Štev. 40. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 3. oktober 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga JO D., v Ameriko štiri dota e. Amerikanci do ijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Opravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb.lnar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredi nistvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v»Poslanom«2‘50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Zanimiva pravda. „V čem obstoji svobodomiselstvo ?“ pita francoški list ,,La croix“. Na to pa da sam sledeči primeren odgovor. »Svobodomiselno obstoji v tom, da svobodomiselci z Jarmov zahtevajo, da bi njihovo mišlenje vsi ljüdje brezi vsakoga premišlavanja spoštüvali. Z ogrizavanjom, s pogajanjom, z grobjanstvom i nasiljom Ščejo zatreti vsako nasprotno mišlenje. Svobodomiselci n. pr. pripravijo na velki petek velke mesena goščenja, da bi s tem dražili vernike. Či njihov nasprotnik napove kakši govor, potom pridejo i njemi ne dajo govoriti. Či se njim to ne posreči, potom obrnejo reči i v svoji listaj zovejo na pomoč orožnike i državno oblast". Eden nemški list pa pravi od nji sledeče . „Či bi bilo svobodomiselstvo zaistino edno mirno Osvedočenje, te bi na tihoma pomilüvalo tiste, ki verjejo, ali bi se pa kazalo v žalostnom spoznali rekši . Jaz nemrem vervati. Venda pa zavidam tiste, ki verjejoNamesto toga pa zmorejo svobodomiselci gr meti, larmali i kamenje metati". Takši so Svobodomiselci Vseširom i tüdi pri nas. Naši liberalci (tak se pri nas zovejo) nikaj ne zaostanüjejo v tom pogledi za svojimi brati v drügi državaj, i bogvari, ka bi Što bio drügoga mišlenja kak oni, te je ogen v strehi. Njihovo navadno kričanje je, da naj se dühovnik ne meša v politiko, da vera nema z politikov nikaj za opraviti i celo tak daleč so prišli tej lüdje, ki niti največkrát 6 glavni is-tin ne vejo, da pravijo, ka oni branijo vero. Čemi to kričanje ? Vse samo zato, ka bi ljüdi premami i dobili za svoje namene. Te namene pa najbole kažejo njihova dejanja i pisanje njihovi listov. Kda so meli oblast v rokaj so dijakom prepovedali Marijine drüžbe, čiravno ka so Ščista verske drüžbe i slüžijo samo verskoj vzgoji. Pri tom pa so Sokola celo uradno priporočali i skoro da silili, naj stopijo v njega. Što je mešao vero v politiko, či ne naši liberalni demokratje, kda so pred volitvami agitirali s tem, ka so prej brnski pápa prepovedali voliti za stranko dr. Korošca, čiravno ka so vse to s prsta scécali. Potom pa so svoje farizeuške oči obrnoli i kričali, da naj se vera ne meša v politiko. I njihovi listi ? Kelkokrat se norčarijo z verski istin, z dühovnikov, z bože slüžbe, z romanja i z bratovščine itd. Šteri pa so tej njihovi listi ? Predvsem »Domovina*. Zato je dužnost püšpekova, da takše veri nasprotne liste obsodi i vernike odvrača, da bi je čteli. To se je letos tüdi zgodilo. Ljubljanski prezv, püšpek, ar „Domovino" tam tiskajo, so te list večkrat obsodili, kak veri nasprotnoga, i vernike opominali, naj ga ne čtejo. Samo se razmi, da morajo to ljüdem povedati tüdi katoličanski listi. Isto je napravo kat. list »Slovenski Gospodar" i za toga volo se je med njim i Domovinov začnola zanimiva pravda. Domovina je tožila Gospodarovoga Urednika zavolo ogrizavaoja, ar je pisao, da je Domovina Protiverska. Pa glejte, ka je sodišče povedal k toj tožbi. Sodišče je oprostilo Gospodarovoga Urednika i obsodilo tožitela, da mora povrnoti vse tožbene stroške S tem je povedano, da je tože-nec resan dokazao, ka je Domovina Protiverska. Ža svedoke so bili pozvani Ijubljanski prezv, püšpek. I glejte ka oni pravijo od Domovine. „Predočeni mi članki „Domovine“ so resan takši, da sramotijo vero i dühovniški stan. Ka je ob-toženec Golec k tem člankom povedao i njegovi tozadevni zakljüči so povsem pravilni i je odobravlem. Takši članki ,,Domovine" so resan zmožni vero med ljüdstvom zatreti i se da s toga, da je več takši člankov iz vsega načina pisanja upravičeno sklepati, da so vsi predmetni članki pisani v nameni, veri med Ijüstvom škoditi. Püšpek kak cerkvena oblast je pozvani i dužen, v svojem okoliši odločiti, ali nasprotüje kakši list veri, oziroma njenim navukom. Istina je, da sam letos v „Domoljubi“ v dvema člankoma — na zadevne številke se ne spominam več — svojim vernikom označo „Domo vino" kak list, ki je proti Cerkvi, protiverski i da sam te list prepovedao čteti. — . Dr." Anton Bonavetura Jeglič." Tem rečam ne trbej nikaj pridevati. Po toj püšpekovoj izjavi i s tem, da je bio urednik »Slov. Gospodara" oproščen i tožiteo obsojeni na povrnitev stroškov, je očivesno, da je oboj-na oblast cerkvena i svetska obsodila pisanje „Domo-ne“, kak veri nasprotne. Da to »Domovino" najbole širijo pri nas naši politični „de mokratje", je že skoro vsakomi znano. Poslüšajmo samo, ka pravi v svojoj 186. Štev. mariborski »Tabor*, ki je tüdi list tej »demokratov« i teda veren bratec svoje sestre „Domovine.“ V uvodnom članki, kde guči od toga, kak se demokratarija širi pri nas, piše sledeče : „V pon- delek 16. avgusta je dr. Pivko obhodil občine Gančani, Lipovci, Beltinci, Bratonci. Dokležovje i Bakovci skupno s srezkim tajnikom . . . . V Gančanih se je zbralo ob 10. uti nad 30 pristašov, ki jih vodi mladi Joško Maučec. Organizacija v Beltincih ima 33 članov, in 23 Domo-vin, organizacija v Bratoncih ki je tudi nova, pa ima 19 članov. V Dokležovji! imamo 47 članov in 17 Domovin. V Bakovcih se je vršilo zborovanje ob 20. uri zvečer pri G. Voglerja ob navzočnosti 35 domačinov s predsednikom Fr Kregar-jem in tajnikom Janezom Horvatom. Tu imamo 59 članov in 20 »Domovini Dvojnoj obsodbi „Domovi-ne“ mora priti ešče tretja, najmre, da jo obsodi tüdi ljüdstvo. Vsi tisti, šterim pooüvlejo i vsiljavle-jo »Domovino1' naj znajo, da je ista veri nasprotna i obsojena, zato pa vala za njo samo edno, najmre nazaj jo poslati, Odked je prišla. Nas vsej dužnost pa je, da delamo z vsemi močmi i pri vsakoj priliki na to, da se te veri nasproten, list odpravi iz naši krščanski držin, da nam ne kvari našega najdragšega, naše mladine. Zakaj neščejo odpreti v Lendavi meščanske šole? Mislimo na prvi razred. Sami smo s teškočov dosegnoli prvi razred. Te je postao letos drügi. Prvoga pa neščejo odpreti. Lani so protizakonito zavlačüvali Vpišüvanje, Letos pa Otvoritev prvoga razreda. Še Slepec more tű oviditi jasen namen, da šolo V Lendavi ščejo zapreti. Pa što dela to? Pristaši demokratske stranke, tiste stranke, štera si je na zastavo Zapisala z zlatimi črkami reči. „vse za jugoslovanski narod i dom.“ Jugoslovanski narod i dom pa higdi ne potrebüje tak krvavo narodne šole, kak ravno na državnoj meji, kde Ieži i D. Lendava. Zakaj pa te ne drži demokratska stranka tű svojega prvoga programa, zakaj agitira na vse Štiri, da se med Madjari zapre Slovenska šola? Čast izjemam, — ali níalo je takših, — moramo glasno povedati, da je demokratska stranka poprek samo z jezikom narodna, v djanji pa gleda samo na to ka njej kakše haske nosi. Lendava nikših haskov ne -nosi za strankine žepe; ka mo zato tű gde pristašov nemamo?! Hodimo rajši v Beltince, tam mamo že Sokole pa tüdi med prostim narodom pristaše, štere goji „Domovina'* ki je med katoličani najbole v Beltinskoj fari razširjena! Ka nas brigata narodna vzgoja i državni düh v Lendavi ? Če prepadneta, naj prepadneta, glavno je, da mamo pristaše v v Beltincih i haske s hüpermak-simuma Veleposestva." — Zato naj se seli meščanska šola v Beltince i zato naj ne dobi Siromaški narod tiste zemlje, štero krvavo potrebüje i štero bi redno plačao. To je obraz naše »narodne demokratske stranke" pri nas. To je zrok zakaj ščejo po sili zapreti meščansko Šolo v Lendavi i jo spraviti v Beltince. Velke nevihte i povodni. Po dugšem časi süšave je začelo nanagloma po vsoj Sloveniji deščüvati. Nameštaj so bili strašni nalivi i nevihte. V pondelek zadvečara je divjala nevihta zahodno od Ljubljane. Voda se je vlevala kak či bi se oblak pretrgao. Na ednok so bile strtí-ge pune i velka Povoden je podala zahodne kraje od Ljubljane i tüdi gornji deo varaša samoga. Na Viči je voda namestaj po dva metra visiko narasla. Nešterne bole nizke hiše so do strehe v vodi. Pri cerkvi je voda dosegnola zgornjo stubo. Kak strašno je voda podkapala se vidi iz toga, da je cementani plot okoli farofa podrla.. Vse, ka je ne bilo trdno zozidano je Povoden vzela s sebov. Hlevovje so se podirali, živad i poledelsko šker je valovje kotalo s sebov. NaraŠčajoča voda je rüšila ne samo lesene, nego tüdi najmočnejše cementane moste. Kelko kvara pa je napravila na poli, to se za zdaj ešče nemre doličiti. V Škofjoj Loki, kde se ste-četa Sora pa Poljanščica je Povoden divjala najhüjše. Z dvej dolin je vdrla voda vkűp i podiraš vse, ka je pred njo prišlo. Kre skraja varaša je porüšila do 12 hiž. Tüdi novi cementani most je pograbila s sebov. Kak strašno je nanágli naraščate Povoden se vidi iz toga, da je voda v deseti minutaj narasla za 2 metra višine. Ne daleč vkrej so Goričane, kde je velka tovarna za papir. Tü je tüdi dosta kvara napravila. Komaj par minut i ves prvi štok je bio celi v vodi. Delavci so se z najvekšov težkočov rešili. Zadnje tri pa že niti neso mogli več skoz nad okna rešiti, nego so je morali potegnoti skoz streho. Tovarna sama ma velki kvár. Voda je odplavila do jezero voz lesa i več vagonov papira. 3. oktober 1926. NOVINE 2. Obe dolini, Sorška pa Polanska sta globoko poplavlenivi i njive skoro vse uničene. Ljüdje so z tužnim srcom gledali, kak njim voda nese polske pridelke, kak njim podira hiže i moste, kak se vtaplja domáča živina. V Poljanskoj dolini je voda na mestaj narasla celi 5—6 metrov visiko. Pri rešüvanji nesrečnoga prebivalstva so nájveč pomagali ognjegasci i drüga dobrodelna društva. Velke nevihte so tüdi na mestaj po Štajerskom, vendar pa vse kaže, da je tű nej tak nevarno kak v gori opisani krajej. NEDELA. po »šalaj devetnajseta. Evangelij sv. Mataja v 22. poglávji od 1. do 14. vrste. »Z veli te njemi roke i noge i vržite ga v zvünešnjo tmico ; tam bo jok i škripale z zobmi*. Istina, da v grej pogrožen svet nešče nikaj znati od pekla i nikaj čüti. Zato ravno tem najbole govori denešnji sv. evangelij. Tü Kristus očivesno guči od pekla i tüdi to pove, da je pekel nekaj grozovitoga. Pa ne samo tű, nego tüdi v drügi mestaj i pri drügi prilikaj je govorio Kristus od pekla. »Bogše ti je hromomi iti v živjlenje, kak dve roki meti, pa iti v pekeo, v nevgaslivi ogen, kde njihov črv ne prejde i njihov ogen ne vgasne". (Marko 9, 42.) Pa tüdi, gda je govorio od svoje sodbe na konci sveta i naprej 'povedao Obsodbo pogübleni, je svedočo od pekla. .Poberite se spred mene, preklet], v vekivečni ogen, ki je pripravleni hüdomi dűhi i njegovim angelom". (Mat. 25, 41.) I Kristusa, večaa Istina govori samo istino. Svet i nebesa prejdejo, njegove reči pa ne prejdejo. Ka teda pomaga človeki se skrivati pred peklom, ka pomaga, či nikdar nikaj nešče čüti od pekla. Kak je potrebno dostakrat govoriti od pek., nam kaže zgled same ga gospoda j. Kristusa, ki v evangeliji nikaj menje kak dvajstipetkrat govori od pekla. Pa tüdi mi moremo večkrat govoriti od pekla i ešče večkrat misliti na njega. O presrečna miseo na večno trplenje, kelko ljüdi si že rešila od toga trplenja ! Sv. Jeronim je že samo pri misli, da že čüje trombeto, štera ga zove na zadnjo sodbo, obladao vsako sküšávanje, kembole de nas nazaj držala od greha miseo na nanezmer-ne i večne kaštige. Miseo na vekivečno pogülenje j je toti grozepuna, vendar pa hasnovita i zveličavna. Pa tüdi to nam Kristus v denešnjem evangeliji pove, što príde v večno kaštigo ; najmre [tisti, ki nemajo svatovskoga obleča. 1 te sva-tovski obleč je nikaj ne drügoga kak posvečüjoča milošča v düši. Samo s tov se more priti na nebesko goščenje, v nebesa. To svatovsko obleko milošče bože obvarvati, je naša 'najvekša i prva življenska naloga. I či smo tak nesrečni, ka smo jo zgübili, te nam more naša najvekša skrb biti, ka si jo kemprle v Svestvi svete pokore nazaj spravimo. O, či bi, tak se nekdi čte, či bi pogübleni mogli le za pet minut priti na te svet, bi nikam inan ne šli, kak k spovednico Ka bi njim bili na hasek prijatel je, ka bi njim naj bila slava, ka bogástvo, ka veselje, nasladnosti toga sveta, či njim pa vse to nemre očistiti duše, i dati svatovskoga obleča, ki edini da pravico do večnoga zveličanja. GLASI. Murska Sobota. — Nesrečen spadáj. V sobočko bolnico so pripelali malo dekličko iz Grlave, štera si je potrla nogo. Bila je pri sosedovo kde se je z drügov decov igrala. Kda pa je domo bežala, se je na poti opoteknolá i spadáj je bio tak nesrečen, da si je nogo potrla. — Na okrajnom sodišči v M. Soboti so se zvršile v zadnji počitnicaj vekše spremembe. Sodni predstojnik g. dr. Kovča je bio premeščen v Maribor. Dokeč nede imenüvani novi predstojnik, de vodo pred-stojniške posle g. Sodnik Juvanc. Sodnik g. dr. Mak je bio premeščeni k okr. sodišči v Gornji Grad. Začasno je nameščen za sodnika v M. Soboti g. Komctar, dozdáj Sodnik v Ljubljani. — Izraelske verska občina v M. Soboti je v zadnji dnevaj dobila svojega rabinara v osebi g. dr. L. Rotta. Imenüvani gospod de včio tüdi na sobočkoj gimnaziji izraelski veronavuk. — Tiskarna Panonija se preseli v M. Soboto. Kak smo že pred kratkim pisali, je prišla tiskarna Panonija v Gornjoj Radgoni v težkoče, ar je ne mela tam zadosta dela, zato so jo šteli odati. Največ deležov pri toj tiskarni pa pripada ednomi gospodi v M. Soboti, zato jo preseli se. — Podružnica Jugoslovanske Matice v M. Soboti priredi v soboto, 2. okt. ob pol deveti večer v Dobrajovom hoteli glasbeni koncert. Nastopi dobro znam Devov kvartet iz Maribora. Odbor vabi vse prijatele Jugosl. Matice, posebno pa vse prijatele lepe Slovenske pesmi, da obiščejo to prireditev. Slovenska Krajina. — Shod za »Agrarno Zadrugo41 se bo vršo dnes, v nedelo predpoldnom ob pol 9 vöri v Črensovci. Na shodi g poslanec razložijo važnost i namen Agrarne za*druge. Agrarna zad-ruga je za vse agrarne interesente Važna, zato je dobro, da se na shodi zbere kem več lüdi. --- V četrtek so g. poslanec imeli shod na Bistrici. — Osebni glas. Urednik lista »Katoliški misijoni, šteri je tüdi tű pri nas v Prekmurji zadosta poznani, je postao naš domačin- čast. g. Jožef Godina iz D. Bisfrice, zdaj mešnik misijonske drüžbe v Ljubljani. Nas veseli, da je Prekmurec prišeo do tak častnoga mesta ino g. Godini iz srca Čestitamo. — Prošnja, — dobra prilika. Stolar Černi Peter iz Dobrovnika (h. št. 198) je prišeo v stisko, ka v denešnjih razmeraj ne nikaj čüdnoga i potrebüje peneze. Da bi prišeo do njih, oda: dve posteli, dva omara, dva nočniva ómariča, eden mujvalnik. Vse Pohištvo je iz trdoga hrastovoga lesa. Če što potrebüje kakše takše Pohištvo, naj se ' pri Černiji zglasi. Mi ga od svoje strani priporočamo. — Bitje v krčmi. Če je v kakšoj krčmi ples, smemo že naprej pričaküvati, da pride tüdi do bitja. Ob priliki križoskoga proščenja v Črensovci je bio ples v Trnji. Dečki so se v krčmi tak svadili med seov, da je prišlo do bitja z noži i jih je bilo par do krvi zosmicánih. — Blagoslavlanje nove šole se je zvršilo preminočo nedelo v Nedelici. Šolo so blagoslovili turniški župnik, g. Sakovič. Navzoči je bio tüdi g. kaplan Oreh i velka vnožica lüdstva. — Popravlanje cest, kopanje grob i voženje kamna na poti se je v večih občinaj začnolo. Gledoč na istinsko prizadevanja pri popravlanji moramo omeniti Velko Polano. Kde so bile pred kratkim prave grabe, pelajo zdaj lepo zdelane i nasipane poti. Poleg poti so skopane globoke, šürke grabe, tak ka še ne bojati, kam bi se voda s poti jstekala. Popravlanje se tüdi v Črenšovcih vrši v velkoj meri. Tüdi Turnišče bi se smelo zgenoti. Občinskoga bogástva je telko, kak . v niednoj prekmurskoj občini, poti pa tüdi tak slabe, kak nindri na sveti. — Hranilnica i posojilnica v Črensovci bo od oktobra naprej pos-lüvala tüdi vsaki četrtek. Prometa je telko, da po nedelaj ne mogoče vsega zvršavati. — Brezalkoholni tečaj se je vršo v pondelek v Črensovci. Tečaj je držao g. profesor Verbič iz Ljubljane Romanje v Rim. — IVAN JERIČ. — Dosta je odvisno, kak boš roman, posebno či trbej daleč potüvati, od toga, kak se na romanje popraviš. Gledaj, da boš kem menje s sebov noso, i vendar vse potrebno. Posebno ne sme romar pozabiti nikaj, ka je za čistočo potrebno, Človek se vse bogše počüti, či se more po težkoj i trüdapuno! poti pošteno mujti pa osnažiti. No, pa ednoga ešče nesmimo pozabiti doma, najmre lübe potrpežlivosti. Da so težave i trplenja na romaoji neo-gibne, je očivesno, i te je potrebno potrpeti i neprijetnosti mazati s potr-pežlivostjov, štera je prej boža mást za trplenje. Da je to istina, se je itaki v začetki romanja pokazalo. Tisti den, kda smo šli z doma, je sunce prav posebno Pripekalo. Vlak, ki od svojega prihoda v Soboto pa do odhoda stoji na vročem sunci, se je tak segreo, da si se skoro spekeo, či si prijao za železo na njem, notri pa je bila takša Vročina, da smo se malo da ne skühati. Le, kda je že vlak vozo proti Beltincom, ga je zrak nekelko rashlado. V Beltinci so vstopili tüdi moj soromar g. vpok. pliv. J. Klekl. Čiravno ka sam znao, da de nas dosta ro malo, mi je vendar nekam prijetno bilo pri srci, kda so oni pristopili, ar sam čüto, da je z menov nekak, ki mi bo pomagao v potrebčin! i mi delao romanje prijetno. Na beltinski kolodvor je prišlo lüdi nekaj drügi znancov, s Šterimi smo se pa morali hitro posloviti, ar je postajeoačelnik odločno zakričao: ,,Odhod I" Nekaj sva se z g. sopotnikom za silo pogovorila od prenočišča i v red spravila kofre, pa je že vlak pridrdrao na ljutomersko postajo. Tü je vlak stao frtao vöre i Čakali srno novoga romare, ljutomerskoga g. kaplana, ki pa je že z zajtrašojim vlakom odpotüvao do Ljubljane. Nekaj poznani potnikov je izstopilo i prišlo na vlak, potom pa je gratalo vse mirno. Nazaj sam se potegno od okna i se poglobo v v Prijetne spomine, ki me vežejo na ljutomersko faro i na njene ljüdi. Dob-rohotni čtevci mi naj ne zamerijo, či se malo pomüdim pri tej sporninaj. Bilo je 1. 1919., kda sam prvo-krat prišeo za dugši čas v Ljutomer. Morao sem bežati pred madžarskimi bolševiki. Šo sam prek Kermedina, Graca, Maribora i Ormoža, ar je bilo indri nevarno. Že itaki, kda sem prestopo mejo Ijutomerske fare, sam spoznao da tű prebivlejo prijazni gostolübni ljüdje. Bio sam neznosno žeden. Pot me je vtriidila i prehlado sam se. Ar je bila zima, sam nindri .ne najšeo vretine, v hižo pe tudi ne bi rad šo prosit, da me ne bi kak tühinca kde Čüdno gledali. Oda sam se na poti iz Ormoža v Ljutomer spüsto z brega do! proti Radomerji, me sréča mala deklička. Bila je slabotna šolarica, stara kakši 10 let. Na glavi je nesla pütro, štera je daleč presegala njene moči. Vido sám, da je piltra puna i sam jo pitao, ka nese v njoj. „Pikolo“ je bio odgovor. Ka je to, jo pitani na kratko. Deklička je prišla v zadrego i ne znala odgovoriti. Zato njoj pomagam : „ Ali ví to pijete?" »Prosim, da.« „Ali bite stariši kregali, či bi malo meni dala?“ ,,Ne.“ — i mi že ponüdi pütro. Pijača je bila Vodena i kisíla, žejo pa je imenitno gasila. Zahvalo sam se i šo dale Bio sam pokrepčaoi i ne sam mogeo razločiti ali mi je bole djala hla-dilna pijača, ali pa me veselila pri-jaznost male dekličke. Tolažila me je miseo, da prihajam méd prijazne i gostolübne ljüdi. I kda sam po šest-tncsečnom prebivao]! v Ljutomeri šo nazaj v šole, sam vido, da se nesam moto. Čüdovite so bože poti, pravijo ljüdje. 1 resan po peti letaj, ka sam odišeo z Ljutomera nazaj študirat, sam se selo v te prijazne kraje kak kaplan na moje prvo kaplansko mesto. Pa tüdi tokrat sam se osvedoč >, da z malimi izjemami žive tii dobro i prijazno ljüdstvo. Med tem se je začeo gibati vlak i me je zbüdo z moji spominov. Ešče eden pogled na cerkev, v šteroj sam skoro 2 leti kak düšni paster delao, ešče eden pogled na farov, kde sam pri svojem g. predstojniki i sobrataj najšeo telko bratske ljübezni i prijatelska i en pogled na dom prijazne Zaherlove drüžine i en špomin na priprosto Kranjčanovo mater, štera so po materinsko skrbeli za nas dijake, begunce, ešče eden Pozdrav vam prijazni kraji i dobra prijatelska srca, prle kak se od pelam na tühinsko. Vlak je med tem začeo jako tiskati, pelao je v breg. Potom zavine močno na pravo po rebri ljutomerski bregov. Na oba kraja železnice bo po lepo vdelani goricaj posejane prijazne vije i bele hižice. Vsaka mi je znana i tüdi ljüdje, ki prebivlejo v njih. Tam na levo pri potoki je velka hiža, kde prebivle dobrodüšni g. Kakovec, ki ma samo te križ, da mora nositi prežmetno telo po sveti. Ednok, kak sam rad pripovidavle, je obnemo-geo pod tov težov i je na poti skoz šumo zaspao. Kda se je zbüdo, je sijala lepa rnesečina i jezero rosni kaplja se je ieščilo v njenoj svetlobi. ČL Kakovec je sprvčasa mislo, da se je v nebesaj prebüdo, tak se je Ieščilo okoli njega, le kda je zagledno poleg sebe zakajene lampico je sprevido, da je izda v skuznoj dolini. Malo naprej na bregi je grad Železne dveri, ki je last admontski baraka. Pod gradom je bogata pivnica, v Šteroj sta dva velkiva lagva, t Onda najvekšiva v celi Slov. goricaj. Komaj par sto stopajov naprej se v dolini stiskavle vesnička Rado-merje, od štere nekelko na levo v sredini brega stoji rojstna hiža najvekšega vučenjaka za slovanske jezike, Pr. Miklošiča, šteromi so pred kratkim tű odkrili spominsko ploščo, v Ljutomeri i Ljubljani pa spomenike. Se nekaj kilometrov i vlak se nanagli zasilkne na levo, prek visikoga nasipa i skoz globoko presiko v vozko dolino i vozi med lepo obdelanimi goricami notri do Drave prí Ormoži. (Dole). 3. oktober 1926. NOVINE 3. Razložo je, kak se sad bere iz drevja, kak se süši, vkühava i kak se dela brezalkoholna pijača. Prirediteli tečaja se zahvalijo vsem, ki so kaj pomagali, posebno pa g. trgovci Koceti, šteri je dao v svojoj hiši prostor. — Tečaja se je vdeležilo do 50 lüdi. — Nove orgle so blagoslovili v nedelo v polanskoj cerkvi g. Jožef Klekl, vpokojeni plebanoš i naš nar. poslanec. Polančare so se ne zbojali milijonskih stroškov pri zidanji, ne de-setjezerskih za oltar, nego so si spravili tüdi orgle za 54.000 dinarov. Prt-minočo nedelo so bile te orgle blagoslovleno. Človeka razveseli, kda vidi, kakši red vláda v cerki. Še niti niti dve leti ne minolo, da so dobili dühovnika i je že tak lepo vse vrejeno, kakjjv malošteroj fari. Po prizadevanji g. ekspozitora se je ustanovila dekliške i mladeniška Marijina drüžba, g. kantor pa ma preci dober pevski zbor. Nad novo faro se istinsko razleva pravi blagoslov boži. — Velka žalost.čaka vse tiste, ki so si ešče ne küpili bar edno srečko naše loterije. Malo časa je, ka de se vleklo i te"što ma srečko bo srečen, što pa nema, namre nikaj zadeti i tak de njemi grozno Žao, samo prekesno bo. Zato pa dokeč mate-čas, küpüjte si Srečka. Dobijo se v vsakšoj občini pri več hižaj. Pet ali deset dinarčkov je mali penez pa prinesejo tak velki dobiček I Na stotine i stotine lepih do-bitkov se pripravla, med temi tű samo ništerne omenimo kakjn. pr. biciklin, Singer mašin, za sečko mašin, snehinski gvant, dve ovci, pet debelih g os k cecatje tele, krmleni gudek, Žepne stenske vöre, alfa, tri metre drv, pegle poplan, lepi bor, Polovnjak vina (300 I.) dosta pohištva i posode, molitvene káige, sv. Pismo, .Novine«, .Marijin List" »Mladika« >Ave Marija« »Bo-goljub" za celo leto itd. itd. itd. — Pismo iz Amerika. Iz Amerike nam pišejo, kak krasno je bilo na euharističnom kongresi. V Grand parki je málo Drüštvo presv. iména Jezusovogá spravišče, na šterom je bilo do 68 jezer moški zbrani, Na ženskom spravišči istoga društva pa je bilo do 80*jezer2žensek. Veselili smo se" pišejo, »ka pridete (najmre g.posl. Klekl) med nas, kda smo zvedili, da Vas nede, nas je žalost obišla/ Vsaki narod je meo zastopnika, samo mi smo bili brez njega.^Pozdravlamo Vas i ves narod i Želemo vsem obilo mirü i božega blagoslova. — JohnjjHorvat. — Na2znanje^vsem tistim, ki so dobili bloke naših srečk. Na srečkaj je napisano, ka de se vleklo novembra 14. Popaščite se razodati vse sreč-ke, nego dokeč vam s pismom ne damo naznanje, nam neodanih srečk ne pošilajte nazaj. Či odate vse ka mate te peneze lejko pošlete nego srečk ne. Država. — Ogenj pri cerkvi. V zabu-kovji blüzi Sevnice so popravlali cerkveni törem. Kleparov (špenglarov) detič je z norije vüžgo v tőrni edno seršenovo gnezdo. Ogen se je hitro razširo i ga je ne mogeo več pogasiti. Tören je zgoro popunoma, zvonovje so doli spokapali, ravnotak tüdi vöra, tőrni i samo priličnomi gašenji se je zahvaliti, dajlje ne cela cerkev zgorela. — Jesenske toča. Po Kranjskom je po veči mestaj bila močna toča. Na mestaj so jesenski pridelki preci potučeni. Škoda je tem vekša, ar je v nešterni krajej letos že driigokrat pobila. — Prste si je razstrellla. V Sinjoj gorici je edna mladenka štela zosagali § strelom Vrane pa vrable, šteri so v novejšem časi dosta kvara delali na polji. Pri vužigati strela pa se je predugo ponüdila i strel njoj je tri prste tak razmesaro, da je morala iskati pri zdravniki pomoč. — Kongres državni Cestarov v Celji. Toga kongresa se je vdeležilo dosta Cestarov iz cele Slovenije med njimi tüdi iz našega kraja. Kongres je poslao Gradbenoj direkciji, ministrstvi i poslanska klubom 'več zahtev i prošnjo, naj delajo v državnoj zbornici na to, da se njim iste spunijo. Te zahteve so : 1. Državnim nameščencom naj se itaki splačajo zaostanjeni poviški plač. 2. Upoko-jencom, ki že več mesecov čakajo na plačo pokojnine, naj se ista itaki splača. 3. Vsi državni cestare naj dobijo dobre dežne plašče, ali pa peneze na mesto plaščov. 4. Naj se izdajo za vse cestare enotni Predpisi. 5. .Dužnost pufara" naj se prestavi, v slovenski jezik i se Staromi prila-godi, 6. Dopiiste do tri dni naj davlejo cestni mojstri sami. 7. Za vse naj bo celo leto osemurni delavnic 8. Za razvažanje kamna naj se naj-mejo delavci i za delavce določeni penezi naj se tüdi v te natnen porabi jo. 9. Trava kre robov naj pripada cestarom, ar je to njihova stara pravica. Po robaj i jarkaj .naj se trava kosi med delavnim časom, ar to delo spada k čiščenji ceste. 10. Državnim cestarom naj se pripozna.,,;! računa v Slüžbeni čas obslüžerti ka-derski rok. H.. Vse deželne ceste naj prevzame držáva i te cestare naj vpela v državno slüžbo, da se tak zbogša njihov položaj. — Dühovne vaje za dühovnike so se vršile minoče dneve v Rogaškoj Slatini. Dühovni vaj se je vdeležilo 96 dühovnikov i sam Prezvišeni püšpek z njimi. —«Drage grüške. V Ljubljani je nekši huncuf stepeo ednoj ženski tri grüške, za štere ga zdaj toži i prosi za nje 120 Din. Vsaka grüška teda košta 40 Din. — Zverinski oča. V Barandi pri Bečkereku je eden polodelavec dostakrat pijan prišeo domo i pobijavao svoje domače. Pred kratkim je v pijanosti začeo nesmilene pobijavati svojeg sina. Sin, gda je vido, ka njemi ide za živlenje, se je brano. Brezsrčen oča ga je k mesti vmoro. Nato se je sam javo oblastem, štere so ga itaki zaprle. — Nesrečniva pastira. Blüzi Sarajeva, glavnoga varaša Bosne, sta pasla dva dečaka ovce. Ednoga je nedovedoč pičila kača. Drügi njemi je šo na pomoč i je s kolekom za-majno po kači. Ar se njemi vdarec ne posrečo, se je kača v njega za-kadila i ga tüdi pičila. Na drügi den sta oba mrla. — Štirinajstleten ropar, dijak je stao pred kratkim pred porotnim sodiščom v Ljubljani. Kriv je, da je z nekšim gumijom vdaro edno gospo z namenom, da jo omani, i njojlvze-me peneze. Ar je bio preslab, se njemi ne posrečilo, pač pa je prišeo pred porotno sodišče, štero samo kakše velke prestopke sodi. Vredno je opomenoti, ka je pri toj priliki njegov zagovornik povedao : »Zatoženec je sad denéšnje drüžbe i je ne sin tisti časov kak mi, ki smo vživali vzgojo«. Tüdi državni Pravdnik se je pritožo nad denešnjov mladinov, da je prej jako pokvarjena. Spoznalo se med raz-pravov tüdi fo, da je mladenca najbole pohiijšalo kino s svojimi nespo-dobnimi predstavami i božne knjige. Zato piše k tomi „Domoljub“ slédé, če: »Posebno je prečteo dosta strahovito grdi pripovesti, štere shajajo kak podlisfeki v slovenski liberalni listaj i je potom ponafisnejo v knjigaj. Liberalni listi potom v vsakoj številki ponüvlejo i priporočajo te knjige, v šteri se naša mladina vči razvüzdanosti, vmorov, Topov, propalost! i. t. d.« K tomi samo telko pristavimo, da nieden Spameten stariš, ki svojo deco ljübi, nede naročüvao takši listov ifküpivao takši knjig. — Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10/54. pošle vsakomi i naročniki Novin zanimivi cenik brez-plačno4fPišite itaki po njega, nede Vam Žao! — 700 letnice sv. Frančiška v Mariboru. Pri Materi milosti se bo na slovesen način obslüžavao od 3, do 10. okt. Proslava 700 letnice sv, Frančiška. Najvekše slavnosti bodo 3. i 4. oktobra celi den. Posebno tretjeredniki i drügi častilci sv. Frančiška pridejo v velkom broji. Sto se šče od 3. do 10. pelati v Maribor, se lehko pela za polovično ceno. Na postaji, kde vstopi, si vzeme celo karto, jo da žigosati, a v Maribori jo nesme ta dati, ar de se z njov Zobstom pelao domo. V samostani pri frančiškanaj mora prositi Potrdilo da je bio na Frančiškovoj slavnosti, Pozvani so tüdi naši ljüdje k Materi milosti. — Sv. Trojica v Slov. goricaj. Tü je mrla vsem našim romarom dobro zaana vrla Vertinja Emilija Mlinarič. Moža so njoj pokopali (k vüzmi, ona pa se je zdaj preselila v lepšo večnost. Za njene dobrote, ka je na stan sprijetnala romare, njoj naj Bog v večnosti obilo povrne 1 N. p. v m. I Domača politika. V pondelek se začnejo seje v državnoj zbornici v Belgradi. Te dneve najmre pridejo v našo državo na obisk Čehoslovaški politiki i bodo v pondelek nazoči pri seji narodoe skupščine, štera de se njim na čast vršila. Redne seje nar. poslancov se bodo vršile sledkar. Za t? seje pa se nihče dosta ne zanima; vláda nema skoro nikšega zakona pripravlenoga, da bi ga~ zbornica sprijela. Vlada je ves čas samo za to delala, ka bi se obdržala, ne pa ka bi pripravlaš za zbornico delo. Pašič je ešče izda v Cavtati na počitnicaj. Vendar pa se v zadnjem časi prí njem obrne dosta ljüdi i on sam preci vsega V politiko. Eden čas so nekaj govorili od volitev. Pašič pa je sprevido, da so volitve za zdaj nemogoče, zato se je hapo v red spravlati radikalno stranko, v šteroj so se zadnji čas kazala velka nasprotsva. Na pomoč njemi je prišeo tüdi njegov pomogač v pornirenji radikelne stranke, Aca Stanojevič. Govorijo tüdi, da bodo' poslanci, ki so izstopili iz radikalne stranke, pali nazaj šli k svojoj stranki. Nekaj časa že preci redno dela finančni odsek, ki pazi, ka se troši državni penez i kak se vodi državno gospodárstvo. Kda je bio guč od soli. štero držáva trži, je poštance Škulj (S. L. S.) govorio proti tomi, ka držáva predosta slüži pri odavanji soli i zato je sol tak draga. Voditeo drž. monopolov je oblübo, ka se cena soli zniža i se stroški za prevoz tüdi zmenšajo. Dr. Korošec je brzojavno proso pri veči ministraj pomoč za poplav-lence. Posredovali do tüdi poslanci, da se nesrečnim kemprle odpomore. Svetovna politika. Seje Drüštva narodov so zaklüčili. Sad tej sej je za svetovno politiko to, da sta se Francija i Nemčija edna ovoj zbližale. Ali je to zbližanje istinsko, je drügo pitanje. Prancozko-netnškoga prijatelstva se najbole boji Italija, njoj se najmre ide za to, da se N. Avstrija nebi zdrüžila z. Nemčijov. Pri tom jo je do najnovejšega podpirala Francija. Či se pa Nemčija z Francijov sprijatelji, potom je preci mogoče, da se-ta zdrüžitev zvrši i te bi mela Italija za svojo sosedo velko nemško državo, štera nebi dopüstila, ka bi Italjani kratili narodne pravice Nemcom, štere ma v Južnotirolszkom pod svojov oblastjov i štere šče z Primorskim! Slovenci vred poitaljaniti. 3-4 HP. mlatilnico s pečjov, či ma što k odaji, naj se zglasi pismeno ali pa po dogovori pri Jakics Janoši v Markovcih številka 128. p. Gornji Petrovci. LJUTOMER. Vinarska zadruga v Ljutomeru priredi s sodelovanjom tuk, sadjarsko in kmetijske podružnice v nedeljo dne 17. oktobra t. 1. v Katoliškom domu razstavo z grozdjom vinom, sadjem, brezalkoholno pijačo in polskimi pridelki. Razstava se prične ob 9 uri dop. in je zdrüžena z sfrokovnimi predavanji raznih strokovnjakov. Popoldan isfega dne in Sicer od 3 ure naprej pa se vrši koncert pri pogrnjene mi-zah. Vstopnina bo razvidna iz lepakov. LOVCI! POZOR! Predno küpite lovske puške in druge lovske potrebščine, oglejte si mojo bogato zalogo, kjer küpite dobro blago in najceneje. Posebno opozarjam na veliko zalogo „Flobert pušk", različnih sistemov, kaliber 66 mm, za kateri naküp in nošenje ni treba nobenega oblastnega dovoljenja. — Prevzame v to stroko spadajoča dela in popravila, hitro, solidno i po zelo nizkih cenah. JOSIP STERN AD, puškar in Prodaja smodnika MARIBOR, Aleksandrova cesta 18. 4 NOVINE 3. oktober 1926. POLITIČNI ZAPISKI. ,,Slovenska autonomija" ne da »neodvisnim« gospodom mira. Naj njim bo. Pripomniti pa moramo, da lüdje, ki niti vpogleda nemajo v auto-nomistični program Slovenske lüdske stranke i tak tüdi ne vejo, ka ona šče, neso' opravičeni proti njoj pisati. Če gospod, ki si celo stvar samo zamišla med štirami stenami, ne ve pa kak bi to zgledalo istinsko, misli, da majo dr. Korošec — o šterom on pravi, da je navaden politični korteš — i drügi njegovi poslanski i strankini t o Vari Si, ki so autonomistični program stranke sestavili, pleve v glavi i da ne vidijo dele od konca nazaj se jako moti. Što drüge ponižűje i sebe zvišava, je navadno najdale od istine. »Razlogov, argumentov ne bo" . . . tak tožijo gospodje. — Dajte ví nam 1 Pred nedavnim je g. Mosok zapisao, da ma dva argumenta, da majo v Ljubljani i Maribori prekmurske dühovnike za neslovenske. Prosili smo, naj pove, što je to. On še na to dnesdén muči. — To je eden slučaj med vnogimi. Što je dao dopüstšenje . . . Slovenskim kaplanom, da se mešajo v gospodarske, socijalne, izobraževalno itd. zadeve lüdstva, ali da politizerajo — tak pitajo g. Mosok v lendavski »Naših novi na j«. — Mi pitamo, što je dao lendavskim i nešternim drügim gg. dühovnikom i Sto samomi, g. Mosoki, o šterom je znano, (da so plebanoš i kak takši tüdi spadajo pod višišo cerkveno obtast, dopüščeno, da tak »lepo« delüje jo v Javnosti po svojih ^neodvisnih" novina] ? VU . . . nikaj ne zgübimo . . nikaj ne pridobimo. — Če bi g. Mosok malo mislili, toga ne bi zapisali i če bi g. urednik lendavski »Naših novin« malo pomislo, toga ne bi dao natisnoti. — Gospodje, ali znate, da ste se izdali? Pravite, da se bojiijete za nekši gotov cio ? Vsakši, što cio dosegne, nekaj dobi, če pa. se zgodi nekaj, ka je nasprotno njegovomi cili, pa zgübi. Tretje je nemogoče. Pri vas — po vaših lastnih rečaj — je. Iz toga sledi, da nikšega Cila nemate, nego delate samo zato, da lüdstvi v oči pesek trosite. Logika tak pravi; Ali pa ste ví iznašli tüdi že kakša drüga pravila sklepanja. — Verjemo, da ví ne zgübite i ne dobite, a mi nemremo dopüstiti, da bi naš prekmurski slovenski narod zgübo i ne dobo. Hrvate so spravili iz sveta. ,,Néplap“, to »šegavo« glasilo nove lendavske stranke, piše v svoji 17. številki: »Samo norci se svajüjejo zato, da je Slovenec ne Hrvat in da je Hrvat ne Slovenec. Ar je Srbin Slovenec, Hrvat je Slovenec in Slovenec je tüdi samo Slovan, ali Či ščete — Slovenec". To se pravi, da so gospodje radikali, šteri vidijo same Srbe v bodočnosti — slepi. To se pravi, da so gospodje radičovci, šteri vidijo dnes v Slovenski Krajini same navdüšeno Horvate — tüdi slepi. Prav pa ima Slovenska lüdska stranka, štera jé trdila i bode trdila, da so v Slovenski Krajini Slovenci. Bodimo veseli, da ,,Néplap“ tüdi pove včasih istino in naj nam to ne moti pravo veselje, da tüdi istino obleče v »šegavo obleko. Slovenci so lačni. Tüdi ,,Nép-lap« piše svojim čitatelom, da se prej Slovenci zato agitirali za oslobodite-' Prekmurja, ar so lačni, Horvatje pa so Prekmurje püstili pri meri, ar so siti. Pitamo náše dobrovoljce, šteri so prijeli za puško slobodo svoje rojstne grüde, so to zato včinoli, ar so lačni bili ? Pitamo gospode, šteri so s svojim literarnirn delom pripravili pot za novi pokret, so tüdi lačni bili ? I pitamo gospode v Varaždini i Zagrebi, ali zato trpijo taljansko oblast med svojimi rojaki v Primorje ar so prositi ? »Néplapi« pa Povemo mi, da je slovenski apetit ešče dober. Mi ščemo imeti rojake v Benečiji, na Koroškom, pa tüdi tiste Sloven je okoli Rabe, če tüdi gospodje v Dolnji Lendavi po-čijo od čemerov. „Slovenska Krajina" Lendavske novine nemajo méra za volo iména »Slovenske Krajine«. Čemerne so kak škorpijon, kričijo i bršejo na vse strani, na kratko neščejo ne čüti od »Slovenske Krajine«. Prvo pitanje je prí tom dugovanji, jeli ime »Slovenske Krajine« pove kaj sparnetnoga i potrebnoga, ali ne ? Pove I Ar ta krajína je „Krajina" in je tüdi »Slovenska*. To pa, da so „slovensko krajino" dosta let za Prekmurje zvali, naj nikoga ne moti, ar lepše in bogše ime je — Slovenska Krajina. Gospodje bi zadovolni bili, či bi mi na priliko Lipovce prekrstili v »HárŠliget«, ali Nedelico v »Zorkóháza« itd. — Kak se je to dogajale ne jako dugo. Ar na te način bi vkradnoli slovenski znak teh krajov. Ali pa more biti ravno to boli gospode, da podčtrtavamo slovenstvo naše krajino ? Čemerni so na demokrate. 'Tüdi lendavske novine pišejo: » ...demokrati Slovenci se ráj sporazumejo s klerikalcom!, či se ide za nas, kak pa z nami za isto edinstvo države, štero je tüdi temelj njihovoga programa,« Oj ta smola naše edino zveličav-ne samostojne i neodvisne stranke ... 1 Da so nastavili v lendavsko^! hoteli svojo od našega naroda resan .neodvisno« stranko, so včasi naprosili našoga gospoda poslanca Kleklna, naj je vzemejo za svoje politične Pajdaše. Odgovor je bio : ne ! Potom so bežali k gospodom radikalom. Povedali so, da so samostojni i neodvisni zastopniki vseh neprijatelov Slovenstva i prosili so za radikalsko politično pajdaštvo. Odgovorili so njim : ne 1 Od čemerov žuti so na to obiskali — Radičovce. Pravili so: »Mi smo ein Si- cherheitswentil“ — zato pa sem s tis tov kmetskov rokov ! bodimo si politični pajdašje 1« Odgovor je bič: ne 1 Na konci so potrkali na vrata naših Samostojnih demokratov. Glavni govornik je imeo frakk i cilinder na glavi, na rokaj pa je meo nove i bele rokavice. I pravo je gospodom demokratom : ,,Gospoaje, pogledajte nas, neodvisne i samostojne rožice naše mile domovine. Pogledajte naš frakk i naš cilinder, to posvedoči, da smo — gospodje. Pogledajte naše bele rokavice, štere Vam posvedočijo, da je vaša klüka prva klűka, na štero smo pritis-kavali. Pogledajte naše politično svedočanstvo v šterom stoji, da smo — hogy is mondják azt tótul? — ja, da smo ventil osiguranja. Delajmo vküper za državno i narodno edinstvo i rešimo našo milo domovino od pres-netih-rešetarov ! Bodimo si politični pajdašje I Odgovorili so njim : ne ! Če mislijo na prvi »ne« so od Samih čemerov rdeči, drügi »ne« njim spravi belo farbo, od demokratske pliiske pa so za istino — zeleni. Rdeči-beíi-zeleni so i čemerni so na demokrate. Pika. Cene:. Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 270 Din., žita 180 Din., ovsa 150 Din. kukarice 180 Din., ječmena 190 Din., hajdine 260 Din., prosa 215 Din,. Živina: Govenska v Ljubljani kg. 750—8 Din., teoci 9—10 Din., svinje 12—13 Din. Krma : Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 40 par, Schiling 7 D. 98 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 18 D. 50 p., Francoski frank 1 D. 60 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 2 Din. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžino. Društvo je ustanovljeno 15 septembra 1920. í. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55 leta. Deca od 1. leta do 16. Deca plačujejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a stareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či stareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Stefana, Lin-coln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejši operacij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 doj. za 2 oke 250 dol. tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali oa nogi 50 doli. Odborniki so ; predsednik Andrev Glavač, 1844. W. 22. Pl. podpredsednik Martin Gabor, tajnik Štefan Poijs 1929 W. 22 Pl. blagajnik Ivan Denša 2730 Arthington št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki : John Horvat, Mihal Haklin, Frank Jörkiš, drüštveni voditeo Janoš Hren, vratar Št. Majcen Dve novivi senji je dobila Črensovska občina. PRVO Živinsko i kramarsko je 20. oktobra, DRÜGO samo Živinsko pa je 14. marca. Poleg toga, ta starivi senji obdržanivi kak dozdáj v pondelek po sprotolešno] i jesenskoj križoskoj nedele Senja v Črensovci se sama priporočajo. OBČ. ODBOR. CRJESPPAPIR se dobi pri [.HAHN trgovina s papirjem Murska Sobota. Kupi takoj se več vagonov zdravih jabolk za prešanje. Pismene ali ustmene ponüdbe je poslati z navedbo cen za kg. na Franca Babič v Gradu M. Sobota št. K , Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine,< pri k HAHN trgovina s papirjem, s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠ1 BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti Ijt. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da bom imel že za prihodnjo šolsko leto v zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profešorjem; učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročiiu. Priporočam se 1. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. HRANILNICA IN POSOJILNICA v ČRENŠOVCIH. r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestuje hranilne vloge (navadne) po 8 %. Vezane vloge proti Šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov naviše pa po 8 1/2 % Stanje Vlog je že 2 milijona Dinarov Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za Štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lehko posodimo na fal interes. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ