FEBRUAR 1970 XI. LETNIK Cena 30 par 2. ST. SKUPNOST Q£astCcrszd£ CJa&C^cuaa •mosie-'|io£|e Gospodarska predvidevanja za leto 1970 Situacija se vsako leto ponavlja. Analiza gospodarskega razvoja temelji iz leta v leto v bistvu na istih kazalcih. Podjetja sicer med letom lahko tudi spreminjajo asortiment svojih izdelkov in poslovno politiko, kar vse se pa v končni fazi le manifestira v boljšem ali slabšem rezultatu posamezne gospodarske organizacije, v težjih ali lažjih kuvertah, večjih skladih, manjši ekonomičnosti in še v drugih ekonomskih kazalcih. 'Uc&amstični načet 0 Od srede februarja do srede marca bo javno razgrnjena prva faza urbanističnega programa za izvenmestno območje občine. O programu bomo razpravljali tudi na zborih volivcev in v svetih krajevnih skupnosti. Na podlagi umestnih pripomb zborov volivcev bo program dopolnjen ter dan v potrditev. S potrditvijo I. faze urbanističnega programa bo delno izpolnjen pogoj zakona o urbanističnem načrtovanju, ki zahteva, da morajo imeti vse občine urbanistične programe, ki so osnova za nadaljnje urbanistično programiranje, predvsem pa za izde- lavo podrobnejše urbanistične dokumentacije, kot so urbanistični načrt, zazidalni načrt in urbanistični red. Za mestno območje občine predstavlja tak program generalni urbanistični načrt mesta Ljubljana. Vse izvenmestno območje občine pa je bilo razen manjših izjem urbanistično neobdelano. Urbanistični program bo prikazal predvsem namensko razdelitev površin, to je da bo razmejil območja, ki so namenjena za zazidavo, obdelovalne površine, perspektivne površine za industrijsko izgradnjo (v Dolskem), rezervate za ceste in za druge komunalne naprave. Stanovanjska gradnja Kot lansko leto bo lahko občinska skupščina efektivni proračun razgrnila nrod občane v februarju. Zato bi na podlagi podatkov, s katerimi razpolagamo, dali le kratek pregled in morda malo primerjavo s stanjem, ka- 1970 povečala za 8,3 %, tako, da bo gospodarstvo v proizvodni proces lahko usmerilo približno 103 milijone sredstev. Pri vsem tem ostaja zagotavljanje finančnih sredstev za tekoče poslovanje in skrb za likvidnost osrednji kršnega smo ugotovili lani. •ndeksi primerjave vseh elc-jnentov gosnodarienia z le-toin ]969 kažejo porast in s te,n tudi dokaj ugoden in realen razvoj občinskega gospodarstva. Vsi ekonomski Kazalci kažeio novečanie realizacije, dohodka, sredstev ,za razširjeno reprodukcijo ,n tudi sredstev za osebno Potrošnjo delavcev. Te ugotovitve so značilne za gospodarstvo kot celoto, za vse gospodarske panoge in pretežno za vsa podjetja. Zadovoljivi sta dve ugotovitvi. ,o povečanem številu zapo-s‘enih (2,6%) naraščajo sredstva skladov močneje )*1%) kot sredstva za oseb-jte dohodke (10,5%); poleg tega se bodo prosta sredstva 2a proizvodne namene v letu problem in potencialna nevarnost, ki utegne zavreti prizadevanja za nadaljnjo rast gospodarstva. Prizadevanja za letošnje leto Celotni dohodek bo pora-stel za 7,6%. Občinsko gospodarstvo je zadržalo oziroma povečalo stopnjo ekonomičnosti, ker bo dohodek narastel močneje (9,2 %) kot celotni dohodek. Pozitivna je tudi ugotovitev, da se dohodek na zaposlenega povečuje za 6,4 %, kar pomeni povprečno 37.150 din dohodka. Po izločitvi zakonskih in pogodbenih obveznosti (62 milijonov) bo ostalo gospodarskim organizacijam 362 milijonov ali 10,6 % več kot lani za pokritje OD in za izločit- V letu 1970 pričakujemo intenzivnejšo gradnjo stanovanj kot v preteklih letih, posebno v letu 1969. To povečanje nastaja predvsem zaradi gradnje stanovanj v strnjenih kompleksih v družbeni gradnji. ve v sklade, katerih razmerje bo ostalo približno na ravni preteklega leta 73 : 27. Razpoložljiva sredstva za namene družbenega standarda se bodo v letu 1970 povečala za 10,6 in bodo znašala skoraj 13 milijonov. Investicijska vlaganja se bodo v letu 1970 novečala v odnosu na preteklo leto za 81 %. Od razpoložljivih 171 milijonov ima naj večji indeks industrija (223 %), najmanjšega na gostinstvo. Zelo slaba pa ie struktura investicii, saj je le 37 % ali 63 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Glavni nosilci gospodarskih investicij v tem letu bodo Kolinska tovarna, Žito, Teol, Agrokombinat, SAP, Javna skladišča, Mizarstvo Moste in Protektor-Vulkan. Vse te investicije bodo podjetja vložila za opremo (55%), za gradnjo (34 %) in 21 % za ostalo. Iz lastnih sredstev bo celotno investicijo finan- Nadaljevanje na 2. strani Pri takem prometu je vsekakor potreben dobro organiziran premik. Da ne pride do zastojev, se morajo vlaki hitro razstaviti in zopet sestaviti. Pri tem pomaga drča. Kaj pa ie drča? Delo na njej je razložil Ivan Volč, namestnik šefa postaje. »Pretežno število vlakov« je deial »pri nas zapelieio na pomožno postajo Polje. Od teh jih prvi oremiknini stroi rine čez drčo. Vagoni sami hite na tiste tire, ki jih s kredo zaznamuje premi-kalni vodja.« »Kako na imate urejeno zaustavljanje?« »V harfi jih lovijo lovilci, za dva tira je eden. Kadar pa kak vagon že po drči prehitro teče, mu zmanjša brzino polmehanska cokla, ki kmalu sama izskoči na srčasti tirnici.« »Pa sporazumevanje?« »Znano je, da je pri železnici dobro sporazumevanje pol opravljenega dela. Za to imamo na naši postaji zvočnike. Premikalni vodja napoveduje lovilcem, na katere tire bodo tekli vagoni. Sporazumevanje med nadzornikom kretnic in prometnikom, premikalnim vodjem in stro- Predvidevamo, da je v letošnjem letu v gradnji ali pa to še pripravljajo, okrog 1800 stanovaniskih enot, od tega 1500 v družbeni gradnji. Do konca leta 1970 bo zgrajenih okrog 1200 stanovanj, od tega 1000 v družbeni (visoki ali strnienD gradnji. To pa predstavlja štirikratno povečanie v primerjavi z letom 1969. Pri tem moramo seveda upoštevati, da se je gradnja preceišnjega dela stanovanj (približno 700 začela že v letu 1969, tako na primer stolpnici v Novih Jaršah, stolpnici in blok v Mostah, kar gradita Pionir in Zidar, vrstne montažne hiše v Zalogu itn. Najintenzivnejša bo stanovanjska gradnja v naslednjih območjih: V Mostah (Soseska MS-1) gradbeno podjetje Pionir že jevodjem na dveh premikal-kah na drči, pa je urejeno z radijsko zvezo. Premikalni vodja ima prenosno, drugi na stabilno radiisko postajo. Vse pogovore slišijo vsi, ker so naprave urejene na isto valovno dolžino. Da ne pride do nomot, pa ima vsak svoj znak sporazumevanja!« »Govorili ste o rekonstrukciji tirnih in drugih nanrav. Kaj vse boste z njo pridobili?« »Predvsem več novih, daljših in ravnih tirov. Staro drčo bomo obrnili proti že zgrajeni novi harfi, ki bo imela na začetku avtomatske tirne zavore. Hitrost voz čez drčo bo urejal en sam delavec, verjetno prometnik. Težko in nevarno delo lovilcev bo potemtakem odpadlo, pomanjkanje premikačev pa se bo zmanjšalo. Kretnice bodo pozimi ogrevane in ob sneženju ne bo treba klicati delavcev sekcije za vzdrževanje proge.« Tako malo vemo o napravah, ki usmerjajo naše vlake — pa tudi o ljudeh, ki preživijo svoje življenje ob tirih — pa so zanimive. Branko Blenkuš gradi stanovanjsko stolpnico ob ulici Bratov Rozmanov, ki bo zgrajena letos. V teku so tudi nrinrave za gradnio 280-stanovanjskega objekta v centru soseske Moste. Letos bodo začeli z gradnjo prve polovice tega objekta. Prav tako bodo začeli graditi tudi blok ob Kajuhovi cesti. Gradbeno podjetje Zidar Kočevje pa dokončuje, oziroma bo v letošnjem letu dogradilo 170 stanovanj na Selu (Soseska MS-3/1). Gradnja stanovanjskega bloka je predvidena tudi v Slapah (Soseska MS-6), kjer je GP Obnova tik pred koncem lanskega leta oziroma že v začetku tega leta zgradila dva stolpiča. V soseski MS-10 Zajčja dobrava so bile lani uspešno zakliučene vse priprave za gradnjo vrstnih hiš. Spomladi se bo začela intenzivna gradnja 140 vrstnih hiš s popolno komunalno opremo, v jeseni pa še 30, tako da bo soseska MS-10 v tem letu pozidana. Intenzivna stanovanjska gradnja se predvideva tudi v Zalogu (MS-11). Nadaljevala in končala se bo gradu ia 780 montažnih stanovanjskih objektov, začela pa izgradnja novega kareja enonadstropnih vrstnih hiš in stanovanjskih blokov ob Agrokombina-tski cesti. V stanovanjski soseski MS--12 Nove Jarše zaključuje Gradis gradnjo dveh stanovanjskih stolpnic, nadaljnji dve stolpnici sta v gradnji, pripravlja pa se tudi gradnja 90-stanovanjskega bloka. Tako bo v tej soseski do snomladi leta 1971 zgrajenih 410 stanovanj. Poleg teh večjih gradenj bodo gradili tudi manjše stanovanjske objekte na drugih območjih, kot na primer blok na Vevčah, vrstne hiše na Kodeljevem (za JLA) in drugod. Prav tako pa ne smemo prezreti tudi gradnje individualnih hiš in dvojčkov. V letu 1970 bo v zaključni fazi gradnje okrog 250 individualnih hiš. Težišče individualne gradnje se prenaša iz Zajčje dobrave v Kašelj, kjer bo v letu 1970 v gradnji najmanj 120 objektov. Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Soseska pa že pripravlja konkretne programe za stanovanjsko gradnjo v prihodnjih letih. To pa so še nadalje Nove Jarše, Zalog, Slape in seveda naša največja bodoča soseska Novo Kodeljevo (MS-3/2). Drča, harfa, eter SPORAZUMEVANJE NA ZALOŠKI POSTAJI Postaja Zalog je največja ranžirna postaja v Sloveniji. Sem prispejo vlaki iz zagrebške in mariborske smeri in odhajajo proti Jesenicam, Sežani, Reki, Novemu mestu, Kamniku in v Ljubljano Moste, namreč za lokalne potrebe mesta Ljubljane. Gospodarska predvidevanja za leto 1970 Nadaljevanje s 1. strani cirato podjetje Javna skladišča iz Kreuimin sredstev pa prav tako celotno investicijo Agrokombinat barje. izvoz se bo povečal za 11,5 %, in to predvsem na račun izvoza industrijske proizvodnje (20,1%) iz Kemične tovarne, Saturnusa in Kolinske tovarne. Glavni izvoznik Agrokombinat Emona bo ostal na lanski ravni. Ugodna je ugotovitev, da se je celotni izvoz preusmeril na konvertibilno področje, oziroma da bo v letu 1970 usmerjeno 97 % celotnega izvoza na konvertibilno pod ročje (v letu 1969 = 92 %). Industrijsko proizvodnjo bo med drugim obeleževala tudi dejavnost v nekaterih podjetjih. — Žito bo na račun odstopljenih trgovin trgovski mreži nekoliko zmanjšalo obseg poslovanja ter istočasno povečalo sredstva za investicije. — Indos bo z novozgrajeno proizvodno halo in noljso tehnologijo povečal količinski obseg proizvodnje. — Kolinska bo zgradila tovarno za predelavo krompirja v Mirni na Dolenjskem in modernizirala obstoječi strojni park. — Teol bo preselil proizvodni objekt in laboratorije na novo lokacijo ob Tovarniški ulici. — Kemična tovarna, ki se je pripojila k Jugotekstilu, bo predvsem v obratu aluminijevih soli podvojila proizvodnjo. Družbeno kmetijstvo, ki ga predstavlja Agrokombinat Emona, bo povečalo dohodek za 14 %■ Močno povečanje dohodka temelji na akumulativnih dejavnostih, perutninarstvu in predelavi, maloprodajni trgovski mreži ter razširitvi projektiranja in organiziranja kompletnih inženiringov. Govedoreji, ki jo bodo sedaj nekoliko omejili, bodo posvetili posebno pozornost. Kot doslej, bo posebne družbene skrbi deležno zasebno kmetijstvo, ki ga bo na območju občine potrebno spodbuditi k hitrejšemu razvoju, predvsem v smeri vzornih oz. usmerjenih kmetij, ki bodo predstavljale osnovo za intenzifikacijo kmetijstva na celem območju, predsvem pa v hribovskih predelih. Potrebno bo utrditi sodelovanje med kmeti in kombinati, ustanovili pa bodo tudi sklad za pospeševanje kmetijstva. Dvoje podjetij gradbeništva predvideva močno povečanje obsega poslovanja, dvignila pa se bo tudi do se: daj nizka stopnja akuinula-tivnosti. Prometna dejavnost, ki vključuje podjetji SAP in Javna skladišča, bo v letu 1970 povečala poslovni rezultat, izražen v dohodku za 10,8 %. Pretežni del tega dohodka bo usmerjen v povečanje osebnih dohodkov, predvsem na račun povečanega števila zaposlenih, kar Za prvič: Harmonikarski orkester glasbene šole Mosle-Polje je nastopil 20. januarja na prvem samostojnem koncertu. Polna dvorana občinske skupščine je dala vsa priznanje 15-članskemu ansamblu mladih harmonikarjev, ki so dokazali, da zmorejo tudi za- pa ne bo ogrozilo materialne osnove ooeh podjetij. Relativno slabo je v občini razvita trgovina, saj odpade komaj U,U9 im prodajnega prostora na prebivalca, tako da trgovska mreža še veuno zaostaja za potreoann, ki jm povzroča veliko naseljevanje. V letu 1969 so izgrajevan predvsem samopostrežne trgovine in preurejali trgovine Mercatorja v Zadvoru, z,ado-bravi, Senožetih in Dolskem, ki naj bi bile 1970. leta dokončno zgrajene, v letu 1970 pa bo tudi Prehrana pričeta z gradnjo samopostrežne trgovine na Kodeljevem. Poseben poudarek je bil dan gradnji poslovnotrgovskega centra v Mostah, preureditvi samopostrežne trgovine Mercatorja, ki bo zahteval v letu 10/0 Se posebne aktivnosti, da bi pridobil investicije za trgovske lokale in za gradnjo tržnice. Povečanje svojih poslovnih rezultatov v letu 1970 predvideva družbena obrt. Opozoriti pa velja, da se sredstva za razširjeno reprodukcijo sicer povečujejo, vendar še vedno ne predstavljajo zadostne materialne osnove za nadaljnji razvoj te dejavnosti. Neenakomerno so porazdeljena tudi prosta sredstva za investicijska vlaganja, ker pretežni del (90 %) pripada proizvodni obrti, medtem ko je storitvena obrt tako rekoč brez svojih sredstev. V prejšnjem letu je prišlo do nekaterih združitev med posameznimi obrtnimi podjetji. Nekatera podjetja pa so dobila tudi potrebne kratkoročne kredite iz sklada skupnih rezerv občine, kar naj bi pripomoglo k večjemu razvoju družbene obrti. Razvoj zasebne obrti bo potrebno spodbujati predvsem v smeri storitvenih dejavnosti, ki so še vedno v zaostanku. Razvoj teh dejavnosti je potrebno omogočiti v okviru zakonskih pogojev m splošne družbene koristi. Gostinstvo bo povečalo obseg storitev za 7,8 %, celotni promet družbenega gostinstva bo znašal v letu 1970 okoli 6,8 milijonov. Družbeno gostinstvo je konec preteklega leta zapolnilo vrzel z izgradnjo sodobno urejenega gostišča KRPAN na Kodeljevem. Dolgoročnejšega pomena bo tudi angažiranje pri preurejanju okolice Kodeljevega gradu, ki z izgraditvijo kopališča postaja pomemben rekreacijski center in kjer bodo gostinske usluge nepogrešljive. /ato se bo potrebno ustrezno angažirati pri iskanju ustreznega investitorja. Pomembno dopolnilo družbenega gostinstva so zasebna gostišča, ki jih je na področju občine 32, vendar bo potrebno v prihodnje tudi tu podpirati težnje za modernizacijo kot tudi za odpiranje novih gostišč. Občinska skupščina bo letos izdelala posebno analizo gostinstva, ki naj bi vsebovala tudi konkretne ukrepe za razvoj te dejavnosti. čestitamo! hteven celovečerni program na ravni, ki presega občinske meje. Zato bomo o tem orkestru nekaj več zapisali v v naslednji naši številki. Za zdaj pa naj velja tudi s strani našega uredništva naslovna misel! Četrtna konferenca ZK Moste-Kodeljevo Zakaj osip članstva? Sredi januarja je bila sklicana (zaradi nesklepčnosti dvakrat) seja četrtne konference ZK terena Moste-Kodeljevo. Člani konference in dugi povabljeni gostje so zelo zavzeto in izčrpno razpravljali o samoupravni ureditvi v Ljubljani. Posebno tehten prispevek k razpravi je imel profesor Niko Toš, ki je obširno govoril o nekaterih načelnih izhodiščih pri oblikovanju statutov občin in mesta. Komunisti so podprli prizadevanje mestnih in občinskih družbenopolitičnih dejavnikov pri urejanju komunalnega sistema v Ljubljani. Opozorili pa so na nekatere pomanjkljivosti pri dograjevanju lega sistema. Menili so, da dobivajo občani, organizacije in aktivisti na terenu takšna in podobna gradiva, ki niso analitično obdelana. Samo iz skromne obrazložitve in suhoparnega premlevanja posa-mezmn členov statuta občan ne more dobiti jasno predstavo o tem, kaj bo sedaj boljše in v čem bo nova samoupravna ureditev bolj demokratična in občanu bližja; čeprav je tudi res, da bo to šele praksa potrdila. Komunisti lahko zavzamejo stališča do problemov samo na podlagi prepričljivih argumentov in materialov. Razpravljavci so poudarili, aa komunisti v javnih razpravah tudi ne bi smeh podpirati različna ekstremna stališča do tega problema. Podobne težnje so prišle do izraza že doslej. Gre namreč za boljša, bolj demokratična m pravičnejša razmerja in rešitve, ne pa za interese centra ali periferije in kdo si bo pridobil več oblasti, čeprav tudi takšnih tendenc ne gre zanikati. Gre za to — kakor je nekdo duhovito in simbolično dejal v razpravi, da smetano s torte ne posnamejo samo centraši, pač pa, da del te smetane skupaj s svojim kosom dobi vsaka občina. novnih organizacij. Predvsem v zadnjem času izstopajo udeleženci NOV, večinoma rezervni oficirji, pa tudi drugi. S tem se pa spreminja socialna struktura članstva v korist uslužbencev in na škodo delavcev. Samo iz osnovne organizacije terena Moste je izstopilo 37 članov ZK. Vzroki so verjetno globlji in zelo različni. Nekateri so subjektivne, drugi spet objektivne narave. Bistvo problema je v tem, da s plevelom ne bi smeli odvreči tudi zrnja. S tem žgočim problemom se bodo morala vodstva osnovnih organizacij in četrtnih komitejev resno spoprijeti in ga z vso pozornostjo in obzirnostjo čimprej temeljito proučiti in ukrepati. Tudi glede rednega plačevanja članarine bo treba ne- kaj ukreniti, saj dobršen del članov ZK že dolgo ne plačuje članarine, pa se za to nihče ne zmeni. Četrtni komite ZK terena Moste-Kodeljevo je imel v dvoletnem mandatnem obdobju 12 sej, kar ni malo, četrtna konferenca pa vsega 4 seje. Da bi četrtna konferenca v bodoče delovala bolj operativno in homogeno, so predlagali, naj bi vanjo volili 30 namesto 50 članov. No, ta ukrep sam po sebi ne bi bistveno spremenili vsebine dela, če se ne bodo člani zavzeto lotili dela. Za mestno konferenco so predložili naslednje štiri možne kandidate, ki pa jih bodo osnovne organizacije na tajnih volitvah dokončno izvolile: Ivan Lampič, Sonja Kokalj, Niko Lukcž in Alojz Prvinšek. Sklenili so tudi podpreti kandidaturo Frančka Mirtiča za ponovno izvolitev za se- kretarja ZK. mestnega komiteja STARO IN NOVO BI LAHKO REKLI ZA TILE DVE FOTOGRAFIJI. NA ENI VIDIMO STARI NA DRUGI PA NOV PODVOZ NA KAJUHOVI CESTI Člani konference so tudi menili, da je bilo priloženo gradivo za razpravo o samoupravni ureditvi Ljubljane preveč teoretično zapleteno in človeku, ki se s to problematiko posebej ne ukvarja, premalo razumljivo. Sklenili so, dd se bodo povsod aktivno vključevali v javne razprave o tem. V drugem delu so člani konference spregovorili o dosedanjem delu organov četrtne konference. Na podlagi dokaj skopega poročila, ki ga je pripravil četrtni komite, se je razvila zelo živahna razprava o nekaterih vsebinskih in organizacijskih vprašanjih dela komunistov tega terena. Še vedno ima človek občutek, da je osnovna aktivnost komunistov slonela na direktivah, sklepih in resolucijah mestne in republiške konference ZK, manj pa so se komunisti ukvarjali samo s seboj in delovali navzven v organizacijah in društvih svojega terena, kar je še najbolj pomembno. Morda tiči eden od vzrokov za dokajšnje mrtvilo v terenskih organizacijah v sestavi teh organizacij, ker jih tvorijo pretežno upokojenci in gospodinje. V njih ne delajo in tudi v bodoče ne bodo delovali mlajši ljudje, ki bi jim dali malo več zagona. Tudi zavoljo lega je dejavnost osnovnih organizacij v podjetjih bolj razgibana. Resen problem, ki navaja človeka k razmišljanju, pa predstavlja dokajšen osip os- Kmetijstvo Meščanski otroci v kolonijah v občini Moste- Polje Za razumevanje položaja kmetijstva na območju občine je treba upoštevati nekatere probleme v širšem slovenskem če že ne kar v jugoslovanskem gospodarskem prostoru, ki po svoje negativno ali pozitivno vplivajo na razvoj poljedelstva v občini. Na slabšanje položaja kmetijstva v občim so po svoje vplivala tudi druga gibanja (neurejen domači trg, počasno urejanje globalne kmetijske problematike s strani državnih organov, nizka akumulativnost proizvodnje mp.). Kljub ugodnim pogojem za razvoj kmetijske dejavnosti je bilo ie-to doslej v občini Moste-Polje dokaj zanemarjeno. Napredek je moč doseči samo z uvajanjem sodobne kmetijske tehnike in sodobnih tehnoloških postopkov, ki omogočajo večjo produktivnost dela. Letos so se v občini lotili težavne in odgovorne naloge kako dolgoročnejše programirati pospeševanje kmetijstva, ki naj bi obsegalo naslednje dejavnosti: v tesnem sodelovanju z Agrokombinatom Barje, ki bi ustanovil Žal pa je v kolonijah še vedno najmanj otrok iz kmečkih družin. Takih je lani letovalo samo 23. Vzroki za to so znani. Ko otroci letujejo, je na kmetih najintenziv-nejša sezona za delo, kmečkih delavcev pa zelo primanjkuje. Starši kmečkih otrok še vedno ne vrednotijo koristi, ki jih ima letovanje za otrokov nemoten razvoj. Ovira torej ni bila oskrbnina, saj je bila le-ta minimalna, za nekatere pa celo brezplačna. Tukaj lahko veliko vplivajo na starše učitelji in kaze, da doslej glede tega ni bno storjenega dovolj. zdravstvena služba, ki je otroke pregledala, je ugotovila, da jih ima mnogo ukrivljene Hrbtenice, štrleče lopatice in povešena ramena, Kar je bržkone tudi posledica pomanjkanja telovadnic in rednega dela v njih. Otroci v varstvu pa tudi ne utrjujejo mišic. Baje ni za to prostora, niti ustreznega programa. Prepričani smo, da svet kooperantov, organizirati pospeševalno službo, poživiti hranilno kreditno službo brez katere ni materialne baze za pospešeni razvoj kmetijtsva, ustanovitev sklada za pospeševanje kmetijstva, ki bi omogočal, da se naprednejše kmetije s kreditiranjem pridobijo za sodobnejšo proizvodnjo, ustanavljanje usmerjenih kmetij, strokovno izobraževanje kmečke mladine, prirejanje strokovnih ekskurzij v kraje, kjer se kmetuje na sodoben način, uporaba regresa za nabavo plemenske živine, ple- se bo sčasoma tudi v VVZ našla — saj se bo morala — možnost za to. Poleg sredstev, ki jih je odobrila občinska skupščina za letovanje otrok, so veliko prispevale tudi delovne organizacije, predvsem Totra, Saturnus, Papirnica Vevče, Kemična tovarna in Kolinska. Prispevek teh podjetij je znašal lansko leto 1.278,00 din. Dom v Žireh ima že dokaj zastarelo in zanemarjeno notranjo opremo, ki ne ustreza več današnjemu standardu šolskih otrok. Komisija je razmišljala o tem, da bi našla primernejši dom kje drugje. Komisija za letovanje otrok je bila ob zaključku sezone i%y mnenja, da bo za sezono v letu 1970 potrebno pravočasno pripraviti kriterije za cioločitev kategorije otrok, ki naj oi imeli prednost pri sprejemu na letovanje. Plačilni pogoji pa bodo morali menjakov za naravni pro-pust (biki in merjasci inp.). Poleg tega pa program predvideva usmerjanje sredstev v znanstveno raziskovalno delo predvsem v analize zemlje in krme pri sodobno urejenih kmetijah. Proučuje se tudi možnost gojenja lešnikov v vzhodnem predelu besniške doline, pomoč nekaterim hribovskim kmetijam in še nekateri drugi ukrepi. Razveseljivo je, da so program začeli delno uresničevali že letos predvsem kar zadeva preureditev hlevov. biti na vsak način usklajeni z dobljenimi sredstvi. Ti ukrepi bodo potrebni zaradi nenehnega naraščanja števila prijav za obmorsko letovanje kapacitete doma pa pri obstoječem finančnem stanju ni mogoče bistveno povečati. Lansko leto je z območja občine Moste-Polje letovalo v Zambratiji 259 predšolskih in 484 šolskih otrok, v Žireh pa še 46 šolskih, skupaj torej 789 otrok v starosti od 3.—15. leta. Zabave v kolonijah ne manjka nikoli MARJAN ROŽANC Moje Moste Moste se širijo in spreminjajo. Kaj je iz nekdanjega odmaknjenega, kmečko idiličnega in polprole-tarskega Sela, prenasičene-ga s toplim vonjem po hlevskem gnoju, s težkimi vprežnimi vozovi v globoki senci pojat in kolovozi, ki so vodili z dvorišč do bližnjih njiv, naredila Toplarna, kaj podvoz na Kajuhovi cesti in kaj bo naredil iz njega šele novi most čez Ljubljanico? Kaj so iz malomeščanskih Jarš naredila Javna skladišča in tovorna železniška postaja, kaj celotna industrijska cona, ki jo obkrožajo visoke stolpnice, v katerih prebivajo ljudje, ki jih stari Moščani sploh ne poznamo? Se Ze-lenojamčan v Zeleni jami, ki se je najmanj spremenila, se srečuje v svoji ulici s temeljito predelanimi dvostanovanjskimi hišami in tujimi ljudmi, tako da ga v domači, nekdaj s travo porasli ulici, spremlja nostalgičen občutek: njegovega nekdanjega, najintimnejšega sveta, sveta njegove mladosti, je nedvomno konec; in ta njegov intimni svet umira še za njegovega življenja. Kje je navsezadnje kovaška delavnica ob nekdanjem obračališču tramvaja na koncu Poko- pališke ulice, kjer je vsakokrat postal, ker ga je privabilo ali piskanje meha ali svetal ogenj v temni notranjosti ali kovačevo delo ali konj pred na stežaj odprtimi vrati, podkovanje, smrad, po žgani roževi-ni...? Kje je nekdanji kino Moste, njegovi oznojeni' zidovi in kavbojke in kriminalke, ki jih je doživljal tudi kot zadnji krik tehnike, kje strelišče in vrtiljak in ciganke onkraj Ljubljanice, in sploh vsa tista cenena nedeljska zabava? Da, marsikaj se je spremenilo, marsikaj pa je tudi umrlo in izginilo do te mere, da se nekdanji Moščan skoraj ne more več poistovetiti z okoljem, v katerem je preživel svojo mladost. In to ne kak starec, temveč že človek tridesetih, štiridesetih let. Njegovega sveta — tako bi lahko rekli — je konec, in umrl je še za njegovega življenja. In prav to je tisto, kar ga navdaja z nostalgijo, s tesnobo. Povsem upravičeno. Zakaj s krajem, v katerem je človek preživel vse svoje življenje in v katerem že pred smrtjo ve, da v njem po njegovi smrti ne bo ostalo nič njegovega, je nekaj narobe, nečloveški je. Pokopališče je, še preden odpeljejo človeka na Zale. Tu pa se stvari zapletejo. Ali sme človek v imenu nekdanjih Most in vsega preteklega, ki se mu prvi trenutek zdi najbolj njegovo, zadržati razvoj, ali srne v tem imenu odkloniti vse sedanje in morebiti celo prihodnje? Odgovor na to prizadeto in iskreno vprašanje je prav tako iskren in presenetljiv. Ne more in noče, saj so navsezadnje tudi sedanje Moste nastajale pred njegovimi očmi in s pomočjo njegovih rok, saj so tudi sedanje Moste on sam. In prav prizadeto in iskreno se lahko vpraša, ali se lahko v imenu sedanjih Most, ki so mu vendarle pri srcu, odreče kar vsemu preteklemu. In tudi tu je odgovor na dlani. Ne more! Ugotovi lahko kvečjemu to, da je pač razpet med sedanjostjo in prihodnostjo. In da je njegov najgloblji življenski interes ta, da bi bile v času in prostoru, v katerem živi, združene in prisotne tako preteklost kot sedanjost in prihodnost, da bi bilo skratka njegovo življenje v času in prostoru čimbolj celovito. Vendar vprašanj s tem še ni konec. Nasprotno, prav s celovitostjo, ki se mu na vsem lepem razkrije kot njegov najgloblji življenjski imperativ, se šele odprejo. Ko že terja celovitost prostora, se hočeš nočeš mora vprašati tudi po tem, ali mu lahko že Moste pomenijo ta celovit in samozadosten prostor. In odgovoriti si mora nikalno. Moste so le del tistega širšega prostora, ki mu je potreben za življenje, del Ljubljane, Slovenije, Jugoslavije, Evrope, sveta... Za njegov življenjski apetit mu je v resnici potreben mnogo širši prostor, tako rekoč brezkončnost, in njegova pripadnost Mostam je pravzaprav le izraz njegove omejenosti v prostoru. Istočasno pa so Moste tako pomemben del njega samega, da se jih kratko malo ne more odreči, zakaj svetovljan in prebivalec brezkončnosti je lahko le toliko, kolikor je hkrati tudi Moščan, enako Ljubljančan, Slovenec, Jugoslovan ... V svojem pohlepu po celovitem prostoru mora privoliti v omejenost, zakaj celovitosti brez omejenosti ni, kakor tudi Ljubljane kot celote ni brez Most. In enako je z njegovo usodo v času. In z njim samim kot človekom. Njegov življenjski interes je, da se razvija v smeri posebnosti, po kateri se razlikuje od vsega drugega in vseh drugih, njegov interes pa je tudi, da se razvija v smeri celovitosti in enotnosti, v kateri je vsemu enak. Biti mora čimbolj zasidran v preteklosti, hkrati pa se pogum- no nagibati v prihodnost. Biti mora čimbolj zvest svojemu ožjemu domovanju, biti mora skratka Moščan, če hoče biti Ljubljančan in svetovljan, in biti mora Ljubljančan in svetovljan, če hoče biti Moščan. Vzdrževati mora skratka ravnotežje med omejenostjo in širino, med preteklostjo in prihodnostjo, ne da bi se mogel kdaj uravnotežiti. V njegovem interesu je torej, da se Moste kot del njega samega ohranjajo z vsem svojim specifičnim bogastvom in posebnostmi in da se kot take vključujejo v širši ljubljanski in svetovni prostor, in da ta širši, ljubljanski in svetovni prostor živi svoje življenje, ne da bi se v njem zgubilo karkoli od moščanske posebnosti. V njegovem interesu je, da se ohranja preteklost, ne da bi zamudil karkoli sedanjega in prihodnjega. Vprašanje je torej, ali sr Moste razvijajo in živijo tako, da zadoščajo tako eni kot drugi potrebi njenih prebivalcev. Ali ohranjajo dovolj svojo preteklost in posebnost ali pa so se morda preveč prepustile sedanjemu in splošnemu, enotnemu, kar je toliko kot brezobličnost? In kaj je sploh moščanska posebnost? Vendar o vsem tem drugič. Glavne ugotovitve javne razprave o gozdovih Gozdovi na rešetu Značilnost in pomen nedavne javne razprave o gozdovih sta bila predvsem v izredno širokem krogu sodelujočih, v velikem interesu, demokratičnosti in strokovnosti. Priprava in sprejem bodočega zakona sta bila vezana na vsestranske in temeljite razprave. V razpravo v okviru organizacij Socialistične zveze in tudi v ožjih strokovnih krogih se je lahko vključil vsakdo, ki je zainteresiran za bodočo ureditev gospodarjenja z gozdovi. Ljubiteljska kulturna dejavnost v letu 1970 Drobec izza kulis Ker je Zalog kot industrijsko delavski predel naše občine med najpomembnejšimi kulturnimi centri pri nas, naj začnemo z načrti njihovega društva. Tudi letos bodo uprizorili vsaj eno igro. Velja pa omeniti zelo razgibano klubsko dejavnost, ki sega od predstavitve sodobne slovenske literature do športnih tem. Malce vprašljivo je še delovanje lutkovne sekcije, a upajmo, da začetega dela le ne bodo opustili. Pozitivna stran, ki so jo poudarili vsi sodelujoči, je bilo dejstvo, da je bil osnovni material, ki ga je pripravil izvršni svet, le ena od možnih variant, ki ni izključevala drugih predlogov in rešitev, temveč je imel vsak posameznik možnost podajati in argumentirati svoja stališča in predloge. In tu je še ena značilnost te raznrave: poročila, ki ga je na podlagi javne razprave pripravila republiška konferenca SZDL in ga bo posredovala pristojnim organom, so dobile ponovno v pretres občinske konference oz. sodelujoči, tako da so imeli možnost preverjati vzroke, zakaj so bila njihova stališča bolj ali manj upoštevana. V občini Moste-Polje se razteza okrog 540 ha družbenih in 5.447 ha zasebnih gozdov. Od bruto letnega etata 6.200 nv v zasebnem sektorju je 4.000 m3 blagovne proizvodnje. Občinska konferenca SZDL je na območju občine organizirala tri razprave skupnega posvetovanja za ljubljanske občine, ki je bilo na občinski konferenci SZDL Vič, pa se je udeležilo le šest predstavnikov. Zato misbmo, da ne bi bilo napak, če bi predvsem tiste bralce, ki jim je gozd del njihovega življenjskega in delovnega ambienta (in tudi nekatere druge) kratko informirali o bistvenih in večinskih stališčih, ki so se pojavljala v javni razpravi. Špecial Kljub stalnim kritikam sedanje ureditve je razprava pokazala, da je splošni družbeni interes glede gozdov tisti dejavnik, ki mu je potrebno podrediti vse druge. To dejstvo in pa nekaj ostrih kritik na račun poslovanja gozdnih gospodarstev pa kljub temu ni zmanjšalo pomena njihovega delovanja, za katerega je razprava ugotovila, da je bilo zelo pomembno in skladno z osnovnim interesom glede usposab-liania gozdnega potenciala. V javni razpravi so se disku-tanti lotili tudi določanja gozdogospodarskih območij, strokovnih služb, povezanosti kmetijstva in gozdarstva, vpliva občinskih skupščin na gospodarjenje itn. Razprava o vseh problemih in stališčih, ki so se pojavljala, niso dala dokončnih odgovorov in rešitev, važno pa je, da so se glede glavnih vprašanj, kot je samoupravljanje, promet z lesom, biološka amortizacija, egalizacijski fond itn. izoblikovala enotna stališča ali zelo argumentirane in obdelane alternative, kar vse bo omogočilo lažje in bolj kvalificirano sprejemanje samega zakona. Enotno mnenje v razpravi je bilo, da bo samouprava kmetov lastnikov gozdov stvarna in učinkovita le tedaj, kadar bodo kmetje res enakopravno sodelovali pri poslovanju gozdnih gospodarstev, še posebno pa pri odločanju o delitvi rezultatov gospodarjenja. Kje in kako organizirati samoupravne skupnosti za sebnih lastnikov, ie bilo eno od glavnih vprašanj. Tudi vprašanje pravic in dolžnosti teh skupnosti so se pojavila brez izjeme v vseh razpravah. Večinska stališča glede vsebine in organizacije samoupravnega vključevanja so se zavzemala za to, da bi se v gozdnem gospodarstvu poleg delavskega sveta organizirala samoupravna skupnost kmetov lastnikov. Oba sveta bi skupno razpravljala o vseh stvareh, pomembnih za GG ter ločeno vsak za svoje področje skladno s skupno sprejetimi odločitvami. Manj enotnih stališč je bilo okrog prometa z lesom in okrog biološke amortizacije. Večina udeležencev je nastopila proti sedanjemu monopolnemu polož -iu gnzduih gospodarstev pri prometu z lesom, kar je omogočalo drago poslovanje gozdnih gospodarstev in istočasno zniževalo dohodek od prodaje lesa privatnim lastnikom. Zagovorniki dosedanje ureditve so poudarjali, da bi ločitev prometa z lesom od celotnega kompleksa gospodarjenja prinesla kup težav, so pa že v toku razprave poudarjali, da bi morali les prodajati na osnovi tržnih cen ter da potrebno zmanjševati razliko med odkupno in prodajno ceno lesa iz zasebnih gozdov. Kljub tem premikom na strani gozdnih gospodarstev pa so prevladali predlogi, naj se omogoči neposreden odkup lesa določenim porabnikom (lesni in panirni industriji, gradbeništvu, rudarstvu itn.), kar naj bi odpravljalo monopol in vodilo k tržnemu oblikovanju cen lesa. Pojavljali so se predlogi, naj bi trgovino z lesom sprostili do kmetijskih zadrug, oziroma naj bi jo popolnoma sprostili. Predvsem zadnjo varianto je razprava ovrgla, naiveč podpore pa so dobila stališča, da se je treba odločno zavzeti za organiziran promet z lesom, kjer bi imeli kmetje lastniki prek samoupravnih skupnosti pravico odločanja o prodaji ter tako neposreden vpliv na realizacijo dohodka iz gozda. Od zelo različnih mnenj o zbiranju in razporeditvi sredstev za biološko amortizacijo je bilo enotno le, da je potrebno za ohranitev in obnovo gozdov del prigospodarjenih sredstev vrniti v proizvodnjo. Gozdni lastniki so poudarjali, da bi morali imeti večje pravice pri odločanju pri uporabi teh sredstev. Najbolj so se križala mnenja pri vprašanju, ali naj se biološka amortizacija plačuje od vsega lesa iz zasebnih gozdov ali samo od blagovne proizvodnje. Razprava ni dalo končnega odgovora. Kakršnakoli bo odločitev, je potrebno poudariti, da bi potrebe dobrega gospodarjenja narekovale uvedbo biološke amortizacije tudi v družbenem sektorju (sedaj amortizacija na osnovi zakona o amortizaciji osnovnih sredstev) in plačevanja biološke amortizacije za ves posekan les iz zasebnih gozdov. Večina razpravljavcev je priznala neenake pogoje gospodarjenja med posameznimi gozdnimi gospodarstvi in se zato zavzela za ustanovitev republiškega egalizacij-skega sklada, s tem da so zaradi slabih izkušenj gozdnih skladov iz preteklosti zahtevali, naj se točno določijo viri za njihovo formiranje, kriteriji napaianja in način upravljanja ter porabe sredstev. Nekaj odklonilnih stališč je prišlo predvsem iz gozdno bogatejših področij, ki trenutno nimajo velikih potreb po vlaganjih. Že hiter in skromen zapis glavnih stališč javne razprave o gozdovih kaže, da od bodočega zakona vsi veliko pričakujejo. Brez dvoma, da vse rešitve ne bodo absolutno zadovoljile vseh. Zato pa bo ena osnovnih nalog vseh, ki se kakorkoli ukvarjajo z gozdovi, graditi, dopolnjevati in izboljševati novi zakon, kar bo moralo nujno roditi uspehe na področju nadaljnjih medla-stniških odnosov in predvsem v samem gozdnem ambientu, kar je nedvomno velik interes nas vseh — po dikciji sedanjega in bodočega zakona — celotne družbe. »Vlak Ljubljana — Beograd stoji na drugem tiru. Ponavljam ...« je delil napotke hreščavi zvočnik na peronu. Hiteli smo, da bi se skoraj prekucnili skoji podzemeljski prehod na drugi peron, kjer je že čakala naša garnitura. Kot jata splašenih vrabcev smo okupirali rezervirani vagon. Tovariš potni maršal, za navadne dni kar tovariš ravnatelj, je bil najbrž ves poten, se pravi oznojen, preden nas je spravil v gnezda, se nravi v kabine in postelje. Radosti ni bilo ne konca ne kraja — vse do intervencije sprevodnika. Vožnja je bila dolga. Le kdo bi spal v pričakovanju jutrišnjega dne? Zjutraj smo prispeli. Čakali so nas beograjski vrstniki in takoj se je razvilo prijetno sožitje med bratskimi narodi. Kar je res, je res: naši južni bratje ne rabijo toliko časa, da se odtajajo, kot mi severnjaki. V šoli Josifa Pančiča, kateri je bil namenjen naš obisk, nas je čakal zajtrk, nato pa je sledil ogled biološke razstave, ki je gostovala na tej šoli. Igrivost narave se nam je razkazovala v skoraj nemogočih nojavih. Zanimivi so bili materialni dokazi razvojnih stopenj. Pri ogledu Beograda so bili vtisi tako zgoščeni, da ni možno niti začeti, niti nehati z onisovanjem. Ne morem mimo galerije 25. maj, kjer shranjujejo vsa darila našega dragega tovariša Tita. Na Kalemegdanu niso zanimive le utrdbe iz starih časov, marveč je od tu čudovit pogled na metropolo Jugoslavije. Prenočili smo pri tovariših učencih šole — gostiteljice. Z njimi smo bili potem še Pravzaprav bi morali na prvem mestu omeniti zelo dejavno in uspešno kulturno umetniško društvo Dolsko. Že pred časom so pod vodstvom režiserke Jožice Cerarjeve začeli z vajami za Ogrinčevo igro V Ljubljani jo dajmo in za Ribičičevo otroško igrico Palčki, v kateri bo sodelovalo do 50 otrok. Na repertoarju pa imajo še igro Sergeja Mihalkova Šestero mušketirjev. V igri bodo nastopali otroci 12 — 13 let starosti. Moramo pa poudariti. da ie dvorana za nastope dokaj neprimerna, ker je ni mogoče dovolj ogreti. Napeljava centralne kurjave bi pa stala okoli 10.000 dinarjev. KUD Dolsko se ne omejuje samo na gledališko dejavnost. Glasbena dejavnost je živahna in tudi redna. Tamburaše in harmonikarje, ki jih je okoli 20, poučuje Anton Semeja iz Dola. Če že omenjamo druge dejavnosti naj omenimo še klubsko. Klub sicer nima ta- pri drugih ekskurzijah, da bi ti pristni stiki ostali čim-trainejši. Drugega dne smo obiskali Kraguievac, mesto, kjer so padli pod rafali poživinjene-ga okupatorja celi razredi srednje kragujevške šole s profesorji vred. Ogledali smo si n^rk spomenikov in z enominutnim molkom počastili snomin 7.000 žrtev fašističnega nokola. Nato smo obiskali Oplenac, kjer je med drugimi pokopan Kara Gjorge (Črni Jurij), veliki borec za svobodo Srbije. Ogledali smo si čudovite mozaike, edinstvene na svetu. Gostoljubnost rodbine Pe-čanac presega vse meje domišljije. Pravijo, da smo Slovenci gostoljubni — lahko se skrijemo v tem pogledu. Na tem mestu se jim ponovno zahvaljujem za vso gostoljubnost. Ko smo se poslovili od tovarišev, od ljubeznivega ravnatelja šole — gostiteljice in od prijaznih profesoric, nam je bilo, kot da puščamo v Beogradu košček srca. ko razvejanega programa kot morda kje drugje in so se za zdaj omejili poleg nekaterih športnih sekcij na zanimiva notonisna predavanja. Prepričani pa so, da bodo lahko dejavnost popestrili in obogatili, posebno s približevanjem naše literarne dediščine. Pri tem se bodo ozirali predvsem na želje in težnje domačinov. KUD Javor se je odločil za Manzarijevo igro Mrtvi ne plačujejo davkov. Tudi njihova dvorana je v zelo slabem stanju. KUD Prežganje pripravlja igro Vdova Rošlinka. Ponovili bodo tudi Borove Raztr-gance, čeprav so zelo zahtevni. Ko bo stekla voda po ceveh novega vodovoda, bodo pripravili lepo prireditev s pestrim programom. V Slapah deluje dramska sekcija v okviru gasilskega clruŠLva, vendar bouo poteg priložnostnih praznovanj pripravni tudi igro Glavni dobi ieK. Vevški pihalni orkester ima tako bogato dejavnost, da bi zaslužil samostojen prikaz. Orkester je prav gotovo strokovno na lepi ravni in tudi organizacija je v dobrih ro-kan. Orkester se udeležuje vseh priložnostnih proslav, pa tudi revij in je lani gostoval tudi na reviji piltalnih orkestrov v Gradkornu (Avstrija). Letos bodo pa Avstrijce sprejeli doma na reviji občinskih orkestrov, ki bo ob praznovanju 70-letnice obstoja vevškega orkestra. Pr°' gram bo pester in zanimiv. Vsi sodelujoči orkestri bodo prejeli spominske plakete. Tudi v Senožetih deluje dramska sekcija v okviru prostovoljnega gasilskega društva. Letos bodo zaigrali igrico Potrpežljivi Matevž. Režijo je prevzela njihova dolgoletna režiserka Pavšičeva. Skoda, da v tej vasi m klubske dejavnosti. Delo dramske sekcije bi bilo tudi mnogo uspešnejše in plodnejše, če bi imeli vsaj zakurjeno dvorano. Vsa društva in dramske sekcije bodo pripravile tudi priložnostne proslave, tako npr. za Prešernov dan, za dan žena itn. Vsi, ki pripravljajo katerokoli odrsko delo, bodo sodelovali na občinski reviji gledaliških skupin. V načrtih pa imajo tudi gostovanje v različnih krajih v občini m zunaj nje. Vera Detela Dušan Kričej Pust le pred vrati. Tale posnetek je z lanskega pustovanja v Hrušici Obisk osnovne šole Josifa Pančiča v Beogradu Starši, otroci vas obtožujejo! čas in kraj dogajanja pričujočih zgodb nista pomembna. Enako tudi ne nosilci glavnih vlog. Dogajajo se pri nas, pa tudi drugod po svetu, a trpijo tisti, ki so najmanj krivi — otroci. Pri vzgoji otrok v domačem okolju se pogosto srečujemo z dvema skrajnostima ali starši otroke preveč držijo »na uzdi« ali pa »vajeti« preveč spustijo iz rok. Posledice so lahko zelo resne. Dokaz prve skrajnosti je tudi naslednja zgodba. ZAKAJ TOLIKŠNO NEZAUPANJE V OTROKA? Šestnajstletno dekle je svoji sošolki vzela čevlje. Motiv kraje si ni moč razlagati drugače, kot da si je pač želela blikovane življenjske nazore in so bolj trdoživi. V zavodu meniio, da bi morali starši — v težjih primerih — pred sodiščem odgovarjati za zanemarjanje svojih otrok, kot uvedeno v nekaterih imeti take čevlje, ki jih starši njej niso privoščili. Sodišče je izreklo strožji nadzor po skrbstvenem organu. Dekle je bilo oddano v disciplinski center pri zavodu za socialno delo, in sicer nekaj ur na dan za 30 dni. V tem kratkem času je opravila oba popravna izpita iz matematike in angleščine, ker je prej zanemarjala šolo. Deklica je v pogovoru z vzgojnimi delavci zavoda odkrito spregovorila o neurejenih razmerah v družini, ki so ji iz dneva v dan bolj grenili življenje. Doma jo je °če pretirano držal na povodcu. medtem ko se je mati vdano podrejala očetovi samovolji. Spričo tega je deklica željna prostejšega življenja, postajala do staršev vse bolj nezaupljiva. Zatekala se v svoj svet sebi enakih. Tako imenovana asocialnost 1° je vse bolj prežemala. Do-tua so ji nenehno govorili: *Iz tebe ne bo nikoli nič!« Dovoljenje za izhod v kino, na ples ali na klepet s prija- teljico si je morala izsiliti z •ažjo. V disciplinskem centru so končno v njej izbruhnile aa dan vse tiste uresničljive ju neuresničljive želje, ki so bile prej potiskane vstran, tu se je dekle sprostilo in 'zpovedalo. Vodstvo centra je skušalo s starši vzpostaviti nekakšen modus vivendi, v čemer pa ni popolnoma uspelo. Tudi sicer je značilno, da so v podobnih primerih otro-C| prej pripravljeni sodelova-tl s skrbstvenim organom kot s starši, ki imajo že izo- drugih državah. Žalostno, toda resnično je, da se moraš pri nas pred zakonom zagovarjati za navaden prekršek, medtem ko za tako pomembno življenjsko vpraša- rejnine za njene otroke. Ali pa tista neznana mati iz Bosne, ki je svojega 18-mesečnega otroka pustila v Ljubljani in odšla neznano kam. Za otroka se ne ve, ne kako mu je ime, ne kje je rojen niti ne, kdo so mu starši. K sreči so se takoj našli dobri ljudje, ki so dojenčka sprejeli v rejo. Ce se mati ne bo oglasila v predvidenem roku bo družina otroka posvojila. TEŽKO OTROŠTVO Pravo odisejado je doživel K. S., ki mu ni bilo dano, da bi ob srečnih in skrbnih starših užival brezbrižno otroštvo in okusil vse radosti mladostnih let. Še kot dojenček ' je prišel k zakoncema brez otrok, ki pa se za svojega posvojenca nista kaj prida brigala. Otrok je doraščal ob stalnih prepirih v hiši, ki so končno zakonca privedli pred sodišče. Prišlo je do razveze zakona. Na sodišču sta oba sporazumno zamolčala, da . skrbita tudi za osemletnega otroka. Fantek je poslej romal iz zavoda v zavod, a se je še vedno najraje zatekel k materi, ki ga je nekoč posvojila. Toda krušna mati, ki se je znova poročila, za fanta ni imela srca. Potem se je deček odločil za krušnega očeta, meneč, da bo pri njem našel vsaj malo ljubezni in razumevanja. Toda tudi on ga je odklonil, ker se je medtem že drugič, pozneje pa še tretjič poročil. Ker sta se ga tako odkriža-la oba krušna roditelja, so poslej za fanta skrbeli samo še skrbstveni organi, na katere se je fant zelo navezal in jim je še danes za njihova prizadevanja globoko hvaležen. Ta hvaležnost veje tudi iz pisma, ki jim ga je pisal od vojakov. V njem med drugim piše tudi tole: »Kar potrebna mi je vojaška vzgoja. Sedaj šele vidim, kako prav ste imeli, ko ste me tako lepo vzgajali. Še enkrat se vam zahvaljujem za vse tisto, kar ste storili zame ... Lahko rečem, da ste naredili domala nemogoče stvari, za katere sem prej mislil, da so brez vrednosti.« nje, kot je zanemarjanje otrok, zakonodajalec ni predvidel kazenskih sankcij. Z zakonom bi morali tudi urediti vsebino in obliko vzgojnega sodelovanja staršev s skrbstvenim organom. Sicer pa ne gre zgolj za to, da zavrženi in zanemarjeni otroci padeio v breme družbi in da morajo občinske skupščine vsako leto odšteti za rejnine precej denarja, marveč gre predvsem za moralno odgovornost staršev, ki pripravijo otroke na svet, potem pa si mislijo: Naj družba skrbi zanje, nam nič več mar! Drugače si ni moči razlagati ravnanje tiste trdosrčne matere, ki je zapustila svoje štiri otroke ter se že več let vdaja brezdelju, klateštvu, alkoholu in prostituciji, občina pa plačuje precejšnje . ^ r* * * ~ ^ - j***f c*- * ~. .. Komaj je tenka snežna odeja prekrila zemljo že so otroci s podstrešij, ropotarnic in kleti privlekli sanke in smuči ter se napotili na bližnji hribček. Tudi tale deček zadovoljen hiti na sankališče. Vesti iz občinske skupščine Na zadnji seji so imeli odborniki občinske skupščine Mo-ste-Polje — če odštejemo razpravo o osnutkih statutov občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljana — največ dela s tem, da so sprejemali odloke in dajali soglasja. Danes je K. S. poročen, ima službo, stanovanje in urejeno življenje. Le še včasih se z grenkimi občutki spominja svojega težkega otroštva, ki ga njegovi otroci ne bodo deležni. F. F. Odborniki so na tej 8. — — seji potrdili zapisnik 6. seje, poslušali poročilo o izvrševanju sklepov 7. seje, slišali odborniška vprašanja in pojasnila ter se seznanili s poročilom mandatno imunitetne komisije občinskega zbora o nadomestnih volitvah v volilni enoti 3 Moste. V peti in šesti točki dnevnega reda so razpravljali o osnutkih statutov občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljana, o sklicih zborov volivcev ter o osnutku programa skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1970. Sledilo je sprejemanje odlokov o stopnjah prispevkov in davkov za leto 1970 o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1970, začasnem financiranju proračunskih potreb občine za čas od 11. 1. do 31. 3. 1970 ter o spremembi proračuna za leto 1969. Odborniki so dali še soglasje za pripojitev delavske univerze Ljubljana Moste-Polje k delavski univerzi »Cene Stupar« Ljubljana - Bežigrad. Sklepa o finančnem programu za financiranje izgradnje prizidka sodnega poslopja v Ljubljani niso sprejeli, ker so se odločili, da bodo o tem razpravljali, ko bo na dnevnem redu razprava o občinskem proračunu. Glede na dosedanje sodelovanje delavskih univerz Ljubljana Moste-Polje in »Cene Stupar« Ljubljana — Be-žigiad ter na teritorialno povezanost obeh občin se je zbor delovne skupnosti delavske univerze Moste-Polje skupno z zunanjimi predstavniki javnosti odločil, da se priključi k delavski univerzi »Cene Stupar«. Za združitev ne obstajajo neki ekonomski oziroma finančni razlogi, marveč kadrovski in pa želje, da se za potrebe obeh občin formira Uspeli light show Apolo expiriencev v Zalogu Kot smo že pisali, so zaloški mladinci dobili svoj beat ansambel. Zdaj je tudi zanje konec voženj v Ljubljano, na Vevče in drugam na plese. Pred nekaj dnevi so organizirali oriroditev v modernem stilu, imenovano light show, ki je bila za prvikrat še kar domiselno izpeljana s strani Apolo Expiriencev; morda so le nekoliko preveč kopirali po vev- škem mladinskem klubu. Seveda pa je show uspel in tudi precej mladine je prišlo na svoj račun, kljub previsoki vstopnini, ki je bila za prenekaterega mladinca kar nerazumljiva. Morda je vplivalo na to dejstvo, da so pred tem sodelovali na snemanju na RTV Ljubljana za oddajo »Mi mladi«. Vilko Sluga močno razvita in specializirana delavska univerza, ki bo kos pokrivati pretežni del izobraževalnih zahtev za potrebe približno 80.000 prebivalcev na območju obeh občin. Po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov je občinska skupščina uskladila občinski odlok o stopnjah prispevkov in davkov za leto 1970. Republiški zakon namreč ukinja davek na kmetijske proizvajalne naprave ter prispevek od tovorjenja lesa z delovno živino, uvaja pa prispevek iz delovnega razmerja od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih. Sprejeti odlok vsebuje tudi olajšavo za vlaganje sredstev za zgraditev ali adaptacijo gospodarskih poslopij ter nabavo opreme za kmetijska gospodarstva v višinskih predelih občine. Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana je v decembru 1969 poslala vsem ljubljanskim občinam in mestni skupščini zahtevek za povečanje finančnih sredstev (35,9 % na predvideno realizacijo finančnih sredstev za leto 1969), s katerimi želi povečati raven poprečnih osebnih dohodkov ter izboljšati tudi materialno skrb in opremo šol. Predstavniki občinskih skupščin so sporazumni, da je treba šolstvo dokončno sanirati, zato so občine določile naslednje prispevne stopnje: 2,95 % prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 14 % prispevka iz osebnega dohodka iz kmetijstva, obrtnih in drugih dejavnosti, intelektualnih storitev, avtorskih pravic ter 10 % od občinskega prometnega davka od prodaje blaga na drobno, alkoholnih pijač v trgovini in v gostinstvu. Dopisuj v svoj list Predstavljamo vam svet krajevne skupnosti Ljubljana-Moste Delo komisij je hvale vredno V tako kratkem sestavku je nemogoče predstaviti dejavnost sveta neke krajevne skupnosti z vsemi komisijami in drugimi družbenopolitičnimi dejavniki, k delujejo v njenem okviru. Pa vendar naj nam bo dovoljeno, da skušamo vsaj delno opisati delo sveta KS Ljubljana Moste v letu 1969. GSčani pišejo... ODGOVOR NA VPRAŠANJE BRALCA RUDOLFA VRTAČNIKA, KODELJEVO 1. Ali je možna prizidava pri objektu za predšolsko varstvo Zakotnikova 3? VVZ »Angelca Ocepek-"' Vam ne more posredovati odgovora. Na to vprašanje lahko odgovori le pristojni organ občinske skupščine Moste-Polje. 2. Sedanja kapaciteta VVZ potreb varstva ne zadovoljujejo, ne samo na območju naše skupščine, ampak je to problem vseh industrijskih krajev v Sloveniji. Samoupravni akti vzgojno varstvenega zavoda "Angelca Ocepek-" predpisujejo redni letni vpis gojencev vsako jesen od 20. avgusta do 10. septembra. Pri rednem vpisu so zagotovljena mesta vsem prijavljenim otrokom brez pogojev za datum vstopa. Na primer: starši vpišejo gojenca v rednem vpisu, vstop gojenca pa je določen za mesec december. Ti starši imajo mesto za svojega otroka zagotovljeno, odločitev vstopa gojenca pa mora biti s strani staršev utemeljena, npr. preselitev, otrokova bolezen, dosežena zahtevana starost otroka ipd. Poleg rednega vpisa sprejme zavod vse tiste otroke, katerih starši imajo tehten vzrok za nujen sprejem otroka v varstvo (smrt roditelja, ločitev staršev, nepredvidene preselitve, službene premestitve, nenadna bolezen staršev z zdravljenjem v bolnišnici in sorodnih zavodih). Vzroke za nujne sprejeme zavod preverja v sodelovanju s socialnimi službami, ki so za to pristojne. Za urejeno varstvo otrok je načrtno letno delo (vpis in redni obisk gojencev) pogoj, ki ga morajo posebno v sedanjem času velikih potreb upoštevati tudi starši! Direktorica Breda Zdešar OSčani pišejo... REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE V GLASILU NAŠA SKUPNOST Na uredništvo Naša skupnost je prispelo skupaj 46 rešitev novoletne nagradne križanke. Žirija uredništva je izžrebala pet reševalcev, ki prejmejo naslednje nagrade: 1. nagrado v znesku 100 din prejme MLADEN SKOCAJlC, Kajuhova 42 Ljubljana: 2. nagrado v znesku 40 din prejme ZOFKA TRIBUSON, Moškri-čeva 40 Ljubljana: Tri nagrade po 20 din si delijo: Mito Kocjančič, Rojčeva 1 Ljubljana Moste, Poldka KUK, Kočevje Kolodvorska 8 in Lidija KOGEJ Jarška 23 Ljubljana. Nagrajenci iz Ljubljane lahko nagrade dvignejo na blagajni uredništva Ob Ljubljanici 42/11. medtem ko bomo tovarišici Poldki Kuk nagrado poslali po pošti. NAGRAJENCEM ČESTITAMO I Uredništvo Nsk V njegovem sestavu delajo štiri komisije: komisija za otroško varstvo in pomoč družini, socialno zdravstvena komisija, komisija za komunalo in gradbeništvo, komisija za statut in pravila, dalje poravnalni svet in štab za civilno zaščito. Svel krajevne skupnosti šteje 15 članov, od katerih jih je 11 aktivnih. Če k temu prištejemo še 47 članov komisij, jih je skupaj 62 ali 1,09 odstotka od 5.500 volivcev z območja krajevne skupnosti Moste. STIKI Z OBČANI Vsi vemo, kako težko je v strnjenih mestnih stanovanjskih soseskah najti stik z občani. Potrošniška družba, katere sužnji vse bolj postajamo, tudi sama prinaša s seboj zelo negativne naplavine, predvsem tudi odtujenost ljudi. Žalostna, toda resnična je ugotovitev, da v velikem stanovanjskem bloku sosed soseda ne pozna, kaj šele, da bi se v hiši poznali vsi med seboj. Zato tudi ta svet krajevne skupnosti še doslej ni našel načina kako presekati ta gordijski vozel odtujenosti in kako pritegniti k sodelovanju širši krog občanov. Morda je zanimiv primer stanovalcev stolpnice v Ko smo se poslovili od leta 1969, smo lahko z zadovoljstvom ugotovili, da smo skušali nuditi članstvu, kolikor je bilo pač mogoče. Posebej velja to za izlete. Naši izleti so bili pestri in poučni, ker so jih vodili dobri poznavalci krajev in njih zgodovine. Izletniki so bili nadvse zadovoljni, odbor je imel pri izbiri izletov srečno roko. Na prvem izletu dne 21. maja (102 udeleženca) nas je pot vodila prek Kranjske gore in Trbiža skoz prekrasno Kanalsko dolino v Videm (Udine). Po ogledu mesta smo krenili v znamenito mestece Čedad, kulturno središče beneških Slovencev. Nato smo nadaljevali vožnjo v Staro Gorico, kjer smo imeli daljši postanek. Vračali smo se v večernih urah čez COL in Črni vrh. Drugi izlet dne '2. junija 1969 je bil namenjen ogledu vioSu. SKUPNOST UGASILO • JOl LJUBLJANA