60. mmn. o Uamiam, o sredo li. marca 19Z3. Leto LUI. Izbaf« vsak dan popoldne, lsvsanmsl nadalje In praznika. tnserafl: do 9 petit vrst al D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudba beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se orilo li znamka za odgovor. CPtavnlstvo „S1ot. Naroda" in „Narodna tiskarna'* o lica it 5, pritlično. — Tel«! on »t. 304. Snaflora Uredništvo „Slov. Naroda" Knatlova ollea a t. S, I. nadstropje Tele'on štev. 34. Dopise spre(e:na le pedstsnae ln sadosteo IrankOTane. •-sflT Rokopisov ao no vrača. v Jugoslavill vse dni po Din 1a— v Inozemstvu navadna d*l Oin 1, nedelje Din 1*25 Poštnina plačana v gotovini. »Slovenski Narod44 velja: V JŠKOŠULnJl 12 mesecev 6 3 . 1 v Ljubljani j po posti Din 120-— j . 60 — . 30-— 10-— Din 144'— 72-— 36-— 12 — Din 216*— . 108*— . S4--18-- Pri morebitnem povijanju se ima daljši naročnini doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno '["^^ po naka^n;c; Na «;amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moreno ozirati. PISMO IZ PRAGE. ZAKON V VARSTVO REPUBLIKE. — ČIŠČENJE V ČEŠKI SOCUALh STIČNI STRANKI. — PRIČETEK SPOMLADANSKEGA ZASEDANJA. — ZANIMIVA KNJIGA O JUGOSLOVENSKEM VPRAŠANJU. — RAZ= STAVA KRAJEVNIH SLIK IZ JUGOSLAVIJE. VZORČNI VE LEM EN J. V poslanski zbornici je bil sprejet zakon v varstvo republike in zakon za državno sodišče. Sprejetje pa ni šlo gladko, kakor se je to pričakovalo že iz prejšnjih izjav komunistov in Nemcev na raznih shodih. Zlasti so se odlikovali z bučno obstrukcijo komunisti. Ob govoru poročevalca dr. Medvedc-kega so pričeli kričati in svoj krik so spremljali z razbijanjem po pultih, s trobljenjem in piskanjem. Po njihovem brezplodnem početju je izključil predsednik Tomašek štiri komunistične poslance na 8 sej, dva na deset sej in zraven tega jim je odvzel poslansko plačo za april. Morala je poseči vmes parlamentarna straža, ker izključeni poslanci niso hoteli prostovoljno zapustiti zbornico. Nekatere je morala parlamentarna straža iz zbornice vleči aH pa nesti. Nemci so se omejili samo na proteste in opozicionalne govore, v katerih so nastopali v pozi bojevnikov — za s vobodo! Ko se spominjamo, da so ti Nemci oni, ki so v Avstriii kazali zlobno radost na usmrčenju čeških ve-leizdajalcev in na smrtni obsodbi dr. Kramara in dr. Rašina, se ne moremo ubraniti nasmeha nad takimi bojevniki za svobodo! Ko se spominjamo, da so slovaški ludovci, ki so asistirali nemški in madžarski irredenti. Pri razpravi je podal za vlado namestnik ministrskega predsednika Ma-lypetr izjavo, v kateri je nag!ašal, da zakon v varstvo republike ni naperjen proti onim, ki dobro mislijo za republiko in ki delajo za njen procvet in za-siguranje, ta zakon tudi ne bo oviral svobodnega izjavljanja nazorov, toda po njegovi proklamaciji se ne bodo trpele več nikake očitne neresnice, surovo Ščuvanje ali čini. ki bi hoteli napraviti državi škodo. Koalicijske stranke so sprejele to izjavo z burnim ploskanjem. Po nekaterih govorih opozicionalcev je govoril za narodno demokracijo sijajno poslanec dr. Kramar. S polemično svojo besedo, v kateri je pokazal polno svojo spretnost, je zelo učinkovito ovrgel do korenine vsa nepoštena izvajanja Nemcev in komunistov. Obsežen je bil tudi dragocen govor socijalnega demokrata dr. Meisnerja, ki je bil pri izdelo-vanu zakona v varstvo republike glavni pravni sotrudnik. V podrobni debati se je oglasil z izpreminjevalnimi predlogi posl. dr. Bartošek v svojem in v imenu svojih tovarišev: bivšega ministra dr. Vrben-skega. Draxla in Landove Srvchove. Ti štirje so tvorili v klubu čeških soci-jalističnih poslancev levico, ki je imela anarhistično - komunistični značaj in je pogostoma prihajala v navskrižje z nastopanjem stranke. Predloge so jim sopodpisali češki, nemški in madžarski komunistični poslanci. Ko se je dotaknil nekaterih zaupnih reči iz kluba čeških socijalistov, je podal imenom njegove manjšine 23 izpremin je valnih predlogov. Predsednik kluba česl. socijalistov posl. Slaviček je takoj imenom stranke razglasil, da je dr. Bartošek v svoji izjavi zagrešil nelojalnost proti klubu, ker je prišel s svojimi predlogi potem, ko je klub že z veliko večino zakon odobril. Toliko neloialnejše je to, ker si je dal predloge sopodpisati po opo-zicijonalni stranki. Glede Bartoškovih predlogov je rekel, da to niso predlogi kluba čsl. socijalistov, kateri kot koalicijska stranka sprejemajo za zakon odgovornost. Klub pa je v seji, ki se je takoj nato vršila, vse štiri člane izključil iz svoje srede. To izključenje je klubu češkoslovaških socijalistov samo v pro-speh in koristi tudi celi koaliciji, ker s tem se je klub iznebil nezanesljivih življe v. Ta izključitev voditeljev levice v stranki čsl. socijalistov, katero je potr- 11. marca. dil s svojim sklepom tudi izvrševalni odbor stranke, je nujna posledica daljšega razvoja razmer v stranki čsl. socijalistov. Vsi izključeni so vstopili v stranko politično preračunjeno. Njihovo izključitev vidi rada ne samo stranka čsl. socijalistov, marveč tudi večina vse češke javnosti, ker ne pomeni le konsolidacije ene izmed koalicijskih strank, marveč ima svoj pomen tudi za celonarodni in državni interes. Pri glasovanju v izvršilnem odboru stranke so se proglasili z izključenimi za solidarne njegovi člani: redaktor Borek, red. Danda, ing. Stvch in gospa Hrdličkova in so bili zaradi tega brez debate izključeni iz stranke. Dr. Vrbenskv v svojem in v imenu izključenih naznanja, da se obrne do zastopstva stranke in predloži svojo besedo v presojo javnosti potom tiska. O mandatih izključenih poslancev razsodi volilno sodišče, pri katerem bo stranka čeških socijalistov te poslance tožila zaradi nečastnih izjav. Zakon v varstvo republike in za državno sodišče je bil sprejet tudi v drugem Čitanju in pride sedaj v senat. Zbornica je imela 9. t. m. poslednjo sejo svojega zimskega zasedanja, senat pa bo zasedal še 8 dni. Spomladansko zasedanje se prične 23. t. m., pravzaprav pa šele po velikonočnih praznikih dne 12. aprila. Na prej pride v razpravo zakon v varstvo najemnikov z malimi izpremernbami napram dosedanjemu zakonu, katerega veljavnost konča 30. aprila t. 1. Zasedanje bo trajalo do srede maja. Praška založba >Vesmir« je izdala dragoceno in za Jugoslovene zelo zanimivo knjigo »Tajna diplomatička hra o Jihoslovanv za svetove valkv«, katero je napisala dr. Milada Paulova. Knjiga je plod njenega študija o jugosloven-skem vprašanju, katerega je omogočila jugoslovenska komisija v Pragi. Vrednost te knjige tiči zlasti v tem, da so v njej natisnjeni doslovni prevodi cele vrste uradnih dokumentov iz vojne dobe, zlasti uradna pisma barona C. Hotzendorffa, grofa Tisze, barona Bu-riana, grofa Czernina, grofa Clama-Martinica, generalnega polkovnika Rhe-mena, generalnega polkovnika Sarkoti-ća in drugih. Knjiga slika v petih delih nastanek in razvoj trializma. borbo barona Buriana in C. Hotzendorffa, akcijo princa Sixta Bourbonskega, odnoša-je jugoslovenskega vprašanja napram Brest - Litovsku in končno posvetovanja v Sarajevu in zaključno rešitev. Avtorka kaže v svoji knjigi, kako je bilo jugoslovensko vprašanje v notranjosti monarhije in njegova rešitev stalni predmet najrazličnejših kombinacij in diplomatičnega truda, katerega nam predstavlja z vrsto diplomatičnih dokumentov. Njihovi originali se nahajajo v državnem arhivu na Dunaju in so bili avtorki dani na dispozicijo s prijateljske strani. (O tej knjigi je naš list obširno govoril že pred tedni. Uredništvo.) Dobro propagandno službo za slovanski jug vrše naši slikarji. Tako je razstavil te dni v praškem Rubeševem salonu mladi češki impresionist Jos. Pi-secky nad 50 krajevnih slik, to so dalmatinski motivi, v glavnem iz Dubrovnika, potem z otoka Krka, Lobada, Pr-viča, Sipana itd. Njegove dalmatinske impresije, prosičene s solncem in mehko vibrirajočim vzduhom, so dosegle pri kritiki pohvalo in pri občinstvu priljubljenost, tako da je cela vrsta slik že prodana. Josip Piseckv, ki je izredno marljiv slikar in navdušen oboževatelj krasot Jugoslavije, se pripravlja v bližnji dobi na novo študijsko potovanje na slovanski jug, kjer namerava slikati v Sarajevu, v Mostarju in v Boki Kotorski. Letošnji spomladanski praški vzorčni veleseiem ic SDOJen s hotelskim sej- mom, ki je bil otvorjen 7. t. m. Cela vrsta zanimivosti je stopila obiskovalcem pred oči. Med drugimi so videli tudi, kako se pečejo celi koštruni na ražnju po jugoslovenskem načinu. Razstavljena so jugoslovenska vina in nova praška vinarna »Kumanovo« je seznanjala udeležnike proti malemu prispevku za zlati zaklad čsl. republike z okusnimi izdelki svoje srbske kuhinje. Vclesejem je bil otvorjen danes. Šteje zelo mnogo udeležnikov iz inozemstva. V posameznih strokah je zastopano: v stavbeni 163 tvrdk, v mizarski 198, v kovinarski 463 v elektrotehniški 71, v tekstilni 214. v oblačilni 123, v galanterijski 105, v kožni 97, v stroki stekla in porcelana 56. v umetniško - industrijski 97, v kemični 58, v stroki živil in likerjev 99. v stroki godbenega orodja in igrač 45. v papirni in grafični 81, v stroki za dragocenosti 21. Vsega skupaj je za vele-sejem prigušenih okcii 2000 tvrdk. ki raz^f nvJ"a^ svoie izdelke. J. K. S. toži« \mm v sievoiuf. VLADA IN ŽELEZNIC AR SKO G! RAN JE. — MINISTER SAOBRAĆAJA PRIZNAVA ŽELEZNIČARJEM IZENAČENJE DRAGINJ SKIJI D O KLAD RAZPUST »ORJUNE«. — Beograd, 13. marca. (Izvir.) V ministrskem predsedstvu »e bila včeraj ož;a konferenca v Beosradu navzočih radikalnih ministrov. Konferenci so prisostvovali poleg ministrskega predsednika Pašiča minister saobraćaja dr. Velizar J a n k o v i č, mini-nister notranih zadev Viričič in minister pošte in brzojava V u k i č e v i č. Ta ožja konferenca je bila zelo zanJmiva in značilna. Na njej so min siri predvsem razpravljali o potovanju predsednika Pašiča v Slovenko, oziroma o vzrokih, zakaj je to potovanje izostalo. Dalje je konferenca razmotri-vala splošni notranji polit, položaj in pozicije narodnoradikalne stranke pri bodočih ne-del skfh skupščinskih volitvah. Ob tef prl"kl so bile izmenjane m'sli tud! o važnih ukre-ph, ki se imajo Izvrš ti v Slovenji. Pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar je pozvan v Beograd, da vlad; poroča o situaciji. Minister saobraćaja dr. Velizar Janko-vič je na konferenci sprožil tudi vprašanje, kako zadovoljiti železničarje, ki so pričeli z obsežnim gibanjem za izenačenje drsginj-sklh doklad. Po konferenci je minister saobraćaja dr. Janković iz'avil vašemu dopisniku, da je to vprašanje bilo od strani mnlstrstva saobraćaja že davno rešeno in da je bilo sklenjeno, da se draginjske doklade vsema že-??zn'čarskemu osobju izven kraljevfne Srbije In Črnegore. torej v vseh ostal h delih države izenačijo z draginj, dokladami za železn carje, veljavnrmi v območju kraljevine Srbije. To vprašanje je bilo že davno rešeno.. Iz raznih tehničnih razlogov pa se je izvršitev tega sklepa zavlekla in zakasnila. Zvečer je Presbiro izdal o dravinjskih dokladah železničarjem precej obsežen komunike, ki upravičuje postopanje ministra saobraćaja in vlade ter navaja, da je bilo vprašan e o teh dokladah načelno že rešeno in da je bilo edino potreba, da sklep rrini-strskega sveta odobri finančni odbor narodne skupščine. Finančni ndbor pa tega vprašanja ni mogel rešiti rz čisto navadnega razloga, ker se je čakalo, da se zberejo potrebni podatki in ker se mnogi odborovi člani kot poslanski kandidati niso mogli udeležiti sej v zadostnem številu. Presbiro zatrju:e, da se bo goren;e vprašanje končnoveljavno rešilo na prihodnjih sejah finančnega odbora in da bodo izenačeni dragrnjski dodatki vel;avni od 1. marca dalje. — Beograd, 13. marca. (Izvirno.) V Beogradskih političnih krogih je vzbudila veliko iznenađenje vest o povratku predsednika Paslča iz Banjaluke in o izostalem potovanju v I.'ubijano. V nedeljo je povsod vladalo nekako začudenje. Razširjeni so bili nairaznovrstneišj komentarji. Zelo značilno pa je poročilo, ki je priobčuje Pašičev organ *Tnbuna« o vzrokih, zakaj je potovanje v L;ubljano izostalo. *Tribunac veli med drugim, da je ministrski predsednik opustil svo-ie potovan:c na zbor narodnoradikalne stranke v Ljubljani, ker je bil v Zagrebu obveščen kako fašisti (Orjunaši) pripravi"ajo proti rremu demonstracije in da pokrajinski namestnik za Slovenijo ne more preprečiti teh demonstracij. »Tribuna« veli dalje, da je pokrajinski namestnik g. Hribar pozvan v Beograd in dase bo na eni bodočih sej ministrskega sveta razpravljalo o razpustu organizac'j Orjune v vsej državi. Iste razloge kakor »Tribuna* priobčuje tudi današnji radikalni ^Balkan* ter pristavlja obenem pretirano vest, da je skušalo okoli 300 orjunašov za vsako ceno preprečiti zbor narodnoradikalne stranke v Lub-bljani. Gospodarski boj za reški trgovski enprij. REŠKI KONZORCIJ IN NAŠI GOSPODARSKI INTERESI. VPRAŠANJE BAROŠA IN REKE. — Zagreb, 13. marca. (Izv.) Današnje Novosti« priobčujejo obširno situ-acijsko poročilo svojega stalnega beo-gradskega dopisnika o položaju Reke, oz. o najnovejšem stadiju vprašanja izpraznitve Delte in Baroša. Iz dopisa je sklepati, da skuša radikalna vlada v svojem postopanju velik del odgovornosti glede tega problema zvaliti na rame posvetovalne komisije. Radikalna vlada smatra to komisijo za reprezen-tanta javnega mišljenja našega naroda. Dopis med drugim veli: Radikalna vlada je dobro znala, da bo Italija sprožila vsa mogoča vprašanja, da bi se tako izognila popolni izvršitvi rapallske pogodbe in le eventualno Baroš in Delto priznati nam tako, kakor nam to določa rapallska pogodba. ZnajoČ za stališče Italije v tem vprašanju, je vlada naši delegaciji v Opatiji poslala navodila, ki gredo na to, da se pri razpravi vprašanja Baroša in Delte izogne nesoglasju. Vlada je delegaciji dala pooblastilo, da preko izpraznitve Baroša in Delte preide z znano rezervo, z izjavo, da posvetovalna komisija lahko razpravlja o podrobnostih. To je Italija sprejela z največjim zadovoljstvom. Italija je takoj sprožila vprašanje konzorcija na Reki. Ker naša delegacija v tej stvari ni imela zadostnih navodil in ker je tudi član italijanske delegacije Ouartieri odpotoval v Rim, je šef naše delegacije dr. Rvbaf porabil priliko« da je odpotoval v Beo- grad po nova navodila. V Beogradu med tem Časom niso podali novih navodil in je očividno da jih vlada deloma zavlačuje, ker do danes dopoldne (ponedeljek) ni bil dr. Rvbaf sprejet niti cd Paš&a, niti cd dr. Ninčica, ki se še ni povrnil s svojega agitacijskega potovanja. Radi tega je bil dr. Rvbaf navezan na posvetovalno komisijo, v kateri prevladuje mnenje, da z Italijo ni vstopiti v reški konzorcij. To mnenje posvetovalne komisije se očividno ne krije z mnenjem vlade, ki v baroškem kroblemu naglasa dve stališči: 1. ožje* to stališče uvažuje interese v Hrvatski in v Primorju in 2. širše, uvažujoč interese vse naše države. Ožje stališče gre za tem, da dobimo Delto in Baroš. širše stališče pa vodi na Reko, ki omogoča gospodarsko močne vezi, ker je treba ttidi uva-ževati, da bi Baroš in Delta sama povzročila naši državi neprestano napete ednošaje z Italijo. Po izjavi nekega člana posvetovalne komisije vlada povsod prepričanje, da je vlada za širše stališče, t. j. da se uredi reško vprašanje po načinu konzorcija. Jutri v torek posvetovalna komisija nadaljuje svoje delo. Na ponedeljkovi seji je bilo stališče opozicije oja-čeno. SKRINJICA NAPREDNEGA BLOKA JE ČETRTA! 18. MARCA VSI NA VOLISCEI POVEATEK DF:. RYBARA V OPATIJO. POROČILO VLADL — Eeojsi'ad. 13. iiuirj^. (Izv.) V predsedstvu ministrskega ;-vctu ..c včeraj popoldne ministrski predsednik koia Pav.ć sprejel dr. O. Rvbara, ki mu je poročal kot predsednik naše delegacije v paritetni komisiji o uspehih pogajanj z haiijari v Opatiji. Dr. Rybar se je z ministrskim predseđn;k:im raz-govarjal nad eno uro. Tekom J •, miju-ga dopoldneva poJ^i dr. Rvbaf poročilo zunanjemu ministru dr. Ninčtfiu ki se je dcr.es ziiurai vrnil s s>*o:e.;r- r :.' tac... !:ega potovanja po Vojvodinu Ministrski predsedniK Pašič se je intere-siral ne samo za celokupno delovanji: delegacije v parketni komisiji, ampak je zahteval detajlirana poj^sr/mi o \^v_ii vprašanjih, ki so v Opaiiji na drevnom redu, osobko pa o vprašanju izpraznitve Baroša in Delte. Po današnjih ferencah dr. Ryb:ua s 1\; ..m in J . Kinčičem je pričakovati, da Siirejizr.e naša de'egaclja v Opatiji nova vladli navodila. Dr. O. Rvbaf odpotuje nocoj \ Oratijo, kamor se povrne tudi šef italijanske delegacije senator Ouartieri. Za jutri popoldne je določena važnu seja paritetne komisije, ki bo v vsakem oziru odločilnega pomena. Paritetna komisija pa bo po sedanjih poročilih pred veliko nočjo mogoče delovala le še do 20. t. m., na kar bodo člani komisije odpotovali na velikonočne počitnice. Pravo in sistematično delo za rešitev vseh problemov pa se prične šele po veliki noči. Sedaj je že jasno, da paritetna komisija ne bo mogla izvršiti določenega ji programa tekom enega meseca, kakor je bilo to dogovorjeno v Santi Margheriti. Pogajanja st bodo precej zavlekla. DELO POSVETOVALNE KOMISIJE. — Beograd, 13. marca. (Izv.) Tudi tekom včerajšnjega dneva so se nadaljevale razprave o baroškem in reškem vprašanju v posvetovalni komisiji. Posvetovalna komisija je razmotrivala predvsem stališče glede izpraznitve Baroša in Delte. Šef delegacije dr. Rvbaf se je udeležil konference. Stališče posvetovalne komisije se da kratko precizirati tako, da zahteva od strani Italije izprr.znftev Baroša in Delte, na kar sledi sporazum o vpostavitvi železniškega prometa in gospodarskih stikov med Reko in jngoslovenskim zaledjem in končno sistemizacijo reške države. Posvetovalna komisiia odloeno naglasa, da ne sme na Reko biti odposlan popreje niti en voz, dokler ni izvršena popolna izpraznitev Sušaka z Barošem in Delto vred. Komisija pa stoji tudi na stališču, da se imajo vsa sporna vprašanja med Italijo in Jugoslaviio glede Reke ured'ti in rešiti na iskren in prijateljski način. Prometni strokovnjak De-rocco je komisiji poročal o vseh prometnih problemih, ki zadevajo Reko. osobito o ureditvi železniškega prometa med Reko In Zagrebom. Popolna Izpraznitev Dalmacije. — Beograd, 13. marca. (Izv.) Ministrstvo zunanjih zadev je tekom včerajšnjega dneva prejelo oficijelna poročila o popolni in definitivni izpraznitvi vse tretje dalmatinske cone. Poročila posebno naglašajo dejstvo, da se je izpraznitev povsod izvršila v največjem redu in miru in dostojno. Povsod je vladalo iskreno navdušenje naroda. Italijanski general Barbaris in general Milic sta se po teh oficijelnih poročilih povsod najljiibeznivejše r-zdrav-Ijala. (HUNTA IN GOSPODARSKA POVZD^ . TRSTA. — Trst, 12. marca. (Izvir.) Na poziv Mussolinija je odpotoval Giunta v Rim. Gi-unta ima postati član italijanske delegacije za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo. Mjssolmi je Giunta pisal pismo, v katerem veli, da polaga veliko važnost na to, da se udeležuje pogajanj z Avstrijo oseba, ki prav dobro pozna gospodarske razmere Trsta. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne H. marca 1923. štev. 60 Teteteiss&a In brzofauna poročila POVRATEK STOLETNIH EMI- /t GRANTOV Z MADŽARSKE. — Beograd, 13. marca. (IzvirJ Zelo mnogo srbskih rodbin, bivajočih v okolic! Budimpešte je cptiralo za Jugoslovensko državljanstvo. Te srbske rodbine, emigranti, ki so naselili v budimpeštanski okolici bežeč pred krvoločnim Turkom s svoje rodne amdev Južni Srbiji, se sedaj vračajo v domovino in se nameravajo naseliti na Ovčjem po!:u. Kolonizacija tega polja pa Še ni izvršena, radi tega jih nameravajo oblasti naseliti v niški okolici. Vlada je naklonila začasno 30.000 dinarjev podpore. Zbfsžanjs med Vatfe?« in "* in ofloijelno Italijo. — Rim, 12. marca. (Izvir.) Novoimenovan! civilni komisar za mesto Rim Cremo-Bese le danes zjutraj oficielno obiskal kardinala vikarja PompUlija ter so se irmenale medsebojne ofici'elne čestitke. »Tribuna« prip;su*e temu obisku dalekosežen pomen k zbližan ju med Vatikanom in oficijelno Ita-Ifo, nanašajoč, da za Italijo nastopa doba duševnega in soci'alnejra prero:enJa. Po zbližanju ItaliTe z Vatikanom postane Rim ■e reč sredJšče pof't čn'h intrTg marveč sre-d*šče novemn duševnemu In socialnemu akreplrenin. REDUKCIJA ANGLEŠKE VOJSKE. — London, 12. marca. (VVolff) Vojn! mrdget za L 1923/24. izkazire Izdatkov za vojsko 52 mili'onov funtov šterlingov proti 62,100.000 funtov lanskega budžeta, število oficirjev in moštva je skrčeno na 170.000 ne vštevš? vojske v Indiji. Vojska se Je skrčila za 44.200 mož. ZAROTA PROTI ANGLEŠKEMU KRALJU- Aretacija irskih ravolucijonarjev. — London, 12. marca. (Izvir.) Na An-fesTcem in Škotskem je bilo tekom zadnjih dni aretiranih 98 Irskih republ kancev-revo-hfcijonarjev. V Londonu samem fe bilo izveden h 23 aretacil. Vs! aretirane! so bili prepeljani v dubinske zapore. L'stI poročalo, da gre za dobro organizirano zaroto proti kralja. 12 PORURJA. SENZACIONALEN UMOR FRANCOSKEGA OFICIRJA. NEVERJETNA VEST. — Boer, 12. marca (Wolff.) V nedeljo ao noči so Francozi ubili nemškega kriminalnega uradnika in dva meščana. Kriminalni vradnik le bil ubit na magistratu. Civilista «ta bila ustreljena zato, ker sta hodila po 1 uri še po mestu, ko je bilo Že proglašeno voostreno obsedno stanje. Francozi so zaledij magistrat. Delo počiva. KDO JE MORILEC? — Pariz, 12. marca. (Havas.) Rezultat Irve preiskave umora v Dueru je pokaži, ta fe krivec član »zelene policije«. Ne gre tore] za Izbruh ljudskega gneva napram HtroacIJsklm oblastim, marveč za zločin tgenta provokaterja. Listi zahtevajo, da se iakoj Izvrši eksemplarična kazen, kajti to tahteva pravičnost In varnost življenja dru-fih. »Petit Parisien« piše, da naj se Nem-tiia zaveda, da vsa Francija stoji za svojo vlado, če je ona prisiljena poslužiti se stro-tih represallj. STROGE ODREDBE. —* Buer. 12. marca. (VVolff.) Prancozi to nastopili proti prebivalstvu z najstrožjimi represalijaml. Od 7. zvečer do 6. zjutraj je promet prepovedan. Izdajanje dnevnikov je prepovedano. Vsi lavni lokali so zaprti. Rudnik »Westerholr« je bil zaseden. Včeraj dopoldne so Francozi s kopiti In biči razgnali vračajoče se vernike in Jih prisilili lepiti francoske letake. Popoldne je razburjeno prebivalstvo strgalo te letake, Tran-cozi pa so na to aretirali več meščanov in jih prisilili s tražiti letake. Meščanom so grozili, da jih ust rele, če bi strgali letake. SPOPADI MED NEMCI IN FRANCOZI. — Dortmund. IZ marca. (Wolff.) Včeraj zvečer Je prišlo med civilisti in francoskim vojaštvom do pretepa, kjer so Francozi streljali Iz revolverjev m pasli. Ena oseba Je bila ubita, štiri panjene. Policijski komisar Je bil obstreljen v rama FRANCOSKO-BELGIJSKI SPORAZUM GLEDE RUHRA. OLEOE RUHRA. — POINCARE V BRUSLJU. — KONFERENCA MINISTROV. — Bruselj, 12. marca. (Izvir.) Posveto-* vaira ministrskega predsednika Poincareia z belgijskimi ministri so pričela ob 14. popoldne in so trajala do 16. Konferenca je Imela pozitiven uspeh. Po končani konferenci Je Poincare" obiskal beljrfTskega kral'a, s katerim se je dali časa razgovanal. Jutri zjutraj odpotuie Poincarć nazaj v Pariz. — Brusell. 12. marca. (Havas) Ministrski predsednik Pomcarć je danes prispel semkaj. Na kolodvoru ga !e sprejel belgijski ministrski predsednik Theunis v spremstvu zunanjega ministra Jasperja. Množica le priredila Poincarćju prisrčen sprejem. Konferenca ;e pr^ela rb 14. — London, 11. marca. (Reuter.) Angleški kroci smatrajo, da turški protipredlo^j n!^;o tako zadovoljivi, kakor jih je označila angorska vlada v svoji noti zavezniškim zastopnikom. Bati se je. da zavezniki ne bodo mogli sprejeti vseh Izprememb, ki jih za* htevajo Torki. CARIGRAD — SEDEŽ FODO-CI MIROVNI KONFERENCI. — Carigrad, 12. marca (Reuter) Član britanskega komisariata Henderson je odpotoval v Londcn. da predloži vladi turške mirovne prot'predlcge. Henderson ba?e potuje preko Rima in Pariza, da tam sondira teren za obnovitev pogajam s Turčijo. — London. 12. marca. (Izvir.) Londonskim krogom še ni ofici'elno predložen načrt protioredlogov angorske vlade k mirovni pogodbi. Politični krogi pa pričakujejo, da se mirovna poga»r.n?a obnove in da se bodo upoštevali turški protlpredlogi. Ori-jentska mirovna konferenca se več ne sestane v Lausanni, marveč v Carigradu. Mirovna poga"ama pa bodo vodili zavezniški višji komisar U in Izmet paša. SMRT POVELJNIKA »EMDENA«. — Braunschwelg. 12. marca. (Wo!ff.) Pomorski kapitan a. O. von MGHer, ki je bil za časa svetovne vojne poveljnik »Emdena« je včeraj zvečer v starosti 50 let umrl. DAR Z1TL — London, 11. marca (Havas.) »Mor-ning peste poroča, da so prebivalci Le Ueito in Gtripuzcoa ponudili bivši cesarici Žiti grad. ki so ga kupili za 550 tisoč pezet Kupno ceno so zbrali s pedpisnino, ki so se ie udeležili tudi španski kralj in člani dvornega plemstva. OTVORITEV PRAŠKEGA VELE-SEJMA. — Praga, 12. marca. (Izv.) Včeraj je bil na slovesen način otvorjen ob navzočnosti zastopnikov vlade in zastopnikov trgovine industrije in obrti redni pomladni vzorčn i sejem. Radi dežja je bil obisk minimalen. Opažati pa je bilo že več inozemcev, ki so z raznimi tvrdkami sklenili trgovske sklepe. Na sejmu je razstavilo 2063 tvrdk. DOPISI. -* Klerikalni bombardma kommVsfč-shoda. Iz Št. Jernea nam poročajo*. Za nedeljo zjutraj po maši je kandidat kom. stranke Vladimir Fab'ančlč sklical shod malih posestnikov. Proti shodu pa so klerikalni veljaki in duhovni organiziral! kohorto tercijalk in Orlašev, da so vprizorili pravcato bombardiranje komunističnega shoda. Na komuniste je deževalo kamene. V splošnem pretepu je bilo strganih več suknjičev, nekateri so z bojišča odnesli znatne praske! Sadovi klerikalno-komunističnega pakta se kmalu pokažejo tudi v Ljubljani. Divji zakon pravijo ni blagoslovljen od cerkve. — Iz Bleda nam pišejo: 18. februarja je priredba tukajšna šolska mladina v korist revni šolski deci predstavo: »Šivilja Klara« Z največjim zanimanjem je sledilo občinstvo poteku igre. Otroci so Igrali svoie uloge z vesel'em. Posebno so ugajali srčkani palčki v svojih rdečih in zelenih kostumih. Tudi vile so izvršile prav dobro svoje uloge, glede petja in plesa. Šiviljo Klaro Je igrala učenka 8. razreda Majda Hočevarjeva prav iz duše. Pohvalo zasluži tudi učenka ITT. razreda Jelčka Tomše. — S tem Te bil najlepše poplačan trud učltellstvu. Med odmori je sviral učiteliski salonski orkester. Da znajo Bleici ceniti in spoštovati šolo. potrjuje de'stvo, da je bila dvorana Bleškega doma nabito polna. Morala se je igra na splošno žel'0 ponoviti 4. marca in Je bila dvorana zopet polna. Ob tej priliki je daroval g. graščak Kenda znatno svoto za revne šnlar:e ter se obakrat udeležil predstave. Da bi b'lo več takih šolskih prijateljev! — Iz Stične na Dolenjskem nam pišejo: Kakor drugod, tako je tudi nam pobrala vojna vihra zvonove. Sedaj pa dobimo nove in sicer bodo na dan sv. Jožefa v prvo ^adoncli po naš? občini. Istega dne bo daroval novomašnik č. g. pater Bernard svo-io prvo nekrvavo daritev in ob tej slovesnosti bedo nov? zvonovi peli svojo pesem *5eg hribe In doline. Na! donijo v smislu: aVivos voco, mortuos plango, fulgura fran-go* ter. aam aaaaaajaio ooxq Milo po. dočnost. — Mladinska bolezen šTcrlatinka in davica Je ponehala. Pobrala je Morana več otrok — Na veliki četrtek (29. marca) se bo tukaj vršil letni semenj, ki obeta mnogo obiskovalcev, ker je ta semenj baš umesten zaradi velikonočnih praznikov. — VelJka povoden] v Slovensk'h Goricah. Iz Maribora nam pišejo: Zadnje deževje je na severnem ozemlju po nekod povzročilo velike poplave. V dolinah Pesnice in njenih pritokih so bile tako velike poplave, kakor jih ljudje 5e ne pomnijo. Zlasti prizadeta sta okraj Št. Lenart in okolica Šmarjeta, Sv. Jurij, najhuje pa Sv. Rupert. Še v ponedelek je stala na cesti Št Lenart-Sv. Marjeta tako visoko voda, da je moral šofer do pasu broditi po vodi, da je preiskušal možnost vožnje za auto in da so morali pasažirii pred Sv. Marjeto izstopiti, ter se dati prepeljat! z voli. Po odtoku vode se Je pokazalo, da je bila cesta na mnogih krajih tako občutno poškodovana, da je bil promet res ogrožen in posebno nevaren ponoči. Zgodilo se je tudi več nesreč, baje se le neki prevoz z mrličem ponesrečil na razrušeni cesti, tako, da so morali konje ozir. priprego odrezati, da so rešili vse kon'e. Najhuje je bila prizadeta znana kotlina št. Rupert, kjer ie bil promet od sobote na nedeljo In deloma Se ponedeljek ustavljen. V kotlinskem ovinka Pesnice nad sv. Marjeto je voda stala tako visoko, da je prišla v hiše in ao ljudje v strahu bežali v podstrešja. Man) prizadeta Je bila dolina okolice Hrastovec. Vasi Ra-d oh ova in Gočova sta bili videti kakor otoki sred! jezera. Poplava Je zahtevala tudi človeške žrtve. Tako je blizu tv. Jurija utonil moški, ki ie gnal živino. Poplavo je povzročil ne samo hud naliv, posebno od sobote na nedeljo, nego tudi sneg ki se je v tem času rapidno topil. Voda je seveda med tem odtekla. Skra*ni čas je, da se začne brez ozira na mafenkostne osebne interese prizadeiia mejašev i regulacijo Pesnice. Politične vesti. — Konferenca nasledstvenih držav na Dunaju. Dne 19. t. m. se sestane na Dunaju konferenca delegatov Avstrije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Italije, Romunije, Poljske in Madžarske, na kateri se bo razpravljalo o porazdelitvi dolgov bivše avstro-ogrske monarhije. Našo kraljevino bo ra tej konferenci zastopal dr. Miroslav P 1 o j. = Demokrati in diktatora. »Demokratka«, glasilo demokratske stranke, razpravlja o možnosti uvedbe diktature in izjavlja: »V naši zemlji ni več mogoča diktatura. Pri nas so padle glave politikov, rušili so se režimi, padali so prestoli — samo zato, ker se ni hotelo vladati ustavno in parlamentarno. Ustavnost in parlamentarizem sta edino mogoča temelja solidnega političnega Življenja. Mi nočemo ne diktature po-samnih oseb, ne diktature strank, nili plemenske hegemonije. Vol^a naroda naj bo edini izvor oblasti in edino upravičilo poedinih režimov.« = Dr. Kukovčeva brzojavka kralju. Mariborski »Tabor« poroča, da je dr. Kukovec poslal kralju Aleksandru to-Ie brzojavko: »Na severni meji naše države zmaguje Radić in Nemec. Odklanjam odgovornost, ako se pred volitvami ne izpuste iz zaporov jugoslovenski nacijonalisti.« K tej brzojavki pripominjamo, da je naš list dosledno opozarjal na nemško nevarnost, ki še vedno grozi našemu življu na severnih mejah, toda merodajni krogi na naši severni meji so bili ne samo za vse naše opozoritve gluhi, marveč so jih celo ogabno zavračali s preziranjem in zasmehom. Danes pa kličejo proti tej nevarnosti na pomoč vladarja samega! = Stjepan Radić namerava sklicati hrvatski sabor. Iz Beograda nam poročajo: »Iz poročil, ki prihajajo iz Zagreba, se da sklepati, da namerava vodja hrvatske seljačke republikanske stranke Stjepan Radič takoj po volitvah v narodno skupščino nastopiti kakor nekak suveren hrvatskih dežela ter sklicati na zasedanje hrvatski sabor. Ako se to zgodi, bo imelo to dalekosežne, nadvse resne posled'ce. Po informacijah v političnih krogih je čisto gotovo, da Beograd nI več voljan še nadalje mirno in potrpežljivo prenašati te Radi-ćeve provokacije. Ako bi se Radić v resnici usmeli! sklicati hrvatski sabor, je treba računati kot z gotovim dejstvom z uvedbo vojaške diktature.« — Po vesteh, ki smo jih prejeli iz Zagreba, ima Radić baje res namen takoj po izvršenih volitvah v narodno skupščino sklicati vse hrvatske poslance v Zagreb na zborovanje, ka*:ro bi se potem samo proklamiralo za hrvatski državni sabor ter proglasilo hrvatsko neodvisno republiko. Na prvi seji tega hrvatskega sabora bi se naj izvolil tudi poseben odbor, ki bi naj pričel pogajanja z Beogradom. Ce so te fantastične vesti resnične, o čemer pa dvomimo, potem le jasno, da delajo gotovi krogi v svoji brezvestnosti in politični zaslepljenosti v resnici na to, da bi izzvali državljansko vojno. Kakšne posledice bi to imelo za našo državo in za naš narod, je jasno. Zato se nadejamo, da se bodo med nami našli može, ki bodo z veščo roko znali preprečiti grozečo katastrofo. = Kaj bo po volitvah? Glasilo nemške stranke, novosadski »Deutsches Volksblatt«, je objavil razgovor z ne* kim radikalnim ministrom, katerega ime pa ne navaja, o razvoju političnih dogodkov po volitvah. Dotični mini* ster je kategorično izjavil, da se po volitvah ne obnovi radikalno * demo* kratska koalicija. Ako bi radikalna stranka pri volitvah ne dobila večine, bi bila seveda prisiljena stopiti v koali* cijo z drugimi strankami. V tem s!uča* ju bi stopila predvsem v pogajanja z radičevci in klerikalci. V Radičevi roki je baje težišče položaja. Ako bi Radi* ćeva stranka vztrajala v svoji absti* nenci ter bojkotirala parlament, bi se vrni!a stara situacija in radikalci bi bili na koncu koncev zopet prisiljeni iskati st!*:e z demokrati, ali pa se odločiti za ponovni razpust narodne skupščine. Ako bi tudi nove volitve bistveno ne spremenile po'itične situacije, bi prišla na krmilo neparlamentarna vlada. — Prognoza, ki jo podaja neimenovani minister, je povsem točna. Ker se ni nadejati, da bi se mogla zopet ustvariti radikalno » demokratska koalicija, mo* rano računati s tem, da bomo imeli morda Se letos nove skupščinske volit« ve. Ako bi pa tudi te volitve imele isti uspeh, kakor sedanje, potem je vseka« kor na vidiku neparlamentarna vlada ali naravnost povedano — diktatura. ss Bolgarska narodna skupščina pred razpustitvijo? »Mir« je priobčil 9. t m. tole notico: Narodna skupščina bo razpuščena te dni. Pripomniti je treba, da Je to vprašanfe na dnevnem redu, odkar je bila reorganizirana sedanja bolgarska vlada, da pa Stambolijski do danes le nI točno povedal, kakšne načrte kuje in kdaf bo začel z nasprotnimi strankami odločilni boj. Zdi pa se, da vesti o razpustitvi narodne skupščine niso neutemeljene in da bo Bolgarija v kratkem preživljala celo burne dni JMKl&fal notranje. ftolUike. Gospodarstvo. MARIBORSKA INDUSTRIJA IN TRGOVINSKA POGODBA Z AVSTRIJO. Maribor. 12. marca. Na pismeno vabilo Trgovske - obrtne zbornice v LJubljani je danes popcldne v mali Gdtzovi dvorani zborovala mariborska sekcija »Zveze industrijcev«, da se izjavi glede predstojećih pogajanj za trgovsko pogodbo med našo državo in Avstrijo. To ve!cvažno sejo Je otvoril g. predsednik dr. Pipuš. Predvsem je konstaUral, da je zbornica tozadevno vprašalno polo, obsegaječo 16 zelo važnih točk, vpeslela dne 8. t m. s pozivom, du se odgovori predlože do 20. t m. Naknadno pa je odgovore urgirala že za 14. t m. Vsled tega ni bilo mogoče v tem kratkem časti sklicati večje število članov »Zveze.« Zato se je vabilu moglo odzvati komaj 12 članov, večinoma iz Maribora. Po kratki debati, v kateri se ie izrekla cd večine ostra cbsodba glede nagajivosti carinske uprave pri uvozu za industrijo neobhodno potrebnih predmetov (n. pr. strojev) se ie sprejel sklep predsedstva. Trgovsko zbernico obvestiti, da je »Zvezi« vsled prekratkega roka sploh nemogoče razpravljati oziroma definitivno sklepati o stavljenih vprašanjih- Z odgovori naj se peča in v svrho študij po-sarrne tvrdke. Nekatera vprašanja so zelo važna in splošnega pomena. Ta vprašanja so 1. dopolnitev določb glede rbmcjnegi prometa, kolikor se je v praksi pokazala potreba dopolniti sporazum, ki je b\\ sklenjen med nagimi fn avstrijskimi delegati v Gradcu oktobra 1921. 2.) Predlogi, ki se tičejo olajšave osebnega prometa, prtljage, vidiranja potnih listov itd. 3.) Predlogi glede pisemske pošte, paketnega in telefonskega prometa itd. 4.) Predlogi, ki se tičejo tovornega Železniškega prometa. 5.) Seznam blaga, ki pride kot glavni izvozni predmet za Izvoz iz tukajšnjega ckoliša v Avstrijo v poštev. — Novosadska blagovna borza dne 12. marca. Novi Sad, 12. marca. Cene v dinar« jih notiraio: Baška pšenica 447.50, dupl. k» sa 450—455, baški ječmen ponudba 315, ba« ški oves ponudba 290, baška koruza 240 do 250. svha 300. stara 315. dipl. kasa 245. za april 255. beli baški fižol 450, moka »0«- po« nudba 650, »8« ponudba 23730, otrobi v papirnatih vrečah 160.—. Tendenca mirna. —g Beogradska blagovna borza 72. mar* ca. Beograd, 12. marca. Pšenica 95 kg. 7 % pariteta Beograd ponudila 430, začasno su* ha koruza, nova pariteta Beograd, iskanje 270, ponudba 2S0. ječmen 62/63 kg franko Smederovo ponudba 315, moka »00« banat« ski tip, ponudha 700. sohe slive g;imitnra franko Valjevo, iskanje 30O, ponudba 340, otrobi franko Beograd prompt ponudba 190. Tendenca: Stanje na borzi neiznremenjeno. Nikaki zaključki. Trgovci se vzdržujejo ku» povanja r*»<.!i denarne krize. —g Tedenski prepted rsfrebškefa bla* govnega /rga. Trg s kožami. Kupovanje kož je popolnoma usahnilo in sta hVl do sedaj dve d-ažbi mesarske 2adr-:^c brezuspešni in se seda i razpisuje nova dražba. Cene noti« rajo približno sledeče: vdovske kože IS do 19 Din. bosanske bttšastc 11—T2 ra kg. Ir« ror v T^CTičijo je r?ad~I in radi terTa so se miz:«*- cene te!^5ji fcoSI ter se gibajo od 22—25 Din. ovčje in kozje kože variraio od 15—20 Din za kilogram, jagnjetovc 15 do 20 Din za komad. —g Zagrebški kolonijalni in špecerijski trg. Cene na debelo v dinarjih za kilogram notr<-ajo franko kolodvor Zagreb: Sladkor v kockah 24.—, sladkor v stokih 23—25. kristalni 22.—, kava Guatemala 63.—, Co* starica 5S.—, Perl Lave 57—, Perl 55.—, Marag^gvpe svetli ekstra vclikozrnat 57.—, Portorico la 44 50. Minas zeleni 44.50. R'"o ekstra 42.—, Rio dober 41.—, Rio navadni 40.—, Riž: Ca-olina 14.—, Japan Glace 12.50, Bassein Olace 10.75, Bassein neglazi-ran 10.—; olje: Sova najfinejše znam':e Sko* g.rm v sodih 32.—, S?zam brez d -ha v po* sodah od pločevine b^n 31, v sodih, oetova kislina SO % 43.—. čista domrrča svinjska mast 39.—: čaj: Eksrrissima Orange Pec* coc 70.—, Panvantf 62.—, SouchontJ 60.—, Mon;ng 57.50, Celi cimet 39.—, suhe slive v nabojih a 25 kg 6 50, rožici Ia italijanski 8.50, polsladka paprika Ia 65. ostra 45.—, portugalske saMine fovnat 10.25 (škatlica\ splitske V» 8.75. petrolej beli reški v sodih 7.75, vi:ig?:!ce: Drava 66.—. —g »Jožefov semenj v KršTiera se vrSi v torek dne 23. marca ti. in ne 18. tm.« —g Predavanje o vrtnarstvo. V četrtek dne 15. tm. predava v Mladik? ob 8. zvečer g. kmet. svet. dr. Rohrmrn: »O pogojih za uspešno vrtnarstvo.« Vab!;o se člani sadjarskega in vrtnarskega društva ter prijatelji vrtnarstva. —K Kovinarska zadruga v Ce'ju Je Imela 11. tm. občni zbor. Zadruga šte.e 123 članov, 1S5 vajencev in 68 pomočnikov ter je v preteklem letu vzgledno delovala. Mnogi njeni člani so se udeležili lanske Obrtne razstave v Cel.u. Zadružna imovina znaša brez pisarniške opreme 10.428 K 80 v. Pristojbine za nove člane, kakor tud! za vajence so se zvišale na 200 ozir. na 10 in 25 Din. Zadružna pravila so se spremenila v toliko, da so se v zadrugo sprejeli tudi kovinarji !z laškega sodnega okraja. —S Odprava državnih monopolov v Italiji. Fašistovska vlada v Italiji je odpravila najprvo državni monopol telefona, katerega Izroči eksploataciji privatn'h družb. Sedaj ie fašistovska vlada sklenila, da ukine v kratkem tudi državni monopol na vžigalice. Od tega monopola dobiva na leto čistih okoli 90 milijonov, vendar pa Jej povzroča take težkoče. da se ga hoče tncbtti. Vse tovarne vžigalic se združijo v kartel, ki bo Izdeloval vžljfaliee v privatni re?lll. Država bo dobivala na leto ravno toliko kot doslej, vžigalice pa bodo drafje, Iznebl pa se velike-ta itevila uradni š t va In d rase uprave. —K Zi posetnke sejma na L'pskem. Posetnikl Hpskega sejma se opozaria'o. da Ima ragoslovenska trgovmska agencija Iz Norinberka na se'mu svoi lastnf stand, k:er Je nršhn trgovcem in Industrijalcem s potrebnimi informaerami na rafpMa*o. Stand se naha-a: Ausstellungspark, Halle Nr 13, SUnd 247/«. Kultura« REPERTOAR NARODNEGA GLEDA UŠCA V LJUBLJANI. OPERA Torek, 13. marca: Nižava Ped E Sreda, 14. marca: Sevil.sk! brivec Red A Četrtek, 15. marca: Jenufa Red D Petek, 16. marca: Vrag in Katra Red B Sobota, 17. marca: Tosca Red C Nedelja. IS, marca: Vrag in Katra Izven Ponedeljek, 19. marca: Goren skl slavček Izven. DRAMA Torek, 13. marca: Zaprto. Sreda. 14. marca: Ugrabljene Sablnke Red D. Četrtek. 15. marca: Ot!ic!Io Red C. Petek, 16. marca: Zaprto. Sobota, 17. marca: Za pravdo ;n srce Red A Nedelja, 18. marca; ob 3. popodne: Mada-me Sans Gene Izven ob 8. zvečer: Othello Izven Ponedelek. 19. marca ob 3. popoldne: Za pravdo in srce Izven ob 8. zvečer: Ugrabljene Sabinke Izsen • m m — L'obljanskl Zvon ima v svoji druzf številki sledeče vsebino: Dr. Joža Glonar zalTuČu'c svejo ins:rukiivno razpravo o lepi knjig', Marija Kmetova prinaša nadaljevanje romana »V metežuc, dr. Ivan Prijatelj pa v svojem esc u »Pcezije, Mlade Poljske« pnd->'a portrete pesnikov Mafijama in Langea ter Jana Kasprovjcza. Zlasti podoba zadnjega, enesja najpomembnejši in naglobokcjših pesnikov sodobne potiske literature, je očrtana z vso dnu. Prijatelju lastno plastiko ?n nazornostjo. Tvan Rozman je objavil nekai uspelih af~Tizmov pod naslovom »Nova erot ka«, vzetih iz zbirke, ki v krMkem izide. Miran Jarc nadaljuje svoje »Crne čarodeje*. Ivan Zore.-pa je prerel obavljati sveže pisane 1 "ube-zenske slike pod skupnim nas'ovom »LJub'.-ce tri«. Igo Gruden ima močno, ritmično razgibano pesem »V brezupni urk« Mirko Pretnar pa nekaj svojevrstnih, tagorc'cv-sko nežnih verzov pod naslovom »Pr.ča-kovan'e« in »Se nekaj«. V »Knj'ževnili po~ ročjf h« ocenjuje dr. Ferdo Kozak Gradni-kovo pesniško zbirko »Pot bolesti«, Mladt Seliškar pa Vodn'kovo pesniško zbirko »Žalostne roke.« J. Pok piše o Zorčevl noveli »Zmofe in konec gospodične Pavle«, dr. Jcsip Tominšek pa o Orlovj kriminalni povesti »Pasti In zanke«, Vseučiliškj prof. dr. A. Gavazzi je temeljito in temperamentno obračunal z Randiievo italijansko knjigo »La Jugoslava«. V Kronik'« pa zlasti opozarjamo na strokovno in zan'mivo Štri-tofovo poročilo o dosedanjih predstavah ljubi anske opere. — Vsebina revije je torej dovolj pestra in aktualna, da naj vsak omi-kanec, ki se zanima za razvoj slovenskega slovstva, podeče po nJi. Naročnina stane letno Din. 90. Toplo priporočamo. ves — Dr. Cerlnov koncert. Zagovarjati potrebo sinfoniških koncertov za razvoj našega glasbenega življenja bi pomenilo nositi vodo v Savo. Slovenska glasbena kultura je do nedavna mnocro trpela zaradi pomani-kana instrumentalne glasbe. Skladatelji so se po večini posvečali vokalni glasbi, orkestralna dela so bile bele vrane. Toda kako lep vspon navzgor v zadnjih letih! Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice ob petdesetletnici Glasbene Matice je prinesel izključno orkestralna dela domačih komponistov. Smisla za instrumentalno glasbo tedaj ne manjka. Težn'a po ustvarjan:u orkestralnih del je narasla takrat, ko smo začeli dobivati sinfonične koncerte, na katerih smo poslušali svetovna glasbena dela in na katerih so pršil do besede v upoštevanja vredni meri tudj slovenski skladate!?. Orkestralno društvo Glasbene Matice, Zveza godbenikov za Slovenijo in zlasti dr. Ccrinov orkester muzike dravske divizije so s hvalevredno vnemo na neštetih koncertih utiral! pot razvo;u naše instrumentalne glasbe. Dostikrat jim je bila ta naloga nehvaležni, ker spočetka občinstvo ni vedelo ceniti brezprimerneca truda dirigentov in izvajalcev. Tu dr. Čerin ;e moral okusiti parkret bridko spoznanje, zlasti pri predzadnjem koncertu po novem letu, ki je v moralnem ozfru izvrstno, v gmotnem pa 5'bko uspel. Pohvala kritike In le malo hvaležnosti sta bila plačilo za njegov in za trud nesrovfh požrtvovalnih glasbenikov. Ni se ustrcšll, z neumorno delavnostjo je pripravlal včerajšnji koncert, ki je v svo;em vsporedu nudil res lep užitek. Vzpored sam je mikal In navsezadnJe je ljubljanska publika vendar uvidela, da je nena dolžnost obiskati koncert. Obisk je bil izredno številen, dvorana razprodana, zanimanje za izvajane skladb-veliko. Ku!m?naci:o večera je seved- tvor:? znamenita, klasična peta sinfoni;a (sfnfoit|]a) usode) Lndovika van Bcethovena. Nič manj pa nI blestel Lizstov klavirski koncert, katerega je srajno. z občudovana vredno bravuro sviral naš mojster z. Anton Trost Iz Dunaja. Nregova igra ie poslušalce popol-nona prevzela fn očarala. Aplavdarali so neprestano, umetnika neštetokrat klicali na na oder, da Je moral dodati še eno točko Pa tudi po tej ni hotelo viharno odobravale ponehati. Deloma dokaz, da v našem občinstvu napreduje smisel za klavirsVo umetnost. Na sporedu sta bili dal'e še dve točk.: V Parmova predigra k dramatični rom-nci »Stara pesem«, historičen dokument iz slov. operne literature, plod lahkokrile Parmove muze, katerega Je dr. Cer'n izvale nm£S«J° (.n,"CC r0istva in 41 ^'niče umetniškega delovanj skladateljevega. Občinstvo Je navzočega s volasega sklada-tel'a Parmo vihamo aklamlraTo. Posebno navdušena pa Je bila spre'eta Ooldmarkova uvertura Sakuntala. Dr. Cerlnov orkester Je ves vzpored absolvlral z razumevan'em ta vnemo, ki zaslužka popolno primanje. Neumorno de\avn- kapelnik dr. Cerin se Je moral ponovno za ovacije zahvaljevati. Ce-stltamo mu h tako lepem uspehu koncerta A-iudj jnf»J^eusUaleL& -ni vHini rnamm laš Štev. C3 »S t O V r?N£ ITI N A T? fl ?1* dne M rr-r;^ 19:23. £očam nadaljuje s svojim plodonosnim kulturnim delom. — Pripominjamo, da se je v soboto popoldne vršila razlaga 5. Beethovnove sinfonije, namenjena predvsem mladini. G. prof. dr. Pavel Kozina je tematično analiziral delo, dr. Cerin pa je s svojim orkestrom nazorno dopolnil razlago predavatelja ter potem vso sinfonijo Izvajal. Ce je zasluzil včerajšnji koncert pohvalo, zasluži srbotno predavan e še večjo, ker se je z njim povečalo zanimanje mlad ne za razumevanje klasične instrumentalne glasbe. Pač hvalevredno kulturno delo! —o— — Lucijan Marija Skrjanc Je brez dvoma eden prvih slovenskih kcmpozitorskih talentov. Njegovi, do sedaj izvajani samospevi so našli povsod, kjerkoli os bili izvajani, največje priznanje in posebno zagrebška kritika se je nailaskavejše izrazila o njih, ko jih je pel operni pevec Betetto na svojem zadnjem koncertu v Zagrebu. G. £krjanc ima v rokopisu tudi več klavirskih del. Izmed teh del Igra 4 klavirske skladbe slovenski klavirski virtuoz g. Anton Trcst na svojem koncertu v četrtek, dne 15. t. m. v Filharmonični dvorani. Skrjančeve 4 klavirske skladbe so štiri kratke impresije, izredno zanimive in zasnovane popolnoma v modemi smeri. Odlikujejo pa se s krasno, Izrazito melodično linijo. G. Trostu moramo biti iskreno hvaležni, da nas s svojim izvajanjem seznani z najnovejšimi deli naše klavirske literature in zato tudi za gotovo pričakujemo, da bo podal g. plnanist delo odličnega našega rojaka pred polno dvorano. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Slovesna zaprisega ljubljanskega župana. Danes, 13. t m. ob 11. dopoldne je bila v magistratni sejni dvorani svečana zaprisega ljubljanskega župana dr. Ljudevita Perica. Dvorana je bila slovesnemu aktu primerno okrašena z oleandri in cipresami, preprežena s preprogami in razsvetljena. Pri prisegi so bili navzoči skoro polnoštevilno vsi novoizvoljeni občinski svetniki, med katerimi so oni SLS nosili v gumbići bele naglje. Točno ob 11. je vstopil v dvorano pokrajinski namestnik minister gosp. Ivan Hribar v spremstvu vladnega tajnika dr. Bogataja. Ob straneh dvorane je bilo zbrano polnoštevilno magistratno uslužbenstvo z magistrat-nim ravnateljem dr. Miljutinom Zamikom na čelu. Pokrajinski namestnik je županu kratko objavil, da je osrednja vlada potrdila njegovo izvolitev za ljubljanskega župana ter ga pozval, da kot župan položi v njegove roke prisego vernosti In vdanosti, kakor tudi prisego poštenega izvrševanja službene dolžnosti. Ko je bil na to župan zaprisežen in dotični akt podpisan, je pokrajinski namestnik gospod Ivan Hribar imel kratek nagovor, v katerem je v glavnih obrisih začrtal gospodarski, finančne In socialne naloge, ki čakajo župana z občinskim svetom nujne rešitve. V gospodarskem ozirn je treba z ozirom na rastoče razširjenje mesta v okolico nove kanalizacije, novih vodovodnih naprav In nove razsvetljave, pereče ie vprašanje novega vodovoda in električne centrale. Na vrata mestne uprave trka socialno vprašanje, v katerem je občina tudi zainteresirana, čeprav ima glavno rešitev država. Težkoče bo mestni upravi delalo finančno vprašanje. Tu bo treba dobiti pravo pot davčne obremenitve, da se s preobremenitvijo ne ubija industrija, čeprav velja načelo, da gospodarsko močnejši podpri šibkejšega. Pri iskanju kreditov je treba uvažc-vati načelo varčnosti. Leta 1914. 31. decembra so znašali dolgovi 8 milijonov, koncem februarja tega leta so iznesli 42 ir* pol milijona, na drugi strani so se seveda dohodki občine zvišali od 1,800.003 na 35 milijonov v letu 1922. Namestnik je dalje župana opozoril, da posveča posebno pažnjo prospevanju mestnih podjetij. Končno je zagotovil župana vladine podpore pri izvrševanju gospodarskih in socialnih nalogah občine, nagla-šajoč, da razpolaga župan z dvetretjin-sko večino skupine, ki ji pripada. Župan dr. Lj. Peric se je zahvalil pokrajinskemu namestniku, izjavljajoč, da bo vestno in nepristransko vršil dolžnosti župana. Pregledno je nato župan navaial vsa ona naibolj pereča vprašanja, ki jih mora občina urediti. Odstavki njegovega govora glede ureditve najaktuelne ših socialnih vprašanj so med navzočimi izzvali mnogo pozornosti. Župan je pozival vlado, da tudi ena z materielnimi sredstvi priskoči na pomoč občini pri omejitvi stanovanjske bede in ureditve cenene prehrane nižjih slojev. Vlada bi morala graditi sama gotova poslopja, tako vojašnice in urade. Občinski svet ima dalje rešiti tudi službeno pragmatiko mag. uslužbencev. Svoj govor je zaključil z obljubo, da hoče biti popolnoma nepristranki, da bo Spoštoval zakon in da isto pričakuje tudi od stran? vJade. — Po tem govoru je bla ob 11.20 zaprisežna ceremonija korčana. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 13. marca 1923. Zbirajte znamke za Jugoslovensko Matico"! — Šota in brezkonfesijonalni otroci. Pokrajinska uprava za Bosno in Her* cegovino je sporočila vsem podrejenim šolskim vodstvom, da je izdalo ministr« stvo prosvete naredbo, da se otroci, ki ne pripadajo nobeni v državi priznanih konfesij, ne smejo sprejemati v šole, ako pa so že sprejeti, se jih mora od* pustiti. — Dvomimo, da bi bila ta vest v tej obliki točna, ker si pač ne more* mo misliti, da bi ministrstvo prosvete deco onih roditeljev, ki so brez konfe* sije, enostavno izključilo od vsakega pouka. Ako je minstrstvo dejansko iz* dalo kako naredbo te ali enake vsebine, jo je gotovo izdalo za vso kraljevino, moralo je torej to naredbo dobiti tudi oddelenje za prosveto pri naši pokra* jinski vladi. Želeli bi, da bi se ta na* redba obelodanila v avtentičnem bese* di!u, da bi o njej lahko ustvarili pra* vilno sodbo. — Čitateljem »Slov. Naroda«. Radi pre» obftice gradiva smo morali danes podlistek »Klic na pomočf* izpustiti. — Veliki volilni shod Naprednega bloka se vrši v četrtek, 15. marca ob 20. zvečer v veliki dvorani »Uni-ona«. Govorita jsrg. kandidata prof. Josip Feisne r in dr. Vladim;r Ravnikar. Udeležba le za naprednjake dolžnost! — OsrecJn?! volilni odhor »Naprednega bloka« daje svojim volil-cem vsa navodila in pojasnila v Kazini 1. nad. na levo vsako dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 13. — 19. ure. — Kolo Jcgoslov. sester je lansko leto prvo uvedlo prodajo oljk In sicer za »Dečjl dom«. Naročilo je oljke tudi letos in prične s proda:aniem v sredo 14. t m. Idejo Kola je leto spobralo drugo konkurenčno društvo, kar je jako netaktno in čudno, da ne rabim hujše besede. Bodi! Lepa. dostojna konkurenca sicer to ni, vendar Kolo jugoslov. sester upa, da bo občinstvo pridno odkupovalo njegove oljke, saj namen, v kateri se bodo prodajale, je blag, dober in vsakemu jasen. Ločite kopijo od originala in kupujte oljke samo tam, kjer bo stal napis »Kolo jugoslov. sester«! — Justični škandal na Koroškem. S Koroškega poročajo: Na kakem višku se nahaja justica na Koroškem priča sledeči slučaj: Začetkom decembra 1. I. je prišel orožnik Grunčnik iz Bač na stanovanje Marije Arko v Rutah, da poizveduje o nji in njenem možu Slavkotu, ki je jugoslovenski podanik in stoji kot tak pod strogim nadzorstvom orož-ništva. Da bi dosegel pri tem več uspeha, je Grunčnik odpeljal Arko-tovo služkinjo. 17-Ietno Marijo Trle-snlk kakih 100 korakov od stanovanja naprej ter ji velel se vsesti na zmrznjeno zemljo, vprašaje jo, če ima že fonta in če bi hotela imeti njega za fanta. S takimi zvijačami je delal Grunčnik tudi že v drugih slučajih. Dekle še popolnoma nepokvarjeno, je zadevo sporočilo svojej gospodinji in teti Mariji Arko. ki je smatrala za svojo dolžnost, da slučaj pred pričami ugotovi in naznani okrajnemu glavarstvu. Zviti Grunčnik pa je vse utajil in vložil proti Mariji Arko in Mariji Triesnik tožbo radi razžaljenja Časti. Kljub temu. da so pred sodnikom priče potrdile, da se izpovedbe Marije Triesnik popolnoma ujemajo z zapisn'kom in da je dekle nezmožno si kaj takega izmisliti, je sodnik obsodil Marijo Arko na 20 dni zapora ali 500.000 K globe in Marijo Triesnik na 5 dni zano-ra ali 200.000 K globe. Ta obsodba je zbudila med Slovenci veliko ogorčenje in jih utrdila v prepričanju, da stoji koroško sodstvo popolnoma pod vplivom Heimatsdiensta in Or-geja. Temu se ni čuditi ,ako pomislimo, da delujejo ravno sodniki, kakor dr. Poetsch v Velikovcu, dr. Raunig v Pliberku itd. na čelu Slovencem sovražnih organizacij. Značilno za duh našega sodstva je tudi, da je sodnik na upravičeno zahtevo, naj se poskrbi za Marijo Triesnik, ki ne zna zadostno nemški, tolmača, odgovoril, da je sodnija nemška, šele, ko se ga je opozorilo, da Imaio stranke pravico govoriti v svojem jeziku pred sodni jo, je dejal: »Če nočete priti z Vašim nacionalizmom, dobro, potem bomo dobili tolmača!« To je od mnogih slu&iev samo eden. Potem si pa upajo na*i državnik! trditi, da smo koroški Slovenci zadovoljni in da nimamo nobenih želj. — Zahvcla. Gdč. Milka Mankcča podarila je v spomin blagopok. Ivana Mankoča lovskima čuvaj ima lozarškega lovskega kluba vsakemu 1000 K. Za to velikodušno darilo lozaškl lovski klub In čuvaja Blaž Cenčur in Franc Mihevc najsrčneie zahvaljujejo. — »Slovenec« in predsednik kmetijske družbe. »Slovenec« je v svoji nedeljski številki zapet napadel predsednika Kmetijske družbe g. Pirc-a, ki nas prosi objaviti, da nima le kora že »Slovenca« tudi za to zadnjo notico radi žaljema časti tožiti, marveč, da je nje-cov pravni zastopnik ta celo že dti^a- i sko storil. Zadeva mu je celo zelo ljuba, ker mu bo ravno tukaj dana prilika razkrinkati gotove ljudi. — «Prosveta«, odsek C T., priredi na cvetno nedeljo 25. marca % Ljubljani cvetlični dan. Prispevke vporabi za ustanovitev novih podeželskih knjižnic in za prirejanje predavanj. Prosimo društva in druge prireditelje, da ta dan upoštevajo. — Jub.lej msgra Toma Zupana. V članku pod tem naslovom v 58. štev. >S1. N.« na se popravita dve tiskovni hibi: sestro Agnezo (r.am.: Agrezo) in: o ljubljenem dedu (nam.: IjuUanskem dedu). — Beogradsko vseuč Išco ?n ruski pro-fesoril. VscučiliSki svet v Beogradu je sklenil, da ruski pogodbeni profesor'! nimajo pravice sodelovati pri volitvah novih vse-učilišklh profesorjev. — Švedski konzolat ▼ naši 4r£ivL Švedska vlada se potra'a z našim ministrstvom zunanjih del glede otvoritve švedskih konzulatov v Beogradu. Zagrebu ali Skopl.u. Istočasno deluje švedska vlada tudi na to. da bi sklenila z našo kraljevino trgovinsko pogodbo. — Naseljenost v naši državi Izmed vseh pokrajin naše države je najbolj gosto naseljeno Medjimurje, ki obsega 775 kvadratnih km in šteje 96.945 prebivalcev. Na 1 km" prihaja torej 125 prebivalcev. Za Medjimurjem je na gošče naseljena BaČka in Baranja, ki štejeta 797.873 prebivalcev na 9926 km*. Na vsak km* prihaja nekaj nad 80 prebivalcev. Na tretjem mestu je najbolj gosto naseljena Slovenija s Prekmur-jem. Slovenija obsega 16.197 km* in šteje 1,056.464 prebivalcev. Na enem km5 živi torej v Sloveniji in v Prek-murju 65 ljudi. Hrvatska in Slavonija obsega 42.534 km* in šteje 2,613.938 prebivalcev. Na enem km* živi tu 61 ljudi Na petem mestu je Banat, k! obsega 9776 km* in šteje 582.540 prebivalcev. Na 1 kmf prihaja 59 prebivalcev. Na šestem mestu so otoki hrvatskega Primorja, kjer stanuje 56 prebivalcev na 1 km*. Ti otoki merijo 513 km* in štejejo 28.710 prebivalcev. Na sedmem mestu je bivša kraljevina Srbi "a s površino 49.950 km* in s prebivalstvom 2,655.078. Na 1 km* živi tu 53 ljudi. Dalmacija ima površino 12.732 km2 in šteje 621.429 prebivalcev. Na enem km* živi tu 50 ljudi. Bosna in Hercegovina šteje 1,889.929 prebivalcev in ima površino 51.199 km*. Tu živi 40 prebivalcev na 1 km*. Južna Srbija (Makedonija) obsega 45.717 km2 in Šteje 1,474.560 prebivalcev. Na 1 km* prebiva tu 32 ljudi. Najbolj redko je naseljena Crnagora, ki ima površine 9668 km* in šteje 199.^57 prebivalcev. Tu živi na enem km' samo 27*/« prebivalcev. Povprečno v celi državi živi na 1 km* 4S4/* prebivalca. V celi državi so najbolj gosto naseljeni krai okrog Zagreba in Varaždina, najslabše pa okrog Nikšlća v Crnigori in Kavadara v Južni Srbiji. — Smrtni kosa. Včeraj Je na Jesenicah po dolgem bolehan'u umrl g. Alojztf 5chrey, bivš? poštar, lesni trgovec fn posestn'k. Dosegel o s^daj veriel n^-hovlm sladkim besedam in gostobesednim obluibam? Pad^vcdni smo. koliko kalinov se bo dalo vjeti na te klerikalne limanice? Borzna poročila. — Zagreb, 13. marea (Tzv.) Zapljpčefc. Devize: Curih 1S.45—18.55, Pariz 602.50— 605.—, London 467.50—470.—, Berlin 0.475 —0.495, Dunai 0.1385—0.14. Praga 217.50- 390.—, Trst 487.-- 481.—. Newyork 99.5»» —100.50, Budimpešta 3.2S —3.30. Valute: dolar 96.--98..—, I:ra 470.--475.—. — Carin. 13. marca. (Izv.) Današnja predborza: Zagreb 5.60, Berlin 0.0258, New-vork 5.36, London 25.32, Pariz 3250, Milan 25.65, Prajra 15.95, Bukarešta 2.52. Budimpešta 0.1725. Varšava 0.0117, Dunai 0.0074*. avstr. žig. krone 0.007475. ?ofi!a 3.12. — Trst. 13. marca. Zagreb 21.9^, Berlin 0.^025, Pariz 12630, London 98.15, Newyork 20.77, Curih 391.— Izpred sodišča. ZAKONSKA TRAGEDIJA. Pred današnjo ljubljansko poroto se zagovarjala Neža Verlinšek ls Smartna. k! je 19. decembra 1922. udarila svojega moža večkrat s polenom po glavi tako močno, da ie umrl za otrpn'en'em možgan. Mož Jo živel z ženo v večnem prepiru, bil je delamr-žen. Porotniki so potrdili vprašanje flede krivde ubofa z 8:3 glasovom, nakar Je bila Neža Verlinšek obsojena na 4 leta težke Ječe. 7- Ponarejeni lOOOTtrskt bankovci. Vce* raj dopoldne je sedel na zatožni klopi 23Tet. ni delavec Fran Otrin iz Zanlane pri Vrh* niki. Obtoženec, skrajno prefrigan in delo^ mrž^n Ciove-:, si je znal nribaviti denar na Jako premrten način. Od nekega Pcpin« Bruno iz Viclma v Italiji je baje dobil po* narejen lOOOJirski bankovec, s katerimi je za'cl slepariti posestnike na Vrhniki. Kupoval je živino in pri vsakem posestniku za* stavil 1000 lirski bankovec, po katerega pa Jjj več prišel. Tako je ogoljufal posestnika Mesca na S^ari Vrhniki za 14.000 K, posest* nika Pavla Bi rtiča ra I0.KOO K. Jakoba Ogr* na za 10.000 K in Franca KraSovea za 28 ti* soč kron. Obtoženec je dosledno svoja der Janja tajil, rekoč, da nI vedel, da so ban* kovci nonirejeni in da jih je dal samo v ra-tavo. Porotniki so potrdili vprašanje gle« dc krivde obtoženčeve in je bil Otrin obsojen na 2 in pol leta težke ječe. — Redi poneverbe. Popoldne sc jc vršila ob-avnava proti Karlu F., ki je kot Tnj:r!^vodia »Združene gorenjske žage ▼ Lescah« oškodoval tvrdko za 120.000 kron s t^m, da te ponarejal in pretvoril čeke na večje se gladeče vsote. Porotniki so potrdili vna'anje gbde krivde, notrdili pa so tudi dodatno vprašan ie dr. Lavreči'a o slabo* vmnosti obtoienčevi, na kar je bil F. opro« scen. Ppf7verfbe. — Izgubil se Je revrlver Bnnmfng z etnlfem, kal. 6.5, na cesti od Mengša do Nadgorice. Pošten naiditelj nai ga vrne proti nagradi g. Feliks Tavčar, Vodice nađ Ljubljano. — Izgubila se fe v n?dcljo zvečer denarnica z nekaj denarja in dokumenti na Ime J. B. Mcste. od kavarne Stritar do Prrdovi-čeve^a sela. Poš^n naiditelj nai odda denarnico v uprav. STcv. Nareda ali na naslov. Denar pa si lahko rbdržl. Glavni nrrdnik* RASTO PUSlOSfF.HŠER Odsnvnrni urednik.* VALENTIN KOPITAR. Poslano/ Opozorilo! Vsem tistim osebam, katere o meni po LJiblJani neresnične aH laž-njive vesti trosijo, in ako tega takoj ne opu-ste bodem proti nJim brez usmiljenja sod-nljsko postopal. LJubljana, 12. marca. 1923. Alojzij Dular, trgovec, _ ta U spis uretteftiv* ne odgovarja, Stran 4. iSLOVCkSK! NAPO D« dne 14 mana 1923 Stev 60. Otroško (»stelji«, dobro ohranjeno KUPIM. — Po* nudbe na upravo j i:'j venskega Naro* da pod »Posteljica. 2509«. lioe se mala sobica S POSEBNIM VHODOM ZA PISARNO. — Ponudbe na poštni predal 77. 2514 Kupim plefiini stroj rjree razlike številke ali velikosti. Ponudbe na naslov: I. ČELIK, Novo mes*o. 2/54 Radi pomanjkanja prostora se proda klavir fvnfke Sehnabel. Istotara se kupi rabljen pisalni stroj« Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2439 Za delavnico v Ljubljani IŠČEM KAKRŠENKOLI PRIMEREN PROSTOR. — Ponudbe pod »Dobra najemnina/2563^ na upra* vo »Slovenskega Naroda«. Kontoristinja, izurjena rifrojepisks. zmcžr.a stene-grafije, SE SPREJME. Samostojna noč ima prednost. Začetnice izklju* 'ene. — Ponudbe na: A. LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg 10. 2518 290 litrov siivovke prima, ca. 45 % a K 130.—■ BENCINAGREGAT 2. P. S. 90 Volt. 10.000 Din, SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda*. 2512 Posestniki pod Ljubljano POZOR! PRODAM tri parcele gozda h* trav* likrvv v obsegu 14 oralov ob deželni cesti (16 km pod Ljubljano). Letni pridelek sena 2.500 kg ter lep bukov ?or.d, pripraven za žganje apnenic. Cena 50.000 Din. Naslov: Miha Jeriha, Ribnica, Dolenjsko. 2565 Stavbni prostor se proda PO UGODNI CENI V DOM* 2 AL AH. Zelo lepa lega, oddaljen tri minute od kolodvora. — Vpra* ša. se v restavraciji »Nova pošta« v Domžalah. 2531 DO 30. APRILA T. L. zamenjam stanovanje V CELJU, obstoječe iz štirih sob, kuhinje, pritiklin in vrta za naj* manje trisobno stanovanje V LJUBLJANI. — Ponudbe pod »Za* mena« na enončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. 2539 Leno stanovanje, obstoječe iz dve sob, kuhinje m pritiklin, SE ZAMENJA Z ENA* KIM v mestu ali bližnji okolici. Naslov pove uprava lista. 2529 Več ličarskih pomočnikov, prvovrstnih, za lakiranie automo* bilov, SPREJME TAKOJ Alojzij MALGAJ. sedlar in ličar, Sp. Šiška, Knezova ulica 121. 2564 5Cišo kupim V večjem kraja, v kateri bi se nahajala trgovina z manufakturnim in mešan m blagom, najraje v Sloveniji. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Hiša 2496". V najem se odda dobro vpeljana TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM v ljub* ljanski okolici. — Ponudbe pod »Trgovina/2519« na upravo lista. Mlajši trnovski sotrodnik SE IŠČE ZA TRGOVINO KO, LONIJALNEGA BLAGA V LJUBLJANI. — Oferti naj se pošljejo na upravo »Slo* -venskega Naroda« pod »Ko* kmijalna trgovina/2535«. II plačani im K oapde Stanovanje visoko pritlično obstoji ie 1 velike, 2 malih sob in vseh pritiklin, se nahaja bliza Elizabetne bolnice. Reflektiram na solnčno stanovanje v mestu s 3 sobami, pritlklinami, elektr. razsvetljavo in kopalnico. Ponudbe pod ..Povrnitev selitvenih stroškov** na Upravo Slov. Naroda. 2343 Slovenac govori engleski, francuski, talijanski, vješt njemačkome u govoru i pismu, imade 20 godišnju praksu kao konobar u prvorazrednim svratištima u inozemstvu, traži mjesto kao vratar. Adresa: A. D., Hotel Slovenec, Zagreb, Frankopanska ulica 2550 Prodajalko bolfio moE, sprejme modna trgovina J. KETTE u Lfubljanl. Osebni oferti odi.—2. pop. Vse ursfe trdega in mehkega lesa rezanje o razflčafh dimenzijah nm naSI para! iagl, mescČJio 500 —600b". Plača po dogovoru, .stalan se prodajalo takovi, hrastovi ta smrekov! odpadki; zadali oezatrl o snope. Vsa pojasnila daje Franjo Brine, d. d. paroplfana, Črnomelj RrfževsRa opskurna A. Lumlr In drag sprejema naročila sejno na aaslov: Krlievske opekarna Lnmlr In drog, KrI2evcl pri Ljutomer*. Naročila od Mvla posloralnleo ▼ Ljubljani se na Izvriojelo. Vplačila aamo na Slovensko banko t Ifnblfanl oziroma nlono podražsiee* Registrirna blanajna SE PRODA. Naslov pove uprava lista. 2521 2274 PetroSeisks vrče % zaboji ali brez zabojev in železne harale kupujemo v vsaki množini. Hrovat dfc Komp, Ljubljana, Vegova ulica 6. Odda se stanovanje, obstoječe iz ene velike sobe in kuhi* nje, s 1. majem. — Pego': 70.000 kron r^o_''U na posestvo. — Ponudbe pod •»Ugodnost/2543« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Registrirna blagajna, 99.999, 1 predal, malo rabljena, 4 števci t elektromotorjem 220 Voltov, SE PRODA. — Naslov nove g. Drago Beseljak, Ljubi j a-na. Sodna ulica 5. 2524 Išče se prevoznik, pošten in zanesljiv, za sodavičar* sko obrt, ki je vajen pri konjih. Znati mora pisati in brati. Stano* vanje v hiši. — Poizve se v pisarni S^orrškova ulica 27. 2520 Samostojen polir •ta vi so V e in železobetonske stavbe, H j* bil do sedaj t>ri večjih stavbin* *V5fj podjetjih na Dunaju. IS^E ME* STA. Govori češko, nemško in malo «*iovensko. — Ponudbe na: \V. D.. Reber 5t. 5. 2613 Oddam lepo stanovanje 9 I. majem v novi vili na periferiji mesta, obstoječe iz štirih sob, kuhi* nje. kopalnice in pritiklin ter event. tudi skladišča: elekrična razsvetljava, ozir. SE TUD* PRODA. — Naslov •mve uprava »Slov. Nar.«. 2577 Ženski mode! • epega obraza in las I5ČE SLI« KAR proti dobri plači in popolni diskreciji. — Pismene ponudbe T>od M. J., umetniški pavijjon. Pod Turnem 6, 2598 Z0.0D9 no 25.000 dinarjev proti v-sokim obrestim fn najboljši ra-rareiji za Kratek rok se i?če. Ponudbe rod .Takoj- na Ano^čni zavod Drs^o Beseljak, Ljubljana. Sodna n'. 5. 2399 Trstje za strope zdeJuje in prečna na debelo ;.n drobno oo na nižjih cenah Pri večjih množicah znaten popust. — ASTON STEiNSR Ljubliana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 2128 Tr&oueHsfil premos stelno v falogi vsaka množin«. Družba i Ilirija. Lji biiana. Kralja Petra trg 8. — Tel. 220. 2213 Perfektna stenonraf inja rIoveosko* nemška) in strojepiska, LSOE SLU2BE; eventualno s«mo po« poldan. — Ponudbe pod »Marec 2611« na upravo »Slovenskega Naroda«. Do 4000 kg debrega sena za govedo ali konje — SE PRODA. — Dolenjska ce-sta :L 12.__2593 SPRFTME CT? T*K O J samski vrtnarski pomočnik "a obdcl«-v«r ic relen jadnepa in sad-%*"»a v~*a. 1 in s*n~nTjirH- v hiši. — Povpr»^a se v kolodvorski re* -tavTacfti v L^-bliani. 2600 Pczcr! Cene nizke I Oplejte si veliko zalogo otroških vozičkov, dvokoles, motorčkov, šivalnih strojev in pnevmatike. — „Tribuna11 tovarn dvokoles in otroških vozičkov, Ljubijana, Karkvska cesta 4. 2355 O* + Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul po dolgotrajni mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, naš blagi in dobri soprog, oče, tast, svak, stric in stari oče Rlojzij Schrey lesni frgooec In posestnik danes ob pol 8. zjutraj v starosti 73 let. Pogreb predragega pokojnega se bo vršil v sredo, dne 14. marca ob 4. popoldne iz hiše žalosti na Jesenicah št. 93 na jeseniško pokopališče, kjer se ga položi v rodbinsko grobnico. Jooonloe* 12. marca 1923. Morilo Sohrey roj. Bahovoc, soproga« — risa hčeri. — Dr. Sraoart Bokor, zet — Vo«ki 3Q velike delo se sprejmem faSol Vpraša oo ▼ trgovini Dvorni trg 3, LJubljana. Kdo posodi 12-15.000 Din MA POSESTVO v Ljubljani proti vknjižbi na orvo mesto. Eventualno >c odkopi prarno ali m^blirano sobo s posebnim vhodom in električno raz* svetljavo. — Ponudbe na upravo lista pod »Posojilo/2612*. Kot pomožna iroc 2ELIM VSTOPITI z dežele v mes^o v kako trgovino ali kaj podobnega. Vajena sem v trgovini in vsakega drugega d-la: stara sem 18 let. Hra* no in stanovanje imam, plača po dogovorit. — Ponudbe na upravo lista pod »Pomožna moč '2624«. Sostanovalec se sprejme K URADNIKU. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«, 2 02 Izurjena šivilja, cšča vseh del. I.^ČE DELO po hišah ali pa na dom. — Našlo nove upr&va »Slov. Xar.«. 2 Seno, slamn, cas DOBIJE SE najbolje sa skladišta M. DI71IĆ, Zagreb, Juriš: :i ulica 24. Z Uradnica, Gostilna in trnrv!i2 Z MEŠANIM BLAGOM ODDA V NAJEM TAKOJ sami ženski. — Naslov pove uprava lista. 2 Kupi!?1 ^hro ohranjeno mošSo kolo. Ponudbe do 15, t. m. na upravo listi pod »Kolo 96 2601 c , 0 OTOMANA, u*r\—* wu TAŠKA ZA AKTE ŽELEZNA POSTELJA s ner nico. — Poizve sc: Stara pot 1, I. nadstropje, vrata 3. 25 Proda izurjena strojepiska, SPREJME SLUŽBO KOT PISARNIŠKA MOČ v popoldanskih urah. — Ponudbe pod »LTradnica/2622« na upravo »Slov. Naroda«. Skladišcar-ekspediter, •.tar IS let. 2FLT TAKOJ NASTO« PITI PRIMERNO SLU2BO. Zmožen ;9 slovenščine, srbohrvaščine in itall* AnSčine ter računstva in strojepisja. Naslov pove nr>rav« »Slov. Narodac r»od »Samostojen/2627«. Dopisovanja z gospodično, katera ima veselje posečati cle« da^išče, 2ELI MLAD INTELIGENTEN GOSPOD. — Dopise je poslati pod »GledaliSče/2621« na upravo »Slovenskega Naroda«. Knjigovodjo - bilanclsta, /možnega slovenske, »rbo»hrvatske in oo mo/nosti nemške korespondence ter s+roiepisia I5CE ZA TAKOJŠNJI NASTOP VEČJA KONFEKCIJSKA TRGOVINA V LJL'BLJANI. Oferti naj se pošljejo na: Drago GORtP, konfekcijska trgovina, Liub* • Jana, Prešernova ulica. 2528 ta faiklala. raiUčal, m«1o rabljeni, a popolnoma popravi|oni, n. pr. strninlca, vrtalolcay inknjalaioa, ipohalnloa (Stoismaschlno), okseon-torska stiskalnica, valfar-nlca, shaplng usodno noprolo). Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod šilro ,L 1807". Proda se skoro nov klavir (Minion) priznane tvrdke »Bosena dorfer« vs!ed pomanjkanja pro* štora. OcfVda se lahko vsak dan dopoldne cd 10. do 12. ure. — Naslov pove uprava lista. 2603 SPREJME SE kompanjon z 200.000 Din «n osebnim sodelovanjem V DO* BRO VPELJANO LESNO TR* GOVINO. Ponudbe pod »Kom* panjon 200'2592