gorenje gorenje ■ m * gorenje informator si List za obveščanje delavcev Gorenja — St. 39. — Leto XVII. — Titovo Velenje, 17. avgust 1983 Prerazporeditve delavcev ZAKAJ PRERAZPOREDITVE? Po uvedbi ukrepov družbenega varstva so začasni kolegijski poslovodni organi pristopili k ocenjevanju stanja v Gorenju in vzrokov za tako stanje. Med ugotovitvami je tudi to, da je v Gorenju preveč režijskih delavcev (glede na sorodne panoge v tujini). Prav tako je ugotovljeno, da se je v zadnjih letih večalo število neproizvodnih delavcev, čeprav se proizvodnja ni večala. Ge k temu dodamo še dejstvo, da v proizvodnji manjka delavcev, se prerazporeditve pokažejo kot nujnost. kako daleč so priprave? Priprave za akcijo prerazporeditev so v 9lavnem končane. Ocenjevanje uspešnosti, točkovanje po merilih za ugotavljanje primernosti za prerazporeditev in anketa — vse to je izvedeno za več kot 3.000 delavcev iz Gorenja TGO, Gorenja Promet—Servis, Gorenja Interna banka, Gorenja Raziskave in razvoj ter DSSS Gorenje SOZD. Zajeti so morali biti pač vsi delavci, ki ne delajo na neposrednih proizvodnih delih. Izmed vseh teh je v “'prvem krogu" izbranih približno 200 delavcev, ki bodo prerazporejeni na neposredna proizvodna dela. Odločbe o prerazporeditvi jim bodo vročene predvidoma v drugi polovici meseca avgusta. (Nadaljevanje na 2. strani) Da bi izpolnili izvozne obveznosti, so v tozdu Zamrzovalniki delali v prvem tednu kolektivnega dopusta - več o tem na strani 6. Naše delo in gospodarjenje V PRVEM POLLETJU 1983 - PRIČAKOVANA IZGUBA V delovni organizaciji Gorenje TGO se je v letošnjem prvem Polletju nadaljevalo gospodarjenje z negativnim predznakom. Težavam pri preskrbi z reprodukcijskim materialom, kar je Povzročalo večje zastoje domala v vseh temeljnih proizvajalnih organizacijah, so se pridružile še druge, da o razkoraku med cenami reprodukcijskega materiala in cenami končnih Prodajnih izdelkov sploh ne govorimo. Takšne težave so povzročile večjo izgubo iz naslova tekočega poslovanja, naše temeljne organizacije pa morajo kriti tudi izgubo tovarne Gorenje Koerting Electronic in pokrivati negativne tečajne razlike za najete devizne depozite oziroma pokrivati devizne obveznosti do tujine. Skupno izgubo v višini 4 milijarde 545 milijonov dinarjev (454 milijard starih din) izkazuje osem tozdov Gorenja TGO, in sicer Štedilniki, Elektronika Titovo Velenje, Elektronika Ptuj, Pohištvo, Pralna tehnika. Hladilna tehnika. Zamrzovalniki in Plastika. Preostalih 11 tozdov Gorenja TGO je polletno poslovanje zaključilo s 150 milijoni din ostanka čistega dohodka. V polletne obračune tozdov Gorenja TGO je vnešena izguba tovarne Gorenje Koerting Electronic za leto 1982 v višini 1.196 milijonov din. Izgubo povečujejo negativne tečajne razlike v višini 1.648 milijonov din. Izguba iz tekočega poslovanja znaša 1.509 milijonov dinarjev, kar je predvsem posledica zvišanja cen reprodukcijskih materialov (do 60 %), nedoseganja planiranih prodajnih cen, neplačane realizacije in danih bonifikacij. (Nadaljevanje na 4. strani) Prerazporeditve delavcev (Nadaljevanje s 1. strani) NA KATERIH NAČELIH JE BIL ZASNOVAN IZBOR? Najbolje se to vidi iz vsebine celotnega postopka. Zato ga bomo na kratko opisali, čeprav je mnogim že dobro poznan: 1. Najprej je bilo ugotovljeno, katera delovna mesta niso čisto proizvodna. Imenovali smo jih kar "režijska". Seznam delavcev, ki delajo na takih neproizvodnih delih, so bili narejeni za celotni velenjski deI Gorenja, to je za: Gorenje TGO, Gorenje Promet-Ser-vis, Gorenje Interna banka, Gorenje Raziskave in razvoj in DSSS Gorenje SOZD. V te sezname so bili zajeti vsi delavci, katerih delo ni 100 % proizvodno. Če bi določeno delo vsaj malo "dišalo" na režijo, je že prišlo v omenjene sezname. Zato je končni spisek obsegal tako visoko število, okroglo 3.200 delavcev (od skupnih nekaj več kot 9.000). 2. Za vseh 3200 delavcev je bila izdelana ocena uspešnosti. Uspešnost vsakega delavca je bila ocenjena po 10, merilih kot so npr. delavčeva vztrajnost pri delu, kvaliteta njegovega dela, njegov odnos do orodij in naprav itd. Ocenjevanje uspešnosti so organizirali in vodili po tozdih vodje tozdov, drugje pa vodje sektorjev v sodelovanju z vodji služb. 3. Vsi obravnavani delavci so morali izpolniti tudi anketo, ki ima za cilj do- > d at no osvetlili položaj vsakega posameznika. Tudi organizacija izpolnjevanja ankete je bila naložena vodjem tozdov in vodjem sektorjev. 4. Za vse obravnavane delavce je moral biti izpolnjen še točkovni list, na katerem se je ocenjevala (točkovala) primernost za prerazporeditev po 10 merilih in sicer: Merila za ugotavljanje primernosti za prerazporeditev Naj višje možno število točk Ocena uspešnosti 18 Ustreznost izobrazbe 20 Celotna delovna do- ha do 31. 12. 1983 6 Delovni staž v Go- renjudo31. 12. 1983 6 Delovni staž na se- danjih delih 8 Starost 5 Zdravstveno stanje 16 Velikost družine, št. zaposlenih 2 Samohranilstvo 10 Dohodek na člana družine 7 Tudi postopek točkovanja po teh kriterijih so po tozdih vodili vodje TOZD, drugod pa vodje sektorjev v sodelovanju s svojimi vodji služb. 5. Te točkovne liste je potem obdelal računalnik. Rezultat računalniške obdelave predstavljata dva računalniška izpisa: — razvrstitev obravnavanih delavcev po doseženem številu točk po posameznih organizacijskih enotah (stroškovnih mestih, službah), — razvrstitev obravnavanih delavcev po doseženem številu točk po delovnih mestih ( v tem izpisu je npr. po delovnem mestu "mojster" seznam vseh naših mojstrov in to po vrsti od tistega, ki je zbral najmanj točk, do onega, ki jih je zbral največ). Enako pri vseh drugih delovnih mestih. V obeh izpisih je razvidno število točk po posameznih kriterijih. 6. Na podlagi proučitve teh dveh izpisov in na podlagi nadaljnje računalniške obdelave je izbran najprej širši "krog" tistih naših sodelavcev, ki bi bili najprimernejši za prerazporeditev. Iz tega je bila ob upoštevanju podatkov iz anket, izbrana približno 1/3, spet najbolj primernih za prerazporeditev. Ti bodo v teh dneh dobili odločbe o prerazporeditvi. KATERI SODELAVCI SO PREDVIDENI ZA PRERAZPOREDITEV? V skladu s sprejetimi merili je bilo pri presoji treba upoštevati predvsem te vidike: — Doseženo skupno število točk po opisanih kriterijih. Čim manj točk, tem primernejši za prerazporeditev. — Skladnost delavčeve izobrazbe in zahtevane izobrazbe. Večji, ko je razkorak med njima, večji kot je manjko v izobrazbi, manj točk dobi, bolj primeren je za prerazporeditev. — Zdravstveno stanje. Bolj zdrav je, manj točk je dobil, bolj primeren je za prerazporeditev. Če pa je invalid, ga pa sploh ne bi smeli prerazporediti, ker je to delo, ki ga ima sedaj, specialno zanj izbrano, morda tudi prilagojeno. — Starost. Mlajši je, manj točk dobi, bolj primeren je za prerazporeditev. Starejši se težje vživi v novo delo in adaptira novim delovnim zahtevam in pogojem. — Samohranilstvo. Težje je človeku, ki je sam, znajti se v pogojih prerazporeditve. Treba je rešiti varstvo otroka. Tudi sicer se nima na koga obrniti v kritičnih trenutkih življenja. Zato samohranilstvo prinese točke, ki zmanjšajo (ne pa odstranijo) verjetnost prerazporeditve. — Osebni dohodek na člana družine. Ob presoji primernosti posameznika za prerazporeditev pride ta podatek v poštev predvsem v primerih, če je dohodek nizek. V tem primeru delavec dobi točke po tem kriteriju. In te točke so opozorilo, da je treba paziti, da ob morebitni prerazporeditvi človek ne bi bil prerazporejen na delo z nižjo skupino dela, kot jo ima. — Uspešnost pri delu. Razumljivo je, da je tudi ta ocena soodločala oziroma vplivala na izbor za prerazporeditve. Po takih vidikih je bilo treba preučiti položaj vsakega neproizvodnega sodelavca, da bi tako dobili širši "krog" ljudi, ki bi bili najprimernejši za prerazporeditev. Če vzamemo za primer nekoga, ki ima ustrezno izobrazbo za sedanje delo in če je na tem delu uspešen, INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974. zakaj bi ga prerazporejali, ko pa tu daje vse od sebe?! Toda, če je drugi sodelavec na svojem delu sicer samo srednje uspešen, in tudi pri izobrazbi ni vse tako, kot bi moralo biti, ali ga smemo prerazporediti, če pa je taisti delavec invalid? AH pa že toliko star, da prilagoditve na novo delo ni več sposoben? Če pa je neproizvodni delavec mlad in zdrav in če nima za sedanje (neproizvodno) delo potrebne izobrazbe, ga lahko prerazporedimo na proizvodno delo. Torej se ne smemo čuditi, če so največ točk zbrali delavci, ki so starejši, dalj časa v Gorenju, morda invalidi (večje število točk pomeni manjšo primernost za prerazporeditev). Hkrati pa sta v skupnem številu točk zapopadena tudi ustreznost izobrazbe in uspešnost. Lahko bi rekli, da so merilatpo katerih je ocenjena primernost za prerazporeditev, kombinacija elementov, ki ugotavljajo primernost za "sedanje delo" in elementov, ki odkrivajo, kakšne so delavčeve zmožnosti prilagoditve na drugo delo. POLOŽAJ MORAMO RAZUMETI Jasno je, da prerazporeditve niso prijetna zadeva. Moralo je pa do njih priti. Analize so pokazale, da je v Gorenju preveč delavcev zaposlenih z neproizvodnim delom. Na drugi strani pa nam manjka proizvodnih delavcev. Posebno zato, ker se premiki v smeri boljše preskrbe z materialom že kažejo; septembrski proizvodni plani predvidevajo polno proizvodnjo v dveh izmenah. To moramo uresničiti. Samo v takem delu je naša rešitev. A realizacija bo možna samo, če bomo imeli zadostno število delavcev v neposredni proizvodnji. Prerazporeditve v velikem delu rešujejo položaj, saj se zaradi njih avto-, matsko občutno zmanjša režijska obremenitev, na drugi strani pa ta ukrep zagotavlja potrebno število delavcev v neposredni proizvodnji. Vsak tisti, ki bo dobil odločbo, mora pač razumeti, da prerazporeditev ni kazen. Mora razumeti, da je to nujnost. Mora vedeti, da niso take razmere samo pri nas v Gorenju, marveč tudi drugod. Da smo pri prerazporejanju le za korak prej. Sleherni delavec Gorenja bi se moral tega zavedati. Moral bi trenutne osebne interese in cilje podrediti našim skupnim sanacijskim prizadevanjem. Slehernega delavca Gorenja bi se morala prijeti sanacijska miselnost. Eden od elementov sanacijske miselnosti je gotovo prepričanje, da nas lahko reši samo kvalitetno delo. In da moramo preganjati nedelo. Če morajo eni naši sodelavci menjati delovna mesta, da bi tako pomagali intenzivirati delo v Gorenju, ali ne bi bilo krivično do njih, če ne bi sleherni delavec Gorenja preganjaI nedelo! POLN UČINEK JE MOŽEN OB SOLIDNI UVEDBI V DELO Tudi tega dejstva se moramo vsi v polni meri zavedati. Povsod, kjer bomo dobili novega sodelavca, ga moramo dobro uvesti v delo. To velja tudi za takega, ki je že nekaj časa v Gorenju, a je delal drugje. V drugem delovnem okolju je on še vedno takorekoč novinec. Zato ga je treba uvesti v delo. Mu pokazati način dela in ga poučevati o vsem, kar je pri tem delu potrebno vedeti. Kdor bi se v tem pogledu pokazal neto-variškega, kdor bi takemu novincu ne pomagal pri uvajanju, ta je dokazat, da mu ni do sanacije Gorenja. Kaj bi tak še delal v Gorenju, če mu ni do naših skupnih ciljev! Vsi moramo delati tako, da bosta v najvišji možni meri omogočena sodelovanje in medsebojna pomoč in da bo pri delu vladalo tovariško vzdušje. Le tako bomo močni in uspešni. Pri tem ne smemo pozabiti, da se uvajanje človeka v delo in uvajanje človeka v novo delovno okolje začne že s sprejemom. Sprejem naj bo tovariški in prijateljski. Delavec, ki je prerazporejen v proizvodnjo, nam je tu potreben. Pokažimo mu to. Dalje se moramo zavedati, da je prav ta delavec morda nekoč že delal v proizvodnji in da je bil postav- ljen na zahtevnejše režijsko delo, ker je bil sposobnejši in prizadevnejši. Tudi sedaj bo pripravljen pošteno in pridno prijeti za delo. Toda le, če ga boste v celoti sprejeli v svojo vrsto. Uspeh prerazporejenih delavcev je torej odvisen tudi od vašega sprejema. Zato je dolžnost vseh, da te delavce pravilno vpeljete. Za poslovodne delavce v proizvodnji pa je skrb za korekten sprejem in za korektne odnose do prerazporejenih, delovna naloga. NAMESTO ZAKLJUČKA Razčistiti moramo še te-le: slišati je govorice, da smo se z vsemi delovnimi organizacijami v Titovem Velenju dogovorili, da ne bodo sprejele nobenega delavca, ki bo dal v Gorenju odpoved. To ni res, nobenega takega dogovora ni bilo. Vendar pa se ob takih govoricah sproži vprašanje: zakaj bi dal kdo odpoved v Gorenju? Ali zato, ker je dobil odločbo o prerazporeditvi na boi j proizvodno delo, kot ga je ime/ do sedaj? Kaj bi pa dobil drugje? Bi šel kar v pisarno? Verjetno bi prav tako moral prijeti za proizvodno delo. Sicer je to stvar posameznika. A vseeno lahko rečemo: kdor razume naša sanacijska prizadevanja, ta bo prerazporeditev sprejel in se bo na novo uveljavil v proizvodnem delu. In ne bo dal odpovedi, ker ve, da ga sedaj potrebujemo bolj kot kdajkoli. Kdor pa bo razmišljal o odpovedi, je s tem dokazal, da sanacijske miselnosti ni sprejel. V tem primeru pa nanj tako in tako ne bi smeli računati. GORENJE TGO, n. sol. o., TITOVO VELENJE Začasni kolegijski poslovodni organ Začasni kolegijski poslovodni organ DO GORENJE TGO Titovo Velenje OGLAŠA prosta dela in naloge PREVAJALCA za francoski in nemški jezik Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. Visoka ali višja izobrazba jezikovne smeri 2. Znanje strojepisja Delavci Gorenja naj pošljejo pisne ponudbe v 15 dneh po objavi oglasa na kadrovski sektor Gorenja. Naše delo in gospodarjenje (Nadaljevanje s 1. strani) Prikazani rezultati so odraz knjigovodskih stanj, vendar še ne odražajo realnega stanja. Pričakovati je, da bodo rezultati ob koncu lil. tromesečja že realnejši. Največji problem v tem trenutku so nepokrite izgube iz preteklih let, skromno kreditiranje izvoza in velike izvozne terjatve. Če se bo problematika likvidnosti še nadaljevala, bo ogrožena proizvodnja, ne samo zaradi izostal ih dobav, pač pa tudi zaradi nezmožnosti plačevanja surovin in reprodukcijskih materialov. CELOTNI PRIHODEK DELITEV DOHODKA Na kratko si oglejmo še stanje pri delitvi dohodka iz naslednjega prikaza: Doseženo v I. poli. 1983 Indeks Indeks v miljon din 83:82 83:plan Celotni prihodek 11.163 134 36 Porabljena sredstva 13.678 188 46 Dohodek 1.046 96 28 Čisti dohodek 576 94 24 Izguba 4.545 1279 90 V prvem polletju letošnjega leta smo v Gorenju TGO dosegli celotni prihodek v višini 11.163 milijonov dinarjev, kar pa je le 36 % načrtovanega prihodka v letu 1983. Poglejmo si še tabelarično primerjavo celotnega prihodka, doseženega v prvem polletju 1982, planiranega v letu 1983 in letošnji rezultat prvega polletja. PLAN 1983 DOSEŽENO I. poli. 1982 8.311 milijonov din 31.040 milijonov din DOSEŽENO I. poli. 1983 11.163 milijonov din PORABLJENA SREDSTVA Povedali smo že, da nas pestijo težave tudi zaradi vedno višjih cen surovin, materiala in višjih drugih stroškov poslovanja. Primerjavo vidimo iz naslednjega prikaza: PLAN 1983 29.857 milijonov din PORABLJENO 1. poli. 1983 PORABLJENO 13.678 1. poli. 1982 milijonov din 7.275 milijonov din POVEČANI IZVOZ V prvem polletju smo vso skrb posvetili izvozu izdelkov na konvertibilna tržišča. Tako znaša izvoz Gorenje TGO v prvem polletju 1983 skupno 2.208 milijonov din (220 starih milijard). Največji delež izvoza odpade na Zvezno republiko Nemčijo Francijo in Avstrijo. Letni plan izvoza je bil dosežen skoraj 49 odstotno, kar je nedvomno lep uspeh v prizadevanjih za čimvišji izvoz. Tako je tudi v primerjavi z letom 1982, s prvim polletjem, rezultat boljši, saj se je povečal za 48 %. Stopnja pokritja uvoza z uvozom znaša 141, kar pomeni, da smo za vsak uvoženi dolar ustvarili nove vrednosti v višini 1,41 dolarja izvoza. TABELARIČNI PRIKAZ IZVOZA PLAN 1983 DOSEŽENO I.spoli. 1982 4.508 milijonov din 1.492 milijonov din DOSEŽENO I. poli. 1983 2.208 milijonov din tabelarični prikaz uvoza PLAN 1983 3.812 milijonov din DOSEŽENO I. poli. 1982 DOSEŽENO I. poli. 1983 1.508 milijonov din 1.650 milijonov din V celotnem sozdu Gorenje ima naj večji delež delovna organizacija Gorenje TGO, saj dosega skoraj 87 % vsega izvoza v sozdu Gorenje. V strukturi izvoza odpade na realni izvoz 73 %, na kooperacijske posle 25 % in na maloobmejni promet 1 %. GORENJE PROMET SERVIS Delovna organizacija Gorenje Promet Servis izkazuje ob polletju 1983 880,9 milijona dinarjev izgub, in sicer na račun tozda Promet. Izguba je v glavnem posledica izgub podjetij v tujini v letu 1982. Na rezultate poslovanja je vplival velik porast stroškov, povečala se je tudi neplačana realizacija kot posledica nezavarovanja plačil od izvoza. Celotni prihodek Gorenje Promet Servis znaša v prvem polletju 1983 10.291 milijona din, kar je za 55 % več kot v prvem polletju 1982. Vendar je to le 47 % letnega plana 1983. Porabljenih sredstev je bilo v prvem polletju letos 10.251 milijonov din, kar je za 69 % več kot v enakem obdobju lanskega leta in 52 % letnega plana. Dohodek je znašal 464 milijonov din (za 22 % manj kot lani) in le 22 % letnega plana 1983. Čisti dohodek je 343 milijonov din (25 % več kot lansko prvo polletje) in 37 % letnega plana. Izvoz je bil dosežen v višini 38 milijonov din, kar je znatno manj kot v lanskem prvem polletju in precej pod načrtovanim izvozom leta 1983. Likvidacija GKE Gorenje TGO je 1978. leta kupilo premoženje firme Koerting Electronic GmbH & Co i.L. za nekaj manj kot 14 milijonov DM, in sicer zemljišče, stavbe, opremo, tehnologijo, blagovno znamko, stanovanjsko zadrugo in program merilne tehnike Schommandl. Dosedaj smo prodali stanovanjsko zadrugo, zemljišče in stavbe za 16,7 milijonov DM. Naprodaj je še del tehnološke opreme za proizvodnjo barvnih televizijskih sprejemnikov, ki ga Gorenje TGO ne bo preneslo v Titovo Velenje, nadalje kompleten inventar, vsa tehnologija, blagovna znamka in program merilne tehnike Schommandl. Za nakup tehnologije in tehnološke opreme je več interesentov, pri čemer računamo, da bomo z njeno odprodajo iztržili nekaj milijonov DM. Razgovori o prodaji bodo zaključeni v kratkem. Tudi zadnje ocene kažejo, daje bila odločitev delavskega sveta Gorenje TGO o postopni likvidaciji firme Gorenje Koerting Electronic GmbH Co i.L. umestna. Omogočila je prenos proizvodnje in tehnologije barvnih televizijskih sprejemnikov in HI-FI naprav v Titovo Velenje ter optimalno odprodajo premoženja, zagotavlja pa tudi, da bo firma Gorenje Koerting Electronic odplačala še neporavnane obveznosti do bank v tujino do konca likvidacijskega postopka. Ta bo predvidoma trajal še leto dni. Tekoči trakovi ne smejo stati Optimalna izkorišečnost proizvodnih zmogljivosti Med kolektivnim dopustom v Gorenju TGO so delavci tozda Vzdrževanje opravili razna vzdrževalna dela na opremi in še nekatera druga dela, da bi bilo v prihodnje kar najmanj zastojev in izpadov proizvodnje. Tako so delavci tozda Vzdrževanje v vseh proizvodnih obratih, pa tudi drugod, opravili redna vzdrževalna dela. Ponekod pa so se lotili večjih obnovitvenih del ali pa tudi izdelave novih naprav. Tako so v tozdu Plastika pristopili k izdelavi nove lužilnice, pa tudi v tozdu Pralna tehnika so med kolektivnim dopustom opravili večje posege v obnovo strojnega parka. O tem, kako je potekalo delo pri obnovi lužilnice v tozdu Plastika, smo se pogovarjali s tistimi delavci, ki so opravili največ del. Nova lužilnica v tozdu Plastika Pred dvanajstimi leti so v tozdu Plastika postavili lužilnico, napravo za pred-obdelavo polizdelkov za plastificiranje, lakiranje in druge zaščite. Naprava je v tolikih letih dotrajala in odločili so se za novo. Vendar so sedaj sklenili, da bodo velike kabine in vse ostale naprave izdelali kar doma. Skupina, v kateri so bili ključavničar Franc Štahl s sodelavci Andrejem Maurerjem, Dragom Jero-mlom in Valentinom Urbanclom, je v dobrih dveh mesecih zvarila in izdelala kabine, ki so visoke tri in pol metra, tehtajo pa več kot osem ton. "Veliko pločevine smo morali preložiti, zvariti, obdelati ..." je dejal Franc Štahl, ki že deset let dela v Gorenju pri podobnih delih. Posebno pozornost pri sestavljanju naprave so posvetili tudi notranji zaščiti. Kabine so morali peskati, kar so naročili pri podjetju Tekol, Maribor. Kot je povedal Vasilije Kandič, inženir kemijske tehnologije v Gorenju, so se pri zaščiti poslužili zelo primernega načina. Da pa so peskanje lahko opravili kar na domačem dvorišču, je omogočilo lepo vreme. Katranski in drugi premazi naprave pa bodo omogočili njeno daljšo delovanje. Nedeljko Boroja, vodja skupine šestih delavcev mariborskega Tekola, je že delal podobna dela tudi za Gorenje. Tako je lani v celjski Cinkarni delal pri peskanju velikih kadi za luženje za lakirnico v našem tozdu Štedilniki. Hkrati z novimi instalacijami so v elek-trikarski delavnici izdelali tudi veliko komandno omarico. Ta avtomatska naprava se odlikuje po elektronskem vezju, ki bo omogočilo zaporedno delovanje vseh strojev in naprav v tozdu Plastika. Elektronsko vezje je plod dela Marjana Krmelja v elektrodelavnici šibkega toka, projekt električnega krmiljenja instalacij pa je zasnoval Peter Jerič s sodelavcem Rajkom Sušcem. Včasih smo takšne naprave morali uvažati. Zatorej je to domače delo in znanje še več vredno! ZA BOLJŠO OSKRBO Po kolektivnem dopustu je ena od osnovnih nalog delavcev Gorenje TGO kar največje povečanje proizvodnje. Le-to pa je nedvomno pogojeno z zadovoljivo oskrbo z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli. Zato smo se v delovni organizaciji Gorenje Promet—Servis pozanimali, kakšni so izgledi za oskrbo do konca letošnjega leta in katere ukrepe so sprejeli, da bi tekla proizvodnja kar najbolj nemoteno in da bi bile razpoložljive zmogljivosti v kar največji meri izkoriščene. Pri zagotavljanju reprodukcijskih materialov in sestavnih delov za potrebe Gorenje TGO se v delovni organizaciji Gorenje Promet—Servis še naprej srečujejo s težavami. V tem trenutku jih je največ pri zagotavljanju zadostne oskrbe z grelci, križnimi oporami za pralne stroje, vijaki, črpalkami, motorji za kompresorje, izdelki črne in barvne metalurgije ter nekaterimi drugimi materiali. Za te kritične materiale je začela nabavna služba GPS iskati nove dobavitelje, ki bi lahko kar najbolj zadovo- ljili potrebe Gorenje TGO. Le-tem bodo, kot je bilo dogovorjeno, ustrezne službe TGO nudile potrebno tehnično pomoč, da bi lahko zagotovili takšno proizvodnjo, ki bo povsem zadovoljevala potrebe Gorenje TGO (količina, primerna kakovost, pravočasnost dobav). V pogovoru s članom ZKPO Gorenje, Promet—Servis Stanetom Debevcem smo izvedeli, da v Gorenje Promet—Servis že pripravljajo načrt potreb po reprodukcijskih materialih in sestavnih delih za leto 1984. Do konca meseca avgusta bo izdelan okvirni načrt, pri njegovi sestavi pa upoštevajo načelo, da bi naj kar največ potrebnega materiala zagotovili na jugoslovanskem tržišču brez devizne soudeležbe. Kar zadeva uvoz, računajo na preusmeritev nabav s konvertibilnih na kliriniška tržišča. V TOZDU ZAMRZOVALNIKI TEDEN DNI DELA MED DOPUSTOM Prvi teden dela med letošnjim kolektivnim dopustom je v tozdu Zamrzovalniki minil v prizadevnem delu. Povpraševanje po zamrzovalnih omarah in skrinjah je še vedno veliko in zato so prvi teden organizirali delo. "Ni bito težko priti na delo," je dejala Vera Kovačič, ki že dvanajst let dela v Gorenju. "Opravljam delo serijskega varilca pri kompresorjih. Dnevno naredim tudi do 420 zvarov in sem res navajena tega dela. Prej sem delala pri hladilnikih, leto dni pa sem v tem sodobnem novem obratu." Za Vero Kovačič tudi vročina ni bila prehuda, sicer pa je letos že bila na dopustu. "Bila sem v Šibeniku, kar prehitro je minilo." Upoštevaje pogoje gospodarjenja in devizno materialno bilanco bodo skušali v okviru danih možnosti kar najbolj zadovoljiti potrebe. Izhodišče za sestavo načrta za prihodnje leto bodo, kot je bilo dogovorjeno, potrebe četrtega tri-meseče letošnjega leta, povečane za 10 % (od tega 5 % za povečanje obsega proizvodnje in 5 % za rezervo) na račun proizvodnje ter dodatno za potrebe servisa. Razumljivo je, da so to izhodišča in želje, vprašanje pa je, če bodo ustvarjeni tudi pogoji za njihovo uresničitev. Sicer si bodo v Gorenje, Promet—Servis prizadevali, da bi v Gorenje TGO v doglednem času ustvarili od 10—15 dnevne zaloge najbolj kritičnih materialov, da ne bi prihajalo do motenj v proizvodnji tudi ob morebitno izostalih oziroma okrnjenih dobavah. V obatu zamrzovalnih omar je letos julija delalo tudi 15 dijakov na počitniškem delu. V prvem tednu avgusta jih je na delu ostalo še dvanajst. Med njimi je bila tudi Irena Škorjance, dijakinja 3. letnika Ekonomske šole v Celju. "Letos sem prvič na takšnem proizvodnem delu, ki smo si ga uredile preko študentskega servisa. Res je bilo prvi dan najtežje, toda sedaj smo se navadile na takšno delo in kar ostale smo še za teden dni dalje, kot je bilo dogovorjeno. Koliko bom zaslužila, še ne vem. Za oblačila bom namenila to mojo prvo plačo." "Res dobro delajo naše začasne sodelavke!" je menil Boris Bežan, mojster v montaži zamrzovalnih omar. "Prvi dan deta v tem podaljšanem delavniku smo imeli nekaj težav, ker smo dobili več novih delavcev, pa tudi v proizvodnji smo menjali tip izdelka. Prej smo delali (Nadaljevanje na 7. strani) Izvoz prednost pred dopustom 6. stran — informator gorenje 17.8.1983 številka 39 ::::x:;:::::i:::: Keramične ploščice v izvoz V temeljni organizaciji Gradbeni elementi — v obratu keramičnih ploščic so v letošnjem prvem polletju izpolnili svoj proizvodni načrt v celoti, saj so proizvedli kar 520 tisoč kvadratnih metrov glaziranih in 43 tisoč neglaziranih talnih ploščic. Celotno količino so prodali, zalog nimajo. IZVOZ PREDNOST PRED DOPUSTOM (Nadaljevanje s 6. strani) zamrzovalne omare, sedaj pa dvovratne hladilnike za izvoz v Francijo. Vendar je že po nekaj urah prizadevanj vseh stekla kar normalna proizvodnja." Boris Bežan je tudi še dejal, da bodo preostali del dopusta v tozdu izkoristili posamezno in planirano, da ne bo zastojev in težav v proizvodnji. Poleg tega pa se lahko pohvalijo z izvozom ploščic na zahtevni zahodni trg. Na konvertibilni trg so prodali okroglo 72 tisoč kvadratnih metrov ploščic. V tozdu želijo izvoz še povečati. Zato je pred njimi in delavci tozda Promet nova naloga, da bi pridobili še več naročil za zunanji zahodni trg. Obrat umetnega marmorja — kdaj dve izmeni? Da bi povečali proizvodnjo v obratu umetnega marmorja v Šoštanju, predlagajo, da bi uvedli dvoizmensko delo. S tem bi bili obstoječi stroji in naprave bolje izkoriščeni, kajti za nova vlaganja je sredstev v tozdu Gradbeni elementi premalo. K temu predlogu pa jih je privedel tudi slabše izpolnjen proizvodni načrt (60 odstotno). V prvi polovici leta 1982 so izdelali 25.284 kvadratnih metrov ploskovnega programa, 6.050 kosov sanitarnih elementov in okrog 600 kopalnic. Več za prodajo na tuje V temeljni organizaciji MG A Nazarje že vseskozi dosegajo lepe delovne uspehe. Tako so v letošnjem prvem polletju izdelali 487.112 malih aparatov, kar pomeni vrednost 302,6 milijona din. Za izvoz so izdelali kar 207.854 izdelkov v vrednosti 170 milijonov din, kar je za 37 % več kot v enakem obdobju leta 1982. Izvoznim potrebam so se skušali organizacijsko prilagoditi tako, da so dosegli optimalne izkoristke zmogljivosti v proizvodnji. Izboljšali so kakovost, zmanjšali izmet, vendar so nastajale težave zaradi slabe oskrbe z reprodukcijskim materialom. Zastoji pri proizvodnji pralnih strojev Zaradi slabe preskrbljenosti z reprodukcijskim materialom, iztrošenosti strojnega parka in pomanjkanja delavcev, v tozdu Pralna tehnika letos v prvem polletju niso dosegli načrtovane proizvodnje. Kljub temu pa so v proizvodnji GORENJE - NOV POLET ČLOVEK, ZNANJE, DELO namenili največjo pozornost izdelkom za izvoz. Tako so jih izvozu namenili kar 94.270, medtem ko so v lanskem prvem polletju za izvoz izdelali 75.271 pralnih strojev. Visoka produktivnost O proizvodnih uspehih tozda Zamrzovalniki (dnevni rekord v proizvodnji hladilno-zamrzovalnih aparatov) smo že poročali. Ob tem se lahko pohvalijo še s produktivnostjo dela, saj je v prvem polletju 1983 višja kar za 12 %. K temu je prispevala tudi boljša oskrba z reprodukcijskimi materiali. Čeprav jih še vedno pestijo zastoji zaradi različnih razlogov, si v prihodnje obetajo še višjo produktivnost. Naročila orodij in naprav Naša temeljna organizacija Orodjarna sodi po opremljenosti med eno sodobnejših tovrstnih tovarn pri nas. Poleg tega, da izdelujejo orodja za preoblikovanje pločevine, stroje in naprave ter popravila orodij in naprav za naše temeljne organizacije, si pridobivajo vedno več zunanjih naročnikov. Tako so že začeli načrtovati delo za naslednje leto in kmalu bodo imeli dovolj naročil za obstoječe zmogljivosti. 17.8.1983 - številka 39 informator gorenje — stran 7 TOZD Kondenzatorji Rogatec V tozdu Kondenzatorji Rogatec je za-.poslenih 150 delavcev. Dnevna proizvodnja znaša poprečno 3500 kondenzatorjev, 1600 podstavkov za štedilnike, 50 prednjih mask za glasbeni center, v obratu v Bistrici ob Sotli pa sestavljajo še priključnice in termostate za hladilno tehniko. Rezultat akcije "Predlagaj nekaj koristnega je 12 koristnih predlogov do 15. julija 1983. Začetek akcije 1.6. 1983 . ŠTEFAN KOREZ _ strojni ključavničar, planer, v tozdu Kondenzatorji zaposlen 4 leta: "Potrebnih bi bilo več takšnih akcij, kajti rezultati nedvomno so. Moti pa me to, da so postopki za vpeljavo inovacij v proizvodnjo tako dolgi." Koristen predlog: preureditev šablone pri izdelavi podstavka za štedilnike. Štefan Korez MILAN OGRIZ - orodjar, v Gorenju zaposlen 7 let, je bil odsoten, omeniti pa velja njegove koristne predloge: — zlagalna naprava za zlaganje vmesnega traku na kondenzatorju — preureditev naprave za upogib podstavka štedilnika — priprava za označevanje robnika — sprememba na prednjem blažilcu na podaj ni napravi. Anton Bukšek predloge posredujemo Miranu Orlu, ki je v našem tozdu predsednik komisije za inovacije." Edvard Lipnik EDVARD LIPNIK — inženir elektrotehnike, tehnični vodja, v Gorenju zaposlen od leta 1974: Gabrijela Prah GABRIJELA PRAH — delavka na mehanski obdelavi cevi, v Gorenju zaposlena 3 leta.: "Čeprav v akciji ne sodelujem, se mi zdi, da je taka akcija zelo koristna, kajti mnoge stvari se bodo izboljšale. Vsi delavci vemo, da lahko svoje koristne ANTON BUKŠEK — strojni tehnik, tehnolog: "Glede na razmere, v katerih se nahajamo, je treba storiti prav vse, kar bo prispevalo k boljši produktivnosti, boljšemu delu, prihranku pri materialu. Zato je takšna akcija gotovo koristna. Delavca spodbudi, mu da vedeti, da je vsaka malenkost dobrodošla in vsak, še najmanjši predlog, koristen. Predlagam, da bi vsak predlog takoj nagradili, kar bi delavca bolje motiviralo za delo na izboljšavah. “ "Akcija je doslej dala 12 koristnih predlogov, pričakujemo pa jih še precej več. Z inovacijsko dejavnostjo se ukvarjam že dalj časa, posebej dobro sodelujem z Iztokom Heričem in Dragom Mikužem iz tozda Vzdrževanje. V sklopu te akcije sem prispeval dva predloga: — elektronski krmilni števec za poda-jalne naprave — elektronski števec za navijalni stroj. Oba prispevka sta plod sodelovanja z Dragom Mikužem." Z INOVACIJAMI DO BOLJŠIH USPEHOV!