i I i L i fabUshed mi diatrifauted «nder permit No. 728) antliar. by tKc Act of Octob« 6, 1917, on f3e at'tha Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Borleion, Postnuuter Gml THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST medium TO REACH 180.000 SL0VENL\NS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA, ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva, /r >OLUME V.—LETO V. r—---—u._ [Single Copy 3c. CLEVELAND, O. ČETRTEK (THURSDAY), JAN. 5th, 1922. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBUC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WnH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL" ŠT. (NO.) 3. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. OOIDEIO NA unija je vzprico izjav podjetnikov preklicala preliminarno mezdno konferenco. Indianapolis, In'd., 4. jan. - Dan&g je nastala možndst, ^ Y 'bodočnosti pi'ide o strajka v industriji meh-nremo'ga. Rudarska u-.IP naniireč preklicala ^eliminarno mezdno kon-;J'enco, ki se je imela vrši-iti te dni, med zastopniki odjetnikov osrednjeg kom-etativnega rudarskega o-•"pzja, ^ oibse.9:ajoee,Q:a štiri I'zave In pa med zastopniki Marske unije. John L, Lewis je izjavil, } 80 podjetniške zveze v 0-'P in Pennsylvaniji s svoji-3 češ, da se ne ^ 'konference, isto one-og'ocili. in da bo že še pričaš, ko bodo podjetniki ^.1 radi prišli na konferen-' za pogajanja z unijskimi in ar ji. Konferenca se je imela vr- ^ se ta teden v Pittabur-Em. Le^'s se oii hotel izjaviti, '.1 to 'priho'd'nji korak pre-Tcrariev toda BDlmno se ga 'Wad, kot da bodo rudarji ''aprila, ko poteče obstoje-^ezdna pog-o'dba. odšli ^ra'-jik ,a'ko do tedaj pod-De jspreiiene obstoie-si^lisČa in ne privolijo l^onferenco. i _«wis je daii.es izjavil, da 'f^^'^jetmiki rudarjev r^r^^'^.ie'nl odzvati se vsak p khcu za ikonferenco, in , bodo rudarii po'sluzili p.Tka le v najskrajnejši Vojaki so bili izkopani Z vrvjo okrog vratu. IZPRIČEVANJE BALZAMIS-TA, KI JE BIL NAVZOČ PRI ODKOPAVANJU TRUPEL AMERIŠKIH VOJAKOV V FRANCIJL Nova pogodba med Anglijo in Francijo. BRIAND JE BAJE NAKLONJEN NOVI POGODBI, KI NAJ BI SLUŽILA KOT GARANCIJA ZA FRANCOSKO VARNOST 18 zastrupljenih z žganjem v New Yorku. ŠTEVILNI DRUGI SE NAHAJA JO V BOLNIŠNICAH KOT POSLEDICA jZASTRUPUE-NJA Z RAZNIMI STRUPENIMI PIJAČAMI. New York, 4. jan. Ne Washington, 4. jan. _ Rufus P. Hubbard iz New Yorka, ki je bil uposljen pri odkopavanju trupel ameriških vojakov, ikatera se je odpošiljalo iz Francije v A-meriko k svojcem, je danes pred senatnim odse^kom, ki preiskuje obdolžbe senatorja Watsona iz Georgije, da je pri treh truplih našel vrv okpog vratu in črno čepico preko lica. Hubbard je poleg tega Izjavil, da ni bilo ničesar pri truplih, potom česar bi jih biQo mogoče Cannes, 4. jan. — Danes, ko j sta angleški ministrski predsed-, nik Lloyd George in francoski i ministrski predsednik Byiand zo-j pet pričela z razgovori, ki so se York je danes prKel računati, ko-pred kratkim pričeli v Londonu, | liko življenj ga je? stalo novoletno je ozračje polno govoric o name-j pj'aznovanje. ravanem sklepu nove medseboj-1 Zaznamovanih je že osem ne pogodbe med Anglijo '"'smrtnih slučajev, ki so posledica identificirati. Hubbard je tudi iz-' nastanjen Lloyd George, izjavil, javil, da se črnih čepic ni snelo!da k; bilo sicer prekmalu govo- Fi-ancijo. Ko sta se Lloyd George in Briand danes dve uri pogovarjala. ni hotel Briand na koncu izjaviti dpizega kot: "Razgovori se nadaljujejo." Tudi angleški zastopniki za zborovanje najvišjega koncila so zelo rezervirani v svojih izjavah glede sklepa pogodbe s Francijo. Briand je danes zjutraj, šelt^nizme dnjih so oslepeli vsled predno je odšel v vilo. kjer je uživanja strupenih alkoholičnih pijač, drugi so popolnoma para- Rusija in umetnost. Admiral Kato razlaga. PRAVI, DA JE JAPONSKA Sinoči je nastopil v Clevelan-du, v Masonic dvo^-ani, najslavnejši ruski pevec, Feodor Čalja-j pin, ki je nedolgo tega dospel iz j Moskve, in se že ta mesec zopet povrne nazaj v Rusijo. Dvorana je bila nabito polno občinstva, in ti! je dcležeii ovacij, kot niso običajne pri koncertih. "Umetnost in politika sta v Ru- ^ javnost izjavo, v kateri razlaga, «fH^povsem ločena," se je izjavil Japonska podpirala ge- Caljapin sinoči po končanem kon-Semenova v njegovem cerlu v pogovoru s časnikarskimi ^ Sibiriji. poročevalci. "Rusko ljudstvo m j -Povedal sem vam včeraj," je še navzlic srce pretresujočim skus- ^ato časnikarskim poroče- PRIŠLA NA POMOČ SEME* NOVU, KO SO BOUSEVIKI "OGROŽALI" VZHODNE DEŽELE. Washington, 4. jan. — Nocoj je japonski admiral Kato podal zavžitja lesnega ,alkohola, medtem ko je deset drugih umrlo za posledicami strupenega, doma kuhanega žganja. Toda smrtni korenjp.ške postave, .svetlih las njam zadnjih let nikdar odreklo ^ formalni izjavi, "da je svoje lojalnosti lepi mumetnos-1 japonski kabinet dal seznam še ni popoln. Vsaka bolnišnica ima po nekaj bolnikov, ki trpe za posledicami zavžitja strupenega žganja. ?amo v Bellevue bolnišnic■> je bilo v teku dveh dni sprejetih 40 bolnikov. Neka- y Lewisovi današnji i'zja-\^^i vidi, da bi unija za Dodporo pri hirala i^vnosti in pa pri ™ ida se drži ^ ^leno pogrodibo, po kate-vezani, tem-r javni blagor zahte-M® snide konfei'e'nca r' wrkoy in rudarjev," "Problema ru-® industrije se ne bo po'ben drug način, koi bodo eire prignale podj'eitni- ^ivolijo v talko kon-enco.' fr JE OBJAVIL NA- pa n!v ZAVZAME ME-^^DBE Z ANGLIJO. 4. jan, —J Eamon de Dublin, III+ Pi'ed irskim par L P^vic javno predfožil k , ®8ov, na podlagi ka-^ sklenila nova po-ill ki naj bi za-mesto sedanje pogbdbe. Gla Valeri 2 obrazov, predno se je truplo odposlalo v Zedinjene države. Danes je dospel sekmaj s svojim odvetnikom tudi major Opie, katerega je prostak Henpy L. Scott iz Kenmore, Ohio, obdolžil, da je brez vzroka ustrelil dva vojaka. Ker nekatere priče, ki so dospele sem'kaj, žele, da se čim preje povrnejo domov, se je O-pie-ov slučaj danes že vzel v pretres. Balzamist Hubbard je pri današnjem zasliševanju najobširnej-je izpričeval. ''Ko sem bil na nekem francoskem kopališču pri izkopavanju trupel," je pripovedoval Hubbard, "sem videl, ko so bila izkopana tri 'trupla, Ici so ime-b vrvi okro^ vratu in črno čepico preko obraza. Mislim, da sta bila dva izmed izkopanih črnca,, eden pa je bil bel. Mislim, da je sramota za armado, da se je trupla odposlalo starišem, ne da bi se odstranilo črne čepice. "Ali so bila kaka identifikacijska znamenja na vojakih?" je vprašal senator Overman. "Videl nisem nikakega zname- je odvrnil Hubbard. "Toda vendar se je odposlalo ta neidentificirana trupla v A-meriko, kot da se ve, čigava da so, ali ne?" je vprašal senator Brandegee. "Da," je odvrnil Hubbard. Več žensk, katere so izgubile sinove na oni strani morja, je napeto poslušalo Pripovedovanje Hubbarda o brezbrižnosti, s katero se je postopalo pri odpoši-Ijevanju vojakov, in v očeh marsikatere so se lesketale solze. "Ni mi znano," je odvrnil Hubbard. "Ali imate dokaze, da so bili vojaki obešeni brez obravnave?" "Nimam." riti o definiti^mi aljanci z .Anglijo, da pa je tendenca Francije vejdno bila, da se utrdi vojna prijateljstva, ker to smatra za predpogoj poravnave evropskih problemov. so mu izrekali okrog stoječi. O dogodkih tekom revolucije in o njegovih osebnih doživlja-lizirani, tretji pa sp bili prinešeni govoriti. Znano je. da je tin^ posebno godbi. ] podporo generalu Semenovu. Caljapcu je tipičen \eli-,2daj pa bi vam rad o tej zadevi več povedal, tako, da boste polo-in prijaznega pogleda. 1 o knnča- razumeli. nem koncertu ni kazal mkake te-! ]eta 1918. ko so bile lesne utruie.v r,;:, kot je ob.:,„P.o; ^ Sibirijo zavezniške če-pri umetnikih po završenem kon-{nastal v Sibiriji nepriča- certu. Mirno je kadil svojo c- položaj. Bivši nemški in gareto in sprejemal priznanja, ki gg Suhaški uradnik obtožen prohibicije. PROHIBICUSKI RAVNATEU ZA DRŽAVO NEW YORK JE OBTOŽEN, DA JE POMAGAL PRI PROTIZAKO^ NITEM DVIGANJU OPOJNIH PIJAČ IZ VLADNIH SKLADIŠČ. notri že v umirajočem stanju. Od teh 40 bolnikov je bilo tudi pet žensk. Toda to ni vse. Umori, napgdi in samomori, katere se pripisuje bil Čaljapin velik ljubljenec carskega dvora, a ga tudi sovjetska vlada tako visoko čisla, da mu je dala na razpolago posebno palačo v Moskvi. Čaljapin je tekom vse revolucije ostal v Rusiji- "To je vse končano sedaj," j« dejal čaljapin, sinoči. "Nikake člani angleške kot tudi fran- ^avžitju strupenih pijač, se ponav-coske delegacije se strinjajo dan na dan. V zadnjo trage- tem. da je položaj nadvse resen. 1i« zapleten carinski uradnik. in da se morajo zavezniške sile!®'' j® . , , zopet bolj zbližati, ako nečejo. da ramkaj straži za-jželje nimam, vse to zajedno dr- da vs:>ka ne zaide popolnoma na • . '-M SVOJO pot. Razlika mišljenja obstoja le v tem. kdo da naj privoli v konce- ^la sta v neki salon v logo opojnih pija). Ko je .prišel žati v »ppminu. gledam raje s parnika je bil pijan. Z njim je | v bbdočn&st. kot pa da bi žaloval prišel tudi neki tovariš, ki je bil i nad preteklostjo. sije. ki naj prinese medsebojno zbližanje. Splošno ozračje med člani delegacij ie bilo danes v tem jziru j ako pesimistično. Italijanski ministrski predsednik Bonomi je dc?pel pozno po- zakaj da se nahaja v ječi. poldne. -o- Bronx in zahtevala pijače. Ker jima je strežaj ni ma^al dati. ga "Res je. da mi je bila carska vlada naklonjena. Toda car je mrtev, in zdaj upam. da si pri- nja. ovega načrta, bi irski tte imeli prisegati zve-^^^leškemu kralju, toda Vkfi' temu priznala leske J^ave. De Valera je o- Japonci sprejeli sub-marinski načrt KONFERENCA SE NAGLO BLIŽA ZAKLJUČKU. je carinski uradnik ustrelil skozi naklonjenost sveta. Umet- glavo. Včeraj se je zbudil v ječi.j^^^^ sme poznati nikakih mej. ne da bi vedel, kaj se je zgodilo. tako)" je odvrnil Čaljapin diplomatično. ko se ga je skušalo zvoditi ,da bi začel razmotri-vati svoje razmerje s carsko in pa sovjetsko vlado. tem s svn-- . ^^'Gra je o-ijevit a-n j™' Predlogi objavil se ne da daj zavesti k sprejemu' We pogoj,, '........... — r- zagovarjaiA a voril Hubbard "Kaj vas je prignalo k temu. da ste mi pisali pismo?" je posegel vmes senator Watson. "Moja dolžnost kot vojak." oe je glasil odgovor. "Ako ste odstranili vrv. zakaj niste sneli še cepit?" je vprašal .'predsednik Brandegee. ''Dobil sem le ukaz. da odstra- Washington. 4. jan. — Wa-shingtonska konferenca se naglo bliža svojemu zaključku. Admiral Kato je danes v imenu Japonske izjavil, da je japon-sika vlada pripravijiena sprejeti' "v principu" ameriško resolucijo, glasom katere naj bi bili vsi sub-mnrinski napadi na trgovske ladje prepovedani. V podrobnosti se pa admiral Kato ni maral spuščati, rekoč; "Prfpravljeni amo, razmotrivati vse ija seji; ki se bo morda vršila že jutri." Sporazum glede Šantunga? Danes so se zopet pričela pogajanja med Japonsko in Kitajsko glede Šantunga. Ameriški delegatje izražajo upanje, da' se bodo pogajanja sedaj končala v sporazumu. Konferenčni komitej glede vzhodnih vprašanj se bo jutri sešel prvič, odkar se je prJčelo razmotrivati glede omejitve gradnje velikih bojnih ladij. -o-—-- GOV. SPROUL NE SPREJME SENATORSKEGA SEDEŽA. nim vrvi. ne pa čepice." je od go- Griffith Vremenski f. da bo danei irski voditelji, prerok napove- nvificv,-! proti večeru la b'o zon f vreme. , MM naletavati "Zakaj pa vam ni bilo dano povelje, da odstranite čepice?" "Ne vem." Pozneje je bilo zaslišanih še par prič, ki so tudi izjavile, da so videle, ko je major Opie ustreljl par vojakov, ' ' Čaljapin je zelo optimističen glede bodočnosti Rusije. ''Brez ozira na to, kakšna bo politična bodočnost Rusije, pravi Čaljapin, "gotovo je toliko, da bo vedno obdržala svojo ljubezen za lepe umetnosti. Njeno ljudstvo lahko trpi pomanjkanje in lakoto, toda želje po ustvarjanju lepih reči to ne bo nikdar u-bilo." Neka ženska je bila najdena mrtva na neki postaji podzemske železnice. Poleg nje je ležala prazna steklenica. Neukega čevljarja se je našlo na njegovem domu docela slepega in paraliziranega. Odpeljan je bil v bolnišnico, kjer je umrl. Preiskava je dognala, da je slepoto in smrt povzročil lesni alkohol. V neki veži je bila najdena neka ženska, tiščeča v roki prazno steklenico. Ona in neki neznani moški, ki je bil pobran na ulici, bosta umrla za posledicami za-strupljenja. Policija se prizadeva dognati, kdo je odgovoren za prodajo lesnega alkohola tekom praznikov, toda najbrže ne bo nikdar zvedela, kajti oni, ki so ga pili, so mrt- poroČa, da je vrhovni poštar vi in ne morejo povedati, kje so Hays podpisal z neko družbo, ki ga kupili. izdeluje premične slike, kon- "Številni diletantski kemisti trakt, da prevzame mesto glavne mialijo, da vedo, kako spraviti ga upravitelja pri družbi, in si strup iz lesnega alkohola," pravi cer g letno plačo $150.000. Kon- trakt je bil baje p'odpisan že pred tremi dnevi, in bo formalno objavljen šele 14, januarja. ----o- madžarski vojni ujetniki namreč strnili z boljševiskimi četami. Da se boljševiskim četam zaustavi pohod na Daljni vzhod, se je mislilo, da je nujno, da se uporabi proti njim ruske čete, ki imajo rusko poveljstvo. V onih dneh je vodil boj proti boljševi-kom general Semenov in Japonska se je odločila, da mu pomaga. "Pri tem ni imela Japonaka v mislih nikakih agresivnih korakov, temveč je le sledila vzgledu ostalih zaveznikov, posebno Britanije In Franciip r/l!oči|a, da se prepusti noj proti boljše-vikom v rokah ruskih čet. Nadaljne obtožbe sibirske r^pub* like. Danes so delegatje sibirske republike objavili pet nadaljnih dokumentov, v katerih se dokazuje, da so Japonci sami ustvarjali ''ruske vlade" na Daljnem vzhodu. POŠTNI MOJSTER HAYS SPREJME MESTO PRI FILMSKI DRUŽBI. New York, 4. jan. — "World" New York, 4. — V stopinjah prohibicije hodita zločin in hi-nsvsčina. To nam dokazuje potek dogodkov v Zedinjenih državah, odkar je prišla v veljavo prohi-bicijska postava. Danes se je pričelo s pregledo-vanejni obtožb, ki jih je pred nekaj tedni sestavila velika porota, ki je preiskovala vsiljevanje Vol-steadovega zakona v New Yot ku, in pronašlo se je, da je prof bivšemu državnemu prohibicii-skemu ravnatelju, odvetniku Hft-rold L. Hartu naperjetia obtožba, da je bil v zaroti z ntkaterimi dRrugimi prohibicijfkltri uvodniki in leikamarji, in t sundays and holidays izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Owned ard PrbiUhed by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Busincaa Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. subscription kates: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. rao. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinvfood. Newbursh by mail.......1 year SC.OO. *> rao. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50 6 mc. 2.75. A ino. S2.00 Europe and Canada .......................... 1 v^ar $7.50, G mo. $4.0 posamezna številka 8.___single copy sc. Lastuic in izdaia era Ameriako-Jugoalovanska Tiskovna Družba. 6418 st. clair ave. Princeton 651. 6418 st. clair ave. Za vsebino ojclasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upraTniStvo. Cl£VELAND, O. ČETRTEK (THURSDAY), JAN. 5th, 1922. Včeraj smo čitali, da bo Amerika zahtevala, da se Japonska umakne iz Sibirije. Amerika nima le pravico to zahtevati, temveč tudi dolžnost, kajti tudi ona je sodelovala pri zločinu, toda vprašanje je, da-li bo Japonska zahtevo upoštevala, posebno še, ko si je svesta, da ima za sabo franco's'ki imperijalizem, s katerim je v tozadevnem sporazumu. Zaveznikom in Ameriki torej druzega ne prostaja, kot da mirno gledajo japonsko prodiranje na Daljnem vzhodu ali pa da z orožjem izženejo japonske vsiljivce iz ru^ke zemlje. Do poslednjega najbrže ne pride tako i kma'Iu, toda treba ni misliti, da bo Sibirija vsled tega za Rusijo zgubljena. Trocki je na devetem kongresu ruskih sovjetov jasno povedal, da bo. sovjetska rdeča armada ostala v jedru nedotaknjena tudi v bodoče, in ta armada bo, ako trsba. znala rabiti svoje bajonete tudi proti japonskemu imperijalizmu. Komisija je dne 19. januarja i družba ozvajati pasivno rezisten- PREPOZNO KESANJE. Nottingham, Ohio. Cenjeni iirednik lista Enako- znano, s kakimi argumenti stopi vedno pred obravnavo, kadar gre za izboljšanja življenskega položaja njenih uslužbencev. Pri obravanavi omenjenih zahtev so družbeni zastopniki dokazovali, da ima družba pretečeno polje-tje 35 milijonov izgube! To pa, češ, ker vlada ne dovoli družbi prostega izvoza v Italijo. Od sedanje produkcije da porabi druž ba za domačo potrebo 15 odstotkov, država prejema za železniške potreba od 60 do 70 od stotkov premoga, katere plačuje Za storjen greh ni zadostno samo kesanje, temveč treba je tudi pokore." Ko so zavezniški prvaki par let nazaj sklenili, da pošljejo oborožene čete v Sibirijo, v Ar- pravnost, prosim vas, da priob-hangekk in na Krim, da s silo odpravijo ono vlado, o ka-|«te par vrstic v naš priljubljeni teri 60 trdili, da je prišla na krmilo s silo, so storili nad, "delavski hst. ^ , n i 1 ii . • rosebnih novic nimam sporo- ruskim narodom greh, katerega se danes 'kesajo, m zaL^^. ^olj slabo kot po- katerega morajo delati tudi pdkoro. Jvsod danes; kar se pa tiče v dru- Ta'krat so zavezniške vlade, kot tudi ameriška vlada, | gip, ozirih pa naša mlada naselbi- poslale vojake proti sovjetski Rusiji ter podpirale dejan-^na precej lepo napreduje. Sedaj sko, z denarjem, smodnikom, opremo in moralo vse reak-;si ustanovili novi klub, ki se, Ciionarne generale nekdanjega CaristiČnega režima, ki. ""^nuje 32. Ward Improvement po nizki ceni. Preostaja pa druž Jsi ždoli pomtka onih zlatih časov, ko je carjev bie;f— brez prestanka žvižgal nad glavam, zatiranih ruslcah mas.: J,„ 1921. i,. „a da bi produHivne Sicer so se izgovarjali, da so to storili le zato, da poma- , lej seji se je vse potrebno ukre- i-e i^rila, tem bolj pa še na kako gajo Čeho'slovagkim Četam, ki SO ravno takrat odhajale i'/, nilo, da nam mestna zbornica izboljšanje pkč pristala, dokler Sibirije, toda to je bila pretveza, kar je pozneje kmalu po- j zboljša našo naselbino. Torej va- ;; ne dovoli višjih cen za stalo očitno. da pristopijo v ,13 nas klub. katerega zelo potre- ^a izjavo delegatov pri ob- ravnavi, da jim je znano, da i-majo tudi delavci svoje zahteve so odgovorili, se tudi na delavske zahteve Na Številne proteste v Angliji in Ameriki so zaveanis- ^bujemo. Tukaj se ne bode šlo za' ke čete končno odšle iz Sibirije. Narodi doma niso bili j nobeno drugo stvar kot da se na-' pripravljeni podpirati vojne proti ruskemu aiarodu, m ^ zool],a;izvoljcn zvišanje doklad, tako ni kazalo druzega kot da se ie vojaške ekapedicije j" T' pn nieam \ a i » družbeni zastopniki od gov , " ,, P''""' bo naredil, kar bo mogel , .. , , , , domov ' - j i -7 . • da se tudi na delavske zah pUKIit-Ltiu uuiiiuv. v prid nas vseh. Zato )e vsacegai , . , ^ , . _ . . , ... . 1 •! !• JI- . v. ne bo pristalo. Kakor rečeno, ta- M^d onimi četami, ki so bile poslane v Sibirijo, je biLnaseljenca dolžnost v tej nasi na-na ur*žen del -Japcmcev. To je bilo povsem naravno,da k i«m,, WuW. j kajti Japonska je izmed zavezniških dežela najbližja Si-" T , -111 v. .imeli, nasa dolžnost je, da se minu disciplinirano mezdno giba- bi^*lji. Japonska je sicei takrat, ko se je sklepalo o pos - , enkrat zbudimo in tudi mi začne'nje rudarjev, ki se je končalo 12. Ij^tvi oboroženih ekspedicij proti ruski ljudski vladi, slo-|mo z delom, da bo tudi nam ko- januarja t. 1, Uspeh stavke je bil. gov: zadevi. Še z večjo nestrpno Vjes^io zatrjevala, da bo odpoklicUla Siilje'wte ravno ta- jristnt, ne pa samo dru^i.n, ker Ja je ministrstvo za šume in ru-jstjo odgovora ministra za rude lii'cft, kot ostali zavezniki, toda tega Japonska še do danes j'"' ^-oramo ravno tako davke ^ zvezi z ministrstvom za so-1 in šume, dr. Krizmana na stavili & polnila. V rokah ima del polotoka Sahalina, mesto j plačevati kot drugi zakaj pa po-.^ljalao politiko poslalo ministeri- ijeno interpelacijo, ki vprašuje: .Vladivostok, a navrhu tega steza svoje roke še po notra- i'?*^ '°'iielno komisijo, katera je imela Jeli je minister pripravljen na- njOBti in sicer pod plaščem protekcije, katero daje izda- i nalog, da se pre-pnca iz račun-; ročjti rudniškemu glavarstvu v jafekim kontrarevolucijonarjem in belim gardistom. Zavezniki, zbraoii na washingtonski konferenci, si na Vse načine prizadevajo pripraviti Japonsko da tega, da bi ugotovila pogodbo, katera je ob vezna za družbo in za delavtvo v njenih revirjih. Sredi novembra se je v resnici po daljšem od lašanju odločilo rudniško glavarstvo sklicati obravnavo glede povišanja draginjakih doklad. Kako je obravnava potekla, dokazuje nam v prvi vrsti že interpelacija sodruga dr. M. Koruna z 20. M. t. 1. na ministrstva za šume in rude. Torej kakor pri obravnavi za htev uradnikov, tako je družba odklonila in poteptala pogodbo z delavci, na katero je bila sama pristala. Poročilo delegatov rudarske za druge II. skupine se je šele pozneje poročalo, da ima družba tekom zadnjega pol leta 32 milijonov zgube. Najbolj zanimivo je pa — kar nas je pripravilo do tega, da poročamo javno delavstvu Trboveljske družbe, da je višji ravnatelj Heinrich obvestil delegate v nekem pismu z ozirom na odred bo ministrstva za rude in šume, da naj družbino vodstvo gleda na to, da bo svojemu delavstvu plače izenačilo s plačami rudarstva državnih rudnikov v Bosni i Hercegovini! Znano je, da je bosansko rudarstvo ravno v istem času stavkalo kakor naše in da je stavko oblast popolnoma razbila in da je rudarstvo v Bosni še v slabšem položaju kakor rudaštvo v Sloveniji. Ali je bilo poteimtakem sploh mogoče pričakovali drugačnega izida obravnav ako družba oziroma rudniško glavarstvo v Ljublja ni dobiva direktno nalogo za zni zanje delavskih plač) I S težko nestrpnostjo čaka danes družbino uradništvo in pod-uradništvo, katero je svoje zadnje upanje stavilo na kr. namestnika v Ljubljani, da posreduje v Belgradu pri centralni vladi v nje CO 3 tem, da sama noče vagonov. Na podlagi obeh obravnav, katere so se vršile z družbo, je razvidno, da družba je pod tem pogojem pristane na zvišanje plač, če ji vlada dovoli prosti izvoz premoga v Italijo ter višje cene za premog. Družba hoče s podvojeno silo plačilno gibanje ijradništva, pod-uradništva in delavstva v svojo korist izrabiti, na tihem pa misli delavstvo s .svojo trdovratnostjo vteh neznosnih časih in tej draginji pognati v stavko! V prihodnjič bomo obširno pc r očali se o tem, da družba že celega pol leta vodi pasivno rezis- čun za vso trgovino, ki jo znotraj v državi odpravlja. Znotra-nja trgovina tedaj po Fichteju ne sme biti prosta. Še manj pa sm« po Fichteju biti prosta z van j ska trgovina: zvahjsko trgovino sicer odpravljajo trgovci, ali je ne odpravljajo na svoje ime, ampak za državo, — tedaj Se večje na sprotje trgovinske svobode. Zoper absolutno prostot trgo vine je bilo tedaj pred 100 in več leti prepričanje našega duš. velikana, ali ne mislimo, da je biH ^ lo to morda zato, ker takrat m bilo še zadosti svobodnega du-* ha v svetu: Fichte je živel dol< go, dolgo Po dobi merkantiliz ma, v času, ko se je zlasti ^ teneco v produkciji s premogom, j Nemčiji — pričel največji svo" Resnica je, d (t je v zalogi nad I bodni pokret duhov — za časa 5000 (pet tisoč) vozov premo-!Napoleona, ko se je bil svet du ga. Ali kaj je to v zimskem ča-!ha angleške in francoska revolu su, ko se Po mestih šole, zavodi, cije že na vzel. In da je bil Fich' in gedališča zapirajo zaradi po- te za gospodarsko svojo zamisel manjkanja premoga. Delavstvo predelal vse odličnejše spise do v rudnikih mora pa v delovnih dneh počivati doma brez zaslužka I Organizirano železniško osobje obveščamo, da se v Trbovljah raznaša govorica, da železničarji (!) izvajajo pasivno razistenco ter da zaradi tega promet in vagoni zaostajajo. Prepričani smo, da se te govorice nalašč raznaša jo in da so naročene. (Slišali srno jih najprej od pazniškega o sobja.) Upamo, da bo naš poslaniš ki klub 2 vso paznostjo čuval nad vsemi temi dogodki. Kako bo centralna vlada nasto pila zoper škandalozno početje družbe? Ali bo čuvala vladno avtoriteto? Kdo bo • odločeval ? Tujezemska družba ali minister za rude in šume? AH bo delavstvo prisiljeno, misliti na svoje lastno usodo?! 42 d tedanje nar. gospodarske libei ralne in socijalistične literature,: angleške in francoske, to je itak raznmevno. Mož je sicer praV dobro vedel, da njegovega pr«' !o%a ne bo hotela sprejeti pra^ nobena država, vedel je pa tudi. da to ne spriča kakega liberalizma, temveč zato, ker noben« država cama ne bo rada daln '-t rok velikanskih dohodkov, ki im:jo države od zvanjske trgo>''' ne. Fichte je na vsa usta povo' dal, da se njigova misel ne bo izvedla, ali izvedla da se ne ba — ne spričo neizvedljivosti, art»' pak zato, ker se izvesti ne bo hc tela, čeprav nobenega svoj eg* duševnega dela ni tako do ko"' ca premislil kot tega. Zakaj navajam nemškega rf sicca ravno tukaj, kjer bi člov«^ (1; nudil, da so bili angleških francoskih skušenj veliko bog?* Rešite zadevo ugodno, dokle: gi^de na to. da je bi^ )e čas' Tiha voda breg dere! objektivna razmišljanje o Rudar, j gtvareh takrat lažje v Nemc'i'' O———— jkal^or 2 zaoadnih držav, ki TRGOVINSKA SVOBODA IN k!lc že sredi liberalno-trgovii^ Poročevalec Fr. -0- ^aear. SVETOVNA VOJNA. Fichte, ena največjih glav, kar jih nemški narod premore, je bil takorekoč oče nemškega socijaliz- jskih knig, ali je upravičena druž Ljubljani, da takoj določi dra-jma, ali socijalist v dandanašnjem jbina zahteva po zvišanju cen najginjske doklade po točki 8. na- pomenu ni bil. Tem bolj bo mor-i premog ali ne. Znano nam je iz vedene kolektivne pogodbe? j da zanimalo, kako si je ta mož u-poročil komisije, ki je ugotovila: Sodeč po vseh dosedanjih zna i reditev trgovine v državi zamislil, liniaik'lii'la svoje čete iz Sibirije, toda japoiislki delegatje ve- TRBOVELJSKI PREMOGOKO- razne računske manipulacije, ka- menjih bo moral minister dvoj-j— Trgovina, pravi Fichte, je bi-do, da zavezniki nimajo niti volje niti moči spraviti jo iz j PNI DRUŽBI SE JE ZAHTELO ko zna družba neupravičeno in no ulogo igrati, ali pa svojo av-istvena točka notranje državine u-Pibirije s siio a pozive, prošnje, namisjRVanja pa kar lepo > RUDARSKE STAVKE. I umetno produktivne stroške za^loriteto potepati! j leditve, je pole^ ureditve držav- ' •« . • nih mej najvažneješa državna za- Iz stare domovine. v koš mečejo in se vsem skupaj v perišče smejejo. Zavez- I ' . . , I .premog povišati oziroma svoj do, T oliko o tej reči nild in Amerika so vdrli v Sibirijo, da "Imznujejo" boljše- ,K a..ku -Zopet •r,.jd.va ki »ht.v. „.jv..,nei«g. , 1 • 1 i.' 1 , .1 1 rr 1 . I plačilnem gibanju uradnistva m je je bil, da je vladi stavila pred- boveljske dražbe? z fine 29. no preudarka. Po temeljitem takem Vike, a danes padajo batine po njih lastnih ramah. Zdaj poduradniStva. Postopanje Trbo- log, naj as cene premoga znižajo: vembra t. I. v št. 271 "Napreja" ipreudarku Fichte zahteva, da naj pac Uvidevajo, da so šli na lim japonskim imperi'jali-^veljske premogokopne družbe je ne pa povišajo, kakor je družba pa ugotavljamo, da je res, da je trgovec nekakov javni funkijo Stom, ki SO hoteli pretveza za vpad v rusko zemljo. že gotovo naši pavnosti dobrozahtevala in zahteva. hoče Trboveljska premogokopna i nar, ki daje državi natančen ra- sle cga svetovnega vrveža — vajam Nemca spričo zadnje sv*" tovne vojne. Zakaj v svetovi* zgodovini je malo primerov, bi se bila obveljavila nad k*' kim narodom dalekovidnost iikcgd moža tako točno, kot s« ^ obveljavila v le tem prime''' nad Nemčijo. Lahko se reče, ko bi Nemci teh Fichtejevih sli ne bili vseh 100 let prespa bi bili dandanes v svetu drnl faktor kot so zdaj, ko so žrtS^ tiste zvanjsko-trgovinske pohl^P' nosti posameznikov, ki jo je Fi'^'' te pred 3 generacijami imenoVi narodni in — mednarodni struP' — Kajpada je pripomoglo (Dalje na 3. strani.) ji'! A oooooooooo cx>ooo ocooooo ooooooO \ Ljepi striček \ ^ ---Guy de Maupatant. — Y J^ooooooooooooooooooooooooooooO Žurnalist je kadil cigareto, hrbet na sedalu svojega naslanjača, noge na mizi, ter je s petami mazal pričeti članek. Mirno, z dolgočasnim in zamolklim glasom, kakor bi govoril iz dna dupla, je rekel: ''Ravnatelju se je zdel za nič, in naročil mi je, naj ti ga vrnem, da ga narefliš se enkrat. Na, tukaj-le je." In pokazal je s prstom prepognjene liste pod obtežilnikom. Duroy je bil tako zmešan, da ni vedel, kaj bi rekel, in ko je spravljal svoj spis v žep, je Forestier povzel: "Danes moraš najprej na prefekturo. . In napovedal mu je celo vrsto opravkov in novic, ki jih je trefba nabiati. Duroy je odšel, ne da bi bil zabrusil ostro besedo, ki je je zaman iskal. Drugi dan je prinesel zopet svoj članek. Iznova so mu ga zavrnili. Ko ga je še tretjikrat predelal, in mu je bil zopet odklonjen, se mu je zjasnilo, da se že preveč zaletel, in da ga more samo Forestierjeva roka voditi po njegovi poli. Zato ni omenil več "Spominov afrikanskega chaa-seurja", temveč je oklenil, da bo okreten in prekanjen, ker je tako treba, in bo opravljal z vnemo svoj poročevalski posel, ter čakal, da se niu obrne na bolje. Spoznal je gledališke in politične kulire, koridorje in preddurja pri državnikih in v poslanski zbornici, važna obličja vladnih atašejev in žemerne obraze zaspanih vratarjev. Bil je v neprestanih zvezah z ministri, hišniki, generali, policijskimi agenti, s princi, zvodniki, s kurtiza-nami, s poslaniki, škofi, rufijani, sleparji-kavalirji, z možmi odličnega weta, s kvartopirci-goljufi, z izvoščki, kavareriskimi natal'.arji in še z vsemi mogočimi osebami. Na VK3 te ljudi je bil priklenjen iz ozira ita lastno korist y nekakim ohlapnim piijatelstvom, zamenjaval jih je v svojem čislu, meril jih jc vse z enim vatlom, sodil jih je zenakim očesom, ker jih je moral gledati vsak dan. sleherno uro, hrez prehoda in oddiha, in govoriti z njimi vsemi o istih zadevah, ki so se tikale njegovega posla. Primerjal se je sam človeku, ki pokuša po vrsti vzorce raznih vin in kmalu več ne loči Chateau-.M^ygaux od Argcnteuila Sčasoma je postal znamenit reporter, zanesljiv v iskanju podatkov, zvijačen, uren in bister, listu pravi zaklad, kakor je trdil očka Walter, ]:i je bil izvedenec glede urednikov. Ker pa jc dobival samo po deset centimov od vrste, poleg dvesto frankov stalne plače, in ker jc življenje po bulvarjih, življenje po kavarnah in restoranih drago, ni imel nikoli solda v žepu in je obupava! nad svojo revščino. To je trik, ki jim ga moram z?.lezti, si je mislil, ko je videl, kako so koračili nekateri njegovih kolegov z žepi polnimi zlata, pa ni nikoli razumel, s kakšnimi skriv nimi pripomočki so sc dokopali do takega obilovanja. In z zavistjo je slutil, da^e bavijo s tajnimi in sumljivimi posli, raznimi iislužnostmi. da imajo med seboj kar urejeno tihotapstvo. Zato mora in mora prodreti v te skrivnosti, vstopiti v to tiho družbo, sc vriniti med tovariše, ki vživajo brez njega bogate doležc. In marsikateri večer, ko je gledal od svojega okna vlake, ki so hodili tam ^spodaj, je razmišljal o polih, ki , bi jih kazalo ubrati. V, Dva meseca sta minila: bližal se jc september, In Duroyu sa zdelo, da prihaja tista nenadna sreča, katere si je bil v svesti, precej počasi. Zlasti ga je grizla moralna stopnja njegovega stališča, in ni mu bilo jasno, po kateri poli bi priplezal na tiste vrhunce, kjer čaka človeka ugled in denar. Čutil ,se je priknenjenega na na svoj precej skromni reporterski posel, zazidanega vanj tako, du je nemogoča uiti iz njega. Cenili so ga, toda spoštovali so ga stanu primerno. Celo Forestier, kateremu je izkazoval tisočero uslug, ga ni vabil več na dine je, je ravnal z njim v vsem kakor s človekom nižje vrste,najsi ga je prijateljsko tikal. Semtertja je Duroy res da porabil priložnost in je vteknil koščefk kakšnega članka v list, in ker je pridobilo njegovo pero po nepresetancm sestavljanju dnevnih vesti dokaj spretnosti in takta, ki mu ga je, še nedo-stajalo, ko je pisal svoj drugi članek oAlgiriji, se mu sedaj ni bilo več bati, da bi mu odklanjali aktualna poročila. .Ali odtod do pisanja podlistkov iz svoje fantazije ali do samostojnega presojanja političnih vprašanj je bil tako velik korak, kakorSen je razloček, če vozi no avenijo houlognskega gozda kočijaž, ali če drili gospodar som vajeti v rokah. Zlasti ga je poniževalo, Ir.er je videl, da so mu zaprta vrata v odličnejši, svet, da nima zvez, koder bi veljal za vrstnika, da ne more stopiti i ženskami v intimnejae stike, dasi ga je sprejela že večrat marsikatera znana igralka s samo-pridno prijaznostjo. Siccr j C pa vedel iz izkušnje, da je imel za vse, za odlične damo in za potujoče glumačice posebno privlačnost, ki jim je vzbujala hipoma simpatije zanj, in bil jc nestrpen kakor konj na pripona, ker ni niti iz-daleka poznal tistih, ^i bi utegnil« vplivati na njegovo bodočnost. Kaj pogosloma jc nameraval obiskati gospo Forestier; toda misel na ono zadnjo srečanje ga je zadrževala, poniževala; vrhu fega je tudi pričakoval, da ga povabi mož. Tedaj se jc domislil gospe de Marelle, in ker sc jc spomnil, da ga je prosila, naj je pride kaj o-biskat, sc jc oglasil pri nji nekega popoldneva, ko ni imel nikakega dela. "Vank dan sam d do tretje uvo " je bila rekla. Pozvoni! je pred njenimi vrati ob pol treh. Stanovala je v rue de Verneml, v četrtem nadstropji;. Zvonček jc priklical strežnico, drobno dekle z ne- počesanimi lasmi, ki si je vezalo pečo in mu odgovorih "Da. gospa je doma. ampak ne vem, ali je že va'^ la.' In odpehnila je vrata v salon, ki so bila priprta. Duroy je ^-stopil. Soba je bila precej velika, pohištva je bilo v nji, in bila je videti zanemarjei*^ Naslanjači, atari in zbledeli, so stali po vrsti ob sten^ kakor jih je bila razpostavila služabnica, zakaj nikM ni bilo sledu, da bi pričal o okusni skrbi ženske, ki 'i' bi ovoje stanovanje. Žtiri klaverne podobe, predstavljajoče čoln na ladjo na morju, malin ria ravnini in drvarja v gozdu. 4 bile obešene na rnzlično dolgih vrvcah vsaka na strani, in vse štiri po.ie". Kazalo je, da so že dolgo ko visele pod brebrižnim očesom malomarne gosP dinje. Duroy jc sedel in je čakal. Dolgo je čakal. NaP^ sled so se vrat?, odprla in gospa de Marelle je prihi*^ v Robo. oblečena v japonski jutranji plašč od rožn** svile, kamor so bile liveenc zlate pokrajine, sinje četice,in bele ptice, ter jc vzkliknila: "Veste, da sem bila še v pootcljil Kako ljubezni^ da ste prišli k meni. I^la sem prepričana, da ste P' zabili name." Vsa vesela mu jc prožila obe roki, in Duroy. se je čutil vzpričo te precej slabe opreme v stanovati domačega, jih je prijel in ji je eno poljubil, kako? ? videl Norbcrta dc Varonne Povabila ga je, naj sede; potem ga je merila " ghive do nog; ''Kako ste se izpremenili! Sedaj šele ' xlobili pravo lice. Pariz vam dobro de. Dajte, pove)' mi kaj novega." In takoj sta začela kramljati, kakor da sta že st?' znanca, in čutila sta. da se poraja med njima hipna milijarnost, čutila, kako se strinja med njima tisti zaupnosti, intimnosti, naklonjenosti, ki spoprijatelji petih minutah dvoje bitij istega znapaja in istega mena. (Dalje prih.) ..... ..... STRAN S. Svetovni položaj socializma in njegove bodoče naloge. (Poročilo dr. O. Baura na zboru ^vsltrijske socijalne demokracije 27., 28. in 29. nov. 1921.) Doživljali smo zadnja štiri le-ta tako burne čase, vedno ^o nas tako zaposlili, od trenutka do tre iiutka, da smo često pozabljali sorodnost svojih lastnih do-.^ivljajev. C/3 se hocem'o tega s t*, 'd&j zavedati, kaj smo doživljali fcurnega razvoja teh štirih let, je proletarijat v teh štirih letih boja dosegel, če se hočemo iz tega učiti, kakšne so naše bo-^oče naloge, potem moramo v Pi'vi vrsti trezno ugotoviti dejstva, kakšna so. Opisati moramo dogodke bree ^l&pšavanja in ne smemo se ba-ti. da tudi razderemo sv'oje last-iluzije, ki smo jih morda ime v teh letih. Mi v Nemški Av-striji živimo v majhni, siromaš-gospodarsko, politično in vojaško nezmožni deželi, in še bolj, kakor ga vsako drugo deželo, yflja za nas, da je razvoj v na-mejah neposredno odivsen mednarodnega razvoja raz-^ednega boja proletarijata. ^0 je leta 1918. končala voj-kakor je morala končati, s Vrazom osrednjih sil, z zmago 'Mogočne, na človeških silah, go- vala v srednji Evropi, končno šla s svojimi valovi tudi v velike ka ipitalistične zahodnje države. Danes pa moramo ugdtoviti, da nas je lo pričakovanje ogoljufalo. Malo mesecev po koncu vojne je nastopila v zahodnih deželah doba industrijske prosperitete (u-goden razvoj industrije), ki se je razvila marsikje do najboljše konjunkture, in ob stružnici in ob detovni mizi, je izginilo prav kmalu ono duševno razpoloženje vračajočih se vojnikov, ki nagiba k revolucijonarnosti. Roko v I'oki s tem je šla takrat nekaj časa popustljivost buižoazije napram proletarijatu tako da smo imeli tole sliko: Izvrstna konjunktura, velika zapo slenost delavstva in velika po-pusitljivost buržoazije na ibazi tiskanja bankovcev, kije izprva prosperiteto jako pospeševala, ki je služila najprej kot premija za eksport; to je lajšalo buržoa-ziji, da je dovoljevala delavstvu višje plače. Ni dvoma, da je doba dobre konjunkture v zunajem svetu — mi v Avstriji je nismo bili nič deležni — bila odločilnega vpliva na potek socijalnega razvoja. To je bila prva in odložilna ffeza, faza prosperitete. Ta pi'csperilteta je zadoščala, da je rešila in ohranila gospodstvo buržoazije v zmagovalnih deže-'ah, toda prosperiteta je bila le kratke doibe. Že spomladi leta 1921 je nastala nova kriza, kriza v trgu. Vzrotc tiči deloma v tem, ia je bil vzhodnoevropski in src dnjeevropski trg praktično zaprt za veliko svetovno industrijo proces, proces deflacije, umika- TRGOVINSKA SVOBODA IN nje papirnega denarja in s tem naraščajoča vrednost denarja. Pomnožitev papirnega denarja je injekcija s kafro, ki jo damo narodnemu gospodar bodne zvanjske trgovine pokaza-stvu, ki ga sicer najprej poživi, ia v tem drastičneji luči, zakaj povzroča pa srčno kap, jo pospe- ' ne samo da so Nemci zadnjih 60 ai. Injunkcije s kafro pa ne nio- ali 70 let zvanjsko trgovino for-remo kar nadaljevati, če more- sirali ali da je to forsiranje dr-mo organizem uničiti. Odprava Java sama v najizdatr.ejši meri papirja se sedaj pričenja v vseh podpirala, ampak Nemčija je to deželah, kj so najmanj izgubile oboje izrabila v aktiven nastpp na vrednosti, tja do dežel, ki ima ^ zoper angleško trgovinsko prejo strahovito nizko denarno vred moč! V tej točki (angleška pre- nost, in ki študirajo, kako bi u-1--— stavili padanje denarne vredno- potisnil proletarijat sti, kakor danes Nemška Avstrija in celo sovietska republika. S tem se je pa tudi kapitalizem v »noč) Fichteja samega, zakaj ze- Kilje-politično razmišljanje — ki pa seve za dobo Ficbteja Se ni drugo dejstvo, da se je moč glo- priti do veljave — poka- /C, da so neki narodi, ki oprav- SVETOVNA VOJNA. (D;Oje Iz 2. strani.) I boko premišljene resnice modri-Ijanoye trditve o škodlivosti svo- V defenzivo. To so dejstva, ki jih vidimo in ki jih mi v Avstriji tcmprej moremo razumeti, ker onih deželah ohranil; najprej jei®"® ^ ^ej deželi brez prave samo . .. __I.,,,. proletarijat z razmeroma majhnimi priznanji odpravil, da se- stcjnosti, tako v gospodarstvu kakor v politiki, da gre razvoj daj poizkusi, kako ga oropa že j sveta ga tem, da utrdi ka-ddnih priznanj. Sedaj pa prime- jP rjajmo s tem na oni strani raz i i„ potisne proletarijat v voj tam. kjer je revolucija kapi-1 defenzivo, talizem najbolj omajala, 1 , . , , jda 01 bno torej kratkomalo ne- razvoj v sovjetski Rusiji. jmcgoče, če bi se proletarijat o-Rigaški mir znači, da barijera jsnmosvo,^l prav v srednji Evro-(ograja) med Rusijo in zaho-l^'' de?.eli, ki niti en dan ne dom ostane, in v Rusiji pričenja, jizhajati brez gospodarske-ker vojna ne moti več drugačen jobčevanja z drugimi, ali v slu razvoj. Kot zaveznik zahodne resnega političnega ali cek vcjaSkega konflikta, ali celo potem izpremembe družbe v soc" \3iistično, ohraniti njegovo su- spodarskih močeh ogromno irioč- Nše koalicije entente: ko je po- ....... ................. ...........................^ ®i^ neiposredno po porazu nasta-.najprej z blokado, pozneje pa s ikako je prisiljena po notranjih ^ kakor v drugih deželah . silahvdeželi, da sledi temu tukaj zgodilo, ni iTOla Is vojna, ne le poraz, mar- bur^oazije nastopa sedaj r.aen-krat ruski kmet na pozorišče zgo dovine, ki sili sovjetsko repubii-kc, da o^iuBti komunistične eks- ^icoblast. O našem raz\oju je v perimente, ji usili svobodno i p'<^>ll°čeval ekonomski trgovino in tem dejanski pb-p'^ gospodarski polom, ki ga ju vre,tek h kapitalističnim »^ari režim z vojno, in ki darskim oblikam. ___________iliits.TŠi kakor v drugih deželah: revolucija, ko so v srednji Ev- 'posledicami ^manjšanb denarn-^opi krone padale v prah in raz-; vre'dnosti, kar je trg zmanjšalo. Padli prestoli, takrat jih je bilo jTocebno pa se je položaj poslab-^^ogo med nami, ki so,-upali da šal s sistemom tribuitnih daja-' "^aliki ogromni revolucijonarni tev, ki so jih zmagovalne dežele šel preko mej premaganih naložile premagancem ter povzročile celo vrsto mednarodnih sporov. Toda po svojem 'odločil-nern vzroku je gotovo posledica dejstva, da je onemu procesu najprej v Rusiji, nadalje inflacije sledil v svetu nasprotuj ^®žel tudi v nevtralne dežele in ^ zmagovalcev. To takrat bila popolnoma neutemeljena da bo revolucija, ki se je Pričela zadnjaškemu valu ruske revolu-. „ . cije in vpostavitev kapitalizma o je bilo raztrganje starega se vrši, in čim hitreje dovrauje;,^"?(^^^'skega telesa, od katere vidimo, da kapitalizem ni le za-l®"^^ država le krvaveči, hodnje-evrbpski in amerikanskizaradi tega oroletarijat potisnil, marveč je te^a gospodarska natisnil tudi rusko revolucijo y'razdrapanost. To je pomenilo ziu defenzivo (obrambo), in ni dvo-kriza, ki je sle-ma, da je tudi v Nemčiji ta pro- CCi i i ZAKAJ? ZATO: ZATO: ZATO: ZATO: VCer hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in kei je istega nemogoče izdajati brez oglasov — diia takoj vojni, demoibdlizačna Z vidneleik'-"'^' tukaj najmrej mnogo težja j m drugič mnogo dolgotrajnejša jkalcor v drugih deželah. Dejstvo ;.pc-&no težkega pretresa, ki smo jgr. sicer pozno, toda končno tudi jtukaj zaradi pospe&evanega pa-t dsn j a denarne vrednosti oi>ču-jtii; je da je sledila živahne j a in-.dvstrija, in ta vpliv je neposred j no vodil tudi naš politični raz-I vr ". Spominjajte se na prvo zimo j po prevratu, na to zimo brez pre j mog'a, brez drv, na to zimo lako-^te, množice brezposelnih, na zi-jmo psihologije vračajočih! Vsak, /kdor ni pozabil na ,to zimo, ve, id? bi to zimo kaka meščanska I vlada f a 3 a ker pomeni vsak oglas v kov za vaš list — vašem listu več dohod- g 3 3 ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu liscu finančno — ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —> i B i s ss E I 7 A « Vpoštevajte najprvo one trgovce ki oglašajo 1 • dnevniku '' ENAKOPRAVNOST n In naročajte »c nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd. 5 Amerisko-jugosiovanska Tiskovna Družba Princcton 5 5 I 6418 ST. CLAIR AVE. Ijajo svetovno trgovino t^kore-koč ex officio, ker jim to nalogo poverja njih svetovno-ocean-ski položuj! Takega svetovnega pcložaja (katerega predpravice bo, kakor vse kaže, bas sedanja Washingtonska k.onferenca kodi-f kovala) — je pa poleg nekih drugih držav bas — Anglija. In tn):o se je Nemčija pregrešila s svojim zvanjsko-trgovinskim postopanjem hkrati zoper 2 postu-lata resnice: zoper en pravec, ki ga je stipuliral Fichte, in zoper drugi pravec, ki je — izhajajoč ii* zemlje-političnih načel, učinek enega prvega še stopnjeval. V kvumliranju teh 2 prestopkov šele je dobila nemška forca tisti vi?ok prenapetosti, ki je povzroči!, da je struna počila: V kom-plexu ostalih vzrokov sekundarne veste je forsiranje trgovinske svobode v zvanjski trgovini poglavitni vzrok svetovne vojne, in brez vsega najmanjšega dvorna katastrofa Nemčije ni slučaj, am p;:k tip tragične zmote v pojmo-■'nnju zadnjega pravega pomena trgovine, ki ni in ne more biti v okoristitvi fJržave nad državo, :i!i naroda nad narodom, ttv m^nj posameznika nad posameznikom. Trgovina je vrSitev sve-tovno-gospodarske oziroma na-rodno-gospodarske naloge posredovanja prometa od producenta do konsumenta! In nikakega dvo ma ni, da bi bila tudi kako drugo kontinentalno državo ,recimo Francijo, ako bi se bila trgovinskega zaslužka enako polakom-nila ter Angliji in Ameriki enako po robu postavila — zadela nc mnogo drugače usoda, kot jc Nemčijo. — Teorija o škod Ijivosti proste zvajijske trgovine jo doživela sijajno svetovno-po-litiško aprobacijo — in to je prvi vzrok, da smo Fichteja navedli. Ne manj sijajno pa — in to ie drugj vzrok, da tukaj omenja \na Fichtejeve argumentacije —r je zmagala ob svetovni vojni trditev o škodljivosti absolutne svobode znotranje trgovine. Vprašam; Ali je kdo med nami, ki bi po svetovni vojni bil prepričan, da so omejitev popolne trgovske prostosti ter organizacija in regulacija trgovine znotraj države — nepotrebne reči? Mislim, da ga ni! Podivjanje pro stcLrgovine v divje skupovanje in skopuštvo, v navijanje cen in odcrustvo, da ae je temu vpitju morala odzvati državna politika vsake države, bodisi velike, bodisi majhne. Da so se tej dolžnosti odzvale do malega že skoraj vse države, čeprav ta manj, ona več, že to je časten dokaz za resnico, da je trgovinska svo ne bila mogla vladati niti en dan. (Eurno cdcforavanje.) S silo ne 'bi bila mogla delavcev strahova-ti, in z zaupanjem v množicah vi? dati, to bi se bilo takrat po-sn iiio manj kot kadarkoli prej ali poslej kaki meščanski vladi. In da bi ne bila na poizkus pr.-letarske samovlade eritenta od- "ož, brušen na dve strani, tcgnila vsakršno pomoč, marveč bi bila z zavestno sovražnostjo nas tudi blokirala, in s tem vzela motnost vsake pomoči; tudi to ve vsakdo, ki ni popolnoma poza-Ibil tedanje dobe. Položaj je bil torej takrat tak, da buržoazija ni mogla vladati, proletarijat pa ni imel moči. Zaraditeg je bila koalicija, v kateri smo bili takrat, edina možna oblika vladanj. Buraoazija je bila takrat popolnoma brez odpornosti, morala je samo dejstvo, da smo mi so-vladali, % vsakdanjimi koncesija mi in, kakor danes lahko trdimo, z važnimi koncesijami plačati (pritrjevanje), s k'bncesija-mi ne le v tem ali onem zakonu, ki jo bil dober, marveč s koncesijami, ki(So predvsem moč pro-letariata zasidrale, ne le za trenutek, marveč tudi za bodočnost; ki daje proletarijatu silno povečan vpliv ne le v držav; in v občini, marveč tudi v tovarni, in ro, kar ni manj pomembno, zabrani-li, da se tu ni zopet ustanovila reakcionarna vojna oblast, ki bi bila proletarijat nasilno strahova- ZAPISNIK REDNE LETNE KONFEREN-d* bodo prišle pozneje z no-CE ZASTOPNIKOV DRUŠTEV T'' dan. Toliko v pojasnilo glede te zadeve. Na eventualna vprašanja sem vedno pripravljen odgovoriti in dati pojasnila. Lanska delničarska seja je tudi o-dobrila načrt stavbe, ter dala direk-toiiju nalogo, da prične takoj z delom in gradnjo stavbe. Ker pa letošnje leto razmere niso bile ugodne ter ;se kampanja za prodajo delnic med I posamezniki ni obnesla in se tudi na j bankah ni dajalo zadostnih posojil. IN POOBLAŠČENCEV S. N. D. katera se je vršila v Grdinovi dvorani na 14. in 15. dec. 1921. (Halje.) Poročilo podpredsednika. Bratje in sestre! Nimam vam posebnega za poročati, ker vam je poročal brat predsednik; rečem le toliko, da sem vedno delal v korist pod-! . , ... jetja kolikor sem mogel. Udeleževal T'" sem se vseh sej. če me k niso t^ obs.rn^e poročal stav^ ^ , v . ... .... , , odbor. Kadar pa bode razprava gledo ZJlul f°' »'►■»d.ni., b.de„ m prf.1 .voj. Lb. n,» zidal, v pr,t.kkm let., nismo mogli dobiti denarja na poso-i V letošnji kampanji so se društva odzvala povoljno, ter podpisala kolikor so jim dopuščala sredstva. Nekatera društva so sicer še nekam nezaupljiva a sčasoma bode tudi to ponehalo, ter bodo postala aktivnejša kot so danes. Društva so podpisala obveznic za $25,510.00 Common Stock in $700.00 Prefeyed Stock, ter so na račun vplačala na Common stock ¥4S60.00 in na Preferred Stock pa ;!500.00. Ker se je mislilo, da bode moa'oče že letos pričeti z gradbo, se je določil rok za popolno izplačito vseh podpisanih obveznosti za 30. Junij 1922. Ker so bile razmere skrajno slabe in se s stavbo še ni pričelo, bode treba ta rok tudi podaljšati. Od delnic katere so društva še lansko leto podpisala pa je še na dol;ru pri 8 društvih $1114.55.' Posamezniki pa dolgujejo na delnico katere so podpirali lanski leto v kampanji in pozneje Ss lepo svoto namreč $4,579.30. Do-scdaj se jo vršilo kolektanje zaostalih obrokov potom zastopnikov pvi društvih in direktorjev. Tudi If-ioi.nje leto sem naredil vse zaziurr-ie glede zaostalih plačil, ter se j razdelilo vse kolektanje v okraje kakor pri kampanji. Direktorij si je razdelil mc-direktorji. Jaz sem bil mnenja, da je^likor največ mogoče in dobi naslove* tajnik duša podjetja in da se mora;onih delničarjov V! "o »n seMH ali kn-brigati za vse kar se godi pri S. N.j •■'h sploh v delničarski knjigi ni. nri Domu, da je torej bos pri podjetju in tajniku Doma. To je mo.ie priooro-šc danes mislim, da mora podjetje čilo v tem oziru. kajti drugače se imeti lo enega vodja (manager — bos) zgubi preveč delničarjev. in nc vsč, če se želi, da bode uspevalo. Ja:^ sem vedno smatral da je predsednik' družbe zastopnik iste na zunaj Dosedaj je bilo črtanih radi neplačila 230 delnic, torej za $2300.00 ter kot je to pri drugih večjih korporaci- ^ plačila na iste zapadla v rezervni jah in da na znotraj zastopa i« ureju-j torej v dobrobit družbe, ki so je isto tajnik ozir. poslovodja. V tem smislu sem tudi nekoč zahteval, da so mi vse počkodbe ki se prigodel na po- 7.našala $671.25. Preidem na finančno poročilo in si- ki ga država sme posameznemu individiju pustiti v rokah le ob pogojih posebne vrste. Da pa je bila svobodno trgovino ukinila celo Anglija, — ki je po svojem svetovneem položaju dežela za svobodno trgovino takorekoč u-stvarjene. — t of' dejstvo je najsi-jajnejsi dokaz pogrešenosti individualistične liberalna doktrine o edini zveliča vnosti trgovinske svobode: Tudi Anglija je morala poseči po remedurl škod, ki jo je napravila svobodna trgovina I slopju ali drugje tskoi naxnani, ne da'cer najprvo za letošnje leto, potem bi o istih bil obveščen še le nazadnje, jbodem pa še podal poročilo ža ves čas Gospodarski odbor je smatral to kot kar obstoji naša družba S. N. Dom, vtikanje v njegovo področje in nastal, tako da bodete imeli popoln pregled je nesporazum, ki navadno ne koristi o vsem denarnem in premoženjskem ne podjetju in nikomur. Današnja stanju, kar bode vsekakor zanimalo delničarska seja pa naj da "a v bo- vsakega posameznega delničarja in doče navodilo direktoriju, glede takih posebno še zastopnike društev. Dohodki za letošnje leto, od 1. Januarja do 30. Novembra: Društva so vplačala na delnice Common Stock ................$11,784.15 in na delnice Prefcred Stock .......................... 500.00 Članstvo je vplačalo na delnice Common Stock ................ 2.366.00 in na delnice Prefercd Stock .......................... 220,00 Cigar labelnov se je prodalo za .............................. 10-00 Obresti od hranilnih vlog in Liberty bondov .................. 210.36 f^ajemnina za 11 mesecev je znašala od poslopij .............. 2.753.75 in od zabavnih večerov in svatb ...................... 328.00 Razno ...................................................... 237.87 1 Preostanek blagajne dne 31. Izdatki od 1. Januarja 1921 do 30. Novembra 1!)21: (Nad,aljevanje.) Skupaj Dccembra 1920 je znašal Dohodki skupaj 111 sedaj morala: Ali se bomo teh dolžnoali mogli obraniti v Jugoslaviji? Mislijn da nc. Odzvati se k reraeduram, je prav pooebna dolžnost držav, ki so "ia statu nascendi", zakaj če je le pri kom, je pri teh državah dolžnost, zreti v bodočnost in pa gledati, da se bo zidalo brez poprejšnega nepotrebnega podiranja, ker grad'ti znova je ,lah-!;o, podirati in pa podrtem gradi) i težka stvar. Gradnja Jugoslaviji tu ne more biti pretežka, saj je ''in statu nascendi" še nje Skupaj veletrgovina sama. "Naprej". Preostanek blagajne dne 30. Novembra 1921 ..... $18,410.13 . 11,703.86 30,113.99 Tiskovine in oglasi ............................ ....$ 216.84 Pisarniške potrebščine .......................... 22.70 Telefon ........................................ 41.23 Plača tajnika ................................ 7Š0.00 Kurjava in razsvetljava ........................ _____ 181.49 Voda ........................................... 41.40 797.09 116.31 493.00 Plača za pospravljanje po zabavnih večerih ...... 27.00 Zavarovalnina in davki ......................... .... 1,863.54 Obresti od dolga in Pref. Stock delnic ............ 238.20 Zguba pri prodaji Liberty bondov ................ 771.92 Plačilo ostanka kupnine Allen & Ella Diemer — . .... 17,000.00 Razno ..................................... .... 179.92 Izdatki od 1. Januarja 1921 do 30. Novembra 1!)21: $22,774.64 $ 7,339.35 STRAN 4. VPRAŠANJE LIKVIDACIJE BEGUNSKEGA TABORIŠČA V STRNIŠCU IN ŠPEKULACIJE VOJNEGA DOBIČKARJA CUCKA IZ PTUJA. L"'_!I.IM "ENAKOPRAVNOST' begunsko vprašanje sploh in že posebej vprašanje begunskega taborišča v Strnišču pri Ptuju, je povzročalo merodajnim faktorjem precej skrbi in preglavice. Od prvega začetka, t. j. cd .prihoda primorskih .beguncev iz raznih krajev propadle Avstrije, pa do danes, se je na vse načine skušalo rešiti to vprašanje,, ne da bi se prišlo do končne — in kar je glavrio — po voljne rešitve. Za begunce, ki se niso in ,'je ne b'omo vrnili v domovino, se je začetkoma nameravalo u-stviiriti eksistenco v — Macedo-niji. Proti taki rešitvi smo svu-ječa.sno zavzeli 'odklonilno stališče, Iser bi po našem mnenju zna-čilo pošiljati ljudi v nesrečo, ako toi 36 jih poslalo v kraje, ki v no benem oziru ne odgovarjajo namenu ustvaritve primerne eksi-sten.ce našim ljudem. Ta mise* se j e hvala bogu 'opustila in me-roda.jne oblatiti so začele misliti na ^Prekmurje. V kolikor smo informirani, je zadeva naselitve beguncev v Perkmurju v teku. Kako se bo zadeva rCšila, bo mogoče odgbvoriti morda v krat kem. Ker ne vemo natančno, kako misli vlada stvar urediti, nočemo o zadevi obširneje govoriti. Omejimo se le glede naselitve beguncev v Prekmurju skliče v najkrajšem času anketo, na kateri maj bodo ^zastopani tudi prizadeti begunu, da se vprašanje naselitve reši sporazumno ž njimi! Da.nes imamo namen informirati j'avno'.t o drugi stvari, ki je z gori orxenjeno v tesni zvezi: namreč j likvidaciji, oziroma prodaji begunskega taborišča, to se pravi vseh objektov in naprav, ki se v Strnišeu nahajajo. Znano je, da stojijo te naprave na zemljišču, ki je last g. Cučka iz Ptuja. Avstrijski vojnr erar je Cučkovo posestvo vzel v naj«m' in postavil tam Vojaško bolnico, ki je bila med vojno zna na kot "Hungerspital". Pogodba, ki jo je Guček napravil z ibivšim vojnim erar jem, vsebuje tudi točko, da ima g. Cuček kupno predpravico za naprave, ki se na njegovem posestvu nahajajo. Ne vemo, ali ta pogodba, oziroma I kupna predpravica sploh še dr-{ži po polomu Avstrije, vemo pa, da se g. Cuček dotične točke v pogodbi krcevit'o oprijema, ter da si je iz te točke napravil podlago, na kateri zida njegove špekulacije. Da si g. Cuček želi in hoče zaslužiti na škodo državne, to se pravi javne lastnine nekaj milijonov, naj služijo kot dokaz sledeči podatki, Zemljišče, ki ga je Cuček dal bivšemu vojnemu erar ju v najem, je on kupil za nekaj nad (700.000 K, danes pa je to zemljiš I če vredno 3 do 4 milijone kron. To je prvi bagatelni zaslužek, ki ga je Cuček v "potu sVojega o-braza" spravil v žep. Da je med vojno in do danes dobival tudi najemnino za zemljišče, je sam-obsebi umevno. Naprave, ki se v Strnišču nahajajo, in sicer: barake, parni stroji, kanalizacija, električna centrala in napeljava, vodovod, različni materij al itd., predstavljajb večmilijonsko vrednost. Niso nam znani natančni podatki, koliko milijonov so te stvari vredne, zato prepuščamo merodajnim faktorjem, naj si te račune natančno ogledaj'o, pred-no te stvari Cučku prodajo. Vemo pa, da bi g. Cuček vse te naprave rad dobil za par milijonov in da bi potem g izkoriščanjem j celega k'omplexa dustrializirati. j Zvedeli smo tudi, da je prea {kratkim ponujal nekemu domaČe j mu kajpitalistu —vojnemu dobič kar ju, dva milijona kron provizije, če mu ta pomaga preseliti neko tujo tvornico vagonov v I Strnišče. Najlepši dokaz, da je Ig. Cuček prepričan, da doseže o-; gromni dobiček, če se mu kupčija, kakor si jo on predstavlja, posreči! V kolikor smo informirani, na merava ig. Cuček omenjene naprave za par milijonov kupiti, ter jih potem na en ali drugi način prodati drugim kapitalistom, ki bi hoteli strniške obrate in naprave sploh izkoriščati. Poleg tega, da je že današnja vrednost zemljišča ogrdmn'6 večja od vred nosti pred vojno, to ,se pravi,