Telefon št. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*25 Din. DELAVSKA POLITIKA POLITIČEN DNEVNIK izhaja vsak delavnik oh 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nejrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22— Din za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malik oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavatva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane P— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enoetolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popast. Št. 65. V Ljubljani, sobota 20. marca 1926. Leto I. Za samoupravo delavskih ustanov. Ministrstvo za socijalno politiko je sedaj točno in hitro poslovalo. Te-legrafičnim potom je prepovedalo redni Delavski zbornici ljubljanski izvedbo vseh, potom izvoljenih delavskih zborničnih članov storjenih sklepov. S to prepovedjo je zavrlo ministrstvo redno in nujno poslovanje Delavske zbornice. Ta prepoved je nov, pa značilen dokument namernega, doslednega in brezobzirnega upropaščanja in de-montiranja delavskih ustanov. Kadar je treba udariti delavski razred, kadar je pokazati bičanemu in izkoriščanemu delavcu zaničeva-1VV-11 °holo preziranje, takrat se po-minister za socijalno politiko im iw^ava> da 1° hitro in nedvomno delavstvu svoje brezmej- h|.7n;„.rra5v.°. Naj bi funkcijoniral litikn ,.„;ministl'stva za socijalno po-dolavri , zat°’ da dobe brezposelni kažeio žf‘h"1310 <■»« na- Kažejo za brezposelne najnujnejše ffi” „'f ki «• » delavstvo hf 1 a* špekulativno izrablja vladna gospoda. Toda- za te stvari ne posluje ministrstvo za socijalno politiko v naši državi. Ustavitev zborničnega poslovanja pomeni nečuven in neupravičljiv napad na^ avtonomijo delavskih zborne. — Zato pa ruši: prav ta napad to delavsko institucijo v svojih bistve-nih temeljih. Kajti: Delavska zbornica ima za delavski razred svoj pomen in za delavski razred interes le, če je avtonomna, če po svojih izvoljenih predstavnikih nevplivano in neovirano zastopa delavski interes. Delav. zbornice pa, ki ji minister za socijalno politiko določa pravec in smer ter odreja njeno poslovanje, delavstvo ne rabi niti ne potrebuje. Moti se vsak, kdor misli in upa, da bo Delavska zbornica služila ciljem m namenom režimovskih strank, špekulacijam strankarskih klik in željam posameznikov. Ker je toiej ministrstvo za socijalno politiko s to prepovedjo kršilo avtonomijo Delavske zbornice, zato bo delavstvo temu primerno na ta ministrov napad tudi odgovorilo. Delavstvo sme zahtevati vsaj, da mora imeti minister za socijalno po-litiko pred delavskih stanovskim zastopstvom — rešpekt in spoštovanje. , Delavstvo je zrelo, je svojim na-°gam doraslo in državni interes zahteva, da minister skrbno posluša, uPosteva in uvažuje sklepe Dclav-j' 1,1 zbornic. Le tako bo vršila De-avska zbornica svojo funkcijo in ‘vo» ualogo. — Če pa misli rnini-. Cl> da bo rešil socijalno krizo s cm, da bo preprečil zbornično po-- '»vanje in tem potom rešil dclav-' vprašanje v državi, potem naj aualjuje. Zagotavljamo ga: tem luij-u> glasnejše se bodo odprli drugi cutili. Delavstvo ho uveljavilo svo-zahteve, četudi bodo zavrli /borzno delovanje. nj Dstavitev zborničnega poslova-stvnlzP'*čuje, da demotira ministrsko Za. soc'jabio politiko vse delavnem , an°ve po dobro preračuna-v socifCirtu' ^ valimo, da je tudi st v n ,'flneiT1 zavarovanju ministr- ian^i gospodar ° P°litik° da"CS dC" tudi ^ Drlin uyeljavlja enako načelo 12 Potem volUvo fbornicah- Cemi' ščnie, če iv, • ’ čemu potem skup-1» ministrstvo smalra, da Za vojaštvo še naknadni krediti. Belgrad, 20. marca. Za potrebe vojske je določena v proračunu ena četrtina vseh državnih dohodkov. Milijardne postavke za vojsko pa očividno še ne zadoščajo in ravno vojaški krogi so kljub vladnim poizkusom, da se provede v državnem gospodarstvu saj navidezna štednja, započeli takoj akcijo proti proračunu. Svojo zahtevo so zagovarjali s tem, da manjka naši vojski predvsem moderne zrakoplovne opreme in je zato kljub vsemu, treba že v letošnjem proračunu dobiti za to primernih kreditov. Akcija vojaških krogov je seveda uspela in finančni minister je že pristal, da se za vojno ministrstvo določi še 500 milijonov naknadnih kreditov. Zanimivo je, da bodo te naknadne kredite tudi opozicijonalne stranke br ugovora odobrile. Zmaga vojaških krogov je seveda v izdatni meri poslabšala celotni položaj sedanje vlade. Finančni minister bo odklonil rano zato vse druge predvsem po radičevcih zahtevane naknadne kredite. Proračun ministra ra šume in rude. Belgrad, 20. marca. Narodna skupščina je včeraj nadaljevala razpravo o proračunu ministra za šume in rude. Opozicijonalni govorniki so silno napadali ministra dr. Nikiča, češ, da je v njegovem ministrstvu mnogo korupcije. Dr. Ni-kič je sam odgovarjal na napade očital med drugim dr. Žerjavu, da je kot njegov naslednik v ministrstvu našel še 620 dekretov za premestitve in upokojitve uradnikov iz strankarskih razlogov. Obenem je očital demokratom (imenoma dr. Brankoviču in dr. Žerjavu), da ,so demokrati za svojega ministrovanja dajali privilegije svojim pristašem. V debati so padale psovke med radikali in radičevci ter demokrati, tako da je predsednik zbornice, ki je komaj vzdržal red, dr. Brankoviča ukoril pismeno. Med največjim hrupom je zbornična večina proračun ministra za šume in rude sprejela. Za razlastitev vladarskih rodbin v Nemčiji. Berlin, 20. marca. Nad sedem milijonov volilcev je v Nemčiji zahtevalo, da se za vprašanje o razlastitvi ali odkupu bivših vladarskih ■dvorov izvede volilsko glasovanje. Utegne pa narasti število glasov vsaj na deset do dvanajst milijonov. Spričo zahteve, kateri je podlaga zakonski načrt, se mora ta načrt predložiti državnemu zboru, ki pa načrta najbrže ne tbo sprejel brez kompromisa, kar bo imelo za posledico, da se mora predložiti splošnemu voli Iškemu glasovanju, ki bo odločalo o tem, ali se posestva raizlaste ali odkupijo. 'Splošno glasovanji' pa ni več javno, marveč tajno. Y tem je razlika med zahtevo po obravnavi zakona v državnem zboru ali glasovanju o zakonu samem. Uradniška vlada y češkoslovaški. Praga, 20. marca. Po d emisiji češkoslovaške Švehlove vlade trenutno ni bilo mogoče misliti na parlamentarno vlado, ker se stranke ne morejo zediniti. Zaraditega. je bil pooblaščen šef moravske deželne uprave Cerny s sestavo uradniške vlade. Obstojal je namen, sprejeti v vlado tudi slovaške klerikalce, čemur so se uprli narodni' socijalci. M novi vladi ostanejo le še dosedanji ministri Beneš, English in Ka-lay. Češka javnost smatra vlado le za prehodno, ki naj samo Švehli da Pasa, da se zopet povrne v vlado. izjava Brianda. Pariz, 20. marca. V vladni izjavi, ki jo bila včeraj prečrtana v zbornici in senatu izjavlja Briand, da vztraja na rešitvi finančnega problema v tej smeri, da se doseže v državnem proračunu ravnotežje. Zunanjo politiko bo vodil v isti smeri kakor doslej, dre zlasti za ureditev medzaveznih dolgov in po- pomirjenje narodov. Nemčija 'bo sicer šele jeseni sprejeta v Zvezo narodov; toda na odgoditvi niso krive sign atam e vlasti, ki bodo ne-oinajano vztrajale na locamski pogodbi. Briand namerava tudi volilni red izpremeniti ter uvesti namesto državnih list zopet volilne okraje. delavski razred še ni zrel za avtonomijo? Seveda nastopa režim z drugačnim merilom proti delodajalcem. V trgovskih in obrtniških zbornicah spoštuje minister njihovo z zakonom zajamčeno avtonomijo. Delavstvo bo s podvojeno silo in energijo gradilo in upostavljalo svoje razredne organizacije. lu, organizirani proletarijat ho branil avtonomijo Delavskih zbornic. Ministru se ni zdelo niti vredno, da bi suspenzijo zborničnega poslovanja vsaj navidezno utemeljil in četudi z lažnjivimi razlogi opravičil. — Morda pa je to storil zato, ker je zbornica neustrašeno in dosledno zastopala interese rudarskega delavstva proti krivicam inozemskih špekulantov Trboveljske premogokopne družbe. Morda je ta suspenzija poklon Trbov. premogokopni družbi, ker je ,,pravično in pravilno14 pometala rudarske družine na cesto? Gotovo je le eno: prav v Ljubljani sami se je morala roditi ta go-1'ostasna pobuda. Razumljivo je to: razredni proletarijat je dobil večino v tej zbornici in prekrižal račune meščanskim strankam. Kdo ve, če ni sedaj eni teh strank uspelo, da je izposlovala pri ministrstvu to brzojavko in ta odlok? Minister za socijalno politiko se bo lahko uveril, da bo odpor delavstva splošen, enoten in svobodno mu, da poizkusi ta boj. Pripravljeni smo, branili bomo zbornično avtonomijo in dokazali, da bo padel vsak, kdor bo nastopil proti delavskemu razredu. NOVI PAKTI. London, 20. marca. „Timesov“ poročevalec poroča v svojem listu, da so se zedinili v Ženevi Briand, Ninčič in Grandi o principih novega pakta, ki naj bi uredil srednjeevropske zadeve in pri katerem bi sodelovale Italija, Francija in Jugoslavija. Ta pakt naj predvsem prepreči politično unijo med Nemčijo in Avstrijo. Za enkrat pa tega pakta še niso podpisali in ga zato tudi niso objavah. Predno bodo ta pakt podpisali, bodo imeli še eno konferenco, na kateri bodo izdelali tudi vse podrobnosti tega pakta. KITAJSKA ODGOVARJA NA ULTIMAT. Peking, 20. marca. Kitajska vla-je javila velesilam, da ima Kitajska vojaška oblast, pravico odrediti potrebne korake v varstvo pomorske ■poti. Ako žele velesile pojasnil in. dogovorov, naj se obrnejo na vojaško poveljstvo v Tientsdnu. Na ta odgovor vlade se je zbralo pred vlado okolo tisoč dijakov, da protestirajo proti odgovoru glede morske poti Taku. Straže so pa pričele streljati in ubile 17 oseb. nih vplavih naj v e n i atrdg o v c u ml mn BRUS1LOV UMRL. Moskva, 20. marca. V Moskvi je umrl na pljučnici znani ruski general Brusilov. Potomec plemiške družine se je posvetil vojaški karijeri, dosegel tekom vojne najvišja poveljniška mesta in znana je njegova propadla ofenziva na ruski fronti tik pred polomom. Po revoluciji je vstopil v službo sovjetske vlade in Trocki ga je dalj časa uporabljal za svojega vojaškega izvedenca, ne da bi mu dal tudi poveljstvo v armadi. ZDRAVNIK BREZ KVALIFIKACIJE - TAT. . Berl*n? 20. marca. Pred berlinskim sodiščem se je vršila razprava proti Maksimilijanu Bartlu, ki so ga obtožili, da je izvedel več premetenih tatvin in ki je služboval na podlagi ponarejenih diplomskih izpričeval več let za asistenč-nega. zdravnika na dunajski vseuči-liški kliniki in uglednem dunajskem sanatoriju. Na razpravi je sodni izvedenec izpovedal, da ima obtoženi naravnost, izredne zdravniške sposobnosti in je izvršil z uspehom najtežje in najbolj komplicirane operacije, četudi ni ahsol-viral visokošolskega študija. Zanimivo je, da so spoznali zdravniki Bartla za manjvrednega človeka, sodišče pa ga je obsodilo na eno leto ječe. TROCKI JE BOJEVIT. Moskva, 20. marca. Na neki proslavi za bivšim predsednikom Kitajske Sunjatsenom je govoril tudi Trocki ter svaril Ameriko in Anglijo proti vmešavanju v kitajske razmere. Proč roke od Kitajske, je vzkliknil! To ni prazna fraza, marveč vodilna misel ruske politike. Dolžnost Rusije je, da koraka ramo ob rami s Kitajsko. ZLATO V RUMUNIJI. Bukarešt, 20. marca, 'Romunska vlada «e pogaja zadnzi čas z neko angleško družbo o eksploataciji zlatih rudnikov v Romuniji. Angleška družba pa zahteva, da si njeni inže-njerji preje oglodajo rudnike in da zajamčki romunska vlada angleški družbi pri tem podjetju gotovo dobiček. Ubijalci med seboj. Cesare Rossi, bivši fašistovski uradnik v notranjem ministrstvu im Mussolinijev zaupnik, ki je, kakor smo včeraj javili, pobegnil v motornem čolnu iz Genove v Nico, se je skril v tamkajšnji okolici pod tujim imenom. Mislil je iti v Pariz, toda odhod je odložil, ko je prejel cel kup anonimnih pisem z grožnjo, da ga italijanski faustovski špijoni v Franciji ubijejo, ako samo zine o fašizmu. Predno se je Rossi umaknil iz mesta, je dejal poročevalcem, da je pobegnil v Francijo zato, da tu spiše popoten izkaz Mussolinijevih zločinov, posebno pa da razkrinka vse tajnosti glede Matteottijevega umora. »Benito Mussolini bo stal razgaljen na sramotnem odru, ko bom gotov z njim,« je rekel Rossi »Dovolj sem trpel žfi fašizem, zdaj pa ne bom več. Bil ,sem leto dni v ječi radi zločina (umor socijalističnega poslanca Matteottija), za katerega je odgovoren Mussolini. Nočem pa nastopati kot žrtev. Moja želja je, da predložim ameriški javnosti, predvsem pa Italijanom v Ameriki, natančno sliko situacije v Italiji. Nekoč seru imel veliko spoštovanje do Mussolinija, zdaj pa sem prepričan, da je Mussolini potvora.« Pismo iz Francije. Cite Feronier, 15. marca 1926. Bral sem v vašem cenjenem listu (kateri je seveda tudi moj) o izkoriščanju 'trboveljskih rudarjev in o predlogih, da se naj intervenira, da bi se jih zaposlilo v Franciji. Nisem proti temu. Nasprotno, želim vsakemu boljši košček kruha kot ga ima tam, ali dovolite mi, da vam dam približno sliko o delavskih razmerah pri nas in tudi kratko navodilo za priseljevanje. Pred vsem svarim vsakega posameznega, naj se ne pnoda kapitalističnim agentom, katerih bo gotovo kmalu dosti na razpolago v Trbovljah, kajti govoril sem že z marsikaterim tukajšnjim trpinom, a niti eden se nd pohvalil. Enemu so obljubili 30 do 40 frankov dnevno, a zaslužil jih je v svoje •začudenje 15 celih. Od teh mu je bilo odtegnjenih dnevno 12 firankov za hrano in stanovanje, 1.55 fr. za bolniško blagajno. Ostanek 1.45 fr. je lahko poslal svoji stradajoči družini. Drugi zopet zasluži nekaj več (20 do 25 fr. dnevno). Torej dalje: Ko pride v jamo mu reče višji gospod v osebi »Steigerja«: Danes moraš toliko in toliko vagončkov premoga oddati, ako ne, 5 frankov kazni. To pa seveda vsak težko pogreša ter rajši gara 12 do 15 ur dnevno. Mogoče se vam bo to zdelo neverjetno, saj ,ic vendar Francija znana kot civilizirana in dobro urejena država, in vendar je tako Če treba, dokažem z imenom. Pribiti moram še posebej, da se to dogaja pri družbi, kjer frank cent frank cent 1 80 2 15 0 30 0 75 3 00 4 00 S 40 3 70 6 00 7 00 9 50 11 80 1 03 1 20 4 50 6 50 2 95 3 70 0 75 0 95 0 40 0 70 15 60 20 00 4 00 4 60 1 05 1 35 . 101 do 300 fr. 150 do 450 fr 25 do 40 fr. 35 do 50 fr. so zaposleni večinoma inozemci ter nimajo organizacije in koder imajo vmes prste razni agenti, na katere sem opozarjal. Torej slabo stran Francije sem vam nekoliko opisal, sedaj pa poglejmo tudi njeno dobro stran. Tukaj v tem kraju nas je precej Slovencev (največ jih je rudarjev po poklicu), a zaslužijo vsi povprečno 25 do 45 frankov dnevno dn1 vsak posameznik pravi: »Jugoslavija, nikdar več nasvidenje!« (Ti so prišli seveda vsi na svoje stroške.) Sedaj naj vam pa še opišem naše vsakdanje življenjske potrebščine in njih cene: Januarja 1925 Januarja 1926 Moka .... Krompir . . . Fižol ......... Riž............ Olje........... Mast........... Mleko .... Meso........... Sladkor . • . Kis............ Sol ........... Kava ..... Kavina primes Kruh 1 kg . . Obleka .... Čevlji delavni . Mimogrede pa še eno: Kdor bi se rad pijače odvadil, temu pa svetujem naj ostane doma, ker tukaj bo postal še večji pijanček kot je, ker je pijača prepoceni: Hiter vina stane 1.65 fr. do 2.50 fr., pivo pa 80 centov liter. To je približna slika iz Francije. E. L. Politična zaostalost našega učiteljstva. Naše učiteljstvo je doživelo po zaslugi slovenskih meščanskih strank toliko prevar, pretrpelo toliko ponižanj in gmotne škode, a še danes tava in tiplje okoli sebe in prosi pomoči sedaj pri eni, drugič pri drugi stranki. Meščanske .stranke imajo polno lepih obljub za učiteljsko paro. Obljube ostanejo obljube, in kar je naš učitelj deležen od demokratov in klerikalcev, so premestitve iz kraja v kraj. To se ponavlja že dolgo vrsto let. Učitelj, izkoriščan od vseh meščanskih strank, je bil za svoje hlapčevstvo še plačan tako sramotno, da se je iz njega norčeval vsakdo. V strahu za vsakdanji kruh je izgubil slovenski učitelj vso odpornost. Najkričečejšim krivicam se ni uprl. Nikdar ni jasno in odločno zastopal svojih pravic. Končno ga je beda in duševno suženjstvo vendar prisililo, da je jel misliti o sebi in ustanovil si je stanovsko organizacijo. Zavest i,n razumevanje pomena organizacije pa je bila njemu še vedno premajhna in začela se je organizacija cepiti. Vsak del prvotno enotne organizacije se je postavil drugi stranki v službo in med njimi tse je bil najhujši in najbrezobzir- nejši boj. Posledice tega boja med učiteljstvom so nosili učitelji sami in še danes trpijo vsled n e edin os ti in medsebojne mržuje. Kakor že omenjeno, so vladajoče stranke skrbele, da udušijo med učitelji vsak svobodni ra zimah, vendar pa leži krivda, da se z učitelji ravna tako podlo, tudi v učiteljih samih. Ustanavljali so si sicer stanovske organizacije, nikdar pa niso istim pripisovali dovolj pomena. Rešitve niso iskali v svojih lastnih vrstah in pri drugih proletarcih, ki bijejo tudi boj z vladajočim razredom, pač pa so si pomagali do boljših mest z denuncira-njem svojih stanovskih tovarišev. Posledice hlapčevstva naših učiteljev se posebno kažejo pri vsakokratnem menjanju režima. Čas je že, da tudi naš učitelj, ki je toliko pretrpel, živi lepše življenje. Zaveda pa naj se učiteljstvo, da jih ne bo rešilo klečeplastvo in ponižnost, pač pa borbenost in neizprosen boj z izkoriščevalci. V zadnjem času se mnogo piše in govori o učiteljski »deklaraciji«. S to deklaracijo je zavedno učiteljstvo jasno povedalo, da noče biti rob, pač hoče biti enakovreden član Človeške družbe. Upamo, da bodo učitelji ostali dosledni ciljem, ki so si jih ustvarili. Razbijači stanovske učiteljske enotnosti pa bodo nosili posledice sami za svoje izdajalsko delo. Prihodnjič bomo povedali, kako si mi praktično zamišljamo skupno stanovsko organizacijo vseh učiteljev brez razlike strankarske pripadnosti. M. Iz naše mile domovine. Kočevje, 17. marca. Specijaliteta naših solzavih rodoljubov so še vedno razne čajanke, zakuski, plesni venčki in slična ropotija, brez katerih mila domovina ne more biti osrečena. Je pač tako, da še nismo zlezli :iz dobe taborov in besednih oduševljenj zalitih s primerno količino cvička in tolsto kračo. Narodnostna svetinja jim je stalno na jeziku, ob besedi domovina jim žare oči, čeprav ne vedo kaj je domovina in do kam sega in kdo so tisti, ki tvorijo domovino. Zdi se, da še dolgo ne bomo prišli do razgleda, ki je potreben človeku za današnjo realno dobo, katera zahteva neizprosno svoj davek, in ki brezobzirno gre preko rodoljubarstva. Kočevje je mestece, polno lepo zaokrožene in počesane rodoljubne misli in čedmost-nega življenja je kar precej in nič kaj posebnih razburjenj n.i, če se v rodo-ljubarsko ali pa tudi v državotvorno familijo prislini kak neboglen kočevar-ski Nemec. Rodoljubarstvo je namreč prešlo v tako eednost.no fazo svojega razvoja, da iznacijonalizirana ušesa ne čutijo disonanc med milim državnim jezikom in grobo .in cmokasto ko-čevščino, kajti v rodoljubarstvu je precejšnja usedlina »poštenih« političnih ambicij, ki pa vse streme po dobrobiti! za državo in nacijo. Stvar je namreč ta, da so rodoljubarji tudi računarji, ne sicer preveč spretni, ampak računarji so in dobro vodo, da si pri štetju krogljic ne bodo omadeževali rodoljubnih rok, pa naj bi bile magari krogijice od samega vraga. Tako daleč so namreč napredovali v ljubezni do domovine in do države in pa seveda za kompenzacijo samo — tudi za ord.no. Za ordne bi prodali pa dušo, pa magari še telo, ker orden je cilj hrepenenja vsega rodoljubarskega, zlasti kočevskega sveta. Zato pa ima Kočevje v cvetju vseh čednosti i klerikalizem, i demokratizem in čast vsemu Kočevju, tudi radikalizem. Ampak pri čajankah, plesnih venčkih in narodnih veselicah je pa sveta slovensko-nemška vzajemnost oškropljena s pristno ,ju-goslovanščino, ker Kočevje je pač i •nemški i radikalni otok v Sloveniji in torej unikum v državi. Vidovičeva sola. V nedeljo se bo vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor Vidoviceve podružnične šole. V dnevih izkoriščanja, izmozga va-nja, pomanjkanja in bede naj dobra, lepa knjiga spremlja človeka. Tudi mi iskreno pozdravjamo ta občni zbor. Naj ta šola pomladi misli, pomladi duše in naj tudi ta špla prispeva k prerodu te družbe. Nemotena po zunanjih, osebnih vplivih naj da tudi ta šola revnim izobrazbe, pouka in bednim utehe. Posebno naši delavci naj se zanimajo za to gibanje, naj ga podpirajo in tukaj tudi vodijo. Mariborske žene in dekleta se udeleže polnoštevilno ženskega shoda, ki se vrši danes v nedeljo 21. marca ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu. Boj se bije za volilno pravico, za enakopravnost z možem, starostno zavarovanje in zaščito mater. Nikdo naj ne manjka. Pravijo... V naši državi imamo več posebnosti in originalnosti. ’1 aka naša špe-cijaliteta so tudi ministrski ogledi širom ljube države. Ko se dokoplje minister do mesta, takrat gre najpreje na inšpekcijo. Brat Hrvat jo hitro potegne v Srbijo in brat Srbin zopet v Slovenijo. Komaj pa si minister za silo ogleda razmere, demisijonira in od kraja začne zopet ogledovanje novih jugoslovanskih ministrov. Sedaj je strašil minister za zdravje pri nas. Videl je revščino bolnic, prenatrpanost zdravilišč, skoval tudi malo intrigo proti klerikalcem, kdo pa ve, če ga ne bo odnesla burja velikonočna, še preden se bo po tem naporu odpočil? 27 Miroslav Krleža: GOLGOTA. Drama v petih dejanjih. Prevci FERDO DELAK. ŽENA: Naravno, če ti je več do one tvoje pro-klete politike, kakor do tvojega otroka? Do mene, do mene? Nič! To ti je deveta briga! Vedno samo te tvoje proklete seje in odbori in to posvetovanje! Še najbolje bi bilo, da vas vse postrelijo, potem bi bil mir! Jaz se pa tu ves dan mučim kakor živina... KRISTIJAN: Meni, da ni do vas? Kaj ne? In to praviš li meni? Pojdi, pustim le lepo! A za koga se jaz potem celo življenje mučim? Pojdi, prosim te! Kaj vraga cviliš? Prebudila boš malega! Molči! Molči! Vse bo še dobro! Ti niti ne veš. da smo dobili dvajset procentov tarifnega poviška in tri milijone v fond! Jaz sem izvoljen za predsednika! Vsega tega ti ne veš! Morali smo slaviti Karmina! ŽENA: Kaj pa imaš na glavi? Ves si krvav! Skozi li je že pritekla kri. KRISTIJAN: To ni nič! To je provokacija! Rili smo ravno na pokopališču, ko so provocirali! Kdo bi si bil mislil, da je Ksaver tako temen tip. A dobil je tudi svoje! Ko sc je izkazalo, da je agent in da je zakrivil smrt nekaterih ljudi prejšnjo noč, so ljudje Ksa-verja na mestu pobili! Malo so streljali — to je praska! ŽENA: Le igraj se s svojo glavo! Kaj me briga tvoja politika! Samo žrete se, kakor psi in mačke! Sila sem že tega! Kmalu bodo peljali še tebe k zidu! A kaj bom potem jaz? Samo igraš se, a na nas niti ne misliš! Ostali bomo na cesti... brez strehe ... brez vsega ... (Jokajoče.) KRISTIJAN: Psst! Molči! Kaj glasno cviliš? Ali sem jaz neumen? Ali jaz ne vem, kako se nosi glave? Helia! Daj, ni treba! Bodi pametna! Vse bo še dobro! To je rnal prehlad! To ni nič! Navadna otroška vročica! A sedaj smo dobili tarife! Fonde in zadrugo sem sedaj jaz vzel v svoje roke! Tam se bo dalo delati! Tam so milijmii! Milijoni! Ali razumeš, draga moja, kaj se to pravi držati milijone v svojih lastnih rokah? Milijone kaj — milijone? ZENA: Mene je strah! Doktorja še vedno m! Rekel je da pride, in pozno je že, a njega še vedno ni! KRISTIJAN: Pa kaj še ni tako pozno! Ena če malo čez! Bili smo pri „Sidru“! Zavlekli so me! Nisem hotel, pa so me zavlekli! Tam je bilo vse prenatrpano! In vsi so mi časti-tali! Vsi častila jo samo meni! Pravijo, da takega govora še niso slišali odkar so živi! Pa je tudi res! Dobro sem govoril! Zamisli se: tu gorijo baklje, tu rdeče prekrile krste, in tisoč glav le gleda, in vse čaka, da se jim pove kaj silnega! In človeku letijo besede same od sebe na usta, kakor ptiči! In vse bi bilo dobro, če ne bi Ksaver provociral škandala! Prav mu je! In če ne bi rešil situacije, bi nas postrelili kakor miši! A jaz s~m se postavil pred puške in tako .1'es\Msj * m 1’oliubovali so.meP1! -ih'oč“i ešitelj! [n eirana! Ce bi ne bilo mene, bi pni ne dovolili niti 'štrajka, nit. tarif In na pokopališču bi nastala klavnica človeškega mesa! Kaj misliš? Kavalerija in mitraljeze! Tako sc je pa vse dobro končalo! Sprevod je bil risliantna stvar, to je res! A jaz sem govoril na prefekturi jasno in iskreno! Pa naj bo kakor hoče! Gospod prefekt! sem rekel, ljudstvo je tako razburjeno, da je treba odpreti ventil! Sicer bo vse izbruhnilo! je odpreti ventil, in vse bo zopet v .'l' (). In sprevod, in organizacija sprevod®; * vori in štrajk, in fondi in nov| akcu^ ^ bor, vse to, vse to, jaz nisem n bi si oddahnil... __________ . Da da' ŽENA (globoko vzdihne. svoj izgovori Vidim, vidim! Ii vedno "‘J ,ščcha v taki' Jaz pa sem tu sama m nesreči! ,wma beseda, da nisem KRISTIJAN: M»ja ^|n^enn vns kliče, da V° n i K'u iaz vem. nisem vprašal, ampak pndite. Kaj i kakor po navadi: „Žena Se"’a »»Te ki ni nii^r rekel! Ho *e Vi,,-«! To je malenkost! 'VFn\SC1M' Da! Tebi je vedno vse malenkost! Vedno vse samo malenkost! A jaz se tako ho’im! ’ (Dalje prih.) Križem sveta. NJUJORŠKI ŠKANDAL. Policija preiskuje... Famozno zabavo gledališkega magnata Carrolla, o kateri smo že poročali, preiskujejo sedaj oblasti. Dognano je, da je bilo pri zabavi okrog 500 gostov, večinoma njujorški boljši svet iz milijonarskih .krogov. Cairroll je potrošil za bakanal 10.000 dolarjev. Orgije so trajale od polnoči do belega dne. Scena vinske kopelji je bila uprizorjena okrog štirih zjutraj. C-ar-roll je naznanil gostom, da zanje pripravlja velik užitek. Na oder so prinesli kopalno banjo in dva moška sta jo nalila z rdečim vinom do vrha. Nato je igralka Joyee Hawley stopila k banji. Na sebi je imela le en kos obleke, vrgla ga s sebe in stopila v banjo. V hipu je sedela v vinu do vratu, gostje so pa divje ploskali. Tedaj je Car-roll zavpil: »Možje, naprej!« Vsi so drli na oder s kozarci v rokah in zajemali vino. V dvajsetih minutah je bila banja prazna. Med navzočimi je bila grofica jDathčart — pravkar razslula dama »moralne pokvarjenosti« iz Anglije —, Harry Thaw, znani miiljonar, ki je prebil 15 let v zaporu in norišnicah radi umora arhitekta Whita, Conde Nast in Clinton T. Brainerd, izdajatelja revij za višjo soei.ialno kulturo (!). pisatelj Ivvvin Š, Cobb in druge luči newyorških '»Štirih fito«. Cathcart zanika vinsko kopelj in Plavi>