štev. 8. Poštnina plačana t golovinf. Ljubljana, dne 19. februarja 1936. Leto XVIII. KMETSKI LIST izbaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo, fiaca in tozi se * Ljubljani. Uredništvo ln uprava je T Ljubljani t Kolodvorski al. št. 1. Telefon lnter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194. Ob mučenišlci obletnici Po preteku stoletij Dolga stoletja so minila, odkar jo prvič Jasno vzklila v našem narodu slutnja kmetske zavesti. To je bilo tam v zgodnjem začetku šestnajstega stoletja, ko ije še vladal fevdalni sestav in je bil kmet bolj o pod je in delovna sila Ikakor pa človeško vrednoteno in upoštevano bitje. Tedanji »višji« so gledali v kmetu le predmet, ne pa osebe. Divja pravljica Dolgo je kmetska raja prenašala to trpljenje in to poniževalno ravnanje. Grajski priga-mjači so uganjali s kmetskim prebivalstvom divijosti, ki jih skoraj človek ne bi verjel. Ne le tlaka in desetina, ki ju je moral kmet opravljati in dajati, ne, njegova odvisnost je šla celo tako daleč, da ni bil niti gospodar svojega lastnega življenja in ne življenja svojih otrok. Kar »o morali kmetje početi za zabavo graščakom, zveni danes kakor divja, robata pravljica. Takrat pa je bila to kruta resničnost. Dolgo |e vrelo Dolgo je tlelo in vrelo v kmetskih srcih. Ko pa je slednjič gorje preseglo vse meje in je narasla marsikje desetina v toliko, da bi bil moral kmet skoraj več oddati kakor je pridelal, je završalo. Zadnji povod k temu je dala pravda 'Stjepana Gregorijanca proti Tahiju, Ta pravda je bila končno odločena proti Tahiju, vendar se graščak ni hotel vdati, ampak je vzlic razsodbi hotel obdržati Gregorijančevo posest. To ravnanje je značilno za oholost tedanje fevdalne gospode, ki je mislila, kakor gospoda vedno in v vseh dobah, da ni pravice razen nijene volje. Za staro pravdo V drugi polovici 1. 1572. so kmetje pod vodstvom Matije Gubca in tovarišev začeli široko zamišljen upor. Pod geslom »za staro pravdo« so hoteli priboriti kmetske pravice vsemu slovenskemu in hrvaškemu jugu. Hrvaški in štajerski kmetje naj bi prodirali iz Celja čez Ljubljano do morja, kranjski pa do Metlike. Onkraj Kolpe naj bi se bili obe kmetski vojski združili. Ta združena kmetska vojska naj bi obkolila Zagreb in popolnoma uklonila pre-oblastno gospodo. Sp! osna vstaja Dne 29. januarja 1. 1572. je izbruhnila splošna vstaja. Kmetska vojska seveda ni mogla biti kos dobro izvežbani in dovršeno oboroženi vojski posvetnega in cerkvenega plemstva. Proti kmetskim upornikom se je razen posvetnih gra-ščakov boril tudi zastopnik škofa Juraja Draško-viča, njegov namestnik Alapič. Završalo je po Hrvaškem, po Kranjskem in po Štajerskem, toda kmetske vojske so bile druga za drugo pre- magane. Plemenitaška gospoda je s premaganimi kmeti ravnala res divijaško in okrutno. Okrog 6000 kmetov je v bojih obležalo mrtvih samo v bitki 9. februarja pri Donji Stubici. Ujetnike pa so plemiči v množinah obešali, jim rezali nosove in ušesa ter so sploh znašali nad njimi na najpodlejši način svojo jezo. Kronanje V zasmeh so končno v Zagrebu pred cerkvijo sv. Marka z razbeljeno železno krono kronali kmetskega voditelja Matija Gubca. Ščipali so ga z razbeljenimi kleščami in mu porinili v roke razbeljeno žezlo, končno so ga razčetvorili. Štirje kamni pred Markovo cerkvijo v Zagrebu pričajo še danes o tej mučeniški smrti — prvega idejnega in praktičnega borca za kmetsko svobodo. Po preteku stoletij Po preteku stoletij kmet še vedno ni svo* boden. Kakor takrat, se mora tudi danes kmet boriti za svojo svobodo. Sicer ni več graščakov, in grajskih valptov. So pa zato druge sile, ki kljub pisanim pravicam ne dovoljujejo kmetu tistega življenja, kakor bi ga po svojem delu zaslužil in ga smel upravičeno pričakovati. Ako hočemo, da se nam bo kdaj drugače godilo, ako hočemo, da ne bo ostala beseda pravica za nas samo napisana pravljica, se moramo danes bolj ko kdajkoli strniti v eno samo nerazdružljivo celoto. Le tako bomo dosegli, da nas bodo upoštevali tisti, ki sicer radi vidiijo naš denar, nočejo pa pri tem nič slišati niti vedeti o naših pravicah. Stara pravda še ni izvojevana. Kmetje so pred stoletji trenutno podlegli, ni pa podlegla kmetska misel. Ta je ostala živa in živi še danes. Vsi smo poklicani, da bomo njeni borci. Kdor bi se hotel temu pozivu izogniti, ni vie-den kmetskega imena. Razpusti obč- odborov (Konec.) Občinska imovina Občinska imovina naj služi samo občini. Zato pomeni prisvojitev kakega dela te imovine po občinskem funkcionarju utajo, ki je kazniva z robijo ali pri vrednosti izpod Din 1.000— s strogim zaporom in izgubo častnih pravic. Če ima občina gramozno jamo, gozd ali kaj drugega in prodaja les ali pesek itd., mora dolgove čimpreje izterjati, ne pa leta čakati, da postane izterjanje kar nemogoče. O prodanih stvareh mora voditi občina točno evidenco in je napačno, da občinski odbornik, ki je s tem poverjen, šele koncem leta naznani občini, kaj je kdo vzel in koliko ima plačati. Dobave naj se javno razpišejo in oddajo najboljšim ponudnikom, ne pa pod roko in dražje morebitnim somišljenikom ali sorodnikom, ker se na ta način brez potrebe manjša občinska imovina. Občinske ceste Odločanje o tem, katere ceste se bodo popravljale, kdo bo dobavil material in ga dovažal, spada v pristojnost občinskega odbora, Nered-nost je torej za odbor, če to prepusti predsedniku in za predsednika, če si tako funkcijo oziroma oblast lasti. Odbor lahko v obliki sklepa prenese na predsednika pooblastilo, da pri delih, ki jih občina opravlja v lastni režiji, sam najame voznike, dobavlja material itd. Toda o tem mora biti sklep, ni pa zadosti, da odbor molče to odobrava. Tudi razdeljevanje kuluka spada v pristojnost odbora, ki ne sme odločanje o tem prepustiti predsedniku samemu. Občinske takse Za kritje svojih izdatkov smejo občine pobirati takse poleg doklad na davke, ki so naštete v zakonu o pobiranju občinskih taks iz leta 1921. Drugih taks ne sme nihče pobirati. Zlasti je pogrešno za stavbne oglede jemati od strank posebne nagrade za odbornike, ki se udeležujejo ogledov. Le dejanske stroške al? izdatke sme občina povrniti tem odbornikom. Ce občinski odbor določi take takse, krši zakon, ravnotako pa ga kršijo oni odborniki, ki take takse pobirajo. S tem napravijo nerednosU, Občinske podpore Občinske podpore razdeljuje s svojimi sklepi občinski odbor. Predsednik sme le izvrševati take sklepe, ne more pa samovoljno določati, kdo je potreben podpore in v kakšni višini naj se mu da. Nerednost je tedaj za odbor, če to stvar prepusti predsedniku, za predsednika pa, če se tega posluži. v Občinski uslužbenci Predsednik občine določa uslužbencem delo, čas dela, dopuste in siceršne odsotnosti. Mora jih nadzorovati in gledati na disciplino. Uporaba občinskih uslužbencev, četudi majhna, za zasebne svrhe predsednika ali drugih funkcionarjev v uradnih urah je oškodovanje občine iH tedaj nerednost. Predsednik torej ne smo odvračati uslužbencev od dela. Občinski dobavitelji Zakon pravi, da ne more biti občinski odbornik ta, ki občini kaj dobavi proti plačilu. Namen te določbe je preprečiti vsako zlorabo pri določanju cen. Odbornik se čuti nekam bliže občini in morebiti misli, da sme dobaviti ali kaj nepotrebnega ali pa za višjo ceno. Tudi najmanjša dobava, morda v vrednosti par dinarjev, tedaj vzame odborniku možnost, da bi ostal v odboru. Odbornik naj čuva javne interese, ne svojih osebnih. Jedro problema Kar je tukaj popisano kot dolžnost, pa občine niso izvrševale, predstavlja nerodnost v poslovanju. Kolikor so občine postopale pomanjkljivo ali napačno, misleč da je prav, so ravnotako zagrešile nerednost. Takšen je dejanski položaj, ki v sedanjosti daje povod za razpuščanje odborov. Sklicevanje na nepoznavanje zakona nima Doma Te Jen domače politike Narodna skupščina V narodni skupščini je bila pretekli teden na dnevnem redu interpelacija opozicijskega narodnega poslanca Djordje Jevtiča o dobavi in podelitvi semena onim kmetom, ki jim ije lanskoletna suša uničila prav vse pridelke. Interpelacija je bila vložena že lansko jesen, ob času, ko je prišel kmet v stisko za jesensko setev radi pomanjkanja semena. 5? "V (,.r „,1'', « ' 1 f'ai4iis "t. 1 1J- t, „1-4, oi1, . i J ^ *. /' t- Pri glasovanju je bilo oddanih za vlado 153 glasov, proti pa 110 od 313 narodnih poslancev. Konferenca JNS Pretekli petek je končala konferenca JNS svoje delo. Konferenca se je vršila v pisarni glavnega odbora stranke v Beogradu in jo jo vodil predsednik JNS g. Nikola Uzunovič. Prisostvovalo ji je okrog 50 najvidnejših članov stranke. Od Slovencev sta bila navzoča med drugimi tudi senatonja tov. Ivan Pucelj iu doktor Drago Marušič. \ a ,« U1'«. L,V*. « li . «• . - j » ' Ml' ' . J ' . ',, 1 . ('< ' 4 • ''«»«.'4' J 1'. \c iftVl'. h «•' e..'U j. '/ V., 'al-i \e: Konferenca je izrekla predsedniku stranke g. Nikolu Uzunoviču polno priznanje in eno-dušno zaupanje za njegovo dosedanje zadržanje in njegovo delo. Konferenca je razpravljala tudi o možnosti ustanovitve poslanskega kluba JNS v Narodni skupščini. bJl rfrfU' ai V-l'^',!', * Vnf< v ,«,.j\»«1Ji p n'Lču * 1'iVMi.Vi či. jii. Dr. Goljar Srečko. drugod ter občutje, da imajo kot zadružniki od Kmetijske družbe tudi dejansko korist. Okrožje bo zaradi tega skušalo tudi za svoje podružnice poslovati čim bolj samostojno v zadružno-gospo-darskem pogledu. Banovinski svet je začel zasedati 16. februarja. Malone polovico svetnikov je advokatov in bi človek po tem sodil, da polovico Slovenije obstoji iz samih — odvetnikov, ljudi, ki vsak »pero pomoči — goldinar skoči«, kakor poje naš Josip Stritar. c;v; y <„' ' t t-;• »•»?:\ti Na otvoritvenem zasedanju je razen drugih Ivan Nemec: Ako danes kmetovalec proda par volov, dobi za 15 q težke jedva največ 3000 Din. V 31etni vzgoji sta vola pojedla sena, kakor je današnja cena, za okroglo 18.000 Din. Ako odbijemo vrednost eno in polletnega dela in pridelek gnoja, se zmanjša zguba na 8.000 Din. Po odbitku izkupička, znaša čista zguba 5.000 Din, ne vštevši gospodarjevega dela kakor tudi dela družine. Ta primer priča, kako danes kmet gospodari, da drugih gospodarskih panog sploh ne omenjam. Povedati pa hočem nekaj o naslovnem vprašanju, ki še edino lahko prinese našemu obupanemu kmetovalcu nekaj nade. Reja štajersko kure radi jajc kakor tudi štajerskih kapunov v resnici lahko prinese v sedanjih kritičnih razmerah toliko, da oskrbi družino z najpotrebnejšimi rečmi kot: soljo, milom, petrolejem, vžigalicami itd. Kako se to doseže, bi bilo najboljše ako bi vprašali pri tistih kurjerejcih štajerske rjave kure, ki prejemajo redno mesečno po 200, celo do 500 Din samo za jajca, o prodaji perutnine, izvzemši kapunov, za meso pa boljše, da ne govorimo, ker se ne izplača. Vsekakor je predpogoj, ako hočemo od svoje kokošje družine res kaj zahtevati, da ji damo primerno sklo-nišče, prenočevališče, ki ga potrebuje vsako živo bitje na svetu. Pri večini naših kmetovalcev kokoši nimajo svojega krova, ampak prenočujejo po navadi v govejih hlevih, nad govejo živino, pod stropom, kjer požirajo skozi celo noč najslabši in obrabljeni zrak; rogata in ostala živina pa je zjutraj navadno vsa umazana od kokošjega blata, v kolikor še niso umazane jasli. Velikokrat res ni čudno, da zboli sedaj eno pa spet drugo grlo radi nenormalne prebave in prežve- govoril tudii dr.. Leskovar iz Maribora in o sebi in svojih priznal, da »nismo izvoljeni zastopniki ljudstva, vendar pa lahko mirno izjavimo, da smo izbrani iz ljudstva in da 90 odstotkov ljudstva odobrava naše imenovanje«. Pomagaj si sam! Hrvaški kmetje so segli po samopomoči, ko je beda že prekoračila vse meije. V skrajni stiski je zadruga »Seljačka sloga« organizirala akcijo, ki je že rodila uspehe in jih še bo. Gre za borbo proti izkoriščanju bednega položaja kmetskega prebivalstva. Pod vodstvom zadruge so se kmetije domenili, da ne bo nihče na sejmih prodajal živine pod določeno ceno. To ceno določajo posebni odbori. Zgodilo se je, da prekupci in mesarji niso hoteli na sejmih plačati določenih cen. Čakali so čez poldne v nadi, da bodo na večer kmetje rajši dali živino za vsako ceno, kakor da bi ijo gonili domov. Pri teh računih so se močno všteli. Opoldne so kmetje živino odgnali in špekulantje so gledali — skozi prste. Na tak način so kmetje na sejmu v Karlovcu in tudi drugod dosegli lepe uspehe, 20—30% povišanje sedanjih cen. Želeti bi bilo, da se tudi naš kmet na enak način zave svoje jnoči. V naprej pa naglašamo, da je prvi pogoj za uspeh sloga in brezpogojna disciplina! Matija Gubec mora oživeti v srcu vsakega kmeta, pa bo kmalu konec ponižanja in gorja. Za bolnico — na dve plati Pri nas se bijemo brez upa zmage za bolnico — za ljudi. Ljubljanska splošna bolnica zdavnaj ne odgovarja potrebam. Treba bi bilo — vsaj za prvo silo — to povečati ali zgraditi novo. Doslej nismo še dosegli niti enega niti drugega. Glede tega so bolj spretni v Beogradu. Tam dobe celo bolnico za — živino. kovanja v zvezi z vnetjem prebavnih organov itd. Dajmo torej kuram skromno, toplo in svetlo sklonišče, ki ga lahko napravi vsak kmetovalec sam z izkoriščanjem praznih sten, velikokrat raznih praznih ali na pol praznih kotov, ki so često za kurnik zelo prikladni. Stroški naprave bodo zelo malenkostni in se bodo zlasti v današnjih razmerah bogato poplačali. Šele s primernim skloniščem v prvi vrsti, v drugi pa pravilno prehrano, zlasti čez zimo, lahko zahtevamo, da nam bo kokošja družina res prinašala tiste dohodke, ki jih danes nobena druga panoga ne zmore. Posestnik, ki redi 12 štajerskih kokoši, mora imeti na leto 1095 Din čistega dohodka iz jajc, po odbitku vseh stroškov prehrane, ako se ista zaračuna po dnevni ceni. Cena jajc znaša povprečno 0-70 Din za komad in sicer čez zimo 1 Din za komad, čez poletje 0-30 Din za komad, v zgodnji pomladi in pozni jeseni 40—60 para za komad. Družina od 24 kokoši, razumljivo štajerskih, mora prinesti letno 3064 Din čistega dohodka. Gornje številke 90 zaključeno na podlagi praktičnih rezultatov, ki so jih dosegli kurjerejci Perutninarskega selekcijskega društva v Ložah. Vprašajte pri naših kmetskih rejcih: Rateju, Leskovarju, Zidanšeku, Podkulušeku, Gosaku, Koširju, Arehu itd., vsi so doma iz okolice Loče, srez Konjice, ki vam bodo radevolje povedali, koliko naša domača kura prinaša dohodkov. Sicer pa je gornje rezultate lahko dosegel vsakdo, ki je le količkaj posvetil več pozornosti tej naši drobnici. Danes pa med tem marsikje slišimo zabavljanje: »Kaj kura. s tem se naj le bavijo ženske, kdo bo se s to sitnobo ukvarjal ?«1 — Kurja sMoniica in reja kokoši niti ta niti ona država, ampak bodo velesil« odločile kakor bo njim prav. Tu mislimo v prvi vrsti Anglijo, ki spretno izrablja položaj. Male države, maM narodi in končno tudi samo Društvo narodov so več ali manj neme figure, s katerimi igra Anglija. Vse kaže, da bo za zdaj — ona dobila igro in bomo vsi drugi, prijatelji in neprijateljv samo plačniki njenih računov za velikobritanski svetovni imperij. '»V', <**. ./t/4«. 4,i*, |\'\ i. * ,*V "h i*.- V< bi 81 aVe r, < s*.i*.». t/, Marsejski proces Kakor omenjamo med novicami. je proees v Aixu končan. Pospišel s tovarišema je obsojen na dosmrtno ječo in na deportacijo. To se pravi po domače, da bodo vse tri s prvim prevozom koznjencev prepeljali v kazensko francosko kolonijo Gvinejo. Duševni oče atentata, dr. Ante Pavelič, je bil s svojima pomagačema Perčecem in Kvater-nikom v odsotnosti obsojen na smrt. Vzide temu se vsem trem rovarjem v neki drugi diržavi godi prav imenitno in niti malo ne mislijo na smrt. Kljub temu upamo, da se čez čas uresniči pregovor, ki pravi, da božji mlini meljejo j Kiča si, zato pa toliko bolj zanesljivo. Zanimivo pri tem procesu je bilo, da na vsem svetu ni mogoče prijeti zagonetne — pla-volaske. ki je imela pri atentatu na blagopokoj-nega kralja svoje prste vmes. Vsak hip kak list poroča, da so jo tu ali tam videli, vendar vselej — prepozno. Ruske priprave za vojsko Rusija ima danes najmočnejšo mirnodobsko armado, ki šteje okrog enega milijona vojakov. Tuidti rusko zračno brodovje je najmočnejše. Število vojnih letal znaša 9000. Te dni je sklenil vrhovni vojaški svet, da bo zgradil tekom tega leta 10.000 novih letal. Letala bodo najmodernejšega tipa. Poleg tega bodo zgradili preko Tank, morilno orožje, o katerem so do nedavaai mislili, da je nepremagljivo. V Abesiniji se i« izkazalo, da niti ta zver ni dovolj močna v boj« proti človeku, kadar gre za — biti ali nebitt, 300 največjih in najmodernejših tankov, od katerih bo vsak opremljen z braoatrolniiB topom in dvema težkima strojnicama. Enako bodo po* večali marnarieo v Japonskem morju. Zgradili l>odo 76 podmornic po 3.800 ton in 40 križafk p« 10.000 ton ter več eskader ru&leev. Novo zvrnjeno brodovje ima predvsem obrambni znatiaj in bo z lahkoto odbilo vmk napad od strani j* p«u«ev. Takšni zabavljivci bi res zaslužili poštenih za ušesa in kam drugam, da bi spoznali vrednote, ki jih danes moramo iskati z lučjo pri belem dnevu! H koncu naj omenim zelo važno stvar, da mora imeti kokošja družina redno primernega petelina; brez petelina kure za polovico manj nesejo in tudi slabejša jajca. Vedno pa se mora paziti, da se dobi petelin iz drugega legla kakor so kokoši, ker nikjer tako hitro ne pride do izraza plemenjenje v sorodstvu kakor pri drobnih živalicah. Takšne živali so podvržene boleznim, nesč malo ali nič in so samo v zgubo. Omenim naj še, da morajo biti sedala vsa v isti višini, v razdalji 40 cm in lepo gladka. Kdor hoče, da mu bo kokošja družina res kmalu vrgla dohodke, naj vzame v roke »Kokošarstvo« od ing. Wenka. 0 pametni, praktični in pravilni prehrani pa prihodnjič. Zusionfe - politični preglej Na Daljnem Vzhodu prete zopet usodni oblaki. Na rusko-mandžur-ski ni? j i je položaj vedtno bolj napet. Ded ruskimi in mongolskimi četami na eni strani pa med mandžurskimi in kitajskimi ua drugi strani prihaja cio čisto resnih spopadov. Japonske čete bodo baje v kratkem zasedle vso severno Kitajsko, da si na ta način Japonska zagotovi zaledje za primer oboroženega spopada z Rusijo. Rusija se zato seveda silno naglo oborožuje. Že sedaj ima 9 tisoč letal, v teku enega leta pa namerava svoje zračno brodovje podvojiti. Rusija je zahtevala od Japonske zadoščenje za vpad, ki so ga japonske čete napravile v vzhodno Sibirijo dne 30. januarja letošnjega leta. Japonska v svojem odgovoru na ruako noto v celoti odklanja ruske zahteve in s svoje shrani trdi, da so le ruske čete vpadle na mandžurako ozemlje. V japonskem vojnem ministrstvu se zato že resno ra/^ovarjajo i« posvetujejo glede nadaljne politike nasproti RiKiiii in nasproti Kitajaki. V Španiji je proglašeno obsedno stanje. Po glavnem mestu Madridu krožijo tanki in oklepni avtomobili. Ministrski svet stalno zaseda. Volitve so baje potekle >mU-oo<, veudnr je nekaj mrtvih. Vlada jih priznava 5- V mnogih delih aržave so »e pri volitvah okrepile levičarske stranke. Kljub temu desničarji trdijo, da bodo v novem kertesu (narodni skupščini) imeli trdno večino. Po drugih vesteh pa postaja zmaga levičarjev vedno večja. Končni izid volitev še ni znan. Vsekakor pa je Španija primer, ki kaže, da s silo ni mogoče trajno vladati proti ljudski volji. Bolgarija je te dni ponovno iiaglasila, da se njena zunanja politika ne bo spremenila iin da bo zasledovala pota. čim tesnejšega abližanja in pobrotimstva z JugoGlavijo. Pri tem pa so nemški (rajhovski) listi poročali, da j,e na Bolgarskem kot drugi državni jezik upeljana — nemšči:ia. Nekateri listi so prinesli celo slike iz bolgarskih mest, ki to vest na podobi — potrjujejo. Egipt vstaja kot novo vprašanje, še preden je bilo rešeno abesinsko. Čujejo se glasovi, ki z vso resnostjo zatrjujejo, da Francija skuša v Egiptu po svojih zaupnikih čim bolj raznetifi proti-angleške sile in tako oslabiti Anglijo. Enako baje nastopajo francoski agenti tudi v Indiji. Napetost Iz vsega, kar se sedaj goda po svelu, je mogoče posneti samo končno resnico, da vlada v V Ga-Pa so prišli na Olimpijado tudi Japonci, ki so s klici in zastavami vzpodbujali svoje tekmovalce k vztrajnosti, čeprav so vedeli, da ne morejo uspešno tekmovati z belopoltimi severnjaki. No, mi bi v enakem položaju zlezli v beznico in ob cvičku zabavljali. Ej, inalo japonske šole bi nam ne bilo v škodo. Evropi in tudi drugod silna napetost med dvema svetovoma. Prvi je svet sile in kapitala, ki ga v Evropi predstavljajo velesile: Anglija, Francija in Nemčija. Italija bi se jim rada pridružila, vendar se ji to doslej kljub velikanskim in občudovanja vrednim žrtvam še ni posrečilo. Italija je sicer po imenu velesila, v resnici pa jo druge velesile odrivajo in zapostavljajo ter ji ne puste živeti. Jasno je, da se Italijani na svojem polotoku ne morejo preživljati. Kljub temu jih je pariška mirovna konferenca pri razdeljevanju kolonij popolnoma prezria. Italija je zato več let napenjala vse kri [dje, da bi si pomagala na račun — Balkana. Dosegla pa je malenkost, ki zanjo prej pum?ni breme kakor korist. Zalo se je končno obrnila v Afriko in tako je nastala vojna v Abesiniji Ta vojna se bije na življenje in siikrt. Sreča je naklon ena »daj flaliji, zdaj Abesiniji, vendar bi olovek dejal, da ky ji* • l, r * (r i t* Na pustno nedeljo bomo priredili kmetsko veselico v Vogljah št. 1. Vabimo vse prijatelje kmetske mladine. Občni zbor našega društva se bo vršil tekom meseca marca. Dan bomo priobčili v »Kmetskem listu«. Bodi pozdravljena kmetska mladina in neustrašeno poijdi naprej in ustanavljaj Društva kmetskih fantov in deklet. Janko. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Društvo kmetskih fantov in deklet v Sv. Lovrencu v Slov. gor. priredi na pustno nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. uri popolne svojo II. kmetsko akademijo v osnovni šoli v Juršincih, s sledečim sporedom: 1. Pozdravni govor. 2. Deklamacije. 3. Spevoigra »Svojeglavček«. 4. Igra »Usodna zamenjava«. Prva je burka v treh dejanjih, druga je burka enodejanka. Vstopnina Din 2-—, 3-— in 5—. Po končani akademiji se vrši na istem mestu licitacija sodčka z dobro kapljico vina. K obilni udeležbi vabljeni vsi! Sv. Urban pri Ptuju Naše društvo priredi v nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne v šoli igro >Vdova Rošlin-ka«. Vse člane in prijatelje vabimo k obilni udeležbi. Po končani igri bomo imeli v prostorih gostilne g. Mariniča domačo prosto zabavo. Orla vas Z ozirom na čimdalje slabši gospodarski položaj, v kakršnem se nahaja vso naše ljudstvo, zaenkrat tuk. Društvo kmetskih fantov in deklet nima na programu nobene zabavne prireditve, zato pa članstvo tembolj izvaja prosvetno vzgojni del svojega delovnega načrta. Vsak petek zvečer se vrši reden članski sestanek. Za vsak sestanek sta razen predsednika vnaprej določena po dva člana (tudi članice!), ki imajo v naprej izbrane naslove predavanj, katere morajo na članskem sestanku v obliki govora izvajati. Fantje in dekleta se pri takih govorih, ali bolje rečeno predavanjih, neprimerno izvežbajo v pravilnem nastopanju, izgovorjavi itd., obenem se pa o vsebini predavanja, ki ga posameznik ima, tudi vsakdo temeljito pouči. Taka predavanja prirejamo skozi ves zimski čas, udeležba članov je vsekdar polnoštevilna, mnogo pride tudi starejših nečlanov. — Uspeh takih večernih predavanj bo ta, da sedanji člani in članice, ko dorastejo v može in žene ter prevzamejo v svoje upravljanje najrazličnejše javne ali kakršnekoli druge funkcije, ne bodo le poslušalci in »kimov-ci«, ampak konstruktivni ljudje, ki bodo o svojih stvareh znali sami odločati. Medvode V nedeljo 16. t. m. je tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet za izpremembo v prizor i lo mnogo dobre volje in smeha povzročujoče odersko delo. — Skoro sami gorenjevaški igralci so ped neutrudljivo roko g. Hafnerja dokazali, da niso le mojstri v napetih dramah, ampak so znali svojim oboževalcem tudi s ko-miko vsaj za par uric razpršiti duševne valove, kateri nas sicer neusmiljeno premetavajo v našem vsakdanjem življenju. Da je bil ta namen čim popolnejši, so v znatni meri pripomogli tov. pevskega odseka »Brazde« iz Ljubljane, ,ki so nam pod spretnim vodstvom njihovega pevo-vodja krasno zapeli niz lepih pesmic. Od teh je bilo nekaj prvič tukaj zapetih in je bil vsled tega med — čeprav razvajeno — publiko dosežen dvojni uspeh, za kar vse so bili tudi nagrajeni s hvaležnostjo občinstva. Škoda le, da so se poleg gospodarske krize pri tem odražali tudi drugi znaki časa in razmer ... Slov. Konjice Občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v Konjicah je bil dne 26. januanja 1936. Za predsednika je bil izvoljen tov. Bezenšek, za podpredsednika tov. Gabrovec, ki je ob enem tudi tajnik. Ostali člani odbora so tov. in tovarišice: Kvas Pepca, Robačar, Bučovnik, Korošec Anica, Anderlič Tone, Lešnik Ivan, Polegek Ferdo itd. Društvo je imelo skupaj 10.270 Din prometa in ima tudi lepo knjižnico. Zvezo je zastopal kakor tudi pododbor tov. Nemec. Sv. Planina Članstvo tukajšnjega Društva kmetskih fantov in deklet se je sestalo v nedeljo dne 9. t. m. Na sestanku, ki je bil prav častno posečen, smo razpravljali o kulturnem, socialnem in prosvetnem pomenu društvenega življenja na vasi. Predavali so: tov. Zorka Janežičeva, tov. Alojzij Tori in društveni predsednik. Društvo namerava prirediti v bližnji bodočnosti več sličnih sestankov in tudi prvo igro. O razvoju in delovanju društva bomo v Kmetskem listu še poročali. Tepanje Svoj letni obračun, občni zbor, smo imeli v nedeljo, dne 9. februarja 1936. Za predsednika je bil izvoljen tov. Rebernak, za podpredsednika pa tov. Cesarko. V odboru so bili izvoljeni še Juhart, Hastec, Grifičeva, Sandinekerjeva, Sutej, Pučnik. Društvo je imelo 11.000 Din skupnega denarnega prometa. Zvezo je zastopal tov. Nemee> ki nam je v vzpodbudnih besedah obrazložil smoter našega nezmagljivega mladinskega pokreta. Vocglje predelati!© Celje Vsem tov. društvom celjskega pododbora Zveze! Po sklepu pododborove seje z dne 16. t. m. morajo biti občni zbori društev izvedeni najpozneje do konca meseca marca. Občnega zbora vsakega društva se bo udeležil član pododbora, ki bo ob tej priliki izvršil tudi pregled vsega društvenega poslovanja. Datume o vršitvi občnih Eborov morajo društva sporočiti vsaj 14 dni preje na naslov pododbora v Celju, Prešernova štev. 6. Moste pri Komendi Pretekli teden nam je umrla naša tovarišica Mici Burgarjeva iz Most. Štela je komaj 28 pomladi. Z njo smo izgubili eno najmarlji-jvejših odbarnic, najboljšo tovarišico. Kako priljubljena jie bila pri vseh, je izpričal njen pogreb, ki je bil v nedeljo, katerega so se udeležili tudi tovariši in tovarišice sosednjih društev. (Naše društvo jo bo težko pogrešalo — saj nam je dala veliko in vse — vzgled nesebične in požrtvovalne delavke. — Blag ji spomin! bog daj srečo paru! Vpokojeni 851etni orožnik jlože Bizjak je sklenil zakonsko zvezo s 401etno Jožef o Lovec, ki mu je več let stregla. Obema, ki sta imoH toliko svežega poguma -— naše čestitke! žreče Naš občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet se je vršil dne 26. januarja 1936 popoldan. Za predsednika je bil izvoljen tov. Gabro-vec Rudolf, za podpredsednika tov. Sušteršič, za tajnika tov. Brglež Ferdo. Kot gosti so prisostvovali občnemu zboru tudi gg. župan občine Zreče Kračun, Sokolski starešina Kozjek. V krasnih besedah je obrazložil tov. Nemec pomen maših organizacij. Stopamo ponovno na delo. Braslovče 2. redni letni občni zbor našega Društva kmetskih fantov in deklet se vrši v nedeljo 1. marca ob treh popoldne v Polčah pri tov. Cizeju. Dnevni red je običajen. Na zboru bo poročal tudi delegat celjskega pododbora Zveze, o važnosti delovanja organizirane kmetske mladine. Dramlje Kakor smo v Kmetskem listu že poročali, se vadimo za znano ljudsko igro »Rokovnjačk, katero je po romanu Josipa Jurčiča dramatiziral Fran Govekar. Igro bo uprizorilo Društvo kmetskih fantov in deklet v nedeljo, 23. februarja ob pol 3. pop. v društveni dvorani. Obisk obeta biti prav dober, vabimo pa še zlasti oddaljenejše tovariše in tovarišice. Mirna peč V nedeljo, dne 23. februarja ima naše Dru-Btvo kmetskih fantov in deklet svoj I. redni občni zbor v šoli ob 11. uri dopoldne. Prepričanje gosp« Ivanke. Dobra ali zanikrna gospodinja se najlažje spozna po njenem perilu. Vsaka gospodinja ima dandanes lahko lepo belo, pa trdno perilo. Seve ga mora prati le s terpentinovim milom Zjatorog, ki ima: 1. veliko izdatnost, 2. nedo-sežno čistilno moč, 3. daje obilno gosto belo peno in 4. deluje obzirno in hitro. OVOTERPENTINOVO MILO Donačka gora Društvo kmetskih fantov in deklet v Do-nački gori bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 23. februarja ob pol dveh popoldne v Gaberju z običajnim dnevnim redom. I. N.: fsiBofsšce S skrbjo kmet gnojišče sklada, naj vidi svet, da skrbnost vlada. Umazanih nog gnoj sveži tlači, • skakljajo v krog pridni rogači. S krvavimi žulji je zbiral denar, da krušni izviri ne padejo v kvar. Cementno gnojišče po vzoru gradi, da nova torišča v redu zgnoji. Odpadki kmetije v kupih trohne in njivica nova se hrani smejč. Bogate darove naprava razglaša, saj nove osnove posestvu prinaša. Prečudna ta zgodba pričenja se tam, kjer ljudska si sodba opere svoj sram — Na kupih poznanih strahotno smrdi, v rodovih razdjanih vsa kri ledeni!... Nadškofov fuhilef in klera-LaSizem Zagrebški nadškof dr. Bauer je obhajal te dni dva pomembna jubileja: 811etnico svojega življenja in 251etnico nadškofovanja. Na proslavi je govoril tudi predsednik Katoliške akcije v zagrebški nadškofiji dr. Protulipac, ki je poleg drugega dejal: »Za nas Hrvate ni politični klerikalizem. To je slovensko dete, namenjeno za Ljubljano in za Beograd. V Ljubljani in v Beogradu napačno računajo, če računajo v tem pogledu na nas.« R' 'j/, Ui '•,« 1/V1, ^ «.' \ . /f.V.j V /<*« ««'»'.-V,' j' V V. //('^i1! s\ \ I . I Okrog ministra 0. Serneca Kakor poroča beograjska »Politika«, se v procesu proti lesno-industrijskemu podjetju »Krivaja« v Bosni navaja tudi ime nekega ministra, češ da so nekateri njegovih odlokov »povzročili državi veliko škodo, (in) je glavna kontrola odredila, da se zaradi tega nastala škoda oceni, da bi se mogla vložiti odškodninska tožba proti dotičnemu ministru.« »Politika« pripominja, da je ta minister g. Dušan Sernec, ki je bil tudi že ban Dravske banovine. Vsa politična javnost se za to zadevo seveda močno zanima. Onim, ki se jih tiče (Dopis z dežele.) Tovariš ureduik! Razmere, v katerih živi danes na vasi kmet, delavec in mali obrtnik, se skoraj ne dajo več popisati, posebno onim, ki ijih ne poznajo ali celo pišejo o aktivnosti vasi v Sloveniji. Da si bomo malo bolj na jasnem, naj povem, kako je pri nas: Tovarne ustavljajo delo, brezposelnost terja novih dajatev države, banovine in občine. Med delavstvom se bije obupna borba za obstoj njihovih družin. V trgovinah in obrtniških delavnicah kljub pridnosti in znanju samevajo obrtniki, čakajoč na naročila strank. Brezposelni delavci, obrtniški pomočniki, mladi delaželijni ljudje dobesedno stradajo in beračijo od hiše do hiše, ali šušmarijo v škodo obrtnika, trgovca in zadruge. Z žalostjo v srcu in čutom usmiljenja do potrebnih deli naš kmet, kljub številni družini, poslednje dobrote pomoči potrebnim, medtem, ko odklanja pomoč onim, ki se dela boje, dasi gospodarska kriza krepko prodira v najbolj trdne kmečke domove ter kljub odporu žuljavih rok, izpodkopava gospodarske in zadružne temelje naše vasi. Mladi ljudje izgubljajo veselje do grunta, silijo v natrpane trge in mesta, kjer se povečini zgubijo. Bodoči gospodarji in gospodinje ne morejo najti trdnih potov, ki vodijo v zakon, dasi je bilo v normalnih časih za kmečkega človeka doma dovolj kruha in dela. Vzrok temu zastoju gospodarstva je nelikvidnost denarnih zavodov, zapostavljanje cen kmetskim pridelkom, živini in lesu. Slika naše vasi postaja kakor vrtinec, ki človeka potegne v tolmun, kjer si le dober pla-vač reši življenje. Vse čaka na delo in zdi se mi, da je prošnja vseh: Dajte nam kruha, dajte nam delal — Naš glas naj pride do onih, ki se jih tiče in jih veže dolžnost, z dejanji dokazati delo za narod! — Uravnajte razmere med ljubečimi brati! — Vrnite narodnemu gospodarstvu razvoj! Denarno in zadružno gospodarstvo naij oživi! Pričnite z javnimi deli, saj dovolj vpijejo naša pota in naše ceste! Dajte možnost kmetu do prodaje lesa in živine! Omilite davščine, ščitite kmeta, delavca in obrtnika! — Razbijte kartele in preskrbite, da se v naših tovarnah zopet zavrtijo kolesa! Rešujte problem dela. utrjujte gospodarstvo! Mesto filozofiranja in politiziranja sejte raje seme, ki bo rodilo med nami povezanost med stanovi — ljubezen do domačije — domovine — in kralja! Razstava vina v Novem mestu Vinarska podružnica v Novem mestu priredi v salonu hotela Windischer dne 10. marca t. 1. razstavo dolenjskih in belokranjskih vin. Razstava bo prirejena tedaj za vina iz novomeškega, mokronoškega, črnomeljskega in metliškega •reza. Vsi vinogradniki iz navedenih okolišev so vabljeni, da razstavijo svoje pridelke. Prijave je treba poslati takoj z navedbo vinske gorice na Banovinsko kmetijsko šolo na Grmu ali pa .Vinarski podružnici v Novem mestu. Novice OBVESTILO NAROČNIKOM Današnji številki »Kmetskega lista« smo priložili obvestila vsem onim naročnikom, ki so imeli srečo, da so zadeli na podlagi našega novoletnega razpisa nagrade. Kdor je v listu tako obvestilo prejel, naj dvigne zadeto nagrado pri upravi osebno. Komur pa je ljubše, da se mu ta pošlje po pošti, naj to javi z dopisnico. Upravništvo. * X V Moravčah bo som on j na dan sv. Matiije dne 25. januarja 1936. X S koruzo lahko plačajo davčne zaostanke kmetje pri davčni upravi Maribor-okolica. Oddana koruza se vračuna po dnevni ceni, sprejema pa se le tam, kjer jo je mogoče prevzeti najmanj cel vagon. X Smrt v snežnem viharju. Posestnik Jožef Peček se je s sejma v Grahovem ponoči vračal do ;iov na Bloke. Grede je zašel v snežne žamete in za vedno zaspal. X V Mostaru je umrla ženska z. dvema maternicama. Imela je splav, pri čemer je prišlo do zasitrupljenja krvi. Ko so jo raztelesili, so zdravniki 7. začudenjem ugotovili, da je imela dve popolnoma pravilno razviti maternici. KNJIGE KMETSKE MATICE SE LAHKO DOBITE, DOKLER TRAJA ZALOGA. NAROČITE TAKOJ! ŠTIRI KNJIGE 20 DIN, OZIROMA S POŠTNINO VRED 24'50 DIN. BRAT BRATU JE VSAKA POSAMEZNA KNJIGA VREDNA TEGA DENARJA. X Med Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom se je na oesti pripetila liuda nesreča. Vozili so 4000 kg jabolk s tovornim avtom bratov Dolinškov iz Celja proti Zagrebu za trgovca Josipa Lenardiča. V sprednjem delu avtomobila so sedeli oba brata Dolinska, Lenardič in še neki njegov znanec iz Zagreba. Nenadoma je na avtu ugasnila luč in vozilo je zdirknilo v obcestni jarek ter treščilo ob drevo. Sunek je bil tako silovit, da je zadnji del avtomobila z jabolki vred vrglo če« jarek v Savinjo. Lenardič je bil takoj mrtev, eden izaned bratov Dolinškov si je prebil lobanjo, ostala dva pa sita odnesla le lažje poškodbe. X Na cesti z Doba proti Viru sta napadla Antona Zorita iz Stegen dva neznanca in ga izropala. Pobrala sta mu 700 .Din, kolo in klobuk, zdrav en ga pa še tako obdelala z nožem, da je radi prevelike izgube krvi v nevarnosti njegovo življenje. Napadalca sta iz Zaboršta pri Domžalah in so ju orožniki že prijeli. X V Beogradu je bilo lani 37 tisoč ljudi spolno bolnih. X 141etnico papeževanja papeža Pija XI, 90 te dni obhajali in proslavili po raznih krajih. X Na Vranskem je bilo vlomljeno v cerkveno pušieo pri sv. Antonu. Ponoči so tatovi odnesli, kolikor je pač bilo v pušici. X Škrlatinka se je pojavila v Mariboru. Obolelo je razen otrok ' tudi izredno veliiko odraslih oseb. X Z mesarskim nožem je zabodel v hrbet — lastnega očeta njegov sin Peter Plohi v Bukovcih. Oče ga je nekaj svaril radi pijančevanja, za odgovor ga je pa sin tako zabodel z nožem, da je oče takoj obležal v mlaki lastne krvi. X Smrtnonevarno je ranjen 25 letni kmetski fant Alojzij Janžekovič iz Juršincev. Na cesti ga je iz zasede napadel neznanec in ga tako obdelal z nožem, da skoraj ni upanja v okrevanje. X Konkurz je razglašen o zapuščini po umrlem H oni ar Francu in imovini' Ivane Ho-mar, pocestnice v Kamniku, Zaprice 21. Priglasiti se je do 12. marca. Prvi zbor upnikov je 25. februarja. RADI UVRSTITVE VAŽNEGA ČLANKA »NAŠ GOSPODARSKI PROBLEM« JE DANES IZOSTAL PODLISTEK »DOLŽNE BUKVE«. V PRIHODNJI ŠTEVILKI GA BOMO SPET NADALJEVALI. X Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo, re«, pomlajanje, precepljanje in gnojenje sadnega drevja se vrši 6. in 7. marca (petek in soboto) t. 1. na Banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsaki dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. X Zavedna Slovenka ga Marija Kobentar-jeva, rojena Miiller, je umrla v Ljubljani v visoki starosti 70 let. Pokojnica je bila doma i« St. Jakoba v Rožu iz znane, narodno zavedne rodbine. Zaradi svojega narodnega prepričanja in zavednosti je morala mnogo pretrpeti in končno celo zapustiti svoj rodni dom. Bodi vzglednii pokojniei ohranjen časten spomin! X V Lokovici je pogorela hiša posestnika Martina Kortnika. Domači so že spali, ko je začelo goreti. Rešili so le golo življenje. Požar je bržkone zanetila iskra iz dimnika. Skoda znaša Din 25.000. X V Celju so našli mrtvo 21 letno služkinjo Marico Korun iz Braslovč. Dekle je služilo šele nekaj dni v Celju, odkoder je prišlo iz nekega samostana v Banjaluki- Zadušila se je s plinom. X Iz Ljubljane so izgnali nazaj na jug 200 neljubih gostov hkratu. Vmes je dokaj takih, ki ne znajo spoštovati tuje lastnine. X Mestno bolnico nameravajo ustanoviti v Ljubljani. Za začetek bi bila nameščena v prostorih vajeniškega doma, pozneje pa zgrade za to lastno poslopje. v j a. '<.' t> ■•• i 1 '»SI > . *c l \ ».fiVi 't ' , < -t • , I Ji .t X Litijski most se je polomil pod težo nekega avtomobila, ki je peljal opeko v štangar-?ke Poljane. Šofer ;e rešil sebe in tovor na ta način, da je z največjo silo pognal avto, ko je čutil, da 90 začele mostnice pokati. Most je zdaj za vožnjo neuporaben. Naš gospodarski problem Zgodovinar, ki bo pisal zgodovino našega sodobnega gospodarstva, bo inoral imenovati današnjo dobo, dobo gospodarskega avtarkizma. Avtarkija pomeni v slovenskem jeziku: osamosvojitev, preneseno na gospodarstvo: gospodarsko osamosvojitev in neodvisnost od tujine. Svetovna vojna je pokazala, da se morejo le tiste države uspešno upirati sovražnikom, ki so v vsakem oziru neodvisne od uvoza iz tujine glede kmečkih pridelkov, industrijskih proizvodov in glede sirovin. Da je domneva v marsičem pravilna, nam ponovno dokazuje sedanji italijan-sko-abesinski spor, ki se razpleta v senci gospodarskih sankcij (kazni) proti Italiji, katere Italija zelo težko občuti. Drugo pa je vprašanje, v koliko vzamejo saukcionistične velesile 3ankcije kot resno sredstvo za pobijanje vojne; kajti če bi D. N. vzelo to orožje proti Italiji bolj resno in takoj začelo izvajati najstrožje sankcije, v kolikor se tiče petroleja in drugih za vojskovanje potrebnih proizvodov in sirovin, bi bilo vojne v Abesiniji kmalu konec. Vidi se pač, da se je svetovnemu kapitalizmu — temu isžemalcu vseh narodov 1— posrečilo za* leči izvedbo strogih sankcij za toliko časa, dokler ne bo iztisnil od obeh vojskujočih se strank mastnih dobičkov in dosegel obu-božanje obeh narodov. Odgovornosti za nadaljevanje vojne *<.. .v« !•<',•'■,'.p, vodilni krogi prizadetih veleaii, ki ukrepajo pod vplivom vsemogočnega kapitalizma. Kdaj bo človeStvo izprevidelo, da je samo igračka v rokah maloštevilne, vsemogočne kapitalistične skupinice?, Takoj po svetovni vojni, v dobi nedoglednih konjunktur, opažamo v posameznih državah evropskega kontinenta početke gospodarskega avtarkizma. V Nemčiji, ki je bila pred vojno naš najboljši odjemalec kmečkih proizvodov, se je začelo intenzivno pospeševanje in racionalizacija (razumsko, smotreno delo) kmetijstva. Isti primer imamo v Avstriji. Obe dve kontinentalni državi, ki se jih da v slučaju vojske blokirati (odrezati od inozemstva) in izpodrezati trgovske žile s tujino, sta uvideli, da je obilna in dobra prehrana vojske in ljudstva ravno toliko vredna, kolikor so vredne njihove dobro oborožene armade. Le dobro oskrbovan in sit vojak je sposoben za junaške čine in ne zapade zlahka demo-ralizaciji. Pa tudi zaledje bo vztrajalo le toliko časa, dokler ima site želodce. Sistematično delo na racionalizaciji in napredovanju kmetijstva je rodilo v obeh državah popoln uspeh, tako da danes lahko trdimo, da se je Nemčija glede kmečke produkcije že osamosvojila. Posledica tega je, da je izostalo s strani Nemčije povpraševanje po naši pšenici, naSih prešičih in živini ter imelo pri nas za posledico močno nadprodukcijo kmečkih proizvodov, ki jih nismo mogli spraviti v denar. Žrtve poljedelskega in živinorejskega avtarkizma 90 postale vse one agrarne države, ki so prej v Nemčijo izvažale. Posledica prevelike ponudbe in zmanjšanega povpraševanja po naših kmečkih produktih je bilo neminovno zlo: padec cen vsem kmečkim proizvodom. Kakor se je osamosvojila v agrarnem oziru Nemčija, tako-vidimo, da je agrarne države pod tendenco osamosvojitve zajelo stremljenje, se osamosvojiti v industrijski produkciji ter se tako rešiti uvoza tujih industrijskih izdelkov. Nastala je med evropskimi državami naravnost nekaka konkurenčna borba, katera država ho hitreje izvršila industrializacijo svoje dežele. Tudi v Jugoslaviji, ki je tipično agrarne strukture se uveljavlja stremljenje po industrializaciji. Žal, da jugoslovanski narod nima na razpolago kapitala, radi česar so našli tuji kapitalisti pri nas svoj paradiž. S pomočjo jugoslovanskih državljanov se je snovalo jugoslovanske akcijske družbe, ki so le na videz nacionalne, v resnici pa v popolnoma tujih rokah. Takih primerov mi ni treba naštevati, treba je samo, da pogledamo malo okoli sebe in vidimo, da je res tako. Mi, ki smo privrženci kmečke misli, ne bi mogli imeti ničesar proti naši industriji, če bi bila v resnei v nacionalnih rokah, in bi tudi ne mogli obsojati zaščito nacionalne industrije. Zavedamo se, da je treba vsako narodnogospodarsko panogo podpreti. Odločno pa moramo zavračati nesmiselno podpiran je narod in državo izko-riščujoče industrije. Radi visoke uvozne carinske tarife, ki je določena za uvoz raznih industrijskih izdelkov, ima tuj kapitalist pri nas to prednost, da je brez vsake konkurence in lahko stavlja svojim proizvodom poljubne cene. Pri tem izvleče zadnji dinar ubogemu kupcu, a tudi delavne moči plačuje tako sramotno nizko, da uboga delavska para nima niti za svoj vsakdanji kruh. 0 tem, da bi mogel delavec sebe in 3vojo rodbino človeško dostojno prehraniti, ni niti misliti. Saj je znano, da nekatera podjetja, ki izkazujejo milijonske dobičke, plačujejo delavce in delavke s 75 para do 2 dinarja na uro. Jasno je, da je tako bedno plačano delavstvo kaj lahko dostopno za prevratne in komunistične ideje, posebno ko se dobro zaveda, kako gredo čezmerni dobički v blagajne kapitalistov in v inozemstvo. Pri vsem tem je pa splošno znano, da se vodi v vseh podjetjih dvojno knjigovodstvo, tako da se državno blagajno ogoljufa za zelo visoke zneske. Država je torei dvoino v izgubi. (Dalje sledi) X V rudniku Vrdniku se je smrtno ponesrečil rudar Franjo Benedikt, ki je delal 28 let \ tem rudniku. Stopil je v odprtino za dvigalo, ki ga pa trenutno ni bilo tam- Tako je padel v globino 100 metrov in je bil takoj mrtev. X V Cerkljah pri Kranju je umrla gospa E. Vaknova, vdova po skladatelju Andreju Vavk-nu, ki bo našim pevcem najbolj znan po svoji ganljivii ža-lostinki »Vigred se povrne«. Blag ji spomin! X V Celju bodo cesto pod Starim gradom razširili za 8 metrov. Z dedi so že pričeli. X Celjsko električno omrežje so v nedeljo priklopih na daljnovod velenjske elektrarne. X Na Vurmalu pri Selnici ob Dravi so varnostni organii pod neko skalo odkrili cel zaboj tobaka za njuhanje (šnofanje). Tobak, ki ga je biilo 114 zavitkov, je italijanskega izvora. X V Selnici ©b Dravi je neka avto povozil 82 letno Antonijo Bečelovo, ki je v bolnici podlegla poškodbam. X Is pohlepa je umoril v Mariboru Ferdinand K napi« Terezijo Konradovo, da bi tako dobil denar, ki ga je Konradova prejela na zavarovalno polico Knapičeve matere. Po sveiu ■ Sodba v marsejskem procesu je 16. t. m. postala pravomočna, ker se ni nihče od obsojencev pritožil. ■ V Indiji je divjal potres. Poškodovanih je zlasti mnogo železniških naprav. Človeške žrtve so nastale največ radi zmede in gneče, ker so se ljudje nenadnih sunkov preveč prestrašili. ■ V Avstraliji ije znašala 1. 1935. proizvodnja zlata celih 8 milijonov funtov šterlingov. ■ Sedmo obletnico sporazuma med državo in Vatikanom, tako zvani »Lateranski sporazum«, so slovesno proslavili 11. t. m. po vsej Italiji. ■ Ruska pošta ije izza 1. 1917. dala v promet 500 serij poštnih znamk. Lepo so zaslužili! ■ Vojni dolgovi Francije nasproti Veliki Britaniji znašajo 755,875.000, pa ne morda naših dinarjev, ampak angleških funtov šterlingov. ■ Belega slona z rdečimi očmi so našli v koloniji Kenija. To je prvi beli slon, ki so ga našli v Afriki. H 15 let že ni bilo nobenega smrtnega slučaja v mestu Saint Jean ob Rokavskem prelivu, čeprav šteje mesto 2000 prebivalcev. ■ V Ameriki ima v Zedinjenih državah vsak peti človek svoj avto, ki je torej še bolj razširjen kakor pri nas kolo. B Po pogrebu angleškega kralja so morali po londonskih ulicah pomesti 54 tisoč kilogramov smeti, papirja in raznih odpadkov. ■ Radi cigankinega prerokovanja je šlo v smrt neko 16 letno dekle iz Budimpešte. Stara ciganka ji je namreč prerokovala, da ne bo preživela svojega 18. leta. To je mladenko tako zbegalo, da ije neprenehoma mislila na smrt in so ji nazadnje čisto odpovedali živci. Končno si je sama segla po življenju in v poslovilnem pismu povedala, da ne vzdrži več v stalnem pričakovanju smrti. ■ Velika tovarna ur tvrdke Junghaus je pri Benetkah do tal pogorela in cenijo škodo na 1 milijon lir. ■ Poskusi z gledanjem na daljavo so sedaj že toliko napredovali, da bodo v bodoče lahko tisti, ki se razgovanjajo po telefonu, videli drug-drugega, čeprav jih loči razdalja — 395 kilometrov! ■ Peščeni viharji so divjali te dni v Kanadi. Vmes je padala tudi toča. V enem samem okraju je to neurje napravilo nad 100 tisoč dolarjev škode! B Najdražje jc življenje v Grčiji in v državi Chile (Amerika). V zadnjih 10 letih je draginja v teh dveh državah narasla za 2000 odstotkov. Njima sledi Severna Amerika, za njo pa je na vrsti Francija, kjer se je v istem času draginja zvišala za 197 odstotkov. R Električne rokavice je dala v promet neka ameriška tovarna rokavic. V notranjosti rokavic se nahaja električna baterija, ki sproti segreva rokavice. nas ca] je strokovnjaško sestavljena mešanica domačih čajnih zelišč, najboljša naravna zeliščna krepilna hrana, rabi manj sladkorja, je cenejši in kar je najvažnejše, NI zdravju škodljiv. NAš i A J dobite v vsaki boljši prodajalni ■ Belgijski profesor Pikard se namerava spomladi zopet dvigniti z balonom v zračne višave in doseči višino 30.000 metrov. Pri tej višini, da se vidijo ]>odnevi s prostim očesom zvezde, nebo pa je popolnoma modro. ■ Ameriški (USA) vojni proračun znaša skoraj 550 milijonov — dolarjevl Listnica uredništva S. R-, Mozirje. V zadevi tako zvanega »častnega občanstva« se nam res ne zdi vredno pisati. Saj nismo otroci, da bi šli »mance«. Vaš članek je sicer topel in resničen, vendar ga ne bomo objavili. Saj se nihče ne poteguje za tako čast. Če pa je kdo iskal profila, je to njegova stvar. Sedanje pisanje nekih listov je tožljivo in zato prepuščamo končno besedo — sodišču. Prijatelju na Primskovem. Verjamemo vam, da listnica uredništva ugaja, vendar pa to ni naša zasluga. Dolžnost nam namreč narekuje, da svojim prijateljema odgovarjamo. Tudi vam radi verjamemo tisto o članih nekih uprav z 20 sod- Rudolf Gaj: Izobčenci (Nadaljevanje.) Nekega popoldneva sem bila jaz zunaj na izprehodu. In ko sem se vračala po šesti uri domov, me je spremljal neki znanec, ki je takisto bil znanec tudi od Petra. Peter, ki je najbrž moral iti ta čas kod iz pisarne, je naju videl, a jaz tega seveda nisem mogla vedeti. In tudi ničesar mi ni hotel on sam od sebe omeniti s tem, tako da sem bila še bolj prepričana, da ničesar ne ve. Vedel pa je, da se je dotični spremljevalec tudi zelo potegoval z6me. Tako je minilo tri dni. Prej sva šla navadno vsak drugi večer za dve uri na izprehod ali v gledališče, sedaj me ni več vabil nikamor. Hodil je k nam vedno kakor po navadi in niti najmanjše druge izpremembe nisem mogla opaziti na njem. Pa sem mu dejala ta tretji večer, ko sem zopet zastonj pričakovala, da me povabi: no Gominšek, me ne boš nič več peljal ven na izprehod? — Jaz? je vprašal skoraj kakor nekoliko začuden. Te bo že peljal oni drugi I Ali je tako nemaren? je dodal kakor z nekakim zadoščenjem. — In jaz sem se napravila na to jako začudeno in utajiti sem mu hotela vse; toda nazadnje se mi je le odkril, da ve vse, ter da se vsled mojega prikrivanja počuti sedaj prevaranega in opeharjenega. Pričakoval je namreč tiste tri dni, tako je dejal, da mu bom jaz sama omenila kaj o tem, ako je stvar nedolžna, toda ker sem mu to nasprotno le hotela utajiti, lahko smatra, da se je bilo zgodilo tudi kaj nedopustnega, vsled česar, da mi je primoran umakniti vsako madaljno zaupanje. Poskušala sem vse. da bi bila zopet izgladila kar sem bila zakrivila, toda vse je ostalo brez uspeha. Čez tri dni potem sem mu na vsak način morala zopet vrniti sliko in konec je bilo. Vendar ne tako, da bi se bila razšla v sovraštvu. Zahajal je še naprej k nam, dokler se je še nahajal v mestu in ostal je prijazen z menoj še tudi nadalje; toda o prejšnji ljubezni med nama, ni bilo sedaj nikakega govora več. In nekega dne, nedolgo potem, je bil prišel zopet k meni in dejal: Z bogom, Minka! Jaz pojdem bogvekam in prihajam se poslovit tudi od tebe. Lepa ti hvala za tistih par svetlih trenutkov, ki sem jih bil doživel s teboj in bodi srečna, Minka! Bolj srečna, kot bodem morebiti jaz... In segel mi je bil v roko in se poslovil in nisem ga videla potem več... Jaz pa sem se jokala še dolgo potem; jokala še tako mnogokrat potem in jokam se tudi še danes.. .« Karina je končala in si obrisala solzne oči. Nevinka je bila nekam ostrmela in tudi iz njenih oči je kanilo nekaj solzi podobnega. Naposled je menila Nevinka: »Skoraj je bilo to nekoliko čudno, a vendar zato tudi dovolj lepo.« »Da. Krasen ti je to človek, Karina. Se sinoči, ko sem mu bila povedala vzrok, ki me je pripravil ob službo, sem brž začutila, kako mu je težko postalo. Rekel je: In jaz sem te tako vedno svaril pred njim. Mislil je namreč na onega, ki je bil vzrok najinemu razstanku in ki je mene nazadnje tudi resnično bil pripeljal tako daleč. In resnično: še potem, Nevinka, ko že ni med nama z Petrom obstojalo ničesar več, me je bil on še parkrat posvaril nekako prijateljski češ, bodi previdna pred tem človekom!« »Kaj si se bila potem s tem drugim tudi .ostala, Karina?« »Kako bi se bila razstala? Enostavno ga ni bilo več blizu, potem ko me je bil spravil na sramoten oder.« »In ti si ga ljubila?« »Ne vem; morda. Pač pa vem to, da ga danes sovražim iz dna svoje duše.« Nevinka je vstala in šla k ognjišču. »Taki so pač moški, kaj hočem? 0 Petru sem si pač že sama mislila, da mora biti moški boljše vrste,« je menila polagaje drva na ogenj. »To ti je značaj, draga moja, kakor ga ne najdeš zlepa,« je hlastno poprijela Karina. »Odkrit in čist kakor kristal. Značaj, ki sovraži hinavščino in laž in ki ljubi edino resnico. Sreč, ki je tako dobrotno, da daje brez mere — a ako pa se počuti prevaranega, da se zopet zaklene z deseterimi ključi.« Nevinka je zdajci odšla nekam iz kuhinje in Karina je postavila svoj nahrbtnik na mizo. Odvezala ga je počasi, nato pa pričela pregledovati stvari v njem in polagati počasi na mizo. Naložila je tako precejšen kup cigaretnega tobaka, cigaret v škatljah, smotk, cigaretnega papirja, vžigalic, sveč, pisemskega papirja, znamk in dve veliki škatlji bonbonov in čokolade. Ko pa je bil nahrbtnik prazen, je zložila vse skupaj zopet nazaj, hotela se je aamo prepričati kaj je v njem. Ko se je vrnila Nevinka, je storila takisto tudi ona. V njenem se je pa nahajalo samo manufakturno blago, kakor: platno, tiska-nica, robci, perilo, nogavice, sukanec, brisače, nekaj svile, dve manjši bali temno modrega kamgarna in zraven se je še nahajalo kakih petnajst kosov mila, osem škatelj kreme za čevlje in dve steklenici likerja. Po pregledu je tudi Nevinka zložila vse skupaj nazaj in postavili sta nato nahrbtnika zopet oa prejšnje mesto. ijj., KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI sporoča prefužno vest, da je v četrtek 13. februar)a 1936 umrl njen zaslužni ravnatelj, gospod Framišek Štupar ravnatelj Kmetijske družbe v pokoju. Pogreb se je vršil v soboto dne 15. februarja ob 10 dopoldne v Vodicah. Blagopokojnemu bo ohranila Kmetijska družba časten spomin. V LJUBLJANI, dne 14. februarja 1936. DENAR naložite nafbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom 1 reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 gj Telef. št. 28-47. Rač. pošt hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom"- Žiro rač.: Narodna banka = Vloge na knjižice in tekofi račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog denarnih zavodov. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 —12 V« ure. Podružnic!: KAMNIK - MARIBOR Stanje vlog: Din 35,000.000'- Rezerve: Din 1,300.000- nimi kaznimi, vendar moramo povedati, da to po zakonu ne spada v list. Saj nam vendar ne želite, da bi nas zašili. Ze sediaj je malo govorjenja, potem bi pa sploh vse molčalo. L. K., Kamnik. Nikar se ne razburjajte in pustite, naj govori tudi druga plat. Kmetje smo vajeni, da se pomenimo. To si pa lahko vzamete v pomirjen je: Neupravičen očitek v javnosti ne zadene tistega, toi mu j« bil zlobno namenjen, ampak tistega, ki ga je sprožil. Opozorite no svoje vnete nasprotnike na svetopisemsko zgodbo o brunu v lastnem očesu. Boste videli, nemara bo dedovalo kakor — brom. V«"1. P iS I1*««' bf^ut p «ui «rW ]>f» I V 1 ".'Vali dvVt urbo Radio od 23. do 29. februarja 1936. Nedelja, dne 23. februarja. 9.45: Versko predavanje (g. p. Valerian Učak) — 16.00: Kmetijska ura: Prašičereja (g. Ing. Lambert Muri) — 17.00: Gospodinjska ura: Jajca v kmetijskem gospodinjstvu (gdč. Anica Lazanjeva). Ponedeljek, dne 24. februarja. 18.00: Zdravniška ura: Obolenje prebavnih organov (g. doktor Bogomir Magajna) — 18.40: Kulturni pomen vseučilišča s p^-ebnim ozirom na slovensko univerzo (g. Drago Cvetko). Torek, dne 25. februarja. 18.40: Filozofija zadružnega gospodarstva (g. dr. Franc Veber). Sreda, dne 26. februarja. 18.00: Otroška ura: Otr~"l-e pesmi (poije Mladinski oktet iz Trbovelj) — 22.15: Potovanja od zapaia proti vzhodu (Češka, Slovaška, Poljska, izvaja Radijski orkester). Petek, <1ne 28. februarja. 11.00: Šolska ura: Naše šole v preteklosti (g. prof. Etbin Boje) — 18.00: Ženska ura: Skrb za betežnega otroka II. (ga. Angela Vode) — 18.40: Obisk pri vinioarjih (g. Milan Valant). Sobota, C e 29. februarja. 18.40: Zdrav in pomanjkljiv govor (g. Vilko Mazi). mi 23. februanja: Loče pri Poljčanah. 24. februarja: Rogatec, Laško, Ptuj, Kozje, Slo- venska Bistrica, Beltinci, Bučka, Moravče, Žubna, Cerknica, Lesce, Cermošnjice, Ra-dohova vas. 25. februarja: Metlika, Dolnja Lendava. 27. februarja: Toplice, Ig, Turnišde. 28. februarja: Vel. Cirnik. 29. februarja: Boštanij, Vuzenica. Vrednost denaria 1 ameriški dolar Din 42 80 1 nemška marka Din 17'60 1 švicarski frank Din 14'26 1 angleški funt Din 216-— 1 avstrijski šiling Din 9' — 1 francoski frank Din 2'89 1 češkoslovaška krona Din 1-81 HRANILNE KNJIŽICE raznih denarnih zavodov kupujemo proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Sporočite najnižjo ceno na upravo lista pod šifro »Gotovina 88c. Varno naloiite svci denar prt HRANILNICI KMEČKIH OBČIN V LJUBLJANI Miklošičeva cesta it. 19. V palači Vzajemne zavarovalni« Telefon 21-83 - Cek. račun 10.545 Hranilne »loge na knjižice, stalno razpoložljive, sprejema In jih obrestuje najugodneje. Večje stalne vloge z odpovedjo po dogovoru. — Zavod je pupilarno varen, ker jamči zanj 16 večjih kmečkih nbčin z vsem svojim premoŽenjem in i vso svoj« davčno močjo, ter le stalno pod nadzorstvom banskega komisarja. Uradne ure ta stranke so od 8. do 12. ure dopoldne. men in semenski krom- pir ima po najnižjih cenah vedno v zalogi EKONOM Ljubljana s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa „HKKSAN ČAJ", me sanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, šef-zdravniba v Ben-galiji (Angleška Indija). — Po večletnih izkušnjah je neovrgijivo dokazana velika vrednost „H.EESARI ČAJA" in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu, (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. — „Hersan Caf" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: »RADIOSAH", Zagreb, Dukljaninova 1 Reg. S. šf. 14001 1935. Ko prečitaš Kmetski list, dal ga prečilati tudi sosedu In mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 30 dinarjev. Trboveljski in prvovrstni splitski Portiand cement, nadalje prvovrstno banat-sko pšenično moko, debele in drobne otrobo, umetna gnojila, razna semena, semenski oves, ječ- Kolodvorska ulica 7 ZDRAVJE 02010053535300010000010202010023484800010048010101010001000100010101000100000002020100915353000100910223234802010201025348000248480002014848020101000201020102000202022353010223534802010000020100000201024802532301010002010123020101530201010202010100020102010102020123480101