J1% 40. II. ust so iri-' bi iva ■jo le- nas skupno LETNIK Vlil JUNIJ 1982 ŠTEVILKA GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJI Sobotnega (14. junij) prvega vseslovenskega srečanja brigadirjev veteranov pod pokroviteljstvom Nedeljskega v rekreacijskem centru Štern na Ježici se je vzlic slabemu vremenu udeležilo več kot 800 brigadirjev — veteranov, ki so v letih 1945 pa vse do leta 1958 — sodelovali v raznih zveznih, repubbških in regionalnih mladinskih delovnih akcijah. Srečanje je bilo v resnici prisrčno, saj so se nekateri srečali šele po sedemintridesetih letih. Spoznavanja, objemanja in tudi solza v očeh je bilo moč videti skoraj na vsakem koraku. Da pa brigadirji veterani niso stari brigadirji, čeprav se je večina njih že srečala z Abrahamom, kaže tudi posnetek našega fotoreporterja, ko so družno z mladimi zaplesali brigadirsko kolo. (Več na zadnji strani) 2 G 3 9 ? • ANALIZA SPREMENJENIH POGOJEV RAZVOJA OBČINE GROSUPLJE V OBDOBJU 1981—1985 ) irebrJ* jaZ f Razvojne možnosti za obdobje 1981—1985 so se od sprejetja planskih dokumentov bi- usmerjenosti v izvoz na konvertibilno področje, naraščajoči inflaciji, stagnaciji proizvodnje, stveno spremenile, kar narekuje nujnost preverjanja planskih dokumentov vseh nosilcev pla- porastu izgub, problemih oskrbljenosti proizvodnje s surovinami in repromaterialom, opo-niranja ter uskladitev planskih dokumentov z novimi razvojnimi možnostmi. Neugodna go- zaijajo na bistvena odstopanja od načrtovanih planskih usmeritev, spodarska gibanja v prvih letih srednjeročnega obdobja, ki se kažejo predvsem v nezadostni )BW livnih Skromno rast proizvodnje, nezadostne izvozne dosežke in probleme likvidnosti v veliki meri pogojuje tudi slabo izkoriščanje kapacitet, neustrezne odlo-citve o investicijah, neusklajenost cen, večja obremenjenost dohodka z pbrestmi za kredite, prepočasno uveljavljanje dohodkovnih odnosov ter slaba tzraba delovnega časa. Zaradi nujne usmeritve za odpravo deficita plačilne in devizne bilance ter numjših možnosti za zadolževanje v tujini je temeljna naloga celotnega gospodarstva čim večje vključevanje v izvoz, predvsem na konvertibilno področje. Zaradi počasnega gospodarskega razvoja je nujno glede na manjše mate-nalne možnosti, kot je bila načrtovana, vskladiti vse oblike (investicijska, osebna, skupna in splošna poraba). Učene možne gospodarske rasti v tekočem srednje-ročnem obdobju Že v srednjeročnih planskih dokumentih smo pri načrtovanju materialnih okvirov družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje 1981—1985 upoštevali sprejete usmeritve za izvajanje ekonomske stabilizacije in predvideli več kot za polovico nižjo rast gospodarstva kot v preteklem srednjeročnem obdob-jo- Premalo pa smo upoštevali plačilno in devizno bilančni položaj Jugoslavije, k> zahteva vrsto ukrepov na tem področju, prav tako tudi stagnacijo gradbeniška, ki je v preteklih letih ustvarilo skoraj tretjino družbenega proizvoda v ob-cinskem gospodarstvu. Prihod kurirčkove torbice 1. junij 1982 je bil za učence grosupeljske šole še posebej pomemben, saj smo s svojo navzočnostjo na proslavi, ki je bila pred novim vrtcem, pozdravili (jfihod Kurirčkove torbice. Le—to so pionirji naše šole prejeli od vrstnikov iz Šmarja, seveda pa so morali znati geslo, kot pravi kurirji med NOB. Torbico so prinesli na proslavo, na kateri so jo vsi učenci prisrčno pozdravili in potem spremljali kulturni program na katerem so se s svojo ritmično točko, poleg otroškega pevskega zbora in recitatorjev, izkazali tudi otroci VVZ Grosuplje. Kot gledalci pa smo bili navzoči vsi učenci OŠ »Louis Adamič« in predstavniki družbeno—političnih organizacij občine Grosuplje. , ■ Po končani proslavi sta pionirki Zvan Mojca in Lavrič Mateja položili cvetje pred spomenik Stojana Šuligoja, nosilci Kurirčkove torbice pa le-to varno predali kurirjem podružnične šole Žalna. Jerneje Vida, 8.c V družbenem planu občine Grosuplje za obdobje 1981—1985 je predvidena 4 %-na realna rast družbenega proizvoda, ki pa bistveno odstopa od dosežene rasti v letu 1981 in ocenjene rasti za leto 1982. Ocenjena realna rast družbenega proizvoda bo v prvih dveh letih znašala le okoli 0,8 %, kar v naslednjih letih ne bo mogoče nadoknaditi, da bi dosegli planirano 4 %-no rast. Počasno rast družbenega proizvoda beležimo na vseh področjih, medtem ko bo družbeni proizvod v gradbeništvu nižji od ustvarjenega v letu 1980 oziroma bo znašal padec rasti v prvih dveh letih cca 3 % povprečno letno. Vpliv gradbeništva se močno odraža v rasti družbenega proizvoda celotnega gospodarstva, saj je bil delež gradbeništva v družbenem proizvodu v letu 1980 28,2 %, ob predvidenih možnostih razvoja gradbeništva v naslednjih letih pa se bo delež znižal na okoli 24 %. Zato moramo planirano rast družbenega proizvoda prilagoditi dejanskim možnostim, ker ni mogoče pričakovati, da bi lahko industrija kot nosilec razvoja gospodarstva tako velik izpad nadomestila. Tako načrtujemo, da bo v tem srednjeročnem obdobju celotno gospodarstvo doseglo 1,7 %-no povprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda. Industrijska proizvodnja je glede na težave organizacij združenega dela v oskrbi z repromaterialom in surovinami iz uvoza in domačega tržišča, kar je povzročilo motnje v proizvodnji, v letu 1982 v primerjavi z letom 1980 stagnirala, podatki za štiri mesece letošnjega leta pa kažejo nekoliko večji porast Rast sredstev za osebne dohodke v L tromesečju Na podlagi podatkov periodičnih obračunov 31.3.1982 je strokovna služba Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo ugotovila, da se je primerljivi dohodek v organizacijah združenega dela v materialni proizvodnji povečal za 14 %. Poprečni osebni dohodek na delavca na podlagi delovnih ur je v prvem tromesečju lani v gospodarstvu znašal 12.208 din. I ako bi se lahko razporejena sredstva za osebne dohodke v gospodarstvu povečala za 13,72%. Delavce v organizacijah združenega dela izven materialne proizvodnje dogovor zavezuje, da sredstva za osebne dohodke v posamezni organizaciji Združenega dela naraščajo v skladu z rastjo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu v občini (13,72 %). Sredstva za osebne dohodke v delovnih skupnostih bank in drugih finančnih organizacijah, SIS, upravnih organov (14. člen dogovora) morajo zaostajati 10 % za rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu (12,35%). J.B. v? no >v olj sti in no tli* »sl »st >1 »e. it NA MULJAVI 6. JUNIJA kjULJWA 82 . f ! f i 4 ~ rr.-n. Im i*i * ....... -t ,,. , -vit «. čevo domačijo slovesnost (na sliki), na kateri je zbranim pohodnikom spregovoril bivši borec — Franc Sotlar—Pavijan, učenci šolskega centra Josip Jurčič iz Ivančne gorice, pihalna godba iz Stične in Dobrepolja ter naši priznani umetniki — Vilma Bukovec, Tone Kozlevčar in Janez Eržen pa so pripravili bogat kulturni program. k™ -v5-. fizičnega obsega proizvodnje . Industrija je od ostalih področij gospodarstva v največji meri vezana na uvožene surovine in material, zato ocenjujemo, da se bo slaba oskrba s surovinami in repromaterialom nadaljevala, večji del načrtovanih investicij pa bo dajalo poslovne rezultate v naslednjem srednjeročnem obdobju, zato ne bo možno uresničiti v srednjeročnem planu načrtovane rasti družbenega proizvoda na tem področju. Tako se bo predvidena 5 %-na rast družbenega proizvoda na področju industrije znižala na 3 %. Večjo rast bo možno doseči le v tistih organizacijah združenega dela, ki bodo v pretežni meri proizvajale za tuje tržišče, kar je osnovna naloga industrije, kot nosilke zunanjetrgovinske menjave. Kmetijska proizvodnja v letu 1981 ni v celoti dosegla načrtovane srednjeročne rasti, predvsem v proizvodnji pšenice, mesa in mleka, medtem ko se je bistveno povečal pridelek koruze za zrnje in krompirja. Zagotavljanje proizvodnje hrane in ustrezne oskrbe tržišča ostane tudi v zaostrenih pogojih gospodarjenja še nadalje prednostna naloga vseh nosilcev planiranja, zlasti kmetijskih organizacij. Ob intenzivnejši rastlinski in živinorejski proizvodnji in realizaciji predvidene rekonstrukcije farme prašičev v Stični ter vlaganjih v zasebno Kmetijsko proizvodnjo bo znašala .asi družbenega proizvoda v kmetijstvu 4 % povprečno letno. Za intenziviranje poljedelske proizvodnje bo še na- (Dalje na 2. strani) XIIL tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični 19.,20.juny 1982 „ ^ ‘ x * r,. • >.■ '*•* JSv -v TKA*-*« ' ..k:1. T ^ “ ................................... “T **' ' ,r. ' _ _________-L.*.- -T' J" ‘rtktrF* 'msM J^r. a.t • XIII. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV V ŠENTVIDU PRI STIČNI PELI SO LJUDJE (KS) Letošnji XIII. tabor slovenskih pevskih zborov »Pojo naj ljudje« v Šentvidu pri Stični (19. in 20. junija) je — kot vsa leta doslej — manifestativno končal tradicionalni trinajsti kulturni teden, ki se je začel to soboto (12. junija) in ki v celoti predstavl ja eno naših največjih in najpomembnejših množičnih kulturnili prireditev. Najprej nekaj besed o programu kulturnega tedna: v soboto (12.6.) zvečer je bila v Šentvidu slavnostna otvoritev spominskega parita tovariša Tita, naslednji so praznovali gasilci grosupeljske občine, v torek (15.6.) zvečer so prav tako v Šentvidu nastopili naši znani operni pevci Sonja Hočevar, Ladko Korošec, Rajko Koritnik in Milan Stante s programom pod skupnim naslovom »Vem za mladenko«. V četrtek (17.6) zvečer pa sta se predstavila zbora Svoboda Šoštanja in Gorenje z Gobčevo kantato »Hej partizan«, spremljala pa ju je godba na pihala iz Titovega Velenja. Pevski tabor so v soboto (19.6.) zvečer začeli zamejski in izseljenski zbori s koncertom v dvorani šentviške osnovne šole. Vrhunec pevskega praznika je bil v nedeljo (20.6.), ko je po slavnostni povorki pevskih zborov in godb v sklepnem nastopu skupaj zapelo 249 zborov s 7614 pevci trinajst pesmi. Vsebina teh pesmi v celoti sovpada z letošnjo počastitvijo 40—letnice prvih slovenskih partizanskih brigad in leta kongresov zveze komunistov. Pokrovitelj letošnjega pevskega tabora so slovenske občine, patronat nad prireditvijo je prevzelo zdravilišče Rogaška Slatina, z materialnimi sredstvi pa so pomagale slovenske delovne organizacije. Kulturna skupnost Slovenije in slovenski sindikati, in to za samo izvedbo tabora ter za prvo etapo gradnje parka tovariša Tita, ki je predstavljal tudi osrednje prizorišče letošnjega kulturnega tedna in pevskega tabora. (Več na zadnji strani) '2. SIKA* 1 NAŠA SKUPNOST — JUNU 198® , . — - ... | | PLAN IZVEN OKVIROV (Nadaljevanje s 1. strani) prej ena glavnih nalog na področju kmetijstva pridobivanje in usposabljanje novih zemljišč z agro in hidro melioracijami ter izvajanje komasacij. Blagovna menjava s tujino delovalnih zemljišč, za povečanje tržne poljedelske proizvodnje in proizvodnjo mesa), izvozno usmerjene in razvojno tehnološko intenzivne investicije, ki omogočajo realizacijo pretežnega dela celotnega prihodka z izvozom blaga in storitev, investicije, ki bodo zagotovile nadomestitev uvoznih ali deficitarnih surovin in reprodukcijskega materiala. Predvidena struktura delitve bruto dohodka v leto Intenzivno vključevanje v mednarodno trgovinsko dejavnost z povečevanjem izvoza na konvertibilno področje mora ostati še naprej temeljna naloga gospodarstva. Gospodarstvo občine je v preteklem letu ob 16%-nem manjšem uvozu izvozilo za 13 % več kot v letu 1980. Boljši rezultati so doseženi v leto šnjem letu, saj je v I. tromesečju izvoz blaga višji za 34 %, od tega na konvertibilno področje za 48 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Izboljšala se je tudi struktura izvoza po področjih in znaša delež izvoza na konvertibilno področje v celotnem izvozu blaga 69 %. Organizacije združenega dela načrtujejo zelo visok porast izvoza, ki pa bo težko dosegljiv glede na to, da istočasno načrtujejo enak porast uvoza, kar v današnji gospodarski situaciji ni realno. Načrtovana povprečna stopnja realne rasti izvoza blaga in storitev iz SR Slovenije bo v obdobju 1981—1985 znašala okrog 10 %, medtem ko bo uvoz naraščal po povprečni letni stopnji 3,7 %. V občini Grosuplje bo potrebno z večjimi napori združenega dela te stopnje preseči, posebno ker je naše gospodarstvo, zlasti industrija v veliki meri odvisna od uvoza reprodukcijskega materiala. Dokončne usmeritve na področju zunanjetrgovinske menjave bodo jasne do predloga spsememb dogovora o.temeljih družbenega plana občine, ko bodo organizacije združenega dela pripravile dokončne spremembe razvoja v svojih planskih dokumentih. V okviru zoženih bančnih sredstev bodo banke prednostno kreditirale investicije, ki bodo upoštevale navedene usmeritve. 1985: % družbeni plan n 1981—1985 1981 — bruto dohodek ^ 100 sredstva za skupno porabo 16,1 sredstva za splošno porabo 2,2 čisti OD in skupna poraba v DO 39,6 sredstva za reprodukcijo 28,7 sredstva za ostale namene 13,4 D prot ZOČI čine lave nje neg Zaposlovanje rehaUnt plan* -1985 UU5 100 skuj 17.5 P 2,0 neg 38,2 l.v 28.5 Gre l^iza j čin; Osnovne usmeritve na področju zaposlovanja se v naslednjih letih srednjeročnega obdobja ne bodo spremenile. Se nadalje moramo zmanjševati dopolnilno, pogodbeno in nadurno delo ter omejevati število zaposlenih na režijskih oziroma administrativnih delih. Glede na skromnejše investiranje in manjši porast proizvodnje se bo zaposlenost povečevala za 1 % povprečno letno, kar je za polovico manj kot je bilo načrtovano. Na tako zmanjšano rast vpliva predvsem padec rasti zaposlovanja v gradbeništvu, deloma tudi v trgovini, kjer je rast zaposlenosti precej nižja od načrtovane zaradi odložitve izgradnje blagovnice na Grosupljem. Na ostalih področjih gospodarstva pa ne beležimo tako občutnih odstopanj od načrtovanih v srednjeročnem planu. V razporeditvi bruto dohodka se v rebalansu plana najbolj spremeni dele! . ' sredstev za skupno porabo, ki je višji od prvotno načrtovanega in delež sred- ^ štev za čiste osebne dohodke in skupno porabo v DO. Na to vplivajo spre- *nCl membe v predpisih v letu 1981, kjer je v obveznostih za skupno porabo zajet pri- mic spevek za solidarnostno gradnjo stanovanj, ki je v letu 1980 bremenil skupno j san porabo delavcev, kar pa v družbenem planu še ni bilo predvideno. Družbene dejavnosti Razporejanje bruto dohodka gospodarstva Razvoj družbenih dejavnosti je v letu 1981 neposredno odvisen od uspešnosti gospodarskega razvoja v občini oziroma od rasti dohodka. Sredstva za financiranje družbenih dejavnosti v občini so v letu 1981 porasla nominalno 31,6%, kar predstavlja ob visoki stopnji inflacije realen padec glede na leto 1980, ki ga tudi v letošnjem letu ne bo mogoče nadoknaditi. Položaj organizacij s področja družbenih dejavnosti se je v letu 1981 poslabšal zaradi raznih obveznosti, ki jih doslej gospodarstvo ni pokrivalo (prispevki za izobraževanje’ zaposlovanje, sredstva za pospeševanje izvoza). Aktivnosti na področju investicij Investicijska dejavnost se je na območju občine v letu 1981 zelo zmanjšala, saj se je poraba sredstev za investicije povečala le za 9 %, izboljšala pa se je struktura investicij v korist gospodarskih dejavnosti, kjer je investicijska poraba večja za 25 %. Dokončani so bili večji investicijski projekti, ki so bili začeti že v preteklem srednjeročnem obdobju. Spremenjeni materialni okviri razvoja in s tem zožena investicijska poraba narekujejo zmanjšanje predvidenega obsega investicij kot tudi spremembo strukture gospodarskih investicij v osnovna sredstva. Pri tem je potrebno upoštevati prednost graditve naslednjih investicij: — dogovorjene investicije na področju kmetijstva (za pridobivanje novih ob- Glede oblikovanja sredstev za osebno, skupno in splošno porabo bomo v letih 1983—1985 ohranili politiko 10-%-nega zaostajanja njihove rasti za bruto dohodkom. Zaradi zakonskih predpisov, ki predpisujejo višje amortizacijske stopnje in s tem vplivajo na neprimerljivo rast dohodka se spremeni samo formulacija, da se zaostajanje nanaša na bruto dohodek in ne na dohodek kot je bilo formulirano v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1981—1985. Ob.2,4%-ni rasti bruto dohodka v letih 1983—1985 bo osebna, skupna in splošna poraba naraščala po 2,1 %-ni povprečni letni stopnji. Zaradi občutnega padca vseh treh oblik porabe v letih 1981 in 1982 bo znašala v celotnem srednjeročnem obdobju povprečna letna rast sredstev za osebne dohodke 1 %, za skupno porabo 0,5%, medtem ko bo splošna poraba dosegla raven iz leta 1980. Realni osebni dohodki na zaposlenega morajo v letih 1983—1985 naraščati v skladu z rastjo produktivnosti dela, vendar v celoti ne bodo mogli nadoknaditi izostanka iz preteklega leta. zaostajanje rasti sredstev družbenih dejavnosti za rastjo bruto dohodka. Tako bodo sredstva družbenih dejavnosti v celotnem srednjeročnem obdobju naraščala po 0,5 %-ni povprečni letni stopnji. Zaradi omejenih materialnih okvirov morajo imeti pri izvajanju programoVj prednost osnovni programi, medtem ko se bodo dodatni programi izvajali “ ‘ .................... žbe-i pro-1 i or-| skladu z materialnimi možnostmi. Samoupravne interesne skupnosti druži nih dejavnosti morajo preveriti v kakšnem obsegu je možna realizacija pi gramov in drugih obveznosti, poiskati morajo notranje rezerve, izboljšati organizacijo in racionalizacijo poslovanja ter po potrebi spremeniti standarde io normative. Glede na manjša finančna sredstva bo vsako večje investiranje neizvedljivo, zato bo mogoče razen gradnje vrtca v Višnji gori začeti samo s pripravami za razrešitev prostorskih problemov in z eventuelnimi adaptacijami obstoječih zgradb. Janez Baj( rtpMUka konfertmea rmt toetaHstUne mladine atoamjfr podeljuje PRIZNANJE ^ zlati znak ZSMS nbCLTlCLTlVt ^Bafantvc za uspešno in požrtvovalno delo v zveji socialistične mladine Slovenije 'republiška konferenca zetu eodaBMČne mladine ihrentje m Colarič ^ m / koitfertnea mladih lx krajemih skupnosti prt republiški konferenci trete socialistične mladine slovenile podeljuje PRIZNANJE 00 ZSMS Žalna najboljši OO ZSMS v krajevni skupnosti f * oa V Letu, yfao7 konferenca mladih It krajemih skupnosti pri RK ZSMS predsednik , Vera, Gradi čar- Ijubljuu A Priznanja RK ZSMS Letošnja priznanja RK ZSMS so prejeli tudi mladi iz naše občine in sicer: MARJAN BALANT priznanje »Zlati znak ZSMS« za aktivno delo v mladinski organizaciji. OBRAZLOŽITEV: Balant Marjan, rojen 20. II. 1957, sedanji sekretar O K ZSMS Grosuplje je že deset let aktiven mladinec, v ZSMS in tudi v drugih organizacijah. V gimnaziji je kot aktiven športnik vodil šolsko športno društvo in pri tem pokazal dobre organizacijske sposobnosti. Že kot gimnazijec je prvič sodeloval na republiški mladinski delovni akciji na Brkinih. To je bil prvi korak v njegovem briga-dirstvu, saj je do sedaj sodeloval na šestih republiških in zveznih MDA, kjer je opravljal najodgovornejše funkcije. V lanskem letu je uspešno vodil zvezno MDA Kozjansko 81 letos pa je komandant z MDA Suha Krajina 82. Velik je njegov prispevek k razvoju mladinskega prostovoljnega dela tudi v naši občini, saj je bil eden glavnih pobudnikov in organizatorjev občinskih lokalnih delovnih akcij, ki so v občini afirmirale mladinsko prostovoljno delo in mladinsko organizacijo nasploh. Njegov prispevek je bil velik tudi pri organizaciji mladinskih pohodnih enot in pridobivanju mladincev prostovoljcev za v enote TO. Vključeval se je tudi v delo drugih DPO, leta 1978 je bil sprejet v ZK, v preteklem obdobju pa je bil tudi delegat v DPZ. Aktivno je deloval tudi v svoji KS Šentvid, kjer je bil na zadnjih volitvah izvoljen za delegata za zbor KS SO Grosuplje. Prevzel je tudi zadolžitve v krajevni konferenci ZR KS Šentvid. in OO ZSMS ŽALNA kot najboljša osnovna organizacija iz Krajevnih skupnosti: ; OBRAZLOŽITEV: \ Mladinska organizacija v Žalni je tesno povezana s svojim krajem in plodno sodeluje z vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Mladinska organizacija šteje 110 članov iz vasi Žalna, Velika Loka, Luče, Plešivica, Lobček. Na mladih leži kulturno Življenje v naši krajevni skupnosti. Še posebno je aktiven Dekliški oktet, ki je doslej nastopal na vseh krajevnih proslavah in prireditvah, pa tudi na občinskih. Oktet deluje že šest let, zadnji dve leti dela pod strokovnim vodstvom tov. Marte Hrovatin. Pomagali so pri adaptaciji Kulturnega doma in njegovo vzdrževanje je naša skrb. Zelo dobro so se izkazali pri letošnjih volitvah. Veliko mladih je bilo predlaganih v zbor KS in delegacij SIS-ov. 27. aprila letos smo imeli v Žalni prvič priliko pozdraviti in sprejeti Štafeto mladosti in pripravili so ji lep sprejem. Množično se vključujejo v mladinsko prostovoljno delo, saj veliko njihovih mladincev sodeluje na akcijah v brigadi »Jože Kovačič«, organizirajo akcije v svojem kraju in tako pomagajo pri obnovi ceste. Intenzivno se vključujejo v akciji za napeljavo novih telefonskih priključkov. Da pa so mladi in krajani obveščeni o vseh akcijah in prireditvah v kraju izdajajo glasilo Odmevi, ki je tudi lep uspeh mladih ftjihavb bsnotTie dr/fačlitačijt.' TOZD KONFEKCIJA VLTAVA Skoraj šest desetletij je preteklo,odkar so začeli peti svojo pesem pletilni stroji pri tedanjem lastniku in ustanovitelju prve pletiljske delavnice Francu Kraševcu po domače pri Slivniku v Šentvidu pri Stični. To je bil začetek, tu so naše korenine. Za tiste čase je bil to velik napredek, ki je plaho naznanjal nov takt življenja in razvoja na tem koncu slikovite in razgibane Dolenjske. Po zadnji vojni je obrat zamenjal lastnika, občinsko pletiljsko podjetje se ni obneslo, čeprav so si vsi zaposleni izredno prizadevali obdržati proizvodno s tem pa delo in zaslužek. Spomladi leta 1954 so se stroji dokončno ustavili, delo je bilo prekinjeno in večina delavcev je ostala doma, nekateri pa so si morali poiskati delo drugod. Upanje za ponovno oživitev pletiljske dejavnosti se je rodilo, ko je Rašica iz Gameljn ponudila okrilje. Odločitev ni bila težka, perspektiva jasna. V tem je bila tudi prelomnica. Stroji so ponovno zaropotali v jeseni 1954, kasneje je sledila zamenjava z ročnimi kar je bolj ustrezalo načrtovani proizvodni v obratu. Osem zaposlenih delavcev v začetku ni zadostovalo, zato se je število postopoma zviševalo. V letu 1969 se proizvodni program obrata preusmeri na pletenje in konfekcioniranje modnih in vzorčnih komadov. To traja vse do leta 1972, ko je bilo pletenje ukinjeno, s tem pa se prične konfekcioniranje. Bistvena sprememba je tudi uvedba WF norm v letu 1973. Beleži se izrazito povečanje produktivnosti. Zaradi vse večje prostorske stiske in nefunkcionalnosti objekta in obstoječih pritiklin in kot posledica izrednega razvoja Rašica se je rojevala želja o gradnji novih sodobnejših prostorov. Ta se je uresničila v jeseni leta 1974, ko smo o 3. rašiškem dnevu otvorili novo tovarno, katera je bila izredno velika delovna zmaga vseh delavevev Rašice, kot tudi enkratna pridobitev za prebivalce teh krajev. Ponosno nadeto ime »Vltava«, ki simbolizira češkoslovaški narod ni naključje. Ta odločitev je izraz prijateljsva in dobrih poslovnih vezi med narodi, hkrati pa je ogromna obveza delavcev Rašice. Po odločitvi samoupravnih organov smo v letu 1975 postali TOZD konfekcija Vltava. S tem smo sprejeli obveze, ki od nas vseh terjavo stalno angažiranost in samoupravljalsko zrelost. Zavestni pristop do samoupravljanja in delovna disciplina na vseh področjih nam bosta omogočila reševanje spremljajoče problematike razvoja Rašice kot tudi celotne družbe. Z uvajanjem novih organizacijskih metod in prijemov, vključevanjem novih strojev in naprav ter večjim številom zaposlenih se je nenehno povečeval fizični obseg proizvodnje. Tako smo v letu 1980 dosegli 270.000 komadov, kar predstavlja rekordno število proizvedenih komadov v TOZD, v letu 1981 pa zaradi različne problematike in obremenitev 262.000, kar je nianj od letnega plana. Trenutno je zaposleno 89 delavcev od tega 84 žensk, kar potrjuje, da gre izključno za ženski kolektiv. Po starostni strukturi pa spadamo med mlajše kolektive v Rašici. Vrsto let je bila prisotna ogromna odsotnost z dela, predvsem bolniška in porodniška. Velik vpliv izhaja prav iz te strukture zaposlenih. Odpiranje novih delovnih mest v bližnji okolici, enoizmensko delo, možnost avtobusnih prevozov, ter boljši OD so bili bistveni vzroki za izredno veliko fluktuacijo, ki nas je pestila vse do lanskega leta. Spremenjeni gospodarski položaj je pozitivno vplival na omenjene težave, predvsem pa na fluktuacijo in odsotnost. Odraz tega se kaže tudi v povečanem interesu za zaposlitev v našem TOZD-u. Dejavnost DO RAŠICE — tovarna pletenin Ljubljana opravljajo temeljne organizacije med njimi tudi TOZD konf. Vltava Šentvid pri Stični. — konfekcioniranje pletenega blaga. Temeljna organizacija združenega dela je prenesla določene svoje pristojnosti na DO in na temeljno organizacijo Rašica Commerce (vso finančno poslovanje, vso razvojno in programsko službo, ostale pristojnosti, dogovorjene s SS o združitvi, raziskavo tržišča, vsa opravila z nabavo surovin in osnovnih sredstev, uvoz in izvoz). Temelji plana 1981 —.1985: I. Splošni cilji 1. Poglobitev in krepitev samoupravljanja. 2. Krepitev SLO in družbene samozaščite 3. Krepitev delegatskega sistema 4. Povezovanje s KS in drugimi nosilci razvoja 11. Ekonomski cilji Zaradi prehoda na enoizmensko delo in za zmanjšanje zaposlenih se obseg proizvodnje v letih 1981 in 1982 nekoliko zmanjšuje, v naslednjih letih pa predvidoma spet narašča ob istem številu zaposlenih. Rast proizvodnje bomo dosegli s povečanjem produktivnosti. To se bo odrazilo z 1.5 % večjim število izdelkov na leto na zaposlenega, dodatno pa še 0.5 % vrednosti lastne cene, ki se bo povečala zaradi več vloženega dela v posamezen izdelek. To pomeni, da bomo z našo proizvodnjo težili k še kvalitetnejši izdelavi kar nam pogojuje tržišče, hkrati pa pomeni boljši rezultat oz. nižji stroški poslovanja. Čvrstejše dohodkovnejše povezovanje znotraj reprodukcijske celote je ena izmed naših bodočih usmeritev, ki naj prispeva k večji učinkovitosti našega dela in večji socialni varnosti delavcev. V okviru TOZD bomo vlagali investicijska sredstva predvsem za modernizacijo opreme, prosta sredstva za investicije pa bomo združevali za: — izboljšanje pogojev dela na vseh razvneh v DO — modernizacija opreme v drugih TOZD — sovlaganje v trgovske organizacije in pri dobaviteljih — pokrivanje povečanja obratnih sredstev TOZD bo v svoj program vgradila plan izobraževanja kadrov Pospeševali bomo inventivno dejavnost in izpopolnjevali obstoječe osnove in merila za delitev sredstev za OD. Delitev čistega dohodka bomo planirali tako, da bomo upoštevali načela: — delitev po delu, počasnejša rast OD od naraščanja dohodka in produktivnosti dela III. Cilji socialnega razvoja 1. Vlaganje v stanovanjsko izgradnjo in pomoč članom kolektiva pri reševanju njihovih zdravstvenih težav 2. Vlaganje v preventivo in varstvo pri delu — preprečevanje nastajanja profesionalnih obolenj 3. Zaposlovanje starejših in bolnih (primerno) članov kolektiva 4. Zagotavljanje bogatejše dejavnosti zlasti še v pogledu letnih oddihov in rekreacije 5. TOZD se bo še naprej aktivno povezovala in sodelovala s KS in iz svojih sredstev izplačala določen del za KS. MIRO VOLKAR * t i Dodatnih 1000 kvadratnih metrov skladiščnega prostora L__________________________ m Pr(Hjaja je v soboto 6. 6. v navzočnosti predstavnikov Skupš-iine občine, nekaterih DO in delavcev TOZD-a dala v obratovanje dodatnih 1000 m2 skladišč-ilana ne8a prostora in s tem povečala [98) dosedanjih 3000 m2 na 00 skupno 4000 m2. ^rec*račuiiska vrednost dodat-is 2 ?C®a s^adiščnega prostora znaša 28jlo tn'° c**n ‘n Je izvajalcu SGP 13’8 Grosuplje že plačana. Sredstva ’ za gradnjo so prispevali: Skupš-elež E'na občine Grosuplje 5 mio din, red- Fructal 1 mio din, DO pre- ,acel Banja Luka 1 mio din, 6,5 :tpfi' mio din pa je zagotovila TOZD ipno sama. Sredstva (5 mio din), ki jih je prispevala Skupščina občine Grosuplje so dana TOZD kot nepovratna, zato, ker je TOZD zagotovila v novem skladiščnem prostoru stalen prostor za skladiščenje občinskih blagovnih rezerv (osnovna živila in pralna sredstva). Prav z otvoritvijo dodatnega skladiščnega prostora je dogovor med Skupščino občine in DO izpolnjen. Dogovorjeno je tudi, da bomo obstoječe rezerve, ki že danes zadoščajo za redno preskrbo občanov občine_ za 45 dni postopno še povečali tako, da bodo zagotovljene vsaj za 2 meseca in več. Kot je že uvodoma povedano meri sedaj celotno skladišče 4000 m2 skladiščnega prostora in TOZD Veleprodaja preko njega dosega letni promet preko 600 mio din. Iz tega skladišča oskrbuje vseh 35 trgovin in 12 gostinskih obratov, DO Tabor, nadalje vse zavode, domove, šole, zasebne gostilne v občini in izven nje ter druge DO. Poleg tega opravlja konsignacijske storitve za SR Slovenijo za. DO: Podravka Koprivnica, Soko—Stark Beograd, Jadranka Vela Luka, Incel Banja Luka. V skladišču je zaposlenih 60 delavcev. OBRTNA CONA V GROSUPLJEM Izvršni svet skupščine občine Grosuplje je na svoji seji ‘A 1982 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta obrtne cone »02« v Gro-saPljcm. Javna razgrnitev bo v ,1 adu z določili zakona o urba-',lstičnem planiranju 30 dni. V etn času bodo lahko občani, de-0vne organizacije i ostali dali Pr,Pombe in predloge na pddelku za urbanizem in v kra-Jevni skupnosti Grosuplje, kjer je predlog zazidalnega načrta na vpogled. Območje, ki je predvideno za pozidavo z obrtnimi delavnicami, je opredeljeno že v novela-ciji urbanističnega programa za območje občine Grosuplje. Meja območja obrtne cone »02« poteka na severu po cesti, ki povezuje Adamičevo cesto s Cesto na Krko, na zahodu meji na že obstoječe stanovanjsko naselje. Na jugu v smeri železniške proge Predsedstvo SFRJ je za posebne zasluge in uspehe pri delu, ki ima pomen za socialistično graditev države odlikovalo tov. Andreja Drmala z redom dela s srebrnim vencem. Odlikovanje mu je izročil predsednik Skupščine občine '■ maja v prisotnosti družbenopolitičnih delavcev obči-rie. Iskrene čestitke! Ljubljana — Novo mesto je rezervat za razvoj industrije (instalacije), na vzhodu pa rezervat Kovina—stroja. Zemljišče je v ravnini, le rahlo nagnjeno proti jugovzhodu, dobro osončeno, vendar precej vlažno. Zato je tu možno graditi predvsem nižje nepodkletene eno ali dvoetažne, objekte. Zazidalni predlog predvideva gradnjo treh tipov delavnic, in sicer: — delavnice kot samostojen gradbeni objekt, namenjen proizvodni obrti, ki potrebuje večje površine (štirje objekti na SV delu območja ter dodaten objekt za že obstoječo proizvodno obrt — izdelavo cementnih izdelkov); — delavnice, kot samostojen gradbeni objekt poleg stanovanjskega objekta, namenjen ali za proizvodno ali storitveno obrt (v skrajnem JZ delu območja); — delavnice v pritličju, stanovanje v nadstropju (na vzhodnem in skrajnem SZ delu območja). V zazidalnem območju je predvidenih 10 novih obrtno stanovanjskih objektov in zavzema površino 4,3 ha. Z izgradnjo obrtne cone se bo tudi oskrba prebivalstva v širšem območju Grosuplja izboljšala glede zasebne obrti, tako proizvodne kot storitvene, hkrati pa pomeni kvalitetno dopolnilo celotnega gospodarstva in je pomemben razvoj življenjske ravni občanov. Naloge DS in SLO Zbor delavcev osnovne šole I. SPUB TONETA TOMŠIČA DOBREPOLJE je v meseccu septembru 198-1 sprejel program dela in konkretne akcije v sklopu NNNP: — v vseh razredih so učenci spoznavali sistem SLO in se usposabljali v okviru naših možnosti za izvrševanje obrambnih funcij. — Vzgajati mladino v duhu pridobitev revolucionarnih tradicij NOB socialistične revolucije, svobode, neodvisnosti, neodvisnosti zunanje politike, samoupravnega socializma, enakopravnosti, bratstva in edinstva naših narodov in narodnosti, vzgajanje v duhu jug. patriotizma in jug. internacio-nalizma. (konkretne akcije ob Tednu tradicij NOB, urejanje grobišč, spominskih obeležij, spoznavanje zgodovine NOB delavskega gibanja___) — učence smo seznanjali z aktualnimi mednarodnimi in zunanje političnimi odnosi, vzroki in vrstami vojne, pravicami in dolžnostmi ljudi pri obrambi domovine. — učence smo usposabljali tudi za izvrševanje nalog stražarja, kurirja, opazovalca in izvidnika (imamo stalno dežurno službo učencev, miličnike prometnike, kurirčkova pošta, taborniki....), — učence smo. Usposabljali za rokovanje in uporabo puške (50 učencev je vključenih v strelski krožek,’ ki ga vodijo strelci strelske družine BUKOVEC iz Vidma. — učence smo v sklopu pri- prav na NNNP 82 seznanjali z osnovnimi značilnostmi oklopnih borbenih sredstev, z orientacijo, topografijo (pohodi, po poteh NOB, tradicionalni pohod v Tednu tradicij NOB mladine in borcev itd.), — učence smo seznanjali s cilji, metodami in sredstvi specialne vojne, obveščevalno subverzivnim in psihološko propagandnim delovanjem sovražnikov, neofašistične emigracije in načini borbe proti njim. Zaključne manifestacije in akcije so bile ob koncu maja ob izvajanju Tedna tradicij NOB. (srečanje z borci, z vojaki JLA, tradicionalen pohod po poteh NOB, prikaz dogodkov iz NOB, proslave, čiščenja okolice, razgovori z borci...). EDI ZGONC Uspešno končan teden NOVO V AMBRUSU V petek, 11.6.1982 o\? 10. uri so v Kmetijski zadrugi Stična odprli novo zbiralnico mleka, trgovino z repromaterialom za kmetijstvo, samopostrežno trgovino in bife v Ambrusu. Ti objekti so nujno potrebni našim kmetom — kooperantom za oskrbo s kmetijskim reprodukcijskim materialom in življenjskimi potrebščinami. KIT Kmetijska zadruga Stična je opravila vsa adaptacijska dela's pomočjo Občinske skupščine. Izvršnega sveta, ter sekretariata za LO občine Grosuplje in lastnimi sredstvi. Celotna investicija, katere površina je 180 kv. m znaša 3.560.000,00 din. Nova investicija je za Ambrus velika pridobitev. Otvoritvi je prisostvovalo veliko gostov tako iz Sob Grosuplje, SOZD KIT Ljubljana, LM, Novega mesta, delavci RAŠICE in seveda ostali krajani, predvsem kmetice in kmetje, ki so z novo trgovino gotovo največ pridobili. Program so popestrili ambruški osnovnošolci z lepim kulturnim programom. Želimo, da bi bili vsi kupci, posebno pa še naši člani z novo trgovino zadovoljni. Program 8. Tedna tradicij NOB kot smo si ga zastavili je bil v celoti realiziran, in to po sodbi vseh obiskovalcev zelo uspešno. Če pogledamo dejavnosti, ki so se odvijale pred uradnim začetkom VIII—Tedna tradicij NOB lahko trdimo, da so bile enkratne. V priprave »na teden« so bili vključeni vsi prebivalci zlasti prebivalci vasi Zagorica, Kompolje, Predstrug in Vidma. Vsak prebivalec naštetih vasi je po svojih sposobnostih in močeh nudil maksimalno, da so priprave in organizacija proslave uspele. Poznamo primere, ko je po 30 krepkih mož ene vasi kljub slabemu vremenu, ki je takrat pestilo našo dolino, urejalo vse potrebno za izvedbo proslave tako v eni kot v drugi vasi. Izredno aktivno so se vključile gospodinje, ki so brezplačno pripravile domače specialitete za povabljene goste. Izredno je bila aktivna mladina, ki se je vključevala v vse sredine priprav in izvedbe programov. Izredno pohvalo namenjamo tudi delavcem TOZD Stikalni in zaščitni elementi iz Predstrug, ki so veliko prostovoljnega dela vložili v priprave na proslavo. Lahko trdimo, da je bilo ob VIII—Tednu tradicij NOB veliko sodelovanje krajanov, delovnih organizacij, mladine, borcev, družbenopolitičnih delavcev. Prav tako aktivno in tovariško sodelovanje pa porodi izvedbo in organizacijo proslave kot je bila ob VIII. Tednu tradicij NOB. V soboto 22. maja zvečer ob 20.00 uri je bil v Zagorici začetek VIII. Tedna tradicij NOB. Ta večer so Zagoričani pripravili zelo uspešen večer zagoriških običajev in navad v pesmi in sliki. Za pestrost večera je poskrbel radijski napovedovalec Marjan Kralj. Zbralo se je okrog 1000 ljudi. V nedeljo, 23. maja smo v rodni Zagorici odkrili spominsko obeležje slikarjema Tonetu in Francetu Kralj. Izreden prispevek je bil nastop univerzitetnega profesorja in doktorja Staneta Mikuža. Kot prisostvovanje delegacije iz KS Kostanjevica na Krki in najožjih sorodnikov. Zagorica je poleg tega dobila tudi telefonsko napeljavo in preurejeno cesto na relaciji Podgorica—Zagorica. V dopoldanskih urah pa je zelo uspel strelski turnir z vojaško puško na strelišču v Predstrugah. Pri tem so se zelo angažirali strelci strelske družine Bukovec iz Dobrepolja, in posamezniki iz občinske strelske zveze. V ponedeljek, 24. maja na predvečer Dneva mladosti je mladina pripravila izredno uspel recital v dvorani na Vidmu. V torek, 25. maja v popoldanskem času je bila v Predstrugah velika slovesnost ob odkritju kostnice in obeležja borcem in talcem NOV dobrepoljske in stroške doline. Sredstva za postavitev tega spomenika je prispevala TOZD Stikalni in zaščitni elementi iz Predstrug. S tem spomenikom smo končno primerno obeležili padle borce in talce dobrepoljske in struške doline tako kot se to spodobi. Poleg tega je bila slavnostna seja KS Ponikve in KS Videm Dobrepolje na kateri so podelili v prisotnosti občinskih funkcionarjev priznanja OF, priznanja SZDL KS Ponikve in priznanja Odbora Tedna tradicij NOB. Na tej seji so prisostvovali tudi predstavniki pobratene KS iz Kostanjevice. Prireditev je zelo dobro uspela. V petek, 28. maja smo imeli v dopoldanskem času srečanje osnovnih šol, ki nosijo ime po narodnem heroju Tonetu Tomšiču iz SRS Slovenije. Najprej smo z učenci vseh šol opravili tradicionalni pohod po poteh NOB v dobrepoljski dolini zatem smo pred šolo na Vidmu imeli bogat kulturni program, kjer so bili učenci vseh šol na slovesen način v prisotnosti tov. Vide Tomšič sprejeti med mladince. Sledila je otvoritev dobro pripravljene lovske razstave v šoli na Vidmu za tem pa tovariško srečanje. Srečanje osnovnih šol je bila prava kulturna in politična manifestacija. Zvečer ob 20.00 uri pa je bila po 23. letih uprizoritev drame avtorice Mire Pucove »Ogenj in pepel«. Pred 400 gledalci je ta nastop bil deležen izrednega odobravanja. V soboto, 29. maja so bila športna tekmovanja v rokometu, namiznem tenisu in v šahu. Zvečer pa je bil slavnostni nastop godbe na pihala in zabavnoglasbeni večer, ki se je v čudovitem razpoloženju potegnil do jutranjih ur naslednjega dne. V nedeljo, 30. maja je bila zaključna manifestacija in prireditev v Kompoljah. V dopoldanskih urah so najprej novosprejeti mladinci naše šole in borci odšli na izlet v Ogenjco, ob 2.00 uri pa se je pričela zaključna prireditev. Na tej zaključni prireditvi v Kompoljah je bila odkrita spominska plošča Zapadno dolenjskemu odredu in poimenovana osnovna šola po ZDO. Na te; prireditvi je bilo veliko borce\ ZDO, katerim smo se s skro mnim priznanjem oddolžili. Slavnostni govornik Milan Ve-nišnik in njegova žena Liza pa sta bila počaščena s svatovsko torto za 40. let zakona, ki sta ga sklenila prav v Kompoljah. Ta poroka se šteje za prvo partizansko poroko na Slovenskem. Prireditve so v celoti uspele. V programih so nastopali domači izvajalci, pevci, godbeniki, recitatorji. Letošnje leto je v sklop delovanja Tedna tradicij NOB vključilo tudi dramsko skupino Prireditev Teden tradicij NOB je postala naša skupna dobrepoljska manifestacija. EDI ZGONT k Jurčič — Glavan: PRI OBRŠČAKU Stiska gledališka skupina je dobro znana v naši občini, saj kljub zelo slabim prostorskim pogojem vztrajno leto za letom pripravlja predstave in obiskuje vse večje kraje v občini Grosuplje, Amaterska gledališka dejavnost ima dolgo tradicijo, kateri niti ne poznamo začetka, toda v stiškem koncu ta zagotovo sega daleč nazaj in zasluži, da bi o tem zbrali iz deloma ohranjenih arhivov ob primerni priliki stare zapiske in napisali kaj več. V letošnji sezoni, ki se izteka, je gledališka skupina pri KUD Stična uprizorila izvirno delo Marjete in Mihaela Glavana, PRI OBRŠČAKU. To je gledališki večer s petjem in plesom, prirejen po pripovednih delih Josipa Jurčiča. Nastal je ob 100-letnici Jurčičeve smrti, tudi z. željo, da primerno počastimo jubilej našega velikega pisatelja. Besedilo PRI OBRŠČAKU nudi vpogled v jezikovno-stilno bogato delavnico likov, kakršne je oblikoval Jurčič v svojih proznih delih. Temeljni namen dela je predstavitev narodopisno pristne podobe kmečkega življenja na Dolenjskem, predvsem pa našega človeka, ki je imel svoje in svojsko bogato življenje, svojo kulturo in šege. Vse to ga je izo- blikovalo tako, da je z bistroumnostjo zlahka opetnajstil grajsko gospodo in sploh vso gosposko. Iz tega klenega slovenskega kmečkega življenja bi se lahko marsičesa naučili tudi sodobniki, zlasti mladina. Tako ima besedilo poleg estetskih tudi izobraževalne in vzgojne namene. Bralce in gledalce nevsiljivo uvaja v svet Jurčičevih književnih oseb in jih naravno uvaja v stilno-jezikovno bogato pisateljevo ubeseditev. Stiška gledališka skupina je imela osem predstav in požela lep uspeh pri obiskovalcih. Petkrat je pred predstavo s kratkim koncertom nastopil tudi stiški moški pevski zbor, tako da so naši občani lahko spoznali kar dve dejavnosti KUD Stična hkrati. Skupina je s predstavo PRI OBRŠČAKU gostovala tudi v Mestnem gledališču v Ljubljani, in sicer v nedeljo, 23. maja 1982, v okviru Vaše matineje. Predstava je bila dobro obiskana in prijazno sprejeta. Po tem so pripravili še eno gostovanje v Ljubljani, v Domu za ostarele občane na Taboru. Ti uspehi so gotovo vzpodbuda za stiško gledališko skupino, da bo še naprej uspešno gojila amatersko gledališko kulturo v naši občini. Četrto srečanje mladih ustvarjalcev 25. MAJ — postal sem mladinec Cankar, Ingolič, Bevk, Kranjec, Prešeren, Vodnik, Župančič___Kdo ne pozna vseh teh in drugih naših pesnikov in pisateljev, ki nas zastopajo v svetovni književnosti?! Kako pa je z mladimi? Na to vprašanje bi lahko dobili odgovor, če bi se udeležili 4. srečanja mladih književnih ustvarjalcev, ki je bilo 25. maja, na dan mladosti v Pionirskem domu v Ljubljani. To srečanje je potekalo v izrednem vzdušju, v prepolni dvorani. 22 mladih ustvarjalcev se je predstavilo s svojimi dosežki, komaj porajajoče se ustvarjalnosti. Na letošnji razpis tega srečanja se je prijavilo kar 92 osnovnih in srednjih šol. 356 mladih ustvarjalcev, večinoma članov li-teramo-novinarskih krožkov in uredništev šolskih glasil, je poslalo kar 1400 prispevkov v obliki proze, poezije, esejev. Žirija je imela izredno težko delo. Izmed te gore prispevkov je morala izbrati 25 najboljših. Žirija je tudi ugotovila, da se mladi vse bolj lotevajo težav, ki se pojavljajo v sodobnem času. Iz osnovne šole Louis Adamič se nas je tega srečanja udeležila peščica: predstavniki novinarskega krožka, mentorica tov. Marija Tavčar in Tomaž Vesel, ki je edini z naše šole prebral svojo pesem z naslovom Star Slovan. Po prvem delu programa, ko je izzvenela še zadnja beseda mladih ustvarjalcev, smo se zbrali v mali dvorani za okroglo mizo. Tov. Lojze Kovačič je orisal pomen takih srečanj, potem pa je vsak avtor opisal svojo pisateljsko ali pesniško pot. Zanimivo je bilo poslušati, kako so nekateri prišli do ideje za prispevke. To srečanje je poživila tudi razstava šolskih glasil, med njimi se je pojavilo tudi naše šolsko glasilo — Okence. Vsi sodelujoči so izrazili željo, da se naslednje leto spet dobimo na taki prireditvi. Nobenega dvoma ni, da bo marsikdo izmed teh naših mladih književnih ustvarjalcev postal tako popularen, kot mnogi pred njim. Uroš GRUDEN, 8.b Osnovna šola »Louis Adamič« Grosuplje Mesec maj je sinonim za mladost, prijateljstvo in ljubezen. Maja nastopi tista prava pomlad, ki vnema srca, in mnogim se zdi življenje lepše in zanimivejše kakor prej. Za nas mlade pa je maj tudi mesec mladosti. Vsako leto maja praznujemo Titov rojstni dan, na mogočnih manifestacijah sodeluje tisoče mladih iz vseh predelov naše domovine. Tudi sedaj, ko Tita ni več med nami, praznujemo Dan mladosti z njim v srcu in z mislijo na njega in na vse pridobitve, ki smo jih dosegli skupaj z njim. Vsako leto 25. maja stopi v ZSMS precejšnje število pionirjev, katerim je to prvi resnejši korak pri vključevanju v našo družbeno stvarnost. Postati mladinec ni težko, biti in ostati dober mladinec pa je že težje. Mladinec ali mladinka naj se takoj aktivno vključi v delo mladinske organizacije, naj prevzema nase naloge in obveznosti in tudi težave, katerih pa ne manjka nikjer — tudi mi nismo izjema, lažje pa jih bomo premagovali v strnjeni skupini, kakor pa bi to delal in poizkušal osamljen in odtujen posameznik. Predsednik Tito je kot osebnost vzor vsem mladincem, to najbrž ni potrebno posebej pov-darjati. V času, ko je bil on v naših letih, težav res ni manjkalo, od mladinca pa so zahtevale trezno razsodnost in veliko mero poguma, zato so v tistih časih mladinci dosti prej življenjsko dozoreli kakor danes. S tem ne mislim omalovaževati dela današnje mladinske organizacije, ki tudi dela in rešuje prpbleme svojstvene današnji družbenopolitični ureditvi, treba pa je povdariti, da je v tistih časih pomenilo biti član SKOJ-a veliko čast in obenem tudi nevarnost, tako da ni bil v njegove vrste sprejet vsak, ki bi si to zaželel, pač pa je bilo treba marsikaj pokazati, da je bilo članstvo v organizaciji opravičljivo. Tudi dandanes je članstvo v ZSM čijst, vendar pa žal vse prepogosto ostaja samo na tem, mladinci, izkažimo svojo pripravljenost za delo z dejanji. Na grosupeljski OŠ »LOUIS ADAMIČ« je bilo ob 25. maju v ZSMS sprejeto 130 pionirjev, ki so v slovesni zaobljubi prisegli. da bodo dostojni člani organizacije, katero predstavljajo. Na priložnostni slovesnosti, kjer so sodelovali mladi pevci in recitatorji so jim izročili članske izkaznice ZSMS. Nove člane ZSM sta pozdravila še Marjeta Zupančič — članica predsedstva OK ZSMS Grosuplje in pa tovariš Ljubič Tone, bivši skojevec in eden od organizatorjev NOB v našem kraju. Tov. Ljubič je mladincem spregovoril o liku skojevca pred in med II. svetovno vojno. Sprejem v mladinsko organizacijo so s svojim prihodom počastili tudi pionirji pohodniki, ki so se udeležili pohoda po poteh Cankarjeve brigade. Tekst in foto: Bojan Ambrož Prijeten kulturni dogodek v dvorani Grosuplje Izdvedel sem, od staršev dveh sestric, ki obiskujeta GŠ v Grosupljem, da bo GŠ priredila poseben glasbeni nastop za grosupeljske mladinke in žene ob njihovem svetovnem prazniku Žena. Lepa kulturna dvorana je bila prav dobro zasedena, pa tudi udobno se sedi na sedežih. Izvedel sem, da imajo Grosupeljčani velik posluh do glasbene dejavnosti. Njihova GŠ šteje, kar 173 gojencev in to pri klavirju, na harmoniki, ter pri trobilih (trompeta jn flavta!). Zato je lahko nastopilo na »tej reviji« celo 23 gojencev. Pri tem naj gre javna zahvala njihovim mentorjem, glasbenim pedagogom, oz. profesorjem. Glasbeni nastop je trajal, več kot eno uro — brez odmora! Iz nastopa gojencev je bilo razvidno, da dobro obvladajo svoj instrument, saj ni bilo »spodrsljajev« med nastopom. Pri harmoniki, ter še bolj na klavirju, je bilo opazno, oz. obetavno, da bo marsikateri izmed nastopajočih, dosegel, pri vnetem in napredujočem elanu — umetniški nivo svojega dela! To je velika zasluga, mentorjem in staršem, ki nenehno podpirajo želje in težnje po glasbi svojih otrok. Po nastopu je direktor GŠ pridržal starše otrok na kratek pomenek, zaradi nadaljnjega dela, ter jim dal napotke. Obvestil jih je, da bo GŠ v Grosupljem gostila, menda 14. aprila, druge GŠ ljubljanske regije in Posavja, kar bo gotovo še večji dogodek in glasbeni užitek za center občine Grosuplje. Sam naj pripomnim, da bi želel nastopiti, n.pr. v maju 48-članski mešani zbor blagovnice NAME iz Ljubljane. Po-trebnobi sebilopogovoriti.Zapeli bi v celovečernem koncertu, preko ene ure, izbrane narodne, partizanske in umetne slovenske pesmi. Ob lepem glasbenem nastopu čestitam profesorjem, staršem in kulturni skupnosti pa tudi KUDu v Grosupljem! Stanko Skočir Ljubljana Pot na grič, 15 * .......... RADI POJEMO IN ŠE BOMO PELI Slovenije. Bili smo edini pevci z Dolenjske. Ponosni smo bili, ker smo tudi mi nastopili na tej reviji in z veseljem spoznali, kako lepo je peti. Pri klavirju nas spremlja Polona Štrubelj, učenka glasbene šole, s harmoniko pa Tomaž Čakš, učenec 7. razreda. Tov. Zorčeva je najbolj vesela, kadar ji rečemo, da radi pojemo. Že tretje leto nas vodi in želimo, da nas bi še vodila. Iris Lukan Osnovna šola »Louis Adamič« Grosuplje Na osnovni šoli »Louis Adamič« Grosuplje imamo kar velik otroški zbor, saj šteje preko devetdeset pevcev. Žbrani smo iz drugih, tretjih in četrtih razredov. V šolskem letu 1981—1982 smo se kar sedemnajstkrat predstavili na različnih šolskih in krajevnih prireditvah. 28. 5. 1982 smo nastopili na republiški pevski reviji v Zagorju. Na ta nastop je tovarišica izbrala samo najboljše pevce. Na reviji je nastopilo 59 mladinskih in otroških pevskih zborov iz vseh delov Značkarji na poti Zveza kulturnih organizacij občine Grosuplje je vsem učencem 8. razredov občine Grosuplje, ki so 8 let tekmovali za bralno značko, omogočila celodnevni nagradni izlet. Bilo nas je za dva avtobusa. S košem dobre volje in vrečo smeha smo se v torek, 8. junija ob 7.30 zbrali pred šolo in se strpali v skoraj prazen avtobus. Vsdh skupaj je bilo 28 učencev, tov. Tavčarjeva in tov. Zorčeva. Prva postaja je bila na škofjeloškem gradu, kjer smo si ogledali lepo urejen mUzej. V njem je tudi posebna Tavčarjeva soba. Najlepše pa so makete starih hiš. Stranice hiš smo lahko premikali in si ogledali notranjost v miniaturi. Po ogledu smo odšli na Visoko, kjer smo si ogledali Tavčarjevo družinsko grobnico in spomenik Ivanu Tavčarju, katerega avtor je Savinšek. Bife je na žalost bil zaprt, zato smo jedli kar v naravi. Tretja postaja je bila bolnišnica Franja. Vanjo- smo priplezali po ozkih poteh in mostičkih. Vmes si se lahko po želji stuširal, saj je s sten tekla voda. Vsega skupaj je bolnišnica obsegala 15 stavb. Ime je dobila po zdravnici Franji Bajc—Bidovec. »■■■■ i M Delovala je od decembra \ do osvoboditve. Nemci so 1» nišnico večkrat poskušali unič ■ Iz zraka je niso mogli, ker je ozka soteska, majhne patruljej so partizani takoj uničili. Zaf t, vanjo je poleg bolnišničnej u osebja vedel samo še en kmet.| d seboj so partizani brisali sle' či zato so njeno skrivnost uspl n; skrivatf vse do osvoboditve.! ti ogledu smo še enkrat delt 0: sendviče in sok, nato pa se odj* s« Ijali v Cerkno. Tam smo se! pi kratek čas ustavili, da smo šlif sladoled. V Idriji pa ravno tat kj Nekateri pa so šli pogledat no' ni osnovno šolo. Naslednjič smo n: ustavili na Vrhniki. Ogledalisi* si si Cankarjev spomenik, enajs1 n, šolo pod mostom, hišo, kjerj ol Cankarjevi najprej stanov' p, (sedaj stoji tam hotel), Cankr jevo nadomestno hišo . Muzej; n| hiši je bil zaprt. Vsi ut ruje bi smo se zvečer vrnili domov, m n Zvezi kulturnih organizacij! m najtopleje zahvaljujemo, da ti gi je omogočila tako lep izlet. p< Brigita Čukajne, & n< Osnovna šola »Ln1- vi Adamič« Grosufl lj< v< Pionirji na pohodu * Letos poteka v Sloveniji »Pohod pionirjev na osvobojeno ozemlf v Črnomelj, kjer imajo pohodniki zbor 12. juhi ja. Pionirji naše obči® p, so sprejeli spominska obeležja in torbico dne 24. 5. 1982 v Šmf di ju—Sap od pionirjev občine Ljubljana Moste—Polje. Zavezali* d se, da bodo obeležja varno izročali. Pot so nadaljevali preko Grosuf Ijega do Višnje gore, kjer je bilo prenočišče. Naslednji dan je pot p' 0| tekala preko Ivančne Gorice, Šentvida, Muljave, Krke, Hočevja & s* Dobrepolja, kjer so sodelovali pri odkritju obnovljene kostnice t>‘ p, ccm NOB (Predstruge). 26. 5. 1982 so pionirji hodili preko Ilc* lo gore in na Škofljici predali obeležja pionirjem občine Vič—Rudnik. Ljubija*! Pionirje je spremljalo pet mladincev pohodnikov. Na trasi so! menjavale enote petdesetih pohodnikov — pionirjev. V nekate^ I krajih smo bili lepo sprejeti (Dobrepolje, Stična...), v ostalih oziron* nekaterih sredinah pa je bil pohod sam sebi namen. Vesna Č0$£‘ Nagradni izlet 1 e it* zv, zr; ve: Ob koncu šolskega leta 1981-82 sta Pionirska hranilnica in Kulturno društvo osnovne šole Louis Adamič Grosuplje organizirala nagradni izlet za učence, ki so preko celega šolskega leta pokazali največ pripravljenosti za izvenšolsko delo v otroškem pevskem zboru, dramatskem, recitatorskem, likovnem, fotograf skem, čebelarskem, BI-KE krožku, PO in MC PRK, ali pa se še prav posebno izkazali kot delavci ali pionirji varčevalci v naši pionirski hranilnici. gori Smuk odprl pogled na Se« in obrobna gričevja Bele Kraf ne. Pred lovsko kočo smo nagr' jeni učenci izvedli športno bavne—tekmovalne ig11 Vsakdo je lahko tekmovaj v t1 br, izmed iged iger: (vlečenje ',f1losi i# tek v vrečah, štafete z žogo in ^ sp Ijiv tek z jajcem) ali pa se vkljn^ju Tako je bil organiziran nagradni izlet s posebnim vlakom v Semič in na goro Smuk. Izleta se je udeležilo 274 učencev naše šole s spremljevalci — mentorji posameznih dejavnosti. Gosta našega izleta sta bila tudi vodja ekspoziture LB Grosuplje tov. Emica Potokar in direktor ŽTO Novo mesto tov. Jože Simonič. med igralce odbojke, nogome% ali med dvema ognjema. Jnj; Ker je bil res sončen dan, sfjZ c se dodobra naužili sokov in naf jih radenske. fa; Ob 16. uri smo se s pesmijo Tza; nili po pobočju Smuka na žel ko se pripravljamo na dopust in nas čaka daljša pot, moramo pla-»1uZ5), nirati še vrsto drugih, navidez nepomembnih malenkosti. V prvi vrsti moramo itruj biti sposobni voziti vozilo, ki vsekakor naj bo brezhibno. Veliko prometnih iOV. , nezgod je zaradi nepravilne vožnje s priklopniki naših vozil in hib na njih ter za-, j fadi nepravilno pritrjenega tovora oz. prtljage na strehi vozila. Izbrati moramo /ac J najbolj ugoden trenutek za potovanje v določeno smer, ko bo manj prometne ua | gneče, da ne bo prevroče ali neurje. Moramo obvezno računati na to, da se Ct f P°vprečne hitrosti na cestah zaradi zgostitve prometa zmanjšajo in zaradi tega jne, j ne smemo biti nestrpni, če se kolone premikajo nekoliko počasneje. Prehitevanje v takšnih primerih je ne samo prepovedano za kršitelja ampak tudi življenjsko nevarno za njega in druge udeležence v prometu. Zato se na cestah obvezno pridružujmo oz. obnašajmo primerno razmeram in je vredno upoštevati n 11 Potke javnih občil in delavcev milice o najbolj ugodnih prometnih smereh. Pred odhodom na dopust moramo misliti tudi na to, da bodo naše neodložljive naloge na delovnem mestu opravili sodelavci oz. jih dokončali, dokler bomo na dopustu. Nikakor ne smemo pozabiti na obveznosti na delovnem festu, ki so takšpe narave, ki zahtevajo takojšnjo prisotnost in ukrepanje, ker lit na vars,vo naših osnovnih družbenih vrednot ne smemo nikoli pozabljati. vsakem odhodu od doma za krajši ali daljši čas je priporočljivo, če vsi od-: <črns' |!0,uie,e’ d* vam nekdo nadzoruje stanovanje ali hišo, po možnosti v različnih Ul t*.n< vn*b in nočnih časih. Tako bo zmanjšana možnost požara, okvar na instala-tf is1’ °*,'s*‘* nepovabljenih oseb in drugih nevšečnosti.. Ko so jim grosupeljski mladinci popravljali vaško pot, so tudi tem pokazali, da se vedno najde kakšen vaščan. ki nasprotuje določeni stvari, čeprav je ta širše družbeno koristna. Mnenja smo, da takšno stanje ne pelje k nobenemu napredku temveč zelo destruktivno deluje na organiziranost in socialistični razvoj. Prepričani smo, da mladi v teh ozirih ne bodo šli po stopinjah starejših, prepira in pravde željnih ljudi, ampak se bodo akcijsko povezovali z naprednimi strukturami v krajevni skupnosti in občini. Pri tem delu jim morajo pomagati in jih vzpodbujati vse DPO in vodstvo KS, ki so sicer do sedaj to tudi delali, vendar so največkrat naleteli na gluha ušesa in samovoljo. Akcijska uspešnost mladih prihaja težje do izraza zaradi različnih pogledov njihovih staršev, ker jih nekateri že od majhnega vzgajajo tako, da sovražijo sosede. Torej, tistim vaščanom (takšnih je tudi drugod in ne samo na Zg. Slivnici) svetujemo, da čim manj gledajo čez mejo pred sosedov prag, ampak najprej naj uredijo in pospravijo pred svojim pragom, bodo kmalu prišli do zaključka, da smo vsi samo ljudje in da za tisti čas, ko živimo in ki je tako kratek, si lahko samo pomagamo. Edino tako bi nam verjetno vsem skupaj vsak dan bilo lepše in lažje delati in živeti. niso pričakovali tako hitre in učinkovite akcije milice, saj so imeli še ves denar pri sebi in tudi dejanja niso zanikali. Akcija je bila uspešna predvsem zato, ker je oškodovanec TAKOJ obvestil postajo milice in skušal podati čim natančnejši osebni opis, ter prevozno sredstvo. POBEGNIL PO PROMETNI NEZGODI ŠPORTNI TATOVI Dne 17. 4. 1982 okoli 9. ure je R. Bogomir iz Šmarja povzročil na Grosupljem prometno nezgodo tako, da je zadel pešca, mamo in otroka, ju lahko telesno poškodoval in odpeljal naprej ne da bi ustavil, pomagal poškodovanim, ali obvestil postajo milice. Tudi tukaj so miličniki s preudarnim zbiranjem obvestil kmalu po nezgodi odkrili storilca in ugotovili, da je stari znanec miličnikov, saj se nenehno vozi brez opravljenega vozniškega izpita in največkrat pod vplivom alkohola. Isti voznik je 4.6.1982 ob 16.30 uri peljal svoj avtomobil po Adamičevi cesti na Grosupljem tako, da je njegov prijatelj stal na zadnjem odbijaču vozila in ročno dodajal plin kot mu je iz kabine ukazoval R. Bogomir, ki je bil tudi vinjen oz. pod vplivom alkohola. Za oba primera je kršitelj predlagan v ustrezna postopka. C«- tako pod vzamemo čimveč družbenosamozaščitnih ukrepov v kraju in P° j) 0ko,iu. •s* R* zapuščamo in v kraju kjer mislimo preživeti letni oddih ter na ' tsl 'an>e>n Potovanju, smo prepričani, da je zelo malo možnosti, da se vam kaj ne->>C 1)0* fr**e,neRa zR0šla do ži- ■ N?videz zelo idilična vas ima v °ji sredini težave, ki se že vlečejo esetletja in prehajajo takorekoč iz laSeH? v rod. Težava te vasi, če jih e Kraf sploh lahko imenujemo težave, saj to so le neutemeljeni principi; dolgoletno sovraštvo, nizkotna maščevanja, razne čenče in opravljanja ter prepire, precej dobro poznajo sodišča na Grosupljem in v Ljubljani. Večina vaščanov je sprta med seboj in tako vsak na svoj način išče namišljeno pravico pri raznih organih in na vseh inštancah. Koliko prostega časa in delovnih ur so po nepotrebnem tako zapravili ti vaščani. Lahko jaa bi jih koristno izrabili za skupne akcije, dogovarjanja ipd. Dogajalo se je ravno obratno. V zadnjem času je postaja milice prejela dve ovadbi tatvin košarkarskih košev last OŠ »Louis Adamič« na Grosupljem. Podobne tatvine so bile že v lanskem letu na različnih krajih, vendar storilcev še niso odkrili. Miličniki vestno «birajo vse podatke, ki bi pripomogli k osvetlitvi primerov in, ki že kažejo na določene osebe. Sedaj bodo ljubitelji košarke pri vsaki igri na novem igrišču, oz. na priložnostnem igrišču se vprašali, od kod temu fantu obroč za koš. Vsak šport je lep, če je čista igra, zato v tem primeru izločimo tiste, ki se tako neodgovorno obnašajo. UDARIL RIBIŠKEGA ČUVAJA Dne 13.5.1982 je Tasič R. iz Gro-suplja z ribiško palico udaril po glavi H. S, ko je ta od njega zahteval ribiško karto. Tasič je po dejanju zbežal, vendar so ga miličniki hitro izsledili in ga predlagali v ustrezni postopek POOSTREN NADZOR PEŠCEV, KOLESARJEV IN VOZNIKOV KOLES Z MOTORJEM PRUETI HITROROKCI PM Trebnje je sporočila vsem postajam milice, da so neznani storilci storili drzne tatvine iz registrskih blagajn v eni od trgovin na njihovem območju. Kljub temu, da je opis storilcev bil dokaj skop, so jih miličniki prestregli v blokadi na našem območju. Storilci Tukajšnja postaja milice z oddelkoma milice je v mesecu juniju izvedla več poostrenih nadzorov pešcev, kolesarjev in voznikov koles z motorjem. V prvi vrsti je delavce milice presenetilo to, da so kontrolirani udeleženci v prometu bili precej revolti-rani zaradi nalog, ki so jih miličniki pravilno po zakonu opravljali. Zelo nevzgojno je to, da so nekateri starši na zelo žaljiv način izražali nagfl rtno .^Tekmovanje pionirjev v obvladovanju veščin SLO in DS igl* ,. 1982 ie bi,° v D°- ^ P^ju občinsko prvenstvo i znanja in ;i splošne °krambc in družbene ^ iSfSF?- ’i' 'SnS^5Wi";i» prvenstvo co in^pr Vn • ° v ve^inah znanja m ’vklj^ ljud«t0S,i. s P°dročia sPlošne hia • lega icKinova- Hn sflVr* ki** se pionirji spoznajo in nap|ihS?a0hVknomielemCn,i SL°Lki 't L •v.nKo k°nstno uporabi ob L-n,h Priložnostih, primarna liio^v ? Pa Je v tem, da SLO in DS žcl«^ ,V1 med mladimi. ' id« Na tekmovanju je sodelovalo 12 ekip -r- po dve najboljši iz vsake šole. Tekmovalci so se najprej pomerili v teoretičnem obvladanju civilne zaščite, protipožarne obrambe, prometne vzgoje in narodne zaščite. Po testiranju je bilo na sporedu streljanje z zračno puško, nato pa še orientacijski pohod na 6 km dolgi progi, za katero so imele ekipe na voljo uro in dvajset minut časa. Orientacijski pohod je vseboval orientacijo, topografijo, spoznavanje obeležij NOB, razstavljanje in sestavljanje puške M 48, prvo pomoč in hojo po azimutu. Vse ekipe so pokazale odlično znanje, tako teoretično, kakor tudi obvladanje prakse, prvo mesto in pokal pa je osvojila ekipa 0$ Louis Adamič Grosuplje, za njo pa sta se uvrstili ekipi osnovnih šol Dobrepolje in Stična. Poleg pokala, ki ga je prejela zmagovalna ekipa, so vse ekipe sprejele spominske značke in diplome za sodelovanje. Tekmovanje je bilo odlično organizirano, proga je bila dobro izbrana in markirana, tako da nobena od ekip ni skrenila s poti. »Drugo leto se zopet pomerimo med seboj!« Tekst in foto: Bojan Ambrož * letiila Prule-id Šnia no novi smo j: »N«*''1 itorc n . a skrb1'®’ 116*7 itoricaPj^^ ^Udi m SLO pri SZDL Grosuplje za pripravo tekmovanja Je svoje delo dobro opravil — proga je bila dobro izbrana in markirana, pa nezadovoljstvo glede kontrole, češ da kaj preganjajo uboge otroke in pešce. To je pravil en občan ravno na kraju, kjer se je pred nekaj dnevi zgodila prometna nezgoda v kateri je bil udeležen otrok—kolesar, ki se ni prepričal ali lahko varno zapelje čez cesto, bil pa je tudi brez izkaznice o opravljenem kolesarskem izpitu. Postaja milice nikakor ne bo odstopila od svojih nalog, ki jih mora na podlagi znanstvenih raziskav tudi izvrševati. Prav v letošnjem letu imamo že občuten porast prometnih nezgod v katerih so udeleženi otroci in pešci, oboji tudi kot kolesarji in vozniki koles z motorjem. Grosupeljske ulice so dobila talne označbe, vsaj tiste glavne, vendar jih zelo malo udeležencev upošteva. Najmanj jih upoštevajo pešci, ki si upajo oz. privoščijo delati prekrške neposredno pred miličniki, ko ti opravljajo kontrolo in nadzor prometa. Tudi kolesarji uporabljajo vse možne površine za vožnjo in so zelo užaljeni če jih samo miličnik opozori. Če pa jih kaznuje, ga niti ne pogledajo več, enako se obnašajo tudi nekateri pešci in kršitelji mirujočega prometa. Iz teh nekaj povzetkov lahko zaključimo, da je družbenosamozaščitna zavest na področju prometne varnosti otrok, pešcev, kolesarjev in voznikov koles z motorjem še precej nizka. Prepričani smo, da skoraj vsi, ki storijo prekršek vedo kaj počno, vendar se kljub temu nočejo zavedati nevarnosti, ki jim grozi in se ne zavedajo krvnega davka, ki ga pobira cesta in katerega del je lahko vsakdo, ki je tako samovoljno usmerjen. UČENEC, UČENKA! Ali veš, da je nevarnost na cesti vsak dan večja? Zakaj? Ker je promet vedno večji, ker se nevarnosti premalo zavedamo, ker smo premalo previdni. Zaradi tega se zgodi vsako leto več nesreč, zato umre vsako leto več otrok in odraslih, zato je vsako leto več invalidov. Kaj naj storim, da bom bolj varen in da ne bofn spravljal v nevarnost drugih? VEDNO SE MORAM RAVNATI PO CESTNO-PROMETNIH PREDPISIH! Kadar sem na cesti kot pešec: — NE TEKAM, NE SKAČEM IN — SE NE IGRAM NA CESTI! Kadar sem potnik v avtobusu: — SEDEM NA SEDEŽ, ČE JE PROST, — SEDEŽ ODSTOPIM STAREJŠIM, — STOJIM IN SE DRŽIM OPORE. Kadar sem v osebnem avtomobilu: — SEDIM NA ZADNJEM SEDEŽU, — SPREDAJ SE BOM SMEL VOZITI, KO BOM STAREJŠI OD 12 LET, TODA — VSELEJ Sl BOM PRIPEL VARNOSTNI PAS. Kadar sem na cesti kot kolesar: — SE BOM VOZIL LE V SPREMSTVU STARŠEV ALI ODRASLIH, ČE ŠE NIMAM KOLESARSKE IZKAZNICE, — SE BOM VOZIL SAMOSTOJNO, ČE ŽE IMAM KOLESARSKO IZKAZNICO. VEM, DA CESTA NI POLIGON ZA SPRETNOSTNO VOŽNJO! - Pa še to: — število prebivalcev se v letoviških krajih v času počitnic večkrat, celo desetkrat poveča, — zaradi potovanj na počitnice je promet tudi v naših krajih bolj gost. ZATO MORAM BITI V POČITNIŠKIH MESECIH NA CESTI ŠE TOLIKO BOLJ PREVIDEN! Dragi starši! Promet v naši občini nenehna narašča, zato je nevarnost na cesti vsak dan večja. Zdrav otrok Je največje bogastvo vsake družine in hkrati družbene skupnosti, zato z vami delimo skrb za prometno varnost otrok. Poletni meseci in dnevi, ko se začno šolske počitnice, so tik pred nami. Za vašega otroka se bo začel brezskrbni počitniški čas. Mladostna prešemost v igri lahko otroka v trenutku potisne iz prometnega zatišja v nevaren prometni vrtinec, da naredi usodno napako za vse življenje. Za sodoben cestni promet so otroci potrebni vzgoje In znanja, ki mu ga ne more dati le šola, temveč tudi starši in okolica, v kateri živi. Zato bodimo otrokom zgled pravilnega ravnanja na cesti in vozniki, kolesarji in pešci. Tega ne pozabimo tudi tedaj, ko se nam mudi na nujen opravek, na delo, ko peljemo družino na izlet ali na počitnice. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Grosuplje IUP C PREIZKUS VZDRŽLJIVOSTI J 178 km ob morski vodi Ime Dare Erdeljec pred mesecem in pol večini njegovih someščanov ni pomenilo kdo ve koliko, ali bolje, marsikdo sploh ni vedel, da se ukvarja z vztrajnostnim tekom, ki mu je ob njegovi specifični življenjski filozofiji veliko zadovoljstvo. Kot nekakšen »boom« pa je med nas udarila novica, da bo tudi on med tistimi, ki bodo poizkušali preteči jadransko magistralo od Portoroža do Ulcinja in nazaj. Od takrat se je o njem pričelo na Veliko govoriti in pisati. V soboto in nedeljo, 5. in 6. 6. 1982 pa je pripravil nov podvig in razbil monotonijo grosupeljskega vikenda. '■> i »Siv" v SSi Dare Erdeljec je 2()()()-im kilometrom jadranske magistrale dodal še nov slovenski absolutni rekord v vztrajnostnem teku na 24 ur s 178 kilometri. Tek v bistvu ni trajal 24 ur, pač pa »samo« 22 ur in 55 minut. Dare je za 3 km izboljšal dosedanji rekord prijatelja Dušana Mravlje-ta, s katerim sta drugovala v teku po jadranski magistrali. Proti nočnemu hladu in dnevni vročini se tekači zaščitijo na vse mogoče načine. In kako je vse skupaj potekalo? Začelo se je v soboto 5. 6. 1982 ob 17.00 uri izpred trgovine Mercator brez vsakršnega pompa in tudi brez (skoraj) gledalcev. Proga je bila trasirana tako, da bi Dare najprej tekel proti Veliki Loki, tam obrnil in se vrnil v Grosuplje ter nadaljeval proti Podtaboru in nazaj na izhodiščno točko. Dolžina kroga je bila 22 km, treba pa je reči, da konfiguracija proge ni bila niti malo lahka, saj je z vzpetinami in spusti zahtevala stalno menjavanje ritma teka, kar tekača še hitreje utrudi. Ob začetku so bili pogoji za tek idealni, prav tako ponoči, naslednji dan pa je že navsezgodaj pritisnila prava poletna vročina. Težko smo jo prenašali mi, ki smo tek spremljali sede v senci, lahko si mislite, kako je bilo tekačem. Z Daretom sta namreč tekla tudi Lojze Vidmar iz Trebnjega in Edo Marinček iz Grosupljega, ki sta oba poizkušala izboljšati svoje 'osebne rekorde in predvsem, kar je bil tudi smisel teka, poudariti pomen pravilne prehrane pred in med tekom, tako da lahko človek tudi ob sorazmerno kratkem treningu doseže maksimum. treh src v Radencih, kjer je tudi pretekel doslej najdaljšo razdaljo — 21 km. Vsi ki smo bili prisotni, -smo občudovali njegovo vztrajnost, omagal je šele, ko mu je koleno leve noge nenormalno oteklo, tako da bi bilo nadaljevanje tekh nesmiselno in tudi zdravju škodljivo. Obema je to uspelo, posebej pa je potrebno pohvaliti mladega 18-letnega Alojza, ki je ob Daretu tekel nepretrgoma 15 ur in 25 minut in v tem času pustil za seboj 143 km. Uspeh je toliko večji, ker je dosežen skoraj brez treninga in brez pravih tekaških izkušenj, saj mu je doslej edino večje tekmovanje bilo Maraton Za konec mi je ostalo samo še nekaj podatkov. Edini kolektiv, ki je materialno podprl 24-urni tek, je bila Radenska, ki je prispevala 7000,00 din, ostalo pa je kot je že navada, šlo iz žepa nastopajočega. Da je vse potekalo po predpisih, je poskrbel sodnik Atletske zveze Jugoslavije, tov. Rašid Imširovič, ki je na koncu udeležencem svojevrstnega maratona tudi podelil uradna priznanja. Tudi mi jim iz »rca čestitamo! Tekst in foto: Bojan Ambrož ir l ojza in Dare fotografirana v nedeljo ob zori, potem ko Je bilo za njima 126 km. Mladi športniki pri predsedniku Sob Ob 25. maju — dnevu mladosti je predsednik skupščine občine Grosuplje, tovariš Janez Koščak pripravil sprejem za športnike iz naše občine, ki so se doslej izkazali na različnih športnih tekmovanjih v različnih športnih napogah. V Družbenem domu v Grosuplju se je zbralo kar lepo število mladih. Posebno draž srečanju pa je dajalo dejstvo, da sta se srečanja udeležila dva nekoč vrhunska športnika, danes veterana, Miro Cerar in Franc Škerlj, ki sta pred leti predstavljala kakovostni vrh v svojih športnih panogah — gimnastiki in kolesarstvu. Obeh najbrž res ni treba posebej predstavljati, saj sta v letih, ko sta zastopala Jugoslavijo na mnogih evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah, ponesla sloves naše domovine daleč v svet. v naši občini res nimamo športnikov vrhunskega razreda, imamo pa zato obilico mladih, ki lahko ob vztrajnem in trdem delu tudi še marsikaj dosežejo. Po pozdravnem nagovoru je stekel pogovor; zanimivo je bilo poslušati spomine Mira Cerarja in Franca Škerlja, ki sta jih razgrinjala pred nami. Tak<» smo iz prve roke izvedeli zanimivosti in podrobnosti / Olimpijskih iger v Mehiki leta 19b8 ter o sprejemu pri Titu po vrnitvi s te največje športne, prireditve. Miro je še povedal, da se posebno rad spominja leta 19h5, ko je kot zadnji nosilec štafete mladosti, predal le -to tovarišu Titu. ŠENTVID PRI STIČNI: Ustanovni občni zbor planinskega društva Kljub temu, da je v občini precej planincev, pohodnikov in celo alpinistov smo dosedaj poleg piranske in izolske spadali med tiste tri občine, ki niso imele ustanovljenega planinskega društva. Na pobudo socialistične zveze in mladinske organizacije bodo v Šentvidu ustanovili prvo planinsko društvo v občini Grosuplje. Ustanovni občni zbor le—tega bo v nedeljo 27.6.1982 ob 9.00 uri v Domu kulture v Šentvidu. V ustanovitvijo planinskega društva v Šentvidu bomo svojo planinsko dejavnost sedaj lahko uresničevali bolj organizirano. Program izletov, vzponov in ostalih akcij bo v začetku predvidoma bolj skromen, vendar prilagojen vsem starostnim strukturam, tako neizkušenim začetnikom, prekaljenim planincem kot tudi alpinistom. Hodili bodo na naše najvišje vrhove in visokogorja sosednjih držav, pri tem pa nameravajo posebno pozornost posvetiti občinskim potem, med katerimi so najbolj znane: Evropska pešpot, Slovenska pešpot, transverzala kurirjev in vezistov NOV Slovenije itd. Člani iniciativnega odbora že sedaj vabijo, da se čimpreje vključite v delo društva in se udeležite ustanovnega občnega zbora. , J.N. KARATE TURNIR 28. februarja se je v šolskem centru Ivančna gorica — Stična odvijal KARATE TU RNIR, ki ga je organizirala naša sekcija na čelu s predsednikom naše sekcije Ilovar Markom 2 kyu in njenim trenerjem fsastelic Jožetom nosilcem mojstrskega pasu. lega turnirja se je udeležilo 10 klubov iz Slovenije. Na to tekmovanje smo povabili tudi našega tehničnega mentorja Vlada Paradižnika 4. dan, ki je bil tudi vrhovni sodnik na turnirju. Glavni sodnik na borišču pa je bil Sorotar Slavko 3. dan. Tekipo- sikdaj je treba preživeti tudi grenko izkušnjo, takrat pa je potrebna volja, da se premaga malodušje in še boljše in kvalitetnejše delo prinese tudi nove uspehe in s tem življenjsko zadovoljstvo. s l eksl in foto: vanje je potekalo v športni borbi za moške in sicer v dveh kategorijah, v nižji in višji. V nižji kategoriji so tekmovali člani z rumenimi in oranžnimi pasovi, v višji kategoriji pa člani od zelenega do črnega pasu. Vsaka borba je trajala 2 min., borbo pa so poleg glavnega in vrhovnega sodnika na borišču spremljali še štirje stranski sodniki, ki pomagajo glavnemu sodniku pri določanju točke tekmovalcu, ki je uspešno opravil akcijo. Vsaka uspešna akcija se točkuje in na koncu se te točke seštejejo. Borba zahteva od vsakega posameznika veliko mero koncentracije, premišlje- , nih napadov, ter dobro psihično in rizično pripravo. Pri borbah ni bilo hujših poškodb, tako da ni bila potrebna zdravniška pomoč. Ko se je končalo tekmovanje v borbah za moške je sledilo tekmovanje v KAPAH za ženske. Kata je • borba proti enemu ali več namišljenih nasprotnikov, kjer je poleg ritma, borbenega duha in umetniškega videza zelo pomembno tudi dihanje in pa pravilno izvedeni elementi v sami kali. Na podlagi teh kriterijev sodniki ocenjujejo izvedbo kute z ocenami od I —10. Na koncu tekmovanja je bila še skupinska demonstracija članov naše sekcije, v kateri so nastopili Kastelic, Ilovar, Ceglar, Štepic, Kovačič, Turk Marko in Rogelj Darja. Prav tako so tudi drugi tekmovalci prikazali nekaj osnovnih elementov samoobrambe od davljenja, napada z nožem, ter lomljenja opeke. Sama samoobramba ne spada v redni del treninga, vendar naš trener poskrbi za to, da so naši treningi čim bolj pestri, kajti tudi znanje samoobrambe človeku v vsakdanjem življenju lahko velikokrat koristi. Tekmovanje smo zaključili s podelitvijo pokalov in diplom. Vrstni red tekmovalcev je bil naslednji: - borbe višja kategorija 1. mesto: Kastelic Jože, lvančn.Vgo-rica 2. mesto: Goričan Vojc, Maribor 3. mesto, /ajc Dušan, Domžale Bojan Ambrož — borbe nižja kategorija 1. mesto: Žnajdar Dubrovko, Maribor 2. mesto: Jagaodič Živko, Forum (l.JJ.4 3. mesto: Kovačič Milan, Ivančna gorica NA KATERE 5M t£inwtu. zamerit pogled v prihodnost M O-mi NASE ZAUPANJE V U5UARJALI UK OBJSČjKEEA BAZRt V Vse zbrane je najprej nagovoril tov. Janez Koščak, ki je poudaril, da šport zavzema pomembno mesto v vzgoji mladega rodu. S športom se človek plemeniti ter se navadi premagovati težave, ki jih v športu kakor tudi v življenju ne marijka. Tov. Koščak je poudaril, da trenutno Skratka, sprejem za mlade športnike je minil kot zanimiva govorilna ura, izvedeli smo podrobnosti in zanimivosti iz bogatega športnega življenja obeh asov našega športa, katere bi drugače najbrž za nas ostale skrivnost. In prav je tako, a, naj se bogate izkušnje starejših prenašajo na mladi rod, ki bo tako realneje gledal na življenje športnika, kajti šport ni samo kovačnica za uspehe, mar- r — kale ženske 1. mesto: Pirc Šibile, Forum (Lj.) 2. mesto: Cerar Irena, Domžale 3. mesto: Opara Meta, Forum 4. mesto: Štepic Liljana, Ivančna gorica 5. mesto: Ceglar Lojzi, Ivančna gorica pokazati smisel, pestrost in kori*1 nost le borilne vdščine. Ob tej priloi nosti pa se zahvalimo TTKS Grosugj Ije za pomoč, ki so nam jo nudili, ^ smo lahko organizirali ta turnir. Vse, ki se zanimate za borilne ve>. čine pa obveščamo, da bomo iind1 ponoven vpis v mesecu septembri1 j S. tem tekmovanjem smo hoteli K K Ivančna goric1 »KRKA 82« 29. in 30. maja sta bili na reki Krki dve veliki veslaški prireditvi pod skupnim imenom »KRKA 82«. Športno društvo »RA/LAG« iz Čateža je bilo organizator VI. veslaškega maratona, »KKK KRKA« iz Krke pa organizator tradicionalnega turističnega izleta po najlepšem delu toka reke Krke, do Žužemberka. Prireditve se je udeležilo K) slovenskih in hrvaških klubov, Rezultati maratona Kostanjevica — Brežice 22 km K — 1 PIONIRJI 1. Javornik B.—Krka, 2. lit—Razlag, 3. Stepin-šek—Hrastnik K -1 MLADINCI 1. Seničar—Nivo, 2. Karaš—Mura, 3. Piškur—Krka K - I VETERANI 1. Grašič-Kranj, 2. Vesel-Rašica, 3. Hribernik -Rašica K — 1 TURISTI 1. Skubic -Krka, 2. Cižman—Rašica, 3. Bajc—Rašica Škra- C - 2 MLADINCI 1. Sribar—ŠiTbar—Nivo, belj—Budič—Razlag, 3. Magovac—Mišmaš—Krka C —2 ČLANI 1. Cinč—Cinč—Mura, 2. Kuševič—Milinkovič—Slavi ja, 3. Plut —Plut —Krka C -2 TURISTI 1. Javornik J.-Slana -Krka, 2. Beribak—Špi-lek—Razlag, 3. Slovenec—Kalin—Razlag, C — 1 Cl ANI 1 Martinis—Slavi ja Ekipno 1. KKK -KRKA 2. RAŠICA 3. RA/LAG . Obveščamo pionirje in mlajše mladince , ki jih zanima veslanje v kajaku in kanuju da sprejemamo nove člane in se lahko javijo pismeno ali osebno na naslov »KKK KRKA«, Slana Miran št. 26, Krka 6130L Skubic Peter It ho Uš; e*i 'o ev TRADICIONALNI TEK PO VIŠNJI GORI D P GOŽ SMS Višnja gora je tudi letos organizirala že tradicionalni^ S po Višnji gori v počastitev Dneva mladosti. J|N Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno v treh kategorijah: I MLADINKE L mesto ekipno: OO /SMS OS GROSUPLJE 2. mesto ekipno: OO /SMS Dekliško vzgajališče 3. mesto ekipno : OO /SMS Dekliško vzgajališče L mesto posamezno: Šircelj Ema OŠ GROSUPLJE 2. mesto posamezno : Lončarič Vera OŠ CiROSUPLJE 3. mesto posamezno: Klopčar Katja OŠ GROSUPLJE 'a »X Pr / v* MLADINCI L mesto ekipno: OO /SMS Grosuplje 2. mesto ekipno: OO /SMS OŠ GROSUPLJE 3. mesto ekipno: OO /SMS Višnja gora L mesto posamezno: Hren Tone OO /SMS GROSUPLJE 2. mesto posamezno: Dizdarevič Marjan OO /SMS Grosupljf 3. mesto posamezno: Vidmar Franc OO /SMS GROSUPLJE 'h <)i M, ČLANI: L mesto ekipno: OO /SMS Grosuplje 2. mesto ekipno: OO /SMS Šentvid pri Stični 3. mesto ekipno: 1MP Ivančna gorica MIMO,, k—u«. M*#* čev in šahbtov. L mesto posamezno: Žitnik Vinko OO /SMS Grosuplje 2. mesto posamezno: Križman Jože OO /SMS Grosup|je 3. mesto posamezno : Gjerek Srečo OO /SMS Seruvid P^oV|/^ U 1982 — NASA SKUPNOST STRAN? ) pi-'Ja ko i v re- olj lim av, olj Ki. itc N. korisl’ priloi’ irosUf dili.J«, nir. I ne ve> o in>el cmW TEKSTI L % motvoz in platno n. soi. o. Taborska 34 61290 Grosuplje »Komisija za delovna razmerja pri DO TEKSTIL TOZD MOTVOZ IN PLATNO GROSUPLJE objavlja več prostih mest za dela in naloge: Šivanje in tkanje K novi zaposlitvi vabimo predvsem mladinke, ki letos končujejo osemletko in se ne mislijo nadalje usmerjeno izobraževati, •majo pa veselje do dela v tekstilni industriji. Posebnih pogojev za zaposlitev ni, saj bi se na novo sprejete del&vke priučevale za opravljanje objavljenih del in nalog v temeljni organizaciji. Osebni dohodek po uspešno opravljeni priučitvi za objav-jena prosta mesta je za začetnike cca 9000 din mesečno. Ihteresentke za zaposlitev naj se čimpreje javijo v kadrovski službi v TOZD Motvoz in platno Grosuplje, Taborska c. 34.« I go V 1 Č 4 '<£ <# PRE PREDALIČ vc- nal- em- bov. pin- Pi- her- ašica ;kra- -Sla- -Spi- v ka-neno 1301- Peter Cvetličarna na Prečni poti v Grosupljem vam nudi cvetje, šopke, vence, lončnice ter gnojila, prst in zaščitna sredstva za vaše cvetje. Strokovno svetujemo I Delavni čas: vsak dan od7W- 12h od 14 -18h sobota od 8 - 12h SE PRIPOROČAMO ! Brezplačni učbeniki ^ prodaja šolskih potrebščin ]^di v šolskem letu 1982/83 lt.Vna šola Louis Adamič » a sv°jtm učencem zagotoviti ,0^ne učbenike. Vsako leto ev ,emu cilju saj se pri-akn staršev procentualno 'eto zmanjšuje (lansko p^UŽBENI .^VOBRANILEC 'aln' ^^lOUPRAVLJA- jah: V Obvestilo samruibeni pravobranilec h0 ^“Pravljanja Ljubljana pr.. fe nadalje uradoval v 0r'*, občinskega sveta vsak * s'n<*ikatov Grosuplje Ur<,n,R° sredo ^ do ^ Pr *tonca »vgusta 1982 Oaj avobranilec uradoval v Mea prostorih v na-2,n,!h dnevih: 'pije 4. avgusta in 18. ^ f*ne,H',I1w vse zainteresi-s*avnik OVne ^ud' 'n Pred' racij h orRanov in organi-ditej,’ <,a se v omenjenih m bnJi)0?lužui*j« nasvetov ki jo lahko nudi '"otin 1,1 Pravohranilec sa-Prav'ianja. leto 11%). Prispevek staršev pa bi bil še manjši, če bi bili nekateri učbeniki kvalitetneje vezani. Starši bodo o prispevku še obveščeni. Osnovna šola Louis Adamič in trgovsko podjetje ABCTabor pa organizirata skupno tudi letos prodajo šolskih potrebščin. Tako kot prejšnje leto bodo potrebščine kompletirane in opremljene s ceno. Prodaja bo potekala po temle razporedu: ponedeljek: 16. 8. 1982 od 10-17 ure v osnovni šoli Šmarje torek, sreda: 17. in 18.8.1982 od 8-18 ure v novi osnovni šoli Grosuplje Od 1. avgusta dalje pa bodo šolske potrebščine prodajali tudi v trgovini ABC TABOR »PRI POSTI«. MII ISKRA-Industrija baterij ZMAJ, n.sol.o. Ljubljana, Stegne 23 TOZD Spedahe baterije, n.sub.o. Šentvid pri Stični Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oz. naloge za VEČ IZDELOVALK BATERU Za opravljanje objavljenih nalog mora vsak kandidat poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana osnovna šola in tri mesece delovnih izkušenj (lahko tudi brez delovnih izkušenj). Poskusno delo je en mesec. Sprejeli bomo nekaj delavk za določen in nekaj za nedoločen čas. Prijave pošljite na naš naslov ali se osebno zglasite v tajništvu temeljne organizacije. Prijave sprejemamo 10 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30-ih dneh po zaključenem roku za sprejemanje prijav. 4>- C PREJELI SMO ) Odgovor komunalcev o ceni vode l ov Drobničeva sprašuje za razliko v ceni vode med povprečno ceno 6,45 din za m.t kot je bilo objavljeno v aprilski izdaji Naše skupnosti in 9,65 za m3 kot jo plačuje. Pisec objave o ceni vode v aprilski številki bralce Naše skupnosti ni pravilno oz. popolno informiral o ceni vode. Cena vode je namreč že vrsto let različna za gospodinjstva oz. za O/D in obrtno dejavnost. Iz odločbe Skupnosti za cene občine Grosuplje št. 33-44/81 je razvidno, da je od 1. 9. 1981 dalje: cena za lm3 vode za osebno potrošnjo 9,65 din cena za lm3 vode za OZD in obrtno dejavnost 11,25 din. V tako določeni vodarini je upoštevan tudi prispevek za razširjeno reprodukcijo v višini 4,00 din od m3 vode. Računska povprečna cena vode je 6,45 din od m3 vode, če vzamemo za izračun samo ceno vode brez prispevka 4,00 din od 1 m3 za razširjeno reprodukcijo, vendar sklep o določitvi cene vode iz javnih vodovodov ne imenuje nobenega potrošnika, ki naj bi plačeval vodo po povprečni ceni med osebno potrošnjo in OZD. Tov. Drobničeva ima torej vodarino zaračunano pravilno po tarifi za osebno potrošnjo po 9,65 din od m 3 Hkrati s tem odgovorom bralce Naše skupnosti obveščamo, da je Skupnost za cene občine Grosuplje sprejela nove cene komunalnih storitev in uslug, ki veljajo od 1.6.1982 dalje in sicer: a) za vodo iz javnih vodovodov — za osebno potrošnjo 11,70 din/m3 — za OZD in obrtno dejavnost 13,60 din/m3 v teh cenah je upoštevan prispevek za razširjeno reptodukcijo v višini 4,00 din/m3 b) za odvoz smeti — za gospodinjstvo 1,10 din/n^ — za poslovne prostore 1,40 din/m2 — za lastni odvoz smeti uporabo smetišča 0,43 ditVm2 c) za kanalščino — za osebno potrošnjo 1,17 diiVmJ — za OZD in obrtno dejavnost 1,75 dirVfnJ Komunalno podjetje Grosuplje porabljene vode ETERINAR8KI KLOVNE ENOTI UUbUANA ZAVOD "KRIM" GROSUPLJE U-VIC fUMK. GROSUPLJE. CERKNICA. VRHNIKA RANCA RAZPORED služba stalne pripravljenosti veterinarjev v juliju 1982 Za nujne veterinarske intervencije na območju občine Grosuplje je v stalni pripravljenosti od 14. do 7. ure naslednjega dne 1 dipl. ~ -------J-,! ’-------1----------pripravljenost traja tnt pripi r, z izje ure od s veterinar, od 14. ure od sobote oz. oz. dne po prazniku: izjemo nedelj in praznikov, ko stalna prt . predprazničnega dne do 7. tire v ponedeljek od 2.7. do 14. ure do 9. 7. do 7. ure vet. Žitnik tel. 772—991 od 9. 7. do 14. ure do 16. 7. do 7. ure vet. Vukelič tel. 771 —188 od 16. 7. do 14. ure do 23. 7. do 7. ure vet. Žitnik tel. 772—991 od 23. 7. do 14. ure do 30. 7. do 7. ure vet. Pangerc tel. 783—111 od 30. 7. do 14. ure do 6. 8. do 7. ure vet. Žitnik tel. 772—991 KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA ČAS OD 7. 6. do 1. 8. 1982 Dežurstvo Dežurna Vodja Strojnik Odgovorni za od do ekipa ekipe delo ekip 7/6 — 13/6 5 Slana Franc Globokar Škoda 14/6 — 2(V6 6 AdamičCiril Marjan Bojan 21/6 — 27/6 1 Murn Matija tel. št. 28/6 — 4/7 Lekan Jože 772-804 S/7 — 11/7 3 Šinkovec Slavko Hribar Kozinc 12/7 — DV7 4 Miklavčič Janez Avgust Jože 19/7 _ 25/7 5 Slana Franc 2 ; V >, delovon HP A UOB ** SiZOO run: 771-1 eda Po 'l: ir*"*, k ■: - - ■’v v , ;5|; I? J ;|1gp IgM <■ ' ».. ost aiffiiii A , •j. V*. 'k. Počitniški objekt Pavčič Marjana jc situiran na robu gozda, v samoti, v neposredni bližini predvidenega lagališča odpadkov Stehan. Zakaj se za gradnjo počitniških objektov ne odločamo na za to predvidf1*^' oc »dai t p, ptun j'18a |l(za fin 1 ^ije i |Cel( i hia fstvi Na 13 Mja > l jNa i , * dtu ce J*’19" Stanovanjski objekt Omahen Vinka in Stanka, z dvema obrtnima delavnicama je zgrajen v naspro') ater| vsemi urbanističnimi vidiki in kvarno posega v prostor. Vprašujemo se, zakaj je bilo kljub nasproto*9* Oh , potrebno zgraditi »blok« v majhnem naselju Goričica pri Podtaboru. % ( *ad( ! 3()c * JUk &>ju j Nii i rijo M Stanovanjski objekt Sever Vinka z obrtno delavnico je situiran na zemljišču, ki se tretira kot ne: Zakaj graditi tako, namesto v sklopu naselja Muljava? Moi Si uredn; :a 2, telefon: 771-088. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Vi >n: 323-841). Priprava za tisk: Dnevnik-IBM, tisk: Tiskarna Ljud nkrat mesečno. Rokopisov in fotografij ne vračamo. ^ v c /72 šteje glasilo med proiz iter< huh oopTN ^5