo veljala vozna karta preko 60 Din. bodo lahko kupili za 25 Din legitimacijo za 5 dnevnih .n 5 večernih obiskov. Zavarovanje delavstva pri kmetijskih strojih Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja: Zavarovanje delavcev prj kmetijskih strojih je važno vprašanje za vsakega kmečkega grspodarja. Prizadeti posestniki navzljc temu z nevoljo plačujejo zavarovalne prispevke. Posebno se sklicuje« jo, da delavci pri kmetijskih strojih niso v noben,; nevarnosti in da pr, strojih najnevarnejša dela opravijo posestnik; sami. Istočasno se pritožujejo da so pri strojih zaposlen; največ družinski Člani gospodarja, kakor žena otroci in drugi sorodniki. Doslej izdani plačilni nalosr; so pravomoČni in so pritožbe proti tem plačilnim nalogom odveč in si nritožjtelr' delajo le nepotrebna stroške s poštnino Ker je urad za rad: krize v ______ ______ ______ __ ____ kmetijstvu pri ;zterjatvj zelo milo nostopal. i tri vasi, " katerih prebivalci se "bodo izse-so ostali posestniki na dolgu za precejšne j lili v Turčijo. Vrhu tega je tvrdka Bat'a v zneske prispevkov. Urad pa teh prispevkov pogajanjih glede nakupa velikih zemljišč v ne more odpisati ali zbrisati. Zato naproša I okolici Djevdjelije in Siipa. KakOr Sedaj Gospodarske vesti = Zavarovanje delavcev pri javnih delih. OUZD v Ljubljani objavlja; O zavarovanju delavcev, k; so zaposleni po uredbi o javnih delih, je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje izdalo nova določila, ki so važna za delodajalce in prizadete ustanove. Glavna določila so taie; Delavci. ki so zaposleni pri javniih delih po uredbi o javnih delih se ne zavarujejo za bolezen in se zanje ne plačajo prispevki za borzo dela in delavsko zbornico, temveč samo za nezgodo. To ugodnost pa uživajo samo država, banovina ali javna upravna telesa, ki izvajajo javna dela, pa še tj samo tedaj, če se ta deJa opravljajo brez licitacije v lastni ali mešani režiji, torej le takrat, kadar delavce neposredno nlačajo kreditov za javna dela one javne oblasti, ki dela vrše. Kadar-ko4i pa se javna dela oddajo potom licitacije drugemu, tedaj je ta prevzemnik delodajalec jn mora prijavit,; vse delavce za bolezen jn nezgodo kakor ostale delavce ter zanje plačuje prispevke. Občine, ki izvajajo javna dela iz svojih sredstev, so dolžne prijavit; vse delavce tako za bolezen kakor tudi za nezgodo, ker so iz bolniškega za« varovanja izvzeti samo on« de-lavci prj javnih delih, ki so plačani iz državnega al j ba-novinskega fonda za javna dela. Vse delodajalce opozarja urad da upoštevajo gornja navodila in prijavijo v zavarovanje tudi delavce pri javnih delih, ki so iti h samostojni podjetnikj prevzeli v izvršitev. — Konferenca obrtnih zfcorn/c v Banja-lukj. Dne 8. in 9. t. m. bo v Banjaluki konferenca vseh obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic v naši državi. Na dnevnem redu te konference so naslednja vprašanja: t) Samoupravne doklade, ki jih morajo plačevati obrtniki; 2) Pavšaliranje davka na poslovni promet; 3) Oprostitev obrtnikov in obrtniških producentov od plačila luskuznega davka: 4) Oprostitev obrtnikov od zgradarine; 5) Sprememba pravilnika o učnih zavodih in strokovnih šolah, katerih spričevala dajajo ugodnosti in se smatrajo kot dokaz strokovne usposobljenosti; 6) Spremembe pravilnika v polaganju mojstrskega izpita iz obrtnih stroki s katerimi se pretežno bavijo žene; 7) Kombiniranje skupnega davka na poslovni promet; 8) Vprašanje obveznega polaganja dopolnilnega izpHa za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre, ki 60 dobili dovoljenje za izvrševanje te obrti pred uveljavljen jem obrtnega zakona. — Bat'a ustanovi tvornieo ia nogavice ▼ Jušnl Srbiji. Poročali smo že, da je podjetje Bat'a kupilo v neposredni okolici Strumice velike komplekse zemljišča, prav za prav dozna varno, bo tvrdka agradtfa veliko tvornieo nogavic, obenem pa bo uredila obsežne plantaže za bombaž in bo uvedla rejo sviioprejk, vse v zvezi s to tvornieo. — Nagrade sa najboljši članek o varfe-vanju. V smislu 6klepa upravnega odbora razpisuje Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije nagradni natečaj za najboljše Članke o teh temah: 1) Kal le storjeno in kaj je treba storiti ta pospeševan]« varčevanja v naši državi? Obseg tega članka do-| loča pisatelj sam, vendar se naj ne prese-| ga 10 strani, pisanih s »trojem z navedbo pisateljevega imena, priimka in naslova. Prva nagrada za najboljši Članek znala za to temo 2.000 Din, druga 1.000 Din. tretja pa 500 Din. Kdor želi pisati o tej temi, lahko naroči pri Savezu štedionica kr. Jugoslavije v Zagrebu, (Jelačičev trg 10 a) potrebno strokovno literaturo (nad 400 etra ni velikega formata) za minimalno ceno 30 Din. 2) Kako se lahko varčnje v gospodinjstvu? Članek o tej temi naj vsebuje 4—6 strani, pisanih s strojem. Prva nagrada za ta članek znala 1.000 Din, druga 750 Din in tretia 500 Din. Našim gospodinjam naj 6e pokaže Ln razloži, kako bi se dalo dvigniti varčevanje v naši državi potom racionalnega varčevanja v gospodinjstvu. Koristno bi bilo, da se navedejo tudi primeri ali opazovanja, kdaj in kako se v naših gospodinjstvih ne varčuje niti tam, kjer bi se dalo brez večjih težav varčevati. Članke o obeh temah je treba poslat j Savezu štedionioa kr. Jugoslavije v Zagrebu (Jelačičev trg 10 a) najpozneje do 15. avgusta 1937. Nagrade za najboljše članke se bodo po sklepu posebnega odbora objavile o priliki kongresa samoupravnih hranilnic v Zagrebu v začetku septembra. Savez štedionica kr. Jugoslavije pa si pridržuje pravico, da nagrajene člarake da v tisk in jih razmnoži = Razprava pred obrtnj m davčnim odborom v Ljubljani. Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša: Pred obrtnim davčnim odborom se bodo obravnaval} predlog; davčne uprave za sledeče pridobitne stroke; dne 17. junija 1937 "b 8. uri notarji, ob pol 9. uri odvetniki. ob 11. uri zdravniki, zobozdravniki in dentfsti; dne 18. junija ob 8. uri inženjerji. arhitekti, geometri. carin, po« srednikj. borznj senzali, razni (posrodov, real. pisarne itd.) umetniki, priv. učitelji, babice in čevljarji: dne 19. junija ob 8. ufl krojači jn šivilje. Seznam davčnih zavezancev jn davčnih osnov teh strok so razgrnjeni na vpogled v o:sarn; mestnega poglavarstva od 3. do 10. junija 1Q37. = Jugoslovensko-italijanska trgovinska zbornica na Reki. Dne 13. junija bo na Reki ustanovni občni zbor jugoslovensko-italijanske trgovinske zbornice. Glavno zadružno zvezo kraljevine Jugoslavije bo na tem zboru zastopal prvi tajnik dr. Juretič. = Italija bo uradno sodelovala na beograjskem velesejmu. Italijanska vlada je sklenila", da bo na prvem beograjskem vele« sejmu letos v jeseni zgradila 6voj lastni paviljon. O tem je italijansko poslaništvo v Beogradu že obvestilo upravo veleeeima. V ta namen je najelo na sejmišču zemljišče v obsegu 900 kv. m. = Borzno razsodišče v Ljubliani. Pr; razsodišču Ljubljanske borze za blago in vrednote v času od 1. julija do 15. avgusta t. L ne bo listnih razprav, pač pa se bodo sprejemale tožbe. = Likvidacija. V likvidacijo je stopila Električna zadruga v Sevnici, r. z. z o. z. = Gradbena »t roka postaja čimdalje bolj needvisna od faičzemsflcega uvoza- Sedaj imamo že domačo industrijo, ld Izdeluje razne plošče iz umetnega kamna, ld je tudi prvovrsten domač material. Domača industrija kamna in marmorja se bo naši javnosti predstavila z vsemi svojimi izdelki na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija. — Torbarske izdelke in Sploh n^njen® galanterijo smo pred leti še skoraj vso uvažali sedaj pa je že toliko domačih so-lidn h podjetij ,da bomo na pomladnem velesejmu lahko videti že najboljše domače izdelke, ki se z uvoženimi predmeti ko a-jo tako glede modeme in solidne izdelave, kakor tudi glede znatno nižje cene. V splošnem nam bo velesejem nud-'l prav poučne razstave, kako se razvija naša tekstilna in usnjarska industrija ,ker bo prikazal vse panoge teh zelo napredujočih naših industrij, pri tem pa tudi izdelke malh obrtnikov, ki so pravi srpeciaVsti v svojih strokah. Kakor veaiko leto. bo na pomladneai velesejmu prav izvrstno zastopana tudi konfekcija. = Licitacije. Dne 11. t. m. bo pri ekonomskem oddelku direkcije drž. žel. v Beogradu licitacija za dol)avo materjala za instalacijo šibkega toka. 12. t. m. za dobavo električnih peči. 15. t. m. za dobavo material n za električno razsvetljavo, 16. t. m. za dobavo na« prave za poniklanje in kromanje. 17. t m. za. dobavo aparatov za električno varjenje, 18. t. m. za dobavo električne peči za zakovice ter raznih elektr. instrumentov. 19. t. m. za dobavo malih samostojnih central za proizvajanje e'ektričnega toka. 23. t,, m. za dobavo raznih cevi, 24. t. m. za dobavo lokomot-vakih tehtnic in 25. t. m. za dobavo registrirnih brzinomorov. Dne 7 t m. bo pr* upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo grafitnih loncev in 9. t. m. za dobavo 18.000 kg kartona. = Dobave. Komand* pomorskega arze-naJa v Tjvtu spreiema do 15. t m. ponud^ be za dob-vo 2.000 kg stearinskjb svač. sive barve svinčenega, mrmja jn do dne 30. mm •'-ia za dobavo razn'h mornarskih gumbov. Di« državnega rudnika Vrdnik snrejema do ?L t. m. ponudbe za do-bnvo jeklene vr-vj, želeme oločevine in koTrml^+n-n <5tre Cofk. Beograd. 10. Pariš 19.5060. London 21.5750, Newyork 438.3760, Bruselj 73.7750, Milan 23.05, Amsterdam 240.90, Berlin 176«, Dunaj 81.10, Stoekholm 111.2250, Oslo 108.40, Kobenhavn 96.3250, Praga 15.27, Varšava 83, Budimpešta 86. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 409 — 410, 4*/. agrarne 52 — 52^0, 4% severne agrarne 52.25 — 52.50, 6% begluške (mali komadi) 72 — 73, 6*/» daJm agrarne (srednji komadi) 72 — 73, 7% invest 87.75 den, TU Blair 86 — 86.50, 895 B]air 96.26 — 96.76; delnice: Narodna banka 7150 den. Trboveljska 260 — 255, Gutmann 60 — 65, Narodna šumska 9 bi. Šečerana Osi-jek 160 — 180, Dubrovačka 400 bi, Oceani« 260 den., Jadranska 400 — 450, Danica 50 M, Is j s 25 — 30. Beograd. Vojna škoda 410 — 410.50 (40950 — 410), za sep. 409 — 410. 4% agrarne 52.50 — 53 (52.75). 4*/» severne agrarne 52 den, 6% begluške 76.80 — 77.26 (77), 6V» daLm. agrarne 74.75 — 76.26 (74.75), 7% stabiliz. 87 den., 7*/» inveet. 8825 — 88.76 (88.50), 7*/. Drž. hip. banka — 100), 7» Blair 86.50 — 87, 89/<> Blair 96 — 97, Narodna banka 7120 — 7200, PAB 197 den. Blagovna tržišča 2ITO '+ Chieago, 3. junija. Začetni tečaji: pieaiea: za iuli] 110.25, za sept 109.50, za doc. 111 -26; koruza: za julij 122.25, za sept. 108.625, za dec. 80. + Winnjpeg, 3. junija. Začetni tečaji: pieaiea: za Julij 119, za okt 111.876. + Novoaadaka blagovna borza C— t mj Tendenca neizppemenjena Pšenica: baška •remska 174 — 176, slav. 174 — I76. banat-aka 173 — 176. baška, potiska 179 - 18L Oves: baški. sremakj, slav. 102.50 — 105. Ri: badka 144 — 146. Koruza: ba*ka ia sremaka 93 — 94. banateka,- 90 — 92. Moka: bačka in banateka »Og« in »Ogg« 257,5o — 267-50. »2« 237.50 — 247.50. »5« 217-50 — 227.50. >6« 187-50 — 197.50 »7« 157JSo — 167.50, »8« 115 _ 1». Otrobi: ba&j, ba~ natski 91. — 96. BOMBAŽ 4- Liverpool, 3. junija. Tendenca »talna. Zaključni tečaji: za julij 7.20 (prejšnji dan 7.12). za okt. 7.12 (7,05). za dec. 7.07 (7.00). + Newyork, 3. junija. Tendenca »talr na. Zaključni tečaji: za julij 12.75 (12.72), za okt. 12.70 (1267), za dec. 12.68 (12.64). ŠPORT V nedeljo bodo dirkali na motorjih Motosekcija Hermesa bo priredila v nedeljo popoldne na svojem dirkališču v Šiški velike otvoritvene motocikfi-stične dirke v letošnji sezoni. Po prijavah in pripravah sodeč bodo dirke velik športni dogodek, kakršnega Ljubljana lahko vidi le redko. Glavno breme vse organizacije je tudi topot na ramah agilnega podpredsednika sekcije g. Rupene. od katerega smo glede nedeljske tekme dobili nekaj zanimivih podatkov za \"se prijatelje naših moto-ciklistov. Kako bo torej v nedeljo? Upam, da bo vse dobro, pripoveduje živahno g. Rupena, ker nam gredo vai javni faktorji kar se da na roko. Pokroviteljstvo je prevzel g. župan- pomagala nam je železniška direkcija in na pomoč nam j« priskočil tudi komandant kolesarskega bataljona g. pplk. Jaklič. Samo za vreme smo nekaj v skrbeh, to je zaradi velesejma. Kaj bomo videli v nedeljo? Program za naše dirke je sestavljen po krajevnih prilikah. V prvi točki bodo nastopili turni in pomožni motorji do 125 ccm. To bodo vsakovrstni »brenclji«. ki bodo topot morali na dirkališču pokazati svoje sile. Drugo točko bodo absolvirali juniorji ne glede na tip in jakost motorja. Tukaj niso izključena velika presenečenja, ker bodo nastopili razni novi člani in marsikateri do zdaj popolnoma neznani obrazi. Prijave so zelo številne. Potem bodo startali športni motorji do 250 ccm- za njimi turni motorji do 1000 ccm. potem športni motorji do 500 ccm, dalje do 350 ccm, za njimi bodo napeti rekordni poskusi in slednjič bodo šli na progo športni motorji do 1000 ccm. Stroja so razdeljeni po kategorijah toda vsaka kategorija ima že svojega čuvarja, ki bo tudi letos hotel obdržati svoj pokal ali zasestri vsaj častno mesto. Nevarnosti na tej dirki v zaprtem prostoru, kjer je treba v okroglih 200 sekundah dovršiti 8 krogov na 450 m dolgem dirkališču, je zelo mnogo. Kako skrbite' da ne bo nezgod? Storili bomo v»e, kar je določeno po mednarodnem tekmovalnem pravilniku in kar je še odredil naš motosavez. Glavno je: lesena ograja, čelade za vozače ter stroga navodila za publiko, da bo ostala na mestih, če bi se kaj zgodilo. Na prostoru onstran dirkališča bodo smeli biti samo službujoči funkcionarji. Kdo bo dirkal? Pri^vljeni so skoraj vsi aktivni -vozači iz naše države in morda bomo gledali tudi enega Italijana. Zagreb- ki nam mora v zameno za Breznika in Kovačiča poslati dva svoja najboljša, jih je naknadno prijavil še pet Zdi se. da hočejo Zagrebčani to nedeljo malo obračunati. Slično bi menda rad poravnal račune tudi Maribor, deloma z nami- deloma pa z Zagrebom. Ljubljančane čakajo težke naloge. Vsi domači levi na motorjih so le za promenado in za :ezo stražnikov. Sloves branijo samo trije Hermežani (Starič, Kovačič in Breznik), ki bodo morali vzdržati vso hudo konkurenco. Staričevo stanje se je spet nekoliko poslabšalo, toda klub želi- da bi vsaj izven kookurence pokazal svojo izredno tehniko v dirt- traeku. Morda pa bo prišel na dirko tudi redki Ilirijan Šiška. Kaj pa je dirt-tiack vožnja? To je angleški način, ki omogoča vozaču, da tudi na ovinkih dopušča vozilu največjo brzino in doseže tako povprečno največjo hitrost. Zato mora imeti na levi nogi železen čevelj, razen tega pa veliko moči in še več znanja in poguma. Naša motociklistika je popolnoma po krivici nepriljubljena in vkljub koristim premalo cenjena. Ko bomo dobili dobre- moderne ceste m ne bo več neznosnega prahu, bo motociklist spet koristen in priljubljen. Nedeljski dirkači so za zdaj še pionirji te prepotrebne športne panoge. Saj je že čas, da jih boste lahko videli enkrat vi novinarji* pa tudi vsak Ljubljančan bo menda rad žrtvoval tistih skromnih 6 Din, da bo imel nekaj pojma, kakšne so prav za prav motociklistične dirke.« Tako pravi g. Rupena. Priložnosti bo na tej dirki tudi po našem več kot preveč za lepe športne prizore, kajti spored je res obsežen in napet pri vsaki točki kakor v nobeni drugi športni panogi. Poglejte torej v nedeljo, da tudi n3Ši motociklisti ne držijo križem rok! Borze 3. junija Na ljubljanski borzi eo se danes v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 805, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingi po 8.04, v angleških funtih po 238. v grških bonih po 34 in v klirinških nakaznicah na lire po 223.25. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.3650, v Beogradu 12.3712 in v Zagrebu 12.3660 odnosno za 15. junij 12.34 in za konec avgusta 12.38. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri stalni tendenci notirala 409 — 410' (v Beogradu je bil promet po 409.50 — 410). Zaključni pa so bili zabeleženi v 4*/» severnih agrarnih obveznicah po 52.50, v % Blairovem poeoiilu po 86, v 8*/o posojilu po 96.75. v 6% begluških obveznicah (majhni komadi) po 73 in v 6% dakna tinskih agrarnih obvemicab po 73. Devize Ljubljana. Amsterdam 2401.16 — 2415.76. Berlin 1748.53 — 1762.41. Bruself 735.19 -74026, Curih 996 45 — 1003.52, London 214.78 — 216 84, Newyork 4334.75 - 4371.06. Pariz 194.42 — 195.85, Praga 152.14 — 153.24, Tret 228.94 — 232.03. Beograd-Zagreb-Ljub-ljana na tekališču V dnevih od 2. do 4. julija na igrišču Primorja v Ljubljani Prvič, odkar pri nas gojimo lahko atletiko, se bodo prve dni julija srečale v Ljubljani reprezentance glavnih treh lahkoatletr skih središč. Beograda, Zagreba jn Ljubljane. Vsaka reprezentanca bo morala v treh dnevih absolv-.rati ves olimpijski spored, za katerega bo potrebovala okoli 40 atletov, tako da bo takrat na tekališču nad sto najboljših lahkoatletov iz vse države. Vsa mesta se seveda že zdaj kar najvestneje pri« pravijajo za ta nastop jn vodstva imajo polne roke dela, da bj spravila v tistih dnevih res najboljše moči na teren. Temu velikemu tekmovanju se seveda povsod pripisuje velik pomen, kar najbolj dokazuje dejstvo, da j« pokroviteljstvo nad prireditvijo prevzel Nj. Vel. kralj Peter II, ki je za zmagovalca poklonil krasno prehodno darilo — srebrn pokal častno predsedstvo pa tvorijo gg. vojni minister general Mari^. minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogjč, ban dr. Natlačen, komandant dravske divizije general Tonič in ljubljanski žu« pan dr. Adlešič. Člani Častnega odbora eo darova!j še posebne pokale za zmagovalce dvobojev med Beocmdom in Zagrebom, med Beogradom in Ljubljano in med Zagrebom ter Ljubljano, ki se bodo ocenjevali posebej. Ker bodo na tem mitingu startali vsi naj-boliA atleti države, ni treha dvomiti, da bodo borbe med nj:mp za najboljša mesta več kot ogorčene in napete. Troboj. lq ga pni-reja zveza slovenskih iahkoatleiskih klubov, bo seveda združen s precejšnjimi stroški, jn zato apeljra zveza že sedaj na vso javnost., naj podpre njeno idealno delo za razmah te najlepše športne panoge pri nas in pridno sega po vstopnicah, ki jih bodo začet te dni v naprej prodajati naši lahkoatleti. Časa je le še malo. denarnih sredstev pa naši športni klubi in naše športne organizacije n:nw»jo nikoli. Najmanj pa za tako veljko prireditev kot jo bodo orgainjz:rak z lahko« atletskim trobojem med tremi prestolnicami Jugoslavije! V neka) vrstah Za drugo meddržavno tekmo, ki jo igramo to nedelio v Beogradu z,Belgijo, je ra« zen Lojanči^a postavljeno isto moštvo, ki je nedavno s tako lepim uspehom zaigralo proti Madžarski. Drugih večjih nogometnih prireditev pr» nas ne bo poee*>no zato ker bo TM-vak LNP prišel v kvalifikacijskih tek-rrza vstop v ligo ki se začnejo to nedeljo no drugih okrožjih naravnost v f!iEmone<. Zaradi nedeljske skupščine JZSS je seja izredne važnosti in za vise odbornike obvezna. SK Slovan. Drevi ob 30. redna od borova seja v gostiln; Mencinger na Šmartinskj cesti. SK Svoboda. Drevi ob 19.30 v dvorani Delavske zbornice sestanek I. moštva in ju-niorjev. Važno zaradi nedeljskih tekem. 8TK Moste. — Drevs ob 19. 6eja. ob 20. važen članski 6eetanek. Kdor je zadržan, naj M Opraviči, Mesto, ld so ga spremenili NetncI y razvaline! tpmnsko mestece Almerija, ki so ga bombardirale tri nemške vojne ladje, inyt ■— slikovito lego pristaniški del Almerije je v bližini obrežja utrjen Vreme v stratosferi »Radijska streha" iz joniziranega zraka Od 2. t m. dalje razširja National Bu-reau of Standards v Washingtonu po radiu poročila o vremenu v višini 20 km. Vsak teden bo po ena takšna oddaja in nje namen bo ta, da pouči radijske strokovnjake o razmerah v »radijski strehi«. S pomočjo teh oddaj bodo radijski tehniki stalno poučeni o gibanju v ozračni plasti, ki odbija brezžične valove in omogoča s tem brezžične prenose okrog vsega sveta. Ta »radijska streha« sestoji iz joni- ziranega zraka, ki svojo višino stalno spreminja. Če brezžične valove pravilno odbi. ja, tedaj je radijski sprejem zadovoljiv, drugače se pojavijo fadingi ter interferen-ce. Po zaslugi omenjenega urada bo radijskim tehnikom mogoče, da si izberejo primerne frekvence v skladu z lego radijske strehe in s tem omogočijo brezhiben sprejem. Vidimo torej- da ni tako odveč vedeti, kakšno je »vreme« tam zgoraj, kjer ni nikoli nobenih oblakov in dežja. Kovčeg z zakladom brez gospodarja Za dva milijona tujih valut v dvojnem dnu Na železniški postaji v prestolnici Liech-tensteinske, Vaduzu, se je primeril te dni dogodek, ki ga v podrobnostih še niso raz-čdstli. Trije potniki, ki so fe peljali na Dunaj in se ustavili v Vaduzu. so o=tavili svojo prtljago v postajni garderobi in so jo hoteli pred odhodom prevzeti. Naključje je hotelo, da jih je nadzorovalni organ pozval, naj kovčege odprejo, kar se v tem me tu le redko dogaja. Ko je eden :zmed teh potnikov kovčeg, ki so mu ga izročili, odprl, je vzkliknil: »Saj to ni moj kovčeg! Obleka v njem ni moja!« Uiradnnk je nato obleko dvignil iz kovčega in je odkril v njem dvojno dno. Ko so to dno odprli, so našli v njem švicarske in angleške bankovce v vrednosti skoraj dveh milijonov dinarjev. Izkazalo se je, da. je bil postajni garderober kovčege v resnici zamenjal in kovčeg z valutami je ležal že štirinajst dni v shrambi. Potniki so nato lahko brez nadaljnjih sitnosti ostavili Vaduz. Doslej še ii;so ugotovili, kdo je v Vaduzu odložil kovčeg z omenjenim ogromnim zneskom. Deset milijonov podgan v Parizu Nadloga glodalcev v metropoli ob Seini Mlado dekle je v pariški podzemski železnici ugriznila podgana in listi so Parl-žane ob tej priliki spet opozorili na te ne-tečne glodalke. Cabriel Petit, član medicinske akademije in specialist za kugo, pravi, da je v mestu ob Seini kakšnih deset milijonov podgan. In Parižani so se spomnili spet na primere črne kuge v letu 1920., ki so jo privlekle podgane. Oblasti pa so ponovno sklenile, da bodo proti nevarnim in gnusnim živalim nastopile z vso odločnostjo. Francija plačuje vsako leto za uničevanje podgan in za škodo, ki jo povzročajo te živali nič manj nego 900 milijonov frankov. Sedaj pa jim pojdejo do kože po tako zvanem »severnem sistemu«, ki so ga uporabljali najprvo na Danskem in pozneje na Angleškem. Ta sistem, ki ga ta čas še preizkušajo, obstoji v tem, da se ujete podgane okužijo z neko nalezljivo boleznijo, ki se človeka ne loteva. Pariz hoče proti podganom nastopiti torej z bacilno vojno. Poleg tega pa bodo porušili tudi stare mestne četrti, kjer so poslopja prava gnezda podgan. Gradili bodo nova poslopja. Ta del uničevalne vojne proti podganam je že v polnem teku. Spomin Johna Barrymorea peša John Barrymoore, znani filmski igralec, trpi že nekaj časa zavoljo slabega spomina, ki mu onemogoča učenje ulog. Ker je umetnik drugače ohranil vse svoje izredne sposobnosti, posebno tudi svojo mimiko, si je neki režiser izmislil nenavaden izhod, da ga ohrani za film. Med snemanjem bo Bar-rymoore odslej na posebni deski bral odgovore, ki jih mora dati svojim soigralcem. Sodba nad učiteljem-morilcem Pred časom smo poročali, da ae moT&ta pred praškimi sodniki zagovarjat, 29-letni učitelj Jan Kloužek in njegova 2Uetna žena Zdenka, ki sta bila obtožena, da sta sporazumno umorila častniškega aspiranta Alojz-ija Kroba. nekdanjega ženinega prijatelja. Razprava se je sedaj končala in Klouž-ka so obsodili na 20 let težke ječe. njegovo ženo pa na 15 let. Oba sta sodbo sprejela precej piirno. Najmodernejši topovi Eno izmed zadnjih dejanj bivšega angleškega vojnega ministra Duff-Cooperja je bilo v tem, da je s švedskimi orožarnami v Boforsu sklenil pogodbe za dobavo 2000 posebnih topov za obrambo proti letalom. Švedski topovi proti letalom so dvojni brzostrelni topovi s kalibrom 3 in % palca. Na minuto oddado lahko 80 strelov. Izstrelki so šrapneli, ki so nabiti a silno bri-zantnim razstrelivom. TI topovi streljajo na daljavo 6000 do 8000 in so najmodernejši na svetu. Angleži jih bodo uporabili pred vsem za okrepitev obrambnega obroča okrog Londona. Ta obroč utrjujejo z vso naglico posebno proti morski strani. Earhardtova na novem poletu okoli sveta Slovita ameriška letalka Amelija Er-hardtoiva se mudi s svojim letalom, ko nosi ime »leteči laboratorij«, že več nego teden dni v Floridi. Tu čaka na ugodno vreme, da bi se dvignila na polet okoli sveta. Na krovu svojega letala ima poleg najbolj nujne prtljage tudi trgovsko blago, namreč 8000 pisem, ki so jih oddali zbiralci znamk. Iz Miamija na Floridi poleti najprvo do San Juana v Portoriku, potem iz San Juana v Paramaribo (Surinam), nato do Natala, lz Natala preko južnega Atlantika v Dakar, a nadaljnje etape so Karači-Papua-otok Howland-Honolulu-Oa-kland. Zadnja etapa bo dolga 3882 km in vsa nad Oceanom. Kakor poročajo iz Doorna, je bivši nemški cesar obolel ln leži v postelji. Ta posnetek nekoč silno nadutega kajzerja je bil napravljen v zadnjem času Poroka na gradu Cande Včeraj ob 11.30 — Novoporodenca sta že odpotovala Tretji rojstni dan kanadskih petorčic Preteklo soboto so po vsej Ameriki slavili tretji rojstni dan kanadskih petorčic. Anette, Cecile, Emilie, Marie in Yvonne Dionne so sedele okrog okrogle mize, na kateri je bilo pet majhnih tort s svečami. Iz vsega sveta je prispelo na tisoče in tisoče pisem ter brzojavk. Dekletca so si na zunaj zelo podobna, po po značaju pa različna. Največja in najlepša med njimi je Anette. Cecile je koketna, Emilie se smeje ves dan, Marie je nežna in mirna, Yvonne pa velja za »glavarico tolpe«. Duševno je zelo razvita, organizira vse igre in je ostalim sestricam velika avtoriteta. čustvo in džungelsko pravo Ameriški nagrajenec z Nobelovo nagrado, sloviti fizik prof. Millikan, je imel te dni na kodanjskem vseučilišču predavanje o ameriški znanosti. V uvodu je dejal med drugim: »že tri sto let ni svet doživel takšne reakcije kakor v našem času, ki poskuša povesti človeštvo zopet v nevednost in praznoverje. Sentimentalisti naj si zapomnijo, da povsod tam, kjer vlada samo čustvo, nI daleč džungelsko pravo. Kdo bi si mislil, da se bodo v našem stoletju posiljevali zakoni in omalovaževale izkušnje najboljših mož na svetu! Pomislimo, da se reakcija nagiba čedalje bolj k metodam nasilja, k džungelskim zakonom. Storiti moramo vse, da rešimo svobodo mišljenja iz te džungle.« Nemški vojaški obisk v Italiji Z graščine Candč poročajo 1. junija: Vsak dan ob 18.30 zapusti Herman Rogers dobro zastražena vrata graščine in pride med novinarje in fotografe, da jim sporoči, kaj je na gradu novega za radovedni svet Pripoveduje vsem m za vse, kako živita Windsorski vojvoda in njegova nevesta. Zadnji čas je tucfi v Južni Franciji slabo vreme. Skoro vsak dan dežuje. Nebo visi nizko nad krajino z gozdovi, od vej in listov dreves se vsipajo na tla debele kaplje. Zdi se, da so prebivalci graščine naravnost jetniki slabega vremena. Windsorski vojvoda ln ga. Warfield-Simpsonova ne moreta na zrak, da bi se posvetila športu v svobodi. V graščinski dvorani pa si ne dasta vzeti veselja in igrata najrajši table-tenis. Ga. Warfield-Simpsonova ni prijateljica bridgea in ne vzame kart nikoli v roke. Vsak dan prineseta dva poštna sla v graščino ogromno kopo pošte za vojvodo in njegovo nevesto. Pisma tehtajo približno dva kg. Windsorski vojvoda je moral nastaviti dva posebna pisarja za korespon-denčno delo. Nekaterim dopisnikom odgovarjata vojvoda in ga. Warfield-Simpsono-va osebno, drugim pošiljata že natisnjene zahvalne odgovore v pripravljenih zalepkah Ga. Warfield-Simpsonova je velika prijateljica rož in je naroČila k sebi dve specialistki iz Londona, in Pariza, s katerima bo okrasila graščino za dan poroke. Nevesta si želi mnogo bujnih in pestrih cvetlic; najbolj ljubi rože v žarkih barvah. Za poročno frizuro neveste se poteguje kakšen tucat angleških ln francoskih frizerjev, ki so poslali v grad Candč svoje osnutke poročne pričeske. Toda ti ponudniki so prišli v veliko zadrego. Ga Warfield Simpsonova je namreč prijateljica enostavnosti in se drži tega tudi glede svojih las. Njena namera je, da bi na poročni dan imela v laseh eno samo rožo, ta pa mora seveda biti tsješna, da bo povzdignila njeno vnanjo podobo. Prstan, ki ga bo Windsorski vojvoda v četrtek nataknil svoji neveffts na prsrt, je že sa mestu. Narejen je iz navadnega zlata, Angleški kralj na oddihu Zavoljo velikih naporov, ld jih je prebil kralj Jurij VL v zadnjih tednih, so mu zdravniki nujno nasvetovali, naj odide za dva tedna na oddih. Londonski listi pišejo k temu, da je kralj trenutno sicer zdrav, da je pa zavoljo trenutne prevelike delavnosti ▼ nevarnosti, da se preutrudi. Kralj, kraljica In oba njiju otroka odpotujejo že t naslednjih dneh v neko angleško obmorsko kopališče. j ki so ga izkovali v waleških rudnikih. Izdelal ga je neki draguljar v Parizu. Do poročnega obreda ostane prstan v ženinov! sobi in Windsorski vojvoda ga bo izročil svoji nevesti v trenutku poročnega obreda. Cvetlični aranžma je poverjen mra. Coru stanci Spry, eni najbolj izvežbanih cvet-ličark iz Londcna. Ta dama pozna dobro okus vojvode in njegove neveste, ker Je bila večkrat pozvana na dvorec Berlvedere, katerega so za kralja Edvarda VIII. uredili po njenih načrtih. Občina Monts je majhen kraj in štejo samo 1485 prebivalcev. Njen župan je zdrav nik dr. Mercier, katerega pacienti so zaradi poroke Windsorskega vojvode v zadnjem času siino narasli. Vsak bi hotel imeti od njega recept, da si ohrani podpis moža, ki bo po golem naključju prišel v knjigo zgodovine. Poročni oklic ?o po predpisih Napoleonovega zakonika že pred desetimi dnevi nabili na vratih graščine. Francoski predpisi namreč velevajo, da se mora tak« ravnati, ženin in nevesta pa morata bivati v kraju poroke najmanj mesec dni. Formalnost poročnega obreda bo čista kratka. Zupan dr. Mercier bo pozval po imenu ženina in nevesto, imenoval bo kraj njunega rojstva, starost in poklic, nato bo ugotovil po predpisih Code civil, da sta oba polnoletna. Potem bo v kratkih besedah omenil njune prednike. Na koncu bosta morala ženin in nevesta izjaviti, da sta voljna skleniti zakon. Ni dvoma, da bo prišel dr. Mercier zara>-di svoje uradne dolžnosti v sloviti kabinet voščenih figur madame Tussaud v Londonu. čez toliko in toliko let pa se bo čl-talo, da je umrl tega in tega dne dr. Mercier, nekdanji župan občine Monts, kjer sta bila 3. junija 1937. poročena Windsor-ski vojvoda in ga. Warfield-Simpsonova . Poročna listina se bo glasila: »Z dovoljenjem prokuratorja v Toursu sta se predstavila danes, v četrtek, 3. junije na graščini Candč: Kraljevo Visočanstvo Edvard vojvoda Windsorski in madame Wallis Warfiedova. Poročni obred potrjuje dr. Charles Mercier, župan občine Monts, vitez častne legije, imetnik vojnega križa.« Po nekih verzijah odpotujeta ženin in nevesta že 4. Junija na Cauški grad na Koroško. Druga poročila pa velijo, da se od peljeta v našo Dalmacijo. Zasebni tajnik Windsorskega vojvode, Victor Stevens, se je zavoljo tega mudil prošle dni v Dubrovniku in se je pogajal z lastniki nekaterih palač zaradi najema primernih prostorov. Krst Neapeljskega princa Maršal von Blomberg, vojaški prvak Nemčije, je odpotoval v Rim, kjer so ga sprejele vodilne osebnosti italijanske države Novci iz lesa K alz v ti en način al je magistrat ameriškega mesteca Blatna zaslužil sto tisoč dolarjev. Mestece je bilo pred časom v finančnih težavah, iz katerih se je hotelo rešiti na ta način, da je dalo Izdelati novce iz lesa za 150.000 dolarjev. S tem denarjem je obOna plačevala svoje nameščence, pri čemer je javno omanila, da Ima ta deaar Isto veljavo kakor vsak denar, ker ga bo čez nekaj časa zamenjavala za pravi denar. KO je začela občina a to zamenjavo, so morali v svoje veliko presenečenje ugotoviti, da niso ponovni pozivi nič dosti zalegli, ▼ občinsko blagajno je prišlo le za 50.000 dolarjev lesnega denarja, lastniki ostalih 100.000 pa se niso javilL Ugotovili so, da so bili zbiralci denarja pokupili ves ta leseni denar ln ga sedaj niso hoteli dati iz rok. S tem Je občina morda tudi Špekulirala. Na vsak način ai je prihranila tako 100.000 dolarjev. Nemški ladji, ki sta povzročili svetovno razburjenje •> .. -* . - - -s*,, ■ - s letal f^eubUkanska Španije — Na desni oklopnica »Adnfcal Scheer«, H je bombardirata Atovrtfr V Neaplju so te dni z vetDdm pompom bs. stili sina italijanskega prestolonaslednika. Mali princ je dobil pri krstu ime VBrtt*-Kmanuei ANEKDOTA Ihtnajskl gleda K5ki ravnatelj Megerte je»-bfl dobrosrčen človek, imel je pa navado, d!a je često menjaj svoje osebje. Komiku Baumannu je nekoč za uspelo vlogo poda' ni lep, z bisernico obložen žepni nož. Kma* lu potem ga je odpust}!. Baumann mn je nato poleg viog vrnil tudi ta žepni nožu Me* geri® ga je odklonil Nato mu je komrk na-pisai pisemce: »Ptnosim, vzemite si ta noš nazaj. Razumeli boste, da tisti, ki mu vzamejo kruh, ne potrebuje nfti — noža!« Na* to je Megerle odpust preklical. VSAK DAN ENA »Kaj p« tj ljudje tako strašno vihajo no« sove?« »Saj nikakor no vihajo nosov, le pri kine-ma-fcografefci predstavi so sedeli v prvi vr- (»TSdene Tegn«J Kulturni pregled S poti po Italiji IV. Jugoslavija v Palazzo Borghese. Ne vem, ali ima naša država še kje tolikanj reprezentativno poslaništvo kakor v Rimu, kjer je to nemara potrebnejše nego drugod. Kajti Italijani, zlasti še Rimljani, imajo ostrejši čut za formo nego mnogi drugi narodi in reprezentanci je ostal tudi v sedanji družbi poudarek na noblesno vna-njost. Poslaništvo Jugoslavije si je najelo največji in najlepši trakt palače Borghe-sov, ene tistih, v Rimu neredkih stavb, ki nosijo na zunaj in na znotraj obeležje aristokratske kulture. V salonih in sobah te kneževske palače, na njenih razkošnih stopniščih in terasah, je ostalo še do danes nekoliko \reselega bleska in čara dobe, ki se v tej obliki več nikdar ne vrne. Knezi Borghesi morda nimajo najstarejšega plemiškega rodovnika — vsaj ime bi kazalo, da je nekdo, ki je bil po rodu višji od njih, videl v njih meščane, — vendar so bili dovolj bogati, da so se lahko obdali s pravljičnim razkošjem, še pred nekaj leti je njihovo vilo s prostranim parkom v bližini Pincia kupila država in tako socializirala enega najkras-nejših kotičkov Rima. V palači Borghese je živela Napoleonova sestra Marija Paulina, to radostno dete korziških parvenijev, ki so postali v dobrem desetletju ena prvih rodbin v tedanji Evropi, deleč si oblast po raznih njenih končinah. Mikavna Napoleonova sestra si je bila izbrala boljši del; 1.1803 se je poročila z rimskim knezom Borghesom in postala v tedanjem pape-škem mestu središče družabnega življenja. Kos njene vesele duše še živi v teh prostorih, v slikah in kipih, v gobelinih in zavesah, v pohištvu in kar je takih reči še ostalo izven borheškega muzeja. Ostala je med drugim ogromna, več stoletij stara preproga, dar nekega angleškega kralja (v prelestnem razpoloženju tistega večera sem si slabo zapomnil njen historiat, ki ga je s finim čutom za starine pripovedoval neki diplomat). Ostala so zrcala, v katerih se je nekoč odražalo Paulinino življenja željno telo in postelja, ki je v nji doživljala resnico in poezijo svojih čutnih senzacij. Tu je še otroška postelja, v kateri je ležal Paulinin nečak, nesrečni s-aiglon« — Napoleonov sin; tu so še druge podobne reči, ki utegnejo zlasti občutljivemu duhu našega rimskega poslanika, piscu zrele izpovedi življenjskega umetnika »Blago cara Radovana«', pripovedovati s svojo nemo zgovornostjo zgodbe o nekdanjih časih. Kultura rokokoja, polna lahkotne igrivosti prenasičene aristokratske družbe, in em-pira s potezami monumentalnosti in ponosa parvenijev, ki se čutijo trdne v svojih uspehih in hsčejo dati dobi klasično lepoto — ti dve sorodni kulturi sta vtisnili salonom palače Borghese ves sijaj zbrane družbe pred dobrimi 130 leti. Tisti večer so se borgheški saloni napolnili s starimi in novimi prijatelji Jugoslavije, kajti naš minister Jovan Dučič je hotel z gala — sprejemom dati družabni poudarek jugoslov.-italijanskemu zbližanju. Tn tako se je po salonih razmahnilo toliko družabnega življenja, kakor menda že dolgo ne, in zopet so hodile po dragocenih preprogah rimske in nerimske lepotice, za katere ie naš galantni poslanik-pesnik vedno našel kakšen fin in duhovit poklon. šele, ko se je dokaj po polnoči porazgubil ta elegantni svet v nočno tišino Rima, in se je družba skrčila v glavnem na »naše«, sva mogla z g. Dučičem maloe po-krarnljati o literaturi. Spominjal sem se njegove zadnje knjige in si obujal v mislih pesniške kvalitete njegovega eseja o Rimu, ki mi je nekoč tolikanj razdražil poželenje po večnem mestu. Sedaj sva — kolikšna izpolnitev naivnih sanjarij! — hodila z njegovim avtorjem po preprogah palače Borghese in največji sodobni srbski pesnik je uspešno pobijal moj predsodek, da mu visoki diplomatski položaj nudi obilo prilike in navdihnjenja za literarno ustvarjenje. — Po predalih leži še marsikaj, — je priznal g. Dučič, — toda za kakšno intenzivnejše delo ni časa. življenje, pa najsi je na videz še tako skladno in bleščeče, razbijajo razne dolžnosti v množico drobnih opravil, ki požro sila časa. Morda še pridejo dnevi, ko bo ostalo za literaturo več časa in energije. Toda — jeli poezija samo to, kar g. Dučič piše, ni li tudi ono, kar ta prefinjeni umetnik doživlja? Ni li poezija že sama tiha noč v palači Borghese, noč pri čitanju knjige v enem izmed njenih salonov, kjer se nevidno sprehajajo sence bleščeče preteklosti in kjer je vsepovsod še ostalo nekoliko spominov na nekdanjo njihovo gospodarico, razkošno umetnico življenja — umetnico najtežje in najnezanesljivejše umetnosti? Ko smo se vračali po rimskih ulicah, je bilo večno mesto vse pogreznjeno v spanje kakor kakšen provincialni trg. Samo fon-tane so šumljale, in v njihovi vodi se je že odražal prvi rahli svit bližnjega jutra. Rimski večeri. Dnevi v Rimu so minevali v skupinskih obiskih, sprejemih in ogledih, v tistem prograrnatsko določenem toku časa. ki jemlje posamezniku možnost osebnega izbora in trenutne improvizacije cilja — tega, kar je svobodnemu človeku najprijetnejše. Za tavanje po neznanem mestu, ki je zame ena najrazkošnejših pustolovščin, pravi protest zoper vso načrtno pedantnost filistrskih potovalcev, baede-ckerskih sužnjev in oficielnih skupin, je ostalo v skopo odmerjenih rimskih dneh le nekoliko večernih ur. Rimski majniški večeri so polni poezije, toda bolj poezije zadržanega življenja kakor pa bučne razgibanosti. V prijetnem ozračju, ld ga hladi veter s Sabinskih in Albanskih bregov ali dih Tirenskega morja, ožive ulice in trgi z množicami zgovornih sprehajalcev, vendar se že kmalu po deseti uri močno zmanjša prometni utrip in okrog polnoči so celo glavne ulice tega milijonskega mesta neverjetno prazne. Ve-likomestnega nočnega življenja je v Rimu bore malo in še je diskretno zaprto v elegantne hotele, v varieteje in druga podobna zabavišča, ki so v službi tujskega prometa in čijih »atrakcije« imajo kar malomestni značaj. Rimljan nima za zabavišča denarja, kajti življenje je trdo in država potrebuje za svoje namene mnogo njegovega truda in zaslužka. Mimo tega skuša fašistični režim tudi v tem pogledu dvigniti moralo in ne nudi ljudem dosti skušnjav za razne »užitke« nočnega življenja. Režim, ki zahteva s tolikim poudarkom obilen in zdrav zarod, je dokaj temeljito, kolikor je to pač v moči oblasti, za- jezil in izčistil velemestno družabno dno ter skoraj odpravil nadlego beračev in prostitutk. Rimljani gredo sorazmerno zgodaj v postelje, gostilne so večjidel prazne; tudi mesto samo postane nekam zaspano in mrtvo. Tavati ob takih tihih urah po neznanih ulicah — to je užitek zase. Človeku, ki ima kaj fantazije, se ob takih sprehodih snujejo v mislih celi romani rimske preteklosti in na vsakem koraku odkriva sledove stoletij, često tudi tisočletij. Poseben čar dajejo nočnemu Rimu fontane, ki jih je polno po vsem mestu in ki so nekatere — zlasti Fontana di Trevi — svojski lepe zlasti v nočni igri svetlobe in teme ali v srebrni osvetljavi mesečine. Združene so z umetniškimi skulpturami in varujejo v tej združitvi razgibane golote in šumlja-joče vode poslednje ostanke antičnega, poganskega občutja življenja in človekove usode. Prisluškujoč tej značilno rimski igri plastike in zvoka sem se zlasti spominjal Jana Marije Plojharja iz znanega Zeyer-jevega romana — knjige, ki mi je bila ena prvih zapeljivk k sanjarijam o Italiji in čije krajinsko ozadje me je najsilnejše zagrabilo na starih tleh rimske Kampanje. Ob tem nočnem odkrivanju Rima ne smemo pozabiti tudi »genija loci«, ki ga je že srednjeveški pesnik odkril v tekočem zlatu, v vjnu, tem plodu zemeljske in sončne strasti. Take sieste, posvečene blagodejnemu odmoru in zmernemu čaščenju starega boga Baka, so zlasti prijetne v tabenii Ulpiji na starem Foru Trajanu, kjer ti ob igranju in petju napolitanskih pesmi točijo v starorimske kozarce iskrega vina. In taberna quando sumus Non curamus, quid sit humus Vino v Ulpiji je bilo tško, da Je po stari študentski anekdoti zaslužilo svoj polni neutrum (Quale vinum, tale Latinum). Zato pa je razočaralo v neki drugi krčmi, ki mi je s svojim napisom »Est, est, est« obudila figuro nemškega kneza Johanna Defuka; le-ta je 1.1111 po ukazu nemškega cesarja Henrika V raziskaval kvaliteto italijanskih vin in tam, kjer je odkril najboljše, postavil napis »Est, est, est«. Kako usodno je bilo za nj to razi-skavanje, priča konec anekdote, ki je napisan tudi v tej zgodovinski rimski krčmi: Moža je večkraten »est« ubil in sluga mu je bil postavil na grob napis: Est! Est!! Est!!! propter nimium est! Hic Jon. Defuk Dom. meus mortus est. Po domače: Je! Je!! Je!!! Ker je bilo prevečkrat, je moj gospodar Johann Defuk tu umrl! — Vino v tej zgodovinski krčmi pa dandanašnji ni tako, da bi človek zaradi njega sledil primeru moža iz A. D. 1111. Taki sprehodi po nočnem Rimu niso v Baedeckerjih in ne v popotnih načrtih, toda na njih zajemaš obilo skritega in po svoje značilnega rimskega življenja; če nič drugega, je vredna njihovega nedolžnega pustolovstva poezija arhitektonskih oblik palač, cerkva in hiš, ki dobivajo čfeto poseben videz v nočni osvetljavi, pod'nebom, na katerem sijejo iste zvezde, ki so jih zrle z istih tal, v senci koloseja in na rimskih forih, oči Horacija, Vergila in Marka Avrelija. Ti večeri so zapustili s svojimi improvizacijami in srečanji enako, čeprav drugačen vtisk kakor nedeljski večer v rimski operi z razkošno opremljeno »Aido« in z zvezdnikom Benjaminom Gi-gliem. Trije češki 1 avreati Književne nagrade ene največjih češkoslovaških založb »Melantricha« v Pragi sodijo med najpomembnejše v republiki in na kvaliteto teh nagrajencev se lahko vedno zaneseš, saj je žiri sestavljen iz samih odličnih sodnikov (med njimi je bil še za letošnje nagrade pokojni šalda). Iz množice rokopisov so to pot izbrali tri dela: Ivana Olbrachta novelistično zbirko »Golet v tidoli«, Josefa Kopte roman »Zlatš. šopka« in Vladimira Neffa »Dva u stolu«. Tri nevsakdanje zanimiva in značilna dela! Ivan Olbracht pisec v slovenščino prevedene hajduške balade o Nikoli šuhaju, se v novi knjigi zopet vrača v svet, čigar krajinske, etnične in psihične posebnosti je orisal v »Nikoli šuhaju« in v pesniški reportaži »Hory a staleti« (Melantrichova nagrada 1935). Podkarpatska Rusija, ta zmes orienta, srednjega veka in našega časa v skritem osrčju srednje Evrope, ima v Olbrachtu svojega epika nenavadno eks-presivne sile. Umetniški format teh spisov ne zaostaja za sodobno zapadno evropsko pripovedno reprezentanco. Medtem ko je v prejšnjih dveh knjigah o Podkarpatski Rusiji posvetil z lučjo bistrega opazovalca in brezobzirnega, četudi ponekod enostranskega analitika v življenju in v dušo rusinske-ga prebivalstva te dežele, je »Golet v udoli« knjiga o podkarpatskih Židih. Vsebuje tri novele, ki so nabito polne opazovanj o življenju, in značaju teh najpravovernejših Židov in vse tri nudijo nenavadno prodorne poglede v ta neznani svet človeškega življenja — svet, ki ga obdajajo fantastične duhovne ograje talmuda in tisočletnih temnih izročil. Izmed teh novel je posebno zanimiva najdaljša »O žalostnih očeh Hane Karadžičove«, ki kaže dramatični konflikt med vero in napredkom na tesnih tleh drobnega židovskega kolektiva. Vse tri novele so spisane v mojstrsko zrelem slogu in jeziku, in če ni v njih šablonskega traka dogajanja, je na mnogih mestih tem več dramatične napetosti. Olbracht je svojim dosedanjim spisom pridružil delo, ki samo potrjuje njegovo mojstrstvo. Legionarski pisatelj Josef Kopta je po velikih trilogijah in romanih iz neposredno doživljenega življenja spisal roman, ki združuje s silo čiste epične stvaritve, ekso-tičnost in socialno problematiko. »Zlatš. šopka« (Zlat ognjenik) se dogaja na daljnem vzhodu in zgoščuje dogodke okoli osrednje osebe ruskega inženirja Borisa Katajeva. Ta mož poteka iz šole predvojnih ruskih revolucionarjev in krene z njihovimi ideali v duši na daljno osvajalno pustolovščino, s kakršnimi je carska Rusija pripravljala svojo gospodarsko in politično ekspanzijo na mandžurskih in kitajskih tleh. Negov način pridobivanja zlata se obnese in socialist Katajev postane velik bogataš. Sedaj se razvija v njem notranji boj ki je sicer tolikanj značilen za Sodobnega človeka sploh: boj za resnico in zoper laž, stremljenje po čisti resnici, ki bi se ji podredila tudi hotljiva človeška sebičnost. Koptov roman raste tu iz eksotičnega in roškega r občečloveško, iz fahnllafflre tn fantazije v čisto, nad časovno etiko, in njegova sklepna poglavja že osvetljuje daljni sij revolucijskega požara. Kopta Je s tem lahko čitljivim in epično zrelim romanom znova izpričal svojo vero v etos, v smisel človeškega življenja in v napredek pravičnosti na svetu. Vladimir Neff Je najmlajši iz trojice Me-lantrichovih lavreatov. Roman Dva pri mizi« obravnava z nedvomnim pripovednim talentom danes močno priljubljeno in po velikih spisih zapadnih pisateljev že nekoliko izčrpano tčmo: propadanje rodbine, razkroj njene občestvenosti, prodiranje sodobne socialne, miselne in gospodarske krize v to biološko-etično institucijo današnje družbe. Ta proces je prikazal Neff z mnogimi svežimi potezami. Kot mlad človek pozitivnega odnosa do življenja se nI omejil na brezoseben, hladen oris prikazova-nega življenja, marveč je v usodi pogumnega, v boju aa obstoj zgodaj ojeklenelega vnuka pokazal pot kvišku: možnost obnove na etično trdnejši podlagi. Neff je s svojim nagrajenim romanom pokazal talent, ki je dozorel v iskanju in oblikovanju ne Ie umetniških, marveč tudi visokih življenjskih vrednot. Vse tri knjige je izdala v vzorni opremi založba Melantrich v Pragi. — o. Zapiski Anna RShakova t• Minule dni je umrla v Pragi češka pisateljica Anna Reh&kova, vpokojena učiteljica na šoli sv. Tomaža v Pragi. Pokojnica je kot pisateljica i^šla iz literarne generacije, ki ie sledila Nerudi in se je e !ow* veno udejstvovala v > Žensk i h listih«, v »Kv^tihc, >Lunriru« in drugod. Njene povesti se gibljejo na liniji feljtoni-stične literature in ne kažeio izrazitih umetniških kvalitet. Pokojna Ršhakova Pa je zaslužila hvaležen spomin v slovenski javnosti e knjigami, ki jih je posvetila naši zemlii. Njena prva. leta 1891. izjšla knjiga se imenuje >Na Slovinsku«. Tudi leta 1905. v knjigo zbrani podlistki >Obrazky z Alp« so delno posvečeni našj zemlji. Leta 1900 je izdala knjigo »Z dalmatskeho jihu«, 1. 1920 pa >Tri dalmatske povidkv«. Mimo teh je objavila potopise iz Italije in drugih dežel, več knjig povestjc, študijo o znameniti igralki OtyH.ii Sklemarovi-iMali in razne mladinske spise. Rčhakova se je rodila v Pragi 1- 1S30 in je torej umrla v visoki starosti 87 let. Bila je dolgo pred vojno — prav kakor Jann Lego. Gabriala Preissova, prof. Chodounsky in še nekateri — prijateljica in poznavalka naše zemlje in našega naroda, zato v zgodovini naših kulturnih stikov s Čehi ne bo pozabljena. Petdesetletnica prof. Josefa Vuge. Iz čeških listov posnemamo, da je pred dnevi praznoval petdesetletnico naš slovenski rojak, profesor v Č. Budejovioah Jožef Vuga. Prof. Vuga je zaslužni delavec na polju češkoslov.-jucroslov. vzajemnosti. Med drugim je predsednik boudjejoviške lige. V »Slovanskem prehledu« objavlja že dalje časa članke in zapiske o položaju Jugoslovanov v Italiji in Avstriji, kar kaže, da podrobno zasleduje naše manjšinske probleme. Spisal je tudi več člankov in razprav Jiterarno-zgodovinskega značaja in si pridobil zaslug za širjenje erbskohrvatskega jezika na Češkoslovaškem. »Naš rede je e pravkar izišlo 8. številko uspešno zaključil svoj osmi letnik. Ta vzorno urejevani mladinski mesečnik, ki ga vodi pisatelj Josip Ribičič, je tudi v osmem letniku ostal na višini. 2e samo kazalo zgovorno pričuje, da je urednik zbral okrog »Našega roda< vrsto najboljših slovenskih mladinskih pisateljev, kakor srečujemo med ilustratorji lepo število naših umetnikov. Tudi s tem zanimivim in pestrim letnikom je »Naš rod« dostojno in odlično ovrgel nizke spletke, kj so se pojavile zoper njega in Mladinsko matico. — V zaključnem zvezku 8. letnika eo izšli prispevki Vide Tau-ferjeve, 0. Hudalesa, Paetuškina, Antona Ingoliča, K. širokega in mnogih drugih med ilustratorji pa so Mihelič, Tratndkova, N. Pirnat, V. Cotič in drugi. Jolane Foldesove roman, ki je dobil svetovno založniško nagrado, izšel že v mnogih prevodih in presegel naklado milijon izvodov, je pravkar izdala z naslovom »Ulica mačka ribarac v hrvatskem prevodu Paule Rendi založba Binoza v Zagrebu. 50 let esperanta. 2. junija 1887 je zagledala luč sveta prva esperantska knjiga — prva slovnica esperanta; potemtakem je ta mednarodni jezik te dni doživel pol stoletja. Slovnico je z velikim zaupanjem vase in v svoie delo spisal dr. Zamenhof in jo razposlal v V6e dežele sveta. Po petdesetih letih izhaja že 794 esperanfckih listov in v ta jezik so prevedena vsa večja literarna dela raznih narodov. Tudi Slovenci smo častno zastopani v esperantsk} prevodni literaturi (prevodi prof. Modrijana, Rakuše, Novljana, D. Vahna i. dr.). Ob 501etnici esperanta je pričel izhajati tudi prvi slovenski esperantski mesečnik »Niaj vizagoj« Na Slovenskem deluje 16 esperantskih društev, ki pravkar pripravljajo pod vodstvom A. Štejeta Slov. esperantsko zvezo; le-ta bo med drugim izdajala v esperantskem prevodu slovenske pisatelje. Nemalo zanimiva je statistika o današnji razširjenosti esperanta: govori ga po vsem svetu okrog 20 milijonov ljudi. Zanimiva primerjava prerodov GoetheJe-vega »Faustac. Zagrebški profesor Stjepan Markuš, ki je pred dvema letoma objavil evoi hrvalski prevod prvega dela »Fausta«, je v zvezi s kritiko tega prevoda »zlasti iz peresa pokojnega H. \Vendla v »Prager Preese«) pravkar izdal posebno brošuro z naslovom »Kako je preveden Goetheov »Faust« u glasovitim prijevodima Gčrard de Nervala i Otokara Fischera«. Pi6ec priznava, da je prevajalcu »Fausta« kaj težko kritizirati druge prevode, vendar se ie z velikim »nanjem polotil primerjave francoskega in češkega prevoda z izvirnikom. Poznavale« »Fausta< bo z užitkom in pridom sledil njegovim razglabljanjem, ki samo dokazujejo«, kako težko in odgovorno je prevajanje pesniških mojstrovin takih kvalitet, "kakor jih ima prav »Faust«. Največ komparacije je zagrebški pisec posvetil Fiecherjevemu češkemu prevodu. Drugo vprašanje je, ali je prof. Markuš s temi komparacijami dvignil vrednost lastnega prevoda. Ugotovitve, kako in koliko 60 grešili celo priznano najboljši prevajalci »Faustac, pa5 prepričujejo o silnih težkočah takega dela, nobena filoloeka komparacija in noben komentar pa ne more zanikali dejstva, da pesniška višina prevoda ne zavisi od visokoprocentne jezikovne točnost f, marveč od stvariteljske sile duha, ki je vpdil prevajalca. V tem pogledu bi nudili zanimivo primerjavo na pr. Župančičevi in Kriškovičevi prevodi Shakespearja: to je prevodi pesnika — tvorca in prevodi erudi-ta. Razprava prof. Markuša je vzlic spornim vpraSanjsm, ld kajpak ostajajo še nadalje na tem delikatnem področju, dober donesek k problematiki prevajalstva iu jo priporočamo literarno zainteresiranim čila* tel jem. Želja, da fotografiramo vedno bolje, vedno enostavneje. Je pač tako stara kot kamera «&m». To erečilo se je pa nekaj čisto posebnega: »KODAK« JUNIOR 620 e eprožUcem na kameri. Kaka enostavno sedaj fotografirate! Obe roki držita aparat, kazalec desne roke samo nalahno pritisne na gumb. Tako tudi pri daljših, trenutnih posnetkih ne rabimo stojala — nevarnost dvojnih o b r 1 s o v J e t a kor e k o t lzključensl W Kodak ~ llniof Različne izvedbe ! Zahtevajte ponudbe od Vašega fototr-govca ali naravnost KODAK D. S O J. ZAGREB, HJCA 24 STROBEL specialni šivalni stroji za: KROJAČE KRZNARJE za pOdranje za Šivanje kakor tudi za piklranje krzna na LJUBLJANSKEM VELESEJMU T paviljonu G B. MAGDIO — ZAGREB, R a d i S i n a 11- Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek, 4. junija: Florentinski slamnik. Red A Sobota, 5. junija: Cvrano de Bergerac. Premierskj abonma. Nedelja, 6.: Matura. Izven. Izredno znižane cene od 14 do 2 Din. P, n. občinstvo opozarjamo na izpremem-bo repertoarja. V soboto ee izvaja »Crrano de Bergerac« za premierski abonma. V operi ee poje v soboto mesto »Prodane neve-s*e< opereta »Veselj studenčekc za red B. Uprava gledališča prosi p. n. abonente, da vzamejo to nujno potrebno spremembo na znanje. ^^ Začetek ob 20. mi. Petek, 4. junija: Zaprto. Sobota, 5. junija: Veseli studensček. R Nedelja, 6.: ob pol 11. Akademija vojnih dobrovoljcev. Izven. Cene od 24 Din navzdol, ob 20. Ero z onega 6veta. Gostovanje gdč. Mezetove. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 4. t Zaprto. Sobota, 5.: Trije vaški svetnik!. V korist Združenja gledaliških igralcev. Izven. Ljubljanska opera v Trstu in na Reki Ljubljana. 3. junija. # Ljubljanska opera bo gostovala prihodnji teden dva večera v Trstu in dva na Reki. V tržaškem gledališču Polileama Rosetli bo izvajala v sredo dne 9. junija opero »Prodana nevesta«, v četrtek 10. junija pa Go-tovčevo opero :Ero z onega sveta«. V »Prodani nevesti« poje vlogo Kecala Josip Križaj, član zagrebške opere. V »Eru< bo pela glavno žensko partijo gdčna Mezetova, članica beograjske opere. V »Prodani nevesti« nastopijo poleg Križaia (Kecal) v glavnih partijah: ga. Gjungjenčeva (Marinka), Gostič (Janko), Banovec (Vašek), roditeljska para predstavljata ga. Bernot fio-lobova, ga. Kogejeva ter gg. Janko in Ko-lacio Opero dirigira ravnatelj Polič. Rezija ie prof. Šestova. V »Eru z onega sveta < poje glavno tenorsko partijo g. Franci, kmeta Marka g. Betetto. njegovo ženo ga. Kogejeva, mlinarja g. Janko, pastirčka ga. Ribičeva in hlapca g. Gorski. Dirigira ravnatelj Polič. Režija je inž. Golovinova, ki je naštudiral tudi vee plese. Na Reki bo gostovan je v petek in v soboto dne 11. in 12. junija 1937. Vlogo Kecala v »Prodani nevesti« poje v petek 11. junija g. Milorad Jovanovič, član beograjske opere. V soboto 12. junija se poje na Reki >Ero z onega sveta«, vsa ostala za6edba je jeta, kakor pri predstavah v Trstu. Ljubljanska opera nastopi v Trstu in na Reki z vsem svojim osobjem. z vsemi solisti. pomnoženim orkestrom, zborom in baletom. S seboj vzame tudi vse dekoracije in kostume. Občinstvo na Reki in v Tretu predvsem pa naše rojake opozarjamo na edino gostovanje ljubljanske opere v dneh od 9. do 12. junija. Iz Ptuja j— Sreslci odbor Rdečega križa t Ptuju priredi v nedeljo 6. t. m. v proslavo društvenega dne cvetlični dan. Pozivamo c. meščanstvo, da ne odklanja prodajalk cvetic in da vsak prispeva po svoji moči« SOKOL Prve pokrajinske plavalne tekme Save-za SKJ bodo letos 3. in 4. julija na Ohridskem jezeru in so obvezne za župe Beograd, Niš, Kratgujevac, Užice in Skoplje, toda udeleže se jih lahko tudi vse ostale župe s poljubnim številom tekmovalcev. Prijave do 10. junija saveznemu načelni-štvu v Beogradu. Veliki sokofekl dom Beograd — matic* sredi lepih vrtov in vendar v mestu, ki je bdi lansko leto otvorjen, služi načelništvu Saveza SKJ za stalne vaditeljske tečaje. Vsi tajniki so nastanjeni v domu in imajo taankaj svojo prehrano, kar je velikega vzgojnega pomena. Tečaji so zaporedni. Radio Petek, 4. junija Ljubljana 11: Šolska ura: Po našem Pohorju (g. Ludvik Zorzut). — 12: Iz naših krajev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Operetni napevi (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Dvorak: Iz starega in novega sveta (plošče). — 20.10: Ali veš za-kai ti pešajo moči? (gdč. Št. Grudnova). — 20.30: Prenos iz franč. dvorane: Koncert Prelovčevega pevskega kvinteta. — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Sobot«, 5. junija Ljubljana 10: Prer.os otvoritve ljublj. velesejma. — 12: Lahka glasba s plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Biološke zanimivosti živalstva (prof. Fr. Pen-gov). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: 0 zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pratika za mesec rožni cvet aLi junij. Besedilo izbral g. Niko Ku-ret, izvaja.*) člani rad. igr. družine, vodi I. Pengov. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester. Beograd 17.30: Godalni kvartet. — IS: Pesmi. — 19.50: Orkestralen koncert. — 20 40: Srbski večer. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Otvoritev »Zagrebškega zbora«. — 21: Zborovski koncert. — 22.15: Lahka glasba. — Praga 19.35: Zabaven program. — 21: Koncert voiaške godbe. — 2220: Plošče. — 22.35: Plesna muzika. — Varšava 20: Orkestralen koncert poljske glasbe. — 22: Glasbeni mozaik. — Dunaj 12: Orkesler igra po željah. — 15.15: Zborovsko petje. — 16.25: Lahka glasba s plošč. — 18: Pevska ura. — 19.30: Koncert orkestra. — 20.25: Vesela radijska revija. — 21.50 Arije in peemi. — 22.30: Ple6na muzika. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 18: Zvočna igra. — 19.20: Veo-ček veselih melodij. — 20.10: »Prijetna vožnja po Sprevi«. — 22.30: Godba za ples." — Miinehen 18: Lahka godba orkestra. — 20.10: Prijeten sobotni večer: Humor ob sodu. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 19: Plošče po željah. — 20: Koncert malega orkestra. — 21.15: Melodije iz Lortzingovih oper. — 22.80- Preno6 iz Mnnchena. — 24: Nočni koncert. R. V OLTZER: 44 oKaminski napttšč št /$ Prigode Patricije Holmove Kakor vemo, Whinstone sam ni verjel v to ob-Bolžitev; služila je samo njegovemu trenutnemu namerni, razdražiti žensko in jo pripraviti do tega, da bi začela govoriti. »Ne verjamem, da bi imel Meller kaj opravka z lordovim izginjenjem,« je rekla čudno prepričano. »Hm, ali mi torej lahko poveste, zakaj je pobegnil iz lordove hiše?« In tisto, česar ne bi M nihče pričakoval, se je zgodilo. Po kratkem obotavljanju je Francozinja rekla: »Da, lahko vam povem, zakaj je Meller pobegnil!« Nadzornik je pozabil, da igra vlogo nejevernega moža, in razburjen vzkliknil: »Torej veste?« Francozinja je pokimala. »Moj bivši mož je pobegnil pred menoj,« je tiho dejala. »Ne razumem ... « je priznal Whinstcxne. Francozinja si je s prsti potegnila po sencih — ta gib je bil pri nji vobče zelo pogost — nato pa odločno rekla: »Gospod naietaoraft; ničesar Tam nočem prikrivati!« V pretrgamih stavkih je jela pripovedovati svojo zgodbo. In Whinstone je polagoma zvedel tole: Juliette Dupcres se je bila seznanite, z Mellerjem pred šestimi leti v Parizu. Takrat je imela v Rue Royale dobro uveden modni salon. Meller, ki se je predstavljal za lastnika rudnikov v španski severni Afriki in je imel, kakor je bilo videti, znatna denarna sredstva, si ji je hitro prikupil, in dasi je bil nekaj let milajši od nje, je uslišala njegovo snubitev. Potem se je kmalu prepričala, da jo je bil mož prevaril. Njegov rudnik je obstajaj kvečjemu na luni, in razna znamenja so kazala, da mora imeti za seboj jako pustolovno življenje. Tudi je kmalu spoznala, da se je bil Meller samo zaradi denarja oženil z njo. Meller, razočaran v svojih upih, je postajal od dne do dne čemernejši. Juiliette je moraila izprevi-deti, da je trajno skupno življenje z njim nemogoče. Privolila je v ločitev, in ko je bila ta izvršena, je Meller izginil. Nekako čez leto dni se je spet pojavil v Parizu. Izkušal se je približati svoji ločeni ženi, in ker ga je imela Juliette še vedno rada, se mu je ta namen zlahka posrečil. Juliette je skrivaj upala, da bo Meller ja izpreobr-nila; a ta se ji je bil zato vnovič približal, da bi izvršil svoj zločinski načrt. Kakšen je bil, tega nadzornik Whimstone ni zvedel. Juliette je o tej stvari le nejasno nekaj namignila, in to mu je do- kaaovalo, da MeHerja Se vedno HJutoL MeHerju se je biLo torej posrečilo, da je pripravil ločeno ženo ob ves njen nakit in ob veliko vsoto denarja ter odnesel pete. Mnogo let ni nič slišala o njem. Po naključju je nekoč zvedela, da biva begunec v Londonu, kjer se mu je posrečilo — sam Bog si ga vedi, kako — da je dobil pri lordu Kingsleyu službo osebnega tajnika. Juliette se je takoj odpeljala v London. Ali je upala, da dobi po štirih letih še kaj svoje lastnine nazaj? Whinstone si je to vprašanje gladko zanikal. Nagib njenega prihoda je mogla biti samo ljubezen — ali pa sovraštvo. Verjetnost je kazala na prvo; kajti, če bi se hotela Francozinja samo maščevati, tedaj ji ne bi bilo treba hoditi v London — ovadba pri pariški policiji bi bila zadostovala, da zlomi Mellerju vrat. »Kaj ste storili, madame, ko ste prišli v London?« je vprašal Whinstone. »Odpeljala sem se s postaje naravnost na Ber-keleyski skver, vendar nisem našla svojega bivšega moža v kurdovi hiši Pustila sem zanj nekaj vrstic«. »Ali smem vedeti, kakšna je bila vsebina tega pisanja?« je vprašal Whinstc*ne. »Dobesedno se je ne spominjam več; napovedala sem Mellerju svoj obisk za naslednji dan.« »Nič drugega mu niste pisali?« Francozinjo je obšla zadrega, in obotavljaje se je dejala: »Očitala sem mu njegovo ravtrnanje. Menda al je razlagal moje očitke tako, da se mislim... zateči k policiji... Ko sem nato drugi dsci spet prifila v hišo lorda Kingsleya, so mi rekli, da Meffiesrja ni. Dobila sem njegov naslov, a našla ga nisem niti na stanovanju... tisto jutro se je bil izselil.« Francozinja je umolknila Whinstone ni niti za trenutek podvomil o resničnosti njenih podatkov. To in ono je bilo pa še treba pojasniti. »Koliko časa ste že v Londonu, madame?« je vprašal z dozdevno nedolžnim obrazom. Brez suma je odgovorila: »Prišla sem dne 31. oktobra popoldne.« »In ste se precej ustavili tukaj — v hote®« »Abadie«?« »Da!« »Ne, madame! V tem hotelu stanujete šele od 1« novembra!« | »Prav imate, gospod nadzornik,« je priznata T vidni zmedenosti »Zmotila sem se, ko sem prejle rekla, da sem prišla v London dne 31. oktobra —■ bilo je dne L novembra.« Whinstone jo je gledal; ogibala se je njegovih oči Tedaj je suho dejal: t »Prišli ste dine 31. oktobra in ste prebili noč na 1. novembra v hotelu »Imperial« na Russellovem skveru. Tam ste se vpisali pod pravim imenom kot Mrs. Meller-Ortega; že naslednje jutro ste se pa, odselili v hotel »Abadie«, kjer ste se vpisali kot Juliette Dupres. Zakaj ste to storili?« Francozinja ni odgovorila. NALI Službo dobi Bemdft X Dia. ter«* B Oliv. M lifro ali dajanj« naslova I Din. ffajmanjB caeeek a Din. Ketlarice n boljše nogavice, »prejme takoj tovarna Vidmar, Ljubljana, Savlje 1B. 135614 Manekene ritk« in visok« postave iščemo. Zgiasiti se 7. t. m. v Zvezi gospodinj — Gradišč« 34. med 10. in 12. in med 16. in 17. uto. 13701-1 Automatičen buffet v Mariboru sprejme takoj prodajalko. Predpogoj kuhanje kave na ekspres-aparatu. Predstaviti se osebno! 33007-1 BERKEL CEFASTA avtomatske in industrijske tehtnice ter stroji za narezek in gnjat električni mlini za kavo na LJUBLJANSKEM VELESEJMU v paviljonu G B. MAGDIC, Zagreb, Radišina 11. čevljarskega pomočnika ia fina dela sprejmem takoj za stalno. Zamik Al-foas, Gajeva nI. 9. 10609-1 Postrežnico sprejmem od pol 8 do 10 itn. Slomškova 31. 13853-1 Frizerko dobro moč, sprejme Ivan Pire, Ljubljana Florjanska ■1. 6. 10671-1 Prodajalko aa trafiko in branjarijo •prejmem. Potrebna kavcija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13677-1 m V«%ka bee«4» 5T oar. fla rek 8 Dia. ta Šifre aJ) 1a Janjt nas!«"* 9 Dtn: naj manjši ineeefc IS Dia Trgovska pomočnica meSan« stroke želi takoj službo, Ivanka Kolenc, Slov. Bistrica. 13700-2 WE35M Ba**da 1 Dia. davek S Dia. la Šifro ali lajanj« naslov« 0 Din. Najmanjši tneeek 17 Dta. Strojepisni pouk (po desetprstnem sistemu). Večerni tečaji od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike ln izvežbance. Tečaji se vrše 1 do 3 mesece. Na razpolago so e troji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do pol 8. ure zvečer. Pričetek pouka 4. Junija. Najnižja šolnina: učna ura 2 Din. Chri-stofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 13396-4 Prodam Beseda 1 Dia, davek 8 Din. za šifro ali dajanj« naslova 3 Dia. Najmanjši tneeek 17 Dia. Trgovski inventar dobro ohranjen ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19632-6 K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59 »Ženske in menihi« Kalnikov roman vez II. 50 Din. dokler traja zaloga. Naroča se: Pezdir, LJubljana, Poštni predal 335. 13065-8 Beseda 1 Dia. davek 3 Din. u% šifro «U tajanj« nasiova 5 Dia. Najmanjši tnesek 17 Dia. Posojila dob« državni in samouprav ni uslužbenci v Ljubljani v gotovini in blagovnih bonih. — »HERMES«. Informacije Tavčarjeva 2. 87-16 Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova ul. 40, Vam Izvrši . prodajo ali nakup hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov najboljše in aajvestnejše. Samo pišite na naS naslov in mi Vam pošljem« goto vino po pošti naprej. Za odgovor priložiti Din 3.— znamk. 181-16 Kot kompanjon v dobičkanosno podjetje vstopim. Natančne ponudbe na ogl. oddel. Jutra, Maribor, pod »Dam gotovino«. 13637-16 G. Tli. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine Beeeda t Dia. tevek 8 Din za šifro »11 lajanje naslova 5 Dia. NajmanjS taesek 17 Din. Gumbi - plise entel, aiur. predtisk. mono grame, hitro izvrši Matek 6 MikeŠ. Ljubljana, poleg hotela štrukelj. 85-30 mm. be | tsaseda L Dia. lavaS 8 Dia. ta šifro ali lajanj« naslova 3 Dia. Najmanjši uieeek 17 Din. Hiše z gospodarskimi poslopji v centru mesta Ormož, se bo 8. t. m. ob pol 9. uri pri tamošnjem okr. sodišču zdražila. Radi ugodne lege in lepega sadonosnika bo to priložnostni kup za pen-zionista ali obrtnika. 13617-32 Beseda 1 Dia. davek 8 Din. za šifre ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši ine&ek 17 Din. Velike travniške parcele Kdor potrebuje naj neza-mudi z najboljšo mrvo se prodajo skupno ali posamezno zelo poceni. Zemljišče leži na najlepšem kraju skoro ob glavni cesti. ter spada pod Ljubljano in je uporabno za razno. Sprejmem tudi knjižice. Vprašati Cesta 29. oktobra 9/H vrata 16. 1S689-20 Lepe stavbne parcele v bližini Sv. Jožefa v Celju so ugodno naprodaj. Vprašati pri Faninger. Celje, Glavni trg 8. 13694-20 Beseda 1 Dia. dai ek 8 Dia, ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dia. Petsobno stanovanje II. nadstropje, v centru mesta, oddamo boljši stranki. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 13080-21 Sobo odda Beseda 1 Dia. Javefc 8 Dia, ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dia. Sostanovalko sprejmem v sobo g štedilnikom in plinom po nizki ceni. Ljubljana, Kocenova ul. 9. 13699-33 Solnčno sobo veliko s strogo separira-nim vhodom pra/zao ali meblirano oddam samo mirni stranki. Nov«i trg o/II levo. 10635-23 Sobo lepo opremljeno, pri sod-niji oddam. Naslov v vseii poslovalnicah Jutra. 19606-33 isce Beseda i Dfcn, davek 8 Lhn za šifro ali dajanj« naslova i Din. NajmanjS meaek 17 Din. Dvije osebe traže sunčanu sobu sa do-brom jednostavnom doma-čom tiranom za 1 mjeseč-ni boravak možda i duže u šumskoj kučici ev. lu-garnici potpuno na osam-ljenom mjestu poieljena što veča višina. Kod čiste mirne male obitelji bez djece. Pisati uslove sa opisom mjesta udaljenosti od pošte i stanice te kolika je obitelj na Nilukšin Zagreb Ilica 29/1. lijevo. 13682-Ž3a Beeeda 1 Dia. lave* 8 Dia. za šifro ali dajanj« naslova 5 Dia. NajmanjSI tneeek 17 Dia. Zelena papiga mala, je pobegnila. Prosim, da se odda na Kralja Petra trgu 2/11 pri Samec. 13956-27 Enosob. stanovanje oddam takoj aH m junij Rožna dolina XV/6. 10635-21 Trosob. stanovanje s pritiklinami v vili zraven bežigrajske gimnazije oddam s 1. julijem. Rob-bova 25. 13645-31 Stanovanja Beseda 1 Dia. lavek 8 Dia. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje dvo-, tri- m štirisobno komfortno ižčem v sredini mesta za takoj alii za julij Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Udobno stanovanje«. 18r701-21a Izgubljeno Beseda 1 Dia, lavek 8 Din. ta šifro ali lajanje naslova 5 Dia. NaimanjS tneeek 17 Dia. Papagajček svetlo plav s črnimi pikami pod vratom, vajen na ime Jakec in vajen na ogledalo se je izgubil. Pošten najditelj naj ga vrne. Peter Us, Tržaška c. 34. 13674-38 Beeeda 1 Dia. 4av«4 8 Din ta šifro sil dajanj« naslov« 5 Dia NajmanjS tneeek '7 Din. Mnogo ceneje ln boljše si nabavite vse vrste oblek m perila pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. 13 V tem se pokaže redar Udrisablja. Ko mu navzočni povedo, kaj se je zgodilo, sč z grozečim obrazom obrne proti meni. »Ta se ti bo utepala,« pravi, »strašno krivdo si si nakopal! Kar precej pojdeš z menoj na stražnico.« IŠČEMO zmožnega tkalskega mojstra za veliko tkalnico pisanega blaga v Mariboru. Vstop čimprej. Ponudbe pod šifro »Zmožen« na podružnico »Jutra«, Maribor. ' »VAŠE ZDRAVJE ZAHTEVA« NAGRADNI NATEČAJ Oglas št. 1 ENA UGANKA IN 25 KRASNIH NAGRAD! n Fi LslLJ 1 | A 1 vj __{ J je najboljši ia najcenejši k.....c za v......e in se dobi v mestu in ns deželi v vsaki boljši špecerijski trgovini! Informacije Dvignite dospele ponudbe: Alv«, Ambiciozna začetni ca, Akord, Agilen 82, Boljš« mesto. Bežigrad, Beograd, Delovna, Dobra kuharica. Dobra gostilna, Foto trgovina, Gotovina, Harmonnija, H 98, Ivan. 1 junijem, Junij,—Avgust, K. P., Kotel 60, Lepa nagrada, Ljubljanska okolica. Marljiva, Maribor, Mirna stranka, NojsoUd-nejša postrežba, Obrasli, Otroki, Ptnj pri Maribora, Plačam redno, Prikuplji-va. Pridna in poštena. Poceni 97, Perfektna šivilj«. Prvovrstna frizerka, Prijet no presenečenje, Pridni ima eksistenco. Po naključju, Risat, Snažnost, Snažno, Skrbna, Sigurna eksistenca 909. Sočustvovanje, Split 15, Skromna, Siguren plačnik, Strie, Srečna bodočnost Beograd Sadje, Suhe, Točen plačnik, Takoj, Tyrševa cesta, Tujec, Trideset, Trubadur, Vesten monter, Veselje do vrta, !P. B. Ventilator, Vestna in samostojna. Vljudnost, Zanesljiv mizaT, Zanesljtrv mehanik, za takoj junij, Zmotna, dela, Zeleni maj, 663. 100.000. Naročnlld »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. uspehov na en oglas ? »JUTRU« Predflniški mojster za krilne predilne stroje in mikalnike (flajerje in karde) se sprejme. Ponudbe je poslati tvrdki J. HUTTER in drug v Mariboru. iil prepozno! REŠITELJICA VAŠIH ZOB je samo pasta »SMALTODONT«, ker ima prednosti pred ostalimi znamkami Kot taka je odlikovana v Londonu — Parizu — Bruslju — Rimu — Milanu ln Solunu. Dobiva se v vseh boljših trgovinah £fnserira$te v >ffutru