■ ■ • ■ ' rji;
< - ■ a
Največji sl«*enski dnevnik
v Združenih državah	|
u M lete ... $6.00 I
i'
a 7
Veiiazafieieto - - -	$6.00
Za. pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev t Ameriki«
The largest Slovenian Daily in the United States.
Imc«J every day except Sanaa?« and legal Holidays 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2870.	Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, »t the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1379.	TELEFON; CORTLANDT 2876.
NO. 247. — ŠTEV. 247.	NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 20r 1923. — SOBOTA, 20. OKTOBPJl. 1923.	VOLUME YYXI. — LETNIK XXXL V
VELIKA DEBATA GLEDE PROHIBICIJE
Sprejeta je bila resolucija glede strožje izvedbe osemnajstega amendmenta. — G-overnerji bodo storili vse, kar bo v njihovi moči, zvezna vlada pa mora skrbeti, da se bo uvoz piva, vina in žganih pijač zmanjšal. — Zaliteva governerja Blaima.
West Baden, In«!.. 1<>. <»kl<>l>ia. — Tukaj s<> je vršila kfiitVii m a l«.v< nu ij< \\ ki s«> s«> sestali v namenu, <la sprejmejo razne <lol«H-he. potoni katerih I>i bilo nmgoiV /nnnjšati sp]o>fio krčenje « somnajstojra amendmenta.
Sprejeta je bila resolueija. ki pravi, da bodo ^over nerji posaineziiili ameriških držav i ;.{ eli vse sile ter >ku-saii prisiliti prebivalstvo, da ]><> spoštovalo in vpostevalf dnln.hr oseinna jsteua amendment a.
Resolueija pa tudi poziva vlado, naj prepreči import piva, vina in žganih pija<*. Posamezne države namreč ni majo te |»raviee.
Nadalje je bilo re<*eno, da j<* narodna probibiei ja se daj del ustave Združenih držav ter da se vsak državljan ki krši prohihioijo, j ri^greši proti ustavi.
Konferenca je prepričana( ?da pretežna večina dr f.ivljanov spoštuje tozadevno postavo.
Wiseonsinski veruer Blaiui je bil o<lločnn proti da bi bila resolueija z vzklikom sprejeta. Zahteval je, naj vsak troverner i oda pisano izjavo, ee je za resolucijo ali ne.
Njegova zahtevi je bila sprejeta.
(ioverner Parker iz Txniisiane je rekel, da bo takoj zapustil zborovilnieo, kakorhitro bo le en governer glasoval za predlogo. Poudarjal je, da je kukluksklaiiskc vprašanje zaenkrat veliko važnejše kot pa proliibieijsko Ne s ]»rohibieijo, s kukluksklanei naj se bavi konferenca.
Po teh besedah je odšel iz dvorane.
Texasški governer Neff je rekel, da je bilo po raznih delih njegove države že najmanj dvajsekrat proglašeno vojno stanje zastran proliibieije.
Resolueija ni bila soglasno sprejeta, toda podpisala jo je večina governerjev.
(ioverner države New Jersey, Silzer, je rekel, da njegova država ni nič bolj mokra kot so ostale države.
Državne oblastf m sieer prizadevajo izvesti ]>ostavo. la dobm volja iih- ne zaleže.
todj
Pretežna večina ljudstva je odločno proti osemnajstemu amendment u.
ZBOROVANJE 0KLAH0MSKE DRŽAVNNE ZAKONODAJE.
STRAHOVITA BEDA NEMŠKIH OTROK
Nemčija bo prosila ves svet za pomoč, posebno pa Ameriko. — Tisoče in tisoče otrok umira lakote. — Stresemann bo poklical k sebi dopisnike vseh listov ter jim bo pojasnil obupen položaj. — Nadaljni krušni nemiri.
Poslanska zbornica oklahomske državne legislature je z v Kko ver'.no zavrnila pr<-db>g governerja altona. naj se uradno odloči, kateri poslanci so člani kuk luk.-klansk»» organizacije. Walton pravi. <la med poslanci najmanj 60 7 r kukluksklancev. Ker .j«* bil nje« -v ]>r • .Hop zavrnjen. je to potemtakem resnica.
ČEDNA ZGODBA 100% KUKLUKSKLANCA
Baptistovski duhovnik se je tako grdo napil, da. so ga morali aretirati. — Izpustili so ga šele, ko se je irtreznil__Zaradi "bolezni" ni mogel pred sodišče.
FRANCOSKI KOMUNISTI PROTI INVAZIJI.
Pariz, Francija, 19. oktobra. — Franco*ke komunistične zadruge -<» izdale spomenico, v kateri odločno obsojajo francoski imperi-jaltzem. ki tako nesramno izrablja nemški proletariat.
Marcel Caehin j«* frovoril o n<*-varnosti nemških fašistov.
Atlanta, Ga.. 10. oktobre. — Danes se je imel pred tukajšnjim so-jdiščem zagovarjati baptistovsk:
~	---duhovnik Caleb A. Ridlev zastran
ZDRAVSTVENO STANJE NEW- pijanosti in neprevidne vožnje. Y0RSKEGA ŽUPANA HYLANA Xj< 'nev advokat j»* pa r»'k«d
--'sodniku, da so "preeastiti bolni
Dr. John A. Ferguson je izjavil.; in da ne morejo priti v sodno dvo-da se zdravstveno stanje new-!rano
vorškega župana i!vlai a
n*
>re Obravnava je bila torej prrlo-
stano boljša.. Bolnik vsako noč žena.
mirno sj>j in j«- v>ako jutro krep- V sredo so'duhovnika, ki je ob-kejši. Zadnje dni je nekoliko tr- enem tudi navdušen Kuklukskla-p« ! v>led m-prebave. pa mu je nf><* aretirali, ker je njegov avto-tudi v t* ni oziru obrnil,! na boljše, niobil vozil v strašnem zik-zaku po
—--, glavni ulici. Možak je bil totalno
pijan. Ko so ga spravili v ječo.
TOCOSK! RADIXALCI IZSORNE RAZMERE PROTI MILLERAKDU V SOVJETSKI RUSIJI
Berlin, Nemčija, 19. oktobra. — Nemčija je ban-kro.tna. Lakota trka na tisočo vrat. Pomoči ni otlni-kjer.
Nemška vlada so bo ]>osliižila zadnjega sredstva. Ves svet. posebno pa Ameriko, bo ]trosila za njuno pomor.
Nemški kanrlev Stresemann je rekel. <la je taka prošnja potrebna, če ne. bo umrlo lakote na-tisoče moških, žensk in otrok v Ruhr okraju.
Ko je rekel francoski ministrski predsednik Poincaro nemškemu odposlancu Noesehu. da bodo ostali Francozi zavedno v Ruhr okraju, če Nemčija ne bo ugodila francoskim zahtevam, je prepustita nemška vlada vse porur-sko prebivalstvo, nekako pet milijonov oseb, lastni usodi.
Edinole zunanja pomot* bi te reveže ohranila pri življenju.
Stresemann namerava poklicati jutri k sebi vse berlinske časnikarske poročevalce ter jim pojasniti obupen položaj, v katerem se nahaja nemška deca.
Da bo vlada prist edila nekaj denarja, bo odpustila v kratkem času petindvajset odstotkov svojih uslužbencev.
Potemtakem bo število nezaposlenih znova naraslo za 300.000 oseb.
Iz Draždan, glavnega mesta Saške, poročajo o novih krušnih nemirih.
Stresemann je danes ponovno skušal pobotati se s Saško, pa se mu ni posrečilo. Saški ministrski predsednik Zeigncr noče ničesar slišati o kakem sporazumu, i Berlin, Nemčija, 13. oktobra. — Časopis tbZeit" je-|danes objavil članek, v katerem svari Francoze, naj ne pri-
Radikalci odločno zahtevajo, naj Predsednik Coolidge je sprejel v;tirajo do viška nemške potrpežljivosti.
bi bil francoski predsednik povsem nepristranski. — Mille-randeva politika je protiustavna
avdijenci nevvycrskega poslanca Kpmiltana Fisha, ki mu je obrazložil, krt je videl v Rusiji
in v Evroni.
Pariz, Francija. 10. ok: — Opozicijske stranki so prepričane, da bo pri prihodnjih predsednik francoske republ ke na istem stališču kot je bil svoječas-np maršal MacMaelion, ki je bil prisiljen zapustiti predsedniške-mesto.
Prejšnjo nedeljo je imel Mille-rand v Evereuxu govor, v katerem se jasno zavzemal za stv;ir
Washington, 1). (\. 10. okt. —
v »htvah Te dni .se je vrnil s svojega potovanja p« Nemčiji in Rusiji new-vur.iki poslanec Hamilton Fish.
Danes ga sprejel v avdijen-ci ])i*edsednik Cool id ge ter se dolgo < i >a pogovarjal ž njim.
Fisii je povedal predsedniku.
SMRT
PROHIBICIJSKEGA AGENTA.
SHAKESPEARJEV ROKOPIS SO NAŠLI.
--London, Anglija, 1!». oktobra. —
Richmond, Va., 19. oktobra. —	Izvedenci za pisavo >o ujr »tovili.
Včeraj zvečer je bil tukaj ustre-	da je neki r< kopis. ki ;»• b'l že
ljen državni prohibicij^ki inšpek-	sto let v Jiritskem muzeju, pisal
t or I). F Lambert. Fstreljen je	slavni angleški dramatik Shakes-
bil iz zasede. O morilcu nimajo	peare. Potemtakem je to edin ro-
d o seda j ve nobenega sledu.	' kopis slavnega dramatika.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
•• potom naio bank« ixrrtujejo sanesljivo, hitro tal po nlikifc
W*mnJ m kil« mmtm mm JifMkflJa:
Baapoftilja na Mdn)« poftte In lxplaCnJe "Kr. pofttn| Moral «nd" In "Jtdruaka banka" v LJubljani. Zagreba, Beoptda Kranja, Olju, Mariboru. Dubrornlka, gpUto. Sarajeva aH drugod, kjer Je pai aa hitre tap la čilo na Jagodne je.
1000 Din....... $12.80
2000 Din....... $25.40
500 Din....... $63.00
W ntkuinu. Id iMlaJt manj kot •» tlao4 ainarl«« » centov ca hMdIim In iru«e etreAke.
Italija in
UJa aa Opatiji Ui ZmOrm.
•nmljo:
•Ji
200 lir	................$10.10
300 lir	................$14.85
500 lir	........ $24.25
1000 lir	................$47.50
•H*. M mata J« manj	M M lit
ln tirna eedaj nI etalne, men;^ m nftnt In
nI Bocoet podati natanCne eeae maprej. doe. ko nam doepe pnelenl denar v rok*.
so našli pri njem se tri polne steklenice žganja.
Ko se je naslednjega dne iz-treznil. je najprej protestiral. Uer so pa aretiral/ potem je pa priznal. d« se $ra je v božjem strahu na lizal pri nekem svojem prijatelju.
Izpuseen je bil pod petsto dolarjev varščine.
K"ukluksklanei so napeli vse si-da bi pra še isto noe dobili iz jeee, pa se jim ni posrečilo]
Skof je bil pijanca žc prej par-krat popnal iz občine, pa se je} moral celo škof ukloniti pritisku | tajne organizacije, in pa je doslej še vselej sprejel nazaj.
< 'ianek se pričenja z besedami.
**< iorje tiranom, kaerem zasleduje prokletstvo poraženega in izstradanega naroda. Stavili so nam zahteve, katerim absolutno ne moremo ugoditi. Nemčija ne more do smrti izstradati vsega svojega prebivalstva, dase bodo Francozi čez mero najedli.
"Francija ne zahteva ničesar drugega kot uničenje pretežnega dela nemškega prebivalstva. To je Nemčija že zdavnaj spoznala in skrajni čas je, da to spozna tudi ostali svet. Nobena nemška vlada, pa naj bo taka ali taka, ne more ugoditi Poincarejevim zahtevam."
-Ko so Stresemanija opozorili, da bi imel odpust četrt da je sovjetska vlada v Rusiji milijona nemških državnih uslužbencev usodepolne posle-tu rji., ustaljena ter da je priljub- dice, je odvrnil: 4tTo ]>rav dobro vem. Toda to moram koalicije, torej za stranko, kateri ijona tako i>ri delavcih kot pri storiti vsledtega, ker hočem ohraniti državo pri življenju, na čel ju je ministrski prctlse«lnik 1 kmetih. V zadnjih desetih iiicmc- Nemčija mora ostati pod vsem pogoji in na vsak način." Poineare v državnem zboru.	eih so se razmere izboljšale naj-	Struca krilila stane danes eno milijardo mark. »Do-
Xadaljnn čas,,pisje napada pred ™anj za sto procentov. Rusi ima- her delavec pa zasluži v Nemčiji na dan toliko, da si lahko sednika republike zastran njegove setlaJ novo denarno enoto. Xe ]>rivošči eno četrtino štruee
protiustavne osebne politike. ■ imenuje se več rubelj. pae pa "če-. BerUn, Nemčija. 19. oktobra. - Bavarski vojaški Zahteva, da mora biti predsed- j	" ^ei Evroni^	diktator VOn K»hl' ^ "OCOj obvestil zvezno vlado, da se
n;k popolnoma nevtralen ter da " ' Fish o vem mnenju bi morale BaVarska 110 ho l^orila odredbam državnega braillbneua ne sme pripadati nobeni stranki. ! 1,1	min nju ni morale	-
Narodna konvencija radikalnih Združene države takoj priznati
socijalistov je odločno nastopila 1 boljsevisko Rusijo, kakorhitro bo	.v, .	.
Millerandu.	. izjavila, da je pripravljena vrniti -,a vojaškim diktatorjem vse Nemčije
vse premoženje, ki je bilo odvzeto posameznim Amerikancem.
Priznati mora tudi dolp. ki so ^°ssowa.______
pa napravili prejšnji vladni reži-
mi v Ameriki.	meri s cenarai leta 1914 i« vse za
...	, * * • . * .	procentov dražje.
Posebno presenetljiva je hitra	J
obnova ruskih železnic. Zveze na T°na premopa stane 27G fran-
plavnih črtah so sedaj bas tako kov> C*evlJev 72 tankov, Pred
dobre ali pa še boljše kot so bile *"ojno ^ ve,Jal Par bobrih čevljev
prot
Voditelj Herriot je rekel v svo-Jjern govoru:
Z velikim *»b/~ilovanjtim opa-žamo delovanje moža. ki bi moral stati nad \\>**mi strankami, pa jra strasti tako obvladale, da je začel kršiti ustavo.
e. ministra dr. Gesslerja.
Pred kratkim je predsednik Ebert imenoval Gessler-„„ . ojaškim diktatorjem vse Nemčije.
Bavarska sa vsledtegn noče priznati, ker je hotel od-,staviti bavarskega državnega poveljnika genera>a von
AQUITANIA" V VELIKEM viHAjaju.
EUSI PRAVIJO, DA NE MOBI- pred vojno. LIZIRAJO.
18 frankov.
, Povsem drugačne nazore ima
--! pa poslanec Fish v Nemčiji. Po-
Moskva, Tfu ija. 19. oktobra. — ložaj v Nemčiji je baje brezupen. MPMIKANEC BO POSREDOVAL Načelniki moskovskepra vojaške?a Nemška industrija se bo tekom BfED GRŠKO IN BOLGARSKO.! okraja so izdali danes izjavo, da dveh ali treh mesecev zrušila, ker
----Rusija ne mobilizira in da ni vpo- manjka industrijalcem zlate zalo-
Pari«, Francija. 19. oktobra. —i klicala štirih letnikov vojakov v.ge. Zaenkrat ni mogoče v Nemčiji Francisco de la Barra je sprejel svrho mobilizacije. Vojaki bodo skoraj ničesar kupiti oziroma pro-povabilo grške in bolgarske vlade, i *amo par tednov po l orožjem, na-i dati drugače kot za zlate marke, -da bo posloval kot posredovalec kar se bodo vrnili domov.	Vsledtega, ker nimajo nemški in-
dustrijalci zlatih mark, ne morejo kupovati surovin, da bi obratovale tovarne.
Tudi delavcev čati.
PREDSEDNIK ČEŠKE REPUBLIKE NA BOJIŠČU.
Ko je plul včeraj parnik Arpii-tania mimo Nantucket svetilnika, ga je zagrabil strašen vihar. I)va potnika sta bila težko, dvanajst pa lahko ranjenih.
glede vseh spornih vprašanj.
so se pojavila med Grško in Bol- '> , parsko izza zadnje balkanske vojne. — Da la Bara bo v kratkem _ T odpotoval v Atene, oziroma v So-	|| | ^ | J A i^f
IZŠEL JE SLOVENSKO-AMERIKANSKI
ne morejo pla-
fijo.
Italijanska akcija v tri-politaniji.
i
Tripoli«, 19. ^oktoVa. — Italijanske eete -so zadnje dni dosegle precej uspehov v bojih s tripoli-' tanskimi ustasi.
Največjo pome so jim nudili italijanski zrakoplovci. Usta&i so izgubili 400 mož. dočim jih je bilo na italijanski strani le par ranjenih.
__
Francoska invazija v Porurju je Za leto 192-4.	I velikanski neuspeh. Francozi so s
Vsem tistim, ki so ga naročili, svojo invazijo edinole to dosegli, ga bomo odposlali te dni,	da so popolnoma uničili vse nem-
Koledar je znanstvene, pončne ško gospodarstvo, in zabavne vsebine, ter ga bi mo-	-
ral vsak imeti. Naročite ga še danes!
CENA 40 CENTOV. Za Jugoslavijo je ista cena. 8LOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt Street, New York, Nf Y. ______________.>__
ŽIVLJENSKI STROŠKI V FRAN CUI NEPRESTANO NARAŠČAJO.
Pariz, Francija, 19. oktobra. —
Življenski vsakim dnem
Pariz, Francija. 19. oktobra. — Predsednuik 6ehoslo\1a«ke republike Masarvk si je dane« ogledal severno-francosko bojišče. Pri tem ga je spremljal francoski predsednik Masarvk. Ob tej priliki so se na bojišču vršili tudi veliki vojaški manevri.
Masarvk se bo te dni vrnil v Prago.
ŽIDOVSKI NEMIRI V GORNJI Š LEZI JI.
STRAŠNA SMRT ŠTIRIH DELAVCEV.
Berlin, Nemčiji., 19. oktobra. — V Beuthen in okolici so se te dni vršile velike j r »tižidovsl-? demonstracije. Policijski president Beck je bil prisiljen prepovedati ljudska zborovanja.
Kakorhitro bo policija opazila skupino ljudi, ki bo štela več kot pet oseb, jo bo nasilno razgnala.
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo
"PESMARICA GLAZBEN3 MATICE"
Za Štiri moške glasove Uredil Matej Hub&d
Farrell, Pa.. 19. oktobra. — Danes so se v tukajšnji tovarni Carnegie Steel Company smrtno po- Knjiga ima 296 strani, ter vsebn-nesrečili štirje delavci. Ko so spu-j je 103 najboljših in najnoTejSih ščali stopljeno kovino iz peci, se	pesmi s notami.
je odprla neka zavora. Eden je; «ea» s voitnino £3 00 vsled velikih opeklin takoj umrl.;	* postnmo $3. .
i stroški v Franciji z • ostali štirje pa pozneje v bolniš-:	"GLAS NARODA"
[nem naraščajo. V pri- \ niči.	i 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
; .ki, >£:.,. .
•ni PuMitftM c>
NAHODA, 20. PRT, 1923.
"•LAt
naroda-
mt MtnMrttu, I I C*rtlan#t Hfl
Kaj pa to?
Pod tem naxlovam pie "Jutro": Doznalj <=mo, da so se na Koc-evskem zbirali prp«pevki za vzdrževanje pasivnega, odpora Xemoev proti Francozom v Po-ruhrju. Med drugimi je poslal J. M. iz XeinSke Loke meseca aprila 250 (Jinarjev. Po vašem mnenju je to postopanje najmanj pregreška proti nevtralnosti naše dTŽave v •»poru meti Francijo in Nemčijo, na drugi strani pa je naša država, kar je glavno. osebno interesi-rana ua reparacijah in je torej tako ipatctje raznih '*lojalnih" kočevskih nenu-urjev direktno v nasprotju z našimi drž. interesi.
Peter Zgaga
Istofako vporaiwq je za tzvtnjenje. ofeMine. za otrpnelosf in oJiraneiost bolnih mišic fer udov.
C£MA JO /J* SO C£*TDV
Vprašajte V lekarnah*
LLOYD GEORGE
Smrtna kosa.
V	Cerknici je umrla županova soproga M. Obreza.
V	Celju je umrl Ivan Radič, i kj«r si uredi moderne postni poduradnik v pokoju v 67.! pr .store. Prezidava Senčarjeve hi-
W. F SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
trgovske
letu starosti.
V Boki Kotorski. kjer je služboval v vojni mornarici, je umrl naš rojak, navdušen Sokol Krnil Bizjak". Podlegel je infekcijski bolezni. ki mu je izkopala prerani grob.
Franca mrtvega s strelno rano. Sodna komisija je ugotovila, da
samomora ni znan.
Zastrupljenje otroka.
Pr» d kratkim je dospel v Ameriko bivši angleški ministrski predsednik Lloyd < Jeorge.
<> je res prvoboriler resniire, se bo kot tak proslavil ter Im» storil dosti dobrega Vsemu e loveč a list vu.
Njegovi govori so nadvse prepričevalni.
On temeljito pozna vse korenine politiene in gospodarske nevarnosti.
Te dni je govoril v Chieagn.
Vsebina njegovega govora je velejlomembna. Lloyd se je Franc sam ustrelil. Vzrok (Jeorge je treba smatrati prvoboriteljem resnice.	:
Govoril je kot državnik, ki vidi vse z jasnim očesom ter ima dober pogled tudi v bodočnost.
PosliLšaleem je korenito pojasnil sedanji politični po-ložaj ter kot strokovnjak opozarjal na nevarne posledice, ki se bodo razvile iz tega položaja.
Neovrgljivo je dokazal, da se bliža nov svetovni polom, katerega bi bilo mogoče le na ta način preprečiti, da bi strokovnjaki in mednarodni izvedenci dognali, koliko življenja je še v Nemčiji in kaj more to življenje produci j rati v gospodarskem in finančnem oziru.
Lloyd (George predobro ve, da je Francija odločno, proti taki konferenci strokovnjakov, ker so ji raparacije zadnja stvar, prva stvar pa popolno uničenje nemškega naroda.
Lloyd George je govoril o bajonetih, s katerimi se m <Ia voditi knjigovodstva.
Maščevanje je označil kot "pravičnost brez razsodnosti'*.
Koga je označil z besedo "bajonet" in kaj z besedo "maščevanje ', ni povedal v svojem govoru, toda vsak navzoč ga je razumel.
Tudi versaillsko mirovno pogodbo je preklinjal. Pristavil je, da je Kvropa tako rekoč sama od sebe padla v svetovno vojno iti da krivda pravzaprav ne pade na nikogar, pač j>a na vse.
Sedaj se Lloyd < leorge mogoče kesa, ker je on poleg flcmenceaii-a s svojo politiko v prvi vrsti pripomogel k današnji evropski zmedi.
Njegova sedanja prizadevanja so mogoče odkritosrčna in poštena.
še na Slovenskem trgu bo v kratkem dovršena. Tudi trgovec Lenart je preuredil svoje trgovske pro-tore v s vrh o. da prične s trgovino na debelo. Okrajni zastap je knpil <xl hranilnice stavbišče, na k?tereni zgradi skladišče za pre-Samomor uradnika.	t mog :n cement. Gostilničar Oreš-
V Mariboru so našli na obrežju: nik je kupil staro hišo za olcraj-Dravp pri tvrdki Posinger zaipo-Jnim glavarstvom, katero bo pri-s! enega deklaranta Hermana ■ memo prezidal ter se tjakaj pre-
selil svojo gostilno.
Umik toreadorjev.
Izgleda, da s padanjem etičnih
V M ariboru so pustili starši ^-'vrednot po celem svetu pada tudi
svojega 41etnega sinčka .brez nad- junaSki duh toreadorjev. pred-
zcrstva na stanovanju in odšli na]stavnikov ^panske narod„e duše.
delo. Deček pa je medtem stikal §pfiniji se d jlu da se torea.
no stanovanju in našel steklenico	kar umikajo d biki ali pa
Iizola. katerega se je napil. Starši' . „ ,	„	. T.,
V1. .	,	.i pa beze, kar povzroča pri publiki
so ga našli pri tpovratku nezavest- 1	„	, . .
«11..	... vihar ogorčenja. Gledalci zahte-
nega. V bolnici so mu izpraznili .	,	.
telodec. Deček bo menda okreval.'vajo <>d toreadorjev junaški na-
stop ali povrnitev vstopnine.
Preveč podjeten polhar.
Ogorčeni gledalci so radi umika-
VsUjivost brivcev je vsakemu znana. Ne pusti in ne pusti svoje žrtve iz rok, dokler je ne obrije in ostriže, šampunira ter namaže z vsemi žavbami in dišavami.
Ljudje se branijo. Ta pravi, da si sam umiva glavo, oni zatrjujejo, da mazila škodujtjo njegovim lasem.
V New Yorku je pa brivec, ki pre petnajst i vsakega novega gosta.
Ko se komastinec v stol, mu začne pripovedovati:
— Veste, brivska obrt je slaba, strašno slaba. Povem vam, da se nam ne izplača samo briti in striči las. Edinole od umivanja glave imamo majhen dobiček. Toda kdo si da dandanašnji glavo umiti * Nihče ne. Tako bomo sčasoma vsi bankrot. Imel sem prijatelja, kom panjona sva bila, tam pri onem stolu je delal. Bil je strašno raz-dražljive nature. Tudi jaz .sem tak kot je bil on.
Nekoč je bril gosta tako kot vas jaz sedaj brijem, in ga je čisto nedolžno vprašal: — Ali hočete, da vam umijem glavo! Gost je pa rekel: Ne ! To ga je tako strahovito razburilo, da je revež znorel. Le z veliko težavo sem preprečil, da mu ni prerezal vratu. Poslali smo ga v norišnico. Še' sedaj je tam. — Ali hočete, da vam umijem glavo, gospod ?
* ♦ *
Marsikateremu človeku, o kateremu pravijo, da je odprte glave, bi bilo treba glavo nekoliko popraviti.
rimvei' je kake stvari, tembolj poceni je.
Le poglejte, kako so "eip" nekatere ameriške postave.
3ugoBlxroanHka
Ustanovljena L 1898
3KaloL Steimnta
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki: Presednlk: RCEKH.F PERDAN. 933 E. 186 St.. Clevel&od. O* Podpredsednik: L.OU1S BAI^ANT, Box 106 Pearl Ave.. Londa. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. ZaCaanl blagajnik LOUIS CHAMPA. Bor 9€1, Ely. Minn.
neUplaSanlh amrtnln; JOHN MGVERN. 412 — litis A v a. Duluth, Mlnn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. J08. V. GRAHEK, SOS American Stat« Bank Bid«.. ••• Grant 0L at Sixth Ave., Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK. Room 206 BakeweU Bid«., eor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago. 11L FRANK BKRABEC. 4822 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD BLABODN1K. Box 4S0. Ely. Minn.
GREGOR J. PORENTA. 310 Stevenson Bid«.. Puyallup. Wash.
FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, u.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, 780 London P.d.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 3S3 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CElARC, 638 Market Street. Waukegu, 111.
Jednotlno uradno glaailo: "Glaa Naroda"
Vae atvarl tikajoče se uradnih cadev kakor tudi denarne poilIJs.tva naj se poSiljaJo na glavnega tajnika- Vse pritožbe naj se po&tlja. na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov ln bolnlika spričevala naj se poSilja na vrhovnega xdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jed no ta se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bliinje«a društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Gozdna šola v Zagrebu.
Po inicijativi zdravstvenega odseka za Hi vatsko so v ^»orazuinu z mestno občino ustanovi prihodnjo spi mlad v zagrebški okolici gozdna .s'»«a za slabotne rrtrolke, ki se merajo čim več gibati na zraku. š'.1.;! se uredi v Tuškancu, kjer e postavijo tudi bai-ake v kate-J rih bo vršil pouk v slučaju sla-bega vremena. Trošške za ureditev, rn vzd-rža vanje šole prevzame vlada Šolske barake je dobavila' Nemčija na račun reparacij.
la se gre na delo. bo zbrala čete Tie varno iz Bolgarske, temveč tudi v. eele Macedonije." Izgleda, da T« dor Aleksandrov ni tako (>])a-sen. kaker se je dosedaj sodilo, j-cajti iTii^ti besedne «rr< vn je se morajo eeniti po o>ii staH o psih, ki liiido lajalo.'
Blagoslovljen zakon.
Anton iSkocjan, aoletni posest- »Ja bikoborcev zapalili že več cir-nik iz Spodnje Sli\Tiice, je v ne- kuških ograj. V Bavonnu v južni del jo :*o' septembra lovil polke,' Franciji, nedaleč od španske grapi i čemer je zlezel na neko drevo. nice, je bik nekemu toreadorjil Xenadoma pa mu je na drevesu tako spretno izbil meč iz rok. da •podletelo in padel je precej glo- je ta odletel na tribuno in se za-boko na tla. Dobil je težke poSkod-1 sadil v j/si nekega bogatega Kubanca. ki je bil tam na letovišču. Bay on n ski prefekt je zhog tega odredil areateijo bikoborca, a ča-
be na glavi. .Moral je v bolnico. Huda veseljakarja.
Toda j »it toe i zvoniti je prepozno.
Xa Poljanski cesti v Ljubljani' sopisje trdi, do bi bolj kazalo za-^-ta se srečala zvečer sodar Luka prPtj prcfekta. ki je kljub prepo-S. in mesarski pomočnik Jože P-' Vetli= francoskega zakona, dopusti;' Oba sta bila precej okajena in za- jOTO ?
to nista bila ravno preveč vljud-	_
na drug napram drugemu. Ker se
je Luka nekaj obregnil ofb Jožeta,	Madžarski morilec,
sta se p-reela jirepirati m obdela-
vati z brcama ter klofutami. Ko-1 U Szatmarja se poroča, da je rajžni Luka je končno podlegel in j tamkajšnji trgovec Jakob Rennitz leži vsled pUkodb v bdlniei. Jože »bdolžen, da je tekom zadnjih 2
Iz Švetlske prihaja porr»čilo «•
»nekem seljaku. ki -i je gotovo tes-
} no vzel k srcu svetopisemski na-» • t
* Neredncsti na žclezi.ici. | svet: "Delajte in množite se". Ta Kemal paša je odpravil turške KomLwijat železniske policije dober čovek. ki je komaj G9 let hareme. Prej si je Turek lahko > illžnom kolodvoru v Zagrebu star ima v celem 39 otrok. V pr-privoščil pet ali deset žena. Sedaj | ]V prišel na sled raznim neredno- vem zakonu se mu je. rodilo 15 pa smejo imeti Turki le po eno. , < jnu ki ^ vršile na prog-i Za- otrok in sicer 10 dečkov in ~t de-Kemal paša pravi, da moderne- ,.-r b-Sisek. Nekateri konclukterji klie, v dri>-em zakonu VJ oir.»k. mu človeku zadostuje ena sama s-o namreč poneverjali zneske, ka- q dečkov in G deklic, v tretjem moderna ženska. j-tere prejemali kot doplačila (hI zakn.n„ pa je (lol)ii nadaljnih 12 You bet! potnikov za vozne listke. DosJej otrok: 7 dečkov in 5 deklic. Včasih mu je še ena preveč. so bili aretirani 4 kandukterji. ,	_
D
opisi.
James City, Pa. ^
Ker sem bil ha« navzoč, želim mmlo sporočiti o krasnem dnevu IS*, septembra 1923.. v naši naselbini. T»*daj s.ta se namreč |>oroči-la naš rojak Lovrenc Spetič in gdč. Anica Rupar; med tukajšnjimi rojaki sta oba zelo priljubljena, zlasti pa sta se priljubila, ko sta na dan svoje poroke priredila krasno zabavo, da smo imeli obilo razveidrila. Vsega je bilo na razpolago za lačne želodce in tudi ljubitelji plesa no bili zado^-oljni.
novo mašo v Ljubljani, in sicer ob 5. uri zjutraj. Le ti trije rojaki so v mramornatih rakvah v katedrali v Marquette; a ko kdo od Slovenec v tod potuje, lahko pogleda pod katedralo grobove teh znamenitih Slovencev. Andolškov grob se nahaja v sedaj zapuščenem mestu Eagle Harbor. Mich. Pred leti, ko sem bil tam, je bila okoli groba lesena ograja z napisom :
V. g. Andrej Azidolšek, rojen leta 1827.. sept. 27. v Ribnici — umrl leta 1882. V napisu je nada-
V tej naselbini je precejšnje šte- lje poedano, da je potoval tudi po
vilo mladih in ljubkih deklet naše narodnosti. Zabava se je končala šel* v jutranjih urah v polnem Tiin-it in redu in v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Poročnemu paru vse najboljše Ln na mnoga letal
Jakob Debevc.
/
S pota.
V svojem zadnjem dopisu sem nekoliko opisal vožnjo in kraje ob znamenitih jezerih, med njimi o-tok Meekanae. Mich. V Glasu Naroda, it. 233 x dne 4. oktobra, vidim, d* je vrinila pomota m to plede misijonarja Andreja Andol-ška. ki je pokopan v Eagle Harbor Mich., ne pa v Marquett. Mich. — V Marquett, Mich, so pokopani Baraga, Vrtin in Mrak, ki so vsi alovenski rojaki. Škof Baraga je bil prvi škof tam, in on je tudi občeznan v ameriški in svetovni *(?odovini. Letos dne 22. septembra je bila otpletmca, odkar je pel
_______
Californiji. To omenim, da se mi ne bo spodtikalo, da pišem morda zgodovino, pač pa samo potne črtice — kolikor sem pač mogel dobiti resničnih podatkov.
Sedaj sem v okolici Duluth, Minn., odkoder bom kasneje kaj poročal.
Matija Pogorele.
t .
pa se bo zagovarjal na sodniji.
Vesti iz Cerkniie.
A. Kobi iz Borovnice je napravil parno žago s 35 konjskimi silami. Namerava tudi Cerknico preskrbeti z električ-tio razsvetljavo. — Tukaj se je začela pobirati bira. Ljudje se strašno'upirajo,( zlasti, ker jim duhovniki predpisujejo vsako leto kaj novega. Vobčc so odklonili kroiiipir in seno. ker si duhovniki to dajatev sami nepostaviio prilastili. — Deli an je napol zaprl in ogradil bližnjo pot pod farovžem. Na protest vii si Zel:e se bo morala pot zapet odpreti. — Vh*>ki davki so razburili vso cerkniško dolino.
Goljuf je pobegnil.
Neki Fran Kralj je tri celjske
trgovce ogoljufal za 34,796 Din in pobegnil najbrž v Avstrijo,
Vlom v poštni urad.
Doslej neznani storiJei so vlomili v poštni urad v Limbušu pri Mariboru K sreči pa je požtariea prejšnji večer vzela ves denar in znamke na svoje stanovanje in so tarko vlomilqi odnesli samo poštne nakaznice, spremnice, nekaj do-Disnic in en zavoj čevljea*. V lim-bnHri poštni urad je bilo sedaj že drugič vlomljeno.
let umoril šest svojih družabnikov in si prilastil njihovo premoženje ki znaša 190 tisoč K. 350 tisoč le-jev in 1300 dolarjev. Reinitza se> seveda zaprli.
Da! Mi nimamo banan!
Najbolj se studi človeku govor- Grožnje Todorja Aleksandrova.
jenje o polovičnem Amerikancu, o Znani voditelj makedonst vu-petdeset procentnem Amerikancu j jnSeih" Todor Aleksandrov se v in o sto procentnem državljan ju ; naše dežele.
Dolar je dolar. Vsak dolar j« sto procentov. Dolar, za katerega se plača po dvajset, trideset ali devetintrideset soldov, je ponarejen.
Lasje pevke Eme Destinove.
Slaba prebava je šla.
Živci »o m čudovito zboljtali. Mrs. David Harkett ix Ha«en*burr N. Y. nam plSe: "Od kar rabim N"URa_
Tone M čutim \-«*liko boljie. MoJi ijvci!
Iflodec ln drugi organi so mnogo boljši.
Od kar JfmlJ^m Nuga-Tone imun do-
bro prebavo. Ista je v resnici izvrstna
*tv»r ta ojafanje."	^
ta tel j l t era Hntd naj poskusijo Xu-
*a-Tone tn budili bodo, kako hitro u-
i-inkuje v takih slučajih. Num-Tone po*
vrne moč in krepknst. ojafi iivce, kri
in telo, daje dober ipaiwo. stimulira. Jetra in regulira tek. itlodec in črevetj*.
lid«-IovatelJi Nuga-Tone vedo tako dobro kaj bo sa vas morila, da prisilijo
vse lekarje, da isto jamčijo In vam povrnejo denar, če nlite zadovoljni. Priporočana. jamčeria In na prodaj v vseh le-
Urnali. ali pa. poAlJlte $1-06 narA vnos-	_____
■>» National Laboratory, 1046 8. Wabash" __ " .	. .	.	I
av.„ Chicago, m.	_jUtl Kovae©e prezid&va svojo oiso,'
■ • _____
gefljčanka okradena y Ljubljani.
Neznan žepar je izmakrifl Erni CVitajiovi iz Sofije na glavnem kolodvoru iz torbice denarnico, v kateri »e je nahajalo 25,000 levov in potni lUt za Pariz.
Gradbeno gibanje v Ptuju.
Polagoma se je tudi v Ptuju začelo razvijati gradbeoo gibanje. 'IVjrovee z manu fakturnim blagom
Da, mi nimamo banan, imamo pa zato eascaro -sagrado in druge izborne sestavine v Trinerjevem CJ-renkem Vinu, kajti to znamenito zdravilo je sestavljeno iz najboljših odvajalnih sredstev, kar jih pozna zdravniška znanost. Ena njegovih sestavin je tudi rdeče vino. Skrbite za zdravje, kajti človek, ki je slabega zdravja, ne more dosti doseči. V slučaju želodčnih neredov, kot so šlab tek, zaprtje, plini v črevesju, glavobol, brezspeenost, splošna potrtost. Dojdite k svojemu lekarnarju. Ce hoče utrditi svoj sloves in obdržati vaše zaupanje, vam bo priporočil Trinerjevo Grenko Vino. Zdravila in izdelki Joseph Triner Company, Chicago, 111., uživajo najboljši sloves že 34 let. Mr. Frank Mikovec nam je pisal 29. avgusta iz South Omaha, Neb.: "V svoji družini uporabljam Trinerjevo Grenko Vino z najboljšim uspehom že nekaj let. Začasa influence je čudovito pomagalo mojim otrokom? Ugaja mi tu*li Trinerjev Liniment in Trinerjeve Kapljice zoper zobobol, ki so res hvalevredne". Trinerjev Liniment hitro odpomore v slučajih revma-tizma, nevralgije, lumbaga, oteklin in izpahkov, Trinerjeve Kapljice zoper zobobol so pa izbomo sredstvo proti zobobolu in zobni nevtralgiji.
Kdor se izogiba avtomomilom. je pešec.
Kdor se izogiba davkom, je kriminalni prebrLsanec; kdor se izogiba odgovornosti, je diplomat. * * *
Italija pravi, da bo zato anek-tirala Reko, ker živi tam toliko Italijanov.
Z isto pravico bi lahko Slovenci
anektiraLi Forest Citv.
* •
*
Rojaku je umrla žena. Bila je sicer zavarovana, toda saj veste, kako gre denar, če je smrt v hiši.
Toda rojak je potolažen. Zadnjič je pripovedal naslednje: Hudo je, hudo, če človeku žena umrje. Še hujše je, če nima za pogreb. K sreči je bilo moja zavarovana. Stroški so skoraj vse požrli. Le toliko mi je ostalo, da sem
lahko žalost v vinu utopil. * * *
Ce je Italija v Ligi narodov, mora biti vsakomur jasno, da Liga narodov ni nič prida.
* • »
Ženska ki uporablja moko na obrazu, ponavadi ne zna delati n^očnatih jedil.
merviev.u z dopisnikom bukare-.^kega "UniVvTsula" balia s svo-'imi bodečimi načrti. Pravi, da Vbi niti pojma nimajo o tem, na ti k nni'/n jim bo on zadal udare«*. na udarec bo
Češka pevka Ema T)e-t Inovn je pred kratkim vloiiila tožl>;> proti neki pariški firmi, k«»r si je z njenimi sredstvi za negovanje la* pokvarila lase ter jili T»*k<'in par tednov malone popolnoma izgubila. Destinova zahteva odškodnino deset tisoč Čehoslovaškin kron. filav-
mmenejši (m1 vseh lo<*edan.fiIi. ki jih oni poznajo, končno jp lekel Aleksandrov:
IV jeseni in tmdi p: zneje nočem | na Pri^a na teJ ^nimi razprav-, tičesar pripraviti, ker sedanji no- ki se bo vr«Ua pred okrajnim so-ranji položaj v -T.igoslaviji ni diščem v Pragi, bo impresarij De-oden /a tako akcijo. Mi bomo stinove Bartik, ki bo izjavil pred "akali, da situacija popolm ma <lo- sodiščem, da mera imeti vsaka '.ori. Isteiga dneva, ki ga določi pevka dva pogoja, da uspe na makedonska organizacija za to, odru: lej> glas in lepo lase.
MI POZNAMO
potrebe svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in najsolidnejše ustreči.
ZA TOČNO IN REDNO IZVRŠEVANJE DE NARNIH NAKAZIL,
ZA UGODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO,
ZA DOFREMO OSEB IZ STARE DOMOVINE,
kakor tudi za vsa druga brezplačna navodila glede gornjih zadev, se zamorete s popolnim zaupanjem obrniti na znano
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : : : : New York, N. Y.
KOTA ZAXIXIVA tOXJIQA
NA KRVAVIH POLJANAH!
Spini iTinIMAti&č

50
RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivžegt slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in 0 polkovem upora ier njega zakletvi.
Mafic*
vsebuje 270 strani in 20 alik ta vojn*.
'GLAA NAHODA" 82 Cortland! Btrwt, Hew York, H. T.
_;_________
QLAS NARODA. 20. OKT. 1923.
Morski razbojnik.
Spisal kapitan Frederick Marrjat.
(Nadaljevanje.)
Francisco je zopet povzel besedo <*r začel s <*ponuni Lz svoje prve niladoM-i. Pri tem predmetu se je razgrel ter postal bolj zgovo-ren. Njegovo gibanje je bilo izrazito, ne da bi bilo razburimo, in bledi in ponižni mladenič ne je pri tem f*olagoina izpremeral v navdušenega, p?«prieevainega govornika. V naglici, toda jaMio in razločno je p<np.sal vse strašne dogodke -»vojega življenja. Kesniea j«* izražala v njegovem živem obrazu in nedolžnost v njegovih ja.snil> in izrazitih očeh.
Vsi, ki so k a s' Mali, so mu ver-je!i. K' maj je končal, je bilo videti, kaor da hočejo porotniki v tat i in i* reč i s^dbo v njegovo k or st. T oil a vxin >k je v«ital, nagovoril porotnike ter jim dejal, da je njegova, «"-*-tudi jako bridka dolžnost, jih opomniti na to, da so sluali sedaj samo trditve, res le?pc ;n prepričevalne trditve, toda brez dokaza
drugi strani pa je njegrrva neprijetna dolžnost pripomniti, da je bilo pričanje mlade španske go-<piee neugodno zanj, ker je kazala na dobre od noša je med temi mladim možem in razl^ojniškim kapitanom. Dasi je njemu (sodniku) samemu zelo pri .srcu U5wda obtoženr-eva, mora vendar proti 'Voji volji opomniti porotnike, da pričanje v celoti nikakor ne zadostuje /h popolno očistitev. Zaradi-te-*a misli, da je dolžnost njih vseh glasovati za obaodbo, ker so vsi obfžei.ei kriv:.
*'_Mvlord'', je dejal oEdvard Teniplemore nekoliko sekund potem. ko je sodnik sedel,. "ali ni mogoče, da bi vsebina tega zavoja, s katerega se «e nisem drznil otlpraviti pečata, pričala v prid jetniku * ALi ugovarjate morebiti, da se odpre ta zavoj, predno iz-reko porotnik« svojo sodbo?"
"Prav nič \ je dejal »odnik, "toda kaj mislite, da je v njem?"
"Vsebina tega zavoja", je dejal F rane i sco pri tej priči, "so pis*ma ]azlnjjniikefra kapitana. Izročil mi
"Oh", je opomnil Kraneb«co, "katerega človeka morem posta- jp. predno smo zapustili ladjo, viti -emkaj zi pričo kakor te le ter mi obenem rekel, da mi pisma može ki stoje okoli mene, katerih povedo kaj \eč o mojih starših, pričanje pa je neveljavno! Ali -Hvlord, v svojem sedanjem polo-morem mrliče p-.klicati iz groba? žaj« zahtevam ta zavoj nazaj ter Vi morem pričakovati, da oni, ki * dovoljujem da bi se pisma pre-hdi umor jeni. z< pet vrtane jo in kitala v tej sodni dvorani. Ako že pri "m jo - nn.ji nedolžnosti* Ali se »»oram umreti sramotne smrti, naj m..r. n nadejati, da pride dun Cu- ,r,i dano, vzamem s s*-boj manoK s sv. jih oddaljenih p<*e-lt,,rii te skrivnosti, da ne bodo še s!rv da priča meni v prid? Oh,!""^ brodniki morali trpeti sra-/al da ne ve, v kakšnem položaju'	"
sem. - eer I.; naravnost prehitel!	"«* dajte si svetovati!" je
r-mUa j, de i n pomaga. Ne, ne;i vrkliknil Edvard Teniplemore ja-u* more n se tudi nadejali, da bi'':o razburjen. "V poročilu in pi-pri-!a semkaj ona ljubka španska lSJlvi kapitanovi, ki s* lahko izpri-d« klica, ko s mu jo varoval napo- 1)0 plavnih pričati, je morebiti si. I. da s izp. sta"i drznim po 1 priznanje in potrdilo vsega, kar bledom mnogo stotin ljudi!"	'tf> Rjavili, ter bo tudi služilo za
' Tukaj je!" je bil čuti moSki.'lJi nt*' '">Iord?"
in src«
ljudi
je na-
( "Ako se dokaže, da je pisava
NAJVKČJA ČREDA KAMEL V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Zbližanje med Japonsko in Rusijo,
Iz Moskve poročajo, da je japonska vlada izjavila, da z radostjo sprejme finančno pomoč, katero ji je p»nudila sovjetska vlada {jovodom potresne katastrofe. Japonska vlada je odpravila, prepoved. po kateri je bil zabranjen ruskim ladjam prihod v japonska pristanišča.
možkih slamnikov Box mašine
Dolga sezija. — Dobra plača.
Elisbewitz & Sons Inc.
48 West 4th Street, 91. Y.
Reff. V. i? fat Off. Čutili boste, kak>) se širi to. plota s svojo pomirjujočo udobnostjo po bolečih delih.
Pain Expelter bb pomagat h vam kot j" porruijral breaSievil-nim tisočem mnoga leta. Imejte m pa vedno steklenico pri rokah. 35 in TOc. steklenica v lekarnah
F. AD. RICHTER & CO.
104-114 So. 4th Su Brooklyn, N. Y. ^ 1 1 1 i •__t i?jt-iti
Sedemdesetletnica dr. Jurtele.
Zaslužni štajerski <lomoljub. odvetnik dr Fran Jurtela v Ptuju je pra/novAl dne 4. oktobra svojo se-Ksudcsi t|ctni?o. Tamkajšnja Narodna čitalnica mu je priredila te!:t p ivotlom s]aviursten večer.
Te
dni so privedli v Združene države osem in pet deset kamel ter vse polno drugih tujazemskih živali. •Slika nam kaže največjo kamelo in Ellis S. Josepha, ki nab ira po inozemstvu redke živali za ameriške zverinjake.
d i
Sesti čut pri ženski.
Pariški zdravnik profesor Ri-chet trdi. da ima moški pet, ženska pa šest čutov. Vid. sluh, vonj. okus in tip so čuti. ki jih je prejel od narave moški; ženska ima še G. čut slutnje. RiclieJ ima baje ugled zaradi svojih uspehov na spiritističnem polju, zato ga smatra ja za resnega znanstvenika. Ta zdravnik zatrjuje, da ima ženska čut. s katerim sluti, kaj se pripravlja. Zato odkrije vsako laž v hLpif, ko jo sliši. Ženska takoj ve, kdaj se ji govori resnica, kdaj se
Nastanjanje in izginjanje otokov.
si vinjen
Nedavno se je londonskemu policijskemu zdravniku X. dogodila neljuba pomota, da je dal zapreti nekega izvoščka radi pija-
AK JE IZ&LA
NAJVEČJA ARABSKA / SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja
Vsebuje 808 ntranL SET" Cena a poštnina $S.—• KLOVENIO PUBZJSHOff« 0#„ •1 OarUandt Strast,. Maw York 01tj, M. T,
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —•
mali oglasi v "Glas Naroda".
... pot. V hipu > Stop^ Klara (!VS iCai,'tanoViJ- ?oU,vo ' Je	1
pr. M^tvn Kdvarda Temple-1 ,VOnl ^Hlr,lk ? "Posebno, k«r je bi- j
!ci ie >ol v sroii p,»po4ni uni-' hi ta K'>spica navzoena, ko mu je vori laž: celo tako raz\-it je ta čut, ; na pr* .1« r ,«\[iHn\ ra pri-* kn'',!tan 'z ^^ ZiiVOJ ter čuU da vidi, kaj se ginli daleč na stra-1 hod te deklice, ki je pre-:nj<"irove ,,esede Ah dovolite, da|ni Ako jo mo4ki nalaie? ve da
irnšeno jrledala «>koli sebe, je budil občno ]K>z4»rriorit. Kakor hi-i ro <« je tM^kt^iiko opotuo^la od rtaliu. so jo zapruw^li, nato pa je!
uja porabimo kot pričo za mladi mož'"
"Xe. nivlc-rtl*', je oderovoril	. .	.,
..iii	. , . sprotno, kakor je jrovord.
r ranerse >, dokler se nu ne do- m	,
^aN',laže in v gotovem hipu naravnost vidi moškejra. ki ravna baš na-
ila o Kraneis/'ovem vedenju
1 voli. da sitni iurcgledam vsebino.
asa.
ko ji» bila kot je<niea1
I Nisakor nočem, da se izve njih!
To trdi Richf-t čisto resno in navaja dokaze. Stvar je za moške
Avenverju . Pokazala je zares j I življenje Fr»n<'L?«.'U
Ki
i je
bma, razen ako sem uverjen,| zel° ženiUltna ln «Pasna! K sreči častno opixwti. Potem 1 Prunavo tudi Richet. da ni ta 6.
me
bil s*-daj najvažnejši p<>-une e'. za n jegov zagovor. Poudarjala je njegovo d'*»rot 1 jr\-trst in \eli'c«-du>u -nt. in ko j»» končala, je viakdo umttl poaluiaJeev vpra-sal Mn»c«i lie^ie: *'Ali more ta mladenič res biti merski raslK>jn?k in mot dee^"' In iwjgovor se je ffla^iil:
\ da
naj porotniki le izreko svojo sodbo."
J
' čut pri vseh žt^nskah razvit ali [ da je pomanjkljivo razvit. Gorje ki ima
netnofroče 11
Porotniki so oiIkK na posvet. V|m°žu. ki ima ženo s poginoma tem pa je stopil Edvard Temple- razvitim C. čutom! Z energijo pa more s Klaro k Franciscu ter g^ se da tudii nerazviti 6. čut popol-naprosil dovolitve, <ia saue odpreti' niti in izomikati. kakor vsak dru-zavoj. To.la Francisco Ne ni vdaljpi čut. So ljudje, ki nikakor niso njiju prošnjam. Naposled so ae\pluhi, a vzlie zdravian ušesom ^t nili porotjiiki in njih načelnik j prav slabo slišijo. X. pr. dekle. ....... .	.	vstaI- da Prečita izrek porotni-: ki jih moraš vwlno trikrat poki i-
fenpiemore, "prosim dovoljenja,! Sve'ana ™	^cati, pmlno čnjejo; ali osebe, ki
d; jetnika lleUi vpr»»m. Ko^1 zavlada!a P° dvrfrani; sploft- ne morpjo razi0f.iti več glasov ob-
sem bil na • Avcugerju*, t»ce>m \>r^k°Vanje m	Pa enem in reagirajo le na enega:
.*.. i..i. —-----i---*— i
(ali jrledališki obiskovalci, ki vidi-. < jo na fidru le posamezne t^eke, ne : pa vseli in slišijo le enega i<rral-
Mvlord", je dejnl Edvard
sta bili naravnost mučni.
"Mvlord", je dejal načelnik porotnikov, "naš izrek se
"Stojte, tfinspod ! * * je \-zkliknil Kdvard IVmplemore ter z eno ro-lea' no ^ ostal,h
kt» objel začudenega. Fraiiciica. drugo pa iztegnil proti porotnikom in načelniku: "Stojte! Ne storite mu nu* zalega! To je moj brat!"
"In moj reši Je! j !" je vzkliknila
na *ka'ah, vm riaiel v kalnni tole knjigo. Želim ga vpra«ati, je li ta knjiga njegova, kakor pravi ta
mlada poMpies." In Edvard Ternplemore je pc4cazal passao.
"To je moje!"' je odgovoril Franc ihto.
"Ali vas »meni vpraiati, kako je to pri41o v vaio La.st t"
"To je edino, kar mi je ostalo od nekoga, ki ga ni več med živimi. Ta knjiga je bila edhia tolažba moje umorjene matere in od ♦edaj je tudi nuijr. Dajte mi jo, morelmi bom potrabov-jd sedaj njene pomoči Ae -bolj, kakor sem jo kdaj poprej."
'Ali je bila vtia muti umorjena, kakor pra^-iteT*' je \-praial I-Alvard zc4o ganjen.
"Da, poved«! aem že to čn ponavljam ke enkrat."
Sodnik jt zopet maj ki porotnikom ie enkrat pono\il pričanje. Dasi oči vidno naiklonjen Francia-<-u, j« izjanl, da je vendarle dolžan opozoriti porotnike, da una pričanje mlade jr ošpice mnogo olajWalnetra za obtoženca v sefci. Odločil ne je torej, da ga priporoči po obsodbi vladarju v potni-ločitev da je pa njegovo Siljenje vendarle v nevarnosti, ker je bil udeležen pri mnogih dejanjih morskih razbojnikov. Nobenega dokaza ni, da ne bi bil ixikdkr in v nobenem primeru ravnal skupno s racbojniki, naju se da nuditi,
da je pome je obžaloval svoja Nalaxljive bolezni v mariborski
prejinj* dejanja. Kakor w> umeje	okolici
samo ob sebi, je pričanje krmarja V Zrfeovcih se je pojavil <Se tre-Haukhursta popolnCana neveljav- t ji slučaj žkrlatiee. V Podkbrežju br«a vrcdncstL Uničita ae pa je ena oseba obolela na griži, vsak vtisrk, ki ga je morda j V Mariboru so se ae pojavile n* na ikodo Franc »cu. Na realki neke vrste ošpice.
po-
setniki koncertov, ki čujejo le nekaj instrumentov itd. So ljudje, ki imajo zelo kosmat vonj ali zelo grob okus ali čudno mrtev tip. Prav tako je s 6. čntoan. So ženske. ki nikdar ničesar ne slutijo. Klara ter pokleknila na drugi - vse verjamejo ter so vsak dan .trani prud Francisca ter apočtlji- j dan znova žrtev laži. hinavstva in
vi» dvignila roke k njemu.
Ta novica je vplivala na občinstvo kakor strela iz jasnega neba. Načelnik porotnikov se je sesedel v svoj ntol in sodnik ter vsi v sodni dvorani so bili kar rz. sebe od čudenja. Za smrtno tišino je nastopila qiluKiia zmeda in sodnik je brez u<rpeha poizkušal pomiriti poslušalce.
Edverd Templemane, Fraincuaco in Klara so še vedno tvorili isto skupino in nikdar ni btlo videti lepše. In s«*daj, ko sta stala ska-paj. je vsakdo v (Korani zapazil •nočno podobnost v obrazih teh dveh mladih mož.
Barva FVaneiscovejra obraza je bila neikol*ko temnejša od Edvax-dovega. ker je izza. n^ada vedno živel v Vrajih tropienega aolnca, t(xla poteze so liile v obeh enake.
liceroerstva. Podobne so nemuzi-kalnim oseham. ki ne razločujejo tonov, ali slepcem za barve, ki ne razločujejo barv. Toda taki so moški in ženske.
Usoda nastajajočih in izginjajočih otokov postane mnogikrat tragična, če so otoki obljndeni. — nosti in hitre vožnje. Pozneje pa V Indskem Oceanu je izginil se je ugotovilo, da izvošček sploh otok Kratatva brez sledu z vse-' ni bil pijan, ampak je imel eno mi svojimi prebivalci.	j stekleno oko, ki je zdravnika spra-
----I vio v zmoto. Povodom tega do-
Pogostoma slišimo in čitamo. godka je neka znana angleška da nastajajo na tem ali onem me- kriminalistična kapaciteta priče-stu morja, kjer ni bilo prej dru- la reševati vprašanje; "Kdaj je gega kot sama voda. otoki, in rav- človek pijan To vprašanje je za no tako. da. izginjajo mali svetovi angeško redarstvo velikega pome-Oceana brez sledu pod morsko j na. in sicer ne le radi tega. ker se gladino. O tem večnem izginjanju pijanstvo v Angliji strogo kazmi-in nastajanju otokov nam poroča je, ampak tudi zato, ker ima po-natančneje Hvatt Ver rill v svoji licija stroge predpise, da pazi tcaj knjigi "Otoki in njih skrivnosti", dela in da nedolžnim ne povzroča Večina otokom ni tako trpežnega krivice.
ustroja, kakor se nam dozdeva. Izkušeni zdravniki, ki so se ba-Zelo malo jih je," ki ne bi spremi-, vili s vprašanjem pijanstva trde, njali svoje velikosti, ki se pokaže da ni baš lahko označiti in ugoto-v tem. da se v jako majhni meri viti, kdaj je človek pijan. Nima-vzdigujejo in pogrezajo. Toda teh mo niti medicinske, niti pravne minimalnih izprememh ljudje, ki definicije, ki bi zamogla brez nana njih prebivajo, niti ne opazijo, pake ustanoviti pijanstvo. Že če-Poznamo pa tudi otike. ki so hipo- sto se je dogodilo, da je policija ma zrastli in razno tako hitro tu- koga artirala radi popolnega pi-di izginili. Pred nekoliko leti -e janstva, a pozneje se je dognalo, je prikazal ob obali Trinidad doljr- la je dotični bil popolnoma izmu iztegnjen otok. Ker se je mislilo, ■ čen, pa mu .je baš čašica žganja da bo ostal, je kmalu plapolala na zopet pomagala na noge. Nimamo njem angleška zastava. Toda čez sigurnih poskusov za ugotovitev par dni je ta angleška novopri- pijanstva. Prakticiralo se je že, na dobljena posest ravno tako hitro ta način, da so pijanim osebam izginila, kakor je nastala in danes ukazali izgovoriti težje besede, a vozijo zopet ladje čez dotično me- mnogo je ljudi, ki istih besed ne sto. Velik otok je nastal pred nt bi mogle izgovoriti tudi pri popol-da vnim časom na obali Alaske. ni treznosti in vzdržnosti od vi-Tla novozra.*'oga otoka so bila na. Tudi kolebanje in mračen po-tako vroča, da so galebi, ki so se gled niso vedno znaki prekomer-spustili nanj, z opečenimi nigami no zavžitega alkohola. Le s po-
DR. LORENZ
In
642 Fenn Ave., PITTSBURGH, PA.
■DINI ILOVKNIK9 SOVORIČI ZDRAVNIK ftPICUALIST MOŠKIH MLKZNI.
Maja atrafca i« spravljanja akutnih In kronMnlH baMsnl. Jas aam fta zdravim nad S3 l«t tar Imam skuinja v mh boleznih . kar tnam alovanako, aato vaa moram popolnoma razuma«!* In • bolasan, da vaa ozdravim ln vrnam moč In zdravja. Skaal >3 lat Pridobil poaabno akuinjp pri ozdravljanju moAklh bolezni. Zato •• mi pcpolnoma zanaatl na mana, moja akrfc pa Ja, da vaa popolnoma vtm. Na odlaiajta, ampak pri d It« Clmprojo, ,u ozdravim zaatrupljano kri, maduija In llaa po talaau, bctaznl v prid. la. padanja laa. bolotlno v koatah, atararano; o«taboto«t<ZlvCna In boiaznl v mohu. ju lad leak, lasrah, Zalodcu; rmanlco rtvmatlzam, katar; zlate lila; naduha Itd. Vratna urai V panodaljelr: aroda ln patok od •. dopoldao do S. popoldaal v torak. Catrtak la sobota od a dopoldaa do «. av*«ari v praznikih o« 10. dopoldaa aa C »opoldaa.
zopet odleteli; čez par dni ga ni bilo več. Usoda takega otoka pa postane tragična, ako je ta varljivi oceanov stvor obljuden. Tako se je zgodilo z otokom Kratatva v Indskem Oceanu, ki je brez sledu izginil z vsemi svojimi prebivalci. Se celo gorati otoki nam kažejo sledove, da so ležali nekoč
močjo gotovih poiizkusov je mogoče — prccej gotovo določiti da je človek pijan. Izkušeni policijski zdravniki znajo več takih poskusnih načinov, kot je na. pr. čita-nje raznih večjih in manjših Črk. ugotavljanje v koliko je oslabljeno telesno ravnotežje, nenaravno razširjenje zenice, opazovanje
Diplomatična afera radi zaušnice.
(Dalje prihodnjih.)
Španski poslanik v Bukarešti vojvoda Amalfija je prišel pred kratkim v konflikt z nekim romunskim dijakom, kd bo gotovo imel za posledico diplomatično a^ero. Poslanik je šel po ulici. Neki dijak mu je slučajno stopil z blatnimi čevlji na nogo. To je poslanika tako raztogotilo, da je dijaka prisolil krepko zaušnico. Dijak pa tudi ni imel posebnega re-spefcta napram arogantnemu gospodu in mu je z&uinrieo vrnil. Prišla je do formalnega prepira, ki je končal z intervencijo policije. Poslanik je vložil pri romanski vladi radi policijske intervencije pritožbo, češ, da je bila s tem aktom kršena diplomatska intan-gibiliteta.
nad morsko gladino. Na hribih, pulza itd. Zanimiv je "poskus z vzhodnoindskih otokov, ki leže' madežem". Pijanstva osumljeni
več tisoč čevljev nad morsko gladino, so našli ostanke školj in fo-silje mirskih živali. Najbolj značilni pa so gotovo plavajoči otoki; najdemo jih največkrat na jezerih ali rekah, posebno v tropic-nih krajih. Tak plavajoč otok nastane navadno iz plačajočega odmrlega debla ali nakopičenega listja. kjer zrastejo vodne rastline, katerih semena so nanosile razne vodne ptice. K temu konglomeratu odmrlih in živih rastlinskih snovi priplava se •zemlja in druge rastline in v par letih nastane otok, na katerem bnjno uspeva rastlinstvo. Drugačnega ustroja so zopet taikozvani Turks otoki, jugo-vzhidna skupina Bahama otokov. To sO koralne čeri, na katerih iz-hlapeva morska voda in se v obi-liei pridobiva morska sol. Množina soli je tako velika, da lahko preskrbuje precejšen del prebivalstva. Interesantni so tudi biserni otoki v Panamskem zalivu kajti na njih se nahajajo biseri v
človek mora z roko pokriti madež na zidu. To se mu posreči, dasi je morda pijan, toda način in stopnja sigurnosti, kako on vrši ta posel, sta prav zanimiva in ju ne more pravilno oceniti le vešče zdravniško oko. a način je doslej najbolj stvarno ugotavljenje vinjenosti.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
Več je vreden vrabec v roki, kakor tisoč kljnnačev v zraku. • #
*
Oni, ki pozna.samega sebe, pozna svojega Bogff.
* * *
Ako hočeš ohraniti svojo skrivnost pred svojimi sovražniki, ne zaupaj je svojim pri jate jem.
toliki množini, da so jih uporabljali dimačini v času, ko je bil o-tok odkrit, v okrasje svojih primitivnih čolnov. Prebivalci teh o-tokov so najpretneji potapljači svetovnega slovesa.
11.60
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opiso,v raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	,79
Prihajac. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn »liW J »j v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstvo v resnično tako, kakršno je.	\
Knjiga vsebuje 157 strani,	v -, .M
Juan Miseria. Spisal P. L. Goloma.	^ \
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest Vsebuje 170 strani,	\ ,09
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alesoyec. Vi 1
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•estavljen. Vsebuje 239 strani,	.69
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.	\ *
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih.
Vsebuje 149 strani,	' .41
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela., 1
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih, r—
Vsebuje 231 strani,	. Ji
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.	\
Kriminalni roman. Po vsem svetu »na-n^. povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	jo
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.41
bdnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. V
Zgodovinska povest. Slavni pisatel j nam opisu- ^ je, kako je nastal kmečki punt in kako so se na- * ■i očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, * nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne grasčake in juna- ^ iko n-miyli mučeniške smrti
Vsebuje 878 strani,	-
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St, New York
3 J
•Ti
GLAS NARODA, 20. OKT. 1923.
ČAROVNICA.
j »ii"
Spisal JEAN &AMEAU.
Za "Glas Naroda" poslovenil J. T.
Izpred sodišča.
ROYAL MAIL
Pooblaščena parobrodna trta od jugoslovanske vlade
Nejiosredna služba, med
New Yorkom in Hamburgom
Zi
ilan poprej zborovanje stavkujo-j "qmSSa"	"ORBITA
rib pred Vcrlkerjevo gostilno V Tr- < Ti parniki so v vseh oxirih novi in TOO-"lovljah. po katerem je neki od- de"1!; ljubljeni so prekooleanskim
J	J	|>otnikom ter so slavni vsled svojih pri
tajnik Zveze rudarskih delavcev, naročil, da naj zaupniki
S Kretanje parnikov - Shipping News
M. oktobra:	;13. novembra:
Parts. Havre; Pres. Monroe, Cherbourg Aquitania. Cherbourg; Reliance. Cher.
25. oktrhra:
bourjj, Hamburg.
Thurtutfa. Hamburi; Colombo, Genoa, j1 ^r^Vlal re: Zeeland. Cherbourg;
27. oktobra:
Pres. Adams. Cherbourg; Yorck. Bremen.
da
(Nadaljevanje.)
—	Do***daj ima gospod 792 glasov.
—	Kaj pa Terrade?
—	762 glasov.
—	No, to že gre — je vzkliknil Pascal. — Vasi bodo preglasovale predmestja. Vse bo še dobro. Le vse natančno zapišite Bern-hard.
—	Jaz vsem za uspeh v dveh vaških okrajih — je rekel vrtnar pot"a>i. Poročila so že dospela. — Ali hoče gospod, tla mu povem?
—	Seveda. Kar govori.	*
Vrtnar je vzel iz žepa listek ter preeital:
—	Aubier 16, Terrade 151.
—	Kje je to.'--je vprašal polkovnik.
—	To je v Sankt Betrandu, gospod polkovnik.
—	O, prokleto! Benevent je proti nam. Oče tvoj. sestrične Henee ima tam ves vpliv. O prokleto, prokleto! Tega si ti kriv, fant.
—	je rekel Pascalu.
—	Kaj pa drugi (»kraj * — je vprašal Pascal ter namršil čelo.
—	Bartheville.
—	Kako je tam f
—	170 glasov za gospoda. 146 za Terrada.
V	tem trenutku je prišel drugi služabnik ter prinesel poročil« iz drugih okrajev.
—	Aubier 18 — Terrade 309 glasov.
Pastir je pridivjal ter kričal:
—	Terrade 32."» — Aubier 45.
—	K j je je to?
—	V Tronsacu.
—	Že zopet Benevent — je kričal polkovnik in pljunil na tla
—	Izdali so nas prokleti nevošljivci.
V	pisarno so prihajala nova poročila, ki so javljala nadaljn« poraze.
Tajnik, ki je' bil sicer tih in miren, človek, je začel zabavljat na d^klo, ker mu ni očistila svetilke.
—	Pišite vendar. Bernhard — ga je opozarjal Pascal.
—	.Jaz ne morem vsega naenkrat — je zarezal nanj.
Dekla je prinesla še eno svetilko, in tajnik je pisal:
—	Aubier 104 — Terrade 178.
—	Aubier 7 — Terrade 159.
—	Aubier 324 — Terrade 402.
—	Seštejte, seštejte — ga je silil Pascal.
Tajnik je seStel. — Aubier 1840 glasov — Terrade 3232 glasov
Pascal ni ničesar rekel, njegov oče je pa začel strahovito pro klin jati.
—	To sta nam zagodla Benevent in Fort in. — Prokleta! — Se ..veda, ona dva imata največ vpliva v vsej okolici.
Na. pragu sta/obstaja dva moža, se odkrila ter se boječe bližala Pascalu.
—	Oprostite gospod, — je re kel prvi — prišla sva za stran — včeraj sva delila plakate in vsledtega bi vas prosila, če bi nama mo gli še nocoj plakati, kajti jutri morava zgodaj v Bordeaux . . .
Polkovnik je nakremžil gube svojega obraza. Vedel je, nio/.a slutita Pascalov poraz. Hotela sta biti na varnem.
—	Pa pridita pojutrišnjem — jima pe rekel.
—	Toil a gospod — — —
—	Pa pridita pojutrišnjem — jima je rekel.
Pascal je pa segel v žep ter dal vsakemu po pet frankov.
Za njima je prišel še tisti, ki je nabijal lepake, pravil je
je njegova /.ena bolna in stokal, da nima niti za mleko niti kruh.
Polkovnik mu je dal dva franka.
—	Norci — je vzkliknil Pascal. — Še ni vse izgubljeno. Iz sedmih občin še nimamo poročil.
Medtem je namreč pridrvela mimo hiše skupina ljudi — naj manj tristo jih je bilo — pela in žvižgala.
—	Le jH>t rp! jen je, oče, le pot rpljenje — mu je prigovarjal ter ga stiskal za roko.
Polkovnik je stal .-.redi sol»e smrtnobled ter poslušal kričanje ljudske muoiiee.
Ob dc-etih je bil znan izid mestnih volitev. Pascal je imel 350 glasov večine.
—	Vidi«, oee, vidiš, ils bom prodrl. V najskrajnejšem slučaju sp bodo vriile ožje volitve.
M ni žica na ulici se je nekoliko pomirila. Pascalov uspeh jo je
presenetil.
Prokleta banda ! — je zabavljal Pa.scal. — »Samo močnejšemu se uklanjajo. S palico bi jih bilo treba vladati.
j«» usodepolrai poročilo. V enem okraju je dobil Ter-rad<- 15O0 glasov v^lae. v drugem pa nekaj nad 1000.
—	Seštejte — je silil tajnika.
Predno je začel seštevati se je zunaj oglasil močan glas vladnega komisarja:
Terrade je izvoljen. Njepova večina znaša 2325 glasov.
Ljudje v pisarni so mislili, da je udarila strela nad nje. PascaL si je zakril obraz z rokama, ker ni mogel več zadrževati solz.
Polkovnik mu je položil roko na rame rekoč.
- Ne obupaj fant. llr&bro si se boril. S tem še ni konec življenj«.
Pascal je pa od k imal.
Da, zanj je bil konec življenja. Kaj bo počela uboga Melanija?
Soba se je polagoma izpraznila. Služabniki so neslišno odšli. Tudi tajuik se je molče odstranil. Na ulici je pa postajal vedno večji Šum in ropot. Klici "živela republika"' so postajali vedno moe nejši .Vedno bolj »o se bližali oknom.
Polkovnik je bil bled kot pražnja ruta.
Naenkrat je vstal in prisluhnil.	*
—	Kdo te kliče? — je vprašal sina. Poslušaj . . .
—	Kaj je t
—	Natančno sem slišal tih glas. Tik okna. Zdi se mi. da je žen-* aki g Las.	f
—	Ženski glas T	<
Tudi Pascal je prisluhnil. Slišal je pridušen tožeč glas, ki je
klkal njegovo ime: — Pascal! Pascal!
Pascalu se je zledeoela kri v žilah. O ta nebeški glas!
Bila je Melanija, ki je bila pod oknom ter klieaJa svojega moža, V njenem klievrsta bila ves srčni strah in vsa duševna bolest.
"	1.3
Razžaljenje časti.	(,ia in da jih je naročila Zveza ru-
Pred okrajnim sodiščem v Ljub ! darskih delavcev. Vršilo se je tudi Cherbourgomin Southamptonom ..	. ...	, .i....	: _u.^....'i-..umu	urla
Ijani se je vrnila razprava o oe-
tcibi Ivana Ai-kota in Franca
Križmana proti dekanu Skubicu	______________
iz Ribnice »"ldi r^zžalienja Časti	poslanec, ki je tajnik Zveze ru- vlačnih naprav, izborne službe, in kar je' Homeric. Cherbourg; Orbit«. Cherbourg, 15, novembra:
„ ... . t :, il „V_ .*	darskih del-iv.-ev ntročil d i lia; i "ajvainejSe vsled Udobnosti.	pamburg; Pres.	Hardinc. Cherbourg. Westphalia. Hamburg.
Zasllsnn je bul orožnik TrsaJr, ki je	UdIVKU1	ueid\te\. narotn, Udj vijudni st- tniki nosijo na bele po- Bremen; Vendam.	Boulogne.
™»ti-.'il Au fUkaiia sn Hms*	pridejo	Zaupniki k n0I10ČneniU>ni™« mize dobre, okusne in zadostne	|17\2.°*f,nbrfi v.	^	____
potIt.ll. tU ZOiper doka-ia /a	* J	J „ , 1 Ubede. Poaebna poaornost je posvečena; iO. oktobra:	I America. Cherbourg. Premen; Ordun«,
njegovega službovanja ni bilalv,af>u prihodnji vever po letake. ;ienskain in Otrokom.	Resolute Cherbourg. Hamburg.	Cherbourg. Hamlurp: Chicago. Havre;
vlo'ena nobena ovadba naimanj ^ podlagi dokazil in prazaiaaija1 e ^ podobnosti vpraSajte agenta v va- i Mauretanla. Cherbourg.	Ryndam. Boulogne; Muenchen. Bremen.
Mozena nooena o\aai,d, najmanj. . «	i	*	meatu ^ pa pri:	^ novembra:
pa cd zi^ebnih obtožite] jev. Raz- so b,h obsojeni pred celjskim fOYAL MAIL STEAM PACKET COMPAIY ^. ° 1 _____ „	„ I	cenoa.
prava je bila preložena.	nlrrn™;™	-Ine 9 ofctmhr«'« M...........--------------
da z?
Nesrečne verige.
Janez P., 33 let ^tar fant, lepo navit;ii brk hlapec na Verdu, se je 4. i'llija silno razjezil nad Ivanom frV.ip:čem, ki mu je skril verig«* < d voza. V prepiru je zgrabil za "t.rikelj"' in udaril F14i->*ča ta-mi-jčiio po nosu. da mu je prebil nosno k*-.t in je bil Kilipič mestec dni nezmožen 7a delo. Ljubljansko sfHliŠče j" prisodilo .Janezu za njegovo "ljubeznivo-t" 2 meseca ječe Plačati Im> nr»ral tud; 42!) Din zdravniških strtuškov.
V	znamenju stanovanjske krize.
Janez Keršiča, delavca v (Jlanz-tnasiiK'^i tovarni v Tržiču, ss> 20. avgusta deložirali in je bilo stanovanje nakazano Mariji Kavšniko-vi. Keržie je .šel na jezo v gostilni iii se tam pošteno napil Nado se je vrnil v stanovanje, vdrl vrata, zmetal vse Kavžnikovp stvari na prosto in znosil zopet svoje nazaj.
V	razburjenosti so mu ušle razne nevarne grožnje, radi katerih se bo moral sedaj kesa*i dva meseea v ljubljanskem zaporu.
. Obsodba znanega nasilneža.
Radi soudeležbe pri umoru žan-darja Petra JVlaverja v brežiškem okraju je bil lansko leto obsojen pred eeIj>iko poroto na 6 let težke ječe Iv. Levstik, posestnik v Podgorju. Tekom preiskave sta ga izdala soudeleženca umora Jožef in Frane Varlec, da je dne 23. de-eembra 1921 ponoči napadel 80-letuega učitelja Antona Ko-kota v Pišecah ter gu udaril, ko je i»rišel mimo župuiKČa, iparkrat s tako silo, da mu je poškodoval gornjo čeljust in izbil štiri sekavce. Dejanje je izvršil zgolj iz maščevanja. Ker se j*1 ta delikt takrat izločil !z porotne razprave, je bdi Levit i k obsojen dne 23 septembra i pred celjskim okrožnim sodweein na dva nie.seca težke ječe. Njegov nastop pred j>oroto je najpra-\i! »krajno jieugoden utis.
Tipična posurovelost.
Pred ecljskim okrožnim sodiščem se je zagovarjalo dne 29. sep-reinbra osem kmetakdh delavcev iz šmartna pri Slovenjgradcu. Dnt 10. junija se se vračali oiženjen posestniki Viktor in Martin Pre-vorčnik in Franc Pogorevčnik iobre volje proti domu. Tik pn župiiišču v Šmartneiii jih na<i>ade ^ruča ponočnjakov, med njimi župnikov hlapec Franc Vijdenšek, rer jih začne pretepati z latami. 3a s<» komaj utekli z raznimi poškodbami. Nato se podali pretepači pred Mikoličevo gostilno, kjer je popival že prwej Tinjen [van t'as. posestnik iz Janža pri Spodnjem Dravogradu. V gostilno je stopil le hlapec Alojza j Peč-nik, drugi <pa ??o čaikaii podoknom. Ker sta bila oba vinjena, je prišh kmalu do zaželjenega prepira, tekom katerega je pretil Čas z nožem in besedami, da se desetih Š»nnivant»v ne l>oji in da. jih z zobmi lahko znosi iz gofrtilne. Tekom prepiia so postavili domači Pesnika nn zrak, Čas pa je pretil z nožem še nadalje skozi okno. Ko se je pa čez kratko časa vračal proti domu, se je vlila nanj ploha ka menja ter ga nezavestnega, podrla na tla. Težko poškodovanega je rejenee Albin Zorman še štirikrat zabodel ter ga zlasti smrtnonevar-no p(*šk^oval na pljucah. Vsled tega surovega dejanja so bili ob st»jera: Albin Zorman na 15, Fr Videinšek in Maks Štaleker na 6 Al. Pečnik na 5. Simon Ttmč na 4, fvan Iršie na 3 in Avg. Ijužnik na 2 meseca težke ječe.
okrožnim sodiščem dne 2. oktobra « broadway radi pregreška po členu 11. zako-	_ _ .,._ .
m o zaščiti juvne variu^i in re<la POTOVALNI ZASTOPNIKI.
v državi: Fran« Skerlj. Ivan Jane . kateri so pooblaščeni nabirati na in Jožef Cvicjr na 14 dni, Rudolf roČMin- za 4<Glas Naroda*', so Mozetič na 10 dni in Frane Okro- . Joseph Čeme, Anton Simčič .»ar na teden dni zapora. Dva ob-	^ Joseph Smaizel.
dedženea sta bila oproščena	Cpravništvo.
31. oktobra:
ritts=turph, Cherbourg, Bremen: NEW YORK. N. Y.'men. Bremen;- America re, Trst.
1. novembra:
Hansa. Hamburg'.
Bre- I
Genoa: lievede- 21. novembra:
C:inpoit-. rherbourc. Van Kurt-n. Cherbourg.
Bremen; Pr<
22. novembra:
Muunt
Hamburg.
| . novembra.
Majestic. Ch«»rbaiirg; Rottenlam. Bou-;1<>Kti»-: l':>s Fillmore, Itrnuuti.
. novembra^
It. renguria, Cherbourg.
24. novembra:
Majestic, Cherbourg; r,nrhaml>mn, Havre: Ohio, (."herbonrg, Hamburg; l r«-s.
K«>SfV« 'T« 1 Amsterdam, baurg.

lu
ir. gn
Bet Tvrrli
ien; Newf iiia. Clirr.
Obsojeni radi tatvin.
O tatvinah v Westnovi tovarni! v Celju smo svoječasno poroča1 i. Radi tatvin so bili aretirani pied cel j -lv'iin okr; žnim sodiščem obso-1 jeni. in si« er: Lucija CJunčer na 3. i ! Alarija Žerja\ na 2 meseca, Marija Starovašnik na 6 tednov, Ro-zalija Esih nd 1 mt-sec, Karud Ven- j •411st na 6 tednov, Avgust Kešto-maj na z tetine. Terezija Pakelšek na J mesece, Fran Vo<le'> na 2 me-Gašper Jančie 11a 1 mesec, Albert Koman na 15 me-evev. A v-j gust Sušnik na 2 meseea. Simon : Jušič na 4 mesece. Fran Jušič 11a i ine>eee, Fran VTidenšek na 6 te-Jnov in Maks Štaleker na G te-inov težke ječe.
MOŠKI! Zasitite ■« Proti nalcitaja
7. novembra:
1 Pelgenlanil. Cherbourg: Suffr«n. Ilav-i 1 1-res. rn.lk. Ch. rl.„uin: S«ydlitz. i:r^- 29- novembra
7. novembra:
l:ervi;gari:i. Ch»-rLourg.
PHtPREv.BA ii. MO* K Z. Velika tu«-«	Kit (4'») It
Vm lck.ru [ji aH
S*»-Y-Kit Dept: B 12 Bnlimn ?t.. Ne* York P»*ite n nkrniniro.
'men: Cor.te Ki.sso, Genoa.
j . novembra:
Clevelai 1, Cherl«iurg. Hamburg; Ilitts-' ur^li, C;;<rrl<ourg, Hamburg.
1'r^s. Oarfietd. Cberbt^urg. 23. novembra:
; Albert Ballin. Cherbours Mongolia, Hamburg.
Hamburg;
Mariborski grobar oproščen.
Mariborski grobar, o katerem smo poročali, da ga je tašča obdolžila nočnih tatvin pri mrličih, je Sil po več tedenskem preiskovalnem zapom izpuščen na prosto, ker mu očitanih aločinovv niso m<«gli dokazati. Obtežilno je bilo pri aretaciji zlasti to„ da so našli ;>ri hišni preiskavi pri njem 5 po-očnih prstanov. To pa mje grobar ekom zaslišanja tako pojasnjeval, Ja je bilo v njegovi rodbini tudi Oliko porok. On sam je bil namreč že tre krat poročen m dvakrat njegova sedanja žena. Odtod to-t*j pet poročnih prstanov. Nada-je je bila zanj obteževalna nje-^-o^a zimska suknja. Dotično pa e grobar baje dr VI od nekoga za naženje groba, ime plemenitega larovalea je -seve pozabil. Ker pa udi na-protanh dokazov ni btilo,J azeii ta^če, ki pa mu je baje so-ražna, ga je sad išče oprostilo.
(Dalj« prihodnjič.) v
Sodni odmev iz rudarskega štraj ka v Trbovljah.
Dne 13. septembra je zasačila orožni^ka straža v Trbovljah ob 2. ponoči rudarje iiz smeri od kolodvora v trenutku, ko ao nameravali širiti letake, v katerih so se hujskali delavci k nadaljevanju Štmjka. Iz izpovedb obdolžencev je jasno, da so sc ti letaki tiskali ^__v tiskarni ljubljanskega Merkur-
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
T^ DOB je namenjen imtovati t stari kraj. je j»otrebno, tla je iiatuuf-uo jmhh'tii o i>utuiU listih, prtljagi in drugih stvareh.
1'ojasuila. ki vam jili zamoremo dati v sitni naše tlolgoletue izkušnje. Vain bodo gotuvo v korist; tudi priitorucamo vetlno le prvovrstne purnike, ki Liuaju kubiue tudi v III. razredu.
Tudi oni ki Se niso ameriSki državljani, morejo potovati, v stari kraj na obisk, toda potrebno je. da se povrnejo tekom šestih mesecev in so pripuščeni brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša G4l!(j novih priselje-.eev.
Za potne otroške izplačuje po našem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York
Glavno zastopstvo Jadranske banke.
C. novtirbra:
10. novembra:	I'resident Wilson. Trst.
iuthran, Cberbourp: Martha Wash- . decembra: i "rt on. Trst: Clymplc. Cherhourg; 1'^rf- l^eviat!uin. Clicrlwmre: T a Suvol<». Ila-flinfrer. Bremen; tjrea. Cherbourg. Ham- vre: Olympic. Cherbou:«; Veendam. Ituu-l>ur;c: Albania. Cherlh»urp.	' loime.
Ljudje 13. stoletja niso poznali niti dnevne niti spalne košulje. egali so k počitku v posteljo taki, kaikor jih je ustvaril Bog. Te navade niso poznali samo prole-arci, ampak tudi najvišji krogi. Celo na cesarskih dvorih so spali Adamovem kostumu. Dnevna košulja ni veljala kot lebhodna zivljensk'a potreba in to
načelo je ostalo neizpremenjeno lo srede 16. stoletja. Tako ne najdemo n. pr. v seznamu perila grofice de Limoges niti ene košulje, nasprotno pa naštejemo 112 tosov posteljnega perila iz holand skega platna in en komad iz sirove svile. To je bilo prav lahko v času. ko se je polagalo več važnosti na zunanjo obleko in raz-iene človeške vrline, kot pa na najpotrebnejše spodnje perilo. Samo da je bil oklep pravilno napravljen in da je imel mož meč za oasom. pa je bilo dobro, četudi ni imel na sebi niti košulje niti nogavic. V »rednjem veku so bile košulje zelo kratke in so prehajale pri ženskah v široka krila. Navalno so bile --napravljene iz platna, kajti iz bombaževine se jih vsled takrat visokih cen ni izplačalo izdelovati. Platno, ki se je tkalo doma, je služilo brez razlike v nižje domače svrhe, za vreče in druge stvari, samo za perilo ne. Cena je bila dve in pol zlate marke za meter slabše vrste in 20 mark za boljše blago. Razven tega so se dobile se najfinejše tkanine za plemstvo in cesarske dvore. Košulje, ki so jih nosili tedanji plemiči iz holandskega platna, so stale približno 80 zlatih mark in za opremo plemstva Va-lois so jih plačevali celo še enkrat tako drago.
fZPLACILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
■e more Izplačati dolarje la potni« kom v Ameriko proti predložitvi od amerifikega konzula potrjenega potnega lista in Qe več kot protivrednost od 3.00u. — frankov, to Je približno $200.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec za ls> plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljat ?lj lahko dolarje nazaj ali nam pa ca novo naroči izplačati nakazani raiesek t dinarjih.
Nadalje ae nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo prt poročati poSiljati čeke ▼ Jugoslavije.
Splofino mnenje vlada, da m Sekt ki «e glasa na dolarje, tudi t dolarjih izpU^ajo. kar pa ni res, ker,
kot fe zgoraj omenjeno. Je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi počiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so^ banke oddaljene 1b izplačajo take čeke ▼ dinarjih Sele potem, ko dobe lz Amerike potrdilo. da ao jim btll odobreni.
Onim, ki stanujejo na deieii ln ne
potujejo f Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem ▼ dinarjih. kateri se Jim Izplačajo na
cadnjl poŠt* dres neprllik.
Tudi ze. nabavo potnega Usta <— (posa) Je najpripravneje poslati dinarje, Dokler namreč potni Ust ni potrjen od ameriškega konzula ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za raaie listine ln potni Ust se pa lahko plača tudi s dinarji.
V	Italiji in
ozemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko Izplačamo dolarje komur do poljubnega zneska. Ce je pa namenjen denar le sa potovanje, Je na nakaznici ocna&tl vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuj«.
Vsled naraRoJodh stroikov ■ se morali odločiti prev rediti pristojbino sa dolarska izplačila kakor sledi: Za Izplačila do 928. računamo po 70 centov; od $28. naprej po 8%. to )• po 8 eenfts od dolarja.
Na
Česar oei ne vidijo, tudi srca ne boli
TfaHJl.
FRANK SAKSER] STATE RANK 82 Cetfla»* SL. NrvTssfcGty
i,»
^ / r/f >
V IN IZ JUGOSLAVIJE
14 ogromnih hitrih potniških parnikov
plove * progo
Canadian Pacific
Neposredna služba
HAMBURG
Cherbourg Southam pton
Antwerp Glasgow	Liverpool
Kadar potujete v Jugoslavija ali ako Želite dobiti katerega svojih rojakov ali prijatejev k sebi. obrnite se na CANADIAN PACIFIC
SAMO
KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO -ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU
Za potne listke in nadaljna pojasnila, se obrnite na lokalna agente, ali na glavne agente Canadian Pacific, ki se nahajajo v vsakem večjem mestu.
Canadian Pacific Steamships
NEW YORK HAMBURG
IMTEDAMtMAN LINES
(HARR1MAN LiNE)
JOINT SERVICE WITH
HAMBURG AMERICAN LIKE
Najkrajša pot v vse dela
JUGOSLAVIJE
Odplutja vsak teden s pomola. 86. Xorth Rlver, ob vznožju 46. ulice. New York z naSimi razkošnimi parniki "Resolute", "Reliance", "Albert Batlin" "Oeutichand"
parniki s 1. 2. In 3. razredom
in znani parniki
"Mount Clay", "Cleveland",
"Han»a", "Xhuringia" In
"Westphalia",
b kabinami In 3. razredom.
UspeSna. uljudna služba. Izborna kuhinja, prijetni in privlačni prostori.
S. S. THURINGIA 25- oktobra ob 10. dopoldne.
United American Line
39 Broadway, New York.N. Y , Ali katerikoli pooblaščeni krajevni zastoDnik.
Y in iz Jugoslavije Da vladnih pa mikih Združenih drža?.
r „	"D OTl'JTE u-
v, C:-.	dobno pod za*
^■v	Sčito vlade Zdru-
ženih držav. Hitri parniki, izborna hrana, velike kabine. posebni prostori za zakonce in
iljJ-jiine. vaaJtovt*-
stne udobnosti; za. svoj denar ne morete dobiti veS. Odplutja dvakrat na teden v Bremen in <lrug:>. pristaniSCa.
S. S. Pres. Roosevelt ........ 23. okt.
S. S. Pres. Harding ......... 27. okt.
S. S. Pres. Fillmore .......... 3. nov.
S. S. Leviathan .............. 10- nov.
S. S. America .............. 13. nov.
S. S. Pres. Arthur ............ 5. dec.
S. S. Geo. Washington ...... 13. dec.
Za natančne cene in navodila pišite na
United States Lines
4ii Broadway	Jsew Torb City
Lokalni zastopniki v vseh mestih.
Upravitelji za C. S. SHIPPING BOARD
i---------------------
j Kje je m«>j mož ANDREJ "RUP-Xl K ' Doma je iz va^i Materija list. 40, okraj Postojna, rojen 1SG!). iota. Cula sem, <la so ga našli mrtvejja nekje v Johns-towim. Pa. Kdor kaj ve o njem, na j ]) •r xT-a upravi Glas Naroda, :;li pa meni: .Tosipma Rupnik, Materija hšt. 40, p'*ita Prwrtra-i! '*Ic, okraj Postojna (Postu-mifi), Yenezia (fiulia, Italia. (19-20—10)
[OSUuchiinE
V"^»xaviioet y Jn^otlaTijo ^
Edino direktno »pomladno odpluti«
OtroritTens voŽT) is znanec« MARTHA WASHINGTON —
10. nov.; 28. dec.
PRESIDENTE WILSON ---- 30. nov.
v Dubrovnik ali Trst. 2cImd'u v aotiuioit zmerna. Nobenih vi-r«»r V prsim j t« pri blttnjem «an>tn ali prt
PHELPS BROS. * CO- 2 Wert St.. N. Y.
Rad f»i i/.vt-del za naslov JOŽEFA FABT'0, ki se nahaja nekje v Pennsvlvaniji. Prosim rojake, če kdo vp, da mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Jack Prank. r,412 l>resden Alley, Pittsburgh, Pa.
ADVBItTIM IN » A« N ARO OA*.
Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
s rogom ali bres roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Daalor
34 Main St., Oonemaogh, Pa. Cenike sastonj, pišite ponj.
K