U17 ¥%r 4— ctUu TRBOVLJE, 1. JANUARJA 1962 ZcmM T E D NIK GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK Sl ANE SUŠIAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK Srečno in zadovoljno novo leto 1962 Današnja številka je izšla v nakladi 10.000 izvodov r A PlUHODNJA ŠTEVILKA -K- JANUARJA 1102 1'rli'ujoča številka »Zasavskega tednika« Jc dvojna. — 1’rihodnja številka bo pa zaradi praznovanja novoletnih praznikov Izšla šele v četrtek, 11. jan. — Uredništvo. Na pragu novega leta V NOVO LETO 1962| Srečno novo leto, mnogo zadovoljstva in uspehov v no- ^ vem letu — tako si ob začetku novega leta želimo drug yi s drugemu, prijatelju, znancu, narod narodu, mož svoji ženi, a ; otroci svojim staršem, in tako dalje. Drug drugemu želimo, g da bi ob prehodu starega leta v novega ostali še v nadalje ^ dobri, iskreni prijatelji. Letošnje novo leto pa je še toliko bolj pomembno, ne samo glede naporov naših narodov in vodstva naše države, da si ob Novem letu čestitamo in želimo trajen mir med $ vsemi narodi in prijateljsko sodelovanje z vsemi. Naš za- j savski list namreč s pričujočo številko prehaja v jubilejno leto, v 15-letnico izhajanja Zasavskega tednika. Tiho in mirno bomo praznovali ta praznik, ki vseeno tudi nekaj pomeni v naši celotni družbeni ureditvi, zlasti v našem Zasavju. Veseli in zadovoljni smo ob tej priliki, kajti 15 let obstoja Zasavskega tednika, čeprav to še ni tako dolga doba, pomeni vendarle korak naprej, posebno še zato, ker so se JavJjali glasovi in interesi nekaterih, da revirjem poseben list ni več potreben. Najboljši odgovor tem je, da je ko-, lektiv Zasavskega tednika šel vztrajno mimo vseh težav in neprilik ter dosegel, da danes, ko razpravljajo o vlogi, ki jo je naš tednik že odigral v vseh letih svojega izhajanja, razmišljamo o njegovi bodoči vlogi — namreč, da se bo še bolj povezal z .vsemi političnimi in gospodarskimi čini tel ji v vseh zasavskih komunah, na področju katerih izhaja, da se v stiku z vsemi njegovimi bralci pomeni o vsem, kar je 5 pomembno za našo blaginjo in naše dobro, da list še bolj >5 približamo vsem občanom zasavskih komun. In ko ob vstopu v novo leto poudarjamo, da sta naša j sreča in zadovoljstvo tesno povezana s srečo in zadovolj-stvom vseh narodov v svetu, vemo tudi, da je oboje pral ,? talco odvisno od naporov vseh naših delovnih ljudi, ki vla-1 gajo vse svoje moči za blaginjo naše socialistične države. Ko smo pred petimi leti praznovali 10-letnico izhajanja našega tednika, je naš ljudski poslanec Trbovelj, tovariš Miha Marinko v takratni jubilejni številki poudaril med drugim: a — Deset let obstoja Zasavskega tednika je pomembna ob-... | letnica za njegov mladi kolektiv. Razvoj, ki ga je v tem i? času napravil, pestrost obravnavanja neposredne družbene 1 problematike, širok obseg čitalcev, stalnih in občasnih so-£ trudnikov, govore sami ob sebi o pomenu in ugledu lista. Nedvomno je naloga Zasavskega tednika, kakor vseh j? ostalih podobnih listov zelo težka in odgovorna. Uspešneje ; jo bo list izpolnjeval, če se bo trudil, da bo izraz teženj in j hotenj naših riajzavestnejših socialističnih sil. Tak list, kot fi je Zasavski tednik, mora biti zelo dragoceno sredstvo v roli 'j kah teh sil, za posredovanje njihovih naporov, da bi čim-1 § širše množice bile sposobne dojemati celokupnost proble-I matike in se aktivno udeleževati v družbenem življenju; ob tem pa s svojim posredovanjem pomagati tem zavestnim si- M ■ lam v njihovi nalogi usmerjanja razvoja v obvladanju raznih S neposrednih notranjih, nasprotujočih si tendenc, ki jih ta p ? živa problematika neogibno poraja. Izredno važno je spozna- ^ ; nje dejstva, da se v gospodarskem in družbeno-upravnem B življenju v občini, v obsegu komune nujno morajo reševati p in premagovati vsi enostranski interesi, tako proizvajalca fji kot potrošnika. Naloga Zasavskega tednika je in ostane, da bo umcl na konkretni problematiki razvijati socialistično Št 1 zavest in mobilizacijo množic na terenu občin, na katerem P | izhaja. | ji . . Ko si ob Novcm letu segamo v roke, se veselimo in ^ ^ želimo, da bi naš tednik še nadalje izvrševal svoje poslan- A? j| slvo' tako kot je izrekel svoje misli tovariš Miha Marinko p ob desetletnici izhajanja lista. Je in ostane naša naloga, da M H še nadalje razvijamo našo dejavnost tako, da bo tisk vse- Št i)5 stranska pobuda, mobilizator in organizator vseh teženj na-|j šega pisanega vsakdanjega življenja. § Ko se poslavljamo od starega leta in, stopamo v cem, Medijskimi toplicami (menu 1200 din) in nekaterimi drugimi lokali; precej pa jih bo odšlo pri- nekaterih gostiščih in planinskih postojankah na Partizanskem vrhu, Tudi v naših zasavskih revirjih jc zadnje dni iivahneje kot običajno. Pa kaj bi! tudi ne bilo. Dedek Mraz te dni obiskuje malčke od Litije pa do Radeč. Dan za dnem sc vrstijo prireditve, mladinske igrice, lutkovne predstave, nastopi in drugo. Oiiveli so pravljični vrtovi na ploščadi pred Delavskim domom v Zagorju, na prostoru med Pošto in Veleblagovnico v Trbovljah, na novem otroškem igrišču na Stavbah v Litiji, na Rudniku in pri Steklarni v Hrastniku. Pravijo, da jc letos praznovanje novoletne jelke še vse lepše in prisrčnejše kot vsa leta doslej. To najbolj zatrjujejo malčki iz okolice Litije, ki jih je ali pa še bo letos prvič obiskal tudi dedek Mraz in jih kolektivno obdaril. Otroško novoletno veselje prehaja v višek. Ob Novem letu sr pa radi poveselijo tudi starejši. Tudi zanje 'C letos poskrbljeno, saj so sc v vseh štirih občinah potrudil:. V Litiji bodo silvestrovali v sindikalni dvorani na Stavbah, v domu Partizana v Šmartnem, v Kresnicah, Jev- . , niči Gabrovki in drugod; v pla- čakat Novo leto v planinske po- cim bodo pa pričakali novo leto n inski postojanki na Jančah pa stojankc na Zasavsko goro inčem- imajo zasedene, kot smo izvedeli semsko plamno ter Partizanski vrl,. danem mostu, Radečah in se v ne-- ic vse zmogljivosti. Zagorjani Trbovci,cam se bodo zbrali v De- katerih drugih kra,ih; l,ubitel,i bodo izbirali med Delavskim do- lavskem domu, v domovih Svobod planin bodo pa pohiteli na Kal in mam hotelom .Kum*. Prolctar- v Trbovljah II in v Zasavju ter v Gore. mir v p I no- ^ ^ vega, ne smemo pozabiti na to, da moramo in da bomo tudi p vnaprej z vsemi silami delali za vsestranski napredek dr- p P žave in naših narodov in za uveljavljanje naprednih načel |S ii| ter se s skupnimi napori borili za mir in sodelovanje vseh Kumu in Mrzlici. V hrastmški ob- | naših narodov z vsemi narodi sveta, da očuvamo a svetu. | Ko z novim letom 1962 stopamo v jubilejno leto 15-let- ^ niče izhajanja našega priljubljenega revirskega lista, lahko it Ji obljubimo samo eno: da bomo skušali uresničiti vse tisto, || p kar pred naš kolektiv postavlja naša socialistična družba, Q dosledno uveljavljanje načel demokratičnega centralizma, in § j§ približati naš revirski list slehernemu občanu v naših za- ^ g savskih komunah. ' g Vsem pa, ki so pomagali na ta ali oni način, da je Za-" ^ savski tednik lahko vršil v teh letih izhajanja svoje po- ti; H slanstvo, pa naj si bodo to zvesti naročniki in naši delovni H kolektivi in vsi ostali, prisrčna hvala za pomoč in sodci o- ^ Js vanje. Današnji čas pa zahteva, da še bolj trdno strnemo p naše vrste za razvoj in razcvet vsega tistega, kar je napredno p ” in služi razmahu naše socialistične domovine. Ob Novem || letu 1962 in prazniku Zasavskega tednika pa si krepko | stisnimo roko, pozabimo na razna nasprotja, ki so se poja-vila morda med nami, in z združenimi napori zajadrajmo v novo leto, novim nalogam nasproti. Vsem pa želim ob Novem letu v svojem imenu, kakor || tudi v imenu celotnega kolektiva Zasavskega tednika in Iz- p lista SREČNO IN USPEHA POLNO | dajateljskega sveta na Dolu, Zi- g NOVO LETO 1962! in še Stane Šuštar 15 LET Slabo sprejeta družbena kritika Plenum ob?, odbora SZDL ln občinskega sindikalnega sveta v Litiji je razpravljal 3. novembra o devetmesečni realizaciji družbenega plana gospodarstva litijske občine. Na podlagi skrbno pripravljenih analiz Je plenum ugotovil zraven dobrih rezultatov tudi vrsto problemov, ki so vplivali. da družbeni plan ni bil v celoti realiziran. Posebno skrb je plenum posvetil izdelavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Pri tem je bila izrečena kritična ocena, ker so redki kolektivi pričeli s pripravami. Ocenil je tudi nesorazmerno rast osebnih dohodkov (19 odstotkov) v primerjavi s produktivnostjo (4 odstotke), medtem ko Je bil izpad plana samo za 0,3 odstotka. Razprava se je predvsem usmerila na notranjo delitev osebnega dohodka, ki je po starih pravilnikih povsod niso najbolje zadeli. Tako so za mesec september v Lesni industriji Litija na račun ene ekonomske enote — ki je z izrednimi naročili, ki so bili vezani na roke, z nadurnim in pospešenim delom dosegla izredne rezultate — razdelili osebni dohodek tako, da so tisti, ki so manj prispevali k uspehu kolektiva, dobili največ osebnega dohodka. Tako so prejeli delavci in uslužbenci ekonomske enote Šmartno 53 odstotkov, uslužbenci splošne ekonomske enote — vodilni 101,12 odstotka, srednji strokovni uslužbenci pa 9.1,37 odstotka nad tarifnimi obračunskimi postavkami po starem pravilniku. Na ta način je znašalo v septembru povprečje osebnih dohodkov vodilnih uslužbencev 151.000 din. Odnos je bil med najnižjimi in naj višjimi osebnimi dohodki v septembru 1 proti 10. Plenum Je imel namen opozoriti kolektive na nekatere negativne pojave, jih široko mobilizirati za borbo proti takim pojavom in organizirati vse subjektivne sile pri pripravah za izdelavo novih pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka. Poročilo in razprava sta bila jedro priporočil, ki sta jih izvršna organa SZDL in sindikalnega sveta izdelala ter poslala vsem gospodarskim organizacijam in zboru proizvajalcev, kjer so bila ta stališča tudi sprejeta. Pisec članka »Odklonjeno vabilo«, ki je bil objavljen v »Delu« 21. novembra 1961, ni bil navzoč na plenumu SZDL, zato se čudi-mo, da Je na tak način ocenjeval razpravo In stališča plenuma. Prisluhnil naj bi raje sami kritiki v kolektivih in živim razpravam izven njih. V svojem članku in kritiki se izključno naslanja na razpravo v delavskem svetu Lesne industrije, Id se je sestal na izredno zasedanje, kjer so bili zraven predstavnikov sindikalne podružnice In OO ZK navzoči vsi člani strokovnega kolegija — slednji so bili tudi verjetno sklicatelji izrednega zasedanja ter so bili tudi glavni govorniki v razpravi. Ob koncu želimo povedati samo še to — da so bili člani kolektiva Lesne industrije Litija vendarle zastopani na plenumu SZDL, sicer v majhnem številu — predsednik sindikalne podružnice, delavskega sveta in upravnega odbora se pa vabilu niso odzvali. Predstavnike DS, sindikalne podružnice, OO ZI< in vodstva podjetja so člani občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta tudi po plenumu seznanili s stališči plenuma, in to pred izrednim zasedanjem DS. Zato nikakor ni mogoče trditi, da ni bilo storjeno vse, da bi kolektiv opozoril na napake. Mnenja smo, da po tako jasni in izčrpni razpravi ni bilo treba ponovno razlagati stališča plenuma pred DS in se zagovarjati pred njimi zato, ker smo opozorili na splošne negativne pojave pri delitvi, kar je pravzaprav najodgovornejša naloga za 'delavski svet in seveda za ves kolektiv. — Ne moremo govoriti niti o intervenciji občinskih političnih forumov, apmak samo o zdravi razpravi, ki je pokazala tovarišem iz Lesne industrije Litija, kakšna je njihova vloga pri formiranju osebnega dohodka, ter jim nakazala pot, kako naj prisluhnejo glasu kolektiva. Celotna razprava in stališče plenuma pa razumljivo nista bila namenjena le kolektivu Lesne industrije Litija, ampak je bil namen pri pripravah pravilnikov doseči najširšo aktivnost v vseh delovnih kolektivih naše komune. Stane Volk, predsednik občinskega odbora SZDL Litija PRIPOMBA: Na temo kritike I.esne industrije Litija, ki smo jo pred mesecem objavili v našem tedniku, se je oglasil novinar V. Jarc v Delu s polemično nastavljenim člankom, ki dezinfor-mira javnost, v kolikor ni nekaterih pojasnil. Zato je bil zgoraj objavljeni članek poslan uredništvu Dela. ki ga pa" iz nezSonlh vzrokov vse doslej ni objavilo. Zato ga "objavljamo z zaitauCo tia lom mestu, kot rečeno — zaradi pravilnega informiranja javnosti. Uredništvo Ob 22. decembru V Trbovljah je bilo res lepo Ob letošnji proslavi dneva JLA in ob 20. obletnici ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade se je na večer pred praznikom zbralo v Delavskem domu v Trbovljah staro in mlado. Gledališka dvorana je bila nabito polna in ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev. V skrbno izbranem programu je mladina trboveljske gimnazije izvedla v pesmi, besedi, plesu in sliki zgodovino razvoja jugoslovanske revolucije, rasti JLA ln sedanje povojne graditve pri nas. Vse priznanje gre tov. Radu Cešnovarju in tov. prof. Zlnaidi Cestnikovl ter vsem ostalim, posebno še mladim izvajalcem lepega sporeda, ki jih je bilo preko sto petdeset. Takih večerov in proslav si še želimo, kar je potrdilo navdušeno ploskanje med izvajanjem in ob zaključku programa. Slavnostni govor je ob uvodu imel tov. Peter Jeglič, ki je tudi ob dnevu JLA navedel vse nagrajene in pohvaljene. Za najboljši spis o Jugoslovanski ljudski armadi je prejela dijakinja trboveljske gimnazije Adela Brunček denarno' nagrado. Proslava dneva JLA, ki jo je izvedla gimnazija in že prej proslavo dneva republike, ki jo je pripravila mladina osemletke Ivana Cankarja, je pokazala, da imamo v naši mladini dovolj kadra in da se našim Svobodam in ostalim provetnim društvom ni treba bati, da bi njihova dejavnost pričela zaostajati. Z najtesnejšim sodelovanjem z osemletkami, gimnazijo in ostalimi šolami bodo naši uspehi na vseh teh področjih lahko še večji kot doslej. -ar Talce proslave v Zagorju še ni bilo V počastitev dneva JLA je bila v petek v sindikalni dvorani Delavskega doma proslava, ki so se je udeležili tudi predstavniki JLA. Zbranim mladincem, ki bodo kmalu odšli na odsluženje kadrovskega roka v JI,A, je spregovoril predsednik ObLO Zagorje Dušan Kolenc. Obvezniki PVV pa so z navdušenjem pozdravili tudi zagorskega rojaka — podpolkovnika JLA Ivana Uraniča. Najboljšim obveznikom PVV je odsek za NO ObLO Zagorje pripravil knjižne nagrade, dva mladinca — Mirko Obreza in Hinko Razpotnik pa sta prejela odllko-VB-ja. 4£ Zvečer je pa občinski odbor naslovom »... nismo trhle bilke, smo ljudje...«, izvajalci so pa bili člaiti zagorske Svobode. Akademija je bila izredno okusno, sodobno in tako umetniško prirejena, da si želimo tudi v bodoče podobnih odrskih manifestacij. (rap) Partizan je navdušil Na večer pred 22. decembrom — dnevom JLA je bila v Litiji v sindikalni dvorani na Stavbah slovesna akademija, ki jo je pripravil litijski Partizan. Govoril je predsednik občinskega odbora ZROP Jože Zupančič, obveznikom predvojaSke vzgoje so bila pa podeljena odlikovanja. Lilijani so povsem napolnili dvorano in bili s prireditvijo Partizana nadvse zadovoljni. Praznovanje dneva JLA v Svobodi II V okviru proslav 20-letmce revolucije in v počastitev dneva JLA v Trbovljah je priredil odbor za družabno in klubsko življenje interno slovesnost, na kaetri so sodelovali mešani pevski zbor Svobode II In recita torki z osnovne šole Ivana Cankarja. O pomenu in vlogi JLA je pa udeležencem proslave govoril rezervni major Franc Matko. :»:^^:!iiiiiiniiiiii!iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*ii 1 I KDAJ BO UREJENA CESTA OD ZAGORJA š DO TROJAN? Zadnje čase prihaja vse bolj v ospredje vprašanje | I ureditve ceste II. reda Zagorje—Trojane. Zadnji podatki g I namreč pričajo, da je ta cesta mnogo bolj frekventirana j 1 kot vrsta cest I. reda, zlasti glede tonaže. Zvedeli smo, da si bo zagorski občinski ljudski od- g § bor prizadeval, da se v letu 1962 zgradi most pod Mi- g g helčlčem v Toplicah s priključkom na novo cesto šepa- g g racija—Kisovec. Rudnik rjavega premoga Zagorje bo pa | I gradil cesto naprej od Kisovca do Borovnika. Odprto ostane še vprašanje ureditve ceste od Bo- 1 | novnika do podtrojanskega klanca. Občinski ljudski od- I | bor Zagorje ob Savi je že naročil načrte za naj cenejšo j E varianto ureditve ceste s korekturami ovinkov in s proti- g g prašno obdelavo. Ker postaja vprašanje ureditve ta ceste vse bolj I g aktualno, odpiramo v našem tedniku javno tribuno. Vse I I poslane prispevke bomo rade volje objavili z željo, da g E se tako kar najbolj prikaže nujnost ureditve te cestne I zveze, ne samo za Zagorje, pač pa za vse zasavske re- g g vlrje. in!iiiiiiiiiiiiii!iiiinii!!iiii!iiiiiinniinn!iininiiiiiiiiiiiiini!iiiii!iiiiiiniiinniniiininiininii!inii!iinini!!niiiin iiniiniiiiiinniiiira Stane Kavtit v Zagorju Predsednik Republiškega sveti Zveze sindikatov Slovenije tova riš Stane Kavčič je preteklo sredo zvečer govoril v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju političnemu aktivu zagorske občine o nekaterih aktualnih notranjepolitičnih in gospodarskih vprašanjih. — (ma) Seja ObLO Zagorje Na zadnji seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi, ki je bila včeraj, so med drugim razpravljali tudi o ustanovitvi Izobraževalnega centra, o realizaciji proračuna ter o novem uslutbenskem sistemu, iti ga bo z novim 1962 letom uvedlo v naši republiki 15 občinskih ljudskih odborov, med njimi tudi ObLO Zagorje ob Savi. Uspeli zbori volivcev v Trbovljah Prejšnji teden so bili na področju trboveljske komune zbori volivcev, ki so bali zelo dobro obiskani in razgibani. K temu je mnogo pripomoglo tudi to, da je občinski ljudski odbor objavil v eni izmed prejšnjih številk lokalnega lista celoletni obračam svojega dela. Na zborih volivcev, ki so bili sklepčni povsod razen na treh volilnih terenih in so se ponavljali, so državljani razpravljali o delti občinskega ljudskega odbora, obravnavali 5-odstotni dopolnilni proračunski prispevek in sprejeli vrsto predlogov na novi družbeni plan trboveljske komune za 1.1962. O vseh teh vprašanjih pa bodo v mesecu januarju 1962 razpravljali še zbori proizvajalcev, ki bodo mimo teh vprašanj obravnavali tudi nove pravilnike o razdeljevanju čistega dohodka in osebnih dohodkov. Zbori proizvajalcev pa bodo razpravljali tudi o gospodarjenju v svojih gospodarskih organizacijah. -— Litija je slavila Tudi letošnji občinski praznik I pripravili uspelo telovadno aka-so občani Litije lepo proslavili, demijo domačega Partizana. — Pred tednom dni smo že pisali, Uspela praznovanja so pa pri pra- ti a so pripravili tako v sami Litiji kot v okoliških krajih vrsto prireditev. Na Bregu in Hotiču so odkrili spominske plošče borcem NOV, v Kresnicah so razvili zastavo krajevne organizacije ZB NOV itd. Litijani so navdušeno pozdravili nastop trboveljskih gledališčnikov z Metkovlčevo dramo »Na koncu poti«. ■ V soboto je bila v sindikalni ZROP pripravil v veliki dvorani dvorani na Stavbah slovesna sc Delavskega doma slovesno akademijo v počastitev dneva JLA pod Preozke razprave Na zadnji seji zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Litija so govorili tudi o poročilu komisije za pregled pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Dotlej je komisija pregledala pravilnike, ki sta jih predložila Lesna industrija Litija in Industrija usnja, krzna, konfekcije in obutve Šmartno. Sicer smo pa pred kratkim že poročali, da mora sprejeti pravilnike na področju litijske občine 21 gospodarskih organizacij in da so bile imenovane tudi tri podkomisije (za industrijo in kmetijstvo, obrt ter za gostinstvo in trgovino). V LESNI INDUSTRIJI imajo 6 samostojnih ekonomskih enot (5 proizvodnih in 1 neproizvodno — upravo, kovinsko mehanično delavnico in transportno)! ki nimajo lastnih skladov in se sredstva za sklade vodijo centralno. Cisti dohodek se pa* deli v razmerju 65 % za osebne dohodke 'in 35 % za sklade podjetja. Osebni dohodki v Lesni industriji so pa odvisni od delovnega učinka posameznika, poslovnega uspeha ekonomske enote in poslovnega usoeha podjetja. Osebni dohodki se izračunavajo na osnovi sistema obračuna osebnega dohodka po enoti proizvoda — ekvivalentnega števila norma ur — ENS. Izračun učinka posameznika služi pa kot osnova za izračun deleža po uspehu ekonomske enote, ki se izračunava na podlagi fizičnega obsega proizvodnje, pomnožene z vrednostjo ENS. Je pa še stimulans, ki se izračunava na osnovi za čas od 28. dec. do 3. jan. Obeta se že neznatna ohladitev z občasnimi padavinami. V prvi polovici prihodnjega tedna razjasnitve in z (laki otoplitve. »ZASAVSKI TEDNIK«: Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju — Uredništvo In uprava: Trbovlje, Trg revolucije 11/11; tel. 80-191, p. predal 82. Tek. rač. prt Komunalni banki Trbovlje 600-79-11-148 — Letna naročnina 720 dinarjev (z dostavnimi), mesečna 60 din (prav tako z dostavnlno) - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne uspeha veega podjetja pri znižanju poslovnih stroškov in zvišanju ustvarjenega čistega dohodka. Pri tem so delovna mesta razvrščena v 6 kategorij in pravilnik predvideva možnost, da se osebni dohodek zaposlenim tudi zmanjša, če pride do zvišanja poslovnih stroškov in znižanja ustvarjenega čistega dohodka. V INDUSTURIJI USNJA, KRZNA, KONFEKCIJE IN LAHKE OBUTVE v Šmartnem imajo tri temeljne vrste ekonomskih enot, ki pa so dejansko obračunske enote. Ekonomske enote poslujejo v okviru svojega proizvodnega in finančnega plana samostojno in se za vsako ekonomsko enoto na osnovi enot proizvodov določa masa osebnih dohodkov, vskla-jena s proračunom poslovnih stroškov. Na to osnovo so pa vezani stroški upra vnoproda j ne rei iije. Pravilnik o delitvi osebnih do- V razpravi so odborniki zbora proizvajalcev občinskega LO Litija naglasili, da naj v Lesni Industriji spremenijo merila stimulansa, ki se izračunava na osnovi uspeha vsega podjetja pri znižanju poslovnih stroškov iri zvišanju ustvarjenega čistega dohodka; v Industriji usnja, krzna, konfekcije ln lahke obutve pa naj dajo pravilnik ponovno v razpravo delovnemu kolektivu, da se pravilnik prilagodi, ker so že znana nekatera podrobnejša dejstva in pokazatelji ki kažejo, da pravilnik ni najbolje sestavljen. . Sicer so pa odborniki zbora proizvajalcev poudarili, da je bila razprava okrog pravilnikov zelo ozka, pa tudi sicer so pravilniki sestavljeni vse preveč ozko. Največ razprav je bilo okrog delitve dohodkov, nikjer pa ni bilo govora o elementih za zagotovitev sredstev za reševanje nalog in problemov družbenega standarda in za gotovitev sredstev za razširjeno reprodukcijo. Pri sestavljanju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov se pa ni upoštevalo gospodarsko strukturo v litijski občini, včasih se je pa pozabljalo celo na dobro gospodarjenje. Zato so menili, da Je treba zbor proizvajalcev seznaniti z vso problematiko; v vseh gospodarskih organizacijah pa naj redno eprem-aljjo vse rezultate gospodarjenja s podrobnejšimi analizami. Odborniki zbora proizvajalcev so ec pa hodlcov je_ stopil v veljavo že | še domenili, da se naj skliče posvet s predstavniki vseh litijskih gospodarskih organizacij o izdelavi pravilnikov. Domenili so sc pa še, da bodo na posebni seji zbora proizvajalcev, ki bo danes, spet razpravljali o pravilnikih. 30.5.1961. S tem pravilnikom so razdeljena delovna mesta v 38 kategorij po posameznih kriterijih. Vsa delovna mesta so točkovana ln točka predstavlja vrednostno merilo delovnega mesta, preračunano na časovno enoto - uro. Ekonomske enote nimajo lastnih skladov, sklad osebnih dohodkov pa je vezan na proizvodni upeh in r.e vrednost točke spreminja. Po določbah pravilnika je vrednost točke variabilna in je v odvisnosti od doseženega čistega 'dohodka ekonomske enote in doseženega števila točk v enoti. Po internih obračunih, ki jih vodijo v podjetju, znaša vrednost točke od 0,75 do 1,45 din. Določeno je pa tudi, da bodo čisti dohodek delili v razmerju 80 */o za osebne dohodke in 20°/, za sklade podjetja, a dosedanji izračuni kažejo, da to razmerje ne velja. ja litijskega občinskega ljudskega odbora, na kateri je govoril o praznovanju republiški ljudski poslanec, tovariš Miha Borčič; kulturni spored sta pa pripravila Svoboda In litijska mladina. Organiziranih je Mio več srečanj z borci. Borci II. grupe odredov so pa v prejšnjem tednu govorili po šolah o bojih te partizanske enote; tov. Miha Borčič Je tako govoril na osnovni šoli v Litiji, Tone Koprivnikar na Vačah, partizan Draksler-Povh na Polšnlku itd. Nekatere šole bodo pa borci II. grupe odredov obiskali še v januarju. Vrsto prireditev je bilo tudi v okoliških krajih. V Šmartnem so V tem času so bila po vseh litijskih delovnih kolektivih slovesna zasedanja delavskih svetov, na katerih so Mia podeljena najbolj zaslužnim članom kolektivov priznanja. Združitev z ljubljanskim »Tobakom« r ,j vili še v Gabrovki, na Pri makovem, na Dolah, Vačah, Kresnicah, Polšnlku in drugod. Marijan LIPOVŠEK Seja v Trbovljah V potek, 29. novembra, bo ob 15.30 zadnja seja občinskega ljudskega odbora Trbovlje v letošnjem letu. Na seji b» na dnevnem redu poročilo tajnika ObLO o pripravah uprave ljudskega odbora ^a samostojno delitev dohodka in osebnega dohodka ter predlogi In mnenja k pravilnikom o delitvi čistega dohodka ln o delitvi osebnih dohodkov gospodarskih organizacij v trboveljski občini. Sprejem kulturnih delavcev Na večer pred praznikom JLA je bil v klubski sobi Svobode-Cen-ter v Trbovljah sprejem najbolj delavnih strokovnih vodij, predsednikov in tajnikov trboveljskih DPD Svobod in prosvetnih društev. Sprejem je priredil občinski odbor SZDL v zvezi z občinskim Svetom Svobod , in prosvetnih društev. Predsednik občinskega odbora Socialistične zveze Slavko Borštnar se je ob tej priliki zahvalil vsem, ki so v letošnjem jubilejnem letu 20-letnice revolucije z aktivnim delom pomagali v društvih ter omogočili, da so bile razne proslave uspešno izvedene. Najbolj delavnim članom Svobod in prosvetnih društev so bile podeljeno nagrade. Nadaljnja decentralizacija Na občinskem ljudskem odboru Zagorje ob Savi si prizadevajo, da še naprej decentralizirajo pristojnosti z ObLO na stanovanjske skupnosti in krajevne odbore, zdaj so na stanovanjske skupnosti prenesli vzgojno varstvene ustanove. Na krajevne odbore bodo pa prenesli vso krajevno problematiko, tako vso krajevno komunalno problematiko, problematiko socialnega varstva, probleme šolstva, sredstva za ceste, vse družbene službe itd. Pri tem pa nastaja vprašanje, ali naj bo poslej samo ena ali pa naj še nadalje ostanejo dve stanovanjski skupnosti. Prostori v zadružnem domu na Prapretnem # Da bi lahko čimprej uredili prostore v zadružnem domu v Prapretnem, so nakupili ves potrebni gradbeni material ln bo mogoče začeti z delom v prihodnjem letu. Oba zbora občinskega ljudskega odbora v Trbovljah sta dala na sobotni seji svojo privolitev glede priključka trboveljskega trgovskega podjetja »Tobak« k ljubljanskemu podjetju istega imena. Dosedanje trboveljsko podjetje bo poslovalo kot poslovna enota ljubljanskega podjetja na osnovi ekonomske enote. Delavska sveta obeh podjetij sta že razpravljala o priključitvi in se z njo strinjala. Predstavniki obeh podjetij so na osnovi sklepov delavskih svetov sklenili, da bo ljubljansko podjetje »Tobak« prevzelo vso aktivo in pasivo trboveljskega podjetja, zagotovljena pa je tudi zaposlitev vseh delavcev in uslužbencev dosedanjega revirskega podjetja. Od leta 1962 do vključno junija 1963 bo ljubljansko podjetje obnovilo prodajalne tobačnih izdelkov. Predstavniki ljubljanskega podjetja so pa tudi zagotovili, da bodo takoj po priključitvi postavili v Trbovljah dva kioska, prodajalne bodo pa verjetno začeli urejevati v marcu 1962. Dobava tobačnih izdelkov ee bo izvršila - po naročilu skladiščne službe v Trbovljah. Razne takšne in. poštne vrednotnice bo nabavljala poslovna enota v Trbovljah. Glede na to, da se bo dobava potrebnega asortimana opravljala na podlagi naročil poslovne enote v Trbovljah, in ker je ljubljansko podjetje enake stroke, kot sedanje trboveljsko, in ima večjo izbiro (njegovi dobavitelji so vse večje tobačne tovarne v Jugoslaviji), ni bojazni, da bi bila izbira tobačnih izdelkov slabša kot doslej, temveč boljša. Ljubljansko podjetje »Tobak« ima zelo velik promet in zato lahko doseže ugodnejše pogoje dobave, s tem pa zagotovi lahko tudi ugodnejše pogoje za nadaljjnl razvoj, kar bo vsekakor koristilo potrošnikom ter komuni, in končno tudi zaposlenim osebam v tem podjetju, ek. Na kratko po domovini VELIKA PROSLAVA V RUDU OB 20-LF.TNICI JLA Z velikim ljudskim zborovanjem in slovesnim odkritjem obeliska so v Kudu proslavili 20-lctnico ustanovitve I. Proletarske brigade. Velika slavnost se bila na trgu Jugoslovanske armade, kjer je bila 22. decembra 1941. leta ustanovljena 1. Proletarska brigada. 1 2 PREDLOG O ZVIŠANJU PREJEMKOV UPOKOJENCEM IN O POVEČANJU INVALIDSKIH DODATKOV Na dnevnem redu je predlog o zvišanju prejemkov upo-knjcnccv ter o povečanju invalidskih dodatkov v letu 1961. Predvideno je, da bi se prejemki upokojencev povezah povprečno za 10'io. To zvišanje bi dosegli s posebnim dodatkom za upokojence. Največjc 16,2-odstotno povečanje pokojn a bi dobili upokojenci v najnižjem XX. zavarovalnem razredu, 4—6-odstotno povečanje pa upokojenci v najvišjem I.a razredu. Tako bi znašalo v XI. razredu, v katerem je največjc število invalidskih in osebnih pokojnin, to povišanje 10,5'U sedanjih prejemkov. Pravice do posebnega dodatka ne bi imeli po predlogu upokojenci, ki so zaposleni v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom. LADJE ZA INDONEZIJO Beograjska ladjedelnica »Tito* je zgradilt se eno ladio za Indonezijo. Nova ladja •Kenorm* je doba 65 metrov in ima nosilnost 950 ton. Ta ladjedelnica naj bi po pogodbi zgradila za Indonezijo še nekaj ladij. 3 4 REŠKA TOVARNA »TORPEDO« PRED PROIZVODNJO TEŽKIH SPECIALNIH VOZIL Reška tovarna motorjev in motornih v°zd »Torpedo* po bo začela prihodnje leto izdelovati motor;e in spodnje stroje za avtobuse tipa •Milic*, tako kot jih izdeluje tovarna • Alfa Romeo*. IZBOLJŠANJE POSTNE SLUŽBE .. V Beogradu so začeli modernizirati postno službo, da Pi le-ta ustrezala zahtevam' državljanov. 7.ato so pred kratkim kupili tudi stroj za sortiranje pisem. S pomočjo tega stroja lahko v eni uri sortirajo 9.000 pisem. Prav tako so namestili posebne nabiralnike za pobiranje pisem v mestnem poštnem prometu. Po mestu so razmestili deset nabiralnikov z napisom *Samo za Beograd*. S tem sJeušajo pospešiti sortiranje pisem in pošiljanje naslovljencem. vjnmimniiiinmninniiiinniiiiniinnniininiiiiniiininnniiniimnimniniinnimniHiiiranramiiimnnnnDD niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir I Preko set miliionov 1 izvodov Zasavskega 1 tednika ( V decembru 1947. leta se je na Upravi zasavskih premo- §§ govnikov v Trbovljah porodila zamisel, da se s 1. januar- s g jem 1948 prične z izdajanjem revirskega glasila pod na- || šj slovom »Zasavski udarnik«. Tedanji direktor premogovni- §§ - kov profesor inž. dr. Karel Slokan, pomočnik direktorja s g Lojze Dular in Nande Klančišar so bili v prvem uredni- ;5 H škem odboru lista. Prvotno je bilo nameravano, da bi list izhajal kot M g glasilo Uprave zasavskih premogovnikov in Okrajnega sin- s dikalnega sveta v Trbovljah, vendar je že prva številka M H izšla kot glasilo OF za trboveljski okraj. Od takrat pa vse s s do danes, ko s pričujočo številko prihajamo v jubilejno s §j leto 15-letnega izhajanja Zasavskega tednika, je bila v s s imenu lista vrsta sprememb. Od prvotnega imena »Zasav- g g ski udarnik« je list pozneje dobil ime »Zasavski tednik«, e j= po združitvi »Posavskega tednika« iz Krškega in »Zasav- = s skega vestnika« pa skupno ime za celoten okraj »Zasavski g S tednik«, katero ime nosi list še danes. V vseh teh letih je Zasavski tednik prebiralo od Litije g g do Dobove in tudi izven teh krajev preko 8 tisoč naročni- g i kov in kupovalcev lista, tako da lahko računamo, da je g g naš list vsak teden prebiralo 25 tisoč ljudi. Preko pet E g milijonov izvodov Zasavskega udarnika in Zasavskega {= H vestnika pa do današnjega Zasavskega tednika je izšlo E g v tem času, za kar smo porabili preko 200 ton roto papirja. g Prav tako je zanimivo, kako se je spreminjala cena izvo- E E du list). Začeli smo z listom po 2 dinarja za izvod, nato g g 3 dinarje, 5 in 10 dinarjev, danes pa stanc številka lista g g v kolportaži 20 dinarjev .Kljub temu, da je cena izvoda E E 20 dinarjev, pa znaša polna lastna cena enega izvoda lista E E 52 dinarjev. Marsikdo trdi, »saj plačamo naročnino«, ne g g ve pa, da je treba vso ostalo razliko za stroške lista od g g 20 do 52 dinarjev nadomestiti. V tem pogledu smo v vseh E E letih izhajanja našega tednika naleteli na polno razume- E g vanje pri vseh organih in ljudskih odborih, pri SZDL g E kakor tudi pri naših gospodarskih organizacjiah. Ob vsem §| E tem pa ne smemo pozabiti na naše zveste naročnike, ki jih g g je lepo število in ki so naročeni na list že od prve šte- g g Vilke naprej. f g Ko ob jubilejni številki Zasavskega tednika pregledu- g g jemo in listamo po vseh letnikih našega glasila, se zave- g g . damo, da nismo storili še vsega, kar nam narekujeta g g dolžnost in zahteva današnjega časa. Prepričani smo pa, g g di bi bilo ob pomoči vseh lahko dati listu tako vsebino in g E obliko. kc< si jo vsi želimo. Zato naj ne bi bilo nikogar, g E nobenega člana SZDL, ki ne bi ostal ali postal zvest na- S E ročnik našega Zasavskega tednika, glasila SZDL občin g g Zagorje, Hrastnika, Litije in Trbovelj. g 5 m .........iiniiiiiiiiiiiiiinnHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiinii Iz vsakega leta ena 1948 V BORBO ZA VEČJO DELOVNO DISCIPLINO (Zas. udarnik, leta 1948) »Zasavski udarnik« je v prvem letu svojega izhajanja objavil zanimiv članek: — Ali bomo dopustili, da bi izgubili 1721 ton premoga dnevno oziroma 539.812 ton letno? — Članek je obravnaval problematiko vseh rudnikov Slovenije. Članek sc zaključuje: Za leto 1948 mora veljati geslo maršala Tita. V nastopajočem letu mora vsak naš delovni človek vložiti vse sile pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. V tem letu moramo spraviti na minimum, če ne popolnoma likvidirati razne pomanjkljivosti in nedisciplino. 1949 REVIRJI SO SPREJELI ZMAGOVALCE NA ZVEZNEM TEKMOVANJU (Zasavski udarnik, 2. februarja 1949) Trboveljski rudarji in ostalo prebivalstvo so včeraj v velikem številu pričakali trboveljsko godbo SKUD »Lojzeta Hohkrauta«, ki je na zveznem tekmovanju v Beogradu dosegla prvo mesto. V imenu godbe se je vsem zahvalil za čestitke in vzpodbudne besede predsednik SKUD »Lojze Hoh-kraut« tov. Pavle Kovač, ki je v imenu godbenikov obljubil, da se bodo še vnaprej vztrajno borili in častno zastopali revirje. 1950 KONCERTNO ŽIVLJENJE V HRASTNIKU (Zasavski udarnik, 20. maja 1950) V mesecu aprilu nas je presenetil »Aleša Kapla* v Hrastniku, ki je pod vodstvom tov. Jožeta Kum-lanca pripravilo lep večer. Konec aprila so priredili koncert učitelji Glasbene sole iz Trbovelj, Hrastnika in lazarja. S svojimi izvajanji so želi zasluženo priznanje žal le maloštevilnih poslušalcev. Dne 8. maja, na večer pred Dnevom zmage, pa sta priredila skupen koncert pevska zbora SKUD »Ciril Pust• z Dola pri Hrastniku in moški pevski zbor iz Hrastnika pod vodstvom tovariša Alojza Podlogarja. Program obeh zborov je bil bogat in zahteven. Koncert je v celoti uspel. Ob tej priliki ne bi bilo slabo, da spregovorimo o hrastniški koncertni publiki. Vsi koncerti so zaslužili dokaj več pozornosti. Pogrešali smo celo predstavnike lokalnih oblasti in organizacij. Skrajni čas je že, da se kulturno prosvetnemu življenju v Hrastniku posveti nekaj več pozornosti. 1951 V ZAGORJU SE PRIPRAVLJAJO NA TEKMOVANJE V POČASTITEV 10. OBLETNICE JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE (Zasavski vestnik, 22. junija 1951) Dne 11. junija je bilo v Zagorju pomembno posvetovanje, na katerem so sc pogovorili o še večji vključitvi mladine v delovanje raznih društev. Sekretar OK LMS tov. Rudi Bregar je izčrpno analiziral vso društveno dejavnost. Sprejeli no sklep, da se v društvih pozive različne sekcije in pritegne čim več mladine. Sprejeli so sklep, da sc prične šestmesečno tekmovanje v počastitev desete koncert godbe na pihala SKUD obletnice ustanovitve JLA. mR *• \ liMEšfS ,iliii1iii'.!ii!i;inii!iiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiii^i^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ............iiiiimiiiiBiiiiimiiuiuumiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiin Š I a g e r štirinajstih let: DOBRO-DA Predsednik kulturnoprosvetnega društva je pa po telefonu kričal: »Naše delo vidite! Samo naše! O telesnovzgojnem delu pa nič takšnega ne pišete, čeprav je tam še manj dejavnosti!• predstavniki najrazličnejših družbenih organizacij. Lahko se je, prepričal, da je v njihovem krafu •kulturnoprosvetno zatišje«■ in zvedel tudi vzroke stanja. Tudi o tem je bil čez nekaj dni Ko v teh dneh delamo obračun podjetju, in na ta način prisiliti članek v časniku, za letošnje leto in za vsa prejšnja kolektiv, da bi se pogumneje lotil Se istega dne, ko je časnik iz- ^ * ,(z mino mazut uicmu leta izhajanja Zasavskega tedni- svojih problemov, drugič pa zato, šel (v obeh navedenih primerih, ? ‘ ” u u -»«■ f,«°p°r‘ «•* ", 'TV jJT « . St« 2 Z ril, gospodarskih organizacijah kolektive, kakšne pomanjkljivosti neka,krat Zabrnel v uredništvu ^ ^ ^ . zamišljajo pisanje socialističnega lahko privedejo do neuspehov. telefonski zvonec, tiska. Seveda smo kmalu nato pisali tudi o tem vprašanju. Takrat so se pa užaljeno pritožili telesno- Pritožbe zaradi pisanja lista so Novinar je obiskal neko podjetje in se tam pogovarjal z de-lavcir ker je slišal, da tamkaj marsikaj ni v redu. Prepričal >c le, da so govorice resnične in upravičene in da gre dejansko za precejšnje pomanjkljivosti glede delavskega upravljanja, zaradi česar so v podjetju slabo gospodarili. Ccz nekaj dni je v časniku izšel članek z velikim naslovom. Novinar je podrobneje analiziral vse pomanjkljivosti v omenjeni gospodarski organizaciji iz dveh razlogov: prvič zato, da bi skušal javno prikazati, kako je v V vseh takšnih in podobnih kar deževale: direktor podjetja se primerih sc razburjenost ne poleže je pritoževal, češ, kdo vam je dal ,a^° hitro. 7 oda cez nekaj mese-takšne podatke, mene pa ni nihče cev pa le ugotovijo, da je imel vprašal, koliko smo proizvedli novinar prav, čeprav so mu oči-itd. (Mimogrede naj omenim, da rali, >da r:di samo slabo, dobrega se je zaradi tega dogodilo, da P* nc.< Pri branju je tem ljudem nekatera podjetja zaradi takšnega ostalo v spominu samo tisto, tear § pisanja časnikov ob večjih praz- je slabo, kar je bilo pa kdaj med nikih listu zlonamerno nočejo letom dobrega napisano, so prc-poslati običajnih čestitk.) leteli in prezrli.., Nek) drugi novinar je obiskal večji kraj in sc tam pogovarjal s SLABO - IlUlllllllllllllllllllllllllllllllllllIlM 1IIIIIIIIIIIIIIIIUIIII1IIII 1952 GRADNJA ZASAVSKE CESTE ZAGORJE—SAVA (Zasavski vestnik, 3. julija 1952) Svet za komunalne zadeve okraja Trbovlje je obravnaval vrsto vprašanj, med drugim vprašanje elektrifikacije kmečkih naselij, gradnjo stanovanjskih hišic delavcev in uslužbencev ter dograditev večjih stanovanjskih stavb v Zasavju. Da se izboljšajo prometne zveze Zasavja z Ljubljano, si je odbor zadal nalogo, da izposluje dovoljenje za gradnjo zasavske ceste Zagorje—Sava, prav tako pa, da se nadaljujejo dela na cesti Zagorje—Podkum, v Trbovljah pa je potrebna gradnja ceste na Klek, ker je dosedanja ogrožena po kamnolomu trboveljske cementarne. 1953 MLADINA ZA V. KONGRES LMJ (Zasavski vestnik, 5. marca 1953) Mladina našega okraja se pravlja na V. kongres LMJ s pri-slovesnimi proslavami. Danes, 5. marca, bodo odpotovali na kongres delegati našega okraja, in sicer Rudi Bregar, kmečki fant s Čebin, sedaj član CK LMS, Edi Vastič, rudar iz Hrastnika, in Lado Levec, sekretar LMS okraja Trbovlje. Delegate našega okraja in ostale Slovenije bo mladina pozdravila danes zvečer na postaji v Zidanem mostu z zastavami in godbo. 1954 STEKLARNA HRASTNIK PROIZVAJA BOGAT ASORTIMENT S PREKO 4000 IZDELKI (Zasavski vestnik, 14. aprila 1954) Čeprav dela hrastniška steklarna z zastarelimi strojnimi napravami, proizvaja njen delovni kolektiv vedno nove steklene izdelke, ki :<: utirajo pot v vse kraje naše države in tudi izven nje, kljub hudi konkurenci drugih steklarn, ki so moderno urejene. (Pripomba uredništva: danes je to v steklarni Kra-inik precej drugače.) Steklarna Hrastnik proizvaja danes votlo steklo v bogatem asortimentu, ki obsega preko 4000 izdelkov za široko potrošnjo. Na velesejmu v Zagrebu so izdelki Steklarne Hrastnik vzbujali splošno pozornost. 1955 KONČNA UREDITEV (Zasavski tednik, 25. junija 1955) Novi okraj Trbovlje bo imel 114.513 prebivalcev, 124.174 ha površine in bo po velikosti na šestem mestu v Sloveniji. Kot je znano, bodo 1. septembra začele delati v vsej naši državi nove občine in okraji. Novi organi oblasti, okrajni in občinski ljudski odbori, bodo izvoljeni iz sedanjih občinskih in okrajnih ljudskih odborov. To pomeni, da bo v nvem okraju Trbovlje iz sedanjih 36 občinskih ljudskih odborov, ki štejejo skupino 652 odbornikov, izvoljenih 8 občinskih ljudskih odborov. 1956 NEURJE IN POPLAVE V HRASTNIKU, TRBOVLJAH IN ZAGORJU (Zasavski tednik, 12. maja 1956) Zadnje dni meseca aprila je kot drugod tudi v Zasavju neprestano deževalo. Voda je prestopila bregove in sc razlila po cestah ter napravila veliko škodo. Najhujše je bilo v Hrastniku in Zagorju. Precejšnja materialna škoda je v Steklarni Hrastnik. Potok Medija bi kmalu vdrl v rudniški jašek. Zadnja poplava je naredila precejšnjo škodo tudi na cestah. Za-savčani si nc žele več kaj takšnega. 1957 VSAK ŠESTI VOLIVEC V OKRAJU FUNKCIONAR (Zasavski tednik, 1. januarja 1957) V našem okraju obstaja okrog 2200 vodstev raznih organizacij in društev ter organov družbenega upravljanja, v katerih sodeluje 13.000 ljudi, ki opravljajo 21.000 različnih funkcij. To se pravi, da je vsak šesti volivec v vodstvu neke organizacije ali društva ali v organih družbenega upravljanja. Sodelovanje tako velikega števila državljanov v samoupravnih organih ter vodstvih družbenih organizacij in društev, kjer odločajo ali pa dajejo predloge o vseh važnih vprašanjih, onemogoča pojave samovolje in zagotavlja uspešno rast novih socialističnih odnosov med ljudmi. 1958 RAZPUST OKRAJA TRBOVLJE (Zasavski tednik, 6. junija 1958) Ljudska skupščina LRS je sprejela odlok o razpustitvi okraja Trbovlje. Uradno preneha poslovanje okraja s 1. junijem, medtem ko so okrajni komite ZK, okrajni odbor SZDL, okrajni komite LMS, ZB NOV in Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev prenehali poslovati že v merilu okraja • 1. junijem. Zasavski tednik bo izhajal še naprej. 1959 “ n ZA BOLJŠO ZVEZO MED REVIRJI IN LJUBLJANO (Zasavski tednik, 19. avgusta 1959) V 1 V članku, ki je izšel v tej številki Zasavskega tednika, obrav-nava pisec, ali bodo prihodnje ; leto začeli z gradnjo Zasavske j ceste (pripomba: z gradnjo so začeli 1960 in jo nadaljevali 1961). Argumenti, ki govore v prid gradnje Zasavske ceste, so: Sedanje stanje in predvideni gospodarski razvoj v Zasavju — Prometne zveze niso najboljše — Z novo cesto lep letni prihranek — Načrti ' za cesto od Renk do Zagorja so že pripravljeni. Zasavska cesta je nujno potrebna, o čemer govore številni argumenti, zato bi bilo prav, če se prične z gradnjo prihodnje leto. Tedaj bi izgradnja Zasavske ceste trajala do leta 1965. 1960 NAŠ DELAVSKI DOM (Zasavski tednik, 18. maja 1960) Zagorje je dobilo nov Delavski dom; otvoritev so vsi z veseljem pozdravili, saj pomeni uresničenje naporov in želja vsega naprednega prebivalstva, ki s svojim specifičnim delom doprinaša veliko za vsestranski napredek naše socialistične domovine. Milan Vidic, sedanji sekretar občinskega komiteja v Zagorju, pravi v svojem članku: — Ob radostnem trenutku, tedaj ko se bodo na stežaj odprla vrata našega Delavskega doma, pa si obljubljamo: varovali ga bomo in skušali v njem uresničevati geslot Naj bo ta hiša drugi dom vseh Zagorjanov. 1961 ODSLEJ REDNO NA OSMIH STRANEH (Zasavski tednik, 21. septembra 1961) Zasavski tednik obvešča v tej številki svoje bralce in naročnike o povečanju obsega lista od šestih strani redno na osem strani. Pričakujemo, da boste tudi v bodoče tako kot doslej redno sodelovali in pomagali pri razvoju in razcvetu Zasavskega tednika v jubilejnem 15. letu. Zbral in uredil: Stane Šuštar Dve izmed najstarejših naročnic našega tednika: Košetova In Vre-•kova mama »Srečno« na novi poti Ladja »Trbovlje« na poti okoli sveta 13 - december 1959 je bil za Trbovlje pomemben dogodek. Trbovlje so dobile ladjo z njihovim imenom in so jo ta dan splovili v morje v Pulju. Splovitvi je botroval predsednik Ljudske skupščine LRS in poslanec Trbovelj Miha Marinko. Slovesnosti v Pulju je pa prisostvovala tudi delegacija Trbovelj. V marcu 1961 je bila ladja v celoti dogotovljena in predana Splošni plovbi iz Pirana. 5. marca je ladja »Trbovlje« priplula v Koper. Ob pristanku ladje v pristanišču Koper so se prvi povzpeli na njo podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek, predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko in drugi. Dva dni kasneje, 7. marca, je ladja »Trbovlje« zaplula na svojo prvo potovanje v Odeso in naprej. Sredi poletja se je vrnila v Koper in od tam dalje na pot okrog sveta. Spomladi letos se je vrnila s svoje prve poti okrog sveta. Pred odhodom na svoje drugo potovanje pa so jo obiskali v koprskem pristanišču odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Trbovlje- Ogledali so si ladjo in izmenjali darila ter v prijetnem razgovoru s posadko in vodstvom ladje prebili nekaj ur. Ladja »Trbovlje« je kmalu nato dvignila sidro in odplula na drugo pot okoli sveta. Tedaj smo zaželeli ladji in posadki »Srečno«. 81. maja je ladja »Trbovlje« odrinila na svoje drugo potovanje. Dolga je bila pot, saj se je vrnila s poti šele v decembru le- tos. Na p sirijskih naselij na podlagi izde-vsemi odnosi s kmetijskimi pro- , lanega skupnega glavnega projek-izvajalci, kajti prav iz teh odno- zta- sov izvira na vasi takšno ali dru- $ Preden so v Litiji začeli graditi gačno razpoloženje, čemur pravi- /) vodovod, so se le-tu oskrbovali mo — politična situacija. Kar se z vodo iz vodnjakov, le nekaj hiš tiče te kolektivnosti v vodenju, 'f'i3 imelo vodo iz lokalnega to-je treba omeniti pripombe na se- vamiškega vodnjaka. Ugotovljeno stav kolegija, ki ima razen uprav- ; j2 pa bilo, da je voda iz vodnjaka nika le še enega kmetijskega teh- £ neprimerna za pitje. V Litiji je nika, poudarjeno uveljavljanje £ zdaj vprašanje vodovoda v glav-pristojnosti in odgovomceti UO, ^ nem rešeno. V industrijskem na-obšimejše in vsestranske dcku-^selju Šmartno je pa še vedno namen ti rano poročanje zadružnemu > zadovoljivo, saj se preskrbujejo svetu in vsestransko odgovornost ^ tamošnji prebivalci z vodo iz vod-članom zadruge. Kaže, da so vse jj njakov. Zraven tega je pa v dosedanje kritike delovanja kmo- ^ Šmartnem neurejena tudi kanali-tijske zadruge na zborih volivcev j zacija, ki je praktično sploh ni! in vodstvih krajevnih organi-^ Odvod fekalij in odpadne vode je zacij Socialistične zveze nastale ^ rešen za vsako stanovanjsko hišo. iz neobveščenosti in površne ob-^posebej' glede na nastal položaj, veščenosti o pogojih dela zadru-^Tako so v Šmartnem zasilno rege, in sicer zaradi premajhnih f šili tudi vprašanje vodovoda (lo-stikov osebja iz kmetijske zadru- ^kalna eskrba) in kanalizacije v ge z zadružniki. Od tod do kriti- ^ novem stanovanjskem naselju, ki ke v zadružnem svetu pa ni da-z je bilo zgrajeno v zadnjih štirih, leč. Razlika je le ta, da je bilo pletih na zborih volivcev prav malo tudi, Za' nadnjo objektov vodovoda povsem Htemc.jemn kritik, med-, Litija_Smartno je bilo dcslej k,° ]\na ^družnem svetu,vloženo 74 milijonov din, od tega i^topdo nekaj zelo umestnih pri- ,36255.000 din iz lokaInih ’vimv -n haronJ Ll f^o^em preveč vi-,3g mUiJonov din iz 8redstev Vod- fne skupnosti Ljubljanica—Sava. Najostreje so zastavili vpraša-#Pri tem pa niso upoštevana nje gespodanske upravičenosti na- #sredstva, ki so bila porabljena za kupa nove črede 105 glav krav iz#ureditev kanalizacije v Litiji, ker Srbije v nove hleve na Dolu ob#se je dola opravilo izključno s pomanjkanju zadovoljivih količin # sredstvi iz loHalnih virov. Ureje-sena in brez soglasja zadružnega # na je bila vodna črpalka, vodo-sveta. V pristojnosti upravnega #vodna napeljava na levem bregu Občinski ljudski odbor Litija je storil za gradnjo vodovoda vse, kar je mogel. Angažiral je vsa lokalna sredstva. Vendar pa občinski LO ne more zagotoviti dograditve vodovoda z lastnimi sredstvi. Zato bi bilo nujno, da Vodna ksupnost Ljubljanica — Sa- V0 " "'<*•’rs v Ir'' vplačujejo prispevek vse gospodarske organizacije, da večji del posojila občinskemu LO Litija, da bo tako mogoče rešiti problem v krajšem razdobju. Ce bi moral občinski LO graditi z lastnimi sredstvi, bi gradili vodovod še dolga leta. Iz zdravstvenih razlogov bi na bilo treba čimnrel dni Šmartnem. — graditi vodovod in kanalizacijo v Šmartnem, kjer je zaposlenih v Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve in v obratu Lesne industrije Litija nekaj sto ljudi, kjer je osemletna šola, ki jo obiskuje blizu 500 otrok, in kmetijstvo, ki ima na tem področju večje živinorejske obrate. Zelirtlo le, da bi skupščina Vodne skupnosti Ljubljanica—Sava v novem letu naklonila Litijanom še nekaj prepotrebnih sredstev, da čim prej dokončajo dela pri gradnji vodovoda v Litiji in odbora je, da v najkrajšem času#Save - in še to delno, samo za odloči o vsej obstoječi čredi go-#oskrbo niže ležečih predelov in veje živine pri kmetijski zadrugi # središča mesta Litije, napeljana in vzporedno s tem, da se posveti a je bila vodovodna napeljava Čez tudi vsem ostalim gospodarskim \ litijski mest in zgrajen vodni re-vprašanjem zadruge in da o tem ^ zervoar. V Šmartnem pa še ni poroča zadružnemu svetu. Pravbilo urejeno nič, ker je treba naj-tako bo potrebno pripraviti ves^p^j zgraditi vodni rezervoar, ki kolektiv na nadaljnje investicije, a napajal Šmartno z vodo. ga seznaniti s predlogi pravilni- \ .. , , . , « kov o delitvi čistega in osebnega! Vzporedno z gradnjo vodovoda dohodka, kar je obojo zadružni * v Šmartnem bo treba.urejevat! m svet zavrnil z razprave na zadnji *Fed4tl kanalizacijo Po .zdelanem seji - upravičeno. Kmetijski teh- ,8lavnem.; I«<>Jektu bi balo treba ,y nikl so že zdaj prevzeli obvez- f^hodnJlh lebh zafovlt 92 ^ nost, da bodo sodelovali na vseh hJ°nov dm ^gradnjo glavnega zborih volivcev, konferencah kra- rezervoarja za Šmartno m odcepa jevrtih organizacij Socialistične ,v naeelJu t®1, 50 milijonov din za zveze in na drugih shodih, kjer turedltev kanalizacije v Šmartnem, utegne nanesti beseda na vpra-!^^3 ^i bilo mogoče izvajati po-šanja kmetijstva in kmetijske za- na vpra- t „„ f stopama, zato bi bilo treba v letu sanja iimeujstva m itmeujsKe 1 ’ ........— druge. Razen tega bodo pripra- ,1932 zagotoviti 30 milijonov din vili serijo predavanj v obliki raz- .za gradnjo vodovoda in 20 mi'.i-govorov o vprašanjih kmetijstvaJonov din za ureditev kanalizacije. občini. — Tako bi bilo mogoče potegniti in njegovega razvoja v ______ Tako bo zagotovljena informira- \ glavni vod v Šmartno z odcepi na nost prebivalstva o dogajanju in!naivažnejše objekte, tako Indu-načrtih kmetijske zadruge, razen!«! rij o usnja, krzna, konfekcijo in tega pa kaže, da bo po daljšem ! lahko obutve, osnovno šolo in času navsezadnje tudi na nivoju ! središče naselja. Dela bi bilo tre-občinskih forumov v krajšem ča-!ba nadaljevati tako, da bi do su temeljitejša razprava o usmer- ! konca 1964. leta zgradili vodovod-janju kmetijstva v hrastniški ob-!no omrežje in kanalizacijske na- čini, o čemer je izjavil predsed-! prave za središče Smartna, v na- nik sveta za kmetijstvo ObLO,!slednjih letih bi bilo pa treba,-- , -- . - - , • da kmetijstvo nima dovolj jasne!urejevati vodovod in kanalizacijo ne)še uveljavljanje nagega delav-nmprihi. in i/vrni tprin onvKpm! v okolici Smartna. Ta dela so na s'te"a In družbenega upravljanja Takole je preskrbljeno industrijsko naselje Šmartno pri Litiji s pitno vodo. 9*Cas bi že bil, da dobimo tudi mi vodovod, ali ne!« Delavske univerze Zasavja na pragu novega leta Kdo naj csiaovo za zagotovi materialno nadaljnji razvoj delavskih univerz in za finansiranje prepotrebnega družbenega izobraževanja državljanov Družbeni položaj delavskih univerz, ki ga še posebej podčrtava Zakon o finansiranju šolstva, terja od delavskih univerz določeno načrte in način dela. Izobraževalne potrebe so prav tako kot druge dj-užbenicr potrebe odraz zavestnega spoznavanja državljanov oziroma organizacij, da jim je za njihovo politično, družbeno ali poklicno dejavnost potrebno takšno ali drugačno znanje. Delavskim univerzam kot izobraževalnim ustanovam odraslih nalaga družbena skupnost, da se razvijajo ne samo kot ustanove, ki delujejo na izobraževalnem področju, ampak dejansko kot instrument naše socialistične družbe. Zato se jim v tem svojstvu nalaga, da predvsem usposabljajo državljane kot aktivne državljane, ki so hkrati proizvajalci in upravljavci. Družbeno izobraževanje državljanov je nujna osnova za uspeš- usmeritve in torej terja povsem!v okolici Smartna. Ta dela so pa enake pozornosti kot industrija,! predvidena že v glavnem projek- žcnrnir i a Irmpf i iclro r\r/w7VAHniA! til čeprav je kmetijske proizvodnje le nekaj odstotkov v primerjavi J Omeniti je pa tudi treba, da z industrijsko. , prebivalstvo Litije in Šmartnega Vznemirjenje okrog kmetijstva i plačuje krajevni samoprispevek za torej ni le vihar v kozarcu vode! | Viktor Širec gradnjo skupnega vodovoda. O stvari smo se pozanimali tudi na občinskem ljudskem odboru Litija in izvedeli tole: Program je obsežen RAZGOVOR Z UPRAVNIKOM POLITIČNE ŠOLE V HRASTNIKU Že od četrtega decembra deluje v Hrastniku stalna politična šola Zveze komunistov, ki jo obiskuje 41 slušateljev. Ta šola uo trajala do 13. januarja. Rekli so mi s poudarkom, da je to edina taka šola v Sloveniji. Kaj več sem hotel zvedeti od upravnika šole, Antona Sihurja. Našel sem ga v klubu Svobode I, kjer je šola in kjer je bil pravkar odmor. Najprej so me zanimali osnovni podatki: -Sola deluje v sestavu Delavske univerze, predavatelji so domači: kakovost predavateljev je dobra, med slušatelji je sedem žensk, povprečna starost slušateljev je petindvajset let, nekateri še niso odslužili kadrovskega roka, eo pa sami funkcionarji družbenih organizacij in družbenega upravljanja. Nekateri, zlasti mlajši, pa se pripravljajo s tem na aktivnost v družbenih organizacijah.« -Kakšne teme ste obravnavali doslej?« -Marksizem kot znanstveni pogled na svet; Rgzredna struktura družbe in vloga slrank ter osebnosti v družbenem življenju; Fre- ključki beograjske konference; Socializem kot svetovni proces; Pregled zgodovine delavskega gibanja v Jugoslaviji; -Ustanovitev KP Jugoslavije;'Družbena lastnina proizvajalnih sredstev; Delitev dohodka; Blagovno gospodarstvo in zakoni blagovne proizvodnje; Naše gospodarstvo in mednarodno tržišče; Delo komunistov v gospodarskih organizacijah; Zaključki III. plenuma ZKJ; NOB in naša revolucija; Družbeno politična ureditev Jugoslavije; Družbeno upravljanje v naši komuni; Delavsko samoupravljanje — to je današnja tema.« -Se pravi, da jc študij obsežen In da bo potrebno na tej osnovi slehernemu še veliko študirati po zaključku šole. Ia katere so naslednje teme?« -Družbeni plan naše komune; Principi delitve dohodka; Naš odnos do delovanj verskih skupin; Vsebina reforme našega šolstva; Delo komunistov v družbenih organizacijah; Delo komunistov v osnovnih organizacijah ZK in organih družbenega upravljanja. celotne snovi, kot osveženje pridobljenega znanja.« -Kako deluje šola?« Vsak dan šest ur predpoldne, ustrezno prometnim razmeram. Dve uri predavanja, dve uri študija po skupinah In dve uri vpraševanja in pojasnjevanja. V pomoč so filmi in diafilmi. Dobili smo tudi primerne knjige in si ustvarili manjšo študijsko knjižnico. Solo vodi upravni odbor, slušatelji pa tvorijo aktiv komunistov.« »Sc kaj želite omeniti?« »Razumevanje podjetij, ki so dala slušateljem plačani dopust. Šolanje poteka brez motenj. Predavatelji so dobro pripravljeni. Slušatelji pa disciplinirani v vseh ozirih.« Tako el v občini Hrastnik samostojno ustvarjajo kader za delo na vseh področjih družbenega državljanov na vseh področjih našega družbenega življenja. Nov način finansiranja izobraževalnih in vzgojnih institucij terja zagotovitev sredstev za rame oblike družbene izobraževalne dejavnosti. Zagotovitev sistematičnih in metodoloških prijemov v izobraževanju odraslih v okviru začrtanih smotrov in družbenih potreb terja tudi zagotovitev sredstev za izpolnitev izobraževalnih programov naših družbenih organizacij in za katere so izdelane in planirane posamezne oblike. Zdaj so na dnevnem redu precej obsežne razprave o finansiranju rednega in strokovnega šolstva. Zakon o finansiranju šolstva je prav tako uvrstil delavske univerze v sestav izobraževalnih in vzgojnih ustanov, ki naj za svojo dejavnost dobe sredstva iz družbenega sklada za šolstvo. Pri tem ne gre za pričakovanje finančne pomoči za delo delavske univerze, marveč zato, da delavske univerze v svojem kompleks- Pot na Pleskem tislovja v sodobnem svetu; Za-Potem pa bo še obravnavanja dogajanja. Po programu, ki je zelo obsežen, je razvidna tudi težnja, da bi komunistom, ki obiskujejo to šolo, zagotovili osnove prav vsega, kar morajo spoznati za svoj pravilni nadaljnji razvoj in uspešno delo v bodoče.« »r Na zadnjem zboru volivcev v Praprotnem eo ponovno govorili o ureditvi poti okrog vodnjaka na Pleskem. Ugotovili so, da j.e krajevni odbor v ta namen zagotovil denarna sredstva, da pa ni zanimanja z rešitev problema med prebivalstvom. Naročili so Ivanu Štravsu s Pleekega, da organizira potrebne vožnje za to delo na poti v enem meseni, za ostala dela pa so zadolžili Miho Brunčka. Gradnja doma na Marnem Na Marnem bodo spomladi nadaljevali z gradnjo doma. Do tega časa bodo zagotovili potrebna finančna sredstva. nem delu za izobraževanje odraslih dobe sredstva za uresničitev konkretnih in prepotrebnih programov družbenega izobraževanja. Po novem načinu finansiranja naj prejmejo delavske univerze sredstva za tiste dejavnosti, na katerih je po splošni politični in družbeni presoji komunalna skupnost zainteresirana in jih je dolžna finansirati. Katere oblike bi morali družbeno finansirati Gre predvsem za potrebe druž-beno-političnih organizacij in za potrebe državljanov sploh. Težnje, da se delavskim univerzam zagotovo le minimalna sredstva, so onemogočile pravilen start v družbenem izobraževanju državljanov kljub željam in priporočilom posameznih krajevnih območij. Taki primeri eo bili najbolj očitni v trboveljski občini, kjer so zagotovili le 500.000 din sredstev iz družbenega sklada zn šolstvo, toliko, kolikor so znašali stroški za poljudno-znanstveno in družbeno izobraževanje državljanov v sezoni 1960/61. Izraženo mišljenje o možnosti posredovanja družbenega izobraževanja državljanom, in kadrom zgolj aktivistično ni mogoče niti zdaleč tolerirati na današnji razvojni stopnji vzgoje in izobraževanja. Do nedavnega je bilo izobraževalno delo resda izredno improvizirano — tako nekako od danes na jutri — in nismo vedeli, kje se začne dnevno politično delo in kje se konča sistematično izobraževalno delo. Izobraževalno delo med odraslimi ne more biti več zgolj oblika amaterskega dela, zgolj pobuda ljubiteljev izobraževalnega dela in tudi ne zgolj dnevna politična pronaganda. Uspehi, ki so jih doisegle delavske univerze v Sloveniji in tudi v na.šem Zasavju, kažejo, da jc doba improvizacij že za nami. Delavske univerze so postale strokovne ustanove, ki ima;o na podlagi splošne socialistične usmeritve programe in metodologijo, in ki se v svojem delu zavzemajo, da ne zanemarjajo nobene oblike izobraževanja odraslih, od predavanj, razgovorov in tribun do seminarjev in šol. Čestokrat pa pozabljamo, da sta vzgoja in izobraževanje za vsakega človeka stalen proces. Zadnja leta se je posebej pričela razvijati nova veja družbene znanosti — izobraževanje odraslih. Ta veja se razvija predvsem iz tega, ker vsebina programov izobraževanja odraslih terja tudi specifično organizacijo dela, ki se bistveno razločuje od rednega šolstva, kjer so programi, in s tem organizacijske oblike, dokaj konstantne in že vpeltane. Izobraževanje odraslih pa zahteva posebno prilagajanje programov ln seveda tudi predavateljskih metod. Odrasli človek sc namreč v psihološko-sociološkem. pogledu bistveno razločuje od otroka ali mladine in mora zato biti v izobra*ivalno delo vnešen niz različnih metod dela. Ce smo razjasnili drugo'pbflrččje'1 vsebinske dejavnosti naših delavskih univerz, potem smo načeli ] nadalje vprašanje, namreč nujno i potrebno zagotovitev sredstev tudi ■ za te naloge. To nareleuje, da moramo delavskim univerzam v Zasavju predvsem zagotoviti potrebne kadre, ki bodo zmogli vpeljati in zagotoviti kontinuiteto ter strokovno, metodično andragoško delo, s čimer se bomo otresli pol-amaterskega dela, ki oemogoča študijsko-metodološko delo. Tako delo tudi narekuje zagotovitev sredstev za izobraževanje kadrov na delavskih univerzah, tako vodstvenih kot predavateljskih. Nadalje za analitično dejavnost pri ugotavljanju potreb m zahtev po izobraževanju kakor tudi izvršenih nalog. Sodobno posredovanje znanja terja danes nujno opremljenost s potrebnimi sodobnimi pripomočki (magnetofoni,’ diaprojektorji, dia-filmi, kinoprojektorji ipd.), kar zahteva tudi potrebna investicijska sredstva. Morda bo kdo pomislil: - Saj jim dajemo ali smo jim dajali do‘acije! Protlvpračanjc na to je lahko: ali so ustanovitelji zadostiti svojim dolžnostim ustanovi t®1-!0 ; Zakon o ustanavljanju pn-ljetu pravi, da mora ustanovitelj za^p" toviti osnovna in obratna sr ~ stva. Ali cmo tih vsaj v mTn'ma m meri zagotovili? Po p'iznn--nla problematiko naših Štirih />rn’'"1 bi ustanovitelji tetko ovrgli na^o trditev. Odveč bt btio tarnati, kaj so delavske univerze dobile i.n zakaj ne. Bolj prav ’e, da se ob vstopu v novo leto 1962 s posebno od"o-vorno-tjo zavemo, da v naših komunah delujejo delavske univerze s posebno odgovorno družbeno funkcijo — posebne ustanove za družbeno izobraževanie državljanov. Zato naj se ob skupni oceni zahtev in potreb po izobraževanju in vz^oti dogovorimo o zagotovitvi potrebnih sredstev delavskim univerzam. Mislim, da so zaključki ITT. plenuma CK ZKJ dokaj pomembna Uličnem izobraževanju državlja-cevetlitev no*reb po ldeološko-po-nov, pri čemer sto že pred tem kongresa SZDL Jugoslavije in Slovenije opozorila na potrebo is'stcmntičneea izobraževala, kakor tudi zadnji nlenum CK ZKS. Tretji kongres SZDL Jugoslavije je pa še posebej podčrtal mesto delavskih univerz v našem izobraževalnem 8'srtemu prav na področju odraslih. Z večjo skrbjo za zagotovitev materialne osnove za dejavnost delavskih univerz in za njih kadrovsko okrepitev bomo v komunalnih skupnostih Zasavja Izpolnili skupno nalogo in dolžnost, napraviti delavske univerze za zelo važne družbene ustanove, ne pa za peto kolo dnevnim potrebam. Po drugi strani pa jc treba poskrbeti, da bodo naše delavske univerze postale enakovredne paralele rednemu šolstvu. ANTON KUKOVIČA gES$S32SS3B!SB?S I | fes « a 1 I V prihodnji številki naš novi roman Vkleti partizan IV( Kakor smo vam obljubili, dragi bralci, bomo v začetku leta 1962 začeli objavljati v našem listu še en roman. Da bi bila naša bralna stran še bolj pisana, smo izbrali delo Tatara Novaka »VKLETI PARTIZAN«. Delo je polno dinamike, nadčloveških naporov, požrtvovalnosti, herojstva in samoodrekanja. Ta povest nas bo popeljala v grozote druge svetovne vojne. Prikazala oziroma obudila nam bo spomine na težka partizanska leta, ko je bil vsak metek iz puške dragocen. In v tej neenaki borbi, v vsakodnevnem boju za dokončno uničenje sovražnika, ki je skušal na vse mogoče, nečloveške načine ugonobiti naše narode, bomo spoznali poosebljene podobe, značaje vseh partizanov, bodisi iz te ali one republike. Spoznali bomo bojevnike, ljudi, borce za svobodo in njihovo željo po svobodi, pa čeprav bi jo plačali z lastnim življenjem. Avtor povesti nam bo podal podobo partizanskega komandanta Komna, ki je v plejadi borb, zased in prebojev izgubil vse tovariše razen mladega fantička Ranka in sina svojega tovariša, dojenčka Baja. Ob prebiranju tega dela se nam bo utrnila marsikatera solza, ko bomo dojemali nadčloveške napore partizanov, borcev za svobodo, in spomnili se bomo na mnoge, ki jih ni več med nami, nanje, ki so darovali svoje življenje za lepšo prihodnost mladega rodu. Zato ne zamudite prihodnje, 3. številke Zasavskega tednika. Ce lista še ne dobivate, ga lahko naročite pri upravi našega tednika. UREDNIŠTVO Komunalne službe k stanovanjskim skupnostim Novoustanovljeno komunalno podjetje »Usluge« v Hrastniku, bo od dosedanjih dejavnosti, ki jih je imel prejšnji Zavod za komunalno gospodarstvo, ohranilo upravo vodovoda s kovinsko delavnico, upravo kanalizacije, snago, upravo cest četrtega reda, upravo pokopališča na Dolu, betonarno, kamnolom, avtopark in režijsko skupino za zemeljska dela. Vse tisste dejavnosti, ki so bile doslej pri zavodu dolirane od občinskega ljudskega odbora, bodo v prihodnje dobile v upravo stanovanjske skupnosti. Sem sodi področje komunalne službe, varstvo družine, rekreacije delovnih ljudi in male asanacije. Taka razdelitev ustreza jerepitvi stanovanjskih skupnosti. Razen tega je mogoče v okviru stanovanjskih skupnosti, preko njihovih servisov tudi ceneje opravljaj- ta ta dela. To je mogoče zlasti z organiziranjem ustreznih servisov za izvršenje komunalnih dejavnosti, s čemer se bo razširila tudi ostala servisna dejavnost, ker se bo delovno področje z ozirom na te službe zelo razširilo. V resnici pa ta dejavnost že sodi v pristojnost stanovanjskih skupnosti in so to najprej dojeli v Radečah, kjer se je stanovanjska skupnost že prej potegovala za komunalno dejavnost. Jasno je, da je v bistvu javna razsvetljava, vzdrževanje javnih nasadov, snaga ulic in na- Pomoč društvom po delu in prizadevaniM Na zadnji skupni seji občinskega ljudskega odbora v Litiji so govorili tudi o delu upravnega odbora Sklada za financiranje družbene dejavnosti, ki deluje pri ObLO. Sklad je bil ustanovljen z odlokom ObLO 3. marca letos. Doslej je upravni odbor na sejah razpravljal o pravilih sklada, o proračunu dohodkov in izdatkov ter odobril predračune društev in organizacij. Računali so, da se bo do konca leta steklo v sklad ne- kaj nad 7 milijonov din, ker je bilo z odlokom določeno, da se steka v sklad 3 odstotke sredstev gospodarskih organizacij od čistega dohodka po odbitku ostalih obveznosti. Do 7. decembra je bilo vplačano skoraj 5,800.000 din, društvom in organizacijam so pa razdelili nad 5 milijonov din. Od tega je bilo največ dodeljeno Občinski zvezi za telesno vzgojo, Občinski strelski zvezi, Občinski zvezi DPM, občinskemu Svetu Ob 80-Eetnici obstoja osnovne šole na Čečah Minuli mesec, 26. novembra, je osnovna šola na Čečah praznovala osemdesetletnico delovanja. Ta proslava je bila povezana s praznovanjem dneva republike in 20-letnice revolucije. Slovesne proslave so se udeležili tudi predstavniki Trbovelj ter učitelji z vseh trboveljskih šol. V kulturnem delu programa so pa sodelovali učenci te šole ter »Veseli rudarji.« O pomenu in vlogi šole je govorila tov. Daugul, ki se je v svojem govoru dotaknila tudi zgodovine šole. Novoletno praznovanje DPD Svoboda pripravlja, kot vsako leto tudi za letos bogat zabavni spored za' novoletno praznovanje v Zidanem mostu. V program so vključili predvsem zabavne točke za odrasle, ker bo Društvo prijateljev mladine skupno z aktivom LMS priredilo za otroke samostojno praznovanje Novega leta. Tako se bodo lahko stari in mladi poveselili na Silvestrovo v domu Svobode. Zaradi potreb in zakona o obveznem šolanju je bila 17. oktobra 1881. leta slovesna otvoritev, na kateri so sodelovali tudi najvidnejša možje Trbovelj. Sola je v tem času delovala zelo skromno; pouk je bil dopoldne in popoldne. Učitelj je stanoval v šoli in šele v šolskem letu 1903/1904 je bil zgrajen prizidek za učitelja tako, da je šola postala dvorazredna. Kako velik vpliv je imela šola na prebivalce v tem kraju, bodisi na narodno zavestnost bodisi na kulturno / prosvetno delo, vidimo že po tem. da je tu deloval po dvajsetem letu pevski zbor, dramska sekcija in ljudska knjižnica. -•A 17. Ce z kak mesec dni je šel oče na njivo, da bi drugič okopat koruzo. Vrnil se je čez nekaj minut in bil ves iz sebe: »Nekdo je bil na našem polju - vso koruzo je populil in pohodil. Zvečer bom tam stražil s puško. Ubil ga bom, ko pride.« V očetovih malih očeh je bil strupen si.. Mati ga je tolažila: »Ne morem verjeti, da je v vasi en sam človek, ki bi nam hotel vzeti kak storž, ko smo že imeli tako smolo s kozami.« — Kljub temu je odšel oče zvečer na njivo s puško. Giorgio ga je spremljal. »Poglej,« je rekel očetu, »lotili so se tudi fižola.« Skušal jz zopet naravnati polomljene prckie. Takrat pa je vzkliknil od začudenja: »Oče, to sploh niso bili K udje, ampak živali. Poglej te sledi!« — »Neumnosti!« je godrnjal oče. Takrat je prišla mimo gostilničarjeva žena. 18. Ko ji je oče pokazal škodo, se sploh ni začudila: »Tudi pri nas je bilo prejšnji teden vse proso in vsa koruza pohojena in izruvana.« - »Le kakšne živali naj bi to bile?« je jadikoval oče. »Govorili smo s starim Barettom in on pravi, da so verjetno jazbeci.« — »Saj jazbeci,« se je razveselil Giorgio, »vem, kje imajo svoj brlog. Tam blizu tiste dolinice, kjer rastejo debele jagode in kjer sem ujel ščinkovca za Anito. Saj sem ti oni večer pripovedoval, da sem srečal jazbeca.« - »Pojdiva tja,« je kratko velel oče. Toda gostilničarka ga jc opomnila: »Pri lem poslu ti je potreben pes in nekaj ljudi. Poslala ti bom lovca Baretto, še prej je bil v krčmi.« In odhitela jc v vas. — Baretta j c res prišel in z njim njegov pes in nekaj ljudi, med njimi tudi gostilničarjev Envcrinoj 19. Giorgio jih je peljal k skali, kamor je vidci, da jc Izginil jazbec. Pes je medlem že n,'kaj zaduhal in kot strela zdirjal proti votlinam. »Pozor!« je rekel stari lovec. »Takile brlogi imajo po tri in več izhodov in če ne bomo pnzill, nam ho jazbec ušel, da mu bomo lahko le še pomahali.« Ko so našli vse dohode in so vse dobro zasiražlll, takrat šele je Barefta spustil psa v brlog. Najprej je bilo vse liho, potem pa jc bilo slišati lajanje In pridušeno prerivanje. Pes ni bil kos jazbečji družini v brlogu, zato sta morala Baretta in Giorgio na pomoč. Psa sla dobesedno izvlekla Iz brloga, skupaj z njim pa še močnega jazbera, ki Ra j„ vrli pes trdno držal. Stari lovce je Jazbeca ustrelil. »Prekrasen primerek,« jo rekel, »v Locarnu bom goiovo dobil zanj najmanj pet frankov.« 20. Oče pa ni bil iako navdušen: »Raje bi imel svojo koruzo in fižol,« je godrnjal. Takrat Pa je pes ponorvno planil v brlog in bil kmalu zunaj z manjšo živaljo. »Aha, to jc sin,« je ugotovil lovec. Spretno ga je ujel in porinil v vrečo. Ko so se vračali domov, so našli v neki kotanji dva jazbečeva mladiča, ki sta se igrala. »To imenujem jaz srečo,« je rekel Baretta in hotel zbasati mladiča v vrečo. »Rad l>i imel enega,« se je boječe oglasil Giorgio. »Zaslužil sl ga,« je bil Baretta velikodušen. Tudi Envcrino si je izprosil enega, čeprav ni nič pomagal. — Se isti teden je ubil Baretta že enega jazbeca, toda kljub temu Je bil nekdo zopet na njivah Giorgiovih staršev in je uničil še zadnjo koruzo ter pole-■"« vse preide pri fižolu. „V «c je, btio„^~" Zagorju; Stanislava M., stara 26 let, iz Sela 105; Zora O., stara 25 let, iz Kopališke 3; Olga B., stara 21 let, iz Kolodvorske 6, In Jožefa L., stara 62 let, iz Grajske 1, niso mislile, da jih bodo zasačili pri kraji jestvin in tekstila v samopostrežni trgovini »Prehrana« v Zagorju. Pa so jih. Slo je za kar precejšnje zneske, saj so si s prilastitvijo tujih premičnih stvari protizakonito pridobile premoženjsko korist, in sicer Pavla T. v znesku 4463 din, Stanislava M. 6767 din, Zora O. 13.589, Olga B. 3530 din in Jožefa L. 1380. Končno besedo je imelo seveda Okrajno sodišče v Trbovljah. Vseh pet žensk je bilo kaznovano z zapornimi kaznimi od 1 do 3 mesecev, izvršitev zaporne kazni se jim je odložila, in sicer vsem, za dobo enega leta s pogojem, da v tem času ne storijo novega kaznivega dejanja. Zraven tega so bile obsojene na plačilo stroškov kazenskega postopka in vsaka na 500 dinarjev odmerjene povprečnine. Samopostrežni trgovini »Prehrana« na Cesti 9. avgusta v Zagorju pa so dolžne povrniti vso povzročeno škodo. Res je, da smo o poštenju na tehtnici v letu 1962 v našem listu že pisali. Pa se nam je zdelo umestno, da pišemo še enkrat, ker dobivamo v Zasavju tudi vse več samopostrežnih trgovin in drugih moderno urejenih trgovin, kjer je nemogoč povsem točen nadzor nad kupci. Opravljene kraje nedvomno zgovorno pričajo, da nekaj ljudi nima zavesti. Zato včasih zaidejo tudi na stran pota in se končno znajdejoi. pred sodiščem. Ob novem letu si zaželimo, da bi bilo kar najmanj takih primerov in da bi sc v letu 1962 tehtnica poštenja ne nagibala tolikokrat v škodo potrošnikov. ..! Jeklene žične vložke — šlarafija - za kauče, postelje, stole in fotelje vam po ugodni ceni Izdeluje RABIČ JUSTIN, žično pletilstvo — Bled. Iščem stanovanje oziroma kupim — lahko tudi enoetamovanj-ska hišica. — Naslov na upravi lista. ameriški barvni cin. film »Ta njen nasmeh«. Kino »Delavski dom« v Zagorju: 28. decembra nem. film »Po-likuška«; 30. decembra ob 17. in 19. uri in 31. decembra ob 10. uri dopoldne ameriški barvni film »Ni imena na naboju«; 1. januar-‘ ja predstave ob 15., 17. im 19. uri; 3. do 5. januarja angleški barvni ! film »Ker veter ne zna brati«; 6. do 8. januarja nemški barvni film »Frančiška« — v nedeljo ob 10. uri matineja; 10. in 11. januarja nemški film »Nedokončana zgodba«. BREŽICE Rojstva: Jakobi na Bitenc, Brežice, C. br. Milavcev 15 — dečka; Marija Coretti, Baddha 232 — deklico; Jelena Peršolja, Labina 2 — dečka; Ana Zidarrič, roj. Speljak, Prosinac 11 — dečka. Poroke: Ivan Ogorevc, pismonoša iz Cundovea 23, in Dragica Grabenšek, friz. pomočnica iz Cundrovca 23. Smrti: Severa Tancing, upok. iz Krške vasi 3 — stara 75 let; Pavel Dobravc, upok. z IM 43 — star 86 let TIBliSII Š luška Podlesnik najboljši Ob tragični izgubi najinega očeta Franca Stritarja se najlepše zahvaljujemo sindikalni podružnici in kolektivu Cementarne Trbovlje za vso pomoč. Žalujoča otroka: Sonja in Rajko ter ostalo sorodstvo Vsem, ki ste ob smrti dragega moža, očeta m starega ata FRANCA KUMLANCA z nami sočustvovali, nam ustno in pismeno izrazili sožalje, mu poklonili toliko lepega cvetja, dr. Jožetu Toplaku, Komunalnemu podjetju Zagorje in Hrastnik, Steklarni Hrastnik, godbama Steklarne in Rudnika, pevcem Steklarne in vsem sorodnikom iz Hrastnika in Trbovelj naša iskrena zahvala. Žalujoča žena Marija, sinova Ludvik in Herman, hčeri Fani in Medi ter ostalo sorodstvo. Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža in strica STANETA PERGERJA se najiskreneje zahvaljujemo dobrim sosedam, darovalcem vencev, govornikom, godbi in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebej se še zahvaljujem Elektrarni in prostovoljnemu gasil-silskemu društvu Elektrarne Trbovlje, Žalujoča žena Štefka, nečak Janez z družino ter ostalo sorodstvo. Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 28. decembra nemški film »Rdeči krog«; 29. decembra do I. januarja francoski film »Do zadnjega diha«; 2. do 4. januarja ameriški barvni cin. film »Plavi angel«; 5. do 8. januarja ameriški barvni film »Konjeniki«; 9. do II. januarja brazilski barvni film »Zelena magija«. Kino »Svoboda« Trbovlje II: 29. in 30. decembra jugoslovanski film »Pico in dirka z motorjem«; 1. do 4. januarja jugoslovanski film »Skupno stanovanje«; 5. do 8. januarja poljski cin. film »Križarji«; 9. in 10. januarja ameriški film »Nekateri so za vroče«. Kino »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 28. in 29. decembra ob 15. uri ameriški barvni cin. film »El magmiiico (Tcim in Jery)« — film je otroška risanka, ki ga bomo predvajali otrokom v okviru praznovanja dedka Mraza — po znižani ceni za otroke 30 din. Otroke bo obiskal tudi dedek Mraz; 30. in 31. decembra jugoel. film »Razpoka v raju«; 1. in 2. januarja nem. barvni film »Kapetan iz Kcpenika«; 6. do 8. jan, zdravnikov v Trbovljah 28. decembra dr. Kramberger 29. decembra dr. Južnič 30. decembra dr. Komorowsky 31. decembra dr. Drnovšek 1. januarja dr. Komorowsky 2. januarja dr. Južnič 3. januarja dr. Drnovšek 4. januarja dr. Kramberger 5. januarja dr. Južnič 6. januarja dr. Kramberger 7. januarja dr. Kramberger 8. januarja dr. Komorowsky 9. januarja dr. Drnovšek 10. januarja dr. Kramberger. TRBOVLJE Rojstva: Antonija Podlesnik. Hrastnik — dečka; Ivana Hojzar. Zagorje — deklico; Ana Gras, Trbovlje — deklico; Ivana Žibret, Zagorje — deklico; Ana Grošelj, Zagorje — deklico; Antonija Boršt-nar, Trbovlje — dečka; Pavla Pungeršek. Hrastnik — deklico: Terezija Zupan, Zagorje — deklico; Ana Zupan, Hrastnik — dečka. Poroke: Boris Skalin, agronom iz Trbovelj, in Majda Grabnar, študentka iz Trbovelj; Andrej Kokove, ključavničar iz Trbovelj, in Ana Kozinc, bolničarka iz Trbovelj; Jožef Fdkaš, delavec iz Trbovelj, in Marija Dolganoč, snažilka iz Trbovelj. Smrti: Marija Šorli, roj. Šuligoj, upokojenka iz Trbovelj — stara 72 let; Franc Porle, upokojenec iz Trbovelj — star 46 let. HRASTNIK Rojstva (na domu); Terezija Galun, gospodinja, Brnica 58 — dečka. Poroke: Božidar Kreže električar s Ceč 51, in Kristina Gričar, delavka iz Hrastnika 6. Smrti: Julij Keliner, upokojenec iz Hrastnika 68 — star 88 let; Tomaž Borovšak, upokojenec z Dola 164 - star 71 let. ZAGORJE Rojstva (na domu): Marija Majdič , Kisovec — deklico. Poroke: Franc Zimšek, delavec, in Terezija Murn, pom. šivilja: Stefan Zrim, zidar, in Frančiška Kostanjevec, delavka: Franc Medvešek, ključavničar, in Štefanija Brodar, krojačica; Karel Mežnar, mizar, in Marija Ribič, pom. šivilja; Stanislav Bantan, strugar, in Marija Vozelj, frizerska vajenka. Smrti: Štefanija Severkar, roj. Prosenc, iz Kisovca — stara 78 let: Terezija Sladič, roj. Vrhkar, lz Polšnika — staro 83 let; Ivan Cu-lot, upokojenec iz Zagorja — star 85 let; Marija Podlesnik, roj, Jesenšek, z .Izlak — stara 81 let. DODATNO OBVESTILO Trgovskega podjetja »PRVI JUNIJ« Trbovlje k novoletnemu žrebanju Zaradi velikega zanimanja za nače novoletno žrebanje obveščamo potrošnike Zasavja, da smo skupno z našimi dobavitelji zv: li število dobitkov od 30 r,a 40 dobitkov. Med novimi dobitki je še en divan, sobna komoda, otroška bunda In še več drugih praktičnih dobitkov. Dobitki bodo od 20. decembra dalje razstavljeni v Veleblagovnici Trbovlje. Vabimo potrošnike Zasavja, da sii ogledajo praktične dobitke, ki smo jih namenili za naše prvo novoletno žrebanje, ki bo dr.e 5. jan. 1962 ob 16. url v Veleblagovnici Trbovlje. Kolektiv TP »PRVI JUNIJ« Trbovlje Trgovsko podjetje »VITAMINKA« Trbovlje obvešča cenjene potrošnike, .9 GABER3SO 6,8 5.15 6.25 6.55 10.15 14.20 16.55 21.75 5 Trbovlje Gabersho — Kolodvor — Hrastnih Rudnih D VD D O VD D D VD D VD VD Postajališča D D D VD D VD D D VD D VD Vi' ■jk 5.20 6,£0 G. 50 10.20 12.00 13.15 14.C0 15.55 16.00 17.20 18.40 22.00 GABROVSKO Komunala 5.50 6.40 7.50 8.10 12.15 12.10 13.30 14.50 15.45 15.43 18.10 19.23 19.10 2,MO 20.90 23.2(1 4.30 530 G.30 7.00 10.C0 12.10 13.25 14.10 16.10 17.30 18.50 22.10 Trg Revolucije 5.40 6.30 7.40 8.00 12.00 13.20 14.40 15.30 13.00 19.60 19.59 23.15 1.70 5.70 6.20 7.10 JO.10 12.20 13.35 14.20 16.20 17.40 19.00 22.20 Kolodvor 5.30 6.20 7.30 7.10 11.50 13.10 14.30 15.20 17.59 18 50 19.40 23.00 5.00 6.00 7.C0 7.30 11.00 12.40 14.00 14.40 16.40 18.00 19.20 22.40 RUDNIK 3.10 6.00 7.10 7.30 11.30 12.50 14.10 15. C0 17.33 IS 23 19.20 22.4' Hrastnih — Trbovlje • Ljubljana km D Postajališča D 0 6.00 HRASTNIK - RUDNIK 15.00 14 6.40 Komunala - Trbovlje 14.20 25 6.57 Zagorje l |t'$M 13.50 73 8.15 LJUBLJANA 12.30 /f */■ ui v •« - - *.- «/vS-O-ki— M ■ vwv*ir^ sis w* A "č--'^>. Vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem širom po Jugoslaviji čestita za NOVO LETO 1962 I TOVARNA TRBOVLJE čestita vsem k doseženim uspehom v letu 1961 in želi vsem članom kolektiva, ostalim kolektivom ter vsem svojim poslovnim prijateljem SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1962, še posebej pa čestita „Zasavskemu tedniku4' k 15-letnici izhajanja SEJNA Rudarsko industrijska skupnost RUDIS - TRBOVLJE S ČLANI: Cementarna Trbovlje — Elektrosignal Ljubljana — Gradbeno podjetje »Zasavje«, Trbovlje — Investicijski biro Trbovlje — Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, z Rudarsko gradbenim obratom — Rudnik rjavega premoga Zagorje z obratom VARNOST — Strojna tovarna Trbovlje z Inštitutom za separacije — Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS, Ljubljana, vam nudi naslednje storitve ob najugodnejših pogojih, v najkrajšem možnem roku, v solidni in sodobni izvedbi za tu- in inozemstvo: • programe, projekte z najsodobnejšimi rešitvami za industrijske objekte • sodobno odkopno, transportno, separacijsko in drugo rudarsko opremo • kompletno gradnjo rudarskih in industrijskih objektov • izvedbo faze poskusnega obratovanja in instrukcije osebja • uvajanje sodobnih odkopnih metod z instrukcijo kadrov • saniranje zastarelih rudarskih in industrijskih obratov • sodobno varnostno elektroopremo z varnostno rudarsko razsvetljavo • montažo elektroopreme, vgraditev sodobne signalizacije in avtomatizacije • vsa dela s področja elektrifikacije nizke in visoke napetosti • organiziranje industrijskih laboratorijev z instrukcijo kadrov • izvajanje servisne službe za proizvode članov združenja in za opremo drugega izvora. Če želite kvalitetne storitve in proizvode, se obračajte vedno na Rudarsko industrijsko skupnost RUDIS — TRBOVLJE Delovni kolektiv ELEKTRARNE Ob zaključku gospodarskega leta 1961 čestitajo vsem občanom komune Hrastnik k doseženim uspehom ter jim želijo nadaljnih zmag v letu 1962. VSEM USPEŠNO m SRECIIO NOVO LETO 1962 TRBOVLJE z obratom TOVARNE ZIDAKOV čestita vsem delovnim ljudem Jugoslavije k doseženim uspehom in jim želi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1962 Zasavskemu tedniku pa uspešno delo v bodočem letu in čestitke ob 15. obletnici izhajanja lista. želijo Občinski ljudski odbor Hrastnik Občinski komite Zveze Emmueusirj Hrastnik Občinski odbor SZDL Hrastnik Občinski komite LMS - Občinski sindikalni svet Hrastnik Občinski odbor ZB HOV - Občinski ati-bor Svobod in prosvetni društev Občinski odbor ZROP - Občinski odbor ZVVI in vse ostale organizacije in društva hrastniške Siosraie ZASAVSKEMU TEDNIKU p« žele ob 15-letnici izhajanja še mnogo nadaljnjih uspehov za razcvet in razvoj socialističnega tiska v Zasavju. * Tavarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče čestita vsem članom delovnega kolektiva in vsem poslovnim prijateljem k uspešnemu novemu letu 1S62 Vsem bralcem Zasavsega tednika želi uspešno novo leto 1962 ramMMK* „NAmA“ pred pošto v Ljubljani Srečno in zadovoljno novo leto 1962 želi vsem Splošno trgovsko podjetje Radeče in se priporoča za obisk poslovalnic STEKLARNA HRASTNIK Veliki napori in zasluženo * priznanje bežen pogled Iz vlaka nudi prijeten občutek, da se tu na pričetku hrastnlške doline razvija industrija, ki na stoletnih tradicijah In novih pridobitvah ustvarja kvalitetne steklene Izdelke. To je steklarna Hrastnik, najvcčjl predstavnik slovenske steklarske Industrije. Povojna leta so leta strmega vzpona v obsegu in kvaliteti proizvodov, so pa t--.il leta velikih naporov, ki jih je kolektiv vlagal v izgradnjo tovarne. Grebi statistični podatki kažejo, da se je proizvodnja tovarne poveča’a za nreko 2,3-krat, pri tem se je pa število zaposlenih povečalo le za 25,5 «/«. Da Je bil dosežen tak napredek, Je bilo treba vložiti v rekonstrukcijo tovarne preko 641 milijonov dinarjev, od tega pa samo 177 milijonov zveznih in okrajnih posojil. Čeprav rekonstrukcijska dela še niso povsem končana, sc vloženi denar že bogato obrestuje. Do danes bolj poznana kot tovarna embalaže. Je Steklarna Hrastnik na mah iskana kot najboljši proizvajalec razsvctljavncga stekla v Jugoslaviji, tankih kozarcev in fine kozmetične embalaže. Iskani doma in cenjeni v sveiu Z velikim proizvodnim napredkom še širi tudi krog poslovnih sodelavcev. Vsi domači potrošniki boljših steklenih izdelkov sc obračajo na steklarno z željo, da postanejo njeni poslovni prijatelji, ker sl s tepi zagotove kvalitetne izdelke in solidno poslovanje. V zadnjih dveh letih si pa izdelki hrastnlške steklarne utirajo pot tudi na tuja tržišča. Po svoji kvaliteti Je podjetje postalo poznano v svetu kot najsolidncjšl Jugoslovanski proizvajalce stekla. Tržišča Zahodne 'Nemčije, Anglije, Italije, Belgije, ZDA, Kanade, Bližnjega vzhoda in Severne Afrike so glavni potrošniki hrastnlšliih steklenih izdelkov. Tu se jugoslovanska kvaliteta srečuje s kakovostjo bolj renomlranlh proizvajalcev stekla. Borba Je ostra, toda v njej je podjetje postalo cenjeno In znano. Tuje trgovinske agencije zelo radti svetujejo kupcem, naj sc s svojimi potrebami obrnejo na Steklarno Hrastnik, ki je soliden poslovni partner. V letih po vojni se Je Izvoz vedno bolj večal In presegel tistega iz teta 1956 za dobrih 800 odstotkov. Ena od poglavitnih nalog; skrb za delavca Kljub zaposlenosti zaradi rekonstrukcije steklarne Je podjetje naredilo mnogo za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev. Po letu 1945 jc bilo zgrajenih 141 družinskih stanovanj, lepo športno igrišče z domom, vsem organizacijam pa je z dotacijami omogočilo zelo aktivno delovanje. Delavci iščejo razvedrilo v športnem društvu, v godbi na pihala, v pevskem zboru Itd. Povsod se Jim nudi možnost, da koristno porabijo svoj prosti čas. To tudi delajo, saj omenjena društva s svojo dejavnostjo dobro zaposle razvedrila željne člane kolektiva. V nenehni skrbi za delavca Je podjetje Izdelalo nadaljnji načrt za izgraditev objektov družbenega standarda. Preko Save bo dalje rastlo stanovanjsko naselje, nad Dtrmajerjem bo pa zgrajen rekreacijski center z vsemi objekti, ki bodo nudili delavcu potreben odpočitek. Najpomembnejši korak Podjetje ima ustvarjeno močno materialno bazo, ki nudi ugodne pogoje, da se v prihodnje samoupravljanje razvije do zavidljive višine. Že danes se izvaja decentralizacija poslovanja z organizacijo ekonomskih enot in formiranjem obratnih delavskih svetov. Kompetence o odločanju so se prenesle na organe manjših gospodarskih enot, kjer bodo laže nadzorovali delo in gospodarjenje. — Zasedanja obratnih delavskih svetov so redna, njihovi dnevni redi pa dokazujejo, da se delavci zanimajo in poglabljajo v probleme svoje enote. Do sedaj so bile diskusije posvečene izdelavi pravilnika nagrajevanja, po I. januarju 1962 bodo pa Imeli dovolj ddla za analiziranje uspehov svojega poslovanja, saj se bodo po tem datumu sredstva delila na podlagi obračunov In uspehov vsake ekonomske enote posebej. Kadri-nenehna potreba V sedanji situaciji podjetje nima dovolj visokega strokovnega kadra, zato se je za kadrovske oddelke že med rekonstrukcijo tovarniških objektov izdelal plan šolanja. Industrijska steklarska šola v,Rogaški Slatini vzgaja steklarski kader, doma pa z različnimi tečaji stalno izpolnjujejo znanje steklarjev. Delavci za pomožne delavnice se usposabljajo v obratnem izobraževalnem centru v Trbovljah, na srednjih In višjih šolah se pa štipendira 16 oseb, ki bodo v prihodnjih letih zasedle važna mesta v posameznih oddelkih. Če drži izrek, da je denar, vložen v kadre, najboljša investicija, potem steklarna v prihodnjih letih ne bo imela skrbi v tem pogledu. Zapustil sem prostore pravljičnega gradu, razmišljal o zapiskih, ki sem sl Jih notiral, In strmel v dolino; tam so se v lepih dvoranah tovarne svetlikale kepe steklene gmote, bučali so obži-galnl bobni, čutil sem, da se tamkaj ustvarja nekaj lepega in koristnega. Ko sem se vračal proti železniški postaji, sem videl, kako lokomotiva potiska naložene vagone v stoječo kompozicijo, ki bo popeljala krhke izdelke hrastniških steklarjev v široki svet. OB NOVEM LETU 1962 , >: . s« ' l'SL~ r/ V / Srečno in zadovoljno Novo leto 1962 želi članom kolektiva in vsem občanom VI ata! 33 a Trbovlie Delovni kolektiv želi vsem občanom in poslovnim prijateljem siečno in uspehov polno novo leto 1962 z željo, da bi v novem letu dosegli še večje delovne uspehe Delovni kolektiv želi vsem občanom, poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom srečno in uspehov polno novo leto /962 ter se priporoča za nakup svojih priznanih izdelkov specialni cement: PC 20 T 250, 350 in 450 prvovrstni Portland cement: PC 250, 350 in 450 Izolit plošče debeline: 2,5-5-7,5 -10 cm ter apnenčevo moko Vsemu prebivalstvu zasavskih revirjev vso srečo in ob lo uspehov v letu 1962 Splošna bolnišnica Trbovlie Vsem občanom in poslovnim prijateljem želi srečno in zadovoljno NOVO LETO 19/62 Tovarna pohištva, stavbnega, sobnega, pisarniškega in šolskega pohištva, TrbOVife (prei btrojno mizarstvo) Delovni kolektiv klavnice in sušilnice MESO Trbovlje čestita občanom in vsem cenjenim potrošnikom srečno in zadovoljno novo leto 1962 ter jim želi zadovoljstvo pri nakupu v njihovih poslovalnicah Srečno in zadovoljno novo leto želi vsem cenjenim gostom Gostišče .Dolenjka' (Špane), Trbovlje ter priporoča pristna domača vina ter vedno sveže ražnjiče, čevapčiče, jetmice in pečenice Delovni kolektiv Komunalnega podlega Zagorje ob Savi želi vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1962 Vsem koristnikom PTT uslug želi uspehov polno novo leto 1962 Podjetje za PTT promet Trbovlje Delovni kolektiv zavoda TIKA iz Trbovelj želi vsem občanom in bralcem »Zasavskega tednika" zadovoljno Novo leto 1962 Gostišče Delavski dom Trbovlje želi vsem ljubiteljem dobre kapljice in priznanih specialitet srečno in zadovoljno novo leto 1962 ter se priporoča za obisk Srečno in zadovoljno novo leto 1962 želi vsem bralcem Zasavskega tednika in občanom kolektiv trgovskega podjetja .Železnina' Trbovlje Svet Svobod In prosvetnih društev občine Trbovlje ter ostale Svobode in prosvetna društva čestitajo za novo leto 1962 vsem članom Svobod in prosvetnih društev ter obiskovalcem kulturnih prireditev v Trbovljah z ždjo, da bi v novem letu društva uspešno delovala ob podpori občinstva Vsem občanom bralcem Zasavskega tednika želi srečno in zadovoljno Novo leto 1962 delovni kolektiv Splošnega čevljarstva Trbovlje ter se priporoča s konkurenčnimi cenami ter hitro in solidno postrežbo RoSiiHc rZavess premaga TRBOVLJE- HEASTHIK 2 oddelkom za snecialna rudarska dela in rudniškim odborom sindikata rudarjev čestita vsem članom svojega kolektiva, članom ostalih slovenskih premogovnikov in vsem poslovnim prijateljem k uspešnemu novemu letu 1962 [ Delovni kolektiv Splošnega gradbenega podfefla »ZASAVJE* Trbovlle želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspehov polno novo leto 1962 z žeho, da bi dosegli Sc nove delovne uspehe Kino Svoboda II Trbovlje želi vsem obiskovalcem kino predstav srečno in uspehov polno novo leto 1962 Kmetijska zadruga Žago* ob Savi Želi vsem svojim Članom in vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1962 Občinski ljudski odfccr ^ Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski sindikalni svet Občinski komite LMS Občinski odbor ZB MOV TRBOVLJE je1- vsem občsnom in delovnim ljudem po domovini srev.io ,u uspehov polno novo leto 1962 Združene obrtne delavnice v Hrastniku Združene obrtne delavnice v Hrastniku so bile ustanovljene 1. januarja 1960. Ob ustanovitvi so v delavnicah sprejeli plan proizvodnje v obsegu 25 milijonov dinarjev, vendar so ob zaključku lanskega leta dosegli realizacijo 45 milijonov. Tak uspeh so dosegli v podjetju zaradi zelo ugodnih pogojev za dejavnost teh delavnic, ki se ukvarjajo predvsem z deU v gradbeni stroki, zlasti z mizarsko In kovinarsko dejavnostjo. Letošnji plan v znesku 45 milijonov so v de’-vnlcah dosegli kljub temu, da eo bile številne gradnje ustavljene In je -od Je tJe prisiljeno preusmeriti svojo dejavnost tudi Izven okvira oh azadnje celo Izven Zasavja. To dokazuje, da je delo tega podjetja astno in tudi drugače konkurenčno. Zdn i delavnice v Hrastniku se ukvarjajo s stavbenim in pohištvenim -m, sobnim slikarstvom In pleskarstvom, v kovinarsko dejavno-, jo ključavničarstvo, vodno instalaterstvo In kleparstvo, razen tega pa trnu podjetje v svojem kraju še delavnico za kovaštvo bi mizarstvo na Dolu pri Hrastniku. Ce bo podjetju uspelo pridobiti Se nove, potrebne prostore, bo združilo vso dejavnost na območju Hrastnika In Jo razširilo še na večji obseg, zlasti glede stavbenega mizarstva ln kovinarskih del stavbenega značaja. Delovni kolektiv združenih obrtnih delavnic v Hrastniku želi vsem prebivalcem ln odjemalcem vse najboljše v novem letu 1962. mmti m zaposlovanje ieiiveev Trbovlle želi vsem bralcem »Zasavskega tednika" in vsem občanom zadovoljno novo leto 1962 Vsem svojim gostom in odjemalcem *eli srečno in zadovoljno novo leto 1862 Gostišče »Dalmatinska klet" Trbovlle ooooo ----OOD v 89° T c6° Tudi v prihodnje bomo našim gostom nudili izbrana dalmatinska vina in naše specialitete po zmernih cenah Želimo, da bi bili tudi v prihodnjem letu tako zadovoljni kot letos Delovni kolektiv Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi čestita vsem občanom, poslovnim pmatehem in delovnim ljudem Sire m po domovini ob nama Setu *§S2 Zasavski TEDNIK t 1 ie vsak teden zanimiv ■ Lesno industrijsko podietie Zagorje ob Savi želi vsem srečno in uspehov polno novo leto Tovarna konfekcije in perila „ S fl V A " Zagorje afe Savi priporama svo’3 proizvede In čestita r '1 LZTU 1962 Kino »DELAVSKI DOM« Trbovlje BOGAT PROGRAM V KINU DELAVSKEGA DOMA V TRBOVLJAH V LETU 1982 Naprosili smo upravnika kina Delavskega doma v Trbovljah, da nam napove nekaj najboljših filmov, ki bodo na sporedu v lem kinu v letu 1962. — Za uvod v novo leto bo na programu amer. barvni CS film »PLAVI ANGEL«, slede: »PLAVI ANGEL« — prvi film v novem letu italijanski barvni CS film »NOC VELIKEGA NAPADA« in špansko-francoski koiorirani CS film »CARMEN IZ GRANADE«, ki bo navdušil predvsem nežni spol. Zgodovinske spektakle bodo zastopali filmi: »SALOMON IN KRALJICA OD SABE« in »SPARTAK«, oba barvna CS filma. — Pokojni Mario Lanza se bo predstavil v Ameriškem barvnem CS filmu »SERENADA VELIKE LJUB AVI«, nadalje barvni film »OBSEDENA ZENA« ter francoski barvni film »KAPETAN«. Ljubitelji vvestem filmov si bodo lahko ogledali: »BEG IZ PEKLA«, »STRELI V DODZ SITIJU«, »ZORA V SOKORU«, »POSLEDNJI SOMRAK« in super westem film leta »SEDEM VELIČASTNIH«, nadalje še dva filma, in sicer italijanski barvni CS film »KARTAGINA V PLAMENIH« ter veliki glasbeni film »LJUBITE BRAMHSA?« Vsem obiskovalcem kina Delavski dom se zahvaljuje za obisk v letu 1961 in se priporoča še za naprej — hkrati pa želi vsem SREČNO IN USPEHA POLNO LETO Uprava kina Delavski dom Trbovlje Čevljarstvo Zagorje čestita ob novem letu 1962 Izdeluje sredstva za tehnično zaščito Turistično gostinsko podjetje Medijske toplice čestita ob novem letu 1962 Klavnica ZAGORJE ob Savi čestita ob novem letu 1962 Čestitkam ob Klavnici novem letu 1962 Loke se pridružuje KISOVEC ZAGORJE Sliir' * -*#s i Ci m railS* -f” Ss: «* Ih jffv . a m uspehov polno novo leto 1962 žele vsem občanom M ms p* < ** Lir •«' - ' X ,v. > "V 4T * V* Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZBL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB KOV Občinski komite LP1S ZAGORJE ob Savi Mnogo sreče in uspehov v novem letu 1962 želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem Snvesticliski biro Trbovlle Gimnazijska cesta Zasavskemu tedniku ob 15. obletnici pa še mnogo nadaljnjih uspehov Komunala Trbovlie želi vsem delovnim ljudem trboveljske komune mnogo sreče in uspehov v novem letu 1962 Vse obiskovalcem Delavskega doma želi srečno in uspeha polno NOVO LETO 1962 uprava DELAVSKEGA DOMA Trbovlje Kino ..SVOBODA" Zasavje se zahvaljuje za obisk vsem kino-obiskovalcem ter se priporoča tudi v prihodnje, vsem pa želi srečno novo leto 1962 Kolektiv Industrije gradbenega materiala ZAGORJE želi vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto!962 Priporočamo kakovostno kosovno in hidrirano apno Vsem delovnim ljudem čestita k doseženim uspehom in jim želi SREČNO novo leto 1962 deSovni kolektiv MEHANIKE Trbovlje Delavska univerza TRBOVLJE se zahvaljuje za sodelovanje, hkrati pa želi srečno in uspehov polno NOVO LETO' 1962 TRGOVSKO PODJETJE »Povrtnina" ZAGORJE se pridružuje čestitkam ob novem letu 1962 in se priporoča za obisk poslovalnic Ob novem letu 1962 čestita vsem odiemalcem VELETRGOVINA n s poslovnimi enotami— L s samopostrežnimi trgovinami v ZAGORJU, KISOVCU pri Zagorju in HRASTNIKU Prehrana” J U B L 1 A N A Sreino in uspešno novo leto 1962 želi vsem potrošnikom in poslovnim Vsem svojim članom in ostalim delovnim ljudem čestita k doseženim uspehom in jim želi srečno novo leto 1962 Kmetijska zadruga Trbovlje srečno in veselo novo leto želi vsem LEKARNA TRBOVLJE prijateljem delovni kolektiv trgovskega podjetja „PRVI JUNIJ"- Trbovlje z vsemi svolimi poslovalnicami. Tudi v bodočem letu bo naša glavna skrb, da z dobro postrežbo in kvalitetnimi izdelki zadovoljimo naše potrošnike. Tudi v bodočem letu se priporoča cenjenim odjemalcem Slaščičarna Karel Kozina Trbovlie in želi srečno novo leto 1962 Elektrotehnična delavnica Hrastnik priporoča svoje usluge delovnim ljudem Hrastnika in okolice in jim želi srečno in uspešno novo leto 1962 Tudi v bodočem letu se priporoča delovnim ljudem in jim želi uspehov polno novo leto 1962 SLAŠČIČARNA TrbOVlge Za novo leto 1962 čestita vsem Kmetijska zadruga Radeie-Dol AVT0PREV0ZN1ŠTV0 TRBOVLJE čestita vsem delovnim ljudem k doseženim uspehom in jim želi srečno in uspešno novo leto Vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto 1962 trgovsko podjetje DOL pri Hrastniku Vsem delovnim ljudem in prijateljem kraljice športa želi srečno in uspeha polno novo leto 1962 LAHKOATLETSKA SEKCIJA ..Rudar" Trbovlje ODPAD Trbovlie vam čestita za novo leto 1962 Krojaštvo In šiviljstvo Trbovlje se priporoča in želi vsem srečno in uspeha polno novo leto 1962 STANOVANJSKA SKUPNOST TRBOVLJE CENTER želi vsem hišnim svetom in ostalim srečno in uspešno novo leto 1962 Mestna klavnica in prekaievalnica Radeie se priporoča ‘s svojimi kvalitetnimi mesnimi izdelki in želi vsem potrošnikom uspeha polno novo leto 1962 Srečno in uspeha polno novo leto 1962 želi vsem delovnim ljudem v Zasavju ELEKTRO Trbovlje Slovesen zaklluiek Jugoslovanskih pionirskih iger v Zagorju Petek, 22. december, je bil za pionirje zagorske občine pomemben praznik. Z osrednjo prireditvijo v veliki dvorani delavskega doma so zaključili z Jugoslovanskimi pionirskimi igrami. Tega dne so zastopniki vseh pionirskih odredov s področja zagorske občine zbrali skupno s predstavniki javnega in družbenega življenja, zastopniki gospodarskih organizacij ter zastopniki pripadnikov JLA — graditeljev nove Zasavske ceste, da skupno pregledajo dosežene uspehe v tem tekmovanju. Po pionirski himni je tovariš Janez Drolc poročal o doseženih uspehih v Jugoslovanskih igrah 1961 in med drugim dejal: — Lahko trdim, da je program Jugoslovanskih pionirskih iger za področje zagorske občine v celoti izpolnjen. Se več: nekateri pionirski odredi so sprejeti program dopolnili in ga obogatili. Vsi pionirski odredi so pričeli Jugoslovanske pionirske igre s sprejemom cicibančkov v pionirsko organizacijo. Organizirali so vrsto krožkov. Ob praznovanju dedka Mraza so odredi naštudirali več mladinskih in lutkovnih iger ter programov. Čeprav je pionirjem nagajala zima, so ta čas izkoristili za predavanja in intenzivnejše delo v krožkih. V marcu so bile prireditve ob dnevu žena. Izvedeno je bilo od redno in eb- V aprilu so priredili nekateri pionirski odredi pohod na Čebine in tam s kulturnim programom počastili ta zgodovinski kraj. Ob 1. maju so pionirji pripravili praznovanje po odredih. Taborniki so ob tej priložnosti postavili tabor na Plešah in obiskali več znanih partizanskih krajev. 7. maja je bila v Delavskem domu sektorska revija pionirskih pevskih zborov, na kateri je nastopilo 14 pevskih zborovf dva najboljša pa sta nato nastopila na sektorski reviji v Litiji, na kateri je en pevski zbor dosegel celo najboljše mesto. Živahno je bilo tudi športno življenje in je bila organizirana nogometna, strelska, namiznoteniška in košarkarska liga. Pripravljena so bila tudi tekmovanja v lahki atletiki. V maju je bil v Zagorju zasavski pionirski kros, na tinsko šahovsko prvenstvo. Usta-1 katerem so pionirji iz Zagorja navijale so se nove šolske zadruge. I zasedli vsa prva mesta. 10 pionir- Delo z mladine Tudi v hrastniški občini so slovesno praznovali zaključek letošnjih Pionirskih iger. To se je zgodilo v nedeljo v domu TVD Partizan v Hrastniku. Ob tej priložnosti so skupine iz vseh "sol v občini pokazale svoje znanje na prireditvah »Pokaži, kaj ves* in »Pokaži, kaj znaš*. Ta prvo tekmovanje v znanju so se potegovale vse osemletke — torej višeorganizi-ra-ne šole, in sicer na temo »Družbeno upravljanje v komuni*. V drugem delu nastopa so pokazali predstavniki posameznih šol znanje v glasbi, recitacijah, petju in nekateri z nastopi z lastnimi literarnimi poskusi. Ob tej priložnosti so predstavniki vseh šol v občini sprejeli ličim priznanja za veliko aktivnost v Pionirskih igrah, ki je bila usmerjena predvsem na estetsko vzgojo otrok. Prav zaradi tega so so podvojili letos skoraj vsi pionirski pevski zbori, okrepili in izboljšali pionirski ansambli, razvilo se je dopisovanje med pionirji te Rratava otroških risb Ob zaključku Jugoslovanskih pionirskih iger v Trbovljah je bilo več prireditev, ki so jih izvedle posamezne šole. Prav uspešna proslava je bila v domu Svobode II v Trbovljah, ki jo je priredila mladina csamletke Ivana Cankarja, v veliki veži Delavskega doma pa je bila prikazala delo mladine pod geslom -Moj kraj včeraj, danes in jutri«. Mlad: umetniki iz trboveljskih osemletk so pokazali veliko znanje kakor tudi trud in prizadevanje njihovih učiteljev risanja. Najboljše risbe so bile ocenjene in nagrajene. šole s pionirji iz Slovenije in tudi drugih republik, najbolj pa so se posvetili zbiranju svojih vtisov in misli v svojih glasilih (»Utripi* na šoli Ivana Cankarja v Hrastniku, »Mladi rudar* na šoli heroja Rajka, »Utrinki*, stenski časopis na šoli v Radečah). Veliko pozornosti pa so posvetih zlasti spoznavanju NOV v svojih krajih in spoznavanju domačih krajev, v čemer je menda na prvem mestu šola v Radečah. Za nafmiaiie - pionirska matineje Vso skrb je uprava kina Svobode II v Trbovljah posvetila izbiri filmov za nedeljske matineje. Začele se bodo z jugoslovanskim filmom »Male stvari«, sledijo: »Beni Gudman«, glasbeni film, slovenski film »Dobri stari pianino« in zadnji film v mesecu januarju »Paja Patak«. Na sporedu so še francoski film »Brez družine«, »Veliki poglavar«, jugoslovanski film »Vrata ostanejo odprta«, nemški film »Ti si moja pesem«, »Vozovi na Zahod«, »Košček modrega neba«, jugoslovanski film, »Luksuzni hrod«, zopet jugoslovanski film »Edini izhod«, »Arrivederci, Roma«, »Dolina miru«, »Aleksa Dundič«, »Pokorno javljam«, II. del. Zapel odlični ameriški film »Tobi Taylor«. Zaključuje se pa z matinejo 1. julija 1962 s filmom »Šofer po sili«. V septembru s pričetkom novega šolskega leta pa zopet nov program. skih ekip se je udeležilo pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«. Lepo so zagorski pionirji slavili tudi praznik mladosti. Ob koncu maja je pa 100 pionirjev obiskalo pionirje na Vrhniki. V juniju so se pionirji udeležili štafetnega teka »Orehovica«. Glasbena šola je priredila javno produkcijo. Po vseh odredih so pionirji pisali naloge na temo »Moj kraj včeraj, danes in jutri.« Dopisovali so si tudi s pionirji iz vse Jugoslavije. Sodelovali so na republiški pionirski likovni az-stavi in dobili nekaj priznanj in nagrad. Po vesh pionirskih odredih so bile razstave pionirske dejavnosti v času Jugoslovanskih pionirskih iger. Osnovna šola Toneta Okrogarja je v tem času slavila velik jubilej — 100-lefnico šole. Pionirji z Vrhnike so zagorskim pionirjem vrnili obisk. Pionirjem z obeh zagorskih osemletk so priredili promenadni koncert in preko zvočnikov obveščali javnost o dosežkih v času Jugoslovanskih pionirskih iger. Delo ni zamrlo tudi med počitnicami. Najbolj marljivi so bili taborniki in mladi planinci. Ustanovljeno je bilo več pionirskih hišnih svetov. Pionirji so urejali okolico stanovanjskih bičkov in ustanovili tudi pionirsko delovno brigado, ki je urejala igrišče v Potočki vasi. Z novim šolskim letom se je dejavnost pionirjev Še povečala. Pionirji zagorske šole so zbirali steklenice in star papir, ker so hoteli dobiti televizor. In dobili so ga! Da bi pa čimbolj spoznali, kakšno je bilo Zagorje včeraj in kako so starejši ljudje delali in živeli, so organizirali pionirsko novinarsko službo. Najboljši prispevki so Ijili pa potem objavljeni v pionirskem časopisu »Leva — Leva«. Pionirji so obiskali tudi pripad- nike JLA — graditelje Zasavske ceste in bili uspešni v akciji za zbiranje prispevkov za pomoč alžirskim otrokom. Pozabili pa tudi niso na delovne kolektive. Večkrat na leto so jih obiskali in se pomenkovali o šolskih uspehih in o delu v šoli in pionirskih odredih; seznanili so se pa tudi s prizadevanji delovnih kolektivov. Ni mogoče povedati vsega, kar je bilo storjeno v tem času. Razstava, ki je odprta v spodnjih prostorih Delavskega doma, prikazuje del tega, kar so naredili pionirji...« Zatem so razdelili priznanja pionirskim odredom in nagrade :z natečaja občinskega odbora SZDL Zagorje za pisanje nalog na temo »Moj kraj včeraj, danes in jutri«. Potem ko je predsednik ljudskega odbora Zagorje tovariš Dušan Kolenc čestital pionirjem, so učenci z osnovnih šol Toneta Okrogarja, Franceta Prešerna, s Kolovrata, Izlak, Cemšenika in Lok, Glasbene šole ter baletne skupine izvajali zanimiv program. Dopoldan je bila odprta v spodnjih prostorih Delavskega doma razstava Jugoslovanskih pionirskih iger Zagorja 1961. Vidno mesto so zavzemale na razstavi fotografije in življenjepisi narodnih herojev, med njimi predsednika LS LRS tovariša Mihe Marinka, članice ZIS tovarišice Lidije Sentjurčeve in drugih. Sicer so pa bili razstavljeni izdelki pouka tehnične vzgoje, pri čemer je bil dan poseben poudarek estetski vzgoji; 'razstavljene so bile najboljše naloge »Moj kraj včeraj, danes in jutri«; darila in spomini, ki so jih dobili pionirji ob obiskih drugih šol; zbirka fotografij spomenikov iz NOV na področju zagonske občine; stare fotografije Zagorja ter pisma in dopisnice, ki so jih pisali zagorskim pionirjem pionirji iz vseh krajev Jugoslavije. Razstavljena so pa bila tudi likovna dela. v katerih prevladuje partizanska tematika. Pionirske igre 1962 Leto telesne kulture Čeprav so bile letošnje pionirske igre šele končane, so že v teku priprave za pionirske igre 1962. Te bodo posvečene telesni kulturi otrok in mladine ter njihovemu zdravemu razvoju. Dosedanje delo na področju telesne kulture je bilo prav za to starostno stopnjo doslej dokaj pomanjkljivo, kar se je pokazalo v telesnih okvarah in hibah, ki so jih registrirali zdravstveni organi, ter v pomanjkljivi telesni sposobnosti določenega dela naših otrok in mladine. Celotni spored pionirskih iger ni zamišljen kot trenutna akcija, ampak kot izhodišče za trajno skrb za zdrav telesni razvoj. Imel bo značaj tekmovanja, ki se bo razvijalo po naslednjih etapah: © zimske športne prireditve v zimskem obdobju, > . @ spomladanske dejavnosti, vštevši teden mladosti, © poletno obdobje, ki bo obsegalo poletne počitnice in © zaključna etapa — do 29. novembra 1962. Ker so pogoji glede razvitosti telesne kulture in stanja objektov različni, ni mogoče delati po docela enotnem programu, temveč bo treba imeti pred očmi konkretne probleme in možnosti posamezne šole, stanovanjske skupnosti ali organizacije. Nosilci iger bodo torej odbori iger po občinah, ki bodo združevali, usmerjali in povezovali akcijske programe šol, družbenih organizacij in ustanov. Sole so prav posebno odgovorne za to, da postane telesna vzgoja v polnem pomenu besede vir telesne kulture in zdravega razvoja otrok v fizičnem in umskem pogledu. Odločno je treba zavreči vse zastarele metode telovadbe, kakor tudi prezahtevne programe, ki v določenih primerih niso upoštevali zmogljivosti otrok. Program pionirskih iger 1962 predvideva, da naj bi se vsaka šola, telesnovzgojna organizacija, varstvena ustanova in hišni svet v prihodnjem letu oskrbel z nejšo opremo in rekviziti. To bo mogoče doseči ob sodelovanju staršev in mladine sair ~ kulture mladega rodu bo pa moralo prihajati tudi na dnevni red delavskih svetov. Seveda se bo treba boriti tudi za to, da bodo v urbanističnih načrtih upoštevane površine za rekreacijo mladine in odraslih ih da bomo ob ustanovah za otroke in mladino gradili igrišča, zelenice in telovadišča, ki so osnovna materialna osnova za sistematični razvoj telesne kulture mladega rodu. Načrt dela za razvoj fizične kulture otrok in mladine v novem letu je zares obsežen. Uspel bo pa le tedaj, če ne bo ostal le stvar šole in organov, ki so neposredno povezani z njo, temveč vse družbe. Trboveljski cicibani so postali pionirji — No, da. Toda kdo naj jo obsoja? — Volja, ki je nihče ne more premagati — namreč moja volja! Preden mine mesec dni, boš imel milijon, ki ga bo prinesla gospodična de Simcuse svojemu možu. Baron je ravnodušno skomignil z rameni. — Mi morda ne verjameš? ga Je vprašala vedeževalka. Joj, kako si malot-ušen. Si mat pozabil na ciganko? — Nisem, a bojim se, da z njeno pomočjo ne bom dosegel ničesar. — Jaz pa mislim popolnoma drugače. Moja zamisel mora uspeti. — Imaš kakšno Idejo? — Da. Namreč zamisel, ki mora uspeti. Ob desetih zvečer se oglasi v rdeči hiši. — Prav. Oglasil se bom. — Na svidenje! Obe zaveznika sta se razšla. PRIJAZNA GOSTILNA Vojvoda in baron sta se domenila, da Ouerjean ne bo podnevi odhajal Iz palače, temveč šele zvečer. Iz palače je baron vedno odšel k Perlni, ki ga je vsakokrat pričakovala ob deseti uri. Prvi večer ga je vedeževalka seznanila s svojo idejo. Bila je tembolj nevarna, krr Je bila enostavna In se ni bilo treba bati, da bi kaj preprečilo njeno uresničitev. Po tem posvetu s Fcrlno je baron odšel domov. Preoblekel sc Je v navadno meščansko rjavo obleko ter je nekaj korakov od hiše zaustavil izvoščka. Naročil mu Je. naj ga odpelje v ulico de Fuits. Ko sta prispela tjakaj, je baron naročil kočljažu, naj ga počaka. Ulica je Mia pusta, mračna, zamazana. Z največjo težavo Je našel gostilno. Debel, zanemarjen krčmar ga Je vprašal, kaj želi. Ko mu je Ouerjean povedal, s kom bi rad govoril, je gostilničar na ves glas začel preklinjati oba Spanca. Se^e ko ga je baron drugič vprašal, kje sta, je odgovoril: - Tukaj ju ni! Toda če želite vedeti, kje bosta kaj kmalu, vam lahko povem. — Prosim! - No, tedaj odidite v ječo Chatelet, kjer bosta že jutri zvečer prenočila oba španska potepuha. - Kako? se Je začudil baron. Ali sta mar zaprta? - Ne še, toda Jutri zjutraj ju bom naznanil! - Zakaj? — Okradla In ogoljufala sta me! - Za koliko? - Za najmanj tri loutsdore. - la zaradi tega revnega zneska ju hočete naznaniti? KAVIER DE MONTBPIN i 11 Maščevanje in ljubezen — Trije louisdori, da so reven znesek, pravite? Ali mi Jih boste morda vi vrnili, ki tako prezirljivo govorite o denarju? — Nate jih! Gostilničarju so kar oči izstopile, ko je zagledal pred seboj tri cekine. — Torej ju sedaj ne boste šil tožit? — Seveda ne. — Hvaležen vam bom, če mi poveste, zakaj se tako jezite nad tema dvema revežema? — Pred kakimi tremi dnevi sta prišla k' meni tisi® dva španska potepuha. Ko sta mi povedala, da živita od petja na Javnih krajih, smo se domenili, da ml bosta plačevala hrano In prenočišče vsak dan. Prvi teden Je bilo vse v redu. Skrbel sem, da sla dobila za majhen denar ceneno in zelo dobro hrano. Naslednji teden pa Je tisti španski obešenjak postal e plačevanjem netočen, vendar sem kljub temu obzirno ravnal z obema, ker sem dobrega srca. Na pustni torek, približno o polnoči, pa sta prišla oba vesela In zadovoljna. Mislil sem »i, da Imata gotovo denar, pa som Ju proti 1, naj poravnata moj račun. Spamjolec se ml je pa nasmejal in potegnil iz žepa pet louisdorov. — To je bil moj denar — si je mislil baron. Krčmar je nadaljeval: — Ko sem zagledal cekine, sem se pomiril. Naročila sta si gosposko večerjo: celega pečenega purana, gnjati, klobas, tolstega krapa in vrag vedi. koliko steklenic najboljšega vina. Drugega dne — to Je Mio včeraj — sta se spet pri meni gosposko mastila, račun je pa nenehno rasel. Zvečer Je odšel tisti španski potepuh ra kakšni dve uri venkaj. Ko se je vrnil, sem opazil, da je slabe voljo in da me gleda izpod čela. Zahteval sem, naj poravna svoj račun. Odgovoril ml je, naj prinesemi račun v njegovo sobo. Toda pomislite: ko odprem vrata, zagledam prazno sobo! Medtem ko sem šel v njuno sobo, sta se skrila za vrata v prvem nadstropju In Jo popihala. In ne samo to: tisti španski cigan mi je mimogrede izmaknil še celo gnjat, vredno najmanj dvajset frankov. Povejte torej, če nisem imel prav, ko sem ju mislil naznaniti? Ko Je baron odhajal Iz krčme. Je s mm sebe prepričeval, da se Je rodil pod srečno zvezdo, kajti če bi prišel samo en dan nozneje, bi vsi njegovi upi splavali po vodi. Ko je spet prišel do kočije, mu je naročil, naj ga odpelje na trg St. Lstache. GOSTILNA IZ DOBRIH STARIH ČASOV Ko sta prišla na trg, je baron plačal Izvoščka In mu naročil, naj čaka nanj na koncu ulice, sam pa se Je odpravil po temi ulici. Ko je prispel do neke zamazane, enonadstropne hiše, se je ustavil in jo nekaj časa opazoval. Skozi Špranjo nekega okna je prihajal žarek svetlobe, za njim pa je slišal tudi zamolkle rnočke glasove. Nad vrati hiše je bila tabla z napisom »X pripadnikom boga Bakha«. Počasi je odprl vrata in vstopil. V obraz mu je udaril tak smrad, da je začel z odprtimi usti loviti sapo. Za vsako mizo v dokaj veliki sobi sta sedela po dva možakarja, po videzu lopova. Takoj ko Je vstopil v gostilno, so se vse oči obrnile vanj in v marsikaterih se je zabliskala grožnja. Čeprav jc bil oblečen v navadno meščansko obleko, je Ml predobro napravljen za ta brlog. Ne ozirajoč se na grozeče poglede, je šel mirno med mizami, kot da nekoga išče. Ko Je prišel na drugi konce sobe. je šel do tistega, ki ga Jc iskal. Bil je možakar srednje postave, mrkega obraza in z vojaško držo. Narahlo ga jc potrepljal po ramenu. Možakar ga Je premeril od nog do glave in zarenčal: - Kdo ste? Kaj hočete? Pojdite k vragi! Baron mu Je pomolil pod nos levico In mimo dejal: - Poglejte tole, poročnik Baudrllle! Mož Je pogledal na železni prstan, ki ga Je baron nosil na lov! roki. Na prstanu Je bila vtisnjena goreča plamenica. Ko jc mož zagledal prstan, sc je čisto spremenil. Odkril se Je in rekel: — Da, Jaz sem, mojster David. Oprostite ml, da sem se tako nespodobno vedel. Ali nv- notrebuiete? - Da. — Se nocoj? — Takoj. — Pripravljen sem. — Dobro plačam, če sem zadovoljen r. opravljenb nalogov — To rad slišim, ker sem ravnokar v denarni zadregi. - Ali Jc mnogo naših v gostilni? Baudrllle Je stopil na klop. Cez nekaj trenutkov je dejal: - Naštel sem Jih ravno štirinajst. — Cez pol ure lahko zberem petdeset In še več naših fantov. Kaj moramo napraviti, ko nas bo zadosti? — To Jc premalo. — Takoj se morale razpršiti po vsem Parizu ter potekati v gostilnah In še drugih podobnih mestih dve osebi, s katerima moram še lo noč govorili. — In kako naj ju spoznamo? (Dalje prihodnjič)