STAJERSKI GOSPODAß Verlag und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 — Fernruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljährlich RM 120 einschl. 9 Rpf Postgebühr im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgebühr Postscheckkonto Wien Nr. 55030 III. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 6. März 1943_Mr. 10 Novi uspehi v obrambnih bojih Učinkoviti nemški protinapadi na južnem delu na vzhodu fronte - Kljub slabemu vremenu so nemške čete napredovale v prostoru okro& Isjuma - Boljševkl so v februarju izgubili 686 letal - V enem tednu uničenih 1060 sovjetskih tankov Kakor je razvidno iz poročila nemškega vrhovnega poveljstva, izdanega pretekli četrtek, so lastne napadalne operacije uspešno napredovale na južnem delu vzhodne fronte. Medtem je skušal sovražnik na nekaterih mestih srednjega in severnega odseka fronte z množinskimi napadi priti do cilja. Na postojankah ob reki Mius so se izjalovili sovjetski napadi. Nemške čete so v ozadju svoje fronte ob kolile 7- gardni konjeniški korpus ter ga v glavnini uničile. Ob tej priliki je bil poveljujoči general general Borisov, ujet z delom svojega štaba. Med Donecom in Dnjeprom so se nemške operacije razvijale uspešno. Pri tem je bila ena izmed sovražnih skupin uničena. Zapadno od Kurska in Harkova so se zrušili ponovljeni sovražni napadi. Medtem so se pretekli četrtek nadaljevale srdite obrambne bitke južno in severno od Orela, kjer so meli sovjeti krvave človeške in materi-jalne izgube. Vzhodno od Gšatska je sov ražnik napadal v več valovih brez uspeha. Jugovzhodno od jezera Umen je sovražnik nadaljeval svoje močne napade, ki so se pa zrušili v nemškem ognju ob velikih izgubah za sovražnika. Preteklo sre do je izgubil sovražnik na vzhodni fronti 104 tanke. Po petkovem poročilu so nemške čete vrgle poraženega sovražnika bolj proti severu in severovzhodu. Več sovjetskih skupin je bilo obkoljenih, dočim so bili dru gi odredi razbiti, število ujetnikov in plena je naraščalo. Zapadno od črte Harkov —Kursk so se borile nemške čete v ela stični taktiki s prodirajočimi sovražnimi silami. Pri tem je letalstvo učinkovito bombardiralo sovražne kolone, tankovske odrede, dovoz itd. Južno in severno od Orela 'so nemške čete v zelo trdih bojih odbile sovražnika, ki je Imel izredno tež-ke :zgube. Južno od jezera Umen je sov ražnik razširil močne napade na nove frontne odseke. Po sobotnem poročilu se je ¡zjaiovil sovjetski poskus prodora ob hrabrosti nemških čet. V prostoru okrog Isjuma se Stolz auf unsere großen Männer dürfen wir nur sein, solange sie sich unser nicht zu schämen brauchen. Clausewitz je ftauajevala napadalna bitka. Gibalni boji zapadno od črte Harkov—Kursk so se nadaljevali tudi še 26. februarja. Neka bojna skupina Waffen-ff je uničila ali zaplenila 64 sovjetskih topov mnogo pehotnega orožja in 400 sani ter prizadejala sovražniku krvave izgube. V trdih bojih so se južno in severno od Orela razbili siloviti sovjetski napadi, V istem odseku so nemški odredi razvili 12 kilometrov sovražnih strelskih jarkov ter razbili 249 zasilnih b unkarjev. Vzhodno od Sičevke so se izjalovili v valovih nastavljeni sovražni napadi. Južno od jezera Ilmen je sovražnik tudi 26. februarja nadaljeval svftie napade pri čemer je bil poražen v trdih bojih. Dell sovražnih odredov so bili obkoljeni i°n uničeni. Pred nemškimi postojankami je obležalo 46 sovjetskih tankov. V nedeljo je sovražnik zaman nadaljeval svoje poskuse, prodreti severno fronto kubanskega mostišča. Nemški protinapad v prostoru okrog Isjuma je v nedeljo zaznamoval lep napredek Nemške čete so zavzele v naskoku Kramatorskajo in Lo-zovajo, pri čemer je imel sovražnik, ki se je obupno branil, izredno težke izgube. Ostanki sovražnih armad, ki naj bi bile obkolile nemške čete, so bili pri tem sami obkoljeni in sproti uničeni. V bitki od 20. do 26. februarja so nemške čete po neizpopolnjenih podatkih ujele več tisoč boljševikov. Uničile ali zaplenile pa so 464 tankov, 606 topov. 189 metalcev granat, mnogo drugega orožja in 739 motornih vo^il. Na bojišča s ona-šteli 14 tisoč mrtvih sovjetiov. Jugozapa-ino od Kurska in pri Orelu so bila zaman vsa operativna prizadevanja boljševikov, ki so imeli silne izgube. Po poročilu, izdanem 1. marca, so se )b frontah kubanskega mostišča zrušili vsi sovjetski napadi ob izredno visokih izgubah na sovražni strani. Na fronti ob Miusu je sovražnik nadaljeval svoje napade v obsežni širini. Ti napadi so se zrušili v obrambnem ognju pred glavno nemško črto. Lastnj napadi v prostoru okrog Isjuma so dovedli do razširitve pridobljenega terena. Pri tem so vrgle nemške na padalne divizije sovražnika kljub trdemu odporu do in preko Doneča. V bojnih prostorih Harkova, Kurska in Orela ter južno od jezera Umen. so se izjalovili številni sovražni napadi v trdih bojih. Na nekem mestu so bile motorizirane sovjetske pete obkoljene in uničene. Južno od Laaoškega jezera je sovraž- Vse sile ssa totalno vojno! V številnih zborovanjih organizacije Steirischer Heimatbund nam te dni predočujejo govorniki naloge, ki nam jih je postavil Führer s svojim pozivom za totalno mobilizacijo nemškega naroda. Na stotisoče mož in žena, ki doslej niso v izdatnejši meri delali za dvig vojnega potencijala, bo romalo v tovarne in oboroževalne obrata, kjer bo zopet na stotisoče mož sproščenih za fronto. Führer potrebuje nove armade ne samo delavcev, temveč tudi vojakov. Führer jih potrebuje, da bo spomladi in v poletju as novimi silami lahko uničil boljševi-ško nevarnost, ki ogroža ne samo Nemčijo, temveč vso Evropo. Führer se lahko zanaša na domovino, ki mu bo dala vse, kar potrebuje, da bomo tako dosegli dokončno zmago v obračunu i plutokracijo in kletim boljševizmom! nik v nedelljo izvedel deset zaporednih napadov ki so bili odbiti ob velikih izgu->ah za šovjete. V času od 21. do 28. februarja je bilo na vzhodni fronti uničenih oziroma zaplenjenih skupno 10&0 sovjetskih tankov. Nemške pomorske sile so pred Novorosijskim uničile eno sovražno torpedovko, štiri trgovske ladje s skupno tonažo 6500 brt. ter dvoje obalnih ladij. Letalci so medtem potopili dva transport-nika. Po poročila z dne 2. marca ^e stal južni del vzhodne fronte dan poprej v znamenja lastnih protinapadov. Ob spodnjem Kubanu so nemške čete v drznih napadih razbile sovražne skupine ter onemogočile priprave za napad. Kljub slabemu vremenu in terenskim neprilikam, so nemške čete v prostoru okrog Isjuma zavzele šte-I vilne vasi. število ujetnikov in plena je PK.-Aufn.: Kriegsberichter John (Wb.). Gegenstoß am Umensee. Sie geben den sinnlosen Widerstand auf. naraščalo. Med padlimi sovjeti se je nahajal na bojišču tudi poveljnik XXV. sovjetskega tankovskega korpusa generalma jor Pavlov. Zapadno od Harkova do severno od Orla ter južno od jezera Umen so se tudi 1. marca izjalovili sovražni poskusi prodora ob visokih krvavih izgubah «a sovražni strani. Nemške čete so po na črtu izpraznile mostišče pri Demjansku, jugovzhodno od jezera Ilmen. V to rno [š//vfpv*f>i i Prva dolžnost nas vse&, M živimo v zaledju Je. da ^ vseml sllaml podpiramo boj naši& vojakov na fronii za zmago. Ko bo v soboto, dne 6. in v nedeljo, dne 7. marca 1943 cestna zbtrKa za vojno z i ms Ko pomoč (Kriegsivlnter6ilfswerlc). se bomo tega na celi črti spomnili l Scherl-Bilderdienst-M. (Luce) SiegreicJtef Einzug der Italiener in Gafsa Die erfolgreichen Kämpft, der Truppen iler Achsenmächte gegen amerikanische Streitkräfte im Bereich der Salzseen in Tunesien führte u. a. zur Einnahme der beiden wichtigen Orte Gafsa und Sbeitla, wobei viele Gefangene und zahlreiches Kriegsmaterial in die IMnde der Sieger fielen. — Unser Bildtelegramm zeigt den Ktuuaarsch italienischer Truppen in Gafsa. Nova letalska vo na proti civilnemu prebivalstvu Teroristični napadi kot bojni prispevek Ang-losaksoncev - Ma-ščevteHe za uspehe nemških podmornic? Nemški listi poročajo iz Stockholma: V anglo-ameriškem taboru so gotovi ljudje in krogi, ki smatrajo, da imajo neke vrste »zasluge«, ako upravičujejo nove teroristične napade proti nemškemu civilnemu prebivalstvu kot dopustne vojne ukrepe. Na angleški strani je med temi ljudmi v prvi vrsti ministrski predsednik Churchill, z njim vred pa letalski maršal Harris, saj sta »čestitala« angleškemu letalstvu spričo žalostnih »uspehov«. Zdi se, da jim gre predvsem za to, da bi se lahko sklicevali napram sovjetom in ži-dovstvu na to, da Anglija že uresničuje «)b!jube, ki jih je izrekla: na konferenci v Cfetf3.b!aiici. Na ameriški strani so člani Vi ii^mpanije prezident Roosevelt, gene-rtu! Arnold in izdajatelj lista »New York Times«, Sulzberger. Roosevelt se je v Ca-sablanci dogovoril s Churehill-om, da bosta z letalskimi napadi na Evropo prispevala k sovjetskemu vojskovanju, šef ameriškega letalstva, general Arnold, je pa v neki izjavi označil te letalske napade kot maščevanje za uspehe nemških podmornic. Znani žid Sulzberger je pa poudaril, »da so letalski napadi na civilno prebivalstvo koristni, ker naj zlomijo voljo do odpora«. Sulzberger je v ostalem napovedal za bodoče tudi napade ameriškega letalstva. Ti napadi nad Nemčijo se bodo po njegovi izjavi vrstili v rednih časovnih razdaljah. Sistem ameriške letalske strategije je zgrajen baje na bombno merilno orodje Van Noorden, ki je — tako zagotavljajo — najpreciznejša stvar na svetu. S pomočjo tega orodja za-morejo ameriški bombniki točno izslediti posamezne cilje ter jih sigurno razrušiti. Z nemške strani je pripomniti k tem Izjavam in grožnjam iz sovražnega tabora, da Nemčija že pozna te metode lz poletja 1940. Ako si je Anglija takrat s terorističnimi napadi na nemško civilno prebivalstvo obtežila vest, se bo bržčas tudi spomnila, da ti »junaški čini« — dozdevno edini, katerih so bili zmožni — niso ostali nemaščevani. Ta način vojskovanja se je že takrat maščeval in se bo maščeval tudi v bodoče. Odgovornost pa bo padla na tiste, ki so takim metodam prigovarjali in jih podpirali. V ostalem je angleško letalstvo že priznalo sestrelitev 19 bombnikov v noči na torek. Verjetno pa so bile angleške izgube v celoti še večje, ker so letala vsled težavnega vremena imela nesreče pri spuščanlu na tla. Poljakov poslala po isti poti v smrt, govori sedaj o »zaščiti ukrajinskega in be-lorusinskega naroda«, kateremu hoče prihraniti usodno delitev na dva dela. Vse to je tako zlagano in ostudno, da k temu ni možno ničesar pripomniti. Tem bolj pa je treba pripomniti, da se niti Sovjetija, niti Anglija ali Amerika ne potrudijo vsaj za silo priznati veljavnosti atlantiške izjave. »Roparska politika imperialističnih držav« se je torej pokazala v vsej nagoti. Kaj bi injeli pričakovati mali evropski narodi od teh roparjev, ki se medsebojno obmetavajo z očitki in sumničenji, bi bili spoznali, ako se Nemčija in njeni zavezniki ne bi bili vrgli proti tem roparjem. Finski državni predsednik je to spoznanje orisal zelo jasno in nedvoumno v svojem nastopnem govoru. IZREK TEDNA Führer in nemški narod ne poznata besede „nemogoče"! Naš nedosegljiv govornik in pisec ter mojster propagande, Reichspropagandaminister dr. Goebbels, je iznesel sledečo misel: »Wenn die Kraft des Volkes 3ich mit einer verantwortungsfreudigen Führung verbindet, dann gibt es nichts, was unmöglich ist«. To se po naše pravi, da ni ničesar nemogoče, če se moč naroda zveže s svojim vodstvom, ki je veselo prevzete odgovornosti. Uspehi, ki jih je Adolf Hitler dosegel s svojo stranko že pred dohodom na oblast, nam na celi črti potrjujejo Goeb-bels-ove misli. Kako velikanske boje je nacionalsocializem dobojeval v svojem razvojnem stanju proti liberalistično usmerjenim strankam v Nemčiji, je poznavalcem zgodovine nacionalsocializma dobro znano. Če bi narod, ki je sledil in zaupal Führer-ju, ne bil z istim povezan v celoto in, če bi ljudske množice, ki jih je vodil, ne bile nastopale kakor en sam mož, nacionalsocialistično gibanje nikdar ne bi bilo prišlo na površje. Ovire, ki eo ga večkrat vrgle na tla, so bile tako težavne in malo obetajoče, da bi vsak drugi vodja bil obupal ter vse skupaj opustil. Adolf Hitler se ie pa zavedal svoje odgovornosti, na katero ni bil samo ponosen, temveč tudi vesel ter je združen in podprt na ljudstvo, ki je viselo na njem in bilo z njim najožje povezano in zra-ščeno, omogočil to, kar bi drugim bilo nemogoče. Dokopal se je do oblasti. Popisovati storitve nacionalsocializma na oblasti bi vodilo predaleč. Mi vemo, da se je v Nemčiji odpravilo brezposelnost, kar je hkrati služilo za podlago ureditev raznih gospodarskih in socialnih problemov. Brez vsake tuje pomoči in posojil se je gospodarstvo, ki je ležalo na tleh, dvignilo in uredilo. Kmetijstvo, ki je bilo v razpadanju, je prišlo zopet na noge, industrija ie oživela, z eno besedo, gospodarstvo in z isto povezano socialno skrb se je takorekoč iz nič spravilo v normalen in naraven tok. življenjske razmere vseh slojev so se izboljšale, nemški narod se je prerodi! in začel znova graditi in delati za sebe in svojo bodočnost. Vse te storitve na notranjem političnem sektorju so bile mogoče, ker sta Führer in vodstvo bila eno. Ustvaritev nemške oborožene sile, ki je kot podlaga za uspešno zunanjo politiko Nemčiji omogočila neverjetne zunanjepolitične usnehe. ie seveda tudi zasluga umnega ljudskega vodstva, ki ie složno in strnjeno kakor granitna plošča nastopalo Stalin se pokašra na atlantiško izjavo Zanimiv spor med sov'eti in med poliskimi emigranti v Londonu Kai >ma'o pričakovati mali narodi od teh ropar"ev? nja na atlantiško izjavo, dočim se očita generalu Sikorskemu in njegovim sodelav cem, da sploh niso poklicani zastopniki poljskega naroda. Izjava agencije Tass ni nič manj laž-nj va kot izjava takozvane poljske vlade. V izjavi agencije Tass je govora o »roparski politiki imperialističnih držav«. Ista sila, ki je hotela brezobzirno iztrebiti Karelijče, ki je na stotisoče Baltov zavlekla v Sibirijo in ki je poldrug milijon »Völkischer Beobachter« poroča iz Stockholma sledeče: Konflikt med sovjeti in med londonskimi poljskimi emigranti, katerim je Anglija že obrnila hrbet, se je še nadalje poostril vsled izjave, ki jo je podala uradna sovjetska agencija Tass. Kakor že poprej moskovska »Pravda«, tako je ugotovila agencija Tass, da zahteva Sovjetska Unija vso vzhodno Poljsko. Poljskim emigrantom odreka sovjetska vlada pravico skliceva- 6. Mfirz 19». »ŠTAJERSKI gospodar« Seite 7. Spodnja Štaferska ustvarja za zmago Govor Bundesfiihrer-ja organizacije Steirischer Heimatbund Kot uvod v val zborovanj, ki jih Sirom Spodnje Štajerske priredi organizacija Steirischer Heimatbund, je na velikem zborovanju v Marburg-u govoril Bmdesführer Steindl ter v svojem obširnem govoru med drugim iznesel vse aktualnosti, ld zanimajo Spodnjeätajerce. Iz njegovih izvajanj prinašamo v nastopnem v skrajäani obliki njegove glavne misli. L.>ljševizem je že leta 1918., torej v Času, ko j« Nemčija Se bila slabotna in brez Adolf Hltler-ja, začel z ogromnimi oborožitvami za zavojevanje sveta. Takrat je Nemčija imela tisoče lastnih problemov, ki jih je diktiral Versailles. Sel« Adolf Hitler-ju je uspelo lz Nemčije ustvariti silo, ki je v stanju, se danes zo-perstavlti sili boljševizma. Sovjeti pa niso samo oboroževali svoja ljudstva, temveč rovarili in podminlrali 30 s svojimi agenti vse evropske države. Nemčija s« je te okužitve otresala ter si ustvarila lasten družabni red. DrugI instrument boljševizma je bil in je rdeča armada. Od leta 1918. se v Sovjetljl vsakega moža in vsako žensko od dojenčkov do starčkov učili uporabljati orožje, Vse sovjetsko gospodarstvo pozna samo en cilj: oboroževanje. Milijone in milijone ljudi se žrtvuje, da bi se mnogo doseglo. Velikanska oboroževalna industrija se je ustvarila, industrija, ki ima namen, izdelati toliko orožja, da bi rdeča armada opustoälla In uničila Evropo in ostali svet.Režim Moskve pozna samo eno: svetovno revolucijo ter židovsko diktaturo nad celo zemeljsko oblo. V srcu Evrope ležeča Nemčija je pa udarila poldrugi poti. V času, ko so gospodje sodrugi v Moskvi prišli na oblast, je Adolf Hitler bil še neznan vojak. Führer je prevzel oblast Nemčije v času, ko so komunisti imeli oblast že krepko v svojih rokah. Bilo je to leta 1933., ko je bila prva črta boja za Nemčijo s prevzemom oblasti zaključena. Ura prevzema oblasti po Hitler-ju je bila hkrati ura rešitve zahodne civilizacije. Leta 1933. je bil boljševizem v Nemčiji od oblasti premagan. Da je leta 1939. prišlo do nenapadalne pogodbe med Nemčijo in Sovjetijo, lahko danes odkrito govorimo. Führer takrat gotovo ni začel ljubiti boljševizem. Pogodba je bila potrebna, ker Nemčija ni hotela, da bi na dveh frontah hkrati vodila boje. Politično vodstvo je s tem omogočilo očiščenje evropskih livad lepo po vrsti in šele potem nastopilo odločilni pohod" na vzhodu. v osebi svojega Filhrer-ja. Izbruh sedanje vojne, ki so jo naši nasprotniki hoteli, je istim prinesel poraz za porazom. Uspehi Nemčije so prekosili vse, kar pozna zgodovina vojskovanja in če kje, potem drži tukaj mnenje našega velikega Goeb-bels-a, da je tam, kjer se narod združi s svojim vodjem, vse mogoče. Zato bo pa nemški narod rešil tudi sedanjo krizo, ki je mimogrede nastala na vzhodu. Milijone novih vojakov bo dala domovina, hkrati jih bo opremila z orožjem, muni-cijo in vsem vojnim materljalom, ki ga bodo potrebovali. Premoč, s katero so nastopili boljševiki ter nas mimogrede prisilili skrajšati našo fronto, ne bomo samo dosegli, temveč nadkrilili ter jih porinili globoko proti vzhodu, kjer bo padla odločitev v naš prid. Führer in narod tvorita eeloto! 30. Tako je 21, junij 1941 postal drugi januar 1933, usodni dan za Evropo. Takrat so sledile iznenadne zmage za zmago. Prva faza bojev je prišla do zime 1941/42. Takrat smo prvič imeli trd® obrambne boje. Führer je osebno nastopil. Führer, podprt na hrabrost naših vojakov in vsega prebivalstva, Je to prvo težavo prebrodil. Prišla je spomlad. Führer je zaukazal nove pohode. Sledile so zopet zmage za zmago. Do 31. avgusta 1942 smo v Nemčiji imeli že nad pet milijonov boljSevikov ujetih in še večje Število jih Je padlo. Nato je priSla zima 1942/43. Sedaj je boljSevik to, kar Je v prejšnji zimi poskušal, letos äe huje ponovil. Ce bi bili Nemci vedeli, kaj se bo v mesecih novembra, decembra in Januarja na vzhodu dogajalo, bi milijoni noč ln dan ne naäll spanja. Führer kot ženlj in velikan je vse te skrbi prevzel na sebe. Führer pa sedaj želi, da ves nemški narod do zadnjega moža in sleherne žene uvidi, za kaj gre na vzhodu. Boljševizem napada že od leta 1942. z vsemi svojimi silami. Pri tem se ne ozira na milijonske izgube. Te izgube se z nemškimi sploh ne morejo primerjati. Zato mu je uspelo na neki točki našo fronto prodreti. V in-Mi nismo izgubili vojne, izgubili smo pa v zimi 1942/43 eno bitko. Leto 1943. bo pa leto odločitve, in sicer zato, ker obstoji za Nemčijo samo en resen nasprotnik: boljševizem. Eno nam je pa jasno. Zmage nam ne bo nikdo podaril, s krvjo si jo bomo morali priboriti. Tudi, če je boljševizem v tej zimi ogromno trpel, ga ne bomo podcenjevali Ura odločitve je blizu. Ce odpove nemško ljudstvo, vpade boljševizem v vso Evropo ln ne samo Nemci, vsi narodi Evrope so končali. Imamo torej na izbiro: ali brez boja propasti, ali pa mobilizirati vse in se bojevati do zmage. Nemčija ne kapitulira, Nemčija bo zmagala! Führer pričakuje od vseh, da vse svoje sile stavijo v službo zmage. To geslo se mora v domovini na celi črti uveljaviti. Tri leta je Führer takorekoč sam čutil ¿-ojno. Razen Führer-ja so jo čutili tudi vojaki na fronti in njihove družine. Pred milijoni družin je pa dosedanji potek vojne šel mimo. Zato veljaj sedaj geslo: »Vsak Nemec mora delati za vojno, kdor prostovoljno ne dela, se ga bo na to prisililo«. Na Spodnjem štajerskem bomo vse mobilizacijske ukrepe tako izvedli, kakor v ostalih delih Nemčije, kakor da je ta dežela že 1000 let sestavni del Nemčije. Kdor bi bil temu protiven, bo premagan in uničen. Führer potrebuje vojake, vojake in zopet vojake, cele armade. Potrebuje jih, da bo zmagal v pomladanski in letni ofenzivi na vzhodu, pa naj si Imajo rdeče ali zelene legitimacije organizacije Stelrisohet Heimatbund. Govornik je zborovalcem povedal, da Je Kreisführer za mesto Marburg, Strobl, ki je čisto v kratkem času dvignil delovanje svojega Krels-a nad vse ostale na Spodnjem Štajerskem, svoje dolžnosti predal OberbUrgermelster-ju Knaus-u, ker odhaja k vojakom. Nadalje je poročal o vpostavt v delo, zapiranju lokalov itd., kar naj osvobodi delovne roke, po katerih kriči vojna produkcija. Tudi kmetijski program se bo izvršil. Mesta bodo morala dati mnogo delovn'h rok na kmetije. Pobijalo se bo brezobzirno vsako tihotapstvo in verižništvo z živali. Ce vsi storijo svoje dolžnosti, je to totalna mobilizacija. Od Severnega morja do Alp pri Straßburg-u ter globoko na vzhod bodo stali Nemci v boju in delu. Iz tega boja ln dela bo pa nastala sijajna Nemčija, ki bo imela živllenjski prostor za sto- ln tisočletja. Našim otrokom hočemo ustvariti veliko, sijajno državo, stalne sreče in miru in ne boljševizma in nezadovoljstva, v kateri bo tudi Soodnja štajerska. Stojimo na pragu nemške zgodovine. Ce naj 20001etna zgodovina Nemr čije ne bo zastonj, moramo to z zmago Schmidt-Scheeder (Wb.) PK.-Kriegsber. Ratas sind in der Luft! Die Grenadiere greifen nach ihren Karabinern und schießen : kurbelnden Sowjetjäger. Auch auf diese Weise sind schon Abschüsse worden. Kaj pripada k vofakoi moškim .Moški, ki je bil poklican k vojakom, izgubi navaiho svoje dohodke ter ni več v stanju, skrbeti za svojce. Vojaška mezda in frontna doklada za to seveda ne zadostujeta in sta mišljeni za osebne izdatke vojaka. Za takoče preskrbovanje družine upoklicanega vojaka skrbi država ter mu v to svrho določi družinsko vzdrževalnino, ki ji pravijo Familienunterhalt To ureditev preskrbijo civilne oblasti. V mestih je to delo županov, na podeželju pa Landrat-ov. Vojaškg oblasti s tem nimajo opravka. Predloge ali proä-nje za take družinske vzdrževalnine morajo staviti poklicani vojqfci sami, ali pa njihovi domači, in sicer vedno pri civilnih in nikdar pri vojaških oblastih. Medtem ko so ob izbruhu vojne vsi vpoklicani vojaki, ki so izgubili civilne dohodke, bili navezani na družinske vzdrževalnine, se je leta 1940. uvedlo vojno mezdo (Kriegsbesoldung). To ima namen, da vojaki v službenih stopnjah, ki sprejemajo mesečne plače, torej od čina Obpr-gefreiter-ja dalje, na noben način ne stojijo slabše, kakor poklicni vojaki istega čina Zato se je določilo, da naj ti voja- n vpoklicanim in njihovim družinam? ki pri svojih enotah prosijo za vojno mezdo ali Kriegssold. Ista se jim pdtem izplačuje v višini plače poklicnih vojakov istega čina in istega družinskega stanja. Pri tem je pa seveda umevno, da se prejemnik vojne mezde izključi od sprejemanja plače za sebe in svojo družino na ime družinske oskrbovalnine, ker bi drugače neupravičeno dobival dvojne dohodke. Skrb in dolžnost upoklicanega vojaka je torej, da dobi njegova, v civilnem življenju od njega vzdrževana družina to, kar se iz državnih blagajn za. njo plačuje. Ce so na primer starši vojaka preje sprejemali družinsko vzdrževalnino, ker je dokazal, da jih je vzdrževal, mora on starše sedaj podpirati z vojno mezdo. Ce se od vojaške oblasti sprejema vojno mezdo, ni pravice na družinsko vzdrževalnino. Iste se tudi ne more plačati, če je nekdo vojak po poklicu in od vojaške oblasti sprejema odgovarjajočo plačo. Morebitni sprejemnik družinske vzdrževalnine mora, kakor hitro Izve o izplačevanju vojne mezde, nemudoma to javiti uradu, ki izplačuje družinsko vzdrževalnino, da se preprečijo zlorabe. ŽENSKI KOTIČEK Ženska ustvarta za zmago! Generalni pooblaščenec za vojno vpo-stavo, Gauleiter Sauckel, je izdal oklic k vpostavi žensk ter v istem med drugim izvajal: Več stotisoč nemških žen je sledilo klicu Fiihrer-ja ter se javilo nemškemu vojnemu gospodarstvu. Stotisoče so jih že sprejeli v važne obrate na delo. To je edinstven dokaz za neomejeno zaupanje in zvestobo našega ljudstva v našega, nad vse ljubljenega Fiihrer-ja. Obračam se na voditelje tovarn in na člane delovnih posad vseh nemških obratov s prošnjo, da sprejmete vse te žene in moške v naciortalsocialistični ljudski povezanosti v vaše obratne skupnosti, saj prihajajo k vam, da bi izpolnjevali svoje dolžnosti napram narodu. Mi vemo, da ni vedno lahko, vživeti se v novo okolje in v nove razmere, še manj pa v novo delovanje. Podpirajte te vaše nove tovari-Sice in tovariše, da se v podjetjih znajdejo, v nove razmere vživijo ter hitro in temeljito spoznajo svoja nova dela Uresničite totalno nacionalsocial stično miselnost vsem sovražnikom v brk! Ne trpite med seboj saboterjev in hujskačev! Cenite in spoštujte se med seboj ter s ponosom naglašajte, da ste vsi skupaj sestre in bratje enega in istega naroda! Voditelji in načelniki obratov! Fuhrer zahteva od vas, da tovarišice in tovariše, ki so na njegov oklic prostovoljno prišli med vas, sprejmete z največjo skrbjo in taktom v svoje varstvo in da jih ravno tako čedno in dobro oskrbite, kakor vse ostale, že stare in preizkušene delovne sile. Vsi ti novi sotrudmki vam bodo vašo pripravljenost z delom, dobro voljo in vne-tostjo bogato nagradili. Saj prihajajo k vam iz gorečnosti za stvar in v nameri, da Fiihrer-ju pomagajo. Mojstri in preddelavci! Vi sami najbolje veste, da noben mojster ne pade iz dokazati vsi, naj si bodo vojaki, delavci ali kmetje. Vsi poznamo samo en cilj: »Dol z boljševizmom, naj živi Nemčija in njen Fuhrer!« nebes. Zato pa ne imejte samo potrpežljivosti pri uvedbi v delo novih ženskih in moških moči, temveč jih v nova dela uvedite s humorjem in razumevanjem in vse bo šlo. Vsi nemški delavci pesti in možganov, matere in gospodinje vseh ljudskih slojev širom naše domovine, so združeni v neomejenem zaupanju, ljubezni in zvestobi do Fiihrer-ja, da pomagajo dokončati največje delo v svetovni zgodovini, to je premagati naše sovražnike, našemu ljudstvu pa zasigurati svobodo, čast in življenje bodočnosti, na svetu med narodi pa uvesti red pravičnosti. GOSPODARSTVO SOCIALNI KOTIČEK Nosili bomo samo potrebne in praktične obleke! Kljub vojni, ki traja že četrto leto (in uvedbi oblačilnih nakaznic) se do danes, posebno po mestih tn večjih krajih, na ženskih in moških oblačilih pravzaprav ni opazilo, da stojimo v vojni. Marsikatera žena in tudi mnogi moški izgledajo, kakor da smo ▼ normalnih razmerah. Oblečeni so še po sodobnih modnih zamislih, vidi se pa tudi še strogo moderna in elegantna oblačila Da je to z ozirom na vojno ®tanje in štednjo s tekstilnim blagom danes smatrati za luksus, ni potrebno dolgih razlag. Vojno gospodarstvo nam narekuje najskrbnejšo štedljivost vsega blaga, ki je namenjeno za oblačila in na celi črti ima dirigent tekstilij v gospodarskem ministrstvu, Dr. Bauer, prav, če stoji na stališču, da v sedanjem časa ni na mestu ni kakšna »moda«. Po njegovem mnenju potrebujemo danes moške in ženske obleke, ki so prilagodene vojnim razmeram. V zadnjem času je sploh izgledalo, kakor da se predpisi ženske mode zoper-stavljajo predpisom štedljivega gospodarjenja z blagom. Krilca so res krajša, ampak to, kar se pri krilu prištedi, se v dva in trikratnem iznosu uporabi za modni predpis krila zvončastih oblik in v krila na gube. Nesmiselna je tudi moda, ki je uvedla v času pomanjkanja tekstilij ženske netopirsrke rokave ter pajčolan za lice ln vrat. V tem pogledu se bodo pač dame morale ravnati po razpoložljivih zalogah blaga in ne po modi. Uvidevni možje bodo tudi potem v ženah našli svoje ideale. V bodoče se bodo ženske in moške obleke izdelovale samo iz predpisanih količin blaga Izdelovalnice modnih oblačil, v kolikor se ne -«sipro, se bodo pa bavile z izdelavo delovnih oblek. Dolgih, ženskih večernih oblačil se ne bo «melo več izdelovati. O kmeti'ski pridelovalni bitki na Spodnjem Štajerskem Iz govora Bundesführer-ja Stemdl-a in Landesbanernffihrer-ja Hainzl-a Ob zaključku zimskega dela, so se v Marburg-u zbrali župani, Ortsgruppen-fiihrer-ji in Ortsbauernfiihrer-Jl Kreis-a Marburg-Stadt in Marburg-Land ter poslušali poročila Landesbauernftihrer-ja Heinzl-a in Bundesfiihrer-ja Steindl-a, ki sta poročala o naslovni temi. Landesbauernflihrer je med drugim izvajal: Vojna proti boljševizmu je prastara zadeva kmetijstva, ker je ravno kmet tisti, ki je marksizmu najbolj na potu. Ze od nekdaj jeboljševizem v kmetu videl tistega, ki je na lastno odgovornost obdeloval zemljo ter s svojo družino bil vedno najbolj navezan na državo in mu bil največji nasprotnik v izvajanju njegove politike. Kmečki stan razbiti tn ga sproletarizfrati, to je bilo prvo delo boljševizma. Zato je kmet v prvi vrsti zainteresiran na boju z boljševizmom. Pridelovalna bitka in oddaja pridelkov, ki predstavlja udarno silo našega ljudstva, je odvisna od politične zrelosti naroda. Ona ga mora prepričati o vseh potrebah pridelovalnega načrta, ki je tudi za Spodnjo štajersko izdelan do vseh podrobnosti. Načrt sam so Landesbauern- fiihrer-ji in Staatssekretftr Backe izdelali v mejah možnosti, tako, da se danes vsakemu kmetu lahko reče, kaj mora gojiti in koliko mora oddati. Pri tem se Je upoštevalo razpoložljiva semena ki so za oddati. Izpolnitev celotnega načrta je življenjska potreba kmetov in vsega prebivalstva. Svetovna vojna je najboljši dokaz, kako glad domovino stre ter ljudske množice izroči komunizmu. Tihotapstvo in verižništvo so hkrati najbolj ostra raz-krojevalna sredstva ter je vse to treba pobijati, kakor je skrbeti, da se predpisani pridelki oddajo. Kdor od kmetovalcev bi se dane* pregrešil zoper zakone, ki nam jih diktira vojna, si je sam sebi odvzel pravico na lastni zemlji. Kmetije so najbolj zdravi in najbolj močni viri. Zato morajo kmetovalci, ki ostanejo na svojih posestvih, gledati, da za vsako ceno zmorejo vsa dela. Važno bo pri tem skupno delo, pomoč sosedov, vpostava pomožnih moči od strani organizacije Steirischer Heimatbund in Deuteche Ju-gend. Odločitev v tej vojni bo do neke meje padla tudi v pridelovalni bitki. Zato naj gredo vsi spodnještajerski kmeto- valci na svoja mesta, ker zahteva to vojna in zmaga. Za Harnzlom je spregovoril Bundesfiih-rer Steindl. Iz njegovih izvajanj posnemamo: Leto 1943. bo pozneje enkrat v zgodovini obratno leto velikih dogodkov. Sedaj bo padla odločitev o tej vojni. Z malimi žrtvami smo leta 1939. dobojevali velike zmage. Vsiljena nam vojfta nas ni našla nepripravljene. Mi smo se zavedali, da je neizogibna, ker židovstvo ne počiva, dokler ne doseže svojega cilja. Ampak tudi ml ne bomo prej nehali, dokler ne Izgine zadnji Žid iz Evrope. Odločilen boj v tej vojni je nastopil šele z vojno proti boljševizmu. Dva velikana sta tukaj trčila skupaj. Na eni strani sistem 200 milijonov zasužnjenih ljudi, na drugi pa Nemčija Adolf-a Hitler-ja, ki je v zadnjem trenutku eovjete prehitela ter jim prekrižala račune s pohodom v Evropo. Kljub temu je letošnjo zimo komunizem še enkrat zbral vse sile ter začel masovno ofenzivo. To je prvič ogrožalo našo fronto. Ampak vojne ne smemo izgubiti. Ves nemški narod bo Fiihrer-ju večja sila, kakor aovjeti boljševizmu. Milijoni novih vojakov bodo sedaj na vzhodu zopet napadali, da komunistično povodenj vržejo nazaj. Spodnja štajerska mora staviti vojake In delovne sile za Führer-ja. Kakor vsa Nemčija, mora tudi na Spodnjem Štajerskem vse delati, ako noče izgubiti pravice do življenja. Kakor mora vojak zavarovati fronto, tako mora kmet skrbeti za kruh. Podlaga evropske prehrane leži v velikonemškem prostoru. Iz nemške zemlje mora zrasti kruh za zmago. Vsak kvadratni meter se mora obdelati. Tudi spodnještajerski kmet bo storil svojo dolžnost. Končno je Bundesführer obvezal politično vodstvo, župane, Ortsgruppen^ in Ortsbauernführer-je na odgovornost za zadržanje kmetovalcev v pridelovalni bitki. pustil iz zaporov general Giraud na aan proslave 251etnice sovjetske vojske. Med prebivalstvom Severne Afrike je zav.a-dala spričo ojačene komunistične agitacije velika vznemirjenost. ■ Iz ameriških čudežev ne bo nič. Ameriški bluf je slepil svet, da bo v ameriški oboroževalni idustriji tovarna Ford tisto podjetje, ki bo izdelalo na dan do tisoč velikih bombnikov. Teh iluzij je sedaj konec. Neka ameriška vladna komisija, ki je po nalogu vlade pregledala podjetje ter kontrolirala njegovo produkcijo, je izdelala poročilo, da znaša ista komaj mali del tega, kar so prvotno pričakovali Vzrok tega iznenadenja leži v glavnem v pomanjkanju surovin in kvalificiranih delovnih sil. ■ Inünü in Saradžcglu ostaneta na svojih* mestih. Preteklo nedeljo so bile izvedene v Turčiji volitve takozvanlh volilnih -mož, ki potrjujejo imenovane narodne poslance za veliko narodno skupščino. V nedeljo pa se bo izvršila formalna izvolitev prezidenta turške republike. Izvoljen bo zopet Izmet Inönü, ki bo nato sprejel formalno demisijo vlade. Po dosedanjih poročilih bosta ostala ministrski predsednik Saradžoglu in zunanji minister Menemendžoglu na svojih dosedanjih mestih. ■ Angleški škofje molijo za Stalina ln njegovo orožje, Stalin pa uničuje duhovnike. Na Soloveckih otokih, ki ležijo ▼ zalivu Onega, je že nad 20 let sovjetsko taborišče duhovnikov vseh veroizpovedi Tja so bolševiki spravili vse tiste duhovnike, ki jih niso pomorili in so se jih hoteli na nek način odkrižati in jih pokončati. Otočje je izredno nezdravega podnebja. Na tem otočju, ki ga pozna ves svet kot najbolj nehumano kaznilni-ško kolonijo, se nahaja med leti 1939. do 1941. iz baltiških držav izgnanih 700 duhovnikov katoliške vere, ki so preje delovali v Litvi, Estland-u in Lettland-u. Za te ljudi so' v Moskvi neštetokrat intervenirali sedanji vojni zavezniki Stalina ter ga prosili, da je k zadevi zavzel stališče, pri čemer se je po svoji navadi zlagal, rekoč, da ne gre za 700, pač p» samo za 150 svečenikov. Izpustil pa seveda ni nobenega, ker si Stalin tudi iz Londona in Washingtona ne da delati kakih predpisov. ■ Beneša so razkrinkali. Pod gornjim naslovom piše »Tagespost« izpod peresa svojega budim,peštanskega dopismka sledeče: »Organ madžarskega zunanjega ministrstva »Pester Lloyd«, prinaša uvod mik v katerem odločno odklanja načrt Beneša, ki jih je ta nedavno raz'agal so t rudniku lista »New York Times«. Po kratkem pregedu časa od nastanka in ob Stanka bivše čehoslovaške z oziram nr. razmere do Madžarske je »Pester Lloyd prišel do zaključka, da Beneš danes prav zaprav ponavlja isti manever in koketira z istimi cilji, kakor v svetovni vojni. Demokratska kritika, ki jo nosi, m nikaksna ovira da bi se ne videlo, da tiči v njem utelešenje marksistične politike in volja boljševiškega razdiranja. K sreči Evrope, se načrti Beneša o »svobodnih«, srednje-in vzhodnoevropskih državah, ki bi se naj zbrale v nekakšne zvezne države, ne bodo nikdar uresničili « ■ Roosevelt hoče'postati diktator. Demokratski senator Gilette je stavil predlog, da za ratifikacijo mednarodnih pogodb, ki jih sklepa prezidet USA, naj v bodoča ne bosta potrebni dve tretjini glasov, temveč samo polovica glasov v senatu. Iz tega je razvidno, da hoče imeti Roosevelt še bolj proste roke za svojo vojno politiko. GOSPODARSKE VESTI X Rudninske rezerve Španije. Državni podtajnik v španskem industrijskem ministrstvu, Granell, je v nekem govoru govoril o rudninskem bogastvu Španije. Tako je po njegovem mnenju Španija v stanju, svojo železarsko industrijo dvigniti z lastnimi surovinami na višino, ki ho krila vse domače potrebe. Nahajališča rudnin je naštel v tonah, ki so jih strokovnjaki precenili, črnega premoga je 6,22 milijard, rjavega premoga je 1,45 milijard in železne rude 600 milijonov. Tudi nahajališča svinca ne gre podcenjevati. Bakrene rude pa ima Španija precej, saj stoji v tem oziru na sedmem mestu. X Nova nahajališča zlata v Gornjem Egiptu. Pristojne rudarske oblasti pripravljajo vse, da bi se oziemlje raziskalo in ugotovilo rentabilnost eksploatacije. Zlata ruda ima namreč to lastnost, da je pravzaprav nikjer ni v večjih količinah, ki bi se morebiti dale primerjati z nahajališči in količinami drugih rudnin. X Skrb za kavčuk. Sovražne sile imajo neverjetne težave z dobavo ln izdelava gumija, ki jim ga primanjkuje. Poizkusi, z raznimi nadomestki izdelovati umeten kavčuk, se le deloma uveljavljajo. V Se-včrni Afriki poskušajo baje sedaj iz neke vrste kaktej izdelovati umetni gumi. •"Gre za rastlino, ki raste divje na vznožju gorovja Atlas. Tudi v Južni Afriki mislijo pridelovati gumi iz neke skorje. X Naši nasprotniki in vprašanje gumija. Kakor vemo, so Anglosasi v škripcih radi pomanjkanja kavčuka, ki ga radi vojnih razmer ne morejo uvažati lz dežel, ki so jim jih odvzeli Japonci. Skrb za nadomestek je v Ameriki in Angliji velika. Poskusi izdelovanja raznih umetnih gumijevih nadomestkov jim še zda-leka ne omogoča kriti visoke potrebe, ki jih danes stavlja oboroževalna industrija. To jim v glavnem ne uspe, ker njihova tozadevna industrija še dolgo ni na višini, kakor je na primer nemška. Nemški kemični industriji, ki je vodilna, je, kakor znano, uspelo izumiti sintetični kavčuk, ki ga poznamo pod imenom »Bu-na«. Nemške tovarne so izdelovanje bu-ne dvignile na višino, ki ne krije samo vse lastne potrebe, temveč še celo raznim evropskim državam dobavlja ta umetni gnoj za predelavo. Izborna izkustva, ki so jih zbrale nemške tovarne bu-ne, so dala povod, da so se začele ustanavljati take tovarne tudi v prijateljskih deželah, kjer po nemških patentih tudi Izdelujejo buno. V Romuniji so lani ustanovili tvrdki »Romaxol« in »Rompren«, ki kot surovine za sintetični gumi predelujeta domače zemeljsko olje. Slične ustanovitve imajo tudi že Italijani, ki Jim je Nemčija dovolila posluževati se nemških izdelovalnih receptov. X Več tisoč tiskarn ustavi poslovanje. V okviru osvoboditve delovnih sil, bo v tiskarniški stroki Nemčije prišlo do ustavitve obratovanja v več tisoč tlskarniš-kih podjetjih. Kakor v drugih panogah, tako se bodo tudi manjše tiskarne združile po nekod z večjimi. POLITIČNE BELEŽKE ■ Vsak vojak lahko postane General-feldmarschall. V nekdanjih prusko-nem-ških vojaških dobah je veljalo načelo, da nosi vsak vojak v svojem tornistru mar-šalsko palico. Pri takozvanih »Zieten«-huzarjih je doseglo deset navadnih vojakov generalsko čast. V minulem stoletju je vse to nekoliko popustilo. V vojnah leta 1864—1871 ter 1914—1918 je par sto podoficirjev doseglo oficirsko stopnjo, to je število, ki pri velikem številu oficirjev ni prišlo do velikega izraza. Sele naeio-nalsocializem je v tem pogledu zopet odprl vrata. Točnih številk sicer ni pri rokah, znano pa je, da je že pred izbruhom današnje vojne v vseh treh delih nemške oborožene sile služilo veliko oficirjev, ki so izšli iz podčastnikov. Med temi je že danes dvanajst generalov. Trije taki generali so poveljniki padalskih oddelkov, štirje nosijo že odlikovanja Rltterkreuz, dva pa Eichenlaub. 'V tem se vidi, da je sposobnost in pripravljenost za vpostavo edino pravilna izbira za oficirski naraščaj. Vsak mlad Nemec se lahko brez obiska višjih šol ali odhodnih spričeval prijavi v oficirski poklic. Odločilno je uveljavljenje na fronti. Mar-šalsko palico potem res lahko nosi vsak vojak v svojem tornistru. ■ Polkovnik Donovan bo obiskal Ankaro. Kakor poroča »Tagespost« iz Ankare, bo znani ameriški polkovnik Donovan v kratkem obiskal Turčijo. Tako vsaj se govori v ameriških krogih v Ankari. Baje si hoče napraviti Donovan točno »sliko o stanju stvari v Turčiji« ter na Bližnjem vzhodu, ki ga namerava prav tako obiskati. Nikakega dvoma ni, da je napovedan obisk polkovnika Donovana v zvezi z ojačeno severoameriško aktivnostjo napram Turčiji. ■ Roosevelt s« je poklonil Stalinu. Na Roosevelt-ovo povelje so v francoski Severni Afriki izpustili iz zaporov 27 komunističnih poslancev in 1300 boljševiš-kih španskih agitatorjev. Poslance je tz- UMNI KMETOVALEC_ Kdo je res sadjar Nedeljsko popoldne, koncem meseca februarja. Sadjar Martin hodi po domačem sadovnjaku in nabira cepiče. Sosed Anton ga zagleda skozi okno svoje hiše, in ker je lepo, toplo vreme, ogrne suknjič in gre sosedu družbo delati. Soseda se zapleteta v pogovor, ki smo ga zapisali, da bi lahko še kdo od naših čl-tateljev premislil, ali je res dober sadjar ali pa samo »šušmarc... Anton: Pozdravljen sosed! Kaj pa delaš s temi na kol nasajenimi škarjami v sadovnjaku? Martin: Nabiram cepiče, kakor vidiš! Anton: Ti, veš kaj, urežl še katerega več, boš dal meni, imam tudi par dreves spomladi za požlahtniti. Martin: Na škarje, pa si jih nareži in shrani, samo glej, da mi škode na drevju ne napraviš! In pa, da boš cepiče pravilno shranil, da se ti ne posušijo! Saj veš: v klet, v sviž (mivko)! Anton: Eh, ne bom, se ne izplača. Jaz nikoli cepičev ne shranjujem. Ce se mi hoče cepiti, že poprosim pri sosedih za kako dobro sorto, in če ne gre drugače, jih pa sam nalomim sproti. Martin: Veš kaj, sosed, ti si tudi potreben, da bi ti jih kdo »nalomil!« Prvič je treba cepiče res pravočasno narezati, ako hočemo imeti pri cepljenju uspeh, to je prej, preden začne krožiti v drevesu sok. Za rezanje cepičev črešenj, sliv, marelic itd., je zdaj sploh že prepozno — razen, če takoj cepimo — pa tudi za cepiče pečkastega drevja je prav zadnji čas! Drugič pa vsak dober sadjar nabira cepiče sam, in to samo z dreves, za katere dobro ve, da so tistih sort, katere želi razmnožiti, še sam sadjar lahko cepiče zmeša, če jih takoj sproti ne opremi z deščico, na kateri je ime sorte zapisano, a pri cepičih, ki nam jih je drug nabral ali odstopil, nimamo nobene gotovosti, kakšne sorte so v resnici — potem se pa čudimo, kako je mogoče, da rodi drevo Baumanove renete, ko smo vendar cepili Ontario... Anton: To se je že tudi meni zgodilo! Ljudje so res brezobzirni! Martin: Res! Toda brezobziren si pravzaprav tudi ti, ki hočeš, da bi kdo drug namesto tebe najprej razmišljal, kakšne sorte v naših razmerah najbolje uspevajo, največ rodijo, katerih sort sadje se najbolj držd iif najlažje proda. In da mora namesto tebe iskati drevesa širom naokoli, za katera ve gotovo, da so teh sort in da so rodna, — da mora namesto tebe s težavo iskati po Takem drevju cepičev, ki jih navadno ni lahko dobiti, ter trgati hlače ... Anton: Jaz jih raje kar z mladega drevja od tal nalomim! Martin: Tak še to povrhu! Ali ne veš, da je pri mladem drevescu vsaka vejica važna in smeš cepiče z njih rezati le tako, da ne poškoduješ krone! Najbolje je, v takem slučaju drevesce obenem obre-zati ter vzeti cepiče iz odstranjenih vej. Anton: To pa jaz še lahko storim, saj sem že vse drevje zdavnaj osnažil... Martin: Lahko, če,so veje še pod drevjem in če je kaj cepičev na njih. Samo glej, da ne boš divjih poganjkov jemal za cepiče, ker ne veljajo! Kar se pa tiče Tvoje pripombe, da si vse drevje že pozimi osnažil, Ti pa moram reči, da si se mi smilil, ko si v dveh kožuhih lazil po drevju, ko je najhuje neslo sneg in veter bril; na tvojem mestu bi bil Jaz raje ta — kdo samo šušmar?! čas doma kake koše ali grablje naredil — za tebe pa se bojim, da jih boš moral popravljati ob lepem vremenu spomladi... Anton: Ja, — kaj ni prav, kakor se uči, da je treba drevje pozimi sn&žiti?! Saj sem bil na pvedavanju, kjer se je tako reklo! Martin: Je že prav, če Je pozimi kakšne dni lepo, toplo, nevetrovno vreme, ko je drevje suho in ko človeka ne zebe in ga dež ne namaka. Čistiti drevje imaš čas vse dotlej, da začne odganjati, zato čisti le ob toplem vremenu! Jaz sem mnenja, da moraš biti pri čiščenju drevja zbran in kolikor toliko dobre volje, da lahko od vseh strani ogledaš drevo m presodiš, ali ln kaj mora vstran. Celo sonce te lahko ovira pri pravilnem čiščenju drevja, če ti sije v oči, ko gledaš navzgor v vejevje. Anton: Beži, beži! Saj čiščenje drevja vendar ni taka stvar, da bi moral hoditi okoli drevesa, kakor maček okoli vrele kaše. Odstraniti je treba samo »vse suhe in polomljene veje, vse veje, ki so pre-goste, ki se križajo in drgnejo, in vse divje in vodne poganjke« — in amen. Martin: Le počasi, prijatelj! Predvsem si zapomni, da velja pravilo, ki si ga ti povedal, predvsem za čiščenje starejšega drevja. Anton: Lej ga, saj pri. eno ali dvoletnih drevescih navadno ni suhih in pregostlh vej! Martin: Pa vendar vsak dober sadjar vsako leto vprav taka mlada drevesca očistiti in ob rezati mora, čeprav mu čas ne dopušča, da bi tudi starejše drevje skrbno očistil. Anton: Le ne vem, zakaj to praviš?! Martin: Poglej: Pri malem drevescu se prva leta po sajenju ustvarja »krona«. Ce prva leta mlada drevesca skrbno, to je, ne samo enkrat, temveč celo po večkrat na leto obrezuješ, boš lahko vzgojit pravilno krono in ti ne bo pozneje nikoli več treba z žago kaj dosti okoli odraslega drevja hoditi, če boš mladega uravnaval s škarjami. Saj — kakšna mora biti pravilna drevesna krona, to pač veš?! Anton: O, to pa že! Drevesna krona mora imeti obliko piramide in vsaj tri do štiri vejne serije, ki jih narežemo 60 do 80 cm drugo nad drugo in mora imeti vsaka serija vsaj 5 do 6 vej... Martin: To si kje slišal, ali pa čital, kaj ne? Ampak to ni tako enostavno, kot morda ti misliš! Predvsem ni res, da mora imeti vsaka pravilno vzgojena drevesna krona obliko piramide. Poskusi samo vzgojiti mašanček, ali Baumanovo rene-to, ali porenski krivopecelj »v obliko piramide«. Trudil se boš zastonj, ker mašanček hoče imeti svojo značilno, gobi podobno krono, Baumanova reneta se vsa razvezne, čim začne roditi, in porenski krivopeceli se ti bo pobesil k tlom, kakor vrba žalujka. In tako imajo še mnoge druge jabolčne sorte svojo značilno krono, ki jo moraš poznati in drevesa ne siliti v »pravilno piramido«. Anton: Ja, zakaj pa nas potem učijo o tej pravilni piramidi?! Martin: Zato, ker je taka krona lz gotovih razlogov najboljša: Ce Ima drevo močno osrednjo voditeljico kot podaljšek debla in lepo okoli nje nanizane, enako močne veje, naibolj brez škode prenaša težo snega in sadja, moč viharja itd. Vzor piramidalne krone imaš pri smreki. In res se pri smreki nikoli nobena veja ne odčesne, čeprav je tudi pozimi pod snegom zelena. Tudi nekatere sorte jablan, posebno pa hrušk in Črešenj so že po naravi nagnjene k tvorbi piramidasUh kron in jih tudi seveda z obrezovanjem k tej obliki usmerjamo. Vendar je tudi pri teh sortan novejši čas prevladal nov način obrezovanja. Namesto prejšnjih vej način obrezovanja. Namesto prejšnjih vej. nih serij: prve, druge, tretje, — poskušamo zdaj razporejati veje v obliki Spirale (zavojev) po vsej širini voditeljic^ ne da bi se posamezne vejne serije očitno razločevale. Anton: Kaj pa naj storimo s sortami, ki ne marajo piramidaste krone? Ali naj jih pustimo, da bodo rastle po mili volji? Martin: Tudi to bi bilo narobe! Skrbeti moramo pri vsakem mladem drevesifc da mu privzgojimo uravnovešeno kron» To se pravi: Po naravnem zakonu bi morale rasti pravzaprav vse veje enakomerno. V tem primeru bi obrezovanje sploh ne bilo potrebno in je dejansko najti drevesca, ki sama od sebe tvorijo pravita» krono, ne da bi jih bilo treba obrezovati. Vendaf so to samo izjeme. Navadno p« je tako, da eno vejo napadejo n. pr. listne uši bolj kot drugo, ali da korenine na eni strani drevesa močneje srkajo hran» iz zemlje, kot na nasprotni itd. Kratk» malo, vzroki, zakaj rastejo veje neena«-komerno, so prav različni. Naša naloga je pa, neenakomerno rastoče veje z obrezovanjem zopet spravljati v pravita* na vse strani okoli debla enakomerno se» gajočo obliko, ki je tudi v pravilnem sorazmerju z višino drevesa in jakostjo vej. Zato obrezujemo n. pr. močno rastoče veje bolj na kratko, ker bodo pri svoji bujni rasti itak dohitele in prehitele šibkejše rastoče. Višje stoječe veje prikraj-šujemo, da pospešimo rast nižje stoječih. Veje, ki rastejo v nepravo smer, skušamo uravnati v pravo smer s tem, da jih prikrajšamo pri kakem odganjku, ki ima pravo smer. Previsoke krone s šibkimi vejami »urežemo nazaj«, da se veje in deblo močneje razvijejo, vprav tako močno prikrajšamo veje pri redkih in razveznjenih kronah. Pregoste, če tudi pravilne krone razredčujemo raje že v mladosti, kot da mora drevo porabljati zanje velike množine redilnih snovi, čes par let pa jih bomo morali vendarle odstraniti in bo tudi rana večja. Anton: Potemtakem bi se reklo, da moramo vsako drevesce in vsake sorto drugače obrezovati in vzgajati?! Martin: Tako je! In vsako drevesne pleme še posebej. Vzemiva za primer marelico in breskev, človek bi mislil: podobno sadje, enako se pač tudi vzgaja! Pa vendar ni res! Marelici je tem ljubša čim manj se je dotikamo s škarjami. Nasprotno pa žlahtna, cepljena breskevi To riioramo skrbno vzgajati in obrezovati vsako zimo in vsako poletje, če hočemo, da bo rodila obilo in dolgo. Glavn® pravilo pri vzgoji breskev je, da ohranimo žive veje čim nižje pri zemlji, kar pa se nam posreči samo, če te veje dobivajo dovolj sonca. Breskova veja se v senci takoj posuši, in tako nastanejo grda, visoka, spodaj gola breskova drevesa, ki so le v vrhovih še zelena. Po najnovejšem načinu se breskev tako vzgaja, da ji že prvo leto pustimo tri vrhove in pni nadaljnjem obrezovanju pazimo, da se iz njih razvijejo tri močne veje voditeljice, na katerih se potem razvijejo stranske veje in rodni les. Anton: Kaj pa je rodni les pri breskvah? Martin: Lanskoletne mladike, ki noslj» cvetno brstje. Anton: Kako pa se rodni les pri,breskvah obrezuje ? Martin: To pa je odvisno od sorte. Večina žlahtnih sort, oziroma skoraj vsem takozvanim ameriškim sortam breskev je treba rodni le« kratko narezovati, to se pravi rodne mladike prikrajšamo za polovico do dveh tretjin. Neka.j sort pa je, kjer je treba rezati na dolgo, to je, rodne mladike le nekoliko prikrajšamo. Seveda pa jih pni teh sortah ne smemo toliko pustiti, marveč jih razredčimo, da drevo ne opeša, enako, kot trsu ne smemo preveč naložiti. Takoj, ko breskve dozorijo, torej že poleti, pa ves rodni les odstranimo, ker rodi breskev samo na enoletnem le6u. Opozoriti te moram še na to, da domače, divje sorte breskev rodijo samo na koncu rodnih mladik, zato jih ne smemo nič prikrajševati, marveč le prered-čevati. Anton: Kaj pa črešnje? Martin: Dobro, da si me spomnil! Tudi črešnje lahko vzgajamo v tri vrhe, enako kot breskev. Vendar posebej povdarjam, da črešnjo, če le moreš, čim manj obdeluj z žago, ko je enkrat večja, ker se je strašno rada prime smolika. Saj črešnja navadno sama od sebe lepo raste, bodisi v en lepo piramidast vrh, bodisi v tri vrhove. Anton: In oreh? Martin: Tega se pa sploh ne smeš z žago, niti ne s škarjami ali nožem dotakniti, razen o novem letu ali o kresu. Samo takrat je namreč brez soka. že januarja pa začne na rani »jokati«, če ga obrezujemo in se rana le nerada zaceli, večja pa sploh ne, in les začne trohnett. Anton: Kakšno pravilo pa bi mi ti torej povedal, da bi bilo veljavno za vzgojo ln obrezovanje vsega mladega drevja? Martin: Tole: »Boj se rogačev!« Vsaka oblika drevesne krone je boljša, kot če pustiš, da se pri mladem drevescu raz-vijeta namesto ene, kar dve vodilni veji Dr. F. J. Lukas: 9. Stunde. Lösung der Aufgabe. Die Fische können schwimmen. 2. Die Vögel können fliegen. 3. Ich heiße Karl Müller. 4. Der Fleischhauer verkauft Fleisch und Würste. 5. Der Bäcker macht das Brot. 6. Der Bält-ker verkauft Brot, Semmeln, Mehl und Germ. 7. Jeder Vogel kann fliegen. 8. Jeder Fisch kann schwimmen. 8. Ich bin 35 Jahre alt. 10. Ich bin verheiratet. 11. Ich bin Kaufmann. Die Forelle ist ein Fisch. 13. Das Auto ist ein Fahrzeug. 14. ich kann ein bißchen deutsch. n. Der Ochs, die Kuh, das Pferd, der Esel. HI. Oprostite, se sme tu kaditi? Ne, tu se ne sme kaditi. Kadite Vi cigare ali cigarete? Jaz kadim samo pipo. Pijete raje pivo ali vino? Pijem raje kozarec mleka. Kakšno je danes vreme?' Vreme je danes zelo lepo, sonce sije. Znate Vi kolesariti? Nekoliko. Je pa prostor zaseden? Ne, je prost. IV. Ich kann gut schwimmen. Ich bin krank, ich darf nicht rauchen. Was haben Sie? Ich habe Fieber. Ich möchte lachen, aber ich darf nicht. Wollen Sie eine Partie Schach spielen? Ich möchte spielen aber ich ha- in ima potem odraslo drevo obliko rogo-vile. To ni lepo, še manj pa dobro, kajti pod težo sadja ali pa snega, pa tudi ob viharju se rogovilasto drevje razčesne — in je vsa rast dolgih let zaman. Zato pri mladem drevju vsaj one veje, ki v rasti z voditeljico tekmujejo, to je, takozvane pavoditeljice, skrbno priščipuj, ali pa sploh odstrani. Vprav, «ker povzročajo v mladosti rieodstranjene pavoditeljice pri odraslem drevju toliko škode, sem prej povdaril, da je obrezovanje mladega drevja veliko bolj važno, kot čiščenje starega. Anton: Kaj naj staro drevje kar pustimo? Vsaj suhe veje je treba odstraniti! Martin: Kaj bi tisto! Suha veja je suha in jo odstranimo samo zato, ker drevo kazi; drevesu pa ni škodljiva. Saj vidiš, da pri starih lesnikah in lesnačah ter tepkah nihče ne trebi suhih vej, pa vendar so dočakale sto let in še več starosti, pa prenekateri sod napolnile... Anton: Toda v lubju suhih vej se zbira mrčes... Martin: Ne rečem, da ne! Toda zbira se tudi v suhih vejah gozdnih dreves, pa vendar še ni noben gozd propadel vsled tega! Anton: Kaj pa, na to ne pomisliš, da nastanejo v deblu dupline, če suhih vej ne odstranjuješ ?! Martin: To je pa bosa! Če suhih vej ne odstranjuješ, dobi deblo suhe štrelje, res. Dupline pa nastanejo samo, če se veja ob deblu odčesne, ali pa, če si jo ti sam začesnil ali ob nepravem času odžagal in rane ne zamazal s cepilnim voskom, ali vsaj z drevesnim katranom. Tega nikoli ne pozabi storiti. Ne žagaj preveč! Kdor drevo tako »temeljito« očisti, da požaga vse spodnje veje in pusti le par šopov v vrhu krone, zasluži palico, čim bolj pri tleh ostanejo veie dreves, tem več sočne toplote dobe in tem lažje jih oskrbujemo. Ausschneiden! Izrezati! — 9. ura. be keine Zeit, ich muß um 3 Uhr nach Grubel fahren. Die Zukunft. — Prihodnji čas. Pravilo: Prihodnji čas se tvori s pomožnikom »werden« in z nedoločnikom glagola (werden + nedoločnik). (Pomožni glagol stoji v stavku skoraj vedno ločeno od nedoločnika.) Sedanji čas glagola »werden«, ich werde — postanem du wirst — postaneš er, sie, es wird — postane wir werden — postanemo ihr werdet — postanete sie werden — postanejo Zukunftsbildung: Tvorba prihodnjega časa: Ich werde kommen — jaz bom prišel du wirst kommen — ti boš prišel er, sie es wird kommen — on, ona, ono bo prišlo wir werden kommen — mi bomo prišli ihr werdet kommen — vi boste prišli . sie werden kommen — oni bodo prišli t)bungs«ätze: Wird es morgen schön sein? Hoffentlich! Was werden Sie heute-machen? Ich werde deutsch lernen. Wann Zato je včasih umestno, previsoko drevo pomladiti. V ostalem pa je vedno bolje, pri odraslem drevesu odžagati kakšno vejo premalo, kakor pa preveč! Anton: Ti bi menda trdil, da niti debel ni treba ostrgati in z apnom pobeliti?! Martin: če mu pri »ostrganju« raniš lub, da je vse zeleno marogasto, bi res bolje storil, če bi ga pri miru pustil! Ostrgati suh lub ima samo en pameten cilj: če na tak način ugotovimo, ali je lub odstopil samo radi tega, ker se je spodaj razvil nov lub — kar se pri rasti drevja vedno dogaja — ali pa, ker je morda deblo ozeblo, ali je ranjeno, ali napadeno po kaki bolezni in zato lub odstopa V tem primeru moramo seveda izrezati suh lub do zdrave okolice ter rano zama-zati z voskom in obvezati, če je pa rana na deblu večja in že stara, jo vsaj z drevesnim katranom namažimo, da les ne začne trohneti. V najhujšem primeru, če je deblo v notranjosti že strohnelo, lahko drevo »operiramo« na ta način, da zalije-mo votlino s cementom. Kar se pa tiče mazanja odraslega drevja z apnom, je z njim tako, kot z babjim pšenom: ne škoduje, ne koristir Mlada drevesca pa je dobro, zgodaj spomladi namazati po deblu z apnom, ker varuje deblo pred pomladno pozebo. Anton: Toda apno gnoji zemljo pri deblu! Martin: Malenkost! Z apnom je treba že kaj več gnojiti! Sicer pa — dobro, da si me spomnil! Veš kaj sem opazil v tvojem sadovnjaku, ko si ga čistil pozimi, ko je sneg še zemljo pokrival: Koreninskih odganjkov pri deblih, ki so tako zelo škodljivi, nisi nikjer odstranil. Pri vsakem deblu jih je cela hosta. Anton: No, saj te še lahko posekam! Martin: Seveda, da boš drevo na novo ranil! Ali veš, zakaj odganjajo taki koreninski odganjki? Ker je pretok sokov wird der Kellner das Bier bringen? Sofort. Es ist schwüll, wir werden die Fenster öffnen. Er hat viel Geld, er wird ein Haus und ein Auto kaufen. Was wird das Haus kosten? Nicht wenig. Werden Sie morgen kommen? Kann sein. Meine Schwiegermutter wird morgen nach Graz fahren. Was wird das Essen kosten? Vielleicht 1,50 RM. Es ist schon spät, wir werden zahlen und dann gehen. Die Juden werden immer betrügen. Morgen Nachmittag werden wir baden gehen. Er wird viel erzählen aber ich werde nicht alles glauben. Sie sind verlobt, Sie werden bald heiraten. Natürlich. Meine Mutter hat keine Zeit, heute wird meine Schwester kochen. Was wird Sie kochen? Vielleicht eine Suppe und eine Mehlspeise. Ich habe Kopfweh, ich werde, heute keine Zigarette rauchen. Wird Ihre Schwiegermutter noch lange leben? Hoffentlich! Sie sind sehr boshaft! Was wird er sagen? Sicherlich nicht viel. Wann wird er kommen? Spät wie immer. Un-pünktlichkeit ist ein Laster! Das Geschlecht der Hauptwörter. Spol samostalnikov. 1. Moškega spola so: a) Namen männlicher Lebewesen. b) Imena moških živih bitij. Der Mann, der Offizier, der Angestellte, der Stier, der Fuchs. b) Namen der Jahreszeiten, Monate^ Tage und der Teile des Tages. b) imena letnih časov, mesečev, dne-vov, delov dneva: Der Winter, der Jänner, der Montag, der Morgen. c) Namen der Steine und Berge. Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) iz korenin v krono in iz krone h koreninam otežkočen ali prekinjen. Bodisi, da si s koso zadel ob drevo, ko si kosil, ali pa ga je zajec obgrizel, ali je deblo oze-blo pri tleh, ali so krvave uši naseljene. Najprej moraš ugotoviti, zakaj koreninski izrastki odganjajo, nato šele jih lepo t koma pri deblu poreži, a rane na deblu zamaži z drevesnim (cepUrum) voskom, in obveži. Anton: In kaj meniš ti o divjih poganjkih po deblu in po vejah? Martin: Da poganjajo iz enakega vzroka. Zato jih je največ tam, kjer smo lani kako vejo odžagali, ali kjer se je odlomila. Bazen tega povzroču.je njih rast tudi nepravilno gnojenje, to je, če gnojimo preveč s hlevskim gnojem ali z gnojnico, ali pa z dušičnimi umetnimi gnojili. Anton: Ali jih je treba odstraniti ali ne? Ce so res »divji«, to je, če rastejo tz nepožlahtnjenega debla, seveda. Pa tudi žlahtne divjake ali vodne poganjke je treba odstraniti, v kolikor jih ne moremo uporabiti za nove veje, ali celo vrh. Posebno pri češpljah in slivah lahko s pomočjo vodnih poganjkov pomladimo celo drevo. Torej je dosledno odstranjevanje vodnih poganjkov enako nespametno, kot, ako bi jih kar od kraja puščali rasti. Anton: Ker si tako pameten, povej še to, kaj misliš o škropljenju sadnega drev-ja? Martin: Mislim, da je — ako je pravi čas in pravilno izvedeno, kar posebno poudarjam —, drevju koristno, pri nekaterih boleznih in škodljivcih (n. pr. ušeh) celo neizogibno, nasplošno pa ne nujno potrebno. Se je lega za dotično sadno pleme ugodna, posajena prava vrsta In posebno še, če je sadnemu drevju dovolj in pravilno pognojeno — lahko Izhaja sadjar tudi brez škropljenja. Saj tudi zdrav in dobro hranjen človek izhaja lahko, ne da bi stalno užival zdravila. Tako močno nastopajočih bolezni, kot sta c> Imena kamnov in hribov: Der Stein, der Rubin, der Triglav. d> Mehrsilbige Wörter die auf -ig, -ich, oder auf -ling enden. d) Večzložne besede, ki končujejo na -ig, -ich ali na -ling: Der Häring, der Schmetterling, der Teppich, der Käfig. e) Fast alle Hauptwörter auf -en, die keine hauptwörtlich gebrauchte Nennform darstellen und die nicht auf -ehen endigen. e) Skoraj vsi samostalniki na -en, kt ne predstavljajo nobenega samostalniško rabljenega nedoločnika in ki se ne končujejo na -chen: Der Husten, der Boden, der Regen. Getränke: Der Apfelwein, der Most, das Bier, der Schnaps, der Kaffee, der Tee, der Kakao, das Wasser, die Limonade, die Milch, der Rum. t'hungssätze: Was wünschen Sie bitte? Ich möchte eine Schale Tee mit Milch. Und Sie? Ich möchte einen Milchkaffee, aber bitte dunkel. Dieser Tee ist nicht stark genug. Er schmeckt wie Wasser. Was kostet ein Glas Milch? 20 Pfennige Und 10% (Prozent) Trinkgeld, macht zusammen 22 Pfennige. Anni möchte eine Portion Kakao und Karl eine Tasse Schokolade mit viel Zucker, also sehr süß. Dieser Apfelwein Ist sauer wie Essig, ich werde lieber ein Viertel Rotwein mit Sodawasser trinken. Dieser Narr trinkt nur Schnapps und Rum, er ist immer betrunken. Milch ist sehr gesund! Kinder sollen viel Milch trinken. Dieses Bier ist bitter. Kaffe, Tee und Kakao sind Kolonialprodukte. Deutschland wird bald wieder seine Kolonien in Afrika haben. peronospora in oidij na vinski trti, radi katerh je škropljenje in žvepljanje trte nujno potrebno, pa — hvala Bogu! — pri sadnem drevju na plošno do sedaj Se nt. Anton: Boglonaj sosed! Sem mislil, da sem dober sadjar, pa se mi le zdi, da sem vse prepovršno vzel, bolj kot šušmar! Martin: Tudi ja» ne vem vsega, le to, kar sem se učil in kar opazim v naravi. Se pač vsak uči, dokler živt... jaz ln — ti! MALE VESTI * Odlikovan Spodnještajerc. Spodnje-štajerci so se. kakor znano, v vseh minulih, prav posebno pa v svetovni vojni na vseh bojiščih odlikovali kot izredno hrabri in požrtvovalni bojevniki. Znani spod-nještajerski potki so v svojih vrstah imeli tako visoko število vidno odlikovanih junakov, kakor le malo kateri drugi regimenti. Naravno je, da se v sedanji vojni postavljajo tudi vojaki iz Spodnje Štajerske. Odkar traja vojna na vzhodu, »jje bito odlikovanih že več prostovoljcev, ki so se v bojih pokazali junake. Tako smo ravnokar dobili poročilo, da je Gefreiter Joset Kukowetz iz Puchdorf-a št. 120, Ortsgruppe Mortendorf. Kreis Pettau. sin Blockftihrer-ja Franz-a Kukowetz, iste Ortsgruppe, organizacije Steirišcher Hei-matbund, za hrabro obnašanje pred sovražnikom na vzhodni fronti, dobil £tser-nes Kreuz II. Klasse. Spominja Staierska je lahko ponosna na take sinove. Kuko-wetz je bil koihaj 18 dni na fronti, ko je izvršil junaško delo. * Zaposlitev hišnih pomočnic bo v kratkem urejeno s posebnim odtokom generalnega pooblaščenca za delovno vposta-vo. Podrobnosti še niso znane. Čuje se pa. da bodo domačtnske ali hišne pomočnice v glavnem pridržane za tiste družine, k» imajo več otrok. Was werden wir trinken? Ich bin nicht durstig, ich trinke nichts. Und Du? Ich werde eine Flasche Bier trinken. Herr Ober, zahlen! Drei Flaschen Bier, zwei Viertel Weißwein und drei Stamperl Schnaps. Was macht das zusammen? Das macht zusammen genau 3 Mark. Aufgabe. 1. Wandeln Sie »trinken« in Gegenwart und Zukunft ab. 1. Postavi glagol »trinken« v sedanji !n prihodnji čas. 2. Setzen Sie in die Zukunft: 2. Postavi sledeče stavke v prihodnji čas: Ich lerne deutsch. Franz Völker singt heute abend. Du tanzst gerne. Wo Ist Karl? Wo ist eine Haltestelle? Was kostet die Fahrt? Wir kommen morgen nicht. Ihr habt keine Zeit. Wann kommt der Zug? Er kommt sofort. Wo wohnen Sie? Ich wohne in Graz. Die Schülerinnen singen ein Lied. 3. Setzen Sie in's Slowenische: Wein, Bier und Wasser sind Getränke. Schnaps ist Alkohol. Wieviel Prozente Alkohol hat dieses Bier? Dieses Bier hat nur 6% Alkohol. Was werden Sie Sonntag Nachmittag machen? Es wird sicher regnen und ich werde schlafen. Ist es schon sehr spät? Nein, es ist erst acht Uhr. Wo wohnen Sie? In Pettau. Ich möchte Briefmarken kaufen. Bitte eine Marke zu 6, eine zu 12 und eine zu 24 Pfennige. Deutschland braucht Kolonien! ♦ Spbdnještajerski čebelarji so se združili. Ortsfachgruppe Imker, to je, krajevna strokovna skupina čebelarjev v Mar-burg-u, je imela nedavno istotam svoj ustanovni občni zbor. Za prvega voditelja je bil imenovan zaslužni čebelar Otta Tschrepinko, ki je že doslej opravljal funkcijo zaupnika Landesfachgrupp«. Kot prisedntka sta bila postavljena znana čebelarja Franz Kirar in Štefan Pusch-auer. Ta krajevna skupina bo nekakšen vzor in vzgled vsem ostalim Sirom Spodnje Štajerske. Kakor znano, imamo v naSI ožji domovini 6000 čebelarjev, ki razpolagajo s kakimi 25.000 panji, kar se pr! dobrem in pravilnem delovanju Se lahko zviša. Saj je Spodnja štajerska en sam lep sadonosnik in ima vse pogoje za razvoj čebelarstva. * robačn« karte za dopustnike * tront. Iste imajo izgled in velikost potnih jedilnih kart ali znamk ter nosijo napii »U-Tabakware fur einen Tag«. # Nove odredbe. 6. številka lista Ver-ordnungs- und Amtsblatt des Chefs de» Zivilverwaltung in der Unterateiermarh, ki je izšla dne 25. februarja 1943, vsebuj» 9 objav. 1. Drugo odredbo o uvedi» organizacije obrtnega gospodarstva na Spodnjem štajerskem. 2. Določbo o ravnanju, čuvanju in negovanju kmetijskega orodja in strojev na Spodnjem štajerskem. 3. Določbo o prepovedi držanja go» lobov-pismonoš na Spodnjem štajerskem, 4. Določbo o začasni ureditvi obrtnih zar dev. 5. Odredbo o združitvi nemškeg» gospodarstva sladkorja in slaščic. 6. Ra»-glas o dovolilih za pripomoč prt preureditvi motornih vozil na generatorsk» pogon. 7. Razglas o začasni ustanovitvi poslovanja po družnega urada Landrat-a T Marburg-u, v Windischgraz-u. 8. Razgta» o prispevku za kmetijsko nezgodno za--varovanje. 9. Določilo o uvedbi živinsko-gospodarskih ukrepov na Spodnjem Štajerskem. 4. Setzen Sie ln's Deutschet Mi pojemo. Mi bomo peli. Ona bo kupila novo obleko. Vi boste pili mleko T Ne, jaz mleka ne bom pil. jaz bom pil skodelico kave. živali pijejo vodo. Rac» slabo letajo, toda, znajo dobro plavati. Prosim znamko za 12 pfenlgov! Nemčija hoče zopet svoje kolonije! Wörter. alles — va» Angestellte (m u. w) — nastartj«ec, n*.- stavljenka Apfelwein (m) — jabolčno vtao bald — kmalu betrügen — goljufati, varati betrunken — pijan, -a, -o bitter — grenek, -a, -o (trp«*> Boden (m) — tla boshaft — škodoželen, -a, Briefmarke (w) — znamka dann — potem dunkel — temno Ente (w> — raca erst — šele erzählen — pripovedovati Fahrt (w) — vožnja Fuchs (m) — lisica Gegenwart (w) — aedanjoat genug — dovolj Getränk (s) — pijača Haltestelle (w) — postajali«« heiraten — poročiti se hoffentlich — verjetno (upam, da Husten (m) — kašljanje Käfig (m> — kletka Kakao (m) — kako Kolonie (w) — kolonij« * Zastava novega admiralnega inšpek-terja mornarice. pHihrer je določil, da mora novopostavljeni admiralni inšpekter vojne mornarice v rangu GroBadmiral-a nositi poseben znak svojega čina in znak svojega poveljstva. To je velika admiral-ika zastava z modrim robom. Admiralni Inšpekter se mora pozdravljati kakor Teliki admiral, isto čast je izkazovati tudi zastavi admiralnega inšpekterja. * Ljudsko gibanje v Marburg-u. Druga polovica letos nekoliko krajSega meseca februarja je bila zopet normalna, in Sicer na vseh treh področjih. Standes-amt-u je bik) prijavljeno: 82 rojstev (zadnjič 102), od tega 48 fantov (zadnjič 62) in 34 deklic (zadnjič 50); 57 smrtnih «lučajev (zadnjič 76), od" tega 35 moških (zadnjič 46) in 22 žensk (zadnjič 30). Število pri Standesamt-u sklenjenih porok }e naraslo od 33 na 41. * ženske s šoferskimi izpiti izza časa pred vojno poziva Deutsches Frauenwerk, da se prijavijo za vpostavo kot šoferke v Službo domovine. Starost in poklic pri tem ni važen. Pri prijavah je prinesti s Seboj tozadevna vozna dovolila * Winterhilfswerk. V soboto in v nedeljo bo cestna zbirka za vojno zimsko pomoč. Da ne ponavljamo vedno eno in isto, spominjamo naše bralce danes samo na dejstvo, da se je Spodnještajerc v vseh socialnih akcijah izkazal in nobenega dvoma ni. da bo tudi ta zbirka v naših krajih zadovoljivo izpadla. * Uvedba poklicnih podčastnikov s štiri hi polletno službo. S 1. marcem se je v pemškl oboroženi sili zopet uvedlo štiri-tn polletno vojaško dobo za poklicne podčastnike. Ta vrsta poklicnih podčastnikov Dbutoji razen podčastnikov, ki se obvežejo na dvanajstletno službovanje. Ustanovilo se jo je v namenu, da se omogoči tistim, ki Iz družinskih ali drugih razlogov ne morejo služiti 12 let, ki pa želijo ln so Kolonialprodukt (s) — kolonijski proizvod Kopfweh (s) — glavobol Laster (s) — nadloga Lied (s) — pesem- Marke (w) — znamka Mehlspeise (w) — močnata jed Milchkaffee (m) — mlečna kava mit — z, s Most (m) — mošt Morgen (m) — jutro Nachmittag — popoldan Narr (m) — blaznež Offizier (m) — častnik natürlich — naravno Ober (Kellner) (m) — plačilni natakar Portion (w) — porcija Prozent (s) — odstotek Regen (m) — dež Rubin (m) — rubin sauer — kisel, -a, -o Schale (w) — skodelica Schmetterling (m) — metulj Schnaps (m) — žganje Schwiegermutter (w) — tašča schwül — soparen, -a, -o sicherlich — gotovo, sigurno Schülerin (w) — učenka s;ngen — peti Sodawasser /si — sodavica (sifoni sofort — takoj Stamperl (s) — šilce (čašica) Stier (m) — bik Unoiinktlichkeit (w) — netočna- verlobt — zaročen, -a, -o wenig — malo wohnen — stanovati zusammen — skupaj Zukunft (w) — bodočnost sposobni, da služijo štiri in pol leta. Najbolj je pa to mišljeno za tiste, ki so izšli iz kmetijstva in bi se kot obrambni kmetje pozneje naselili v novo pridobljenih pokrajinah na vzhodu. V pogledu obve-zanja in plače veljajo za te podčastnike isti predpisi, kakor za one, ki služijo 12 let. Po poteku službene obveze dobijo na predlog izpričevalo, prednost pri dodeljevanju službe ter stalno podporo, dokler niso pri zaslužku. Bližnja pojasnila se dobijo pri Wehrbezirkskommando. Vojaki dobijo pojasnila tudi v poveljstvih, kjer služijo. * Prijavite mrliča, ki bi ga morebiti kdo našel ob rekj Drau. Dne 24. januarja t. 1. je pri dohodu na delo blizu Marburg-a po nesreči padel v reko Drau 44tetni delavec Ignaz Robitsch, doma iz Eiselbčrg-a št. 22. pošta Ranzenberg pri Kunigund, blizu Marburg-a. Oblečen je bil v delovno obleko z delovno zimsko suknjo, jahalnimi hlačami ter usnjenimi gamašami. Na hrbtu je imel nahrbtnik z raznimi živili, nosil je pa tudi modrosiv predpasnik za delo. Ker gre za očeta sedmero otrok in moža vdove, ki bi radi pokojnega očeta in moža na nekem pokopališču pokopali, se tem potom naproša prebivalce ob reki Drau, da bi v slučaju, če kdo najde truplo ponesrečenega, to sporoči najbližji oblasti, hkrati pa tudi nesrečni družini na naslov Maria Robitsch. Eiselberg Nr. 22. Post Ranzenberg bei Kunigund, unweit Marburg'Drau. * Delovna zaščita se zviša. Vpostava ženskih delovnih sil v vojno produkcijo bo uvedla v podjetja ženske, ki še niso delale po obrtnih delavnicah. Uprave dela se trudijo, da dobijo žene in dekleta svojim domačim razmeram odgovarjajoče delo. Naloge obrtnega nadzorstva so, skrbeti za največjo zaščito žensk v podjetjih. Generalni pooblaščenec za vpostavo v delo je izdal za izvedbo te zaščite obširna navodila. Skrb za zaščito novo LISTEK___ VINO IN NOŽ Hribarji in Dolinarji so bili sosedi. Ka-kor večina spodnještajerskih posestnikov, sta tudi ta dva kmetovalca imela srednje ¡veliki gospodarstvi. Obe hiši sta ležali nekoliko oddaljeni od vasi ter kakor kaki vojni utrdbi stali pred ostalim na- sprejetih ženskih delovnih sil je prenesena na varnostne inženerje in tovarniške zdravnike. Tam, kjer v tovarnah nimajo varnostnih inženerjev, morajo odgovarjajoča podjetja postaviti za to izkušene inženerje, ki bodo to delo opravljali kot stranski poklic. » Prostovoljci iz vzhoda v boju aoper boljševizem. Na strani nemških čet se proti sovjetom bijejo tudi odredi prostovoljcev iz pokrajin, ki so jih zasedle nemške čete na vzhodu. Tako se je naknadno izvedelo, da je bil poveljnik takega prostovoljnega oddelka za hrabrost odlikovan z železnim križcem. Bataljon, sestavljen iz Turkestancev, ki ga je vodil Turkestan, se je v bitki za Stalingrad. bojeval do zadnje patrone in zadnjega moža. Ti oddelki prostovoljnih borcev zoper boljševizem se rekrutirajo iz Rusov, Belorusov, Besarabcev, Georgijancev, Armencev, Tartarov in Turkmancev. Ob strani naše vojske tvorijo samostalne legije ter so uniformirani z nemškimi uniformami in s posebnimi značkami. Podvrženi so istim predpisom kakor nemške čete, upošteva se pa pri tem šege in običaje, ki jih poznajo v domovini. To so bo-jevne formacije. Iz prostovoljnih, domačinov pa se sestavljajo tudi pomožni oddelki za dovoz, pomožno policijo itd. * h, delovnega prava. Generalni pooblaščenec za vpostavo na delo, je izdal odlok, da se po podjetjih morebitne Iznajdbe delavcev in nameščencev, ki so primerne za patentno zaščito, honoiira velepotezno in ne postopa malenkostno. Ocena vrednosti izumov je odvisna od zadeve. za katero gre. Višino takih nagrad bo le redko kedaj kontrolirala oblast, ki vodi nadzor, da se plače preveč ne dvigajo. Ta ukrep ima namen, aa se pospešuje iznajdbe, ki se jih največ porodi v glavah nemških delavcev, mojstrov, tehnikov in inženerjev, ki so v prostrani nemški industriji praktično zaposleni. seljem, vidni daleč na okrog. Stanovalci istih, znani po skromnosti in pridnosti, kakor večina Spodnještajercev, so bili zadovoljni s tem, kar jim je življenje nudilo. Na obeh zemljiščih se je moralo pridno delati, da so se družine preživljale, oblačile in vzdrževale. S potrpežljivostjo in dobro voljo je vse to šlo, ako ni bilo izrednih ujm ali nesreč. Zdravje, hrana, pijača, stanovanje in mirno družinska Leichte Ailtagsgespräche — Lahki vsakdanji razgovori. Sprechen Sie Deutsch? Ich lerne es gerade. Ich bin noch Anfänger. Finden Sie Deutsch schwer? Ja, es ist sehr schwierig, und ich mache immer noch ziemlich viele Fehler. Entschuldigen Sie, ich habe Sie nicht verstanden. Sprechen Sie bitte, etwas langsamer. * Verzeihnung, ich möchte Sie um eine Auskunft bitten. Ich möchte mit Ihnen eine dringende Angelegenheit besprechen. Unterbrechen Sie mich nicht immer! Flüstern Sie bitte nicht, sondern sprechen Sie laut, ich kann am Telefon kein Wort verstehen. Sprechen wir nicht darüber, reden wir lieber von etwas anderem. Ich möchte sehr gerne mit Ihnen über die politische Lage sprechen. Ich nehme Sie beim Wort. Ich gebe Ihnen mein Ehrenwort. Kann ich, Sie einen Augenblick "sprechen"? iiiiiniimiiiiiiiHiimiMiiifiiiimiimiiiiiiwiw Gestatten Sie eine Frage? Ali govorite nemški? Ravno se učim nemški. Sem začetnik. (Sem začetnica.) Ali se vam zdi nemščina težka? Da, težka je in delam še mnogo napak. Oprostite, nisem vas razumel(a). Prosim, govorite počasneje. Oprostite, rad (a) bi Vas vprašal ( al z» pojasnilo. Rad (a) bi z vami govoril(a) o nujnih stvareh. Ne prekinjajte me vselej! Ne šepetajte, govorite glasno, kajti po telefonu ne razumem besede. Ne govorimo o tem, govorimo raje o čem drugem. Rad(a) bi z Vami o političnem položaju govoril (aj. Primem Vas za besedo. Dam Vam častno besedo. Ali bi lahko z Vami trenutek govoril (a) ? Dovolite vprašanje? IPK.-Aufn.: Kriegsber. Biedermann (Wb.) ¡Das bunte Völkergemisch der Gegenseite. jVuch an der tunesischen Front setzt jfengiand seine braunen und schwarzen BUlfsvölker in den gefährlichsten Kampffronten ein. * 79 rudarjev je zasula eksplozija v (premogovniku Bearcreck (Montana). Reševalna dela se še nadaljujejo. * Bodočnost je na deželi. Marsikatero Ines t no dekle se zagleda v lepote podeželskih krajev. Dopade se mu življenje j^a kmetijah in ni čuda, da jih mnogo želi življenje jih je zadovoljevalo, kar je po-inenilo toliko, k^ikor srečo. Saj je v za-idovoljnosti pravzaprav vsa sreča. Hribarji so imeli doraslega sina, Doll-parji pa hčerko, ki je bila godna za možitev. Martin je bil nekaj let starejši od ŽPonke. Fantek je še nosil krilca, Tonko po pa zibali, ko so starejše vaške babice Jlgotovile, da bo iz teh dveh otrok nekoč zakonski par. Ker se take ženske redko ^motijo, se je res iz otroškega prijateljstva med Martinom in Tonko pozneje razkrilo prijateljstvo, šolsko tovarištvo in ko fcta postala večja — ljubezen. Sloga ln fumevanje med družinama sina in Tke, je smisel o poznejši združitvi, v ikor so se z isto sploh bavili, bila v h hišah simpatična. Ni se izgubljalo Veliko besed, bilo je čisto in jasno, da §e Martin in Tonka imata rada in da se Rekoč, ko pride čas, tudi vzameta. Izvoljenca sta daleč naokrog uživala ugled kot Bobra in pridna, kar je na celi črti dir-talo. Ko je Martin odslužil vojaščino, so za-§eli misliti na sklenitev zakona. Bližajoča zima se jim je zdela za to najbolj pripravna. Tonka je zbirala in urejevala svo- 00 balo ter kakor vsako dekle v takem ¡položaju, veselo pripravljala stvari za Bvoje lastno ognjišče. Vse je šlo gladko. Pri tem sta ji pomagali še mama in bodeča tašča. Njene sovrstnice iz vasi so jo obiskovale ter radovedne ogledovale t ?no perilo itd. Zaročenec in zaročenka * x bila v obeh hišah domača. Razmerje ■ 'ateljstva in zaupanja je šlo tako da- 1 kakor da gre za eno, v dveh hišah i tujočo družino. Ljudje so govorili, da priti v poklice, ki bi jim naj omogočali udej-stvovanje in življenje na kmetih. Pri tem pa imajo njihove mamice večkrat pomisleke. »Ali je moja hčerka podeželskemu delu dorasla?«. »So 11 podeželski poklici kakšna bodočnost?, tako se glasijo vprašanja skrbnih mater. Ce je kako dekle zdravo in gre rado na deželo, potem je to treba pospeševati. Priučitev sledi sicer počasi, razumna učna gospodinja bo pa seveda vzela na vse to obzir ter bo mestnemu dekletu olajšala prehod. Naša bodočnost nima nikjer toliko dobrih izgledov, kakor ravno na kmetijah in na podeželju. Po vojni moramo naseliti ogromne prostore vzhoda, da ne govorimo o izpopolnitvi in večanju našega življenjskega prostora v starem življenjskem prostoru. Za vse to bo treba seveda tudi brihtnih in pridnih deklet, ki bodo strokovno na višini. Podlage za temeljito in vsestransko izobrazbo so tu, lahko se pa dekleta po splošni izobrazbi izpopolnijo tudi za specialne poklice. Vsi kmetijski poklici omogočajo tudi ženskim silam napredek in vsestranski razvoj. Kakor fant, tako lahko tudi vsako dekle pride po razvojni poti do dednega dvora, ne da bi za to moralo imeti doto. Naš vzhod bo potreboval in zahteval samo zdrave pesti, nemško srce ter dobro, vsestransko strokovno spremo. Tako govori in naglaša Staatssekretär Backe. Matere naj torej ne ovirajo življenjske sreče dekletom in. hčeram, če imajo željo in veselje posvetiti se podeželju. Izbrana učna mesta skrbijo za to, da dobijo dekleta prvo osnovno izobrazbo in praktično možnost za udejstvovanje na kmetijah. Naučijo se lahko reje malih živali, vrtnarstva, gospodinjstva itd. Na materah je, da pridejo njihove hčerke do dobrih in sigurnih eksistenc, ki jih nudi naše kmetijstvo v bodočnosti. * Industrializacija Argentini je. Predsednik argentinske države je v nekem so Hribarji in Dolinarji dobri ljudje in zato imajo tudi srečo. Bilo je v pozni jeseni, ko so vaški fantje v domači gostilni proslavljali god nekega sovrstnika. Martin sicer nI bil obiskovalec krčem, tudi pivec ni bil, nI se pa mogel vabilu izogniti, da prijateljev ne bi užalil. Pri dobrem spodnještajerskem vinu so prepevali ter se dobro imeli. Kakor v takih slučajih večkrat nanese, se je tudi takrat zgodilo, da so proslavljencl zavžill več vina, kakor so ga prenesli. Vino je pač postalo močnejše kakor fantje. Vroče glave so se začele prepirati. Uvi-devnejšl in treznejši so sicer mirili, kljub temu so pa začele padati steklenice. Nekdo je ugasnil luč, nakar je nastal splošen pretep. Nekateri so bežali pri vratih ven, medtem, ko so se drugi s stoli in pestmi po starih fantovskih navadah predelavali. Med pomirjevale! je bil tudi Martin, ki je pa s svojo dobro namero prav slabo uspel. Nekdo je v temi potegnil nož ter mu ga v gneči zasadil v vrat. Pri tem so se med splošnim krikom fantje porazgubili v temno noč in šele gostilničar je ranjenca našel pred hišo, do kamor je prišel še sam, ležečega na tleh v mlaki krvi. Klical je na pomoč. Prišle so ženske, obvestili so Hribarjeve in Dolinarjeve, bilo je pa vse zastonj. Komaj so ga obvezali, je fant Izdihnil. Iz prerezane žile je izgubil mnogo krvi. Nastopila je smrt Obupen jok in stok, ki je dotično noč prevzel Hribarjeve in Dolinarjeve, ki so objokovali ponesrečenega sina, zaročenca in prijatelja, je v dno srca ganil vse va-ščane, ki so se zbrali na kraju nesreče. gibt ee laut bebOfdtt* ©her Anordnung tu» nächst nur nooli für kriegswichtigen Bedarf. Deshalb rät OS#AM: Sohrauben Sie jetzt nicht benötigte Glühlampen locker. So schaffen Sie sich eine stille Reserve für tageslichtarme Zeiten . .. und Strom wird auoh dabei gespart govoru naglasil, da bo skrb argentinskega gospodarstva vedno bolj usmerjena v industrializacijo dežele. V glavnem se ba skrbelo za izpopolnitev kovinske industrije ter dvig pridobivanja petroleja. Glede povojnega naseljevanja v Argentinijl, Jie predsednik Castillo izjavil, da jim bodo naseljenci iz prekomorskih krajev dobrodošli, pač pa bodo pri tem nekoliko bolj izbirčni. V Argentinijl se bodo naselili lahko narodi, ki se v prvi vrsti zanimajo za kmetijska dela in ki res mislijo postati kmetovalci. Argentinija s svojimi prostranimi, najboljšimi področji, čaRa kmetovalcev, ki bi se tam naselili ln ta zemljo izkoriščali. Pri tej priložnosti Je vredno omeniti, da so v provinci Mendoza v Argentinijl, pri tamkajšnjih petro-lejskih vrelcih z vrtanjem dosegli globino, ki je naravnost rekordna — 3012 metrov* Tonko je morala mati zapreti v njeno sobo ter jo čuvati, da v svoji žalosti in obupu ni prostovoljno sledila svojemu Izvoljencu v smrt. Ko so oblasti opravile svoje delo ter odvzele svobodo desetim vaškim fantom, ki so bili v času pretepa v gostilni, so Martina na domačem pokopališču položili V hladen grob. Vsa vas je med nagrobnim govorom s solzami potrjevala resničnost besed o vseh lepih značajnih potezah in vrlinah pokojnega, ki je namesto v srečen zakon, moral v rani grob, 6e danes, po desetletjih, pripovedujejo stare mamice v zimskih večerih o življenju Hribarjevega Martina in njegovi nesrečni Tonkl, ki je kmalu po pogrebu žalostna odšla iz kraja nesreče v Inozemstvo k nekim sorodnikom, ne da bi Jo bila domača vas še kedaj videla. O« * O zdravniških pregledih za tlelo obveznih. Reichsgesundheitsfiihrer je z odredbo objasnil, da se ne sme sprejemati zdravniških spričeval in mnenj od ljudi, ki bi jih morebiti izdali zdravniki, klinike, bolnišnice itd., da so prijavi za delo obvezni za dela nesposobni aH pa samo delno sposobni. Ako prijavam podvrženi mislijo, da so v zdravstvenem oziru za delo nesposobni ali pa samo delno sposobni, morajo to javiti oblasti za vposta-vo na delo. Edino zdravniška 3lužba uprave za vpostavo na delo je poklicana, da prekontrolira navode o zdravstvenem stanju ljudi, ki so svoje hibe in bolezni predpisno javili. mmm—mmmam—mm^mm* 3 * Japonska bo iztrebila boljševizem v Vzhodni Aziji. Kakor je izjavil general-major Sato pred japonskim parlamentom, bo" japonska vojska storila vse, da se uniči in odstrani komunizem v Vzhodni Aziji. Na Kitajskem se odigrava ta akcija v sporazumu s kitajsko narodno vlado. Komunisti imajo na Kitajskem približno 500 tisoč do 600 tisoč mož svojih čet. Proti tem četam se bori japonska vojska prav tako uspešno kakor proti komunističnim organizacijam in celicam. * Dan spomina na španske kralje. General Franco je izdal dekret, ki določa dan smrti zadnjega španskega kralja Alfonza XIII. kot dan spomina na španske kralje. * Mehiška vojaška misija pri generalu Eisenhower-jiu Kakor poroča »New York Times«, bo te dni odpotovala posebna mehiška vojaška misija v glavni stan generala Eisenhower-ja v Severni Afriki. * 450.000 črncev v ameriški vojski. Kakor izhaja iz nekega obvestila washing-tonskega vojnega ministrstva, služi trenutno 450.000 črncev v vseh delih ameriške oborožene sile. Več kot 60.000 črncev služi izven ameriškega kontinenta. * Rumena knjiga o socialni politiki Madžarske. Madžarska vlada je izdala rumeno knjigo o socialnopolitičnem udejstvovanju Madžarske vse od leta 1918. * Zdravstveno sianje angleškega pre-mijerja Clmrchill-a, ki je bolehal na delni pljučnici, se je po najnovejših poročilih zopet izboljšalo. * »Svoboda« je bila le kratkotrajna, fcpanski komunistični banditi, ki so jih v francoski Severni Afriki izpustili na svobodo na izrecno Roosevelt-ovo povelje, ee niso dolgo veselili svoje »svobode«. Angleži so jih namreč vtaknili v razne angleške vojne formacije ter bodo sedaj slutili kot dobrodošla krma za osiščne topove. * Španija je upoklicala letnik 1932 pod zastave. Na dan 7. marca bodo po vsej Španiji upoklicani vojni obvezniki letnika 1922. * Splošna vojaška dolžnost v Mehiki. Prvič v zgodovini Mehike so uvedli sedaj splošno vojno obvezno službo. Na de-settisoče mladih mož, ki so jih rekrutirali v decembru lanskega leta, je bilo sedaj upoklicanih. * Novi člani fašističnega direktorlja. Mussolini je imenoval prosvetnega ministra BJgginija, korporacijskega ministra Tienga, ministra Polverellija in državnega podtajnika Albinija za člane fašističnega direktorija; REALITÄTEN UND GESCHÄFTSVERKEHR 2 Verpachte Besitz, 2 Joch mit kleinem Weingarten. Slodei Franz, Stjhadol, Plankenstein. 185-2 Verpachte ganze Bauern-Wirtschaft (8 Joch), samt Vieh und Inventar, Äk-ker, großen Obstgarten und Wald, gegen halbe Fechsung. Podgoreletz, Unterwurtz 43, Post Täubling. 176-2 ZU VERKAUFEN Veikautsanzelgen (Gebrauchtwaren) dürfen nur mehr mit Preisangabe verBIfentllcht werden Obstbäume! £pfel- und Birn- buschbäume werden bei günstigen Wetter jeden Mittwoch und Samstag abgegeben. Schauperl, Brunndorf, Pickererstraße 3 (Gasthaus »Zur weiüßen Fahne«). Aite Betten ä 20 und 30 RM verkäuflich. Marburg, Kärntnerstraße 3. 177 3 Veredelte Pfirsichbäume zu verkaufen. Anfragen bei Schnuderl — Marburg, 47er-Platz 2. 178-3 ZU KAUFEN GESUCHT flhfällp Allpapier, Hadem. Schnei. m u i a 11 c derai)SchniUe? Textilabfälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5. 160-4 UNTERSTEIRER ! Die deutsche Sprache brauchst du immer und bei jeder Gelegenheit-Darum lies, sprich und denke deutsch, um dich in d«r deutschen Sprache zu vervollständigen! Milchziege Straße 22. kauft Boschnag — Marburg, Schiller-179-4 OFF ENE STELLEN Vor Einstellung von Arbeitskralten muH die Zustimmuni de» mständieen Arbeitsamte« ein werden I «ahrliflM Gemischtwaren- MilH geschäft, fleißig und ehrlich, mit Verpflegung im Hause wird aufgenommen. Anschriften an: Ferdinand Tschulk, Gemischtwarenhandlung, Schwarzenbach bei Präwali. 164-6 Hausgehilfin, mit Jahreszeugnissen und Kochkenntnissen wird sofort oder später aufgenommen. Lilli Honigschmied, Marburg, Taurisker-straBe 2, II. Stock._167-6 !MI©i©r mit 2—3 -Arbeitskräften auf kleinen aber guten Besitz bei Friedau gesucht. Anfragen: Dampfsägewerk Friedau. ' 187-6 Winzer oder Einwohner mit 2 ständigen Arbeitskräften und eigenem Vieh sofort gesucht. Fürst Stilkow-Sky, Tresternitz, Post Garns bei Marburg. 186-6 Inwohner mit ein oder zwei we'bh Kräften werden sofort aufgenommen. Bekommen Acker, Bezahlung, Verpflegung usw. Auch Wirtschafterin von 30—60 Jahre, gesucht. Josef Gung Besitzer. Jahring 28 180-6 Zwei ältere Personen für kleinere Winzerei sofort gesucht. Anfragen: Kumer Rosa Schmidplatz 3, Marburg. ' 182-6 Mädchen oder Frau für Landwirtschaft gesucht. Doltschek