LJUDSTVA
LETO XVI
ŠTEVILKA 20 (532)
VELENJE, 23. MAJA 1980
CENA 5 DINARJEV
YU ISSN 0350-5561
Novo vodstvo OK ZKS Velenje
Dosledno po Titovi poti
Komunisti velenjske občine se preteklo soboto sešli v Rdeči dvorani na program-iko-volilno konferenco ob-(inske organizacije ZK, na kateri so ocenili delo v eteklem obdobju ter ipiejeli programsko usmeritev za delo v naslednjem poletnem obdobju.
Vuvodnem poročilu je sekre-larkomiteja občinske konferen-zveze komunistov Velenje anez Miklavčič še posebej poudaril, da morajo komunisti nenehno iskati najbolj primerne oblike delovanja med množica-ter organiziranost, uspo-abijanje in metode dela nenehno prilagajati okoliščinam, ijem in neposrednemu delo-inju v političnem sistemu, ojegovih institucijah, družbeno-pobtičnih organizacijah. Le taborno, je dejal, dosegli ivljene cilje in neposredno ijali in utrjevali politični silim socialističnega samo-ivljanja in poudaril, da jeza tuniste prva naloga Igovornost za uspešno ljanje delovnih nalog, dela gospodarjenja ter uresničenje samoupravljanja. V obširni razpravi so delegati ;ovorili o vseh pomembnih rajanjih sedanjega trenutka tem pišemo podrobno na Iji strani), nato pa so za prve-predsednika občinske kon-Itrence ZKS Velenje izvolili klojza Kikca z Rudnika lignita nje.
Alojz Kikec se je rodil 22. urca leta 1934 v Serdici na GoriCkem, leta 1950 pa se je ilil na velenjskem premo-dku, pridobil kvalifikaci-jtradarja in leta 1961 končal še mdarsko nadzorniško šolo. Le-
ta 1959 je končal tudi 6-meseč-no politično šolo pri CK ZKS v Ljubljani. Alojz Kikec se je ves čas, odkar je v Velenju, vključeval v samoupravno in družbenopolitično delo in opravljal številne partijske, sindikalne in samoupravne dolžnosti. Za poseben prispevek k povečanju storilnosti in izboljšanju dela na rudniku je dobil tudi prvomajsko nagrado dela. Na zadnjem kongresu ZKJ so ga izvolili za člana CK ZKJ.
Za sekretarja komiteja občinske konference ZKS Velenje so znova izvolili Janeza Miklavčiča, za izvršna sekretarja pa Mirana Ahtika in Janeza Živka. Občinska konferenca bo v prihodnje imela 50 članov, nova člana 11-članskega komiteja pa sta Drago Seme in Marjan Kortnik.
Alojz Kikec se je v imenu vseh novoizvoljenih zahvalil za zaupanje in izrekel trdno prepričanje, da bodo nadaljevali delo po Titovi poti.
Velenjske programsko volilne konference so se udeležili tudi mnogi gostje, med njimi Martin Mlinar, izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ, Marija Zupančič-Vičar, članica CK ZKS in Janez Zahrastnik, sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje in član CK ZKS.
Predsedstvo SFRJ
Cvijetin Mijatovič, novi predsednik
15. maja je bila v Beogradu seja Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so se je udeležili tudi najvišji zvezni funkcionarji. Sejo je vodil Lazar Koliševski, ki je bil 15. maja 1979 izvoljen za podpredsednika Predsedstva SFRJ, 4. maja 1980 pa za predsednika Predsedstva SFRJ. Ustava SFRJ v 83. členu
določa, da postane podpredsednik Predsedstva po prenehanju funkcije predsednika republike predsednik Predsedstva, dokler se mu ne izteče mandat, za katerega je bil izvoljen za podpredsednika.
Za novega predsednika Predsedstva SFRJ je bil izvoljen Cvijetin Mijatovič, od 4. maja 1980 podpredsednik Predsedstva in član Predsedstva SFRJ iz SR Bosne in Hercegovine. Za podpredsednika Predsedstva pa je bil izbran Sergej Kraigher, član Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije.
Lazar Koliševski je na seji poudaril, daje Predsedstvo SFRJ delalo v minulem letu v razmerah, ko je bil mednarodni položaj v političnem in gospodarskem pogledu zapleten. »V tem času smo ostali brez dragocene Titove pomoči pri našem delu, ki smo je bili dolga desetletja vajeni, in tako kot vsi delovni ljudje in občani v Jugoslaviji smo doživljali njegovo bolezen in smrt kot hudo bolečino in žalost ter nenadomestljivo izgubo.«
Predsedstvo SFRJ je tudi v takšnih razmerah, po zaslugi velike kolektivne zavzetosti in velike osebne in skupne odgovornosti vseh njegovih članov in trdne politične enotnosti v državi ter politične zrelosti in odgovornosti našega delavskega razreda in delovnih ljudi in občanov. uspešno izpolnjevalo svoje ustavne obveznosti.
»S skladnim delom vseh institucij našega sistema smo vnovič močno potrdili pred vsem svetom življenjsko moč našega socialističnega samoupravnega družbenogospodarskega in družbenoekonomskega sistema, ki je porok za trdnost in stabilnost naše skupnosti«, je še po-,udaril na zadnji seji Predsedstva SFRJ Lazar Koliševski.
Mladinci naše občine, ki se pripravljajo na republiške in zvezne delovne akcije ter mladinci krajevne skupnosti Cirkovce so organizirali preteklo nedeljo že tretjič mladinsko delovno akcijo v Cirkovcah. Kopali so jame za postavitev telefonskih drogov.
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje vas vabi na
PROSLAVO
ob otvoritvi spominske sobe, v kateri je bila pred 35. leti podpisana brezpogojna kapitulacija nemških skupin armad E za jugovzhodno Evropo. Proslava bo v nedeljo, 25. maja 1980 ob 10. uri v Topolšici.
Slavnostni govornik bo sekretar predsedstva SFRJ generalpolkovnik Ivan Dolničar-Janošik.
Številni izrazi sožalja iz tujine
Tito to smo mi vsi
Ob boleči izgubi našega ljubljenega predsednika Josipa Broza Tita, je skupščina občine Velenje prejela številne sožalne brzojavke iz tujine.
Kolektiv Gorenja Koerting med drugim piše: »Pripravljeni smo skupaj z našimi narodi braniti pridobitve narodno osvobodilne vojne in neodvisnost naše socialistične domovine, vzdrževati dobre mednarodne odnose in neuvrščenost tako, kot nas je učil veliki učitelj, graditelj socializma, borec za mir in pravice delovnih ljudi maršal Tito.«
Predstavniki Gorenja v Muenchenu so zapisali: »Zelo nas je prizadela vest o smrti našega dragega predsednika Josipa Broza Tita. Njegovo veliko delo pri razvoju naše samoupravne socialistične federativne republike Jugoslavije, utrjevanju bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, njegov odločen boj za svobodo, za napredek in mir v svetu, njegov prispevek k zbliževanju in sodelovanju vseh naprednih ljudi sveta — je del našega življenja. Tito — to smo mi vsi in to bomo tudi ostali. Sožalne brzojavke so poslali tudi predstavniki španskega mesta Sabadell, s katerim smo preteklo leto navezali prijateljske stike, umetnik in komunist Valerio Miroglio in Flavio Aluffo, predstavniki partnerskega mesta Eslingen, gimnazije Eslingen, sožalne brzojavke pa so prejeli tudi iz Poljske in Italije.
Poziv k maksimalnim aktivnostim pri nadaljnjem poglabljanju in razvoju samoupravnih-družbenoekonomskih odnosov in socialistični demokraciji
Od dobrih sklepov k dobrim rezultatom
Z zaupanjem v resnično pripravljeno« slehernega delovnega človeka in ob&na, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ni družbenih organizacij, da z dodatnimi napori in prizadevanji pri-■pevajo vsak svoj delež k izvajanju nalog za ustalitev gospodarskih gi-' inj in nadaljnji razvoj političnega istana socialističnega samoupravljanja poziva predsedstvo občinske kon-ftrence socialistične zveze vse, da vlo-Sjo maksimalne napore v prizadevanja za stabilizacijo, boljšo orga-nacijo dela, povečanje dohodka in krepitev samoupravnih odnosov. Za ostvaritev teh ciljev si moramo u vseh področjih življenja in dela prizadevati:
1. Za dosego ciljev gospodarske ftUhaciJe:
-	z doseganjem boljših družbenoekonomskih rezultatov vseh organizacijah združenega dela in doseči, da se » vseh področjih uveljavi resnična delitev po delu in rezultatih dela, da 1» bolje nagrajen tisti, ki si več pri-udeva in več ustvarja;
-	s povečanjem akumulativnosti in »produktivne sposobnosti obstoječih Itoizvodnjih programov in zmanjševanjem odvisnosti organizacij zdru-ienega dela od posojil, s čimer moramo doseči, povečano stopnjo gospo-Jarske rasti ob manjši stopnji porabljenih sredstev
-	z zmanjševanjem uvoza in pove-fcvanjem izvoza ter doseganjem bo-ile zunanje trgovinske bilance, zlasti pa z večjim koriščenjem domače tehnologije in znanja;
-	s povezovanjem in racionalnim orianiziranjem skupnih strokovnih služb organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskega in negospodarskega značaja;
-	z uspeSnejšim vertikalnim in dohodkovnim povezovanjem tistih Kjanizacij združenega dela, katerih povezovanje bi pomenilo racionalneje izkoriščanje tehnologije, su-
rovin, znanja opreme in strokovnih služb;
—	z zaostrovanjem samoupravne odgovornosti med vsemi delavci, zlasti še delavci na vodstvenih in poslovodnih delovnih mestih, z zaostrovanjem osebne odgovornosti do dela in opravljanja del in nalog;
—	z okrepljenim delom družbenopolitičnih organizacij, delavske kontrole, upravnih in inšpekcijskih organov in samoupravnih organov;
—	s spodbujanjem večje delovne storilnosti, s poostritvijo delovne discipline, zmanjševanjem materialnih stroškov in odgovornejšim odnosom do surovin, predmetov dela in delovnih orodij;
—	z zmanjševanjem bolniškega sta-leža, preprečevanjem alkoholizma in strožjim odnosom do strokovne in siceršnje usposobljenosti delavcev;
—	z uveljavljanjem sistema nagrad in pohval delavcev, ki s svojo pridnostjo, storilnostjo in družbenopolitično aktivnostjo prednjačijo pred drugimi;
—	z varčevanjem z vsemi vrstami energije, s predelavo primarnih in sekundarnih surovin, z boljšo organizacijo dela, boljSo kadrovsko politiko, zlasti politiko zaposlovanja, ki bo vključevala popolno izkoriščenost dela vsakega delavca in zmanjševanja režijske stroške;
—	z zmanjševanjem izdatkov za dnevnice, potne ter reprezentančne stroSke, racionaliziranjem službenih
, potovanj in udeležbo na raznih simpozijih, seminarjih in posvetovanjih;
—	z odgovornejšim odnosom in ' racionalizacijo pri nabavi osnovnih sredstev in razne pisarniške opreme;
—	s pospeševanjem in stimuliranjem inovatorstva ter spodbujanjem novih donosnejših proizvodnih programov;
—	z zmanjševanjem ekstenzivne stopnje zaposlovanja in dviganjem produktivnosti z obstoječim številom zaposlenih delavcev, predvsem na
osnovi boljšega razporejanja, smo-ternejše priprave dela ter zlasti z doslednejšim usmerjanjem mladine v proizvodne poklice in sprotnim usposabljanjem zaposlenih z možnostjo napredovanja;
—	s pospeševanjem kmetijske proizvodnje oz. proizvodnje hrane in pripravo dolgoročnejših načrtov reaktiviranja opuščenih kmetij;
—	z načrtnejšim, usklajenim in pravočasnim projektiranjem in pridobivanjem potrebne dokumentacije za gradnjo objektov;
—	z vzpodbujanjem varčevanja vseh delovnih ljudi in občanov in spreminjanjem odnosa do družbenih vrednot in dobrin, kot so kruh in drugi prehrambeni artikli;
—	z uspešnejšim in odgovornejšim odnosom do odpravljanja izgub in nastale situacije v posameznih organizacijah združenega dela z udarniškimi urami ali dnevi;
—	z vzpodbujanjem prostovoljnega dela vseh delovnih ljudi in občanov, zlasti pa mladinskih delovnih akcij in brigad, v katere je potrebno v večji meri pritegniti predvsem srednješolce in študente in na ta način doseči hitrejšo izgradnjo posameznih objektov;
—	s spoštovanjem rokov za dokončanje posameznih objektov, uvajanjem proizvodov in uveljavljanjem materialne odgovornosti za zamujanje in malomarni odnos pri izvajanju posameznih nalog.
Predsedstvo Občinske konference SZDL Velenje poziva osnovne organizacije zveze komunistov, osnovne organizacije zveze sindikatov, zveze socialistične mladine, društvo inženirjev in tehnikov, društvi ekonomistov in pravnikov, društvo kadrovskih delavcev, poslovodne organe in družbenopolitične delavce, da do 30. 6. 1980 dopolnijo in operacionalizirajo že sprejete akcijske programe tako, da bomo lahko na vseh področjih tromesečno ugotavljali konkretne rezultate stabilizacijskih prizadevanj in s konkretnimi dosežki dokazali, kako
uresničujemo izvajanje naloge, na katere nas je opozoril tovariš Tito.
2. Uresničevanje nalog pri razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja:
Če želimo še hitreje uveljavljati sistem socialističnega samoupravljanja, bodisi preko delegatskih odnosov, bodisi preko sistema samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, moramo storiti vse, da intenziviramo delo vseh samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugih institucij našega družbenopolitičnega sistema, solidarnosti ter bratstva in enotnosti v naši družbi in na ta način pred svetom še bolj dokažemo moč samoupravljanja.
Da bi to dosegli moramo:
—	z večjo mero odgovornosti in zavzetosti uresničevati naloge vseh tistih organov, ki pomenijo uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti (delavski sveti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, sveti KS in skupščine KS, izvršni organi samoupravnih interesnih skupnosti);
—	poenotiti delovanje družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in drugih organov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	hitreje uresničevati Titovo pobudo o kolektivnem vodenju in kolektivni odgovornosti;
—	dosledneje izvajati in uresničevati dolžnosti in naloge v delegatskih telesih, delegacijah in drugih organih v katere so nas izvolili delovni ljudje in občaiti,
—	aktivirati in še pospešiti delo družbenih svetov, raznih kooordinacij-skih odborov, komisij in drugih organov, kot sestavnih delov skupščinskega sistema in organov demokratične priprave družbenih odločitev:
— aktivirati svete potrošnikov, kot obliko preverjanja in usmerjanja ponudbe blaga in storitev in družbene organe za zadovoljevanje interesov občanov kot potrošnikov;
—	odgovorneje uresničevati samoupravne odnose v krajevnih skupnostih zlasti s poživitvijo dela vaških in uličnih odborov, hiSnih svetov, in dnigih oblik povezovanja delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih;
—	doseči učinkovitejši sistem informiranja vseh delovnih ljudi in občanov, predvsem pa informiranja kot predpogoj za odločanje v delegatskih skupščinah in samoupravnih organih;
—	uveljaviti delegatske skupščine kot demokratično obliko usklajevanja in izražanja različnih interesov delovnih ljudi in občanov, ter čimpreje ustanoviti enote samoupravnih interesnih skupnosti na posameznih območjih;
—	uveljaviti skupna zasedanja zborov občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti kot četrtih enakopravnih zborov in s tem povečati učinkovitost našega skupščinskega sistema;
—	odpraviti nesklepčnost sestankov delegacij in delegatskih skupSčin s tem, da nudijo družbenopolitične organizacije in drugi samoupravni organi več pomoči delegacijam pri delu zlasti pa pri oblikovanju stališč, družbenopolitičnih organizacij,
ki jih njihovi delegati prenašajo v delegatske skupščine;
—	preseči je potrebno stanje, ko se neaktivnost družbenopolitičnih organizacij pri delu delegacij nadomešča s tem, da se delegacijam namesto stališč družbenopolitičnih organizacij vsiljuje stališča posameznih delavcev skupnih služb;
—	močneje uveljavit'' socialistično zvezo delovnega ljudstva kot politično osnovo samoupravljanja, v kateri povezujejo svojo aktivnost vse družbenopolitične in družbene organizacije ter strokovne institucije;
—	z odgovornejšim odnosom strokovnih služb organizacij združenega dela, poslovodnih organov,
upravnih organov in drugih izvršilnih organov občinske uprave povečati učinkovitost izvršnega sveta občinske skupščine in hitreje podružbljati delo upravnih organov;
—	dosledneje uresničevati sklepe in stališča ter smernice, sprejete v organih družbenopolitičnih organizacij in uveljaviti metodo sprotnega dopolnjevanja akcijskih programov ter preverjanja uveljavljanja sprejetih dokumentov.
—	pospešiti družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje delegatov in drugih družbenopolitičnih delavcev in s tem pospešiti idejnopolitično usklajenost delovanja institucij političnega sistema,
—	pospešiti podružbljanje sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite s poudarkom na spoštovanju in doslednejšem uresničevanju samoupravnih odnosov, delegatskega sistema, varovanja družbene imovine in pridobitev socialistične revolucije.
Predsedstvo OK SZDL Velenje poziva vse družbenopolitične organizacije, in druge dejavnike, da z največjo mero odgovornosti, vzpodbujanjem aktivnosti in osebne odgovornosti storijo vse za doslednejše uveljavljanje sistema samoupravne socialistične demokracije. Od aktivnosti in vedenja vsakega posameznik;, je odvisno, v kolikšni meri bomo uspeli v bodoče na vseh področjih uresničiti pobude tovariša Tita, politiko Zveze komunistov in uveljavili družbo svobodnih demokratičnih odnosov.
Na vsen področjih se moramo otresti samozadovoljstva in doseči takšen delovni polet, ki bo omogočal prehod od sprejemanja dobrih sklepov k beleženju dobrih rezultatov in hitrejšemu napredku naše družbe.
Predsedstvo OK SZDL Velenje
Načrti za razvoj zdraviliške dejavnosti v občini Velenje
Pred začetkom izgradnje zdravilišča Topolšica
Izjemno ugodna srednjegor-ska klima, termalni vrelec in drugi naravni pogoji v Topolšici dajejo velenjski občini odlične možnosti za nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva občanov. Kraji z lego med 300 in 600 m nad morjem, primerno oddaljeni od industrijskih središč in cestnega hrupa, z ustreznimi klimatskimi pogoji, so idealni za oddih, počitek in prebroditev kriz, ki jih dan-danes povzroča sodoben način življenja. Redko kje je narava tako radodarno združila lego, klimo in naravni termalni vrelec kot v topolšici, kar daje temu kraju resnično ugodne pogoje za razvoj nove panoge v občini Velenje — zdraviliške dejavnosti.
Podatki svetovne zdravstvene organizacije WHO in razprave na nedavnem bal-neološkem simpoziju FITEC v Radencih kažejo na večjo skrb človeštva za ohranjanje lastnega zdravja in obnavljanje psihofizične kondicije in delovne sposobnosti ljudi. Tudi v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji, ki je zelo bogata z naravnimi dobrinami, srednjeročno načrtovanje dajemo še poseben poudarek izkoriščanju teh naravnih virov z razvojem zdraviliške in zdra-viliško-turistične dejavnosti.
V občini Velenje imamo pri razvijanju naravnega zdravilišča še to pomembno prednost, da se je s svojim delom solidno uveljavila v delitvi dela med izvajalci zdravstvenih storitev v slovenskem prostoru specializirana bolnišnica v Topolšici, katere usmeritev (na • internem, pljučnem in rehabilitacijskem oddelku) dopolnjuje, razširja in krpi medicinski del zdraviliške dejavnosti.
Termalni vrelec v Topolšici je leta 1972 raziskal Institut ,, Jožef Štefan" iz Ljubljane in leta 1974 Center za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih voda iz Maribora. Analiza vode kaže, da vrelec spada med akratoterme ali čiste terme in je po svojih bol-neoloških karakteristikah: kalcij — magnezij — hidrogen -carbonatna, rahlo radioaktivna hipoterma. Temperatura vode na vrelcu v je 32 stopinj C z globljim zajemanjem in izolacijo vrelca se lahko doseže tudi temperatura do 38 stopinj C. Iztočna kapaciteta vrelca je 50 sekundnih litrov in je tako
NOVI ZDRAVILIŠKI OBJEKT
1. Nastavitveni in restavracijski del
2 — Servisno — kuhinjski del
3.	— Diagnostika — ordinacije
4.	— Veliki bazen
5 — Terapija, kopeli, mali tera-pijski bazen
PARKIRIŠČA
6 a— Centralna parkirišča
6 b — Obračališče pred glavnim
vhodom
6 c — Parkirišče za osebje in dostavo
OBSTOJEČI OBJEKTI
7	— Obstoječi zdraviliški objekt Ml dika
8	- Vesna (predvidena za rušenje
9	- Kirurgija (predvidena za rušf nje)
10	- - Obstoječi bazen in kaptaža
11	— Obstoječi gostinski objekti, kuhinja
12	— Zdraviliški park
13	— Območje za športno in rekreativno dejavnost
S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin cvete s solzami svežimo, a v srcu ostaja polno bolečin
diagnostikah
A	vhod iz
raviliškega parka
drugi najmočnejši vrelec v Sloveniji.
Mineralizacija vode ima močan vpliv na človeški organizem, kar dokazujejo številne znanstvene raziskave. Pomembno je, da je indikacijsko področje za te vode zelo široko, nasprotne indikacije pa minimalne. Zato se v tovrstnih zdraviliščih uspešno zdravijo številna obolenja. Kvaliteta in temperatura vode v Topolšici sta zelo primerni tudi za preventivno zdravljenje in rekreacijo, kar bo med drugim omogočalo razvoj zdraviliško—turistične dejavnosti za potrebe delovnih ljudi in občanov naše občine, pa tudi drugih domačih in tujih obiskovalcev.
Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo SRS je z odločbo z dne 8. 12. 1976 izdal soglasje, da je idejna sasnova naravnega zdravilišča Topolšica usklajena s programom zdravstvenega varstva in s širšim družbenim interesom na tem področju. Samoupravni sporazum o skupnih podlagah za delitev
dela na področju zdravstva v SR Sloveniji določa za zdravilišče v Topolšici naslednja indikacijska območja:
a)	stanja po poškodbah in operativnih posegih na loko-motornem (gibalnem sistemu, komplikacije po poškodbah v obliki refleksnih distrofij, stanja po hujših opeklinah z dermogenimi kontrakturami (kožnimi ožiljki, ki ovirajo gibanje);
b)	degenerativna obolenja sklepov in hrbtenice z verte-brogenimi sindromi — brahial-gije, ishialgije itd. (obolenja hrbtenice, ki dovedejo do okvare perifernega živčevja v rokah in nogah);
c)	kronična obolenja srca;
d)	periferne vazopatije (obolenja ožilja) z obtočnimi motnjami, povišan krvni pritisk;
e)	nevropatska stanja — živčno-mišična obolenja;
f)	motnje dihalnega aparata.
Kot že omenjamo obstajajo razen zdravljenja bolezni in poškodb še izredne možnosti za preventivno zdraviliško
dejavnost, zlasti za rekreacijo iin šport.
S sodobnimi pogoji življenja in dela dobivajo naravna zdravilišča vse večji pomen z vidika zdravljenja, rehabilitacije in oddiha. V združenem delu velenjske občine smo daljnovidnost razvoja te oblike zdravstvenega varstva izrazili v posebnem samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za izgradnjo zdravilišča v Topolščici. Sporazum je bil sklenjen leta 1976. Določa, da se v srednjeročnem obdobju 1976 do 1980 namensko združujejo sredstva za izgradnjo zdravilišča Topol-ščica na posebnem računu po stopnji 1 % (oziroma najmanj 0,68 Vo) od bruto osebnih dohodkov, izplačanih v občini Velenje v navedenih letih.
Razprava o najustreznejši programski usmeritvi Bolni-šnice-zdravilišča Topolščica je nekoliko zavrla pravočasno izdelavo projektov, ki sta jih snovala Splošni projektivni biro in IMP iz Ljubljane. Pooblaščen investitor združene zdravstvene organizacije
Velenje je sredi 1979. leta določil koncept in od projektivnih organizacij odločno zahteval, da v najkrajšem možnem času oddajo projektno dokumentacijo (do 30. 5. 1980). Dinamika izdelave projektne dokumentacije sedaj poteka po programu, kar kaže, da bo v začetku meseca junija mogoče zaprositi za gradbeno dovoljenje. Tako bi že v juniju začeli s pripravljalnimi deli, razpisali licitacijo za izvajalce in 3. julija — za praznik rudarjev, položili temeljni kamen novega zdravilišča.
Zaradi celovitejše seznanitve s predvideno investicijo v zdravilišče posredujemo poleg lokacijske in plastične situacije še nekaj značilnih podatkov o novem objektu:
—	predračunska vrednost naložbe (brez opreme) cca 180 milijonov dinarjev
— neto pov. ob. 11.466 kv. m
—	število sob	104 od tega: apartmaji 4 dvoposteljne sobe 72 enoposteljne sobe 28
skupno število postelj 178
—	družbeni prostori v vseh štirih etažah
—	rok izgradnje: 24 mesecev od izbora izvajalcev.
Obstoječi zdraviliški objekt Mladika bo funkcionalno^ vključen v zdraviliške Topolščica. Z objektom Mladika se bodo povečalo štebvilo postelj v zdravilišču na skupaj 230 (178 v novem zdraviliškem obljektu in 52 v obstoječem zdraviliškem objektu Mladika).
Investicija je bila programirana za srednjeročno obdobje 1976- 1980.	Zaradi
dograjevanja koncepcije in s tem v zvezi zastojev v projektiranju, bo realizirana v novem srednjeročnem obdobju, in to predvidoma koncem leta 1980.
Združene zdravstvene organizacije Velenje
TOPOL9IC/V
na&eas
»NAS ČAS«, glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje. p. o. Velenje. Foitova 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965.do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot te dnik pa izhaja »NAŠČAS«odl. marca 1973 naprej.
Uredništvo: Marjan Lipovšek (Direktor - in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urft dnik). Jože Krainc. Janez Pesnik. Boris Zakošek, Mira Za-košek ter Vlado Besednjak (c > likovanje).	J
Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava 63320 Velenje. Foitova 10. poštni predal 89, telefoni (063) 850-087,850-316, 850- 317- Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za inozemstvo 420 dinarjev).
Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje 52800- 603-38482.
Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor.
Nenairočenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenij e, številka 421- 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
rč:3
Prva programsko-volilna konferenca občinske organizacije ZKS Velenje
Gospodarska ustalitev, utrjevanje političnega
sistema
Velenjski komunisti so na Hogramsko volilni konferenci (Minske organizacije ZKS konkretno in kritično ocenili družbeno-politifne in samoupravne družbe-mekonomske razmere sedanjega trenutka, svojo lastno idejno, litijsko in organizacijsko sposob-ust ter sprejeli glavne smeri delo-nuija občinske organizacije v (rihodnje oziroma smernice za bepitev akcijske in mobilizacijske posobnosti, vloge ter idejno politega vpliva zveze komunistov. Na začetku poročila o delu v [Kteklem obdobju je sekretar huniteja občinske konference ZK Halje Janez Miklavčič posebej (udaril, da so delovni ljudje in občani Šaleške dokine v zadnjih ■serih, še zlasti ob poslabšanju Nravstvenega stanja tovariša Tita, posebno v najtežjih dneh po 4. ■ju, ponovno vsakodnevno tkazovali z delom v tovarnah, krajevnih skupnostih škratih povsod tam, kjer živijo in Miljo, svojo neomajano pripravljenost, samozavest ter odločenost nsni&evati cilje gospodarskega azvoja, razvijati in poglabljati »upravljanje in krepiti tbrambno sposobnost in varnost tdalistične samoupravne družbe. V teh okoliščinah so se delovni ljudje in občani še bolj strnili v motni fronti socialistični zvezi in »Izvali vsem pobudam ter akcijam me komunistov v družbenopoli-U in drugih organizacijah ter hitrih. Do izraza so prišle mnoge pbude občanov za učinkovitejše in IrejSe urejanje mnogih težav, s taterimi se srečujejo pri delu ali v Mjenjskem okolju, kjer živijo. IloleHna ob izgubi tovariša Tita ji ostala. Ob njej pa globoko (oznanje o neprecenljivem bogato, ki nam ostaja in se odraža v tonem, ne le v oblasti delavske-l razreda in vseh delovnih ljudi, idalističnem samoupravljanju, v ■varjenih materialnih in družbe-lih dobrinah, vplivnem in pnembnem mednarodnem polo-faju naše države. To bogastvo je ■precenljivo tudi zato, ker nam kjt odgovor na vprašanje, ki ga lis in razmere postavljajo pred ■ode, gibanja in partije, to je djovor na vprašanje, kako Mprej. Samo na nas samih, samo slehernem posamezniku in domi družbeni skupnosti ostaja, (nadaljujemo Titovo pot. Da In odlašanja, vsakodnevno, •neto, nepopustljivo in odgovor-delamo, razvijamo, utrjujemo varujemo doseženo. Nemo v indihdneh neštetokrat povedane besede „Druže Tito mi ti se btnemo, da sa tvoga puta ne skrene," so zaprisega ljudskih moSc, ki pomeni odločenost, daje Mi in obvezuje, posebno komu-iste.
Janez Miklavčič je nato kritično (mzoril na razmere, s katerimi se v srečujemo na področju (ipodarjenja in ki veljajo za večji H proizvodnih organizacij združe-dela.
V1. četrtletju letos je kar 25 Ijnih organizacij združenega ki zaposlujejo nad 8800 Idivcev, poslovalo z izgubo, ki tipaj znaša nekaj manj kot 310 ijonov dinarjev. Od tega odpade Bdlstotkov vse izgube na temelj-t organizacije REK Velenje, 26 % i lozde Gorenja, en odstotek pa dnige organizacije združenega tkNeposreden vzrok za izgube v Mdniku lignita Velenje in termo-tttrjrnah Šoštanj je predvsem djavljanje nižjih cen premoga in debrične energije od načrtovanih v letu 1980. Neizpeljani dohodkovni v elektrogospodarstvu ter imčena načela svobodne ijave med proizvajalci električ-nenergije in porabniki so v bistvu Ijni vzrok negotovosti gospo-takega poslovanja temeljnih :ij RLV in TE§. Izgube v Ijnih organizacijah združenega (k TGO Gorenje pa so posledica Bojev in manjše proizvodnje vidi pomanjkanja reprodukcij-materiala iz uvoza, poveča-i stroSkov ter povečane usmerje-losti v izvoz, ker nižje cene na ijem trgu ne omogočajo ije potrebnega dohodka. M neurejeni odnosi na področju ■ k dalj £asa prispevajo k težav-gospodarskega položaja. Vendar pa naporov za ustalitev skega položaja in odpi-ije novih možnosti uspešnega ija Gorenja ni mogoče — kar poudarili na konferenci — ločiti
niti uresničiti brez razvijanja in utrjevanja samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavca v temeljni organizaciji, delovni organizaciji oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela ter uveljavljanja dohodkovnih odnosov v celotni reprodukcijski verigi. Zato so pred komunisti Gorenja odgovorne naloge, da gospodarske in stabilizacijske ukrepe povezujejo z razvojem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami Gorenja in tistimi organizacijami združenega dela, ki sodelujejo v proizvodnem procesu. Čeprav na konferenci niso podrobno spregovorili ' o
vprašanje družbenoekonomskega položaja delavcev v TES in RLV je vprašanje pridobivanja razporejanja in delitve dohodka. Komunisti moramo vztrajati, da bodo delavci prešli v takšen položaj, ko bodo vse bolj opravljali z združenim delom in na tej podlagi oblikovali ustreznejše medsebojne odnose. Poudaril je, da je potrebna za celotno rešitev ustreznega družbenoekonomskega položaja delavcev v teh dveh delovnih organizacijah celovita preobrazba celotnega elektrogospodarstva Slovenije. Čeprav so pri tej preobrazbi že dosegli določene uspehe, pa z doseženim še niso zadovoljni.
zlasti na področju strokovnih služb. Dodatne kadrovske težave pa jim povzroča tudi fluktuacija strokovnih delavcev. Kljub vsem težavam pa dosledno, kot je poudaril njihov delegat, uresničujejo stabilizacijske programe na celotnem področju njihovega dela.
Ivan Sevčnikar_Gorenje TGO
Opozoril je da na našem tržišču primanjkuje materialov bazične industrije, da ni dovolj razvite industrije vgradnih elementov, da ne dosegamo potrebne kvalitete in da so cene kateregakoli izmed členov v reprodukcijski regiji previsoki. Vse to kot tudi neizpolnjevanje načrtovanih rokov onemogoča
kmetijski zemlji kot tudi pogojem pridobivanja dohodka v tej panogi in s tem socialni važnosti delavcev, ki delajo na področju kmetijstva in kmetom.
Jože Mraz iz Toplovoda je opozoril na nedoslednost pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Tu smo zabeležili še najmanjši rezultat. Na tem področju je še vedno uveljavljen način dolgotrajnega in neučinkovitega dogovarjanja, zato je nujna takojšnja organizacija enotnih strokovnih služb gospodarskih dejavnosti in ustrezna organiziranost izvajal-
Udeleženci prve programsko-volilne konference občinske organizacije ZK Velenje: zraven članov občinske konference ZK in delegatov OO ZK so se konference udeležili tud predstavniki CKZK Slovenije in medobčinskega sveta ZKS Celje
drugih organizacijah združenega dela, kjer se prav tako ubadajo s težavami, pa to ne razbremenjuje odgovornosti njihovih komunistov, da vložijo vse svoje napore za premostitev stanja. Večje napore bodo morali med drugim vložiti v šoštanjski usnjarni za dokončno izboljšanje in ustvarjanje trajnih stabilnih gospodarskih razmer s preusmeritvijo na donosnejše proizvodne programe. Posebej so komunisti na konferenci poudarili, da morajo prizadevanja za boljše gospodarjenje zajeti ne le organizacije združenega dela, ampak sleherno temeljno samoupravno skupnost gospodarstva in negospodarstva. Delavec pa mora postati ne le izvajalec, ampak sooblikovalec stabilizacijske politike. x
Ob uresničevanju politike za boljše gospodarjenje je področje uveljavljan;a dohodkovnih odnosov konkretna in prednostna naloga, kajti cilji gospodarske stabilizacije so neločljivo povezani z razvojem in uveljavljanjem političnega sistema socialistične samoupravne demokracije in nadaljnjo krepitvijo naše obrambne sposobnosti.
,,Zveze komunistov je dovolj trdna in ugledana, da ji ni treba skrivati tudi slabosti, ker te ne morejo omajati zaupanja množic vanjo, v njene cilje, za katere se bojuje. V tem zaupanju, razredni pripadnosti je naša moralna moč in spodbuda za napore, za akcije, s katerimi bomo enotni premagovali težave", je sklenil svoje poročilo o delu občinske organizacije ZKS Velenje v preteklem obdobju sekretar komiteja občinske organizacije ZK Velenje, Janez Miklavčič.
Na programsko volilni konferenci občinske organizacije ZK so komunisti konkretno in kritično ocenili prehojeno pot ter sprejeli konkretne naloge za nadaljnje delo. Uvodnemu poročilu sekretarja komiteja občinske konference ZKS Velenje, Janeza Miklavčiča, je sledila zelo bogata razprava v kateri je sodelovalo kar 18 delegatov in gostov, pet pa jih je predložilo napisane razprave delovnemu predsedstvu. V nadaljevanju posnemamo najbistvenejše misli razpravljanja.
Jaroslav Vrtačnik iz šošlanjskih termoelektarn je opozoril na še vedno neustrezen družbenoekonomski položaj delavcev v energetskem delu REK Velenje. Osrednje
Predvsem pa morajo najprej urediti stvari znotraj teh dveh delovnih organizacij, ker jim po njegovih besedah preobrazbe ne bo prinesel nihče od zunaj.
Marjan Kortnik iz Elektrostojne opreme je delegate najprej seznanil, da so v tej delovni organizaciji v zadnjih dveh letih povečali proizvodnjo za več kot petdeset odstotkov. V ta namen so razširili proizvodne zmogljivosti in pristopili k osvajanju novih programov. Med drugim so že novembra 1979
Alojz Kikec, prvi predsednik občinske konference ZKS Velenje
podpisali kooperacijsko pogodbo z angleško tvrdko Dowty Mining, vendar pa še danes nimajo vseh potrebnih soglasij, da bi jo lahko reficirali. Delavci Elektrostrojne opreme so strokovno, kot tudi glede zmogljivosti, usposobljeni za izvajanje inženiringa, investicijskih del, proizvajanja opreme za rudnike, elektroenergetske objekte, transportne sisteme in podobno. Kljub uspehom pa se v letošnjem letu srečujejo pri delu s številnimi težavami zaradi sprejetih zakonskih določil. Primanjkuje jim tudi obratnih sredstev, oziroma imajo težave s preskrbo z reprodukcijskim materialom. Stanje je že tako kritično, da se jim kopičijo nedokončani izdelki. V tej delovni organizaciji imajo tudi kadrovske težave. Povečanje obsega del celotne dejavnosti terja tudi povečanje strokovnih del in nalog. S sedanjim številom izvajalcev teh nalog ne morejo uspešno opravljati, zaposlovanje mnogih kadrov pa je omejeno, še
enakopravno in konkurenčno nastopanje kateregakoli proizvajalca na mednarodnem trgu. Če želimo prodreti in se uveljaviti na tujem kot enakovreden partner, potem moramo vsa vprašanja na področju izvozno uvozne problematike rešiti s poglobljenim sistemskim delom, ne pa le z enostranskimi ukrepi.
Miha Krofi, Era Velenje, je poudaril, da razvoj trgovine v naši občini nazaduje, to še zlasti velja za dnevno oskrbo z živili predvsem v raznih soseskah in v večjih krajevnih skupnostih. Prav tako tudi v uslužnostna dejavnost ne sledi drugi gradnji. V trgovini se srečujejo s slabo akumulativnostjo zaradi nenehne rasti cen pa imajo velike težave z založenostjo prodajaln. Izboljšanje stanja vidijo na področju trgovine, gostinstva,in turizma v tem, da bi v okviru interesne skupnosti za preskrbo oblikovali določena sredstva z boljšimi plačilnimi pogoji in obrestno mero. Takšna interesna skupnost bi lahko vplivala tudi na boljšo povezanost celotne trgovine v občini.
Majda Nag losi, Era-tozd Kmetijstvo Šoštanj, je spregovorila o vse večjem pomenu kmetijstva oziroma pridobivanja hrane. Poudarila je, da danes vse pogostokrat pozabljamo, da je osnova vsej kmetijski proizvodnji zemlja, katere v velenjski občini ni v izobilju, saj je mnoge ravnine zalila voda. Pri že tako skromnem bogastvu kmetijske zemlje, smo pogostokrat zelo slabi gospodarji. Ugotovila je, .da pri prostorskem načrtovanju ni ustrezne usklajenosti med vsemi porabniki, še manj pa je prisoten skupne družbni cilj, da ima pri prostorskem načrtovanju kmetijstvo prednost. Pri tem je navedla naslednji primer: Na območju krajevne skupnosti Bele vode so preusmerili v sedanjem srednjeročnem obdobju veliko kmetij. Med njimi tudi kmetijo na tisoč metrov nadmorske višine v proizvodnjo mesa. Na leto oddaja ta kmetija od osem do deset pitancev, obnovili so hlev s štiridesetimi stojišči, naredili tri silose itd. . Sedaj pa naj bi na najboljši brez sodelovanja krajevne skupnosti, zemljiške kmetijske skupnosti in kmetijske organizacije.
Majda Naglost je dejala, da bi morali v prihodnje nameniti več pozornosti kmetijstvu, in to tako
skih del delovnih organizacij (zavoda za urbanizem, komunalni center, Toplovod, Dom Velenje). Zagotoviti pa je tudi treba prevladujoč vpliv pričakovalcev stanovanj na stanovanjsko graditev in izboljšati delegatski sistem na tem področju.
Vili Jelen, krajevna skupnost Salek-Gorica se je v svoji razpravi dotaknil vloge krajevne skupnosti in velike zavesti ki so izkazali občani in delovni ljudje velenjske občine 20. aprila^ ko so na referendumu večinsko glasovali za uvedbo tretjega samoprispevka. Navedel pa je tudi primer, kako ne bi smeli delati.
Ko so v tej krajevni skupnosti na zborih razpravljali o novem referendumu, so krajani opozorili tudi na nerešeno vprašanje preskrbe z osnovnimi živili, še v dneh pred glasovanjem na referendumu so začeli jemati za izgradnjo nove trgovine. Dobro zastavljena akcija pričeta izgradnja tega prepotre-bnega objekta pa se, kot je poudaril Vili Jelen, povsem izjalovila, s tem da so dela ustavili in je njihov izvajalec v bistvu pobral šila in kopita in izginil z zmeljišča." Ostala je le ograja in tabla. Poudaril je, da s tem dela velika politična škoda in podira avtoriteta najbolj odgovornih družbenopolitičnih delavcev. Nenehno vprašanja, kdaj bo otvoritev trgovine, je treba presekati z nadaljevanjem del.
Franjo Korun, predsednik skupščine občine Velenje, je spregovoril o vzrokih, zaradi katerih v velenjski občini beležimo v zadnjih letih slabše gospodarske rezultate. Pri tem je še posebej poudaril, da so se marsikje prepozno zavedli nujnosti uvajanja novih proizvodnih programov, da se naši strokovnjaki premalo vključujejo in kažejo nezadostno pripravljenost za temeljitejše osvajanje tehnologij, inovacij, skratka, novih proizvodnih procesov. Navedel je tudi vrsto primerov, kako bi lahko na vseh področjih izboljšali stanje. V občini imamo podvojene, pa tudi potrojene proizvodne zmogljivosti (orodjarne, avtoparki, nizke gradnje). Z njihovim povezovanjem bi gotovo lahko zni-žali stroške poslovanja. Tudi na področju gostinstva, trgovine in turizma bi morali steči integracijski procesi. Temeljito se moramo spoprijeti z zapo-
slovanjem, ki je v naši občini veliko večje, kot znaša republiško povprečje. Veliko delavcev se vsak dan vozi v občino Velenje, na drugi strani pa otroci naših občanov bežijo v druge poklice, v poklice ki jih ni na voljo v dolini. Na spremembo tega bo treba zlasti vplivati z ustrezno štipendijsko in z odločnejšo kadrovsko politiko.
Ko je govoril o integracijskih procesih je dejal, da se na tem področju začno stvari premikati šele tedaj, ko pridejo pobude od zunaj, pa še takrat se posamezne delovne organizacije na vse načine otepajo in dokazujejo nesmiselnost integracije. Vse premalo pa je pobud o takšnih procesih med samimi delovnimi organizacijami. Seveda pa vsakdo ve, da dve enaki organizacijami, ki poslujeta s polovično zmogljivostjo, ne moreta biti donosni. Ob koncu svoje razprave je Franjo Korun ocenil še delovanje zborov skupščine občine Velenje in skupščin samoupravnih interesnih skupnostih. Delegatsko delo zborov občinske skupščine je dobro steklo, ne moremo pa še biti zadovoljni s pripravo gradiv. Še vedno je največkrat predlagatelj zadev izvršni svet, medtem ko je premalo predlogov iz združenega dela. Za silo je vzpostavljen kontakt z negospodarskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zelo slabo pa funkcionira sodelovanje s skupščinami interesnih skupnosti gospodarstva. Ob koncu je dejal, da si moramo vsi prizadevati, da bomo več delali in tako dosegli še boljše rezultate.
Tone Šeliga, predsednik občinske konference SZDL je govoril o uveljavljanju delegatskih razmerij in o neučinkovitosti delovanja posameznih institucij našega političnega sistema, pri čemer je navedel več primerov za boljše delovanje. Med drugim je dejal, da bo treba zaostriti vprašanja odgovornosti v naših medsebojnih odnosih in jo sproti spremljati. Da bi izboljšali delo v samoupravnih interesnih in drugih skupnostih, bodo morale pri tem odigrati večjo vlogo družbenopolitične organizacije v temeljnih skupnostih, se več ukvarjati z notranjimi vprašanji, potrebno bo izboljšati delo izvršilnih organov interesnih skupnosti in zagotoviti enotne strokovne službe, izboljšati sistem informiranja, da bomo pogosteje seznanjeni z raznimi uspehi, ne pa le kritizirali, zaostriti pa bo treba odgovornost v institucijah, kot so samoupravna delavska kontrola, inšpekcije, idr.
V naši občini delujejo v krajevnih skupnostih skorajda vse družbenopolitične organizacije, pa tudi društva in družbene organizacije, ki . sicer niso povsod povezane v krajevno konferenco SZDL. še vedno pa je na terenu premajhna vloga sindikata, zato pogosto prihaja do dvojnih interesov istih ljudi, in sicer kot krajanov in delavcev.
V razpravo se je vključil tudi Martin Mlinar, izvršni sekretar predsedstva CK ZK Slovenije. Opozoril je na nujnost realnega načrtovanja, in to na vseh ravneh, spregovoril pa je še o potrebi, da bi čimprej oživelo delo vseh inštitucij političnega sistema socialističnega samoupravljanja. To naj bi z ustreznimi oblikami in metodami dela zveze komunistov za katere smo se odločili na zadnjih kongresih pripomoglo, da bi bile sprejete usmeritve tudi kar najbolj dosledno uresničene.
Miran Omladič iz skupnosti ja zaposlovanje je v razpravi opozoril na slabosti na področju zaposlovanja. Ivo Gorogranc je spregovoril o delu komunistov v krajevni skupnosti, posebej pa o odgovornosti delegatov. Ivan Andročec iz TGO Gorenje je udeležence konference seznanil z delovanjem komunistov in uresničevanjem delegatskega sistema v tej delovni organizaciji. Beno Groznik je spregovoril o težavah, s katerimi se srečujejo v velenjski delavski univerzi. Drago Sulek iz RSC Velenje je opozoril na naloge, ki čakajo komuniste in celotno občinsko skupnost pri uvajanju usmerjenjega izobraževanja. Dragica Žohar pa je seznanila konferenco z delovanjem komunistov v vzgojnem izobraževalnem zavodu Velenje.
		
Boljše delo v ZK		Spominski pohod »Travnik 80"
Odločen spopad s slabostmi
Veselo po partizanskih poteh
Mnoge probleme, ki pestijo naše gospodarstvo, iz leta v leto močneje doživljajo zlasti v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi. Veliko je sistemskih neskladij in nedorečenosti, ki jim sami niso kos, vendar na zadrugi ne vztrajajo zgolj pri izgovarjanju na zunanje vzroke. Zavedajo se, da takšna pot ne bi prav nič izboljšala težavnih razmer, zato se že vseskozi odločno spoprijemajo z notranjimi slabostmi in hkrati temeljito proučujejo neizkoriščene zmogljivosti.
Letos so se na tem področju še posebej potrudi. Na podlagi resolucijskih izhodišč in lastnih razvojnih ciljev so sestavili obširen seznam stabilizacijskih nalog in se obvezali, da jih bodo dosledno uresničevali kot sestavni del rednih delovnih dolžnosti.
Na prvo mesto so seveda postavili večanja obsega vseh vrst osnovne kmetijske proizvodnje, prometa in storitev, s čemer bodo sprejete načrte zanesljivo dosegli, po možnosti pa tudi presegli. Poseben
Mesec mladosti
Vrsta prireditev
Mladi mozirske občine uspešno uresničujejo program prireditev ob letošnjem mesecu mladosti. Osrednjo pozornost so namenili seveda prireditvam ob minulih prazničnih dneh. Sem sodijo obe lokalni štafeti, sprejem zvezne štafe-tne palice, sodelovanje pri Kurirčkovi pošti in kresovanje na predvečer delavskega praznika. Mladi v Nazarjah so tudi letos pripravili prvomajski nogometni maraton, prireditev pa ni manjkalo tudi v ostalih krajih Gornje Savinjske doline.
Te dni so namenjali največ pozornosti sprejemu pionirjev v mladinsko organizacijo, slovesnosti ob tej priložnosti pa se bodo na vseh štirih osemletkah zvrstile danes dopoldne. V nedeljo dopoldne bo na občinskem strelišču v Mozirju množično strelsko tekmovanje. V streljanju z zračno in malokalibrsko puško se bodo pomerili pionirji in mladinci iz vse občine, svoje strelske sposobnosti pa bodo preiskusili tudi člani osnovnih strelskih organizacij, pripadniki enot teritorialne obrambe, vojaki in delavci milice.
Za konec meseca mladosti bodo pripravili še vsakoletno tekmovanje v krosu, ki bo tokrat na Ljubnem ob Savinji. Seveda velja ob tem poudariti, da so svoje programe sprejele in jih uspešno uresničujejo tudi vse osnovne organizacije po krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in osnovnih šolah. Svoje so k spletu prireditev prispevali še drugi dejavniki. Taborniki so opravili vsakoletni pohod po obeh dolinah, ljubenski planinci pa so minulo nedeljo pripravili drugi spominski pohod na Travnik.
J. P.
Savinjski gaj v Mozirju ie tudi letos čudovit. Obiska v njem ne more biti nikomur žal, zlasti v minulih tednih je bila njegova podoba neponovljiva. Kljub ne preveč ugodnemu vremenu so sedesettisoči tulipanov prikazovali v vsej svoji lepoti, ki pa zdaj polagoma že mineva. Obiskovalcev je bilo ob prvomajskih praznikih na tisoče, tudi v zadnjih nedeljah, pa čeprav je za obe veljala omejitev vožnje, jih je bilo po nekaj tisoč. Knjiga vtisov je polna izrazov navdušenja nad enkratno podobo gaja, polna priznanj vsem, ki na tak način skrbi jo za lepoto narave. Tulipani bodo sicer kmalu odcveteli, vendarga j zato ne bo nič siromašen. Nadomestili jih bodo z drugimi cvetlicami in še naprej bo več kot v reden obiska.
poudarek so dali hitrejšemu razvoju dopolnilnih dejavnosti, ki so dohodkovno rentabilnejše in lahko bistveno okrepijo materialno osnovo dela. Sem sodijo kooperacija z obrtniki, trgovina na debelo, prevozne in mehanične storitve ter podobno.
Za doseganje takšnih ciljev nenehno izboljšujejo organizacijo dela, sprejelli pa so tudi vrsto ukrepov, ki bodo pripomogli k večjemu prihranku energije in k zmanjšanju materialnih stroškov. Omejili so stopnjo zaposlovanja, kar pa seveda ne sme veljati za visoko kvalificirane kadre, saj se s primanjkljajem na tem področju že dolgo otepajo.
Nenehno dopolnjujejo sistem nagrajevanja po delu, lotevajo pa se nagrajevanja odgovornega in sankcioniranja slabega odnosa pri upravljanju z družbeno imovino. Sprejeli so tudi vrsto ukrepov, ki naj pripomorejo k boljši ponudbi trgovske mreže ter k boljšim storitvam v mehaničnih delavnicah in v prevozništvu. Poskrbeli so še za boljše vzdrževanje pomembnejših poslovnih zgradb, za učinkovitejšo izterjavo dolžnikov in še za marsikaj. Z vsem tem želijo še bolj utrditi zadružno zavest članov, ki bo prav tako v veliki meri prispevala k ustalitvi gospodarskih tokov.
Svojim zmožnostim so prilagodili investicijsko dejavnost in dali prednost tistim naložbam, ki so za zadružništvo še posebej pomembne, so bolj rentabilne in tistim za katere so, ali še bodo, našli sovlagatelje. Velik prispevek k njihovim stabilizacijskim prizadevanjem je tudi sprotno spremljanje gospodarskih gibanj in poslovne uspešnosti.
To seveda niso vse naloge. Na podlagi skupno izdelanih smernic ter napotkov, ki jih je navrgla javna razprava, so v vseh samoupravnih enotah izdelali še podrobnejše stabilizacijske načrte in jih sproti uresničujejo, v skupna prizadevanja pa se v znatni meri vključujejo tudi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v zadrugi.
J. P.
Minulo nedeljo je Planinsko društvo Ljubno ob Savinji v sodelovanju s krajevno borčevsko organizacijo in pod pokroviteljstvom savinj-
V * \ . \ A,
**■* ' _ * -v \
-
- <** ! *v;
v?
spominskih obeležjih, preživeli borci pa so obujali spomine na težke dni iz naše revolucionarne preteklosti. Na mestu kjer je bila nekdaj pa-
m fPfl
mSm
Skice nekdanjih objektov so vzbudile veliko pozornosti
skegameddruštvenegaodbora ter komisije za planinstvo pri ZTKO Mozirje pripravilo spominski planinski pohod na Travnik. Prvič so ljubenski planinci pohod pripravili lani in ga bodo poslej vsako leto. Letos so ga posvetili 35-letnici osvoboditve, prve slovenske vlade in ustanovitve OZN, 70-letnici rojstva Edvarda Kardelja in 50-letnici smrti Frana Kocbeka, ustanovitelja savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva.
Preko 350 planincev iz vse' Gornje Savinjske doline ter iz Velenja. Zabukovice in Prebolda se je v nedeljo zjutraj zbralo na Ljubnem, na pohod pa so krenili iz Rastk. Med udeleženci je bilo veliko pionirjev. pohodniki pa so bili v svojih vrstah najbolj veseli preživelih borcev in ranjencev. ki so se zdravili v partizanski vfojni bolnišnici »Celje« na Mrzlih vodah.
Med potjo so udeleženci pohoda, zlasti mlajši, spoznavali področje smrekov-škega pogorja, se ustavljali ob
rtizanska javka so pripravili priložnostno slovesnost. Pester kulturni program so pripravili ljubenski planinci, pomagali pa so jim učenci osnovne šole in moški pevski zbor z Ljubnega. Zbranim je spregovoril nekdanji inten-dant partizanske bolnišnice Polde Travner. Obujanje spominov na bivši javki in ob bolnišnici so popestrili s prikazom skic. ki so ponazarjale nekdanje objekte.
Partizanska bolnišnica Celje je stala na težko dostopnem področju Travnika na višini približno 1200 metrov, med skalovjem v skoraj neprehodnem gozdu. Postavili sojo borci slavne 14. divizije, koso v letu 1944 prišli na Štajersko. Graditelje so konec marca tega leta dobili z Dolenjske, z njimi pa je prišel tudi Dušan Rveder—Tomaž. Pri gradnji in v začetku delovanja je bil upravnik bolnišnice dr. Peter Držaj, kasneje je padel na Moravškem. bolnišnico pa so vodili še dr. Virgil Krasnik.dr. Dušan Šofeer in dr. Robert
Dnevi Gorenja v Mozirju
Veliko obiskovalcev
V dvorani TVD Partizana v Mozirju so v zadnjih dneh minulega tedna pripravili dneve Gorenja. Obiskovalcem so bili na ogled izdelki celotnega programa zabavne elektronike Gorenja in Gorenja—Korting, imeli pa so tudi možnost nakupa. V razstavnem
prostoru seje zvrstilo veliko število ljudi, ki je bilo zaradi množice obiskovalcev Savinjskega gaja še toliko večje in geslo »Slika in ton — v vsak do dom« je prišlo še toliko bolj do veljave.
Kukovec. ki je .vse do 12. marca 1945 pisal dnevnik. Ob polni zasedenosti je bilo v bolnišnici 17 članov zdravniškega in strežnega osebja, v
njej pa seje zdravilo preko 300
borcev
Z mesta kjer je nekoč stala bolnišnica so pohodniki krenili do planinskega zavetišča na Travniku in se kasneje vt-nili do Rastk. Ob zavetišču se je z dobrim razpoloženjem vseh udeležencev nekoliko poigralo vreme, saj je celo snežilo, pa tudi sicer je na osojnih legah Travnika še preko meter snega. Dobre volje in veselja seveda.ni zmoglo pokvariti in pohodniki so se razšli z obljubo, dase prihodnje leto ponovno snidejo. Morda še to, da so prireditelji pohoda pripravili posebne izkaznice, ki bodo pričale o udeležbi, po določenem številu opravljenih pohodov, pa bodo posamezniki prejeli spominske značke. Nasvidenje torej prihod: nje leto.
J. P.
Ob dnevu varnosti
3
Sprejem in razstava
Dan varnosti so sv proslavili tudi v Gornji 1 ski dolini. V pon popoldne so v prc mozirskega kulturnega dfl otvorili razstavo likovnih delavcev uprave javne varaoiti celjskega področja. Svoja ddj razstavlja devet ustvarjalcev. Ob otvoritvi je zbranim spregovoril sekretar komiteja občinske konference ZK Mozirje Jože Rakun. V nagovoru je orisal razvojno pot varnostne slube od začetkov do danes, njen pomen pri izgradnji naše družbe in varovanju pridobitev naše revolucije, ustavil pa se je tudi pri pomembnih nalogah na področju varnosti, ki niso več domena zgolj varnostne službe, ampak so stvar vseh ostalih dejavnikov, delovnih ljudi in občanov.
Po otvoritvi razstave je predsednik skupščine občine Mozirje Hinko Cop v prostorih občinske skupščine sprejel delavce varnostnih organov m tistih dejavnikov, ki so I njihovimi delom najtesneje povezani ter jim čestital ob prazniku. Sprejema so se1 udeležili tudi predstavniki uprave javne varnosti iz Celjj«, skupščine občine Moziije ter občinskih družbenopolitičnih organizacij.
J. P.
Krajevna skupnost Skorno - Florjan
Iz komunalne dejavnosti
Podcenjevanje težkega dela
Zelena straža opozarja
Za lepše in čistejše okolje
Spremeniti odnos do narave
Jih bodo posnemali še drugi?
več kot žalosten. Dejal je, da za čiščenje reke Pake nimajo dovolj denarnih sredstev, niti ljudi, kajti vodna stihija je bila tudi v drugih krajih neusmiljena in je povsod napravila ogromno materialno škodo in razdejanje.
Krajani smo krepko prijeli za delo in začeli s čiščenjem in posekom, ki je bilo vse prej kot prijetno. Z združenimi močmi pa smo še enkrat dokazali, da smo s svojo zave-
dnostjo, razen nekaterih posameznikov, tudi v naši krajevni skupnosti kot ena družina. Za čiščenje smo opravili kar 556 udarniških ur.
Ker je v programu 3. referenduma predvidena tudi napeljava vodovoda, krajani že sedaj z velikim veseljem ugotavljajo, da bomo tudi to nalogo uspešno opravili. Zahvaljujem se vsem krajanom, ki so sodelovali v akciji, saj so vsi vztrajali vse dotlej, dokler nismo zastavljene naloge tudi opravili.
Morda le še to: Menim, da bi nam morali v prihodnje pomagati tudi drugi, saj je vso to nesnago prinesla P Paka iz Velenja, Šoštanja in drugod.
J. Rotovnik
V svojem dolgem razvoju je naš planet izoblikoval visoko razvito življenje. Prav to življenje je tisto, ki dviga našo Zemljo ne le nad vse planete, ki obkrožajo Sonce, temveč ji daje povsem izjemno mesto med tisoči in tisoči nebesnih teles v vesolju.
Človek je postal počasi najmočnejši ,.naravni dejavnik". Ustvaril si je svoje okolje s tehnično tako izpopolnjenimi sredstvi in s sposobnostmi, ki daleč presegajo sposobnosti drugih živih bitij. Pri tem je lahko spremenil ravnovesje v naravi ali pa ga je z nasiljem tudi porušil. V najbolj zgodnih obdobjih človeške zgodovine, je narava pomenila človeku nekaj, kar ima v sebi čudno demonsko moč.
Se vedno pa v človeku tli neka željnost, napadalnost do narave, ki je bila nekoč življensko pomembna za njegov obstoj. Ali ni morda pretirano nabiranje in trganje cvetic, uničevanje zelenic, odmetavanje smeti in vseh mogočih odpadkov, onesnaževanje voda, ali niso vsi ti pojavi zgovorne priče v bistvu zasovraženega odnosa do narave, ki je še v nas? Ob vsem tem pa smo sami del narave, ki nas je v dolgem zgodovinskem razvoju izoblikovala take, kakršni smo. Ali naj bo to samo lahkomiselnost in nepazljivost, če ravnamo z naravo tako, da je v našo škodo? Ali ne tiči v nas še vedno tisti ,,pra-človek," ki lahko hodi mimo vseh naravnih čudes, kot da jih ni — brez vsake pozornosti, brez spoštovanja ali iz same gole objestnosti celo uničuje? Toda na srečo nimamo vsi takega odnosa do narave. To so dokazali tudi pionirji — zeleni stražarji na posameznih osnovnih šolah. Na razširjenem sestanku zelene straže s predstavniki ustanov, društev in komisij, katerih naloga je tudi skrb za varstvo okolja, so pred-stavaniki zelene straže poročali o svojem delu. Iz njihovih poročil je bilo razvidno, da so se te naloge lotili zelo resno.
Sšfenje potoka Florjanščica in v njem ter s tem napovedali boj razra-šfajoči se nesnagi. Imeli so kaj pobirati in po uspešni akciji je bila podoba potoka mnogo prijetnejša. Čiščenja pred nedavnim se je udeležilo kar NZU60 krajanov, med njimi veliko mladih. Kot kaže posnetek so zabredli ludi v vodo in odstranili »okrasna plovila«.
Pri opravljanju komunalnih dejavnosti se zaradi ži-vijenskosti vprašanj, ki se na tem področju pojavljajo, vsakodnevno ureja vrsta vprašanj. »Izvajanje komunalnih storitev spremlja veliko problemov. trenutno pa največjega predstavlja javna snaga.« so povedali delavci Komunalnega centra Velenje. To področje dela in težave v zvezi z njim je podrobneje predstavil vodja komunalnih del Viktor Podgoršek in za uvod razgrnil spisek del. ki jih opravlja Komunalni center.
»Zadolženi smo za izvajanje storitev individualne in kolektivne komunalne rabe. To pomeni, da skrbimo za oskrbovanje mesta Velenje in okolice s pitno vodo. za organizirano odvajanje odplak, za javno snago, pogrebne storitve. za vzdrževanje cest. ulic. trgov, zelenic in raznih ploščadi ter za kesonski odvoz kosovnih odpadkov. Tretji del dejavnosti pa predstavljajo različna dela po pogodbah, ki so tržnega značaja in jih opravljamo z viškom zmogljivost. Za vsa ta dela moramo seveda biti kadrovsko in tehnično ustrezno organizirani in tako znotraj Komunalnega centra delujejo posamezni sektorji. Eden izmed njih je javna snaga, kjer se pojavlja vrsta problemov in zato želimo o tem podrobneje spregovoriti. kajti ta vprašanja lahko komunalni delavci uspešno rešujemo le z dobrim sodelovanjem občanov.«
V delovni enoti, ki skrbi za javno snago, je zaposlenih 15 delavcev. Odvažajo smeti, ki jih občani odlagamo v smetnjake. čistijo mesto, opravljajo kesonski odvoz kosovnih
čestokrat pa tudi odnos nekaterih občanov do teh delavce v nevzdržen. Naši delavci doživljajo zlasti pri od-važanju smeti skoraj neverjetne stvari, ko si posamezniki privoščijo različne nesramnosti. Taki primeri seveda pospešijo odločitev o iskanju nove zaposlitve, zato smo nenehno v kadrovskih težavah.
Mnogi nam večkrat očitajo, da ne odvažamo redno smeti, lahko pa rečem, da ne odpeljemo le tiste, kijih po zakonu ne smemo. To so predvsem tekočine, vnetljive snovi, trdi oziroma nezdrobljivi predmeti in podobno. Vsi občani tega ne upoštevajo in zato odlagajo v smetnjake tudi take Odpadke, ki so pogosto tudi pretežki za hidravlični mehanizem in jih moramo pustiti. Avtomobili so zaradi tega večkrat v okvari, to pa seveda pomeni popoldansko delo in večje stroške. Odvoz nam marsikje ovirajo tudi avtomobili, ki so parkirani tam. kjer je prostor za smetnjake. Le-teh seveda ne iz-praznemo. če niso na določenem mestu. Zaradi vsega tega nam je sodelovanje občanov še kako potrebno, da lahko naše delo nemoteno opravljamo. Čeprav je vstop na odlagališče smeti prepovedan. tudi tukaj ne manjka obiskovalcev, ki se ne zavedajo. kakšno nevarnost predstavlja brskanje po smeteh in ki nam povzročajo tudi precejšnje število požarov. Čiščenje ni samo naloga komunalnih delavcev, marveč mora biti skrb slehernega občana. Le tako smo lahko učinoviti v prizadevanjih za čisto okolje.« je zaključil Viktor Podgoršek.
„Mislim, da ni prav, če krajani velenjske občine ne bi vedeli, kako složni, požrtvovalni in zavedni smo krajani krajevne skupnosti Skorno — Florijan, ki živimo ob Puhar-skem mostu do Mešiča ob reki : Paki. Vse od jeseni, ko je poplavljala Paka in na obrežju pustila velike količine odpadnega materiala ter nesnage, nismo bili mirni, kajti vsak po-tfed skozi okno je bil bolj žalosten. Sklenili smo, da takoj, ko se je Paka umaknila v svojo strugo, vso to nesnago, kije ogledalo cele naše občine, očistimo z združenimi močmi. Vendar pa nas je prehitela zima in vse je ostalo do spomladi.
V Uradnem vestniku občine : Velenje, člen' 46. Zakon o rekah, potokfh, ki je izšel aprila, piše: Potoki in jarki se morajo obvezno čistiti v območju krajevne skupnosti, razen reke Pake, ki je v pristojnosti območne vodovodne skupnosti Celje.
Zato sem 9. aprila poklical po telefonu Ivan Fevžerja, nadzornika, ki je zadolžen za to področje. Obrazložil sem mu položaj, ki je za naš kraj
Kar so pioniiji OŠ XIV. diviz na roka čez noč uničila.
Akcijski program zelenih stražarjev o varstvu okolja so pohvalili in jim ponudili pomoč tudi predstavniki IS skupščine občine Velenje, predstavnik turističnega društva, predstavnik društva za varstvo pitic in občinskega komiteja za varstvo okolja.
Zelene stražarje je takšno priznanje za njihovo delo še bolj spodbudilo k nadaljevanju boja za čuvanje okolja. Posameznim šolam oziroma zelenim stražam je turistično društvo Velenje podelilo
pridno negovali, je nevzgeje-
tudi priznanje za urejeno okolje in nego cvetic.
Gotovo je največja želja vseh zelenih stražarjev ta, da bi vsi občani Velenja temeljito spremenili odnos do narave, poglobili poznavanje živega sveta ter se borili skupaj z njimi proti nadaljnemu zavednemu ali nezavednemu uničevanju oziroma spreminjanju okolja. Naravo lahko varujemo vsak čas in povsod! Kako? Le pravi odnos moramo imeti do nje.
Tea Devič
odpadkov in vzdržujejo odlagališče gospodinjskih odpadkov na vdornini za jezerom. Ni potrebno posebej poudarjati. da so delovni pogoji izjemno težki in delo zato sila naporno.
»Izračunali smo. da delavec pri odvozu smeti dvigne vsak dan 600 do 800 smetnjakov.
kar predstavlja težo štiridesetih ton. Svoje delo opravljajo vsak dan. ne glede na vremenske razmere. To se nekvalificirani delavci, ki jim za tako naporno delo ne moremo nuditi visokiti osebnih dohodkov. zato ostajajo na tem delovnem mestu le kratek čas.
Telesni napori so prehudi.
Tako ravnanje objestnežev komunalnim delavcem prav gotovo ni v pomoč.
6
Številka 20 (532)
- 23. maja 1980
NAŠI OSMOŠOLCIV ŠOLSKEM LETU 1979/80

8. a OSNOVNA ŠOLA BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI
Od leve proti desni čepijo: Janez Zacirkovnik, Anton Plavše, Janez Drofelnik, Sašo Škraber. Druga vrsta: Hermina Mohorko, Milan Parfant, Stanko Kugonič, Janez Bizjak, Gorazd Vratnik, Drago Kugonič, Polona Špeh, Stanka Zabukovnik, Miran Glasenčnik, Martin Likeb. Tretja vrsta: Renata Koblanc, Mojca Bole, Zdenka Kores, Jožica Petek, Zdenka Rogel, Ivan Korber. Razrednik: Anton Jež.
8. b OSNOVNA ŠOLA BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI Od leve proti desni čepijo: Igor Rogel, Jernej Glinšek, Slavko Pirečnik, Aleš Urlep, Cvetka Polak, Jožica Čede, Ivanka Tajnšek, Danica Centrih, Damjan Kumar. Druga vrsta: Grega Kladnik, Zdenko Vovk, Cirila Hramec, Darja Resnik, Milena Krasnik, Vida Meh, Milena Ovčjak, Daniela Gaberšek, Bojana Kotnik. Razredničarka Darinka Parfant. Tretja vrsta: Branko Radoslovnik, Stanko Brunšek, Jože Mandeljc, Robi Preložnik, Branko Berdnik.
8. b OSNOVNA ŠOLA BIBA ROČK ŠOŠTANJ
Od leve proti desni prva vrsta: Jani Movž, Jasna Lesnjak, Darinka Smon, Martina Zager, Tea Gril, Janko Perše, Jože Zapušek, Srečko Anžej. Druga vrsta: Boža Mihajlovič, Suzana Kovač, Branko Hrastnik, Jana Hrastnik, Darinka Tajnik, Stanka Berložnik, Damjan Kanduti. Tretja vrsta: Primož Šajna, Miran Videmšek, Nevenka Kajban, Zvonka Kajban, Viktorija Mrak. Četrta vrsta: Bojan Aplinc, Danilo Tajnik, Matej Hofinger, Zvonko Lampret, Boris Mravljak. Peta vrsta: Peter Zgoznik, Robi Bračko, Srečko Ledinek, Robi Novak. Razredničarka: Jožica Ramšak.
««
8. a OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK KAJUH ŠOŠTANJ
Od leve proti desni prva vrsta: Andrej Melanšek, Andreja Lihtineker, Darja Delopst, Ivica Beričnik, Jurij AtelšekvBojan Medved, Rosvita Gros, Marija Mazej, Anica Jelen. Druga vrsta: Miran Stopar, Samo Strancer, Dušan Potočnik, Stanko Koren, Marjana Ledinek, Metka Slemenšek, Helena Zaluberšek, Marjana Boršič. Tretja vrsta: Dani Urbane, Janez Nahtigal, Zlatko Dragar, Andrej Kodrun, Liljana Nahtigal. Razredničarka: Jelka Koren.
8. a OSNOVNA ŠOLA BIBA ROČK ŠOŠTANJ Od leve proti desni prva vrsta: Franjo Radikovič, Franc Sovič, Rudi Potočnik, Nada Ledinek, Miran Klančnik, Darko Lampret. Druga vrsta: Boris Hudej, Marinka Hriberšek, Alenka Hriberšek, Erna Zapušek, Darinka Balant, Bernarda Podgoršek. Tretja vrsta: Branko Zaje, Peter Avbreht, Eva Natek, Ivo Grazer, Tajda Lekše, Petra Pleterski. Četrta vrsta: Marija Obšteter, Valerija Navodnik, Dora Lesnik, Marjan Kotnik, Majda Zaveršnik, Branko Skrbi-nek, Jože Jelenko. Peta vrsta: Jože Obšteter, Franc Koren, Meh Silvo, Andrej Klančnik, Zvonko Koželjnik.
8. b OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK KAJUH ŠOŠTANJ
Od leve proti desni čepijo: Vili Babulč, Zoran Lesnjak, Boris Strniša, St ane Mlakar, Anika Podvratnik, Svetka Gorenc, Anka Celcer. Druga vrsta: Marjan Kovač, Dani ela Rotovnik, Sonja Tot, Helena Čebul, Jelka Bačovnik, Natalija Terbovšek, Danica Pungartnik. Tretja vrsta: Matjaž Javornik, Emil Juvan, Jože Javornik, Peter Mikek. Razrednik: Jainko Novak.
NAŠI OSMOŠOLCIV ŠOLSKEM LETU 1979/80
8.COSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK KAJUH ŠOŠTANJ
Prva vrsta: Antonija Šumah, Fanika Kugoničj Darja Urbane, Brigita Navodnik, Vlasta I Vrfkovnik, Anica Smigoc, Suzana Červ, Miran Segula. Druga vrsta: Majda Rančan, Andreja Rezek, Irena Tajnik, Sonja Delopst, Alma Pučnik, Rafko Srša, Jože Ježovnik, Cvetko Grabner, [Miran Venek. Tretja vrsta: Marija Juvan, Lidija Plaskan, Matjaž Lihtineker, Edi Pergovnik, Iztok Tajnik, Marko Aravs. Razredničarka: Danica Vitez.
t a OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ
Od leve proti desni; prva vrsta: Matjaž Jelen, Vesna Džordževič, Brigita Pečovnik, Sonja Felicijan, Peter Goršek, Dejan Vozelj, Nenad Cerovečki, Bojan Vuletič; druga vrsta: Zdenko Brodej, Darinka Orlačnik, Renata Vrečar, Ana Jeršek, Vilma Domankoš, Polona Gorenc, Vida Žerdoner, Božena Tamše; Tretja vrsta: Matej Balašič, Matej Gaberšek, Borut Krajnc, Bojan Prosenjak, Arpad Šalamon, Boštjan Drolc, Drago Lončar; učitelj Marjan Kristan.
8. b OSNOVNE ŠOLE ANTON AŠKERC
Od leve proti desni; prva vrsta: Branko Sila, Predrag Škorič, Milan Robnik, Miran Kozlevčar, Tonči Meža, Silvo Mikša, Cvetka Lamut, Cvetka Kričej, Vlasta Sevčnikar, Janja Kores; druga vrsta: Radko Kričej2 Robert Vodeb, Breda Pungartnik, Brigita Pavline, Cvetka Jevšenak, Tanja Stropnik, Mirjana Zučko, Mojca Močivnik, Romana Jan; tretja vrsta: Cveto Burič, Jani Sojič, Vili Mackovšek, Samo Mernik, Drago Konej, Vili Gradnik, Jože Stropnik; razredničarka Stanislava Borovšak.
8. c OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ
Od leve proti desni; prva vrsta: Metka Ring, Jožica Skaza, Da.iica Fakin, Tea Kuzman, Iris Mazej, Srečko Drami; druga vrsta: Marjeta Zelenik, Renata Mrak, Karmen Žganjer, Zdenka Krajnc, Lilijana Mali, Marko Malovrh, Brane Orličnik, Zvone Grobelnik; tretja vrsta Slavica Nedeljko, Marko Karničnik, Uroš Rozman, Zvone Koželjnik, Marjeta Kramer, Andreja Šoemen; učiteljica Jožica Stvarnik.
8.bOSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ
Od leve proti desni; prva vrsta: Matjaž Vrtačnik, Željko Gradnik, Džordže Venovič, Igor Blatnik, Marjo Pavlin, Sonja Klobčar, Violeta Rems; druga vrsta: Mojca Zakošek, Anica Dvoršak, Renata Zupane, Romana Jagarinec, Vitka Pečečnik, Karmen Kramer, Helena Turinek, Bojana Počajt, Suzana Kričej; tretja vrsta: Igor Zupan, Zvone Marko, Robi Jan, Dušan Vejnovič, Miša Veber; učitelj Zvone Debeljak.
8. d OSNOVNE ŠOLE ANTON AŠKERC
Od leve proti desni; prva vrsta: Darko Hamnik, Milan Gaber, Robi Tajnik, Bogdan Kristan, Ivo Handuti, Franjo Koradej, Darko Skulički, Vili Broz, Samo Kričej; druga vrsta: Irena Vidmar, Suzana Žerdoner, Simona Rajh, Lea Selič, Alenka Hribar, Francka Žakelj, Vida Grilc, Marija Hamnik. Nada Reponj, Dušan Hribar; tretja vrsta: Silva Korodej, Tomi Radovan, Jadranka Jurič, Darija Goltnik, Damjana Kričej, Polonca Punderla, Jože Kolenc — razredničarka Sonja Kovač.

Številka 20 (532) - 23. maja 1980
„Da!" je pritrdil Ljubomisel z bridkostjo v srcu. ,,In zaradi tega sem izgubil najboljšega brata, Zalesje pa dva svoja največja junaka. Bogovi vedo, če ga ni že davno pokosila neizprosna Mo-rana v mrzli tujini . . ."
V procesijo so se polagoma uvrstile žene in dekleta; bele gibčne postave so s prožnimi koraki spele vrhuncu nasproti. Obširno pristanišče je bilo kmalu popolnoma izpraznjeno, ostali so le zaleščanski brodovi, privezani ob obrežju, kjer so topo strmeli v tri vernike, ki se niso pridružili majniški procesiji. Stojan Samo-stal, njegova žena Gojica in dvanajstletni sinko Gojmir so bili baš izstopili. Stojan je privezoval svoje lepo prevozilo k debelemu močnemu stebru, trdno zabitemu ob pristanišču v obalo. Potem je zravnal svojo visoko, plemenito oblikovano postavo in pogladil lase, razmršene med hitro vožnjo od nemirnega vetra.
,,Tu ostanemo!" je dejal preprosto. ,,Proslavljajmo dobrotlji-vega Velesa od daleč!"
,,Zakaj pa ne gremo na hrib?" je žalostno vprašal temnolasi in temnooki Gojmir.
,,Ne moremo, sinko! Ne izprašuj!"
Gojmir je poslušno umolknil in se zamislil. Njegova mehka otroška ustna so se trdno stisnila in ostra poteza se je zarezala krog njih. Velike oči so se vprle nekam navzgor proti vrhu hriba, odkoder je prihajal napol jasen šum.
Okoli in okoli belega hrama se je v gostih vrstah bil zgrnil narod in pričakoval svetih obredov.
Zadišalo je po pečenem tpesu in žganem žitu, skozi strop se je vil belkast dim, se vzpenjal in v ravnem vitkem stolpiču odhajal med košate veje posvečenih Tip: zeleno listje se je rahlo gibalo in šepetalo. Ljudstvo je drevenelo v globoki pobožnosti, župan pa je stal s sklonjeno glavo v svetem hramu in pregibal ustna: opravljal je stare obredne molitve...
Potem je vzdignil svoje tresoče se roke visoko nad glavo in z drhtečim, ginjenim glasom zapel prvi stih Velesove pesmi, ki so jo pevali edino v Zalesju: ,,Ščiti in čuvaj nam črede.."
Vse ljudstvo se je zgenilo, vsa usta so se odprla in pela: kakor en sam mogočen glas je donela staroslavna zaleščanska pesem preko svetlikajočega se jezera, poletela nad holme in poljane, čez travnike, v gozdove in prazna sela, kjer so jo zapeli tudi doma zaostali, in se naposled dvignila na hitrih krilih jutranjega vetra k pr> istemu modremu nebesnemu oboku in utonila v zlati lepoti cai.'jcčega solnca:
,,?5Čiti in ču 'aj nam črede, ■olje in ;taje in dvor! i se odganjaj nam z gor, v iume preženi medvede, volka o itiraj odtod in pokončaj ga povsod, Veles, Veles!... Čuvaj naš rod pred pozoji, kadar prihrujejo spet! Trešči jih, jezno razvnet, z bliskom na palici svoji v zemljo do tistih globin, kjer jim gotov je pogin, Veles, Veles!..."
III. POGLAVJE
Lovski rog se glasi po hribovih.
Gozdni vrhovi so goreli v rdečkastem svitu vzhajajočega solnca. Na najvišje vršiče so se zaleteli prvi slabotni žarki in jih obdali s sijajno glorijolo, niso pa mogli premagati vsepovsod razpredenih rdečih odsevov daljnega sončnega požara. Med vejami in listi je trepetal komaj slišen nemir, a na grmičevju, plazečem se pod njimi, so se blesketale velike rosne kaplje, slične širokozaprtim bisernim očem. Gori na hjibovih, v temnozaraslih gozdovih, kjer se je še plazil jutranji mrak, so klicali in peli poedini divji petelini in ruševci, v neizmerjenih višavah pa se je nosil kraljevi orel v počasnih, mogočnih polkrogih z veličastno razprostrtimi perutnicami. Nad jezerom je ležala lahka megla, ali hitro se je tanjšala in kopnela pod svetlimi sončnimi valovi, v poševnih curkih lijočimi navzdol. Tudi zaleščanska sela so se že gibla in oglašala: krik prebujene dece je prihajal iz lesenih hramov in se mešal v čudno, nerazumljivo zmes s pasjim lajanjem, mukanjem živine, z veselim kokodakanjem in lačnim vriščem domače perutnine, ki je po svoje pozdravljala prihod mladega dne.
Gustav Šilih
(Dolinska Mka)
,,Tra-ra, tra-ra, ta-ta-ta!..."
Nekje nad Zaleskom se je oglasil s presunljivo visokim, jasnim glasom lovski rog in izzval neštevilno odmevov, ki so se jim jadrno pridružili še drugi, prihajajoči od vseh strani, loveč se med seboj. Na objezerskih gričih in holmih so se zbirali in klicali zaleščanski lovci: raznoliki glasovi so planili drug čez drugega, se iskali in našli in se tesno spajali, kakor da se je oglasila Velesova svirel, budeča zaspano zemljo...
Lovci so odhajali na lov na oddaljene planine, kjer so se običajno združili na določenih zbirališčih in skupno preganjali srdite zverine in preplašeno divjačino, begajočo med drevjem in grmovjem pred zategnjenimi, smrt obetajočimi zvoki.
„'Tra-ra, tra-ra, ta-ta-ta!..."
Tudi Stojan Samostal se je odpravljal na veseli pogon, toda njegova pot je bila osamljena brez prijetnih in ljubih tovarišev in nasprotna poti drugih zeleščanskih lovcev. Baš je odhajal s sinkom Gojmirom in zapuščal svoj prijazni dom, ki se je skrival med skalovitim Plešivcefn in rjovečimi peniškimi požiralniki na majhni, gozdnati višini. Lepo je bilo bivati v njem. Hram je bil trdno zgrajen, skrbno stesan iz debelih brun, pokritih s smrekovim lubjem; med redkimi razami pa je tičala lepo oglajena rumena ilovica. Streha je bila istotako prevlečena z neprodornim lubjem, okrašena tu in tam z zelenimi lisami strešnega mahu; nad njo in krog nje so se košatili vrhovi in veje sadnih dreves, ki so bila nasajena v bogati preobilici na vsakem koščku nezarasle zemlje. Nekoliko sežnjev od hrama je stala prostorna staja; nestrpno meketanje zaprtih ovac in koz je odmevalo iz nje. Na položni strmini, nagnjeni k jezerski strani, so brenčale čebele iz velikega uljnjaka in hitele na pašo.
Pridna in umna roka je gospodarila tod. O tem so pričale obdelane njive z bohotno se zibajočim visokim klasjem, so kazali neveliki, med drevjem in žitnimi polji razgrnjeni travniki, blesteči se v sočnem zelenju. Vse je bilo preskrbno obdelano in ograjeno z živo mejo. Mrmrajoč potoček je veselo skakljal mimo hiše in staje po bregu navzdol in se blizu čebelnjaka razširil v majhno jezerce, kamor je hodila domača živina pit. Ob njegovem iztoku je razbijal ljubek mlinček po drobnem belem kamenju, ki ga je prinašala žuboreča voda s seboj. Nemara si ga je bil naredil izumljivi Gojmir.
,,Pozdravljena, Gojica! Bogovi s teboj!"
,,In z vama!"
Gojica je stala na hišnem pragu in gledala za lovcema, odhajajočima po ozki strmi poti proti jezeru, odkoder sta bila namenjena posetiti jelene in srne na Smrekovcu, visokem stožčas-tem hribu, obraslem s temnimi smrekovimi gozdovi, ki so mu bili dali ime.
Gojica, Stojanova žena, je imela lep in miren obraz. Krasili so ga gosti črni lasje in velike temne, neopisno krotke oči. Sinko Gojmir je bil njena prava podoba. Gojica ni bila slovenske krvi. V Zalesje je prispela še čisto majhna s svojo materjo, zarobljeno po zmagovitih Slovencih v daljni Furlaniji. Oče je bil padel v kravi bitki in ju pustil sami, prepuščeni milosrčnosti neprijateljev, ki so se izkazali plemenite in dobre. Njena mati je živela z njo kot krščenica dolga leta v samotnem Zalesju. Priljubilo se ji je tako, da ga ni hotela več zapustiti, čeprav je postala po prizadevanju župana Dobrogoja zopet svobodna. Njun dom je bilo skalsko
gradišče. Tam je Gojica vzrasla in se vdala plemenitemu Stojanu Dobrogojevemu nečaku, kot žena ter ga pozneje, ko ga je zadd nesreča, spremljala v njegovo sedanje nepriljudno domovanje. Z] neizmerno potrpežljivostjo in še večjo ljubeznijo mu je laj& bridko pregnanstvo.
Lovca sta dospela do majhnega gaja, kjer sta morala zaviti na desno. Gojmir se je naglo okrenil in pomahal materi z rokovI pozdrav. Gojca mu ga je odvrnila z ljubezni polnimi očmi. Ko sta] izginila med gostim zelenjem, se je obrnila in odšla z otož smehljajem na lepih ustnih v stajo. Nepotrpežljive živali so jo J sprejele z glasnim, očitajočim meketanjem.
,,Lep dan bova imela, očka!" je rekel Gojmir in pogli kvišku.
,,Sodim, da bo lep."
,,Danes sem vzel večji lok s seboj. Ves teden sem se vadili njem. Streljam že prav dobro. Puščica mi zleti kakor lastovka in j zadene, kar hočem ..."
,,Ni li preveč samohvale? No, pa bomo videli! Nemara bo| vendarle res. . ."
,,Resnica je, prava, gotova resnica!" je zatrjeval deček in| brenkal po tetivi.
Začuli so se glasovi, lomljenje vej in šum stopajočih nog.
Stojan se je zdrznil in vznemirjen obstal.
,,Pojdi, Gojmirče! Ogniva se jim s poti!"
Sin ga je vprašujoče pogledal, krog njegovih mehkih usten sel je zopet zarisala trda, ostra četa, oči pa so se mu zabliskale v| ponosni volji.
„Ali zakaj, očka?"
,,Ne izprašuj, pojdi!"
Toda bilo je že prepozno. Skozi gaj je držala samo ozkapot| in ta je bila na obeh straneh tako gosto zarasla, da se je mačk komaj in komaj splazila med grmovje. Pohiteti nazaj je bil nemogoče, zakaj že so se pojavili prvi ljudje, prihajajoči sem odi jezera. Med glasnim govorjenjem, spremljanim po bučnem sme-1 hu, so se jima bližali. Bili so zapozneli lovci iz Podgorja in Prelo gov, ki so se pripeljali z brodovi preko vode in so po najkrajl poti hiteli navkreber, da se pridružijo drugim tovarišem, čakajo-] čim na zbirališču.
Stojan se je neodločno obrnil, stopil nekaj korakov nazaj,1 potem pa se naglo umaknil kraj poti, da naredi bližajočim se lov-J cem prostor. Izmučen in bolesten izraz, sličen onemu, ki ga imajo in ga navzamejo dolgo preganjani, tako ljudje kakor živali, seje] začrtal na njegovem pobledelem obličju. Kodroglavi Gojmir gaje | neumorno in žalostno opazoval; drobna usta so bila še vei
trdno stisnjena.	____
Komaj so ju prvi lovci zagledali, ko so že obstali in zaklicali I zadaj sledečim tovarišem nekaj besed, šum je nagloma utih trušč pojenjal. Molče, s prezirljivimi obrazi je šla dolga vrši Zaleščanov mimo obeh nezadružanov. Sami znanci... Vse, vse jel Stojan še poznal, le najmlajših ne. Bledica na njegovih licih] se je hipoma umaknila temni rdečici. Nekdanji tovariši niso več hoteli poznati... In med njimi je bilo mnogo, mnogo takih, ki so ga nekoč iskali in si želeli njegovega prijateljsi Toda seveda... postal je nazadružan, slabši kakor najslabši med j njimi...
Globoko na prsi je sklonil glavo. Zdelo se mu je, da se mora j ponižati pred njimi, ponižati pred vsemi temi polnopravnimi za- j družani... Ali s čim je zaslužil zaničevanje? Jeza je vstajala v] njegovem srcu; hitro je zopet dvignil obraz in vprl oči v mimoidoče. Nekaj kot globoko preziranje je preletelo njegova brzoj pomirjena lica.
Zadnji lovec je prihajal. Njegov obraz ni izražal zaničeva Noga mu je zastajala, z očmi, polnimi solz, je tih zašepetal njego-1 vo ime, tako tiho, da ga drugi niso mogli čuti. ,,Stojan..."
Nezadružan mu ni odgovoril, le njegove oči so se srečale z očmi mladega Ljubomisla in ga otožno vdano pozdravile. Nato se je obrnil, popravil na rami lok in stopil na izpraznjeno gozdno |
pot.
,,Pojdiva, sinko!"
Njegov glas je bil gotov in miren kakor vedno, toda Gojmir ga J ni čul; tiščal je glavo v gosto lešnikovo grmovje, ki ga je skoro j docela zakrilo s svojim širokim listjem. Roke so se opirale naj tanko deblo mlade breze, rastoče tik ob poti.
(Se nadaljuje)
Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj |
VELIKA POLOMIJA
151. Joco pa je zahteval akcijo. Nekje bi moralo zapokati, da bi tako vcepili ljudem strah v kosti... Vnel se je hud prepir. Stanko je pri večini prišel do zaključka, da so postali malodušni in da jih vse bol j utrujata negotovost in neprestana zmota, ki jim jemljeta tudi voljo do vsakršnega gibanja. Le zakaj so pravzaprav tu? Priznal si je, da cilja te avanture še zmeraj ni razumel. Vedel je le, da ga nekje na koncu te poti čakata Mira in zajeten kup denarja.
152. Nenadoma je zarezal v komaj se prebujajoče jutro oster, nekam razumevajoč glas, ki jih je v hipu prikoval na tla. Bil je klic, ki so ga v tem trenutku najmanj pričakovali: POZIV NA PREDAJO. Glas »rdečega kapetana«, ki je stal ob deblu borovca, le nekaj deset metrov pred njihovimi položaji, ki so si jih v naglici našli v skalovju grmovju, jim je dajal jasno vedeti, da so obkoljeni in da imajo le dve možnosti: predajo, ki pomeni življenje, in smrt.
153. Nejeverno so se spogledovali, nato so oči obvisele naj
Jocu. Kletvica mu je obvisela na ustnicah, nato pa je izdavil: | »Predaje ni. Če crknemo, crknemo!« ... Kapetan jih je ponovno ! opozoril, da je čas skoraj potekel. Aco in še dva so se v trenutku odločili. Joco ni mogel posredovati, talko hitro so skočili Iz zaklonov, zagnali puške daleč stran od sebe in počasi, z dvig njenimi rokami stopali čez jaso, kjer se je zraven kapet dvignilo še nekaj glav iz grmovja.
Kje je naša ljubezen do narave
Rada grem v naravo. Uživam na svežem zraku in v tišini, ki jo nudi gozd. Razmišljam o svežini nedotaknjenega gozda, ko mi nenadoma zastane noga. Kaj takega!? Cela jama je »okrašena« kot nogometna jelka. Polivinila-ste vrečke, počeni lonci, star štedilnik, pokvarjeno kolo in še in še bi lahko naštevali.
Prav takšna je tudi naša reka Paka. Ponaša se z raznobarvnimi odtenki. Vali se kot gost pokvarjen sok. Ne smemo misliti, da bi v njej živela kakšna riba. Že od daleč lahko zaznaš njen »prijeten« vonj. Mi pa govorimo o lepotah naše narave. Rajši se zamislimo kaj bo čez deset, dvajset let? Bomo živeli od odpadkov? Kaj pa zrak? Vse te tovarne in avtomobili, ki so nujno potrebni naši družbi, nam bodo uničili zrak.
S čisto vestjo lahko priznam, da premalo storimo za ohranitev narave. Vedno govorimo o dragih čistilnih napravah, toda zavedati bi se morali, da ima narava še večjo ceno.
Milena Hrastnik, 8. b.
OŠ Šmartno ob Paki
Moja mačka na deželi
Imela sem muco, ki ji je bilo ime Pika. Ker sem imela preveč dela s šolo, smo se s starši zmenili, da jo bomo podarili znancem na deželi. Čez nekaj mesecev je nphova muca, ki so jo imeli že prej, dobila mladiče. Bilo je zelo čudno, saj sosedje daleč naokoli nosi imeli nobenega mačka. Pogosto sem razmišljala, zakaj moja muca ne dobi mladih muck. Zato sem svojo muco odpeljala k veterinarju ki jo je pregledal malo natančneje in ugotovil, da moja muca ni muca, ampak maček. Njeno nežno zveneče ime Pika smo morali spremeniti v bolj primemo Piki.
Anita Kotnik, 3. a oš Miha Pintar Toledo Velenje
Videl sem
zajčka
Prvi pomladni dan je bil lep in sončen. Ko sem se sprehajal po zelenem travniku, sem opazil da se nekaj premika. Bil je zajček. Ušesa je imel dolga, smrček pa čisto majhen. »Zajček, zajček«, sem ga klical, a se ni dal doklicati. Zbežal je in se ni nikoli več vrnil.
Damjan Brunšek. 3. a oš Bratov Letonje Šmartno ob Paki
Ob 60-letnici železničarske stavke
Trije mladi nagrajenci iz Šmartnega
Ob 60-letnici železničarske stavke je Železniško gospodarstvo iz Ljubljane razpisalo mladinski literarni in likovni natečaj, ki se mu je odzvalo 11.180 učencev osnovnih šol. Poslali so 3780 literarnih in 7400 likovnih prispevkov. Posebna žirija je pod vodstvom pisatelja Janeza Vipotnika izbrala najboljša literarna dela in razdelila več prvih, drugih in tretjih nagrad. V natečaju so se še posebej izkazali učenci osnovne šole Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki, saj so se kar trije s svojimi deli uvrstili med najboljše. Robi Kumer je dobil prvo. Danica Hrastnik drugo in A lenka Jeromelj tretjo nagrado. Mladi nagrajenci so o svojih literarnih prispevkih povedali:
ROBI KUMER, 1. a razred: »Zelo sem se razveselil prve nagrade in odslej bom v šoli še rajši pisal spise. Nagrade so nam podelili v Ljubljani. Pot v Ljubljano je bila zelo zanimiva. Bilo je veliko pionirjev, gledali smo vlake in videli tudi šolo. kjer se učijo železničarji. Rad imam železničarje in morda bom tudi sam opravljal ta poklic, ko bom velik.«
DANICA HRASTNIK — 3. a razred: »Rada imam pisanje, vendar za spise doslej še nisem dobila nobene nagrade. To priznanje je zame zato velik uspeh in vsi smo se ga zelo razveselili. Moj očka je železničar, tako. da dobro poznam ta poklic in sem z veseljem pisala o njem.«
Vlak
Jaz moram paziti, da me ne povozi vlak. Ker sem šele v prvem razredu, o prometu ne vem še dovolj. Ko grem po mleko, moram čez železniški prehod. Na vlaku je veliko potnikov. Vlak je velik in dolg. V potniškem vlaku se vozijo potniki.
ROBI KUMER
Moj očka je železničar
Moj očka opravlja železniško službo že dvajset let. To delo jc naporno in tudi odgovorno. Zgodaj vstane m tudi ponoči dela. Opravlja kretniško službo. Spušča zapornice, premika vagone, poskrbi za signal. To delo je tudi zelo nevarno, saj se mora plaziti pod vagoni in ga lahko že zaradi majhne nespret-nosti povozi vlak. Tudi kretnice mora pravilno postaviti, da ne pride do nesreče. Večkrat se zgodi kakšna nesreča. Takrat se vedno prestrašim, če bi mi očka povozil vlak. Žalmi je ljudi, ki so umrli zaradi svoje nespretnosti, ko so prečkali progo. Ponosna sem. da moj očka opravlja tako delo in še ni naredil nobene napake. Očka pa vedno pravi, da delo ni težko in da ga rad opravlja.
DANICA HRASTNIK
ALENKA JEROMELJ — 1. a razred: »Tudi moj očka je železničar, zato sem se želela za ta spis posebej potruditi. Zelo sem vesela nagrade in tudi očka me je pohvalil. Denarno nagrado bom prihranila za kotalke.«
Delo opravlja z velikim veseljem
Moj očka je železničarski skladiščnik. Vsak dan popiše in olistka vagone. Tovor, ki ga pripelje vlak. skrbno pregleda in zloži v skladišče. Skrbno mora kontrolirati, kako delavci nalagajo ali razlagajo vagone. Največ razlagajo hlodovino in deske. Naložijo jih na tovornjake in odpeljejo v Nazarje. Zvečer mora vse naložene vagone stehtati. Očka to delo opravlja z velikim veseljem, čeprav pride domov zmučen. Kadar pripoveduje, kako je v , službi, ga poslušam z velikim veseljem.
ALENKA JEROMELJ
Rudar
Na igrišču
Ko sem hodila v malo šolo. smo se velikokrat igrali na otroškem igrišču. Zelo rada sem se vozila po toboganu. Toda nekega dne se mi je dvignilo krilo. Zapeljala sem se po vročem toboganu in si pri tem odrgnila kožo na nogi. Tako me je peklo, da sem imela solze v očeh. Najraje bi se razjokala, pa meje bilo sram. Odslej naprej sem se vozila po toboganu le takrat, kadar sem imela dolge hlače.	Barbara Zupane, 3. b.
OŠ Šmartno ob Paki
igrišču
M e=
:•<' iiii \ II II II II I II II II II II
Rudar. Prišel je iz rova. dušljivega in temnega, zgaran in sključen; svojo mladost in življenje, je bil pustil doli, premog gaje izžel. Obraz se mu je stemnil, še bolj pomračil, kajti tudi zunaj ni bilo sonca. Zastirala mu ga je beda. lesena koča in kopica otrok, lačnih in razstrganih; kot on. bodo tudi ti odšli v rove in kopali. Za koga?
Vojna, strašna in uničujoča, a hkrti cesta, po kateri je prišel kmet do zemlje, delavec do življenja, vrednega človeka. Rudar je prišel iz rova in zunaj je sijalo sonce, res je sijalo na ruševine, toda vedel je, da si bo s svojim delom na njih postavil svoj dom. Zato je garal tudi zunaj, kajti vedel je. da dela zase in za svoje otroke. Postavil si je dom in hkrati zgradil mesto. Zgradil je stolpnice, šole, trgovine. Odpravil je bedo in pomanjkanje ter si ustvaril življenjski standaru, nove medčloveške odnose. In še vedno gradi in ustvarja. Stavbe v mestu so visoke in ponosne, kaleor je ponosen vsak delavec, kijih je gradil, kakor je ponosen vsak občan, ki živi v takem mestu.
Brina Ornik, 8. a
Zakaj ga občudujem?
Kakor hrast, ki se upira vetru in snegu, se mi v mislih vedno predstavlja moj oče. On je vzor, ki ga občudujem.
Prestal je drugo svetovno vojno in okusil vse strahote, ki lahko doletijo človeka v vojni. Deloval je kot kurir. Reševal je ranjene partizane in kot ostali borci veroval v svobodo, v boljši jutri. Po vojni se je vključil v delovne akcije in pomagal graditi našo domovino. Iz nič sta mamica in očka postavila naš topel dom. Vendar je bila naša sreča kmalu pretrgana. Pred nekaj meseci je očeta zadel srčni infarkt, zatem kap. Toda njegovo pogumno srce ni klonilo pred boleznijo. Postavil se ji je z vso silo po robu in z močno voljo, ki jo je črpal iz ljubezni do življenja, ki je bilo tako težko prebrodeno. je zmagal. Premagal je našega največjega sovražnika-bolezen.
Z meseci postaja vedno močnejši in rade volje pomaga pri gospodinjskih opravilih. Velikokrat se z mamo spreta, kdo bo skuhal kosilo. V zgodnjih jutranjih urah. ko je v naši koltinici še megla in zunaj brijez mraz. je pri nas toplo in na mizi nas že čaka
skrbno pripravljen zajtrk, ki ga pripravi očka. Na njegovem jedilniku prevladujejo žganci in kavica. za kosilo repa in slaščice, kijih ima očka zelo rad. Večkrat mora na kontrolo. Kadar se učim. sem skoraj vedno pred televizorjem. Mati pa sprašuje: »Se uči ai pa lenari?«. Očka pa: »Seveda se uči« in me že pocuka za uho in ponavlja: »Le kaj bo s teboj. veš. gledalcev imamo preveč in jih na žalost več ne potrebujemo!«
Zelo rad gleda risanke. Na njegovi stop-pop lestvici je največkrat pesem Bleda luna. Zelo lep glas ima. Nekoč je nameraval v opero, vendar zaradi nas tega ni zmogel. V večernih urah, ko se zberejo možje iz vasi, zazveni prelepa domača pesem. Po hišah se odpro okna in babicam zdrsijo po licih solze spominov.
Zelo rada imam očka in včasih postanem kar ljubosumna na mamo. Če bi očka vedel, da sem ga opisala, bi rekel: »Zenščine, zopet čvekate.«
Brigita Meža, 7. d oš Anton Aškerc Velenje
Srečanje z vojaki
Na prvi pomladni dan sem v gozdu zagledal Vojaka. Eden je prišel k nam na vikend s čutaro po vodo. Z bratcem sva šla z njim nazaj v gozd. Vojaka sta nama pokazala orožje. Povedala sta. da imajo vajo.
Srečanja z vojaki sem bil zelo vesel. Tudi jaz bi rad postal pogumen in prijazen, predvsem pa dober vojak.
Beno Šonc. 1. a.
O Š Miha Pintar—Toledo Velenje
Kako sem se stepla
Igramo se na dvorišču. Dekleta igramo odbojko, fantje pa nogomet. Ker je žoga okrogla, nam odleti med fante. Toda ti nam je ne vrnejo. Začne se prepir. Jaz se razjezim in udarim malega Simona. Fantje se zanj potegnejo, dekleta pa zame. Na srečo seje vse končalo brez poškodb. Žogo pa smo le dobile nazaj.
Mojca Leskovšek. 3. b OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki
Dogodek na
»V vrsto!« reče tovarišica bolj glasno. Ura telovadbe. Stojim poleg Martine in Andrejke. Čakamo navodila. Imamo vaje za ogrevanje. Toda sreča nikoli ne počiva. Špolaknem se. padem in si raz.bijem koleno. Stisnem zobe. da me ne vidi tovarišica. kako sem nerodna.
Mojca Lenovšek. 3. b OŠ Šmartno ob Paki
Na obisku pri folklorni skupini
Sprejela naju je mrzla in nič kaj gostoljubna dvorana. Poslulo naju je strah. Nisva si predstavljali, da bova v takem ledenem vzdušju opisovali življenje šmarške folklorne skupine. Led je prebila tovarišica Ema Goršek, kije pri folklorni skupini že od vsega začetka. Povedala nama je nekaj o delu folkloristov in »Mlučvi«. ki jo je ta skupina uspešno predstavljala v našem in drugih krajih. Kaj kmalu sva bili priča, s kakšno ljubeznijo folkloristi gojijo stare plese in običaje. Opazili sva tudi, da so člani folklorne skupine različnih starosti, pa se kljub vsemu dobro razumejo.
Najbolj naju je zanimalo, kje so dobili stare predmete, ki so sedaj že prava redkost. » Vse predmete smo dobili od ljudi, ki živijo v okolici in še imajo na podstrešju kako starino. Starejši so tudi povedali, kako je včasih potekala mlačva. Na osnovi vseh podatkov smo s Karlo Podvratnik in folkloristi začeli vaditi. Seveda je bilo težko, kot je pač težko na vsakem začetku. Najvažnejše pri vsem tem pa je bilo. da so govorili v tukajšnjem narečju, saj bi bila sicer Mlačva precej slabše predstavljena.
O tem sva se tudi sami prepričali. Domača govorica je naredila vzdušje na odru domače in prav nič izumetničeno. Kaj kmalu naju je radovednost gnala dalje, zato sva vprašali tovariši-co Emo. če se je zgodilo na vajah kaj smešnega. Usta so se ji kar sama razlezla v nasmeh, nato pa je dejala: »Seveda, pa še kako smo se smejati. Naši mlatiči do nedavnega namreč niso znali ravnali s cepci. Najprej so namesto po podu udarjali sebe, ko pa so se naučili paziti nase. so začeli klatiti drug drugega. Najbrž vaju ni treba prepričati, da smo se do sitega nasmejali.«
Tudi ta večer so bili vsi člani razpoloženi, zato so šale kar deževale.
Folkloristi pa se naju niso še takoj rešili. Povprašali sva jih. kuj jim pomeni delo in življenje v folkorni skupini. Odgovori pa so bili takile:
Zdenka Kolenc: »Že dolgo se ukvarjam s folkloro. Pritegne me obujanje starih, že skoro pozabljenih plesov. S to dejavnostjo sem začela že v Kranju, po poroki pa jo nadaljujem tukaj, v Šmartnem. Moram reči. da so mi tukajšnji plesi zelo všeč.«
Marjane Kolenc: »Za folkloro,me je navdušila žena in priznati moram, da mi ni žal. Veselim se vaj. saj se tu sestanemo in pokramljamo o vsakdanjih težavah. Vse pa nas druži ubuja-nje starih običajev.«
Anica Banko: Tudi mene je pritegnila ljubezen do starih, • že skoraj pozabljenih plesov. Mislim, da nam je vsem všeč. da pridemo skupaj in se pogovorimo. Če bi prenehali s folklorno dejavnostjo, bi v sebi čutila praznino, saj smo se drug na drugega zelo navezali.«
Prav vsi pa so dejali, da jim pomeni delo v folklorni skupini razvedrilo in sprostitev, saj so kot ena trdna družina. Ko sva odhajali domov, je bilo v nama nekaj velikega in toplega.
Darja Resnik OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki
Iz muzeja Velenje Piše: prof. Jože Hudales
Življenje in delo rudarjev v Pesju med dvema vojnama
Družinsko in družabno življenje v Pesju 18.
Družine v koloniji so bile precej velike in so štele od pet do dvanajst članov. Večina družin je bila enogeneracijskih, saj je v majhnih rudniških stanovanjih že tako bilo premalo prostora za številne otroke. Izjema so bile le individualne hišice. Tam je običajno ostal doma tudi otrok, ki se je prvi poročil. Ženske v koloniji niso bile stalno zaposlene in zato so se njihovi možje večkrat pošalili: ,,Zdaj pa grem, moram babo s sonca v senco prestaviti, da se mi ne bo stopila". Vendar pa tak očitek ni bil upravičen, saj so imele ženske vedno dovolj in preveč dela na vrtovih, na lastnih in tujih njivah, v hlevčkih, ukvarjale so se s šivanjem itd. Tudi breme varovanja in vzgajanja otrok je padlo v glavnem na njihova ramena. Kadar so imele preveč dela v hiši ali okoli nje so mlajšim otrokom pogosto napravile ogradico iz kolov, jim pogrnile deko, ter jih pustile, da so se tam sami igrali. Ce so imele delo na njivi, so jih vzele s seboj v košu, ter jih tam dale spat v senco, ali pa so koš pokrile z deko. Starejši otroci, ki so že hodili v šolo, so bili nekoliko bolj prepuščeni sami sebi. Iz bezgovine so si delali pištole in frače, se šli ,,ravbarje in žandarje", se igrali ,,šolo", (današnji otroci poznajo to igro pod imenom ..gimnazija") in kegljali s „kuglo na žnuri". Njihovo priljubljeno igrišče je bilo ob Paki, kjer so se poleti kopali. Pogosto pa so tudi ,,raubšicali" ribe. Pri tem so-jih večkrat zalezovali žandarji, zato so raje lovili z roko, ker bi jih palice ovirale pri begu. V bližnjem potoku so večkrat lovili rake. Oboje so kar sami spekli na prostem, kadar pa je bil ulov bogatejši, so bile ribe in raki dobrodošlasprememba na enoličnem jedilniku vse družine.
Pesje je bilo pred II. svetovno vojno močno povezana soseska. Sorodstvenih vezi sicer med njihovimi prebivalci ni bilo mnogo (vsaj v začetku obravnavanega obdobja), ker so bili vsi priseljeni od drugod, toda družili so jih drugi vzroki. Moške predvsem skupno izpostavljanje nevarnosti na delovnem mestu in delo sploh, podobno napredna politična zavest, delovanje v istih društvih, nenazadnje pa skupno posedanje in ,,debate" ob gostilniški mizi pri Malanšku ali kje drugje. Ženske so se čutile nekoliko bolj povezane le z neposrednimi sosedi, vendar pa so redno prihajale v stike tudi z drugimi ženskami iz kolonije, če ne drugače pa v trgovini ali pri peki kruha v skupni krušni peči.
Precej izenačen socialni položaj in iste skrbi za preživljanje družine so zlasti v kriznih letih precej dvignile nivo medsebojne pomoči. Ta se je najbolj izrazito pokazala ob večjih delih in ob boleznih in nesrečah, ki so zadele posamezne družine. Prepirov je bilo v koloniji malo in popolnoma sprtih družin ni bilo. Seveda pa so se tako kot vsepovsod, kjer ljudje živijo skupaj, včasih pojavljali manjši spori, največkrat zaradi otrok. Skupnih izletov, ki bi prebivalce kolonije še bolj zbližali, razen v okvirih nekaterih kulturnih društev, ni bilo. Vsako leto pa so skupaj praznovali sv. Barbaro, kije bila po izročilu zavetnica rudarjev.
Pisma bralcev
Ljubitelji cvetlic"
V začetku marca smo člani društva za varstvo in vzgojo ptic Šaleške doline Velenje s prostovoljnim delom, kakršno je v našem društvu že običaj, urejevali svoj sedež in njegovo okolico, ob velenjskem nogometnem igrišču. Pred dvema letoma smo zasadili na zelenici več brez, da bi olepšali okolico. Med letom so nam objestneži uničili in polomili več zasajenih sadik. Te smo nadomestili z novimi. Da bi se breze prijele smo jih več dni zalivali, vodo pa nosili celo iz jezera. Toda tudi te (pet) je nekdo izruval in jih tudi odnesel.
Turistično društvo Velenje
Vedenje, ki naj ne bi bilo vzor
V petek, 9. maja je okoli 17. ure iz šoštanjske smeri pripeljal po Partizanski cesti v Velenju Izletnikov lokalni avtobus. Voznik je začel dajati svetlobne signale vozniku drugega Izletnikovega lokalnega avtobusa CE 947-55, ki je prihajal iz Velenja. Za njim so vozili trije osebni avtomobili. Oba avtobusa sta ob srečanju ustavila vozili na sredini precej široke ceste, ne da bi to svojo namero pravočasno nakazala. V tistem hipu je prišlo do verižnega trčenja treh osebnih avtomobilov, ki res niso vozili v dovolj veliki varnostni
razdalji in so namero obeh voznikov avtobusa prepozno opazili.
Ko je prišlo do trčenja, sta to opazila tudi voznika avtobusov in hitro odpeljala s prizorišča nesreče.Zakon o cestnem prometu
Odpraviti določene pomanjkljivosti
V sredo, 14. maja so se zbrali na rednem občnem zboru člani turističnega društva Velenje, na katerem so pregledali delo društva v preteklem obdobju, sprejeli nov program dela, izvolili upravni in nadzorni odbor, ob koncu pa podelili letošnje priznanja za urejenost hiš ter okolice. Rednega občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki sosednjih turističnih društev, kot tudi predstavnik turističnega društva Šantanel na Koroškem.
Po pregledu opravljenih nalog so prisotni delegati ugotovili, da je bilo delo društva v preteklem letu kljub neštetim težavam uspešno. V načrtu dela Turističnega društva Velenje, ki deluje že več kot dvajset let, je bilo v zadnjih letih zaslediti vse bolj načrtno in usmerjeno skrb za varstvo okolja. Dejavnost društva je bila usmerjena tudi na boljšo turistično in gostinsko ponudbo. V času, ko je potrebno vsako možnost, ki nudi ustvarjanje dohodka temeljito izkoristiti, je postala dejavnost turističnega društva pomembna na vseh ravneh. Tako so člani društva v preteklem letu skupaj s kmetijsko zadrugo Ero Velenje ter Gozdnim gospodarstvom Šoštanj organizirali zelo uspelo prireditev kmečki praznik, ki vsako leto privabi vedno več ljudi. V polni meri seje društvo vključilo v pripravah na pustni karneval ter mednarodni plesni turnir ,.Evropa pleše". V preteklem letu so bili tudi na strokovnih ekskurziji na Bavarskem (ZRN), in na Nizozemskem, izmenjali pa so tudi izkušnje s tamkajšnjimi turističnimi delavci. Stike pa so navezali tudi s turističnim društvom Šantanel na Koroškem.
Na rednem občnem zboru so
sprejeli tudi program dela za prihodnje. Dejavnost turističnega društva bo usmerjena predvsem na intenzivnejše delovanje turistične propagande, vzgoje prebivalstva v turistični smeri, v izobraževanje vodnikov, izboljševanje ter vzdrževanje okolja, seveda načrtujejo še druge naloge. Med drugim bodo morali spremeniti dosedanji način organiziranja društva, saj mora to omogočiti neposrednejši stik z vsemi KS, s turističnimi gospodarskimi organizacijami v občini Velenje, posebej pa še z odbori za varstvo okolja. Za skladnejše delovanje in razvoj turizma v naši občini se bodo morali še tesneje povezati z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki občine in organizacijami združenega dela ter z njimi proučiti naloge, vlogo in mesto društva Velenje v skupnem družbenem razvoju.
Poglobiti bo potrebno tudi sodelovanje s sosednimi turističnimi društvi, iskati nove možnosti za vključevanje v turistično dogajanje, na novo proučiti vlogo kmečkega turizma, zasebnega gostinstva. Večjo skrb bodo morali člani turističnega društva Velenje nameniti povečanju in popestritvi turistične ponudbe v naši občini. Izdelali bodo nov prospekt ter panoramsko karto.
Med dokaj težkimi nalogami je tudi usposobiti Hudo luknjo za ogled. V ta namen so izvolili posebno komisijo, ki naj bi poskrbela za uresničitev te naloge. Nov upravni odbor pa bo moral že na samem začetku delovanja poiskati skupno pot z Rdečo dvorano ter najti ustrezne prostore za nemoteno delovanje društva.
Ob koncu rednega občnega zbora pa so podelili zlato,
srebrno ter bronasto vrtnico in veliko priznanj, ki so jih prejeli posamezniki za lepo ureditev hiš, delovne organizacije ter hišni sveti. Bronasto vrtnico so prejele Tinka Selan, Ivanka Jamnikar, Cilka Blažič ter Vida
Zerdoner. Srebrno vrtnico je dobila Daniela Lipovšek, zlato pa Pepca Hohkravt. Za dolgoletno delo v Turističnem društvu Velenje pa je Branka Mravljak prejela posebno priznanje.
Planinsko društvo Gornji grad
Dom na Menini spet odprt
Letošnja pomlad se je prevesila že v drugo polovico. Napočil je čas pohodov in nadvse prijetnih izletov. Planinci, izletniki in ljubitelji Menine že lahko preživijo prijetne dni oddiha v planinskem domu, ki je odprt v mesecu maju vse sobote in nedelje. Od 1. junija pa vse do oktobra bo dom odprt in oskrbovan neprekinjeno, v oktobru pa le ob lepih nedeljah in sobotah. Kasneje pa bo dom na voljo tudi organiziranim skupinam, če se te predhodno prijavijo planinskemu društvu Gornji Grad.
Do planinskega doma na Menino vodi več poti. Iz Tuhinjske doline se do doma lahko povzpnemo iz vasi Cešnjice, iz Štajerske smeri pa iz Šmartnega ob Dreti do
Gornjega Grada, od koder vodijo do doma kar tri dobro označene poti. Prva pelje mimo ,,Smreke" j čez Strmi vrh, ostali dve pa se pričenjata na vzhodnem delu Gornjega Grada in vodita čez Baronico ter mimo kmeta ; Semprimožnika. To pot planinci uporabljajo največkrat. Do doma pa lahko pridemo tudi iz Nove Štifte. Po vseh do sedaj naštetih poteh je do doma dve do tri ure hoje. Ena najlepših poti, ki vodijo do doma pa pelje čez prelaz , Črnivec (902 m).
Menina je znana po zelo bogati gorski flori in favni, ki je vredna opazovanja. Naloga vseh ljubiteljev Menine pa je, da takšno tudi
ohranijo.
Planinsko društvo Velenje
Spet na izletu
( lani planinskega društva Velenje smo se v mesecu maju odpravili že na šesti izlet v tem letu. Tokrat na Šmarno goro, Rašico in Kamniško Bistrico.
Cilju naproti smo se odpravili z avtobusom. Mimo nas je brzela pomladna pokrajina. ki seje kopala v razkošnem sončnem siju. Kot
Ta primer pa ni osamljen. Pred nedavnim je neznanec potrgal lepo negovane narcise na cvetlični gredi na Levstikovi. Potrgal je kar 23 cvetov.
Nujno bo treba, ne vem na kakšen način, zaščititi cvetlične nasade, predvsem pa betonske posode< za cvetje, katere so po zasaditvi vrtnarjev, čez določen čas spet prazne.
Krajani in občani bodite budni in skrbite, da bomo javno razkrinkali tiste, kateri nam uničujejo vse tisto, kar nam krasi naše okolje.
Jože Volk
sicer pravi, da mora voznik prilagoditi hitrost (in varnostno razdaljo) razmeram na cesti. Toda avtobuse, ki se srečata in ustavita sredi ceste, kjer je dovoljena hitrost 80 km na uro, ne predstavljata niti približno normalnih razmer.
Takšnih neumnosti voznik verjetno ni dolžan predvidevati. Čudno je tudi ravnanje obeh poklicnih voznikov, ki sta po nesreči takorekoč pobegnila. Posredno sta vendarle krivca. Kaj o takšnem ravnanju meni ZSAM in odgovorni delavci pri Izletniku? Je takšno ravnanje ustrezno? Poklicni vozniki bi morali biti vzor na cesti. Vzor v vedenju v prometu in pomoči v nesreči, saj je cesta njihov kruh, kot to sami radi pravijo.
J. M.
od znKIJG-znKIJsuper
Nova alkalna baterija — za vse aparate, ki zahtevajo veliko električne energije.
Uporabna in priporčljiva je za otroške igrače, filmske kamere, prenosne magnetofone, gramofone kasetne radijske aprate itd.-
Kjer navadne Leclancheove baterije zaradi velike obremenitve odpovedo, baterije SUPER ZMAJ vedno zadovoljijo naše potrebe. Baterija SUPER ZMAJ je zaščitena proti iztoku in je dvakrat boljša od navadne Leclancheove baterije.
IS* to*
Za električne aparate in žepne svetilke — univerzalne baterije »ZMAJ«.
Baterija SUPER 9 V je zračno depolarizacijska, zato je trikrat boljša od navadne baterije. Namenjena je za tranzistorske radijske aparate, male kalkulatorje, TV — pilote. Uporabna je za vse vrste tranzistorskih aparatov.
Ljubljana
venec so se v dalji svetile Savinjske Alpe. Tudi na te se bomo letos še povzpeli. Pot nas je vodila mimo Ljubljane proti Tacnu do Vikrč. Po Sof ski poti smo krenili proti 676 m visoki Grmadi. Pod njo je na majhnem gričku grad Ro^ cen. v katerem je šola za m' ličnike kadete. Po ozki stezi smo se vzpenjali vedno više. Prispeli smo na prelaz, od tod pa smo pot nadaljevali na Šmarno goro. Ta dan je imela manj obiskovalcev, kerjebilv »dolini« pohod po poteh okupirane Ljubljane. Vodja izleta je 38 planincem povedala najpomembnejše o poti in ciljih ekskurzije, zlasti je poudarila pomen obiska vasi Rašice ter razglednega stolpa, planinskega doma in spomenika narodnemu heroju Stanetu Koscu.
Po ogledu zanimivosti, opazovanju daljne in bljižne okolice ter po kratkem počit- ^ ku na Šmarni gori smo se po drugi poti vrnili v Vikrče. j Takoj na to smo nadaljevali pot do Rašice, ki jojeoicupa- • tor \ celoti požgal. Na tem majhnem, a nevarnem pod- ( ročju je delovala Rašiškačeta, ki je dala pet herojev. Med njim i sta bila tudi Stane Kosec ter Rezka Dragar. Sedaj je v vasi veliko modernih hiš. Ta dan je bila zelo praznična. Sadno drevjeje bujno cvetelo. Manjkalo pa tudi ni cvetja v lepo urejenih vrtovih. Iz vasi smo krenili naprej proti Ra-šiškemu oziroma Koščevemu hribu, na katerem je planinska koča. Ob spomeniku narodnega heroja Staneta Kosca smo imeli krajši kulturni program. Seznanili pa smo se z življenjem, delom in junaštvom partizana, ki je umrl v Begunjah. Slišali pa smo tudi o hrabrih dejanjih Rezke Dragar. ki je bila prav tako borka Rašiške čete. ____i
Ko sojo v Begunjah skupaj s 16 borci pripeljali na strelišče, je vzkliknila: »Streljajte, a vedite, d a ne boste zmagali.«
Z avtobusom smo nadalje-\ali pot v Kamniško Bistrico. Ta tako lep kotiček naše domovine nas je znova privabil.
Toda čas neusmiljeno beži. Morali srno se vrniti. Na potse bomo podali spet 25. maja. in sicer na Nanos ter v Pred-jamski grad.
J. Hočevar

mika 20 (532) - 23. maja 1980

11
gostinstvo velenje, p.o. velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje
Četrtek, 29. maj — Majda
DIREKTORJA DO AVTOPARK
OBJAVLJA prosta dela in naloge
VODJA PRODAJE PROGRAMA III (1)
ZA PRODAJO KUHINJ PROGRAMA GORENJE
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje:
-da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo
-da imajo 3 ali 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali
vodstvenih delih
-znanje vsaj enega tujega jezika -moralno-politična primernost
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: REK Velenje, DO AVTOPARK Velenje, Koroška 62.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
REDNI KINO VELENJE
DEŽURSTVO	ZOBO-
ZDRAVNIKOV V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
24. 5. in 25. 5. 1980 dr. Zora PAVLOVIČ, Sercerjeva 17, Velenje
—	visoka ali višja šola komercialno ekonomske smeri oziroma tehnično lesne smeri s tremi oziroma petimi leti delovnih izkušenj;
—	vozniško dovoljenje B kategorije;
Kandidati naj pošljejo vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Kadrovska operativa »Gorenje«, TGO Velenje. Poskusno delo 75 dni, kandidati bodo o izbiri obveščeni do 1. 7. 1980.
23.	5. — petek ob 18. in 20. uri AMERIŠKA VROČICA — italijanski glasbeni; režija: Claude Miller; igrata: Mircho Carven, Zora Kerr
24.	5. — sobota ob 18. in 20. uri VOJNA NA KOLESIH — akcijski; režija: Charles Griffith; igrata: Ron Howard, Christofer Morris
25.	5. — nedelja ob 18. in 20. uri VOJNA NA KOLESIH — akcijski
26.	5. — ponedeljek ob 18. in 20. uri GRŠKI LASTNIK LADIJ — ameriški akcijski, režija: J. Lee Thompson; igrata: Antony Quinn, Jacqueline Bisset
27.	5. — torek ob 18. in 20. uri ZAKONSKE SKRIVNOSTI — angleški ljubezenski, režija: Philipe Seivil; igrata: Jaquline Bisset, Peter Oskarson
28.	5. — sreda ob 18. in 20. uri ZAKONSKE SKRIVNOSTI — angleški ljubezenski
29.	5. — četrtek ob 18. in 20. uri DOŽIVLJAJI PRIVATNEGA DETEKTIVA — angleška krimokomedija, režija: Stanly Long; igrata: Christopher Neil, Suzy Kendall
DEŽURSTVA ZDRAVNIKOV V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
23. 5. — 25. 5. 1980 dr. Jovan Stupar
26. 5. - 27. 5. 1980 dr. Peter
Lazar
28. 5. - 29. 5. 1980 dr. Valter Pirtovšek
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO »ERA«
Delovna skupnost skupnih služb
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb v skladu 7. člena pravilnika o delovnih razmerjih.
OBJAVLJA prosta dela in naloge
PRAVNIŠKA DELA
OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE VELENJE
RAZPISUJE DELA IN NALOGE
DEŽURSTVO VETERINARJEV V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ
od 23. 5. — 29. 5. 1980 — Peter RIHTARlC, dipl. vet., Šošanj, Prešernov trg 7, telefon — 881-143
KOORDINATORJA PIONIRSKE OR GANIZACIJE IN DRUŠTEV PRIJATE LJEV MLADINE V OBČINI VELENJE
Za opravljanje navedenih del morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	visoka ali višja izobrazba pravne smeri;
—	2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časim. Poskusno delo traja 3 mesece.
Vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: DO ERA, Kadrovska splošna služba, Velenje, Kersnikova 1, v roku 15 dni od dneva objave.
Pogoji:
-	srednja ali višja izobrazba pedagoške smeri; -vsaj tri leta delovnih izkušenj;
-	moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidate prosimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Občinska zveza prijateljev mladine Velenje, Kidričeva 23, v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju ponudb.
PRODAM kovinsko okno, prevlečeno z luksiranim aluminijem. Mere 2,52 x 2,20 m. Prodam tudi litoželezen steber lepe izvedbe, primeren za zunanjo svetilko — višina 2,5 m. Plačilo možno tudi z gradbenim čekom. Informacije: Splitska 13 Velenje (Bevče).
PRODAM R—4 letnik 77 s parno številko. Telefon dopoldne 881-311 ali popoldne 724-016 (Pra-protnik).
PROSIMO vse stranke, ki so imele v popravilu ženske škornje v čevljarski delavnici Franca Urban-ca, naj preverijo, ker je bil izdan napačen par (eden z zadrgo, drugi brez).
1ŠCEM sobo v Velenju, po možnosti s posebnim vhodom, za 2 do 3 leta, od 13. junija dalje. Plačilo po dogovoru. Naslov v uredništvu.
PREKLICUJEM spričevalo za I. letnik Elektrogospodarski šolski center na ime Janez Džokaj, Ozka ul. 5, Slovenj Gradec.
HLADILNO skrinjo Gorenje prodam. (Še v garanciji). Anica Sobota, Jenkova 11, Velenje.
ŠOTOR za 4 osebe prodam. Ogled popoldne. Franc Zibret, Šaleška 20 a, Velenje.
KINO DOM KULTURE
26. 5. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE — TAVANJEM POD SONCEM — švedski, režija: Hans Dalhber; igrata: GOsta Ekman, Inger Lise Rypdal
Komisija za delovna razmerja zbora delavcev Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje objavlja dela in naloge
NOVINARJA
v uredništvu Našega časa in Radia Velenje Pogoji:
—	visokošolska izobrazba,
—	najmanj 1 leto delovnih izkušenj.
Zaželeno vozniško dovoljenje B kategorije.
Delo m naloge se združujejo za nedeločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 90 dni.
Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh po objavi razpisa na Komisijo za delovna razmerja zbora delavcev Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Foitova 10.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku objave.
Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa
KINO ŠOŠTANJ
24.	5. — sobota ob 19.30 — filmska predstava odpade
25.	5. — nedelja ob 17.30 AMERIŠKA VROČICA — italijanski glasbeni
25.	5. — nedelja ob 19.30 GRŠKI LASTNIK LADIJ — ameriški akcijski
26.	5. — ponedeljek ob 19.30 VOJNA NA KOLESIH — akcijski
28. 5. — sreda ob 19.30 DOŽIVLJAJI PRIVATNEGA DETEKTIVA — angleška krimokomedija
GOSTINSTVO VELENJE
OBVEŠČA cenjene goste, da poleg ustaljenega programa v HOTELU PAKA, RESTAVRACIJI JEZERO inKAJUHOVEM DOMU v Šoštanju nudi DOMAČE SPECIALITETE za ljubitelje domačih slovenskih jedi.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Obiščite Restavracijo JEZERO, kjer vam bodo v soboto popoldne in nedeljo ponudili odojka z mlado čebulo.
23. 5. — petek ob 20. uri VOJNA NA KOLESIH — akcijski 27. 5. — torek ob 20. uri DOŽIVLJAJI PRIVATNEGA DETEKTIVA — angleška krimokomedija
S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin cvete s solzami svežimo, a v srcu ostaja polno bolečin.
V SPOMIN
24. maja mineva eno leto. odkar si nas brez besed zapustila naša draga žena. mama in stara mama
PRIDITE, ZADOVOLJNI BOSTE
Pepca Oblak
Rudarsko
elektroenergetski
kombinat
VGRAJUJEMO radijske sprejemnike v avtomobile ter montiramo vtičnice za priklop prikolice
JANEZ PELKO AVTOELEKTRO SERVIS
D. Kvedra 12 Velenje. Telefon 851 — 046.
Težko je verjeti, da te ni več med nami, le žulji tvojih pridnih rok nas na vsakem koraku spominjajo na tebe. Hvala vsem, ki sejo spominjate in na njen prerani grob prinašate šopke cvetja in prižigate
svečke.
Žalujoči: mož, sin Gusti, hčerka z družino, ter mama, bratje in sestre in ostalo sorodstvo.
Kadrovsko splošni sekktor
Razpisna komisija pri delavskem svetu SOZD REK Velenje RAZPISUJE dela in naloge:
VODJE DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB SOZD REK VELENJE
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil mož. oče in stari oče
Martin Lenart
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo
kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
-visoka ali višja strokovna izobrazba družboslovne smeri,
- 5 let delovnih izkušenj,
-znanje nemškega ali angleškega jezika,
-moralno politična primernost.
Kandidati naj vložijo pismene prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: KADROVSKO -SPLOŠNI SEKTOR REK VELENJE, Rudarska 6, pod oznako za razpisno komisijo prj DS SOZD REK. Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let.
Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku razpisnega roka.
Srečno!
Žalujoči: žena Rozalija in otroci z družinami.
REK Avtopark
p. o., Velenje
RAZPISUJE prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa
gorenje
pranraet i
Komisija za delovna razmerja TOZD PROMET
Koledar
Petek, 23. maj — Željko Sobota, 24. maj — Marija Nedelja, 25. maj — Dan mladosti	-Ponedeljek, 26. maj — Filip Torek, 27. maj — Avguštin Sreda, 28. maj — Vojislav
NAŠLA sem nove čevlje 3. 5. 1980 na avtobusni postaji Velenje. Lastnik jih dobi pri Heleni Srnovš-nik, Tomšičeva 41, Velenje.
PRODAM 125 PZ, 44.000 prevoženih km. Informacije Serdin-šek, Cesta I—10 Velenje. Telefon 852-032.
AM1 8 Break, letnik 1972 ugodno prodam. Leon Podvratnik, Šmartno ob Paki.
_
Številka 20 (532) - 23. maja 1980
Vlak bratstva in enotnosti
Znova s prijatelji
Kot že nekaj let zapored ho tudi letos 5. junija prispel v Slovenijo Vlak Bratstva in enotnosti. Iz raznih krajev Srbije bo pripeljal v našo občino mnogo gostiteljev slovenskih pregnancev in njihovih sorodnikov. Tudi v velenjski občini potekajo množične priprave na kar najboljši sprejem udeležencev letošnjega Vlaka bratstva in enotnosti. Velenjski gostitelji se trudijo, da bi svojim prijateljem iz Srbije minili dnevi kar najlepše in prijetno. Vselej ob takih priložnostih se znova pokaže in potrdi, da bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov raste v mogočno drevo z globokimi koreninami, ki ga ne more zamajati še tako močen vihar.
Z dvema gostiteljema smo se pogovarjali tudi mi. In nastal je tale zapis.
MARA KOBLAT: »Tudi letos sem povabilasvoje stare znance, da me obiščejo. Pripravila bi jim rada kar najlepši sprejem in poskrbela. da bi se počutili kot doma, med svojimi najbližjimi, med svojimi otroki, sodelavci. Lansko leto sem se tudi sama udeležila Vlaka bratstva in enotnosti. S preprostimi besedami se ne da povedati, kakšen sprejem smo doživeli. Treba je videti in doživeti to bratstvo, ki nas povezuje že vrsto let. Vezi so trdne m nikoli se ne bodo pretrgale. V Kruševcu, kjer sem lani preživela nekaj nadvse prijetnih in nepozabnih dni, sem si ogledala mnoge njegove znamenitosti in vse pomembnejše organizacije združenega dela. Potovanja seje udeležila tudi moja hčerka, kije v tem kraju preživela najzgodnejša leta otroštva. Čvrst stisk roke in bratski objem sta nam ob odhodu potrdila, da se bomo kmalu spet videli. Težko že pričakujem svoje ljudi. Rada bi jim povrnila vsaj delček tistega, kar so oni storili za nas v tistih težkih vojnih časih. Vendar menim, da se jim ne bom mogla nikoli oddolžiti.« IVAN MELE: »Letos bom že tretjič gostitelj udeležencev Vlaka bratstva in enotnosti. Znova se bomo srečali stari znanci in zelo dobro prijatelji. Vrata moje hiše so jim vedno odprta. Trudil se bom. da bodo zadovoljni in da se bodo še radi vrnili tako, kot se jaz rad vračam v kraj. kjer sem preživel vojna leta. Vlaka bratstva in enotnosti sem se udeležil že štirikrat. To, kar smo doživeli, je bilo nekaj veličastnega. Hitro ti zmanjka pravih besed, s katerimi hočeš opisati vse. Izseljen sem bil že leta 1941 v Titovo Užice in od takrat dalje sem stari znanec vseh krajanov. Tu seje rodila tudi moja hči. ki se vedno rada vrača v te kraje. Nikoli ne bo mogoče pozabiti prijateljstva, ki se je spletlo med nami in ki ga iz leta v leto bolj utrjujemo. Bili so nadvse prijazni gostitelji in upam, da jim bom to veliko gostoljubje lahko vrnil.«
Priznanje kolektivu postaje milice Velenje
MARA KOBLAT
IVAN MELE
Vzgojno varstvena zavoda
Za vse otroke v vrtcih ni prostora
Organizirana vzgoja predšolskih otrok je za njihov uspešen razvoj velikega pomena. Prav zaradi tega si prizadevamo, da bi vključili v organizirano varstvo kar največ otrok ter jim tako nudili kar najboljše pogoje za razvoj. Tako skoraj vsako leto odpiramo v Velenju pa tudi v okolici nove vrtce, žal pa vsem otrokom, ki bi želeli obiskovati vrtec tega še ne moremo omogočiti.
Na prihodnji seji skupščine občinske skupnosti otrokega varstva Velenje bodo delegati med drugim potrdili tudi pravilnik, po katerem bo komisija, ki deluje pri vzgojno varstvenih zavodih Velenje, in Šoštanj, sprejemalo otroke v vrtce. Komisiji sestavljajo delegati izvajalcev, krajevne skupnosti, zbora uporabnikov občinslce skupnosti otroškega varstva, socialna služba in zdravstvene službe.
Komisija bo obravnavala vse tiste prošnje, ki jih bodo starši vložili do 30. maja letošnjega leta. V vzgojnovarstvenem zavodu Velenje bodo v naslednjem šolskem letu na novo sprejeli 248 predšolskih otrok in sicer imajo na voljo za
Miličniki so zapisali
Prekratka varnostna razdalja
16. maja se je ob 12. uri in 20 minut se je v križišču Celjske in Foitove ceste zgodila prometna nesreča, v kateri se je voznica telesno težje poškodovala.
Voznica osebnega avtomobila Anica Biščan je zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v zadnji del tovornjaka, ki je ustavil v
križišču zaradi rdeče luči na semaforju. Pri tem se je telesno težje poškodovala in odpeljati so jo morali v celjsko bolnišnico. Predvidevajo, da voznica ni mogla ustaviti pravočasno svojega zaradi napake na zavornem sistemu avtomobila, kar pa bodo organi za notranje zadeve naknadno ugotovili.
Za uspešno delo pri utrjevanju sistema družbene samozaščite
Ob dnevu varnosti je — kot smo na kratko že poročali v prejšnji številki našega tednika — predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun sprejel delavce postaje milice Velenje in oddelka za notranje zadeve skupščine občine Velenje, jim čestital ob prazniku 13. maju, in spregovoril o njihovem neprecenljivem deležu h krepitvi varnostnih razmer v občini.
Enako pa velenjski miličniki vlagajo velike napore tudi v prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva. Glede na to, da jih ni dovolj, morajo opravljati veliko nadurnega dela, vendar so na sestanku sklenili, da bodo kar tisoč tako opravljenih nadur v prvih štirih mesecih, v vrednosti nad 100 tisoč dinarjev, namenili za stabilizacijo. Poudariti je treba, da delavci postaje milice kljub majhnemu številu zaposlenih vztrajno in vestno opravljajo svoje naloge na vseh področjih. S takšnim delom prispevajo k uspešnemu odkrivanju in raziskovanju kaznivih dejanj, vzdrževanju javnega reda in miru, zlasti uspešno pa v zadnjem času opravljajo tudi
nadzor v cestnem prometu. V letošnjem letu v občini beležimo znatno zmanjšanje prometnih nesreč in števila poškodovanih, posebej spodbudno pa je, da letos na cestah velenjske občine še ni bilo smrtnih nesreč. Na tako ugodno stanje je vsekakor vplivalo tudi dobro preventivno delovanje. Prizadevno se je kolektiv postaje milice Velenje v preteklem obdobju vključil tudi v usposabljanje pripadnikov narodne zaščite in tako prispeval pomemben delež k dobri varnostni kulturi delovnih ljudi in občanov. Dobro in učinkovito pa sodelujejo tudi z drugimi organi v občini in seveda tudi z občani oziroma krajevnimi skupnostmi in tozdi.
Za njihov prispevek k utrjevanju sistema družbene samozaščite, dobrim, stabilnim in trajnim varnostnim razmeram oziroma za njihovo uspešno delo na vseh področjih delovanja v preteklem obdobju jim je na slovesnosti predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun podelil posebno priznanje izvršnega sveta.
KS Bevče
Začeli graditi prizidek
V krajevni skupnosti Bevče so že v obdobju drugega samoprispevka načrtovali izgradnjo prizidka k gasilskemu domu. Ker niso imeli dovolj denarja, dela niso mogli steči takrat, ko so želeli, ampak so jih morali odložiti na sedanje obdobje. Kaže, da gre sedaj zares. V nedeljo so slovesno obeležili začetek zemeljskih del pri izgradnji novega doma krajanov, katerega bodo gradili skupaj z obnovitvijo obstoječega gasilskega doma.
Z novim objektom bodo pridobili večjo dvorano in prostore za delo društev — manjše sejne sobe ter za delo civilne in narodne zaščite. VLADO RAMŠAK, predsednik sveta krajevne skupnosti nam je dejal na nedeljskem slovesnem začetku del, da je novi prizidek za kraj nujno potreben, saj imajo sedaj na voljo vse družbenopolitične organizacije in društva za svoje delo le skromno pisar-
no v obstoječem gasilskem domu.
Predvidevajo, da jih bo nova naložba veljala milijon 79 tisoč dinarjev. Predsednik krajevne skupnosti je povedal, da so si že zagotovili vsa sredstva, če upoštevajo, da bodo veliko naredili še z udarniškim delom. Ta dela so ovrednotili na približno 500 tisoč dinarjev potrebni denar pa so dobili iz samoprispevka, nekaj pa v obliki obveznic ter v obliki lesa, ki so ga prispevali' krajani.
V Bevčah upajo, da bodo objekt zgradili do konca prihodnjega leta. To pa bo tudi njihova najpomembnejša naloga v tem obdobju, takoj po njeni uresničitvi pa bodo začeli uresničevati naloge sedanjega referendumskega programa, katere med drugim zajemajo ureditev prepotrebnih krajevnih cest in asfaltiranje ceste skozi Vrtače v Zgornjem delu Bevč.
— sv —
otroke rojene leta 1974 47 mest, za 1975 72 mest, za 1976 29 mest, za rojene 1977 19 mest, za 1978 45 mest, sprejeli bodo 12 otrok rojenih leta 1979 in 1980 ter 29 otrok v družinsko varstvo. Vpise otrok v vrtce so že opravili v jcra-jevnih skupnostih Škale, Pesje in Konovo.
Že doslej pa so v vzgojno varstvenem zavodu Velenje prejeli kar 550 prošenj za sprejem v vrtec.
V šoštanjskem vzgojno varstvenem zavodu pa bodo sprejeli v enoto Šoštanj 6 otrok rojenih leta 1974, štiri rojene leta 1977 18 rojenih leta 1978 in 14 rojenih leta 1979 ali 1980. V šmartnem ob Paki imajo prostih 12 mest za otroke rojene leta 1974 in 12 mest za letnike od 1977 do 1975. V Topolšici bodo lahko v jeseni na novo sprejeli 16 otrok rojenih leta 1974 ter 12 otrok ostalih letnikov.
Prošnje za sprejem otrok v vrtec bo kot vse kaže mnogo več kot pa prostih mest, zato bodo imeli komisiji za sprejem otrok težko in odgovorno nalogo, saj bosta morali odbrati tiste, ki so organiziranega varstva najbolj potrebni.
M. Zakošek
Čimveč dela prostovoljno
Kulturni večer ob dnevu mladosti
Nagrade za bralce
V petek, 23. maja ob 19. uri bodo v razstavnem prostoru Kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" Velenje odprli razstavo slik in plastik štirih likovnikov, članov kluba šaleških likovnih ustvarjalcev iz Velenja: Marjana DREVA, Andreja KREVZLA, Petra MAT-KA in Poldeta ROBERA. Marjan Drev, ki je študent IV. letnika akademije za likovno umetnost — smer kiparstvo, se bo predstavil s svojimi najnovejšimi plastikami, Andrej Krevzel in Peter Matko, oba iz Šmartnega ob Paki, sta študenta II. letnika pedagoške akademije v Ljubljani, se bosta predstavila z oljnimi slikami. Polde Rober pa dela na rudniku lignita Velenje in se bo predstavil s plastikami iz lignita.
Uvodno besedo v katalog, ki je ob tej razstavi izšel, je napisal umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin iz Kranja. Pokroviteljstvo pa je prevzela zveza kulturnih organizacij Velenje, ki obsega tudi dejavnost omenjenega kluba.
V kulturnem programu bodo sodelovali učenci Glasbene šole iz Velenja, kolektiv velenjske knjižnice pa bo ob dnevu mladosti podelil najzvestejšim mladim bralcem velenjske, šoštanjske in šmarske knjižnice posebna darila v priznanje za njihovo ljubezen do branja knjig ter za spodbudo ostalim. Nežka Mlakar, avtorica najbolj branih knjig ANČI, bo govorila o nastajanju te knjige ter o bralni kulturi.
Med slovesnim sprejemom so podelili srebrno priznanje republiškega sekretariata za notranje zadeve Tomislavu Bahunu, posebni priznanji sta prejela tudi Peter Črešnik in Karel Krajnik za 20-let-no delo. Predstavniki oddelka za
notranje zadeve skupščine občine Velenje pa so se ob tej priložnosti zahvalili Ančki Vrhovnik, ob njenem odhodu v pokoj za dolgoletno delo v prijavno odjavni službi oddelka.
V imenu kolektiva je priznanje izvršnega sveta sprejel komandir Franc Krapše
]
Šaleška doHtta med NOB
V spomin na 9. maj 1945, ko je bila podpisana brezpogojna kapitulacija nemških enot za Jugovzhodno Evropo in ob otvoritvi spominske sobe v Topolšici. pripravlja osnovna organizacija zveze socialistične mladine Topolšica s pomočjo občinske konference ZSMS Velenje in pod pokroviteljstvom občinskega odbora ZZB NOB Velenje kviz na temo Šaleška med NOB.
Razveseljivo je, da seje prijavilo na kviz veliko ekip. kar 30. To potrjuje, da živi med mladimi v osnovnih šolah in v krajevnih skupnostih občine Velenje veliko zanimanje, da bolj podrobno spoznajo narodnoosvobodilno borbo v Šaleški dolini in da te tradicije ohtinjajo in negujejo.
Kviz bo v soboto. 24. maja. s testiranjem ob 15. uri. Zaključni del kviza. s kulturnim programom, ki ga bodo pripravili mladi iz krajevne skupnosti Topolšica. pa se bo pričel ob 17. uri v kinodvorani Topolšica.
B. A.
Značkarji v spomin maršala Tita
25. maja bo v klubu upokojencev znova živahno. Velenjski zbiralci značk bodo priredili svoj že tradicionalen sejem značk, kovancev in znamk. Tokratno srečanje bodo priredili v spomin na dragega tovariša Tita, saj prav gotovo ni med nami krajana, ki ne bi želel imeti v svoji zbirki lik heroja in velikega voditelja.
J. H.
Uspešni na gostovanju
Nogometaši velenjskega Rudarja so v borbi za obstanek v II. zvezni nogometni ligi osvojili pomembno točko v gos-teh. Z ekipo Vrbasa so v nedeljo igrali neodločeno 0:0. V nedeljskem kolu bo na nogometnem igrišču ob velenjskem jezeru rudarski derbi, saj bo v Velenju gostoval trboveljski Rudar.
Še bolj uspešne so bile rokometaJice Velenja saj so v Slavonskem Brodu premagale domačo ekipo kar s 13:6. Jutri bodo igrale spet v Rdeči dvorani, njihove nasprotnice bodo rokometaSice Džakova.
00 ZSMS TE Šoštanj
Pripravili bodo kviz
Osnovne organizacije ZSMS termoelektrarn Šoštanj organizi- j rajo ob 25. maju, dnevu mladosti že tradicionalen kviz pod geslom Tovariš Tito, mi ti obljubljamo, da s tvoje poti ne bomo skrenili
Po šest ekip z vsake strani bo preverjalo svoje znanje iz 70. letnice rojstva Edvarda Karde 30. let delavskega samoupravlji ter 35. let zmage nad faši;
Kviz bo potekal v kulturnem t _____
v Šoštanju in v veliki dvorni. Hmezada v Žalcu v soboto, 24.
maja s pričetkom ob 18. uri.
Šoštanj
Novo p rkirišče
Tudi v industrijsko močno razvitem Šoštanju je bilo zadaje i čase veliko pomanjkanje parkirnih prostorov. Zato sta se krajevna skupnost Šoštanj in interesni' komunalna skupnost občine Velenje odločili, da uredita veJlji parkirni prostor za Kajuhovim domom.
K sofinanciranju sta pritegnila še trgovsko in proizvodno podjetje Era iz Velenja in Kajuhov dom, ki imata v neposredni bližini svoje lokale. Tako so delavd komunalnega obrtnega centra pred dnevi v glavnem že zaključili asfaltiranje in ostala dela na tem velikem in lepo urejenem parkirnem prostoru, ki ga je Šoštanj nujno potreboval.
Krvodajalska akcija
Občinski odbor RK Velenje in krajevna organizacija RK Šoštanj sta pripravila krvodajalsko akcijo, ki bo v torek 27. 'maja v prostorih
bivše občine Šoštanj.
Organizatorji predvidevajo, da se bo te humane akcije udeležilo okrog 300 krvodajalcev iz Šoštanja in okolice. Da bi akcija kar najhitreje potekala, bodo povečali število odvzemnih ekip ter tako skrajšali čas čakanja.
V. K.
Invalidi na Sutjeski
Društvo invalidov Velenje je pred dnevi organiziralo tridnevni izlet v Bosino in Hercegovino. 50 invalidov jie v teh dneh obiskalo najrazličnejše kraje, pomembne iz NOB, k spomeniku na Kozari in Sutjeski pa so položili tudi vence ter se tako oddolžili spominu padlih junakov-
V. K.