štev. 242 ' uuDiinm,«sredo, dne 21. oktobra 1908. teto xxxvi. Velja po poŠti: sa telo leto naprej K 26'— sa pol leta „ „ 131— sa četrt leta „ „ 6*50 Mi en mesec „ „ 2 20 V upravniStvu: sa celo leto naprej K 22 40 s« pol leta „ „ lf20 &a četrt leta „ „ 5-60 en mesec „ „ 190 poiilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. (Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čei ---- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi s»= iu« vračajo; nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Političen list za slovenski narod Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — - Vsprejema naročnino, Inserate is reklamacije. Upr avnlškega telefona štev. 188. DanaSnia številka obsega 6 strani. Slovenci in volno upravo. Ljubljanski dogodki v delegaciji. V vojnem odseku avstrijske delegacije je 20. t. m. delegat dr. Korošec izvajal v svojem govoru sledeče misli: Bilo je od strani vojnega ministrstva zelo patriotiško in tudi hvalevredno, da je v vznesenih besedah slavil šestdesetletni jubilej cesarjevega vladanja. Bilo bi pa tudi koristno, ako bi se bil spominjal pri tej priliki obenem drugega jubileja, jubileja nezvestobe, kajti 60 let je preteklo tudi odtedaj, ko so se ogrski bataljoni, ki so se leta 1848. uprli, bojevali proti cesarskim četam. To bi zategadelj nič ne škodovalo, ker vodivni krogi v naši vojni upravi s svojo slabotnostjo iu neodločnostjo sami veliko k temu pripomorejo, da v armadi od dne do dne bolj gineva državna enota in sami delajo na to, da bi se ogrski bataljoni od cesarskih čet ločili. Vodivni krogi sami so precej krivi, da so pri narodnostih utrjuje prepričanje: čim bolj je kak narod državni misli protiven, tembolj se vojna uprava nanj ozira. Nobene narodnosti vojna uprava tako ne razvaja, kakor ravno mažarsko in sicer na škodo drugih narodnosti v deželah ogrske krone. Mi imamo pravico o tem govoriti, ker imamo še vedno skupno armado in ker celo še. za huzarske uniforme Avstrijci plačamo dve tretjini, Mažari pa le eno. Govornik vpraša ministra, pri kolikih polkih, ki se rekrutirajo iz Ogrske, je slovaški, nemški, srbski, oziroma slovenski in rumunski jezik polkovni jezik, da se bo vedelo, v koliko je vojna uprava tudi tukaj že odnehala mažarskim težnjam. Govornik povdarja, da ne nastopa proti pravicam maž. narodnosti, ker stoji sam na nacionalnem stališču, protivi se pa temu, da vojna uprava vse druge narodnosti, ki žive v deželah ogrske krone, zapostavlja za mažarskim narodom. Tudi v Avstriji so narodi, na kojih narodna prava in čuvstvovanje se vojna uprava ne ozira. Zalibog spadajo k tem tudi Slovenci. Slovenskim polkom dodeljeni častniki vkljub tozadevnim predpisom ne znajo slovenščine. To je večkrat vzrok zasramovanju in trpinčenju vojakov. Čast-jiiki naj bi predvsem služili pri takih polkih, ki so njihove narodnosti. Za uvedbo počitnic ob času žetve se je treba ministru zahvaliti, toda ta uvedba mora postati pravilo in ne sme biti le začasna. Obžalovati pa ie, da se je minister v svojem eks-pozeju pokazal nasprotnega kmečkemu poduku v armadi. Tako stališče ne-more v kmečkem ljudstvu vzbuditi navdušenja za povišanje častniških plač. Pomisliti je tudi treba, da sc bo to povišanje večjidel poznalo pri višjih častniških šaržah, dočim nižje od tega ne bodo veliko imele. Obširno se govornik bavi z ljubljanskimi dogodki. Na glas treba dvigniti obtožbo, da jc krvoprelitje v Ljubljani povzročila frivolnost nekega poročnika in slovenstvu sovražni duh, ki zadnji čas vlada v 27. pešpolku. Slednji se je pokazal pred in po dogodkih, zlasti tedaj, ko so vojaki po krvoprelitju vpili ;>Heil« iu pošiljali tozadevne razglednice, kjer so se s svojo takoimenovano zmago ponašali. Neki stotnik 27. pešpolka (pl. Kaisersfeld) je moštvo tega polka pozival na bojkot slovenskih trgovcev in obrtnikov. Vojaki 27. pešpolka so Slovence psovali z vindiš-kimi psi in svinjami. Nadalje bi se v takih mestih kot je Ljubljana ne smelo častnikov siliti, da pristopijo tako izrecno nacionalnemu društvu kakor je kazino v ome-lrenem mestu. Značilno je tudi, da je pri letošnjih častniških izkušnjah padlo 50% slovcnskih prostovoljcev 27. pešpolka. 'Postopanje poročnika Mayerja in njegovih vojakov treba najstrožje obsoditi. Obdukcija trupel obeh ustrdljencev in zdravniški izvid težkoranjenih dokazuje, da se je streljalo ljudem v hrbet. Kamnov, ki so baje na poročnika Mayerja leteli, pri takojšnji preiskavi niso našli. Ugledne priče dokazujejo, da na vojake ni letelo kamenje. Kakor besni so vojaki dirjali za ubežniki in so izpremenili fronto, da so mogli za njimi streljati. Poročnik Mayer je tudi pozneje izkušal na vojake vplivati, naj krivo pričajo in izpovedo, da je vsak le po enkrat ustrelil. Tudi poznejšega pro-vokatoričnega obnašanja poročnika Ma-yerja ne more noben resen človek in tudi ne vojaška uprava odobriti. Govornik zahteva v imenu celega slovenskega naroda, da se 27. pešpolk iz Ljubljane odstrani in se taki dogodki enkrat za vselej potom strogih naredb preprečijo. Nadalje naj se pri izgredih ne pošlje na azistenco nezrelih miadeničev, temveč starejše častnike. Konečno pa je priporočati, da se pri pouličnih demonstracijah, ako se res izkaže potreba, da se strelja, uporabljajo puške z malo streliv-110 močjo, kakor je to vpeljano v ltaiiji in na Francoksem. Z ljubljanskimi dogodki se je v isti seji bavil tudi delegat Klofač nekako takole: Dogodki v Ljubljani jasno dokazujejo, da bo treba §§ 70, 71 in 72 službenih določil, ki se nanašajo na rabo orožja v slučaju nemirov, izprerneniti. Predvsem je treba zahtevati, da v takem slučaju vse odredbe ukrenejo politiški uradniki pod odgovornostjo politiške oblasti. Kar se tiče postopanja vojaštva v Ljubljani, je brezdvomno dokazano, da se je ljudem v hrbet streljalo in je neresnično, da bi se bilo v vojake metalo kamenje, kar vse verodostojne priče soglasno zanikujejo. Govornik opozarja vojnega ministra na razglednice vojakov 27. pešpolka, ki so v njih slavili zmagoslavje nad žrtvami. Razglednice hrani poštno ravnateljstvo v Trstu. Govornik je prepričan, da je krvoprelitje v Ljubljani bilo domenjeno in opozarja na to, kako častniki v Ljubljani Mayer-ja slave za junaka. Vojna uprava mirno ignorira take dogodke, ki tako globoko posegajo v nacionalno življenje v Avstriji, in potem od prebivalstva zahteva žrtev za armado. Govornik zahteva, da se proti poročniku Mayerju uvede takoj vojaško-sodno postopanje, njega zapre, polk pa tako dislocira, kakor odgovarja narodnostnim razmeram v garnizijskih krajih. Ministrska krizo. Ministrski predsednik baron Beck je v ponedeljek v Pesti vladarju poročal o demisiji čeških ministrov dr. Fiedlerja in Praška. Kocka ni še padla, kar je povsem naravno. Baron Beck se mora najprvo v razgovoru s češkimi in nemškimi voditelji prepričati, ali je še sploh mogoča sedanja koalicijska vlada. Včeraj popoludne je zborovala parlamentarna komisija češke narodne zveze, ki je soglasno odobrila de-misijo čeških ministrov. S tem seveda pa ni še rečeno, da morata ministra brezpogojno odstopiti. Brez dvoma so češki zastopniki določili pogoje, pod katerimi ostaneta češka ministra v kabinetu. Danes do-poludne se je baron Beck pogajal s parlamentarno komisijo češke zveze, popoludne so zborovali zastopniki nemške narodne zveze. Danes ali jutri se odloči usoda koalicijske vlade. Trditi ne moremo, pač pa domnevati, da baron Beck z ozirom na vnanjo politiko naše države in bližnji vladarjev jubilej zveze zopet lonce in vsaj začasno poravna krizo. Poučna pa je tem povodom zopet stara pesem nemških politikov in njihovih glasil o »nečuvenem zatiranju« nemškega naroda v Avstriji. Celo oficiozni »Frem-denblatt« zvrača vso krivdo za praške izgrede na češke poslance. Oficiozus previdno pozabi, kaj so nemški poslanci počenjali v češkem deželnem zboru od 24. septembra do 16. oktobra. Z divjo in siro- vo obstrukcijo so preprečili vsako razpravo deželnega zbora, da onemogočijo neljubo jim volivno reformo. Nemški zapisnikar je bil le prazen izgovor, volivna reforma pretveza, razdelitev češke kraljevine pa namen. Kar je bivši nemški voditelj praške kazine dr. Schmeykal pred več ko dvajsetimi leti proklinjal, to je danes nemška parola na Češkem. Narodno avtonomijo hočejo, menijo pa v smislu vseneinškega programa ločitev nemških pokrajin . . . Za poulične izgrede gotovo niso odgovorni resni češki politiki. Tudi češki listi so svarili pred izgredi, dočim nemško časopisje dan na dan neti ogenj prepirov. Ako velja načelo, da ulica ne sme vplivati na politiko, potem so Nemci v obmejnih pokrajinah prvi, ki naj reko: Mea culpa. Zanimivo je tudi, da se že oglašajo Beckovi dediči. Dunajski tednik, ki še vedno žaluje za Korberjem, očita Becku, da kot novodobni Herostrat uničuje nemška mesta ter Nemce povsod pritiska ob steno. Tak mož je po mnenju Korberjeve-ga oprode nevreden, da bi s koalicijsko vlado praznoval vladarjev jubilej. Kakor Korberja gotovo še druge skomina po božičnem drevescu, ki zažari v zlatu že dne 2. decembra . . . Vsi na krov! Tako odmeva v gozdu nemškega časopisja. V vojni tabor vabijo tudi črne krščanske socialce. V sili hudobec žrč tudi muhe. Krščansko-socialni minister dr. Gessmann je odgovoril tem pti-čarjetn na shodu v Kremsu. Kot Nemec seveda ni smel zatajiti svoje krvi. Opozoril pa je nemške šoviniste na svetovne dogodke, ki so veliko večjega pomena za državo, nego nemška obstrukcija v češkem deželnem zboru. Redna politika odločuje usodo narodov, ne pa trenotno razburjenje. »Ako Nemci ne razumejo časa, ko mora Avstrija zbrati vso svojo politično moč proti Madjarom, prevzamejo največjo odgovornost«. Sicer pa, pravi Gessmann: Najpreje moramo vedeti in poznati vzroke obstrukcije, potem moremo šele govoriti o nemški vzajemnosti! Ta jasen odgovor je tudi poroštvo, da se kriza poravna. Krščanski socialci ne hodijo v vse-nemški mlin. DEMONSTRACIJE NA ČEŠKEM. Praške demonstracije. Zdaj dohajajo nekoliko jasno uradni brzojavi o praških pouličnih izgredih, ki izpopolnjujejo dosedanja poročila. Dne 19. t. m. so se zbrali na Pfikopih in na trgu Sv. Vaclava demonstranti. Policija jih je razgnala, a ker so jo ometavali s kamni, so pozvali na pomoč vojake. Došli sta dve stotniji 91. pešpolka, ki sta izpraznili Pfi-kope, stotnija 11. pešpolka je pa izpraznila trg Sv. Vaclava. Kakih 300 demonstrantov je korakalo proti Zižkovu, da napadejo nemško šolo, a policija jih je razkropila. Del je pobegnil v Kraljeve Vinohrade, kjer sta stali dve stotniji 75. pešpolka. Neki demonstrant je vrgel za nekim policistom, ki je peljal nekega demonstranta v zapor, kamen. Proti policiji je bila tudi vržena železna palica. Uradni brzojav brani policijo proti napadom nemških listov, češ, da ni storila svoje dolžnosti in se sklicuje, daje aretirala 76 oseb, da je bilo ranjenih več policistov, ki so nastopili proti demonstrantom z orožjem. V ponedeljek je vrgel neki češki krojač na trgu sv. Vaclava likalo na polkovnika 31. pešpolka Schreiberja, ki je bil zadet na vratu. Več častnikov in vojakov je hitelo proti oknu, skozi katero jc bilo vrženo likalo, a storilca, niso dobili; zasledovati ga pa niso imeli časa. Vojaštvo radi tega ni streljalo! Praški mestni svet je v izredni seji 1(). t. m. protestiral, da se po nepotrebnem poziva vojaštvo na pomoč, ko zadostuje policija. Dne 20. t. m. pozno ponoči so demonstranti razbili več šip. V ponedeljek je bilo več manjših demonstracij proti nem- škim dijakom. Policija je zelo ostro nastopila in takoj rabila orožje. Nemci se boje nadaljnih demonstracij. Nemška demonstracija v Karlovih Varih. V Karlovih Varih so se vršile v ponedeljek zvečer nemške demonstracije proti Čehom. Nemški demonstranti so hoteli napasti »Besedo«, a so bili zaprti vsi dohodi. Nemci so korakali proti hotelu »Metropol«, a policija in orožniki so patudi to zabranili. Demonstranti so obmetavali policijo in orožnike s kamni. Ranjena sta lahko neki policist iu neki orožnik. Policija je nastopila nato s sabljami. Demonstranti so se podali nato pred češko prenočišče »Slavija«. V Panoramski ulici so razbili okna poslovodji »Besede« in več češkim trgovcem ter odtrgali nekaj napisov. O polnoči je bilo mirno. Nastopila sta proti demonstrantom okrajni glavar in župan. Zaprli so eno osebo. Karlovarški mestni svet je izjavil, da so defnonstracije posledice češkega izzivanja in da Nemci ne morejo preje zagotoviti miru, dokler ne nastane mir v Pragi. Konfiskacije. »Narodni Listy« so bili konfiskovani v ponedeljek in torek. Konfiskovan je bil tudi »Den«. Češki listi poročajo, da je izzvalo demonstracije postopanje nemških buršov, ki so bili tako drzni, da so peli za policijskim kordonom »Die Wacht am Rhein«. Med nemškimi študenti je bil tudi nemški rektor profesor dr. Jaksch. Češki demonstranti so s klici: »Proč z nemškimi napisi«, »maščevanje za Ljubljano«, pričeli odstranjati nemške napise in jih veliko odstranili, kakor poročajo »Narodni Listy«. Bolkon. Turtko-nustrllskl sporazum? Od diplomatiške strani se poroča: Avstrijski poslanik v Carigradu mark-grof Pallavicini je turški vladi predlagal sledeče: Turška viada potlači bojkotno gibanje in prizna molče aneksijo Bosne ter Hercegovine od strani Avstrije, zato Avstrija Turčiji jamči za posest Sandžaka na ta način, da Turčija Avstriji dovoli, da sme slednja, kakor hitro se kdo misli Sandžaka polastiti, Sandžak takoj zasesti iti ga varovati v korist Turčije, dokler ne nastopijo zopet normalne razmere. Tozadevna pogajanja sc že vrše; govori se tudi, da so že sklenjena, vendar pa se ne bodo še oficielno razglasila, ker Turčija Anglije ne sme tako hitro iznenaditi. Avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve je velevlastem naznanilo, da Avstrija pod nobenim pogo'eir. ne bo dovolila, da Sandžak zasedeta Srbija ali Črna gora. Informirani krogi sodijo, da se v kratkem sklene avstrijsko-turški sporazum. BOL.GARSKO-TURŠKI SPORAZUM. Mednarodne konference ne bo? Ca r i g r a d , 20. oktobra. Mladoturški delegati, ki so odšli v Sofijo, so z bolgarskim zveznim odborom sklenili sporazum. glasom katerega imata turška in bolgarska vlada imenovati delegate, da poravnavajo vse sporne točke med obema državama. V kratkem se poda v Carigrad bolgarski diplomat, da začne pogajanja. Zato je tudi vojna nevarnost popolnoma ponehala. Ker je torej Turčija pripravljena svoje sporne zadeve z Avstrijo in Bolgarijo rešiti sama, se resno dvomi, ako bo sploh treba mednarodne konference. Za-raditega se sodi, da bo ruski minister za zunanje zadeve moral odstopiti, ker se je nasproti Aercnthalu zelo blamiral. Položi] o Srblll. Mir pred viharjem? (Poročilo našega dopisnika.) Belgrad, 19. okt. Vojno razpoloženje v Srbiji ne popušča, nasprotno, je še narastlo, posebna zdaj, ko se čujejo od povsod glasovi, da Srbija nima od eventuelne konference velesil ničesar pričakovati. Vladajoči krogi uvidevajo resnost položaja in so vse ukrenili, da se ogorčenost in užaljenost naroda ne javlja v kakih novih demonstracijah, ki bi mogle povzročiti krvoprolitje po celi Srbiji. Zato se je izdala naredba, da se morajo odslej od strani sklicateljev vsi shodi naznaniti oblasti in da bodo za red na njih sklicatelji odgovorni. Proti vsakemu neprijavljenemu shodu se bo postopalo z vso ojstrostjo zakona. Ta naredba ministra notranjih stvari je popolnoma protivna obstoječemu društvenemu zakonu, kar dokazuje, da se je vlada odločila za vsako ceno preprečiti demonstracije, ki bi mogle sovražnikom Srbije nuditi v roke orožje proti nji. Nikakor pa se te odredbe ne sme smatrati kakor poizkus potlačiti bojaželjno strujo, kajti tako vlada kakor skupščina sta odločno za vojsko, ako se mirnim potom Srbiji ne bodo izpolnile njene zahteve. Ha je temu res tako, dokazuje vladno glasilo »Samouprava«, ki neki članek od 19. t. m. (»Evropa i srpski narod«) zaključuje tako-le: »Ali i srpski narod hoče da živi, da se slobodno i samostalno razvija. On je stekao i pravo na to, i svojom bor-bom za slobodu, i svojim lojalnim pošto-vanjem medjunarodnih ugovora, i svojom kulturom. On če umeti i da se založi za ta prava, ap, ili da pobedi ili da dostojno umre. Njega su gonile, a 4 veka držale pod pritiskom sile mnogo jače od onih, koje mu danas prete. On može po-srnuti ali ne i pasti. Ali, kada se jednom digne, umeče, a biče i kadar, da se oduži za napravde, koje mu se čine. Njegova borba biče zabeležena u analima svetske istorije kao ružna svedočba o pravičnosti i moralu današnje evropske civilizacije. Jer, on neče u borbu pljačkačku, u borbu za tudju imovinu. On če sav listom ustati u borbu za slobodu, za život in opstanak. Ta je borba sveta, jer se vodi za red i zakon, za prava čovečanstva. Ona če Evropi doneti potrese, o kojima ova i ne sluti. Ona če, za naše pleme, zadobiti sve što pošteno misli u čovečanstvu. Jednom reči: Srpski narod boriče se za pravdu i pravo, i od te borbe ništa ga ne može zaustaviti . . .« Iz tega je razvidno, da tudi vladni krogi smatrajo v slučaju, da jim velesile ne ugode, edinole boj z Avstrijo za zadnje sredstvo. Če ne zmagajo, mislijo, bodo vsaj slavno umrli in dokazali, da so vredni potomci onih junakov, ki so prelili že toliko krvi za svobodo. Demonstracije v Belgradu. (Od našega dopisnika.) Be 1 g r a d , 19. oktobra. O demonstracijah in izgredih proti avstro-ogrskim trgovinam poročam, da so prvi začeli metati kamne otročaji in sicer najprej na firmo Josipa Panteliča, predsednika avstrijske kolonije. Ker je nekdo demonstrante izzival, je množica hotela hišo razrušiti, kar je policija z veliko težavo preprečila. Firmo so razbili. Nato so posamezni oddelki po mestu pobili še sledečim trgovcem: Tiller, Neumann, Umlauf, Rosa Stern, Mayer, Schwarz, Rosenfeld, Mar-ker, sami Judi. Razbili so pomotoma tudi firme nekaterih srbskih podanikov. Druge škode se ni napravilo. Orožništvo ni moglo napraviti redu, zato je ob 9. prikorakal 7. pešpolk. Ljudstvo je takoj nehalo demonstrirati ter je sprejelo vojake s klici: »Živela srbska vojska! Doli z Avstrijo!« Poveljnik je pozval občinstvo, naj se razide, če ne, bo rabil orožje. No, ljudstvo se ni razšlo, temveč je do 11. ure stalo kraj vojakov in jih aklamiralo. Ob 11. so vojaki odkorakali v vojašnico, ljudstvo pa jih je spremilo, nato pa se razšlo. Ob polnoči je ves Belgrad razun konstantnih veseljakov globoko spal. Škode je .3000 frankov. Povrnila jo bo vlada po uradni cenitvi. Danes so vse avstro-ogr-ske trgovine razun Panteličeve odprte, kupuje pa nihče ne pri njih, ker se bojkotirajo. Vse obsoja demonstracije in poživlja na pameten in trezen bojkot. Srbski prestolonaslednik. Srbski prestolonaslednik Jurij je v in-tervievu dejal dopisniku »Journaia«, da Srbija vsled avstrijske nasilne politike tako silno trpi, kakor da bi ji kdo iztrgal iz života čreva. V Hercegovini se je rodil največji srbski narodni pesnik in iz vseh delov okupiranih provincij prihajajo protesti. Srbija bo morda primorana napovedati vojsko. Postavila bo 200.000 mož na bojno polje. Srbi so se bojevali proti Turkom, ki so vendar hrabri, pa se bodo tudi lahko proti Avstrijcem, ako jim konferenca ne da nobenega zadoščenja. Vendar pa Srbija zaupa Rusiji, Angliji, Italiji in Franciji, da tega ne bodo dopustile. Mir v Belgradu. Kdor ne bo shodov naznanil (glej dopis našega balgradskega poročevalca) bo plačal 10—150 dinarjev kazni ali pa bo sedel 2—20 dni, množico pa se bo razgnalo. Ministrski predsednik VeJimirovič se je zaradi protiavstrijskih izgredov pri avstrijskem poslaniku opravičil. Isto je storil belgradski mestni prefekt ter obljubil odškodnino za razdejanja na avstrijskih trgovinah. 20. t. m. je v Belgradu bilo vse mirno. Vlada je obljubila, da bo 40 kolovodij, ki so inscenirali izgrede proti avstrijskim trgovcem, strogo kaznovala. Več vseučiliščnih profesorjev odpotuje v inozemstvo, da pridobi svoje kolege za srbsko stvar. Varnostne naredbe ob Posavju in Podo-navju. Ustavljeni črnogorski brigadir. V Zagrebu je policija zadržala posebnega odposlanika črnogorskega kneza Nikolaja na kralja Petra srbske.ga, brigadirja Vukotiča. Vukotič se je* telegrafično obrnil na Aerenthala, ki je odgovoril, da se ima brigadirja pustiti naprej. Vendar so pa v Zemunu zopet ustavili njega in njegovega slugo, Vukotiča pustili naprej, slugo pa zaprli, ker so v njegovem kovčegu našli stvari, ki avstrijski policiji ne ugajajo. — V Zemunu so zaprli brezposelno guvernanto Ano Marjanovič, ki je mnogo občevala s častniki in kar je od njih izvedela vojaških stvari, poročala v Belgrad. — V Novem Sadu nadzoruje policija bel-gradskega stotnika Živkoviča. — V Zemunu preiskuje policija sleherni vlak in vsakega potnika, da se ne vtihotapi v Srbijo orožje. — Na južnem Ogrskem izku-šajo Velesrbi pridobiti srbsko prebivav-stvo za vstajo proti Avstriji. V Zemunu so nabirali že prostovoljcev. Policija je storila tej agitaciji energično konec. Monitorji pred Belgradom? »Siidslavische Korrespondenz« poroča, da se avstrijski krogi od dozdevnega miru v Belgradu ne dajo premotiti. Avstrijski monitorji so ustavili svoje strelne vaje in so se približali Belgradu. Zdaj leže pred Belgradom. Minister Milovanovič ima nalog, kakor poroča ista korespondenca, velevlastem izjaviti, da Srbija pod nobenim pogojem ne odneha od tega, da se ali aneksija Bosne razveljavi ali Srbiji dovoli kaka kompenzacija. Ce se to ne zgodi, bodo nastale nepreračunljive posledice. O vojski bo odločila izredna skupščinska seja, ko se vrne Milovanovič iz inozemstva. STALIŠČE AVSTRIJE V BALKANSKEM VPRAŠANJU. V odseku za zunanje zadeva v ogrski delegaciji je sekcijski šef grof Esterhazy v imenu ministra za zunanje zadeve izjavil, da hoče Avstrija s Turčijo kakor doslej živeti v prijateljskem razmerju. Mednarodne konference se Avstrija udeleži le, ako se o bosanskem vprašanju ne bo obravnavalo. Srbijo smo opozorili, naj bo zmerna. Bojkot proti avstrijskemu blagu in ladjam v Turčiji zopet narašča. V Egiptu se bojkot obrača tudi proti Angležem. V Turčiji pa nekateri angleški konzuli podpirajo bojkot proti Avstriji. Množica je v Dedeagaču angleškega konzula aklamirala. Ladji avstrijskega »Lloyda« »Maria Theresia« in »Tirol« v Dedeagaču nista mogli izkrcati blaga. Občinski svet ljubljanski. Ljubljana, 20. oktobra 1908. Predsedstvena naznanila. Seji predseduje župan Ivan Hribar, ki naznanja, da se je zahvalil sofijski župan za čestitko ob proglasitvi neodvisnosti Bolgarije. (Živio-klici.) Na znanje se vzame pismo »Osrednje zveze slovanskih časnikarjev«, ki izjavljajo, da slovanski časnikarji nikdar ne pozabijo krvi slovenskih mladeničev. (Živio.) Gospa Mira Kosova je poslala 500 kron za ranjence iz Rusije. (Živio.) Prečita mnogo sožalnih pisem, ki se vzamejo na znanje. »Mladika« se zahvaljuje za podporo 1000 kron. Lastninska pravica in pravne razmere novega župnišča pri sv. Jakobu. Po poročilu obč. svetnika Plantana, ki poroča, da prispeva cerkveno predstoj-ništvo cerkve sv. Jakoba k zgradbenim stroškom 1,3.000 kron, ko postane lastnik nadarbina župnijske cerkve sv. Jakoba, se sklene, da se prepiše svet nadarbini sv. Jakoba. Prepiše se v zemljiški knjigi tudi ostali svet, za zagrebško državno cesto, da bo 8 metrov široka, trotoarji pa mestu. V šolski odbor obrtno-nadaljevalne šole se izvolita gg. AHton Likozar in Jakob Dimnik. V stalni mestni zdravstveni svet se izvolijo drv pl. Blei\veis, Trnkoczy in dr. Oražen, Štefan Lapajne in Edvard Schlegl. Poleg dr. Krajca in Duffe zastopata dr. Demeter vitez Blei\veis in dr. Iilner. Izpremetii se tudi nebistveno šta-tut zdravstvenega sveta. Župan je imenoval za člana še nadalje mestnega nadko-misarja Jakoba Tomca. »Promet in gostilna« se naroči v 10 izvodih, ki se razdele šolskim in drugim knjižnicam. Dr. Oražen pripominja, da ni naročilo veliko, a to bodi v vzpodbudo konzorciju. Govori o važnosti strokovnih listov. Vdovsko in slrotlško pokojninsko društvo zdravnikov dobi trajno letno podporo 200 kron. Poljski čuvaj za krakovski in trnovski log. Namesti se poljski čuvaj za krakovski in trnovski log proti letni plači 600 kron. Nakup delnic »Delniške družbe za plinovo razsvetljavo. Obč. svet. Plantan poroča o dolgotrajnih razpravah mestne občine z »Delniško družbo za plinovo razsvetljavo«. Navaja, da jc Bamberg ponudil plinarno županu v nakup. Dne 27. junija 1906. se je sklenilo, da se nakupi 200 delnic in poljubno število nadaijnih delnic. Župan ie nakupil dozdaj .348 delnic za 355.655 K, le 148 delnic še ni nakupljenih, a se bodo še kupile. Kranjski dež. zbor naj se naprosi, da dovoli mestni občini najeti posojilo 420.000 K proti 41/i%, ki naj se amortizuje v 50 letih. Posojilo se bo izplačlo v 50 letih s podjetjem samim. Pri glasovanju konstatuje župan, da je navzočih 24 občinskih svetnikov, ki soglasno glasujejo za predlog. Jaslice za dojenčke in otroško varova-lišče. pri c. kr. tobačni tvornici sklene se; da se tozadevna peticija krajne skupine delavstva c. kr. tobačne tovarne glavnemu ravnateljstvu, podpira. Glede na delavska stanovanja je rekel poročevalec dr. Blei-weis, da tam pri starem pokopališču delavske hiše tudi ne bodo tako daleč, da bi ne mogli tam stanovati delavke in delavci tobačne tovarne. Stanovalo bo tam tudi lahko tobačno delavstvo, če bo prispevala k stroškom tudi tobačna režija. Župan je že stopil v dogovor za večjo podporo pri zgradbi delavskih hiš s tobačnim glavnim ravnateljstvom. Odgovora še ni dobil, a upa, da bo ugoden. Prošnja krajevne komisije namigava, da bi tudi delavstvo samo prispevalo jaslicam in zavetišču. Mestna višja dekliška šola. Ker vladni svetnik Senekovič ni več občinski svetovalec, se je umaknil iz ku-ratorija »Mestne višje dekliške šole«. Izreče se mu za njegovo delovanje v kurato-riju najiskrenejša zahvala, zahvala pa tudi prof. Novaku in stavb, svetniku Franu Pavlinu. Računski sklep mestne elektrarne. Računski sklep mestne elektrarne se odobri. Izkazuje dohodkov 326.209 K 72 v. Cisti dobiček znaša 50.129 K 58 v. Toka so proizvedli 10,44.3.007 hektovatov. Električna železnica. Dohodki so znašali 117.157 K 77 v, prebitek 377 K 73 v. Vozilo se je 969.259 oseb. Porabilo se je toka 289.1,38 kilovat-nih ur. Občinski svetnik Likozar pravi, da je kriva pasivitete uprava sama. Od sv. Jakoba do Dolenjskega kolodvora gre pozimi samo vsak drug voz skozi. Graja cone in primerja cono med pošto in Ambroževim trgom pa cono med sv. Jakobom in Koslerjevo vilo. Predlaga, naj občinski svet razveljavi sklep, po katerem naj pozimi vozijo vlaki od Koslerjeve vile naprej na četrt ure. Tudi naj se podaljša cona med sv. Jakobom in Koslerjevo vilo. Predloga se odobrita. Podžupan predlaga, naj se nasvetuje upravi, da sploh prena-redi sedanji način con. Se tudi odobri. Kongres AvstrlsKlh deželnih im za tujski promet u zlati Pragi. dne 11. In 12. oktobra. »Aj, nčsto vidim velikč, je-hožto slava hvčzd se doteka. Libuša. Kakor poročajo stari kronisti, je knje-ginja Libuša dozidavši praški grad vzkliknila prorokovalnc besede: »Aj, vidim veliko mesto, čigar slava se dotika zvezd.« To prorokovanje se je v teku stoletij izpolnilo in se v sedanjosti od leta do leta še izpopolnjuje. Praga je danes sijajno središče slovanske kulture in mesto, čigar slava se je razširila po celem svetu. Uspehi, ki so jih dosegli Cehi na znanstvenem, gospodarskem in trgovskem polju, so tako veliki, da lahko uspešno tekmujejo z največjimi drugimi narodi. Letošnja jirbilej-ska razstava v Pragi je odprla celemu svetu oči, da izprevidi, da slovanska kultura deloma že presega druge kulture. Zanašajoč se na tako podlago, nikakor ni bilo predrzno, da je pri zadnji centralni konferenci avstrijskih deželnih zvez za kulturni promet, ki se je vršila meseca junija na Dunaju, I predlagal zastopnik češke deželne zveze za tujski promet, nadsvetnik Novak, naj se prihodnji shod vrši v Pragi. Mimogrede moramo namreč omeniti, ker je to Ie malokateremu znano, da že tri leta sem obstoji na Dunaju nekak parlament v mi-;iijaturi, na katerega pošiljajo vse avstrijske deželne zveze za tujski promet svoje delegate, da zborujejo o vprašanjih tujskega prometa pod predsedstvom od leta do leta izvoljenega predsednika. V tem malem zboru je zastopana cela Avstrija. Ta zbor se posvetuje o vseh skupnih prometnih zadevah in vodi vse obravnave z različnimi ministrstvi. Ti shodi so se doslej vršili izključno na Dunaju in prva izjema se je storila s tem, da se je sprejelo vabilo češke deželne zveze in se proglasilo, da se vrši prihodnji shod 11. in 12. oktobra t. 1. v Pragi. S tem so doseglf Cehi velik mo-raličen uspeh, ker so dali vsem zastopnikom prometnih zvez — in ti spadajo med najodličnejše sloje — priliko, prepričati se o velikem napredku, ki sta ga storili Češka in zlata Praga v zadnjem času. Priznati pa se mora, da so vsi faktorji v Pragi, uvažujoč veliki pomen tega kongresa, sporazumno in marljivo priredili vse, da so udeleženci shoda dobili utis občudovanja in spoštovanja do češkega naroda in njegovega glavnega mesta. V večer 10. oktobra je bil v veliki jedilnici Fran Josipovega kolodvora sprejem došlili delegatov. Čudili smo se krasnemu kolodvoru, ki se sedaj prezidava in bo eden največjih centralnih kolodvorov ,v Avstriji. Začudili smo se pa še bolj, ko smo videlivčeškem krogu, ki se je sešel na kolodvoru, mnogoštevilne državne in deželne poslance, svetovalce trgovske zbornice in druge odličnjake. Bilo jih je nad 30. Že prvi vtis je bil torej najugodnejši. Videlo se je, da se v Pragi najodličnejši faktorji zavzemajo za tujski promet, da se torej Čehi temeljito lotijo tega, kar vzamejo v roke. Prvi so prišli Slovenci, in sicer kot zastopnika kranjske deželne zveze dr. Krisper in tajnik Mencinger, in kot zastopnik goriške deželne zveze dr. Treo. Razume se, da je bil sprejem izvanredno prisrčen. Ob 10. uri zvečer so se pripeljali delegati drugih kronovin in zastopniki ministrstev. Tudi ti so bili gostoljubno in prijateljsko sprejeti. Že prvi večer se je torej pričelo prijateljsko in prijetno občevanje. Drugi dan se je vršila glavna skupščina v veliki dvorani trgovske in obrtne zbornice praške. Poprej so si že ogledali zborovalci veliki potovalni biro, ki ga ima češka deželna zveza na Josipovem trgu in čigar ureditev je vse presenetila. Vsak delegat je dobil od češke deželne zveze kuvert, v katerem se je nahajal ilustrovan, krasno vezan vodnik po Pragi, vabilo na razstavo ter vabilo na častni zajtrk v mestni dvorani. Obenem je dobil tudi vsak zvezek s prostimi vstopnicami do vseh praških znamenitosti. Ob pričetku zborovanja je pozdravil predsednik ces. svetnik Kessler iz Dunaja, ravnatelj znane firme Cook, došle, ki so se razven Tirolcev polnoštevilno odzvali vabilu. Najprvo se je sklenilo, da se spremeni statut centralne konference in da se tudi glede vodstva izvrše izpremene. Druga točka je bila posvečena državnim podporam, ki jih dobivajo deželne zveze. Pri tej razpravi se je izkazalo, da so vsi avstrijski narodi edini glede želje po večjih subvencijah, ker se je storil brez razlike narodnosti in vere soglasen sklep, da se morajo državne podpore zvišati, kar je zastopnik delavskega ministrstva tudi obljubil, povdarjajoč, da ministrstvo uvideva velike zasluge, ki so si jih pridobile posa-' mezne deželne zveze v zadnjem času, ker delujejo vse z veliko vnemo in vztrajnostjo. Jako zanimiva je bila tudi tretja točka, namreč zboljšanje železniških zvez iz Rusije v Avstrijo ter odpravo sitnosti, ki se jih še vedno dela s potnimi listi. Prvi je posegel v debato zastopnik Galicije, ki je posebno povdarjal, da Poljaki i z G a-licije ne marajo iti več v leto v i š č a v Nemčijo, in da torej pozdravljajo vsako olajšavo, ki se izvede v prid poljski turistiki, da morejo priti v Avstrijo i 11 ne v Nemčijo. Zastopniki Predarlberškega, Solnograškega. Zgornje in Nižje Avstrijskega, Štajerskega in Koroškega so se vsi vneli za to, da se ruskim turistom kolikor mogoče olajša pot v Avstrijo, ker je to za Avstrijo raz-ven Tirolske, ki pa ima že itak velikanski promet, potrebno in velike važnosti v narodnogospodarskem oziru. Zastopnik železniškega ministrstva je obljubil, da bo te predloge upošteval in potrebno ukrenil. Dnevne novice. + Gorica. Vodstvo S. L. S. je sklenilo v zadnji seji, da naj »Slovenec« ne priobčuje več polemike o notranjem sporu goriške S. L. S. zaradi taktike v deželnem zboru, ker se ti dopisi zlorabljajo i od liberalne strani in da naj to notranje sporno stvar naši somišljeniki na Goriškem poravnajo sami med seboj čim preje tem bolje na podlagi organizacijskega statuta, po katerem odločuje v načelno važnih vprašanjih zbor zaupnikov, v taktično važnih zadevah izvrševalni odbor, v najskrajnejši sili pa vodstvo stranke. + Iz deželne bolnice. Vč. gosp. ku-rat Gregor Flis je prestavljen in vršita odslej službo vč. gg. Ivan Šporn in Jan. Po-.nikvar. — Kot volonter je sprejet g. Fran Petrovec. + Iz deželne službe. Stavbinska ad-junkta sta imenovana praktikanta gg. Leo Mencinger in Ciril Znideršič. Kot volonter pri deželnem knjigovodstvu je sprejet g. Srečko Pavlin. + Revizija trase za belokranjsko železnico bo 26. t. m. in naslednje dni. + Deželna kultura. Deželni odbor je sklenil resolucijo na vlado, naj se pogozdovanje Krasa razširi tudi na politične okraje Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. -f- Mlekarski tečaj priredi prihodnje leto deželni odbor na Vrhniki. + Obrtnonadaljevalne šole. Deželni odbor je imenoval kot svoja zastopnika v nadzorovalni odbor obrtno-nadaljevalnih šol za tri leta: za Ljubljano Ivana Kregar-ja in za Kamnik Mat. Koželja, akademič-nega slikarja. -j- Zastop občine Rakek je v svoji seji dne 19. t. m. naročil županu, da vloži na deželno vlado pritožbo proti odloku okr. glavarstva v Logatcu, ki je zaukazalo dvojezične napise na krajevnih deskah. Nadalje je občinski zastop proglasil slovenščino za izključno uradni jezik in naročil županstvu, da zavrne vse nemške dopise. Naprosil je deželno vlado, naj primernim potom preskrbi zadoščenje slovenskemu narodu, ki so ga povodom ljubljanskih dogodkov nemški časopisi razkri-čali kot roparskega. Poziv zaradi hranilnic se zavrača, ker ta stvar ne spada v delokrog, ne v izročeno področje občine. -f- Slovenske šolske knjige. Deželni odbor je sklenil honorirati nove učne knjige, ki so jih izdali dr. Svetina, Al. Stroj, Društvo slovenskih profesorjev, ravnatelj Wiesthaler in dr. Tominšek za verouk, latinščino in grščino. + Nova slovenska učna knjiga za višje gimnazije. Naučno ministrstvo je dalo v predaprobacijo učno knjigo »Aritmetika in algebra za višje gimnazije«, ki jo je spisal g. prof. B. Matek v Mariboru. + V trgovini katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani se dobivajo svetinjice sv. Benedikta. Trgovina sama poskrbi, da se naročnikom svetinjice blagoslove od v to pooblaščenih gg. misijonarjev. Manjše svetinjice stanejo a 3, vin., večje 5 vinarjev. — V tej trgovini se dobivajo tudi ko-leki v prid obmejnim Slovencem, ki jih je izdala krščansko-socialna Zveza v Mariboru. Slovenci! segajte pridno po njih! + Odlikovanje. Tržaški cesarski na-jnestniški svetnik Alojzij Fabiani je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. — Drzen vlomilec prijet. Iz Špitaliča pri Motniku se nam poroča: Dne 17. oktobra pride organist ob tri četrt na 1. uro v cerkev, da pripravi potrebno za žeg-nansko nedeljo. Kar zapazi za velikim oltarjem sumljivega moža. Ker se mu je zdel sumljiv, ga zgrabi, potlači v eno klop ter pošlje svojega pomočnika ljudi klicat na pomoč. Ko pride gospod župnik z nabitim samokresom, ukaže dvojna cerkvena vrata zakleniti, pri zakristijskih vratih pa postavi moža s puško za stražo, dokler nista prišla orožnika iz Motnika. Pri osebni preiskavi sta se našla dva vitriha in od-lomljena pila, s katero je osumljenec ravno prej pri nabiralniku skušal vratica odpreti, kar se mu pa ni posrečilo; žabica ali zapiralnica je bila že zlomljena. Osumljenec je tajil odločno, da je hotel vlomiti. Pri njem se je našlo okoli 5 kron raznega denarja, najbrže ukradenega v kakem žup-jiišču ali v prodajalni. Kakor se vidi iz njegovih dokumentov, je to Andrej Dreven-šek, 34 let star, iz Dolene pri Ptuju. Pravi, da je agent, bil je nekaj časa tudi orožnik, po njegovi izpovedi že dvakrat kaznovan. Videti je jako nevaren in drzen vlomilec; postave je precej velike, obraza za-rujavelega in črnili, kratkih brk. Najbrže je on tudi pred dvema letoma v tej cerkvi poskušal svojo srečo, pa takrat ni imel take smole. — Gospod Karol Adamič, bivši organist v Selcih nad Skofjo Loko, je dobil službo kapiteljskega organista v Sinju v Dalmaciji, kamor je odpotoval v nedeljo zvečer. Adamič je sorodnik nesrečne žrtve ljubljanske in kakor vsi Adamiči, za glasbo jako nadarjen mladenič. Želimo tihemu in Ijudoinilemu gospodu mnogo sreče v novi domovini! — Novomeške demonstracije. Državno pravdništvo vodi sedaj preiskavo proti trgovcema Bergantu in Duriniju, kapel-niku Poulatu, zasebniku Ogoreutzu in delavcu Avžinu. Dolži se jih javnega nasil-stva. Okrajno glavarstvo bode baje klicalo na zagovor še več drugih, demonstracij obdolženih. Čuje se, da vodi državno pravdništvo predpreiskavo proti ju-ristoma Levcu in Skaletu ter poročevalcu Laknerju. Novomeščani so zelo ogorčeni. Saj se vendar ni ničesar zgodilo. — Velik požar v Trstu. Dne 19. t. m. zvečer je nastal v petem nadstropju Pu-kalovičeve hiše v ulici Revolteha v Trstu požar. Štirim družinam je zgorelo vse pohištvo, v spodnjih nadstropjih pa je voda napravila mnogo škode. Kako je požar nastal, ni znano. Po napornem delu se je gasilcem posrečilo ogenj pogasiti. Iskre so bile zažgale že tudi na dveh sosednjih dvoriščih. Vojaštvo je skrbelo za red. Pohištvo družine Sanzotti, v katere stanovanju je požar nastal, ni bilo zavarovano. — Smrtna kosa. Umrl je v Gorici su-plent na gimnaziji g. Fr. Ks. Lasciac, brat namestništvenega svetovalca v Trstu. — Umrla je v Gorici mati gospoda profesorja Gvaiza, gospa Ivana Gvaiz. Sneg je zapadel po vrhovih goriških velikanov. Krn se že ponaša z belo glavo, — Dobava meoa za avstrijski Lloyd je razpisana. Ponudbe do 20. novembra. Štajerske noulce. š Postojnčan radi nemških demonstracij v Ptuju pred sodiščem. Včeraj so v Mariboru sodili 251etnega starega, v Postojni rojenega in v Ptuj pristojnega slušatelja filozofije Arturja Lacknerja, ki je bil obtožen, da je 13. septembra v Ptuju vrgel jajce na Slovence in nekaterim poškodoval obleko in da je po Mariboru razbijal Slovencem šipe. Artur Lackner je pričeval, da je vrgel dve jajci, a trdil, da ni nikogar zadel, pobijanja v Mariboru jc pa tajil, dasi mu je bilo dokazano, da je bil v družbi radi pobijanja šip že obsojenih Jurschenagga, Laurentschitscha in Roma. Bil je obsojen le radi metanja jajc na tri dni zapora. š V konkurzu je trgovka Marija Logar v Velenju. š Demonstracije trgovskih pomočnikov. Včeraj so trgovski pomočniki v Gradcu demonstrirali pred trgovinama S. L. Schvvarz in »Grazer Kaufhaus«, ker trgovini nista bili ob 7. uri zvečer zaprti. Trgovini so takoj zaprli. l ufiljnnsKe noulce. Ij Dr. Krekovo predavanje o kartelih in trustih. ki se je vršilo sinoči v S. K. S. Z., je bilo veleznamenito. To ni bilo suhoparno razlaganje tvarine, marveč življenja in sile polna slika o tiranu, ki z brezsrčno, hladno krvoločnostjo vlada ves svet ter zastruplja vsa srca in vse javno življenje — od najvišjih do najnižjih — o velikem kapitalu. Dr. Krek nam je pokazal prve neznatne korake tega tirana ter nam natančno razkril vse stranpotice, po katerih je končno dospel do vsesvetske vele-moči, ki drži danes na vrvici vso družbo od revnega delavca in konsumenta do visokih glav, ki naj vodijo politiko, a v res-,nici pa tudi nje vodi tiran velekapital. — Prihodnji torek predava v S. K. S. Z. g. dr. Lampe. Na mnogoštevilen obisk je vabljeno vse zavedno ljubljansko občinstvo. Ij Na grobu narodnih mučenikov z dne 20. septembra zapojejo na Vseh svetnikov dan v »Zvezi slovenskih pevskih društev« združena ljubljanska pevska društva ob pol 4vpopoludne tri žalostinke. Ij Iz gledališke pisarne. Jutri, v četrtek se ponavlja velezabavna burka »Vražja misel«. V soboto se poje opereta »Valčkov čar«. Na praznik Vseli svetnikov se igra Raupachova žaloigra »Mlinar in njegova hči«. Prihodnja operna noviteta bode G. Saint-Saensova opera »Samson in Dalila«; vsebina je iz sv. pisma starega zakona ter nastopajo stari Hebrejci in Filistejci. Operetno osobje pripravlja Ivan Straussovo najboljšo opereto »Netopir« z gdč. Hadrbolcovo v glavni itlogi. Ij Gledišče. Preteklo nedeljo se je vprizoril igrokaz »V znamenju križa« v popolnoma razprodani hiši. Igralo se je dobro. Včeraj vprizorjena »Vražja misel« ni ničkaj duhovita, kakor bi sc pričakovalo po naslovu, izvajali so jo pa vsi brez izjeme zadovoljivo. Ij Popravljanje vodnjaka poleg mestne hiše v Ljubljani, katerega je izdelal slavni mojster Francesco Robba leta 1751, je pravkar v teku. Vsled dolgoletne rabe je začel vodni basin po malem popuščati jn je voda neprestano solzela na svetlo. Včeraj so začeli notranjščino tega basina popravljati s cementom. Umetniški spomenik je v splošnem še izvrstno ohranjen. Ij K včerajšnji notici »Nemško gledališče« imamo dodatno pristaviti, da je bil znani poročnik Mayer v loži z rezervnim »gfreiterjem« Malirom. Ij Nemška nadutost. Sinoči sta bila v kazinski restavraciji poleg drugih gostov tudi znani amater-fotograf Frohlich in Oroszyjev kontorist Henrik Schwings-hackl. Oba sta znana kot trdi nemški korenini. Toda Schwingshakl je menda še premalo ukoreninjen, ker Frohlich mu je v kazini zabrusil v obraz, da je »Bindischer« (Frohlich ne more izgovoriti črke W). Seveda je Schwingshakl vrnil psovko s primerno zaušnico. Nemška brata sta se konečno vendar pobotala in odšla. Da bi pa ponosna nemška korenina pokazala, da ni »Bindischer«, jc v Kolodvorskih ulicah napadla dva slovenska prižigalca javne razsvetljave z »verfluchte windische Bu-ben«. Nemški listi, kje ste? Ij V Ameriko jo namerava popihati Jožef Mulac iz Kastva, pa pred odhodom ni položil svojemu gospodarju računov) vrhutega pa še zapustil mnogoštevilno družino. Če se mu bode posrečilo, še ni gotovo. Ij Občni zbor »Kranjske hranilnice«. Uradni list »Laibacher Zeitung« objavlja poročilo občnega zbora »Kranjske hranilnice«. Predsednik dr. Sclioeppel je poročal o zadnjem naskoku na hranilnico ter izjavil, da so se sicer dvignile visoke svote, vsled katerih bo morala hranilnica svoje dajanje hipotekarnih posojil omejiti, da je pa zavod z lahkoto izpolnjeval vse obvezi nosti. Uložilo se je od 19. septembra do 19. oktobra okolu enega milijona kron, dvignilo pa skoraj šest milijonov 400.000 kron. Ij Častno svetinjo za 10-letno zvesto službovanje je dobil g. Alojzij Kajzelj, poslovodja firme Fr. Ks. Souvan v Ljubljani. Zupan Hribar toži Leopoldino Schvvarz. Leopoldino Schwarz, rojeno 1. 1889 na Dunaju, toži ljubljanski župan Ivan Hribar zaradi razžaljenja časti. Sodi g. sodni tajnik Bulovec. Sclivvarzovo zagovarja dr. Ambrositsch, obtožbo pa dr. Hribar. Obtožba očita Schvvarzovi, da je rekla 12. m. m. zvečer na Marije Terezije cesti: Jetzt hat dieser verfluchte Biirgermeister Hribar mit seiner Hetzerei ervvirkt dass sie ihm aus dem Parlamente hinaus schmeis-sen, es ist die Nachricht aus Wien schon da. Za Scliwarzovo, ki ni prišla k razpravi, poda zogovor njen zastopnik, ki izjavi, da obtoženka v obtožbi navedenih besed ni rabila. Priča Ivan Bajželj izpove, da je Schvvarzova trikrat ponovila v obtožbi navedene besede. Priča Alojzij Jenko potrdi, da je čul besedo Hribar, Bajželj mu je takoj povedal, kaj se je govorilo. Dr. Ambrositsch predlaga, naj se zaslišijo tri razbremenilne priče Schvvarzove, dr. Hribar predlaga, naj se odkloni predlog, ker pri dogodku sestra Beti Schvvarz ni bila navzoča. Sodnik objavi sklep, da se za-slišita mati Marija in Beti Schvvarz, kakor tudi priče, ki jih je navedel Bajželj, da jim je takoj povedal pri Figovcu, kaj da je govorila obtoženka o županu in odgodi razpravo. Beti Schvvarz se ne zasliši, ker ni bila pri dogodku zraven._ Telefonska m brzojavna poročila. TRI TISOČ LJUDI IZGUBILO ŽIVLJENJE. — 3600 HIŠ PORUŠENIH. London, 21. oktobra. V provinciji Šangčon je v groznem viharju bilo porušenih 3600 hiš. Tudi vladna poslopja jc vrtinec razrušil. 2700 ljudi je mrtvih. V nekem drugem okraju je razrušil vihar v treh vaseh 300 hiš in je okolu 1000 oseb mrtvih. POSVETOVANJA NEMŠKIH IN ČEŠKIH POLITIKOV. Dunaj, 21. oktobra. Danes so v stanovanju ministra Pradeja, ki je še vedno bolan, imeli posvetovanje nemški politiki in nemška ministra Marchet in dr. Der-schatta. Sklenili so konferirati z ministrskim predsednikom. Od vspeha te konference bo odvisno stališče Nemcev. Dunaj, 21. oktobra. Tu so imeli posvetovanje voditelji čeških strank in češka ministra. Iz Budimpešte sta se pripeljala dr. Kramar in Čelakovski. Po posvetovanju so konferirali z Beckom. Razgovor še ni končan in se bo nadaljeval jutri. KDO JE POMAZAL SPOMENIK CESARJA JOŽEFA II. V BUDJEJOVICAH. Češke Budjejovice, 21. oktobra. Do-gttano je, da so Nemci pomazali spomenik cesarja Jožefa 11. in nato zvalili krivdo na Čehe, da so vprizorili protičeško demonstracijo. DEMONSTRACIJE V PRAGI. Praga, 21. oktobra. Oblast je zaradi poročil o demonstracijah v Pragi konfi-skovala »Narodne Listy«, »Češke Slovo«, »Den«, »Pravo Lidu«, »Šport a hry« in »Bohemie«. Demonstracije so povzročili nemški burši, ki so izzivali z vsenemškimi tribojnicami, s »Heil«-klici in s petjem »Wacht ad Rhein«. NEMEC UBIL SRBA. Trst, 21. oktobra. Včeraj je bil pred tukajšnjimi porotniki na dve leti težke ječe obsojen 17 let star Nemec Viktor Brieger iz Gradca, ki je 24. maja zabodel Srba Dušana Hajica. MOHAMEDANSKA DEPUTACIJA NA DUNAJU. Sarajevo, 21. oktobra. Hrvatska korespondenca poroča, da se v kratkem poda velika deputacija odločnih mohamedan-skili Bosancev in Hercegovcev na Dunaj, kjer se na najvišjem mestu hočejo zahvaliti za aneksijo. Oglasili so se kot voditelji: Sarajevski župan efendi Kulovič, veleposestnik beg Dzinič iz Banjaluke, Ibrahim aga Kticukalič iz Brčke, Alibego-vič Alibeg iz Bihača in Adcm aga Mešič iz Tesanja. Ti delujejo na to, da bode deputacija mnogoštevilna. VUKOVIČU OSIGURAN MANDAT. Metkovič, 21. oktobra. V volivnem okraju kmečkih občin Metkovič-Gradac-Vrgorac je izvoljena večina volivnili mož, ki bodo volili kandidata Antona viteza Vu-koviča. GALIŠKI DEŽELNI ODBOR. Lvov, 21. oktobra. Poljski deželno-zborski klub je sklenil, da dovoli v deželni odbor ukrajinskega poslanca, 31 poslancev je bilo zato, da se voli Starorusina. OGRSKA VOLIVNA REFORMA. Budimpešta, 21. oktobra. Minister Andrassy bo pri prihodnji avdijenci cesarju predložil ogrsko volivno reformo v predsankcijo. ODPOSLANEC ČRNOGORSKEGA KNEZA O POLOŽAJU. Belgrad, 21. oktobra. Sem došli odposlanec črnogorskega kneza general Vu-kotič se je izjavil: Proti zadnjim dogodkom se Srbi morajo upreti. Treba pa je, da Srbija in Črnagora skupno nastopita, aa imata obe eno misel. Došel je, da se ustvarijo taki bratski odnošaji. Kljub vojnemu razpoloženju bo mogoče zabraniti vojsko do sestanka konference,' katero hočemo počakati, kaj se pa potem zgodi, nihče ne ve. Belgrad, 21. oktobra. Odposlanik črnogorskega kneza general Vukotič je včeraj zvečer došel sem. Ko je v črnogorski narodni noši sedel na voz, so visokošolci izpregli konje in ga peljali pred palačo ministrstva zunanjih zadev. Moštvo je pred palačo pelo narodne pesmi in prirejalo Vu-kotiču velikanske ovacije. SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK NAPADEL SVOJEGA OČETA? London, 21. oktobra. Tukajšnji listi poročajo, da je srbski prestolonaslednik kralja Petra, ki ga je karal, da hujskajoče govori proti Avstriji, napadel ter da so le navzoči častniki preprečili, da prestolonaslednik ni oklofutal svojega očeta. BOJKOT PROTI AVSTRIJI. Carigrad, 21. oktobra. Gibanje proti avstrijskemu blagu in bojkotiranje avstrijskih ladij narašča. V Tripolisu je ljudstvo preprečilo, da Lloydov parnik ni mogel izkrcati pošte. Vsled tega bojkota je nastala draginja in z draginjo narašča nezadovoljnost. SRBSKI ZUNANJI MINISTER V BEROLINU. Berolin, 21. oktobra. Danes se je raz-govarjal srbski zunanji minister dr. Milovanovič z nemškim drž. tajnikom in mu pojasnil srbsko stališče. RUSIJA IN KOMPENZACIJE. Frankobrod, 21. oktobra. Iz Peter-burga se javlja, da bo Rusija dogovorno z Angleško zahtevala kompenzacijo. Zahtevala bo, da v Mali Aziji provincijo Aserbeidšan temporerno okupira. RAZPOR MED JAPONSKO IN KITAJSKO. Pekin, 21. oktobra. Radi dogodka v Kantavu, kjer so Kitajce napadli japonski vojaki, zahteva Kitajska od Japonske zadoščenje in povrnitev škode. OSEBNI IN TOVORNI PROMET V ZRAKU. New York, 21. oktobra. Zrakoplovca Baldwin sta dobila naročilo, naj do prihodnjega leta zgradita zrakoplove za osebni in tovorni promet med Bostonom in bližnjimi mesti. * Angel] sužnjev. Brazilska povest. Kot 15. zvezek Spillmanovih povesti je izšla povest »Angelj sužnjev«, spisal Ambrož Schupp, prevel Ivan Pirnat, nadučitelj. — Ljubka, ginljiva povest iz Brazilije o življenju sužnjev bogatina Rodri-gueza in o angelju sužnjev, njegovi hčerki Mariji, ki se je popolno posvetila skrbi in pouku ubogih sužnjev in dosegla po svojem očetu, da je bila leta 1888. razglašena v Braziliji svoboda za sužnje. Snov v celi povestici je tako zanimivo zapletena ter ima toliko ganljivih prizorov, da knjige prej ne odložiš, dokler nisi prebral zadnje strani. Mladenka, ki pazno prečita to knjigo, videla bo, kako široko polje se ji odpira za njeno delo na krščansko-socialnem polju, posebno za vzgojo zanemarjene mladine. Ne tam, kjer vlada mrzla učenost, tam kjer kraljuje gorka ljubezen, tam je mesto za mladenke. — V mladini, ki bo čitala to povest, vzbujali se bodo čuti bratoljubja, da Bog ni ustvaril sužnja in prostega, marveč da smo vsi sinovi enega Očeta — enakovredni. — Povest je izšla kot XV. zvezek Spillmanovih povesti v zalogi »Katoliške B u kv a r 11 e« v Ljubi ja 11 i in velja 40 vinarjev, kart. 60 vinarjev. Izmed pre.j izdanih povesti te zeol priporočljive pripovedne zbirke na-.vajamo še posebej: »Prisega huronskega glavarja«, 60 vin. — »Boj in zmaga«, 60 v. — »Korejska brata«, 60 vin. — »Rdeča in bela vrtnica«, 40 vin. — »Zvesti sin«, 40 v. — »Kraljičin nečak«, 40 vin. — »Tri indijanske povesti«, 60 vin. — »Sultanovi sužnji«, 60 vin. — »Arumugam, sin indijskega kneza«, 40 vin. — »Ujetnik morskega roparja«, 40 vin. — »Praški Judek«, 40 vin. — Vsak zvezek trdo vezan stane 20 vinarjev več. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Antikvarijat »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani odda sledeča nova in nerabljena dela po znižanih cenah: 2 izvoda Kirsch-Luksch, Illustierte Gesch. der kath. Kirche. Wien. Vez. mesto 40 kron, samo 25 kron. 2 izvoda Kuhn, Allg. Kunstgeschichte. Die Werke der bildenden Kiinste vom Standpunkte der Geschichte, Technik und Aesthetik. Einsiedeln 1891—1908. Mesto 151 K 20 v, samo 79 K 80 v. OdtoRsodepospeJuJočo, Kisline raz-redčujoče. SS lithion vrelec proti vodni kislini, trganju, diab tes, želod nemu in črevesnemu — kvtaru, bolezn m v mehurju in ledvicah Itd. Dobiva se povsod, v Ljubljani 2o43 12-3 pri Mih. K-stnerju. MeteoreJogično poročilo. Višina n. mot en 306 2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm. = Čas opa-□ I zovanja 20 9. zveč. 21 7. zjutr. 2. pop Slani e barometra v mm 7422 Temperatura po Celziju Vetrovi Neho 1-2 sr. jvzh. del. jasno 416 40 1 0 2 47 sr. vzh. oblačno jasno 00 Srednja včerajšnja temp. 1-9°, norm. 9 7°. Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja ob smrti ter za številno vdeležbo ob pogrebu našega predragega očeta, oziroma deda, blagorodnega gospoda Luke Gradišnika jub. zdravnika na Vranskem izrekajo iskreno svojo zahvalo 2760 1-1 žalujoči ostali. Vransko, dne 20. oktobra 1908. TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 21. oktobra. Pšenica za oktober......11-98 Pšenica za april.......12 09 Rž za okt..........io-ll Oves za okt. ... 852 Koruza za maj 1. 1909 ..........755 Efektiv: neizpr. Ivan JanSa naznanja v svojem in v imenu soproge Matilde Janša tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svojega dragega očeta, oziroma starega očeta in tasta, gospoda Janeza Janša bivšega posstnika Železnfk ki je danes, v torek, dne 20. oktobra, ob II. uri dopoldne v 81. letu, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno izročil dušo svojemu Stvarniku. Pogreb dragega rajnika bode v četrtek, dne 22. t. m., ob 10. uri dopoldne na župnijsko pokopališče na Dovjem. Sv. maše posmrtnice se bodo darovale v župnijski cerkvi na Dovjem. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Ker se ni mogoče vsakemu posebej ustmeno zahvaliti za premnoge izraze tolažilnega sočutja in sožalja ob bolezni in smrti našega preljubega nepozabnega očeta, brata, strica, deda in pradeda gospoda Gašperja Prosenc posestnika in kljuSavnlSarskega mojstra izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno prečastitemu gospodu dekanu Bizjanu, £g. kaplanoma, blago-rodni rodbini državnega in deželnega poslanca gospoda Povšeta, gg. pevcem in izobraževalnemu društvu srčno zahvalo. Prav posebno pa se še zahvaljujemo rodbini Tomčevi, ki je ob bolezni in smrti našega očeta nam vsem izkazala posebno požrtvovalnost. BOUILlON-KOCKE (gctcua goucja ju^e) so pripoznano najboljše! Natančno naj se pazi na ime MAGGI in varstveno H :: znamko križno kocko. :: mu Druge kocke niso Maggi-jeve. Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne službe okrožnih zdravnikov in sicer: I. ¥ Grosupljem z letno plačo 1600 K 2. na Raki z letno plačo 1400 K 3. na Trati z letno plačo 1600 K Z vsako teh služb je združena aktivitetna doklada 200 K. Razun tega bo prejemal okrožni zdravnik v Grosupljem še od zdravstvenookrožnega zastopa prispevek letnih 600 K, dokler ne dobi železniško-zdravniške službe v Grosupljem. Prosilci za eno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 2756 3 1 25. novembra 1908 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 20. oktobra 1908 Bolni ne želodcu iečejo in naj^eio tolažbo in zdrarje z rži vanjem pravih llrHdj-ievih želodičnih kapljic. ker se po knuk- nt uporabljanju tega stiiroznanfga sredstva odstr^njajo vse slabosti in nepi ije ne posledico kakor ▼rto-glan gt, slabost, glavobol, slaba prebar-Ijabja, '.uprtost in po tej povzročena utrujenost in onemoglost. K«?r se pogosto prodajajo por a- tMHnjn, zahtevajte vtdno le pristne Brady jeve želodčne kapljice, ki imajo i>a zun. nj^in ovitku in naf*.d la razen .Marijine pod« be s cerkvijo kot varstveno znamko tudi podpis ^^^^ Najvarnejši pred p-nareja- C\frtst j ri izdelova cu C. Brady-ju, lekarna, Dunaj I. Floisch > arkt J/46*, kjer »urno 6 steklenic K B — ali 8 dvojne s'oklenice K 4 BO franko in popolno brez vsakih stroškov. 2745 6—1 a [Dež lekarna pri,.Mariji pomagaj"} paulu$-bril{eti najboljša kurilna moč, 800') kalorij, ravnokar došli. 83r Premoq-kosovni k orehovnik itd. 5000 kalorij, brez kamenja in prahu po znižani ceni, na cele vagone direktno, pod premogo-kopno ceno, priporoča glavna zaloga premoga I. Paulin, Ljubljana, Nova ulica. 27b7 3-1 Sprejmem 2754 2-1 nadmlinarja za valjični mlio. Nastop dne I. novembra; mesečna plača po dogovoru. ANTON POLANC, Radeče pri Zidanem mostu Leustek Ljubljana, Resljeva c. I zraven cesarja Franc Jožefovega jubil. mostu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dor e*o med. ribje olje .TkUfe Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano tanno = chinin tinktura za lase, katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K. 2700 Slovita Melnsine ustna in zobna Vflrffl delu)e izborno proti zoboboiu in gnji-* "Ua lobi zob utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po rajnih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. V najem oddajam takoj m «r lepo prostrano klet 2566 v Spodnji Šiški. 3-3 lstotam razprodajam različen inventar in blaoo, kakor sode, kad>, rakijo, sli-vovko, brinjeveo itd., itd, Karol Meglic, astnik tvrdke Lavrtnčič & Domicelj Dunajska cesta št. 32. PRIL I Ker se mi je posrečilo prevztti neko zamujeno posiljatev velikanske panije površnikov proti neprimerno nizki ceni in mi nedostaje prostora oddam l \ 595 67 fine površnike za gospode po K20— fine površnike za dečke po K I2--. P«rinilti so razitouiieni v izloibab. mm oblek. «1. HUNl* Ljullj pod ,,NARODNO KAVARNO« Dvorski trg štev. 3. n Iščite vedno povsod cenejše! Ali najcenejše in najboljše kupite le samo v konfekcijski trgovini Angleško skladišče oblek, O. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5. Priloga 242. itti?, ,»Slovenca*9 dnč 21. oktobra 1908 Podružnica - v Splfetu - - Delniška glavnica - K 2,000.000. Ljubljanska krgditna banka v Ljubljani, Stritarjeve niice sprejema vloge na knfižlce in na tekočI račun ter je obrestuje od dne vloge po Kupuje in prodaja vred- MB^ JV || Q| Kupuje in prodaja vred- nostne papirje vseh vrst fcsgpr !Ma - - nostne papirje vseh vrst s po kulantnem kurzu. ^^ ™ I*' ^^ Podružnica - v Cclovcu - Rezervni lond K 200.000. Preustave ob nedeljah in praznikih: Cene prostorom: l«™^^ I vsak e^ in soboto od 3. do 6.ure Pred. 2613 3 vojaki do narednika 20 v. | Stave po znižani ceni. I. prostor 20 v., ii. 10 v. : po kulantnem kurzu. -___w^immmmnBsmmm Prej »EDISON". DUNAJSKA CESTA, Naproti kauurne .E^ropat4 sm soboto In sredo nov nrojrom! Predstave ob delov KKlh: oii 4.,5„ 6„ 1. in 8. uri. uri dofpoSd. it ob 3., 4., 5», 6., 7., 8. in 9. uri popoldne. Slike se dobivajo samo iz prve svet. pariške tvor. Pathe Fržres. Ravnateljstvo Hlnematografa „Path6". Ceniki zastonj in poštnine prosto Največja zaloga zlatih in srebrnih ur, verižic, uhanov, prstanov bri-:: ljantnih iu diamantnih. :: Dobiva se blago samo prve vrste, slabega irt nič vrednega blaga nimam 2643 24 3 v zalogi Za obilna naročila se priporoča Fr. Čuden ui-ar in trgovec v Ljubljani. Dobe se tudi ure od 5 kron naprej. Moja trgovina obstoji žc nad 30 let In je obče :: znana na najboljšem glasu. furnirane, masivne vseh vrst, hrastove in bukove deščioe 1. vrste izdelek, največje in najsolid-nejše domače tvrdke J. KOTNIK, Verd - Vrhnika priporoča in poklada 2683 10-2 Ferdo Primožič, mizarstvo. Ljubljana, Hilšerjeve ulice 5. Sprejema in izvršuje tudi vsa popravila starih parket, likanje, in vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. je najboljše in najfinejše &isti3«č sa čevlje. Dobi se povsod. 7so Naprodaj .se Bepa, nova enonadstropna hiša ,»gostilna Peričnik" w Mojstrani. 2743^3-2 | Več pove lastnik Jož© Jaktnlj ravnotam. I 1 '^f" Velika zaloga raznih 2267 slDvensklU plošč ln jromefonov ceniki od gramofonov In plošč na razpolago. Fr, P. zmec urar in optlkar Ljubljana, Stari trg, Stv. 26. 2727 3-3 i »rej s s is t* nt 1 si, k < >j .< ANTON ČEBULJ, krojač 2694 Jesenice. Gorenjsko. 4 3 Zaradi smrfti se takoj proda papni opekarna dobro upeljana, blizu 20 oralov dobre zemlje za opeko v Ljubečni pri Celju in parna žaga dobro upeljana z lesom in drugimi pripravami vred v Sl, Juriju oh južni že-I o k niči na Štajerskem. Oddaljena je 100 metrov od kolodvora in se (udi lahko dobi veliko le^a. Fonudna pisma naj se pošiljajo na lastnico Wl I n k rs Koželj, Bukovžlak št. 16 žjri T ?n> Podružnice: Prnaa z menjalnicami: Graben 15, Mala strnil, A\est. ulica 17, Baden, Brno, Češka Lipa, Češka Kamnica, Moravski Zumberg, Modllng, Novi Jičln, Plzen, Zvttava in Libercc. Menjalnice na Dunaju: I. Wollzelle 10, Tnborstrassc 1, Ill.UiKiarqas.sc 77 (voqnl l?ennwega), III. L0-woiigasse 27, IV. VVIcdner Mnnplslrii-si- 12, V, Schonbrnnnorstrasse f® a, VI. Gumpendorfcrslrnsse Vil. A\aHnliilferstras-.e 70, Vlit. Urchenfclder-strasse 132, IX. fllscrstrassc 32, XVIII. Wilhrin(,vrstrnsse 82, XIX. DObllnger llauptstrasse 8.3, XIX. Ilaui>tstrasse 52. Menjalnična delniška družba MERCUR ii * DUNAJ, I., VVollzeile 1. Hkc. kapital K 20,000.000. Res. zaklad K 8,000.000. Najkulantnejši :: nakup In prodaja : vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. :: s Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško |»tii*oc*a ivoje i sr ■>« m« na «» s»i m«. Speciaiiteta: „Sjalwstor" (črno pivo a Ia monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). Pollljatve na dom sprejema restavrater ..Narodnega doma" g. Kržlšnlk. (Telefon št. 82.) 2629 12 — 4 Slikat* MATEJ TRPIM « "ar Ljubljana, Elizabetna cesta št. 3, v hiši gosp, Ivana Kregarja I— se priporoča prečastiti duhovščini, slav. društvom in častit, občinstvu za izdelovanje raznih = umetno-slikarskih izdelkov. = I I k Altarne, portretne in pokrajinske slike, križeva pota, božji grobi, slike in načrte za društvene in cerkvene zastave, naprava gledaliških odrov in dekoracij za razne i Bralne predstave. Popravila in restavriranje starih oljnatih slik itd. itd. Na razpolago so razni na&rti in fotografije. Cene primerne. Solidno tlelo. Solidin dela, priznalna pisina na razpolago. različnih oblik, iz raznih trpežnih marmorjev, granita in sijenita po konkurenčnih cenah in de avnico za umetna cerkvena :: kamnoseška dela :: priporoča tfincenc Čamernik, preizkušeni in koncesijoniranl kamnoseški mojster Celfe-Zavodna pet minut od postaje, cb poti k romarski cerkvi 2416 sv. Jožefa. i r s IDBH3 Odvetniška dr. F. Brnčiča m dr. I, Pretnarja v Trstu, Via Nuova št. 13 sprejme izvežbanega fconcipijenta ki ima vsaj nekoliko odvetniške prakse. — Nastop 1. decembra t. 1. ali pozneje. — Plača po pogodbi. — Koncipijenti, ki po-2718 znajo italijanski jezik, imajo prednost. 3_2 OGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOG OuC OD o Peter Majdič, Celje se priporoča cenjenim odjemalcem. O o o ii1* Denarni promet 11907 čez 64 milijonov kron. in in nojsfgurnejia pflSu zc Jirtenje. Lastna glavnica K 354,645*35. Stanje vlog 30%jun. 1908 čez 14 milijonov kron. Sedaj: Kongresni trg štev« 2, L nadstr. od novembra Beta 1908 naprej v lastnem (za frančiškansko cerkvijo). LJUDSKA sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po — eva šte IJB im ini HW |W/ um mi brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsadh vloženih 100 kron čistih 4 krone 50 h, na leto. Stiinje m line 30. Junija 1908: K 14,225,902'5e. - Denarni promet v letu 1907: R 64,81210392. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nala- —~ ganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. ----------------------- 2633 V Ljubljani, dne 30. junija 1908. Dr. Ivan ŠuSterfiič, . „. j... . . . . predsednik. Jo8,P SiSka, stolni kanonik n __ ... podpredsednik. Odborniki: f?dnf in ,rg°RVeC V ŠtnVidu"ad Liubl|ano' - rrmn Po»Se, vodja, gražčak, deželni odbornik, državni in deželni poslanec iwmnt ' f in trgovec, Breg p^B. - Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. - Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani 1 Pollak»T? v Zb0.rteir LiUb,iani- ~ "■••■«••«0, hišni posestnii! in blagajn* Ljudske posojilnice' - P°llak ml ' tovarnar ~ Karo1 Po''«"«, tovarnar in posestnik v Ljubljani. - Gregor Šlihar, župnik na Rudniku. 1«S Mj Mi iM knt O: ftvtf m mi iMšt g 'H« }m mi m mi jm o itti jm o M )m MMmMj^jOM^iBtf^Adhh^^mm^mm^------— m sa ssf mm sa sa