Uto UQX. ft. 94 -------- __ LfnUjsuMt* Sctrttfc $• svvcnftra 19)6 *«*»*j* nsa* đsu> pppoidna, tvTi-nmfr aodaga m pramiira. — insorTi ao 40 peču mt A Dm a, do 100 nmt 4 Dm 2.00, od 100 do SOO ?nt * Dtn a, rećji inser&ti petit rrmtm Dtn 4.-* Popust po dogovoru, inaeratnJ dave* pooebej. — »Slovenaja Narod« relja mneftio v JngoelavtJI Dio 12*. ta taosemotvo Dio 25- RokopUd eo ne craćajo OKEDN1ATVO IBi CPRAVNMTVO LJUBLJANA, KiMfljOT* «■» M0v. & Telefon: Sl-22. Sl-23. 81-24. S1-2S ta »1-36 Podru to 10 •* MARIBOR ITtntoaiiiMvfi jrna 3b — NOVO aGESTO. LjubijansKa e. ttfsJon HM- GELJVi: celjsko uredništvo: Stni—nniyerjevm uUca 1, telefon &L tO; podiululca opravo: Kocenova uUca 2. telefon St. 190. — JESENICK: Ob kolodvoru 101. Poetna tmnitnJca t Ljubljani tt 10.851. Odločilni boji za Madrid: Nacionalisti zavzeli letališce Getaie General Varela napovednje, da bodo fašistične čete zavzele Madrid ie ta teđesr Madrid, 0. novembra. AA. Nacionalisti so včeraj ob 14.15 zavzeli letališče Getafe po močnem topniškem r>bstrelje-vanju. Miličniki so se dolgo branili, da bi zaščitili umik svojih tovarišev na krilu. Prej so še zažgali bencinske re-zervoarje na letališču in je visok črn dim prikri val njihov umik z letališča. Letališče Getafe je oddaljeno 13 km od Madrida ter leži ob glavni cesti. Po zavzetju letališča je general Varela pevabil k sebi novinarje in jim de-fal: »Lahko objavite vsemu svetu, da bo Madrid padel še ta teden!« Nacionalisti so zavzeli tuđi vas Al-corca, ki je oddaljena 11 km od Madrida Sedaj lahko s svojim topništvom prosto streljajo na ves Madrid. Pariz, 5. novembra. Kakor javlja nironHa Ra/ito. nnd.iljujpjo nacionalistieno čftc* tih raznih ođsekih fronte nevzdržno svoj pohod proti Madridu. Ogorčenje v Angliji zaradi bombardiranja Madrida London, 5. novembra. AA. Bombardira- 1 nje Madrida od strani letal generala Fran- \ ca je izzvalo v Londonu zclo slab vtis. Podcrtava se, da je mnogo bomb padlo v najbolj nađeljene dele mesta, ki nimajo nobenega strateškegpa pomena. Uradni krogi menijo, da taka bombardiranja sploh nišo upravičena in so naperjena tuđi proti prizadevanju ministr. predsednika Baldwi-na, ki hoče, da bi se državljanska vojna v španiji omilila. Vladno nadzorstvo nad poveljniki Salamanca, 5. novembra. (DNB) Komu-nistična vlada v Madridu je odredila na zahtevo anarhističnih in komunistićnih or- ganizacij, naj v bodoće vsakega poveljnika v činu kapetana spremi ja na fronto pose-ben politični komisar, ki bo nadziral njegovo delo v borbi. Velika vohunslca afera Bavonne, 5. novembra. AA. Po obvesti-lih rdecih oblasti je bila v BUbau odkrita velika vohunska afera, v katero so zapleteni dva tuja konzula, neki pehotni major, neki kapetan inženjerske stroke in ve« drugih visokih osebnosti. Vsi so izrabljali svoje položaje, da so pošiljali vesti nacionalistom, izdajali lažne potne liste in od-naSali denar iz Bilbaa. Ko je priSel neki angleški parnik v luko, so našli v njem diplomatski kovčeg, ki je imel navodila za vlado v Burg-osu. Vsi ti dokumenti zelo obremenjujejo aretirance. I>el krivcev je že priznal svojo krivdo. Nova madridska vlada Madrid, 5. novembra. AA. Nova vlada je sestavljena tako-le: predsednik vlade in vojni minister Largo CabeJlero (socialist), zunanje zadere dfl Vayo (socialist), mornarica in letalstvo Prieto (socialist), finance Negrin (socialist), prosveta Feroandez (komunist), pra-voaodje GarcU* Oliver (anarhistični sindi-kalist), notranje zadeve Galarsa (socialist, dek> Anastasio de Gracia( socialist >, kmetijstvo Iris (komunist), gradb? Hu«t (republikanska, levica). promet de Los Bio* (republikanska unija), industrija Joan Pciro (anarhistićni sindikalist) trgovina Jnan Ix>pez (anarhistični sindikalist), zdravstvo ffospa Frederica Monteseni (anarh. aind.). propaganda Carlos E*pla (republ. levica), brez portfelja Birujo Iru-ho (baskiSki nacionalist), brez portfelja ftnada (katalonska levica). Ogromen Rooseveltov uspeh Tako v reprezentančni zbornici kakor v senatu bodo imeli demokrati nad dve tretjini mandatov Ua&hington, 5. nov. g. Se nikdar ni no- . ben predsednik Zedinjenih držav dosegel | pri volitvah tolikega uspeha, kakor ga je . sedaj FLoosevelt. V repiezentančno zbor- j nioo je bilo doslej izvoljenih 288 demokra- ; tov, vso pa kaže, da jih bo prišlo vanjo še 40. Republikanci imajo po dosedanjem j Štetja grlasov nekaj nad 100 mandatov. j V senatu, ki žteje 96 ćlanov. bodo imeli : demokrati bržkone 75 mandatov. : Demokrati so si priborili tuđi veCino gu- j vernerskih mest v državah, kjer so bile razpisane volitve guvernerjev. Rooseveltov republikanski protikandidat Landon se bo moral v državi Kansas umakniti demokratu Hughstonu. i Pri volUnem skrutiniju so tloslej našteli za Roosevelta 23 822.472 glasov, za Lan- ; dona pa 14.835.381. Državni tajnik za zunanje zadeve Huli je izjavil v nekem govoru, ni£:i nj<*n rezultat naj bi bilo avstrijsko in maJžaj^ko priznanje itA-lijar»ke anoksije Abesinije. Glede na priprave xa to konferenco najrlašajo listi, da Mu6«olin?jev jjovor, v katerem je zag"ovar-jai madžarski revisionizem, ne gme prepre-etti sodelnvanj.i z državami M:il<* antant-e. Odločno ji» treba 7.avrniti tmli trditvo pari ftkega »Oeuvreac rav-navali še pocebej .ivstrijsko-Tiemski in itst-lijaneko-nem^ci odnošaji rn kon^no %e ma dnceč! načelni sponuzum o konkretnim na-firtn- ta froupodarsko otmovo Podutiavja. Priprave za Hor£hyjev obisk v Rimu Budimpešta. 5. novenibra. d. V političnih krogih pripisujejejo bližnji kon-ferenci zunanj-ih ministrov držav rimskega bloka velik pomen. Dunajskih posvetovanj se bosta pole« zunanjei^a ministra KanJjc udeležila tuđi šef kabineta Czakv in tni-ni-strski svetnik Backah. Po konferenei bo italijanski zunenji minister grof Ciano od-potovail za »tri ali štiri dni v Budhnpešto ter bo ob tei priliki obiskal tuđi mesto Siieged. Po odhodu italijanskefi« zvmanjega ministra bo prišlo do obiska regeni« Horh3r-ja v Rimu, ki mu pripravlja rtaliimaka vka-da si ja jen sprejem. HocthF &e bo mudil v Rimu več r+ katolicizrau. j*> sla. Izmenfava blaga med ČSR in Jugoslavijo Beograd, 5. novembnk 0b koncu tedrta ee ▼ Beogradu pričao razgovori med posebno češko«lovaško delegacijo in zatfopniki nade -riade zaradi gosppdai«kega nacrti »a irme-rtjavo bUga med Jugcrtavijo Ui CeSkoslp-važko. Razgovori spadajo ▼ okvir poslednjih sklepov goepodan&kega »veta držav Male an-taote. Delegati obeb vlad bodo raspravljali predvsem o valorizaciji preferenCiala glede oa devalvacijo češko«lova&ce krene, kar je zahterala naša vlada. Konferenca gtrvernerfev r^arodnili banle M A Praga, 5. novembra, p. Guvernerji Narodnih bank Jugoslavije, CeSkoelovaške In Ra-munije bodo imeli od 26. do 28. t. m. v Pr»-gi važno konfereneo. na ka-teri bođo ra-r-pravljali predvsem o devirni in valutni politiki držav Male antante. Rasen guver-nerjev se bodo konference ndelelfli tođ! generalni dkektorji omenjpnili zarođov. Nai uspeh na foto-raMtavi V BfMUttpeSU Bodimpeita, 5. novembra. AA. Na ^etrti mednarodni fotografeki rawtavi v Bndhnpe- £ti sta jogoelovenska r&zstavljalea Ant« T-'omić in Oskar KooijaoCi^ doNIa bronacto olajno. Postani In ostani Član Vodnikove drnlbe! 4 sporaznitme liste LjuhtjarML, 5. novenvbra- Ražen kandidatoih list, ki jih je glavni voli Ini odHor za volitve v 23>ornico za TO I ie potrdil in ici smo jih že objavili, je odbor vocraj potrdil se 4 kandidatne liete, ki so bale vse predWgane po sporazumti med interesiranimi skupinatni. V obrtnem o-sega sreza Kooevje in Logatec, z nosilcem Josipom kebekom, kl jučavničarakim mojsirom v Ljubljani, sa 14. voli Ino okrož-je, ki obsegA MariboT levi hree in mesio, z noailccsm Sojčccn Tv«nom, kipw»kim mojstrotn v Mariboru, za 15. volilno ofcrož-je, kl obsega srez Maribor de«ni breg, z noalcem FTttOom B ures em, urarskim tnojđtrom v Maiiboru. V tr^ovskem otfedcu je bihi potrjena kandidatna lisa zm. 1. volilno okrožje, ki obeega mwto Ljubljeno, z nosHcem Aibi-nom S na r k o i j e m: trgovcem iz L juH ja-ne. Rok za vlaganje kandid«knh list je potoke! 2. ooreinbi«. Po -n>Kki€fn redu m orfaKt uređivah pa imajo predlagatelji ki «0 vJoiili kMMfKktne liste zadoji dan, to je 2. novembra, pravico, da vložene kandidat-ne liste popwvijo «*i p« umaknejo ter ▼k>2e nove mm »fcer raorajo to »torKi ▼ nolcu 3 dni, torej do dane* 5. novembra. Gtami vdilni odbor bo sklepal o teh Hstah danes m jutri, nak*r bo *«kl>u6U svoje delo in obj«Wl listo vseh veljavnih potrjenib H«t. Še prej pa bo moral sklepati o vel)&vno9ti i luuvdidatoih H*t v ttstih okiožj*. kjer je bila vloiena samo ena kaodidatea lista ali pa dve. p* je biU cna lavrniona. Šale po sklepu sjUnrnega volilnega odbora bodo te ksTididatne Bste progtalene za izroljeiie. V otro4>ih. kjer je već kaadkfetrih IM. bodo odočili srreda voliloi. 3$ domaće poCttlki: Pisama JNS v Beogradu Glavna pisaroa Jufr**^'<*>*'iisk(> iiHcionaJ-ne stranke se j« nahajala do*l«»i v Kralja Milana ulici v palači »Dovanh;«. kalr>re la«i> nik je, kakor j« sna no, Nikola I zunović. Strankino kkI^vo »e je 1. t. in. i/'e'ilo i* najelo norr prostore v Komorski udri 5. kji>r je> bilo prej albansko pn>laniš*vo. Novi »trao-kini prostori so v blizini uuvrga (*kiipšl>e]av»ka pohtika< z dne 1. t. m. poroci; »Obla&t ]e lapleuila brošuri: Fr^u Erjavec »Za staro pravdo« in Junj hkoppc >Kaj ho-če kmeeko delav&ka ivfia«, (.Ivirij Skopec je peevJonim P rana lurjirvi-a). Ob* brošuri Rt« iz.4'.i lela 10^0 v I ?ite|j>ki tiskarni, k]nr a« je takrAt tiska! tuđi sorialistifnj >>aprf»j<, pri katerem je smieloral takrat %. Fran Br-javoc, sedaj referent ** t^norno šoUrv« r mi!iUlr>t\u pro-Tete. Vnak« ras^irJa.B|<> ali izposujanje teli l^o^nr j« propovedan«, sa kar opozarjamo zl;ts|i knjižnle«r}«^ 4a> ne brtdo pri>!1 uavzkriž z zakonom. Prepoved posezanja ktnent€tto£rafo& Ofa»i1<» bosan>kf> na^l^kofije »V'rhltonuJK: ol^javlja okrošiiico na«Ukof,i dr. Iraaa dar(> ća u prepovedi po*t*ranja kinematof^al«v. Nad^kof dr. <\ć se -klicuje pri tem ma. p»-pežern eneikliko >Vig. nv> tmkšnib. kj ne tAlijo ren*ka in raorain« ^ui«tva. Kakor «*« iairj«j« »e ImmIo i»j akotji nadškola dr- ^tarji'a pridruliH tuđi ruk •stali ^kof|e v JngoslanlL To pa }e nehaj dru^e^m... Ni še dolgo toga. kt» se je -Sloveaeec p*-bahal, kako nararn,^t sijajuo je ljagovm stranki zma^ala pri ol^hukib volitTi^ t Marenbergn, malo prej pa Je t p«s«bB«fa dopfs« toii] in tarnal, da Je v Mar«al>«rrtt ▼se nenuko in da v toni trgu ftoftk um mi-U v©ć 64oven>k<» ^ovoriee. 0 Koievj« m tmUi >SloTene>c<; ie ponovno p*H*l, da Uun SWv»«t-ei stalno naprt ^Wve-neec \e I i »to proglasi! ia nen**ko, in S*«e#»-ee, ki •« na tej listi kandUliraJi pa, sa — narodne isdajalee. Zakaj? Ker U 'ita mi nosila firme, ta katero «e peha ra*t*rr«4»i »Slorenee«! ZoZrmbihi tmđihof Uoadfutar za UorporgurttsUo uređHcv KatuJiška akcija ie \ Zairrebii afiraslils tečaj, v katerem ae naj uSpošobij* irst+Hiln akade-intki za Ka*>lf&ka akei]a je ««dai arejena ua •isa*f-ski po*Jl*4?i. ker je te edia« »»perika arWi-tev eUveike drnbe. S?. ere Pij XI. ^ w svoji eaeikliki opozoril a« ^ekke vaištvt korporaeij in pripor#fal na tej podlagi lr-pradnjo pomame inih ut*noT. Tašaja |e tmdi Katahške Akcije, da Tne«e v ***k sta« b*tji dsh, da s»e ▼*• spravi v sklad tak«, da mm bo 6tan stan« v»lk4 nego brat, da v*i 4e»»-jejo s\fvla^ kot wrou, da *e ned •eh«* ■« prizejo »n da b*do imeli vei dovolj o^Ja* kraha m ladovoljno^ti. V tem &mM*i aaj t#" rajsifci deiijejo rae4 narodom, aa bo ajjho-to delo rinlilo dober sad.< — S tem •▼•jlm gvroi^m •• je dr. Htepiaae icreke4 sa tak« zvaal korperarijtiki sjgtem, kaj* bo w jafnii^ll gotovo iCiudil© neflta'o p<«ZArnoati. Kmrđiiud Fmđhalber prilOfleria Beiiim. 5. noveiubra. AA. Hitier >3 vecc»j sprejei v OberSak^erga pri Berr.htesgadnu monakovekega kardinala^nad6kofa Faolbar berja. Po raznih poroci tih iz kaAoHflcetfa vira je kardinal proteetiral pri dr2aA*nem kavn-c^larnj prori uve»1M l*5?nih ?M na BavaT-»kem- ItanjoMrtti jedk aa M«M preeovedaa Risa, 5. novembra, b. Itaiijinaki !Wf! po-ročajo. da je od 1. t. m. prepoveilaiKi ipo-raba kalljajiakega jetDca na Maiti v rmk not&rskiti in njim podotmdi aktSh. Hametto italijan^čine »e smeta rabtta satno aogfefiS-na in domaji dia-fokt. kakor to dolova pt> seben dekrot. Sorzna porocila. Cvrih, 5. novembra. Boosjrad 10. Parla 20.9336, LotKion 21.2775, New Tork 435.128, Broelj 73^0, MHao 32.925, Amsterdam 284J5O, Berlin 175. Dunaj 77JS, (dl^5) Pra«a 15.40, Varftavm 81.75, Bu- Stran f »SLOVENSKI NAROD« fetrtek, 5. novembra 196& ?tev. 254 OgTO—» limdMi I V—.»hemJ-Uu. IUO jTlInll A H V t i\ | Ljubljana je bila napadena vctni] popomw mbo iniii ▼ajo ▼ •^mmm aMsm preo Ljubljana., 5. novemtar*. Sre&i n*m je bila iiiii*, odootiio imeli amo smolo, da je bilo včer&j v Ljubljani i*-reduo lepo ▼rtAiie, ka.kor naj**č ta leuUftk« napade-. Lopo vrcane je atunreč omogoCito napad na, Ljubijano in naša zadčitnicu me-g4a na« ni ščitila. &ato pa su na* morali vieti pod taSčito odborniki Odbora za za-aćito niesta in voja,£tvo. Vaja je dosegla najlep^i uspeh v obeh pogledih. >Sovražni-ku« se je posrećilo, da Je »zaatrupil« in »poruail« uajiiiajij poi Ljubljane, branikom nu-eta. je pa zopet šio vse po sreći in smo vsi lahko zadovoljni. Najniauj so pa zadovoljni mešćani, ker so bili aelo prikrajlani za nenavadno zabavo; skriti so ae morali vsnj v veže, &? že ne v kleti, odkoder nišo uicebar videli kJjub viemu prizadevanju. Zato jim moramo postreci i včerajtajimi vojnimi vestiai. ki bo vsaj tako tanimive, kaico-r one iz Spanije. Nedavno smo odnesli ćelo kožo, ker je mogla preDrnala *suvratna« letaia, zato ao nekateri upali tuđi včeraj, da napada ne bo, ker ga ni bilo tedaj, ko bi po njitoovetn mnenju naj bil. Toda tegu ni nihče trdiio verjel. kajti vojafttvo j# vstrajalo na cestah m tuđi stiažniki go o«lali na bvojili pro-stonh. oprtAmljeni z maskami. Baje so nas najneravaii na pa« ti ob 12.35. ko je bila Ljubljana že povscvm pripravljena na vojne gtrahot«. Ljudi se je lotevala nervoznoiit, v&em se je mudilo, da bi jih napad ne izne-nadil na poli, Veijdar se je mare ikoni u mudilo na opazovališua in ne domov, kajti tako lepih pnlik je malo. Seveda pa nišo vedeli, kje se bo koncentrira! napad ter jim ni priAlo niti na mi«el. da bo »glavna re£« na PoljanaJh. Ražen te^a so bili mnogi »pri-krajSanic tuđi zaradi tega, ker je bila Ljubljana napadena sele (A) 14.15, ko so bili že v službah in nišo mogli ostati na cestaJi. Opoldne je krenila mitraljeska deta s Po-ljau proti Golovcu in tuđi n;i Rožnlku so &e todaj pripravljali na napad. Na Pol ja nali je bal o-poldno najživahuejši promet, ker je bil v&*raj živinski t»ejf«n. Tuđi na sejjni-šču je bil stražnik opremljen % ma#ko in *ejrnarj>m se je lAčeln mutiti domov. Ob 13 je bilo srjmišče že &UoraJ poveeni praz-not kax se z^odi te redko. Ko je zagrmel na Gradu p>rvi topovski strel, na Poljanah ni bilo ve<5 nobenoga voznega prometa. Am-bro^ev trjr so tavzeli vojaki, bolnifiarji in hrantlci. V Marijflnl^u jf» bila reftevalna postaja, na dvorišnu pnslopja po^rebnega favrnia pa je bila tehnična ekipa. Takoj po prvtMn topovskom strelu je nastnl pravi pe-klfnaki hnip. pmneli bo topovi, peketa-le §o strojnice, klenkali zvonovi in tulile §irene — vsp ip hiln k.ilcnr tnrp« vlicti 2a. Vt\ uno ufitdali otio »JftlO« jeklaftjk trdtBDv, ki jin je veljal ta potdrav. Dtv« letal Je pri-letalo v kratfittu radu. V kltea ▼ akttpmali po tti in tri, in tkm od nkođa. UtoU so pribliioo 1000 m Tboko. kakor pad more laik preeoditi, a so se kmatu spustila pre-cej nazko ter zakrožita nad meetom. Poljane so bombardirala najprej. »Bombe« so zbujale pravo navdučenje, kajti bile to n«-kakšne barvne rakete, ki so pogasi jadrale na mesto, pr»j podobne tdagoelovu kakor smrtonosnifn botnbam. Toda tako »ino lahko opazovali set-ev »sovraznih« letal ter padanje »bomb«. ki so pušč&le xa seboj dolge repe kakor kometi. Vrste bcwnb so ozna£e-vale barve raket. Nekaj minut po bombardiranju so že pri-hlteli kurirji koleearji na reševalno postajo od raznih strani, nakar je stopilo v akcijo resovalno osobje Po prvih veste* w» ru^ilne bombe po *k odo vate plinovod in elektramo. človedkih žrtev pa ni bilo. todt drugi kurirji so prispeli ie z bolj £a1o«tniml vestmi. Prva referalna ekipa Je morala takoj odriniti. kmalu ji je sledila *e đru^a. Medt«m se je vojaSnic* savila ▼ dbn. kl je bil tako gost, dm je bila Poljanska cesta lAgrnjeaa v ueprodirno OMfflo. Vojaioica je bila skrita v dimu akoraj do slemena. Pokale so pa tuđi bombe, in ticer pred vojaA-nioo in na AmbroCevem tr^u, kakor da je šio zares. Dim je pregnal stražnika itpred vojašnice. saj maska ne pomaga tuđi oCem m je človek še bolj tlep v nji sredi dima. Vse to se je tgodiio v nekaj misutab in ie so pridrveli pred vojasaieo pasileki av-tomobili. Kakor bi mi^nil m je vipeia Ma-girus leptva nad streho Tojateiee. OaeUei so vneto >ga#ili«. Re^evalc' so prineeli v MarijaniMe dva »ranjenca« vojaka, eden je bil debelo obvezan. Na« to piti so morali tuda »unideval-ci strupov«; oblečeni v impregnirane pla-Sče, ki jih ne moTejo prodreti strupl. so od-rinili na Ambrožev trg. S seboj so vzeli klorovo apno In napltne table, ki bo jih postavili na vseh dobodih na trg, opozar-jajoe. da je zrak zastrupljen. >Sovražnik< se ni dal kar tako usjnati. Letala so kroži-la nad mcetom o-krog 20 minut, se potetn, ko jifc ni nihče več obetrel3eval. Na Poljanah so ae končno spustila zelo ni*zko in r strojnicami obstreljevala re*era!ce. Vaja je trajala priblilno 20 minut. Policija je poskrbela. da je promet r mnid povsod poSIval in da ni bilo na eeatah zi-jal. vendar so pa ljudje margfkje. k)er ni bilo stiražnika v blizini, t napeto p? Med bombardiranjem na Grada Na grajsktnu stolpu je bilo vse priprav-lj(%no zi\ alarm. Telefoni so neprestano br-ncli, z najveCju napetostjo snio poslušali obve«tila o kietauju sovražnih leta-l. Ze smo aifiiih. da *e bo bo^ražuiii uetratii! me^Ie, ki )e ležala na Dolvnjskem. Naša mogla res ni kar t#ko očih pripravljeni ta pomoft. Ko je bilo piebivaliivo ie potskrito in ko so vso ekipe za obrambo mesta čakale na pozive za pomoć, so se pojavili v visini UXX) m bombanierji. Obrambni topovi so začoli takoj bruhati ogeuj na sovražnika, strojnice so otaule s smrUiim zrnjem so-vražna letala. Sovra/nik je vrgel na mesto najprvo strupene bonibe. Kemijske ekipe so bile takoj v okuženih krajib s pripravami za doloćanje vrste »trupa. Sovražnik je ho-tej za^trupiti prebivalstvo z najhujšini vojnim strupom iperitom, ki raije človeku pljuča. Razkuževalne tekočine so unioeval« straseo ntrup. tablice nii cestah so pa opo-zarjale. da je kraj oku?en. Nekaj ljudi je vdihnilo strup. pad!i ^o, po vsem fceJefeii so se jim naredili tnehurji. strup jim je *a6el razjedati telo. Re*evalno moStvo jih je takoj odpeljilo v MarjaniSče. kjer je centrala zdravniške službe, in v ientjakobsko lolo. Sovmžnik jo metal na mesto irfigalDe bombe. Padle so na nebotiCnik im na vojaS-nico kralja Prtra na Poljanski cesti in na poMno direkcijo. Zeradbe so bfle takoj ▼ plamen ih. Ganilei pod vodetrom g. Furlana in PristovSka &r> bili z brizgalkami takoj v akciji. Sovm2n!fc je metal tu<11 rulilne bo.mbe. kl so poru Site do ta) đotenjski kolodvor. elektriFrr *in p1^*^*1 vode. vodovod, mnogo hiš v mestu. Tehniene ekipe so td-le t*oj na deki, redemle do tafcop—>e ^a- di, popravile sa. silo vse porušene vode. Delavci z vb&na potrebnim orodjem so iz-kopa val i ranjenee in smrtne irtve. Vse samaritanske ekipe pod vrhovnim vodfctvom dr. Mavricija Rusa in zdravnikov dr. Ahči-na in dr. Cibra so bile v akciji z največjo poirtvovalnostjo in ot> smrtni nevarnosti za tvoje življenje, med tem ko je sovrai-nik »ipal na mesto ttrupe, ogenj In smrt, med tem ko so obrambni topovi in strojni* će z uppehom odbijale napad« a zzaka. 6ti-rikrat &e je sovrainik moral uBoaknitl is obmo^ja topovekega ognja. Po 10 minutab g-a je topovska obramba pognala v beg*. Zvon v grajskem stolpu in nato RVOnOvt po vseh ceckvaib so na znanUi, da je nevarnosti koneiv Pomoćnik divizijonarja general g. Dodić je izjavil, da je vaja za aktivno in pasivno obrambo mesta uspela nad v»e prifiakova-nje. Cestital je tajniku odbora sa aašdko mesta jar. Tur+lu. ki je organliiral i#k> komplicirano pasivno obraorbo. General g. Po-padić. komandant artHjeriške brigade, je bil nad vse zadovoljen s svojim i haterijami, ki so odbile zračni oapad s pomoftjo kapetana Perovića. ki je vodfl vojaM del obramb« in s pomočjo ^tevilnih oficirjev, podoficir-jev in moitva. Bana je taatopal v komisiji na Oradu inspektor dr. Guitin. opravo policije name«tnik upravnika j. Pe%tevSek » nadsvetnik Kokalj. Banovinski odbor za za&ito prebivalstva (BOZAP) s tajnikom g. Hrvojero Majstrom in g. Jankom Bedra-$em tu o«tali^ii funkcionar ji so z veliko poirtvovalnostjo organizirali vajo, kakor todi odbor za zaJdito mosta (OZAM) t neumornim tajnikom Tnrelom, ravnateljem Sebonskom. odbomflei dr. Busom, ravnateljem Soncem. ini. Mlkličem. tehnikoin Mla-karjem. predseđnlkom RK dr. fettMtom M Ravnateljstvo leleznioe fš ta«topaJ g. dr. Joglifi. Poeebso so se iskacali aamaritani RK t nad«1nfitom Stnkom, banovintke «r»dnk>e kot Članice komlidrirt #*rp, tohnieoe ekipe itd. Vaja je tftrej napela izre^iio 1#po. prebi va!stvo se je ravnalo po pređpl««, pairv-na in aktivna obramba je bfla odliCna. LJu-*ije, ki to tvetovno vojno dotiveli, eo ie »pomnili na dn«v§ grote m strahoti z željo, da bi ne bfla nfkdar reaniea, kar kno v^eraj v Ljubljani vUMI ta **W1 kot fto-giMBB 9ra0Bi BaBHaj* Letalsk! napad na škof)o Loko ^kofja Loka. 4. oovombra Oanes ojtrog 15. j* doiivala dkolja Loka prvi letaPki napad, ki Jo Tmbudil med pre-bivaietvom veliko po*orno*t. Uza Polho-grajekih Dok>niitov «U £• prikazali dve lo-tali in •• aa^lo ApuŠČali proti mostu, ki jo bilo o napadu že obvežčooo. Zatutlle so to vamiško sirene, s »tolpa župne cerkvo pa je bil dan anak sa uzbuno. Ljudje at> rAti disciplinirani. Ulice &o bile namab prazne, okna *n vrata eo se zaparala, tako 1a niest-ni «trainlk1, vojaki in oroin-kt ni > imen kaj prida po«U Med tem «ta lutali ie metaH rakete in saznali.nekatere objekte. »Goreloc je pri bivSi Dennotovi čreelarni im pri eleik-trarni v Vincarjih. Na Meatm trg v dkofiiLo ka in pred cerkvijo v Stari Loki pa so padle ampule s eoLzavci. Cim je bil dan znak. da je nevarnost mi-nila, eo stopile v akcijo razne ekipe in od-delki. ki bo ugotavljali strupe, čistUi zastrup-Htne prostore, reJevali ranjance in ponesre Conco. jib prenaiali na pottajo za prvo po-mofi In ga»iH požare. Letali »ta bili delež-ni kovcentričnega ognja stro^ik, ki so bile ratmeUene po v*eh okoliSkih sriiJi'h. Prvo prerikuinto je tedai fekofja Loka dobro pre-fita^a, pač pa se zdi. da bo treba prinesti več jasnosti med objavo prihoda eovrainib zra-koplovov In njih odhodom. Udarci na eno stran zvona so si brli Ie preveČ podobni. Plesno sportni klub Ljubljana 5. novembra. V Kaziini je imcl suoči Plcsno-sportpi klub izredni občni zbor. Po poroiilih predsednika g ing. Husa, tajnika g. M. Seuniga in blag*joLka q. Kende, je b\\ do-sodanji odbor PSK deloma izpopolnjcn. Izvoljend so bili: za predsednika ponovno g. rng. Hus. za tajnika g. M Seunig. za blagajnik« g Kcnda ter poleg njih še gg. Vojska. Lombar. Pretnar in gdć. Morano-va, za proglednika računov pa g. V. Seunig in gdbč. Rup^ukova. Kot klubski trener je v odboru seveda tudd plesoii mojsAer g. Jenko- Mojater g. Jenko je porooal o doseda-njem razvoju pđesa v Ljubljani in o na-črtih, ki jih ima PSK za najbližjo bodoč-nott. Ljubljanoki plesni pari uiivajo po lepih uspehih g. Keih obe državi morata menjati plesalce in druga drugi ne tekene pošiijati najboljSe pare. Čim bo tudri v Jugoslaviji ustanovljena zvoz* ple*no-*portndh klutvov, kar wt bo zgodilo že v najikrajšetn času, bo tuđi naša država vstopila v med na rodno plesno-»porlno zvezo FIDo, ki ima svoj sedel v Pragi in pri foateri so včlanjeni vsi evrop-aki plesno-sportni klubi. Iz Celja — o Zaolaotvo prodavanje; Krajevni odbor Jadranske straže v Celju bo priredii drtvi ob osmih v riaainici mefićanake iole predavanje kot spominsko proslavo 31. oktobra 1018., ko bo aaplapol&ie na ladjah na Jadranu naše aastave in ko je a tem pre-alo v la»t tuđi naš« morje, ki ga moramo M danos brmnitL Drevl bo predaval publi-dat g. dr. Branko Vrćon iz Ljubljane o 9Jugoalavijl in najnovejaem razmerju ail v ftradooemakem morju«. — o Vollk ametDlakl dorodek za Celje bo taaeart, kl ga bo prirodu draidanaki go~ dalni kvartet v sredo 11. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Ta aloviti godaloi kvartet bo izvajal godalni kvartet znaneja fllovenske^a skladatelja L. M. fikerjanoa, Beothovnov kvartet op. 127 in Smetanov modalni kvartet v C-molu »Iz mojega življenja«. Predprodaja v?topnic je v knjigarnl K. Gortćarja vdova. — c Upokojeno oeiteljstvo Iz Celja In ohoiicii so bo sestaio v suboto 7. t. m. v proctorth Nabavljalne zadruge đrž. usluž-bencev v Praiernovi ulici v Celju. — c Prvo streJake tekme celjske sokolske tope so bodo pricele v nedeljo 8. t. m. ob 9. dopolđne na vojaSkem stre^idču v Celju. EK»**j J« priglaitoih 8 vrst. BraUka društva naj se po prihodu vlaka takoj pođajo na strelište in se javijo poroćnku bratu Tkaloscu, ki bo kot župni strelski rafsrent vodil tekme. Društva, ki bi morda ne v«-dela, kje je streliSče, naj krenejo pred Narodni dom, kjer jih bo ob 8. zjutraj prtča-koval Župni prednjak In jih nato povede! na streliflče. Tekmovalc bodo vrste kakor tuđi pooatneznlkl ln sieer v treh pololajih: le*e, kleče in stoje. Posameznfki odđajo v vsmintm polotaja po pet strelov. KarsMaj takmuje lete z naslonom in brez naslona poJke ter odda v obeh poloAajih po pet 1 Iz Trbovel] — Občinftke v^itve v Trb*rrlj«h. V torok je pc#je4a uprava tokajlajt obdlM nalof kr. bausk« uprave, da pripravi vm poovb-no ta obdteftk« volitve, kl bodo v trbovolj-, ski občini t nedeljoi 6. dtoembra. Kakor Lnaaot Jo pri zadnjih obfibiskih rotttvab, ki to bil« pred 3 !rti. zmafala Dolavsko-kmetako-obrtna lista z ooaflcem f. Jako-boa Klenovskom. V'ss kale, da bo •pora-zuffi, ki to fa takrat sklonile skupine, ki so »ostavilo DeLavdko-kmattko-obrtno bV sto, potrjen tuđi za sadanje volitve, zaradi česar ni pričakovati bUtvenih spromomb pri upravi obćine. Po v»«j priliki bo postavljena «amo ena UtU, t j. lista ffotpo-darske koalicije, ki je •edaj na upravi ob* čine. — V zvezi z razpisom občinfekjh vo-litev razglaba uprava tuicajšnje občine. da je votMni imenik raz^rnjen v občinskom uradu med u radnim i urami vsakomur na vpo^led. Popravki volilnegu imenika se morejo zahtevati samo še do vštete^a 19. novembra u 1. Glasovati bo mo^rel samo oni. ki bo v volilnem imeniku vpisan. Vo-liSč bo 7 in sioer v občinskem uraduT v dežki in dekliški osnovni §oli v Trbovljah, v Delavskem domu. v deški in dekliški osnovni doli na Vod&h in v Čakainiei za-padnegR obrata. — Letalski napad na Trbovije. Včeraj popoldne okrog 14 ure je protiletalska opazovalnica n*g Sv. Plenirid javila z zvonjenjem, da se od Ljubljane bližaj© ao-vnažna lutala« Tukajšnja protiletalska obra«nba je stopala nemudoma v aikdjo-Z zvonjenjecn v tukajšnjih cerkvah in i sirano na Gvidi je bdio prebivaUtvo obve-ščeno na biiia-jo&o se zračno »nevarnost«. V rudniikem aasil&kem domu na Vodah se ic koj po alarmu zbrak) mostvo protile-takike obrambe z vso potrebno opremo m enotornimi vozili. Tako pripravljen« »o obrambne in reSavalnc ekdpe pričakovale letalski napad. Nekako pol ure po alarmu so se pojavila iz seneri Zagorjp •ovra.ina letala. ki so preleteda trboveljsko dolino od Vode do trga, kjer to začela me'ati bombe. Prve požarne bombe (bele) »o za-cele padati med naselbintmi pri gostilni Škrat, ne »sovražndk« metal samo požarne in samo eno rušečo (rdečo) bombo, ki nišo povzročile posebne škode, je bila akcija reaevanja in ftisćenj« na kraju napuda hitro konoan«, ter *ranjenci* oddani v bolnico. — Ta vaja j* pokazala vzorno disciplino prebi valova, ki j« v poln! meri vpoStevalo pffedp^je glede obrambe pred sovraŽTrini napadi iz zraka-Tuđi obrambne ekipe in rešcvalna moStva 9O bile r*ovsod na mestu in so pokazale velLko spretnost in popolno pripravijenost za to velevaSno službo, kar je pač tmijvcJ-ja zasluga vodstva pro^iiletalske obrambe, ki je svojo ngo tuđi tokrat vzorno re-§ilo. — Vse nar očni ke naSega lista, ki eo s plačilom naročnine v zao6tank u, prosimo, da zaostanak zanealjivo poravnajo vsaj do konca tega me&eca, ker bi jim sicer žal primorani po 1. decembru list u«taviti. — Koča Slov. planinskegs druStvs ns Mrzlici (1119) m) jc dobro oskrbovana tuđi preko zime. Stari bukovi gozidovti ravno v tem času ker gore v pestrih bar-vah. Z vrha Gpar minut od koče) uživaš obsežen razgled po Zasavju, Savinjski dolini in na belo odeto verigo naaih alpskih velikanov. Vsa pottt so dobro markirana. — Letošnje jeseni je «ne# že trikrat po-belil vrhove naših planin, z4atti je na Mrz-lica ležad nekaj dni, laiko da jo je naša mladina obiakala s smućeni in 4ako otvorila zienskospartno sezono. Zgodnja letošnja zima daje upanje, da bodo naši in tuji smučarjii priiH v »aših p Lati i na h v po I ni meri na svoj ra^un, aaj je že sedaj na-po-vedanih v naiih plati'iauih već veJakih smuca rakih tek em. — Cene masa naraćčajo. Te dni so tuka janji mesarji podražili m«o ka 2 Din pri kg. Podražitev me*A gotovo ni na mestu, »lasti pa n© kar za 2 Din pri k£. saj cene živini v zadnjem 6asu nišo poskodil©, vsaj v taki meri ne. Kakor poToSajo da-nes hrvatski l»ti bo cene svinjam v Slavoniji zadnje dni jKulle za 1 Din in veo pri kg. zato je pri ča kovati, da se bo poceni-la tuđi mast in slanina, katere c«na je v zadnjem ča6u prav tako poskočila. — Pokrit Je kanala v OlobuSaku. Te dni so »aeeli ču u U in prekrivati potok v Olo-bušaku. Čišćenje in prekritje tejja poto-ka je bilo res že akrajno potrebno, gaj so od-[j*ulki v njeiu *la«ti v vročih poletnih m«-sacib širili neceosen »mrad po bližnjih rudarskih kolonijali in obrtnih naseJbinah ob potoku. Metalo pa se je v ta potok, ki je v poletnih mesecih »koraj docela usahnil. vso mogočo neanago od najostudnejftih odpadkov do pepela in tmeti v«eh vr»t. Zato ni duda, 6e •« je tupatam pojavila k sreči manjnevarna epidemija, pa t*e je ugibalo, kje je le^Io bolezni. Pri rztoku potoka v Trboveljsfiieo pa so ae kopali oteoci, ali pa so fenske pral© perflo. S«<1aj je ofv čina tuđi s tem umaianim frrabnon napravila red s t^Oi. da ga je očistila in zaradila velik pokrit kanal od izliva v Trbovelj-*5ico sfcozi cei (HohuSak do v^nožja Kleka. S tem bo metan je odpađkov. papela in >meti v potok onemogo^eno. smrad izpred kolonij odstranjen- o-benem tuđi nevamos* kužnih bolezni. ki je bila ria»t! v potetn ' m*»i5f»oih v te) okolici *elo Telika. — 2fv|jenfo si Je konusi. VČerai rhi-.) nnšli n* drev«u hltzu oo^tilne Vid v Lok»h obetfenega 2«earja Ludv^ca, « poseMnika is Retja. Kaj je pogrfV> cW. dega 'Tsfljatija v sssst; Js trJko dagos4a- Nokatart trd«, da ljubosuu»o*t, 4ru«j wf pet, da domiaca nesoglasja. Po vsej prilliu p» ai i« siv4j«nje kooeal v tr*B\*ni doAev-ni iansn. Kino Siika: Moj najlep^i dan. Klas Mo^e: Nevidni ciovt-k. Klas K^^ljevo: Sve-t ee Aprtucntaja. Ob*ni ihor SK Poli« oh »7. i»rj S'amUm. DE2URNE LEKARNE Dane«: Dr. Kmet. Tyi^eva ^e*Ui 4a, Trn-koozy ded, Me^tni trg 4 in LT*tar. fteifnb:]'-Kova ulica 7. Iz Ptuja — Jadranski dan 31. X. prosla\ i tuk j-snji krajevni odbor »Jadranske straže« afleupno s PJS ffimnazJje v M>b >to 7. t. *r\ ob 20 uri v zg>rnjih proslorih Narcdne^n dama. Narodno iavedno občinstvo na «e te protlave polnoStevilno udeleži N'stopni-ne ni! — Na državni cesti Maribor-I'tui iz-ravnavajo v odseku Hajdino ovinek, bo rnatno ublažen. Ravn.) tako bo zniino znižan klanec pri Majd:ni. — Pr>hoM irkupil x nožem 25-letni Franc Peteik, hlapec. ki je dobil težko rano na ulavi in je ob'ežal nezave^ten. Našli so 5a še^e nasle«. Od tukajšnje^a areskesg-a naČelstva je premeSćcn ^ srre-skeanu na^elstvu v Kočevju g. pristav Jare Andrej. Z cdhodom p:. Jarca izgubi pevmhi zbor Gl&sbeaie Matice odiičneg* pevca. G. Jarcu, ki je bil tu zelo priljubljen, želimo na novem služlbenem me*tu obilo areče in zadovoljstva. — Na sTObovili. Kljub temu, da je za prazni^ Vseh arvetih vess dan deževalo, je posetila mašto in rogtyznlško pokopali^če velika množiea. ljudi. Grcbor/i so bili leOj. Dober-dob . . . !c — Raiambol avtotnobili«tA. V n«deljo zjutraj Be je pripetila v vaši Spuhlje te±-ks, avtcJttnobilaka nesreCa, ki pa k sreftl ni zahtevala ćlove&klh žrtev. Na o^trem ovinku na državni časti je privozil proti Ptuju tovorni avtomobil tvrdke Relnhardt is Koprivnice, v naaipTotnl s-meri pa o»c*>-ni avtotnacbil g\ Drag-otina Cekada iz Slo-venJgTadea. Nesreća je bila nelzogiboia ln že sta se zaletela avtomobiia drug v dru-gega z vso silo, tako da je osebnemu a>-tomobiUi sprednjl đel popolnoma zraećka* lo in je bil za nadaljnjo vožnjo re->pa:x>-b«n. Tovomi avto pa je ođnesel Ie maleni ostne po&kodbe. Orožniki so ugotovili, da ne zadene nikogar krivda ln je pripisati nesrećo zg:lj nesrećnemu nakljuć-ju, zlasti Še, ker je bila c&sta zelo blatna — I>ržavnl mo»t v Ptuju na desni strani struge Drave popravi ja jo, kjer izr.e-njavajo mostnice in tlak. Poartavljeni ao varnostni zna-i rad] previdne vožnje ča« most. «»----------------------- Petek. 6. nr»Ten!hra II: §or»ka ura: Korb*tni g'msk eporti (đia- log. votli .Tanko Aiherl), — 12: Odmevj ti naših krajev (p!rn5?e). — 12 45: Vreme. po ročila. — 13. Ča«?, spored ol>ventila. — 13.15* Operetna gla>ba (radij^ki orike^ter}- — 14: Vreme, borza. __ 18 Ali danaStif« družina ^e vz$jaa otroke ^sdc. Srefka La- bernik). — 19.2Q: Pe^mi fpojo Luc'enn«* !looyer), ploiće. — 18.40: Franro*C*^a (c. đr. 'anko L#benV — 19: f"«s vr^me, pofoftf- *. »pnred. obveBti'a — I9.B0: Nac. ura — ,)50: Zanimivopti. — 20; Rezervirano «a renos. _ 2- f",'."*, •. :p:;u* »^rtjila, spo- ed. — 22.30: Angle^ke pioW«. — Konse DANES PBEMDERA I LEL DAGOVEB, WQXT BOBOEE* MARIJA PL. TASNABT, P£TER BOME PreokiMte ti vatopntee v predprođajl Poslednji akord Danes v Elitnem kinu Matici! Prekrasen film pretreaujoće ćlove*ko usode: Največja filmska umetnlna letosnj«* sezone! Orfcester in zbor solistov berlinske drtavne opere izvajata Beethovnovo »IX. simfonijo«, Handlov oratorij »Juda >fakabejec«, Caj-kovskega Nussknacker-sulto! Stev. 254 »SLOVENSKI NAROD«, *errtek 5. novembra t9«L Stran 3 DNEVNE VESTI — Div. gen. Petar Xedeljk4*vlć-novf pretHednik ĐAnufcenja atnoferjev Planira Dosedanji paredsadnik USP div. gr«- Ra-dtsavljevic je bfl Imenovan za pomoćnika, komandanta armije v Zagrebu, nuli četar Je avoje me^to kot predseđnljc Planice od-ložil. Sedaj je prevzel meato prrrtMMinlka novoimenovani inspektor k*s jenice, fon. Peter Nedeljković, dosedanji komandant divizije v Ljubljani. G*a. Nedeljkovlć Je dcber znanac naših wnučaxjev ter je ao-deloval z našim zimskoAportnizn avosom za uvedbo amućarstva v naao vojako te pred 12 leti tn vedno z veli Klan »fi^inn-njem spremljal razvoj amućarstva pri na«. V ča u, ko je bil komandant vrbaake divizije, se je z veliko vnemo lotil propagande smučar-itva v vrbaaki banovini ln doeegel prav izredne uspeh e. Brez dvoma bo Udruženju Planica posvetil vae tvoje odliftne ipoeobnosrti fcn pripomogel s ava-jiin delom naši Planici do te lepših uape-nov. — Izletniški r'aki ii Prige ln z Dunaja bodo voz li prihodnje leto na SuSak med leto-viSko sezono vsako nedeljo. Z Dunaja bo po-dal;;an.jeni pro^e od Sušaka do Splita in Dubrovnika. Danc-s posleđnjiđ Milldckerjeva opereta DHAK PROSJAK Carola Hohn, Johann Heeaters ln Marika Rokk Premiera največje filmske umetnlne sezone POSLEDNJI AKORD UL DAGOVER, WILLY BIRGEL, MARIJA PL. TASNADV BERNU. SHAW v iatiri P Y G M A L I O X Jenny Jugo, Gustav Grui)dgenfc — Spor med zagrebfckimi xdravniki in OUZD. Med zagrebškimi zdravniki in OUZD je naatal spor zaradi nateiaja za cuesto rentaenolcvaa pri Okrožnem uradu. Zdra\ niska zbornica zahteva naj naene»ii OL'ZD vsaj dva ali tri zdnavnike. ker ima eden preveč dela- Dr. Bresanu so morali Amputirati roko zaradi napornega deU pri rentgenskih aparatita. Poa'edica spora je prepoved utfeležbe zdravnikov v natečaju-Razpisana s'«* bila že dva natečaja, pa sta ostals oba brez uspeha. — Zakon o hranilnicah. Po zadnjem osnut ku zakona o hranilnicah »rnejo hranilniee pla*:ra'2i vloljici, v eakoat in ree*kont menlc v zača»ne naložbe »rvobodno raz^položljivih ćre^l-^te-v na obre*tovanje pri ja\"nopravnih denarnih zavodih, v naložbe na žiro račun pri Narodni barnki. na čakovni ra^un pri Postni hraniluici ali Državni hipotekarni banki in v nakup nepremicnin potrebnih ta poslovanje hranUnice ali Če je to potrebno, za zavaravame hranilnidnih terjatev. V dol-goro^-ue po*le. v nakup pap:rj»v in poeOjiia na ročno zastavo in dragocenosti se labko plasira najvee do 2O°/o vlog. v naiožbe pri javnopravnih zavodih do 15%. v kratkoročna po«] ure pred začetkom izpita v direktor-jev: pisarni. Zakaanele prošnje kakor tuđi zamudniki pr.deio v poštev Sele sa prihod-nji izpitni rok v aprilu 1937. Posebna ob-vestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. Izpitni odbor. — Dclo dobe. Borxa deli v Ljubljani -•prejme takrj trjo skep potnika, kovi-norez^lca (frezar) rica-ja 'I2e vcč s%o tisoč Din. Polžr izpod 20 gramov nišo prikladni za izvo«. — Vrtme. Vreneask« napoved pr*vi, 4* bo obia-ćno. s^remenl>ivo vreme V£*r«i im nakoliko deievalo v Splitu to na Ribu. Najvišja temperatura j% wtk%HU v Splitu, Skoplju in Sarajevu 14, v Beogradu 12, v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu 10. D*yi je kaz«l btftHneter v LjubUtm 765-5 tem* peratur« je maiala 4.6. — S tekiro oaa#denl Mat« Stepinac V6ar»j no poroćall, d* je bil v Kraiiću napaden brat zagreb&e^ n»dikof*-ko*-djutor« M«to Stepinac Nap«dU st« ^* Drago4in m Vaieotio Brebifi Prvi za je ozmerjai in ko ga je Sttpinac vprati. «a-k*j ga zcnerja je pogr«b jib v Svico. Prodali ao jih 100 do 120 I>n par. Lov je pr iva bil rudi mtiogo r*dov*ds«fev Iz Ljubljane —4i Novi avatrijaki g#o«r«iiu k«oaul v LJubmoi. V torek je prtvzel vodstvo tv* •trijskega konzulata v Ljublja iz rok dosedanjega gareot« konzularnega 'ajnika g Franc* Ziigleri« novj generalni konzul g. dr Hcibert Scbmidt Pozdrav jamo no-vcga konzularnega zastopnifca *o«^dne države in mu ielimo 6im prijc*x»ejie bivanje med nami. —Ij Hxun m Je podratil S 1. novembrom «6 je tuli v Ljubljani. ka,kor popre-je ie v Zagrebu podraJtil kruh, in sieer veli vrat za 0.50 Din pri kg. Peki so po-draJUU kruh, kor je po^^oćiU cena moki pri iLf t% pred 6 t«dni sa 0.80 Din. Ker so flfpocetka mislili, da je p^draiitev moke le prehođnm in đa. bo ie pravotaano intervenirala oblast, niao hoteli ie prej podraiti kruiia, maxveć so ga podražili Sele elaj, ko so ostale cene moki stabilne. Kg be-lega kruha stane »daj v Ljubljani Din 4.50. polbelega 4 ta 6rn«c« Dta 3.60. Trt-ni odsek zagrebike ob&lAsfce uprav« pa j« nastopil proti podraiitvi kruha in pe i .o te morali uidoniU. —lj Vterajinjl ttvlneki sejem ni bil posebno živahen, kakrSsni so pač zadnje čaše sejmi. Doeroo goveje Shrtne je vedno slab. Včeraj je bilo prignanih samo 46 vclov in 15 prodanih. Kupci ja torej ni po-sebso ovetela. Krav je bilo prignanih 53 in prodanih 16. Telet je bilo 25, prodanih je pa bilo le 15. Konj je bilo pritfnanlh nekoliko već kakor na prejftnjih sejmih, in slcer 164, tcda prodanih je bilo samo 46. Zoačilno je, da je bilo prodanih 30 konj za zakol sa izvos v Avstrijo, le 16 jih j« bilo torej prodano med kmetl, cd-nocno med konj »kLnl trgovci, isredno mnogo je bilo naprodaj praSi>fikov zs. re-jo, ia sicer 8M, prodanih pa ni Ml-> niti polovico, samo 150. —IJ Dvonadttropna hli* sfdjl na leae-nlh oporatL Zadnje caae ni v Ljubljani mnogo velikih adaptacij. Pc«ornoet pa zasluži adaptacija pritlićja Hedtetove hiše v FraafiiAkasjki ulici. PritUčni obodni zid so povaem podrll, da hlia aloni na samih lesenlh oporan. FranCJi antika ulica bo kmalu dobila za trgovino taktw> pamen, kakrAoega ima eoeedna Preiernova ulica, ko bo m«d obema ulicama pa aža in ko bodo podrll ie oatanek ammoetaaakega zidu; zato je razumljivo, za^aj prezidavajo pritlićje velike hlAe v trgo\-ske lokale. —IJ Orebnlea Pi»ateljekega podpornega druitra. Društvo meoda ne obstoja več. Grobnica, kjer leS« oatanki za atoveneki narod 2a*Wifcia mol, kakor AJtkere, Levst^k, oba Raiča, Rutar in drugi, je v tako žalo^t-nem stanju, d* oas mora biti po pravici eram. Ograja »e Se koma] «kupaj drii. Napisi ražen enega v*i obledelU da ao koma] čitljivi. Ali ee ne bi inogal osnovati odbor, ki bi preskrbel prenos te grobn-ce na novo pokopaliSče? Potrebni denar bi ee že aabral, ^amo začeti je treba. Čakati, da se bo na tem starom pokopahiču ziial nekak Panteon nima v današnjih ia*lh sm^la. Naj «e torej aekdo k>ti te naloge —-IJ Smulka t^lovadba SPD: Predno gre s!nuč^ar v zimsko naravo, je potrebno, da si utrjuje miSice, ker sicer Čuti utruje-nost in noprijetne bolećine v miSii«vju Poleti, o pri nas ni prilike za smučaaje, postane človejc okoreo in trd za one gibe, kl o potiTftbni pri smuku. SPD priredi tuđi letos enake kot prejšnja leta srnu^ko telovacibo, ki je priporoCljlva za vse vrste srauCa-rJev, t. j. za*etnl>e in iavežba-ne sroučarje. V^ak peteic od 19.30. ure dalje in to ekozj osem tednov bo v telo-vadnlci n. državne realne gimnazije redna muika, telovađba SPD. Prva tel:vad-na ura prlftne se^aj v p©tei< dne 6. tega meseca ob 19.30. uri Prijave sprejema pisama SPD Se dan os in jutri do 1?. ure, jutri v petek pa tudl pred telovadno uro v telovadnld n državne realne gimnazije. —lj Ne pozabite oa danainjo premiero filma »Posledn)! akord«. El'.tni kioo Matica predvaja dane* »Po^lednji akord«, film. ki »i je po vsem »vetu pribori! največje triuin-fe ter prejel najtolj^e oceae in kritike Ča-sopisja. Kakor v pretek!) seioni »Mazur-ka<, tako si je >Posle4nji akord« v triuni-falnem poletu o*voj;l v€f gvet. Vsebiaa. in-?oenacija. režija igra najbaljSih igTale-^v — krafna jlasba oesin-rTnlh fkLadate'jev B^et-hovna, Cajkovske^ii iu Handla — vse to *e je spoj'Uo v e-no n«»raz4ružno oe!oujf ki pr^viame g^ledake in zapuca pri &l€her nem g"lobok nepozaben vti*. K-ikf«r pri »Mazurki« srečaaio tuđi v *Pofie tiMCj oMinatvn, naj pohiti z nabavo \»:opn:o k^r j- ta dan«*« le še malo vstopole n.t razpoi'^vi. —lj DatarodeinoSt ali •ocialuj krb? Ni-mamo proti temu r,t\ ce m^u> \krbi za reveže. Hoćemo »u e ameniti. ka-s.u je ertvar t dobrod«loc**jO v prnkfru \ trgovine in raue urade prinaja »*aJc petek nebroj re-veiev -u tuđi lakiu. zi ni*o reveii. Toda kdo naj to doieae. Kekaj morasno darovati. Če .dajemo po 26 par. .»e (azdeli v-^ak tedan do 40 Din, torej »koro #Xm) Dio na leto. Naj boljie je, Če &e odkup^ na mag^iratu, pla ča i morda 100 U-a ja or^iavpo reČež pro-ftilcu: Mi «nio že dali aa magistratu, pa je za takega stvar opravljena Ali ti ljudje ne pomifi-i-">. da ima le'o 5*2 teilnov ter poletu tak em ni^o plakali t^ti 2 Din na tedeo in od tega naj revezi žive. Uvedf»l naj bi t^ *ocialoi davek, ker horaitva tuđi cajve^ji aaredi ne uioreju oJprjviti. Daru.i^j;> oaj i>a v«lt ne sanio nekatrn t;>igi j^a ^irazm^rno remaio aL t^koro niC. —lj KrošnjarstTo. L»an za dn^ai inora-jo trgovci prekrižaain rok gledati. Lako «e kroinjarstvo kljub vsem naporom in obiju-bam danim Grešni]u nemotoma tn vedno bolj širi, tako v me*tu kakar tudl v okolici. ICro&njarji pro^lajajo todi blago za zim »ke siiJcnj^. V«iak čas lahko vid^S tak*ga go*poda * kovčegi. Nih£e ga ne moU. Govo rilo &e je o slogl jiad trgove; in obrtnlki, veikrat fujemo tuđi nekdaj tako slavno se-« n. pr v viraždiritskpm »rezu izdaji ako-'-: 500 do voljen) kr*i)jariem Saj *e ćelo vi5ji uradniicT ki bi morali *amt biti čuvar-ji reda. kupujejo od kr^njarjev v uradili. —lj Sv. Fetra cf«ta je za p rta med Res- ljevo ln Vidovdansko cesto Nedavno «o po-ložili v tem đelu ceet« elektrlftni kabel za izmenični tok, zdaj pa priključujejo h kablu posamezne hišne napeljave. Cesta bo zaradi tegra še nekaj časa zaprta Zadnje case je sploh zaprtih mnogo čest v mestu pred-vsem v južnem delu. n. pr. Cojzova, Ašker-Ceva, del Groharjeve. Gorupove ln Emon-£ka. —lj Predavanje v Sokoiskeni domu v fttftkl. Jutri ob 20. bo v SokoUkem damu predavanje t>r. VuCni a o temi »Zima*i porte. Preda^'an*1! b3 sledil film >Moj najlapžl đan^. Zdravo' Prosvetnl odsek. —lj Prvi komorni koncert letečnje «e-zone bo v petek, dne 13. t. m. v veliki FiibarmoniftTU dvorani. Koacertni apored izvaja godalnl Vvartet Iz Dre^dena, kl Je na glasu kot eden najboljših evripskiii kom omi n kvartetov. ie vaelej, kadar je igraj v naiem meatu, je vSbudL največje zanimanje in iploiao pooornoet. Začetek koncerta bo ob pol 20. uri. Predprodaja vstopoic v kn^tg-arui Glaabeoe Matice. iu_ Obeni zbor SK Polla. Danee ob 17. "bo v lovski eobi reetaviacije pri Slanii**'u na Go*pošvef&ki re«ti obihni zbor Polla. —lj Predavanje SPD bo v pooedeljek 9-t. m. cb 20. uri v dvorani Delavake aibor-nice. Preda val bo g. I. Bu£er: O obrazih grora. Predavanje je »vojevrstna. Predava-telj hoće prikazati g-oro v solneu, goro v negu, poleti in pozimi. Zajeti hoie vse posebnosti in rasaclikosti, ki izpreminja-jo poflei na g'oro. Predavanje spremlja o roj 7O diapozitivov. Vi.topnice so na razpolayo v piaarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/1. —lj >*a|ftlavnejii peree sveta Benjamino Gigli bo pel od jutri v kinu Mo*te v znamenjem fi^mu »» pozabi me*. Dejanje ee godi na velikem razko^nem prekooceanskem parnLku -Bremen« na poti v Newyork. V teoi filmu na*topa tuđi Magda 8cbo#ider. Prvi in e.ilni film tega elavnegi pevca, odi-aega priznanega Carufrovega nafilednika, je epreje-la tuđi Ljubljana z največjinj zanimanjem in tako ni nobenega dvoma, da bo pri-vabil tuđi v kino Mo*te veliko množJeo pri-iateljev lepeza petja. —lj Esperant ki tečaj otvori jutri zvefier ob 20. v hotelu Metropol esperantako dru-Ftvo ^Zelena zvesda«. Učnina niska. —lj Pia&rna Bolnts^e blagajne me&tntli n^mMćencev ljubltan^kib s« nreeU dne 5. novembra t. L iz doseda^jlh prostorov na mestnem p-glavarstvu v Beetho\-novo ulico št. 7/1. —lj V petih urah *«• aauAite vmp naj-vasnejše pleae edino v plesnem sav vođu ! »Jen^^or. KazJna. Posebni po*i}t za pcx^«- ; m«znike in družbe t&r taformucije daev. no od 11. do 13. in od 15. do !9. ur*». i —lj Arefirani cigan!. V Ijubljanskem po-lici<3kem okoiiSu je bilo včeraj in dane« aretiranih več caranov. kf so nađlegovali ljudi po hi*ah in na. ceatah. Med njlmi je bil prijet i\ivkLh so na511 tam tuđi več žensk med nj*mi knrmj 14- letno Irmo i. iz okolic« Semifti k io bi!a na najboljSt poti. da na ljubljanskim Inu popolnomav propade. —lj požar v Gr©fpor*;fcftv| ulici, v če**-vi htSi v GragorčiČev? ulici ie nas^-sl da-nes ponoći potar, ki bi bil laVio u'o^.a. polu. Goreti je ia^ek> v Janeti^e^i knji-gove^ki delavnici. Na p^žar • jv>zr>>'j«ni ga-silci ao odhiteli v Gregorf'^evo \i]joo a tre>.ikim voxcwn ter v-.irli . dolavn»:co. Ogen j se je medtejn ž^ kprerej r^a*iril ter prežfil na knjige. z\ezke, ra^ne ti kovine in poškodoval tuđi strujo.. Ga?«ilci ^o jeli hitro ga*iti La ae jim j^ po^re-Min ogenj kmalu pogasiti. KaVo i>. ogren.] ni-stal, je bilo malu ugr>u>vijGiJ'r*evi ce ti 55. Odnesel 3« okrog 1000 Din gotovine, dalje zlato z^pestnico, 2 zlata pr. itana z vdelaiami kameni-: i in čmo moško suknjo z baržunaatim ovratnikom. VlCimilec, ki je popil tuđi za ok-rog 30 Din Ukerja, je napravu Vidarjevi nad 3000 Din škode. Potem je poskusll srefto Se v soaeinji mlekarni Antona Mavrića, ^-jer je našel 375 Din. Ker je bil že pri delu, se j* aplazll Se v brivcfco dela^Tuco štefana Kralja, kjer je u>rao>l samo nekaj koććkov mila, potem pa je izginil v n:č. Iz Maribora — GledaJilte. Drevi ponove za red B Cankarjevo »Pohuji&nje v dolini 3«n*fiori-janaki«. V aoboto ob 20. un bo repriza Kal-manove operete »Ciganski primaše Red C. — Profesor Aeet predava. V ponedeljek dne 10. t. m. predava v tukajftnji Ljudski univerzi g. prof. gest iz Ljubljane o so-dobni druiabnoati. — K4o je no^nl napadale«? 2e već nofti strati po Maistrovi ulici in v blizini nje neznan moflki, ki sredi noći meće kamenje v okna stanovanj. Tako je napa-ialec razcul 6ipe pri g. Leopoldu Lintn#rju, kmalu nato pa i« okna piaarne ravnatelja trgovske akademije v Cafovi ulici. Policija je nasla kamen, ki bo a prstnimi odtisi pomagal raskrinkati skrivnostnega noćnega napa-dalca. — GoatDvanje uariborftkega gledališta. Po daljdem presledku gostuje marihorsko Narodno gledalidče zopet v Ptuju. Prva le-totnja predstava bo 13. t. m. ter uprizore Maribor*ani v proslavo 601etnice Ivana Cankarja nj«govo znamenito farso >Pohuj-ftanje v dolini ftentflorijanfkic v stilizirani režiji glavnega režiser ja J. Koviča. Glavne vlog© igrajo Rasbergerjeva. Naki*st in Go-rinAek. — Potar na Dravskena polju. V torek zvečer je izbruhnil potar v a^ospodarsk^m poalopju Karla Poharca v Selah pri Zg. Polskavt Dočim so živino resili, je zgorelo 11 praiicev ln mnogo kokoii. ftkođa je zelo velika. Kako je nasta.1 požar, ni znano. — Mariborski šahisti v Crni. V nedeljo 8. t. m. se v drugem kolu srecata ftaho^-ska kluba SK 2e]ezxiičarja iz Maribora in iz Crne. Igrali bodo v Crni na 8 deskah za ftaJiovsko prvenstvo dravske banovine. RADEĆI — Popravljanje čest. Cesta, ki pelje od mosta v Radeče, je bila pri gostilni Ukon-da selo ozka in nezagrajena in je prav strmo padala v Savo. Mestoma se je c*»sta ž# pogrezala v Savo in je pasantom gro- xilm nevajmost ueareće. Na vetkratno prt-tožbo v aaJem- listu te Tiunoidoeir* ljudi Ja cestni *1br»r poetel te dm ćelavca, kl to pričeli popravljati in raz^^rjati ceato. Na otorešjju {lave napravljajo betonsko akarpo in &e£e*Bo ogrsjo. VTsa. del«* nagla napredujemo. — > kesu oifcroi mkoca ut vdjenial« »m »9lo-vrnsk*»ga Naroda* sporo^»:no. da bodo od-slej prejemali >Slavenski Naiod* aimesto v trgov.ni gdć. Vale rije Halher pri trgovcu Antonu Kom r Radečah St. 33. -Flovenski Narod* se bo debil vsaJc das že ob pol 4. uri popohlne. — Uprava -Slovenskoga Na* rodac ■- Nov rDe«^i>!d lokal »1 je luipravtl ▼ svoji na novo kupljeni h^i g. Lotnč. Lokal u»rreza, vsem higijenskim predpisom t^t bo opremljen z najnovej^mi hladilnim! naprava i.ii iz Ar^gliie. D R A M A r^Trr^k. .1. novAmhr.i: Kflnj*nisti pitrfl»!x, KM Centek. IVt^k. 6. nnv^mhia: oh l.v Krtij Uar. D:jt>ka pT«?5'-iv.i po <*#n-%h M * ^rt 14 dimrj« r. >ohota.. 7 oktnhr.i: Kv-i^ra-tiri kr^-ja.. tr,- ven. NwJp'j.i. 8. oktobra: oh IV Z.i nirM I>in rivMaI. (^b 20. ari. Kc*ri<»:ii*X.i parola. Iiv^n. Oon« oj 2<> l>;n n.iv7«1ni. OPERA C^rrtek. 5. nov^cr.l^n: PM to gorrt t+irun .. Opereta. R<%d B P^f^k. (i. Ui>\wubr-t: Žiprtrt. v^^n^ralka). Sohoti. 7. nnve.iihr.1: Bofrt S"airt. Promifjr- $ki ;»lv»nra^. Prenmra pra\ljične opere »Botra Smrt^ ka».«»r«» Uin^utff j*» Ceb pioif^or NiidolJ Ka.rf-1. !•<► it«> \ vhiLi v #r»J>Ato ta pr«rnni p«> u*i\>im pripovM-ki. Rompoiii^r m je >ku>nl v inuzUtaln#m onru približan pravljion»»mu slogu G. K-i-rel f pc$kla.wi ui Binu t lepčm u^pehoin Oi»*»-ro >Botra Smrt« »o irvajali kot kri»rnn predu« vo z v^ikim u uporom v Brnu. V Pra^i je doživela 17 repriz; izva-jajo jo doma.la vsa Č^ika jrlesLilir&a. Kom-pori st ho o«ehno priso^tvovnl pr^niieti, ki obet^ fvist.iti v vsa.ke»m f>ziru iiro*ino z-ani-miv do£:rw!ek. Op^ro je zrežiral prol. Se#t. Dirigiia ravnatelj Polič. Ins^enator: inž. Franz. Z Jesenic — Cenj. obcin**t\u z Je«enic in oVoM^ javljam, da sem dane* otvori! veliko raz-stavo radio aparat ov sve tovne znamk« Phillipe v mojem lokalu na Kralja Petra cesti. Ogled razstave ni vezali z. naJcu-pom. Rajs&tava traja do 16. t. m. Se pri-poroća Pu6ko. — Lepo urejene trjro\»ke tzjojtb«. NaM trgovci zadnje 4ia,»e kar tekmujejr* med aeboj, Jdr- bo rajsstavi] većjo *zbiro blaga in kdo bo Izložbe boljih uredll. V tam prednjaćijo trgovine ob Pređemo vi ulici in GosposveUki oesti.. Priznati se mora, da iiMja naši trgovci kot izložbeni aranier-ji selo doher okus. — SlalM ce^te ln pota. SpriAo o£K>mn*-ga vozneg"a prometa in slabega vromenja %o na*e co&te v zadnjejn fta*u hu-do ti^x»-le. Osobito pet, ki vodi ua Cesarsko na-brežje je v takem stanju kot poljski kolovoz. Dnevno voza po tej c^»"ti nad 20O težfkih s peskom, gramozom in 1© om na-loženih vox- Nujno potrebno je, da hl meatni delavoj r^oetrgriiii a te poti blato tn nasuli grajnoz. Iz ŠkoJJe Loke — Izpremembe v šolski tiužbi. ftoUica upraviteljica gra. B*rra špazapanovi je n*>-»ropila učiteljsko »lužbo v Zabniri. Pr^p"-U j^ iz Prvtiloaka. kamor priđe gdfcna ,*di-barjeva t Koro*k* Bel*. — Službo ačit^-lji<^e na d^iki Soli v Skofji Loki jo nastopi-la gdena Pu>totnik Marija. — V Retefce j« pri»pel g. Lovro Korenfon h Soiib^U. pri N'ove-m tne^tu. Doleijeno mu j* me«to haI-»k#^a upravitelja, ker je prem^^fien do*A-danji Sr>l»ki upravitelj g. Edvard VkJ> v Kranj. v pinarno sr^sk^s^* propvetn«1^ referenta. Iz. Krajij^kp gnre }* prt&Ja uHt^lji-ca A?arov — Bnhovpj- Ela in rustopila »lut-bo na Trati. M"?^ ^olskepi uprs^teljn v ?ta.ri Os^Hci je mst^pn sr. T.oznr ?r^?ko. kl je prlspe.1 i? de^kft^a vzjrojevadiftća v Ponovi č-ih pri L'tiji. MALI OGLASI Seseda 50 para. Oavek Din a.~. Das«da l Dm. davejc S Dto preklici Za pismene odgovore griede miJih ogiasov j« treoa pnioJau znamko — Popustcv za male ogrlaa« oe prizn*xx*o. HUBERTUS aeprenioči;iv lemnočiv m v razli^nih barvah po 250 Din ter vea druga oblačila po neverjel-no niskih c#nah pri Pr#«k#rju. Ljublitn*. ^v P^tra f 14 KEGLJIdCE na rajpoiiifzo družbi ni vsak dan podnevi, k'ubom pa v poneke Ijokt sredot froboto ia nedeJio na večer. BriSki. re*tavraciia Zve«-d». -2880 P«>I.F,NOYKO prv veeela in prijetoo za-bavua komedija uilade^a ru«ke-a Lronika in satirika se je po štirih letih vrnila na nas oder. V novi, miiog\> arećnejši inscenaciji in bo-ljši režiji je učinkovala kakoj pre-miera in žeia še mo^iuj^i uspeh, zla&ti zato, ker so nofidei št/stonh ulog zuiianjt* in uouranje bolj itotrezali lot da jal i prtnltuvi značaj dobro ug-lašenega klavirja. M. 6-eva je v našem Hetu že povedala vse, kar je mogoče povedati o ljube/nivi igri, njenem avrorju in režiserjevih uajm;-uih. Freoetaja mi tortj le. da poiočajii o predstavi. Režiser in obenem inscenator, inženjer arhitekt Bojan Stupica je ustvari! ua odru razeežno podpritlično sobo, v kateri prebiva ta konsomolca. prav mlada ruska inteli-genta Vasja in Abram. Ne da bi drug dru-gecnu povedala, se dasta uradno registrirati, to se pravi po boljke viško poročiti in pri vod«* ta svoji ženi. Tonjo in Ljudmiliko. Zakonskn parćka stanujem to roj v skupni sobi. vsak ima polovico prostora, a tuđi skupno postelj uporabi jata skupno, to se pravi vttiko dniiro noč, dočim spita sicer t naslonjaču in na lesoni klopi. Od česa živita zakonski dvojici, ne vemo, le Tonja omeni, da jo uradnioa. pa hkratti menda studen tka. Tako je me-tl njimi vso v redu; tovariši so si. istiih boljke viških načoh strogo revolucionarnih svetovnih nazorov in ostrega prezira do vsega buržujskoga, »fevdalne-£a«. Pa se pojavi mol njimi še čisto bur-žujska, fevdalrta ljulK>zon in prevrne vse: ljubezen zamenja partnerja- treba bo nove registracije in življenje bo teklo dalje v pravilni strugi. Zakaj Ijubezen premaza vsa načela, se ne briga za pre^srnlke in zjnagu-je povpod in većino nad moralo a.li nemo-ra!o, kakor jo vsiljuje teorija ali pipani xakon. makar l>oljše viški. Tron ičim in satirična kome«!ija je Gospa A. Rettv ima fin takt, da podaja le toliko pmešnosti. da o*ta]a njena uloga verjetna . . . Gospa Meli drži natančno sredino med glfHlališko grotesko m resničnim življenjem .. .« Takega finega takta in take natančnoeti v držanju sredini si torej želimo! Podex — pa č>prav ženski in še tako mlad — ni zame na pr. nikoli komicen — na odra... Ko torej režiserju m inecenatorju Stupici iskreno čestitamo — po onrissifc omitten-đia — k iz vrstni predstavi, moram priznati posreoene kreacije Miri Danilovi (Tonja), Severjevi (Ljudmflnca), Sancinn (Vasja), in Stupici (Abram). Potokarjev poet Jevnelka je problematičen. a Jennanov Flavij edina nezahvalna figura, Predstava zabava in daje hkratu dovolj snovi ra razmišljanje v veerto nereSljmia-gonetki Ijnbezni in zakona. Zato je fela splošno nviogo priznanja in ve«eleBotra Smrt«, ki bo v soboto. Predsednik je s ponosom sporočil, da vlada za razstavo veliko zanimanje ter da je bilo samo včeraj okrog 500 obiskovalcev. Prihodnje dni se obetajo na razstavi še ekskurzije posamez-nih organizacij in Sol, n. pr. v soboto JUU. Predavatelj, ki je znan kot izvrsten esejist, nam je prikaza! <5apka v tako jasnih ter določnih obrisih, da so si posluSalci lahko ustvarili popolno sliko o pisatelju, čeprav bi ne poznali njegovih del. Borko ! karakterizira že v prvih stavkih in ne tipa s>le za pisateljevo podobo v zamotani ana- . Uzi njegovih del in elementov njegovega I sloga kakor delajo nekateri kritiki. BaS v j tem je velika vrednost njegoveg-a preda- i vanja, ki zasluži, da bo v celoti objavljeno ' T reviji, zato posnemamo iz njega le neka- i tere najznačilnejše ugotovitve. i Glavna ugotovitev je predvsem, da je K. ! capek izmed sodobnih čeaitih pisateger naj bolj evropsko ime; predavatelj se iptaj Su je, ali je Capek s svojo pemiAko kemijo ustvaril spojino narodnega in mednarod-nega elementa, kakrsna je najbolj doatopoa tuđi tujemu okusu, in odgovarja, da se bmi je to posrečilo, čeprav Capek ni oajbolj ti-pičen češki pisatelj. Njegov literarai stil se giblje med novoklaaicizmom In ekspt** sionizmom, njegov svetovm naaor M pft lahko označili za humanistični roaUBOat. To, s cimer je Masaiyk oxzuičil mwoj sr*-tovni in življenjski nazor, velja tođl aa Capka: konkretizesn. Nato je predavatelj preSel k CapkopeasB delu, ki ga je razdelil v tri akuptoe: spM z utopističnimi motivi, v drugo skupino, ki obsega novoklasicistično drobno proso, v tretjo skupino pa je predavatelj uvrstil vso neepično plast Capkovega dela, njegove po-topise in druga dela. Capek tuđi rifle ter ilustrira sam svoja dela. V kratkem ćaso-pisnem poročilu se ne moremo pomuđitl pri posameznih oznakah in vrednotenju capkovega dela, zato pa naj navedemo vsaj odstavek iz sklepa predavanja, da se prepričate, kako živo je predavatelj zadel čapkovo pisateljsko in človeako podobo: K. Capek je eden najzanimivejših literarnih pojavov v vsej srednji Ehrropi, je pravi in čisti reprenzentant sedanje češke racio-nalistične in evolucionistlčne demokracije, predstavitelj đanes tište vodilne plasti, ki se zaupa ČloveSki pameti in veruje, da se da življenje v marsičem po razvojni poti izboljšati, v marsičem pa je prav, da je človek takSen, kakršen je. Občinstvo je nagradilo predavatelja z iskrenim priznanjem, nakar je akademik Poger prečital nekaj odstavkov iz Capkove knjige »Molčanja s T. G. Masarykomc. Predavanje fotoamaterja Cveta šviglja Gmotal uspeh ptireditve je bil daber9 moralni pa ne tako Ljubljana. 5. novembra Cveto Svigelj spada med naše najbališe fatoamaterje, znan je pa tuđi kot duhovit predavatelj, zato ni čuda. da je iniel pri saočnjem predavalneuj in predvajalnem večeru polno dvorano Delavake zbornice. Grnotni u«peh — prireditev je bila dobro-de^na — je bil torej zadovoljiv, manjci je pa bil morda moralni. Poudariti ie treba, da predavatelja v tem pogledu ne zadene vsa krivda. Da &o giedalci zapustili dvorano z deljenim« občutki, je v prvi vrsti kriv ozki film. Ta je že po svojem bi^tvu name-njen le za ožji doiiiači krog in hvaležen le za prizore, ki se odigravajo neposredno pred nasilni očmi. K^k°r hitro ee pa ozki film predvaja pred veliko množico in torej v veliki dvorani, izgubi na svojem učinku, kajti slike so tuđi pri najboljši aparaturi premalo osvetljene, zaradi grobega rastra pa tuđi ni filmski trak dovolj sprejemljiv za o»tre kooture med 6vetk>bo in »enco, in ©o &like preveč zameglene. G. Cveto švigelj je torej že v bd*tvti pogrešil, ko ie predvajal osrki film v vellki dvorani. Večer g. šv»glja ie treba razdeliti v dva dela — v enega, ki je obsegal diapozitive in v drugega. v katerem je pred va jal filme. Prvi del je žel nedeljeno priznanje in je bil v resnici zanimiv in poučen. 60 krasnih đia-pozitivov izbranih motivov z naših Alp. je moralo zadovoljiti s'ehrnega. Za fotoamater je je bila zlasti poučna razlaga, ki jo je etrokovno in žegavo podal predavatelj. G. Švigelj si je mimogrede privosoil naše fotoamater je, ki »o se navzeli Miseonovih vzo-rav, zagodel je pa tuđi modernim komponi- ' stom. kar je koneno njegova o^ebna zađeva. Ze pri diapozitivia je bilo videti, da je predavatelj velik občudovalee narave Ln »»o inu zla®ti prirasli k srcu nekateri motivi, ki ee vedno ponavlja|o. Med temi je na prvem me-?tu mecesen, ki je bil prikazan v vseh nyo-gočih variantah: enkrat je molel de^no, dru-gič pa levo »rokoi grozece proti naravi, kakor se je predavateij sam izrazJL Ta del večera je dokazal, da je Švigelj sijajen amater, ki uiu tehnika ne de*a nobenih pregia-vi<-. Drugi del je bil po&veeem fiknu. Xaiuen filma je. da kaže dejauje, če tega ni, je stvar zgrešena že v svojem bistvu. Vietiii $o *e namreč ep-zodai motivi gorkih vrbov, za^nežene narave in pa sevada neizbežni me-cesen. \'»aka stvar, ki ee pogosto ponavlja mora koneno postati neužitna ali v&aj dolgo-čaena. Poeaine-znj prizori s>o bili zelo po-sreee»ni, mars:če*»a je pa bilo odloeno pre-več in bi g. Svkrelj pač moral večkrat upora bi jat i škarje. Fikn bi t4l eicer kraj^i^ vendar v njegovo korist- Velika Skoda je, da planinki dogodki ni«o bili posneti z nor-malTjim filmom. Seveda ne smemo g. Šviclju v tem pogledu ničesar očitati __ moral je pač računati z razpoložljivimi srededvi in ti eo bUi navezani na lat=tni žep. \s[ filmi z i7jemo nakaterih tielov onesra od Komne, eo bi^i nejasni, projekcija preniajhna. Je to pae ozki film. ki nikakor n-i namemjen za veliko dvorano. V&a č-a6t in priznanje g. Cvetu švigiju kot o*ilienemu amaterju. Unia kar je bilo filmanega, ni moglo ogretL Naj bo to dober nauk za veo, ki še nameravajo predvajati o^ki film v veliki dvorani! Pred novim procesom v Moskvi Pregaajanje pristaSev Trockega se nadaljuje — Zopet skoraj sami židje Iz Rueije poročajo, da *e pripravlja v Moskvi nadalje van je procesa proti prista-šem Trockega. Pred fiodišče pridejo Radek-Sobelflohn. Pjateikov. Sokolratkov-BriUant, Sere brjanov, Putna in najhrž tuđi Rjnkov. 0 aretiranem Kaiin Radeku-Sobeh^ohna &e je ie mnogo pis*k>. Varšavski li«ti poročajo, da je Radek v preiekovalnetm zaparu rhfatznel in da j© e tem ^odidčn deto zek> olaf^ano, Byfcov ■mj uinobomi obtože«iec nd odgovoren za to, kar govori pred ©odiščem. Kar ee tiče Pja-takova. ee je na njem uresničil star pregovor, da je vsafco izdajstvo vredno plačila-Pjatakov je namreč potomec ene najbogatei-š% moskovskih rodbin in glavo ei je reSil * tem, da je dal vee svoje premoežnje na razpolago boljševikom, ki eo se mu oddolžili e tem, da so mu poverili finanČ«no ministr-ptvo. Ćelo prvi eovjet«Sci bankovri s<> te imenovah >piatakavket Toda Statfn je trd-no sklefiil odkrižati se v«eh prietaSev Trocke ga in v^eh onih, ki »o deliU »lavo z Leiiinom Rvkov se je zapieal v zgodovino eovjet-»kega ljudstva $ tem. da je prlpomo£e>l vodj ki do prejšnje veljave. Lenin je bM namreč etrogo prepovedal vo-jiko. v kateri je videl največjega eovražnika ru&kega ljudstva. Carska vod ka pa je bila nekoliko moonejša od sedanje. SokoLnikov, ki se piše v re^'ei Brillant, je bil &vo\ ča* Krabinov na»ledni.k na poslan i štvu v Londonu. On je »toproieent-ni etari komunist in žid. Ze to v polni meri za dostaje za njegovo odistraniteiv, kajti Sta-lin je poedal zagrizen antisemit. Izmed prvih 16 usmrćenih je b^lo 12 Židov in tuđi zdaj bod© stali pred sodisčem skorai eami tktje. Kadek Dočm preganja Staiin komuniste, ki eo stali ob zibelki eovjetakega režima, preganja enaka u«oda tuđi narodne manji ine. Tako e^i je tajnik osrednjega odbora armeai^ke koniu-nietične »tranke Khandžo slučajno končal življenje. Y«e uredništvo dnevnika »Dela-ve« iz Ba-kuc i^o pa areiirali. V zapor je moralo tuđi pet komie»arjev Transkavkaza. dva pi^atelja, trlje pesniki in etnolog Levič, X olicieknem ovadu^tvu se najbolj odlikuje moskovska >Pravda«, ki dan za dnem pri-obeuje imena fašizma os-umljenih pristašev Trockega. Ravnal se je po nasveta Stražnik: Torej gTe za vloni, gospod doktor? Zdravnik: Ne, o vlomu tu ne more biti govora. Mož je bil pri meni v ordinaciji in naročil sem mu nekaj toplega, pa je vzel mojo suknjo. Film ;,Garciau Ljubljana, 5. nfivembra V Ljubljani je Wallae© Beery prido^)1! ie velik slove« in ob^iren krog prijateijerv. In to po v«ej pravici! Njegove kreacije v fU-m'-h >Arena krvi in ljubezni<. »Viva vilda< itd- ao vsem nepozabne. 2e če»z nokaj tlui bodo Lj-ubljančaiii zopet imeli priliko videti ^*ojega Ijubljenca v njegovi najnovejii vlo-gi v fiikiiu >Garcia< Film jo i^H^lan v n«ti- žkem jeziku, kar bo obfijnetvu §e bolj všeč. Vsebina filma Je Uredno napeta, dojanje i*e vrsi v cni?u kubanske revolucije. ¥Um Alar-cia< nam predstavlja WaRace Beeryja kot pristupa revolucijo, kot izdajalca. kot zvile-iia, prekanjene^a vojne^a dobavMolja. ki »vo-je tovariše pošteno opehari, ki \*a r»e kono-no e4ce«a svojih lopo^"š?in in svoj inadež opore z la^tno krvjo. Brutalan, na^ilen je Wal-lace Beerv, vendar v »voji vlopi vse«koad »inipatičen, človek dobrega, zlateija sKa. Filni ^Garcia« ho občin«tvu potovo izr*Nino ucrajal. saj je bil tuđi v inozejnatvu deJežen največjeca uepeha. Na si*>redu bo od p^tka dalje v kinu Slogi. Vzvišciii obeinski ocetfe Origrinalno mesto za svoje sasedanje al jo izbral občinaki svet v Oberstdorfu. S»« ja je bila sklicana v vagonćke žitne želea* niče, najđaljže v Evropi, spelj&ne na 2225 ni visoki Nebelhom. Občinakl očetje so sa odpeljali 2.000 m visoko, da bi se lahko ozt-rali po vsej občini Oberstdorf in tz ptlćjt perspektive ugotovlli, v katero amer naj se ta slikoviti kraj razvija. Tuđi vpraflanj« prometa, ki zadnja leta te±i občlnaki ođbot^ so hoteli obravnavati. Občinska seja v viSini 2,000 m je petć nekaj posebneg-a. Vsaj o nji se lahko rata, da je bila na viSku modernegra čaaa. Po povratku je župan izjavil, da je za bodoft-nost občlne dobro preakrbljeno, kajti od zproraj se vidi bolje, nego od »podaj. Obćta-sici oćetje bi morali biti vzviieni nad avt>-jimi obćani. Mesto slamnatih vdov Ca/tterksk lamji, največja, iui^:le«ka po-sadka na svetu, je sdaj Arališee slamnatih vdov. Mnoge vojaake akoije, ki je Angtifi ifito&isno zapletena v n)e v svojih koloni-jah. rlaeti pa krvavi nemiri v Palestini, w> imeli xa posiedioo, da se je ĐormaJno ftte-vilo posadke 10.000 mož 9krčik> na pio)ih 2.000. Vfei drugi vojaki ao v kolonijah. kjer se Anfležem vedno bolj mavjejo tla. po«l nog^ami. V poeadki ao pa ostai« žene mnogih vt>-jakov in samo nekatere so pristade na pred-lo^ angle&ke vlade, ki jid je obljubila skroanne doklade, 6e se vrnejo k Btar-sem in oetanejo pri n^h, dokler ae ne rr-nejo možje ix kolonij. Većma. tem. je raje ostaJa v Catterick Caanpo, kjer imajo n*j-večje veselje, kadar priepe postat ii kolo-nij. To sx> najlepsi trenutki slamnatih vdov. Da bi se pa tuđi sicer vsaj nekoliko razvedrile in po-zabile na svoje tetave, roorajo ang"leško oblaeti skrbeti ta poaehiie zaJ>a-ve. Z žeriskami je križ, Če »o dol^rvSasijo, Še posebno težko je pa ufitreći riamna.tim vdovam tam, kjer todi sioer primanjku)« moških. V RUSIJI Ivan Ivanovič f^re v cerkev in ^reia »po-to:na konuuii^ta Abel«ahna. Abeteohn ga piv robijivo vpra^a. za koga s&dai moJa in nmižik inu ve»s preetrašefi odgovori: — Za sovjete, tovariš. — A prej si mol'l za carja, kaj n«? __ Da, tovariš konii^ar, za rarja 6Proto! Ah, go-spod kaznujte tuđi mene, kajti jaz sam sem dru^je pripiravil ta zlocm. Petnajst stoletij najčistejSe slave utone z menoj v biatu! Daburon je amatral dejaaje grofa Comnaarina za neodpustljivo. Zato je tuđi trđno sklenil, da mu ne bo prizanašal z zmerjanjem, Zdelo se mu je, da prihaja k njepui nadiet veljak, skoraj nedo3topen, in prisegel si je, da mu bo vso to nadutost pošteno izbil iz glave. Navaden zemljan, ki ga je markiza Arlangeeva nefeoč »motrila tako z viska, je bil morda ohranil v sebi zrno sovradbva do aristokracije, ne da bi se bil sam tega zavedal. Ko je pa videl zdaj pred seboj tega skru&enega in obupane-ga moža, se je njegovo ogorčenje izpremenilo v globoko sočutje in v duhu se je vprasal, kako bi mu olajsal to bolest. —Pišite, gospod, — je nadaljeval grof s hladno-krvnostjo, ki bi je pred desetima minutami ne bili našli pri njem, — pišite moje priznanje in ne iz-preminjajte ničesar na njem! Ne potrebujem već milosti, ne obzirnosti. Cesa bi se mogel ods'ej še bati? Mar ni moja sramota javna? Mar mi ne bo treba čez nekaj dni, meni, grofu Comarmu, stopiti pred sodidče in javno razgaliti sramote našega doma? Ah, zdaj je vse izgubljeno, tuđi čast. Pišite, gospod, moja volja je, da bi v«i vedeli, da sem bil prvi krivec Zvedeli bodo pa tuđi, da sem bil že grozno kaznojvan m da ni bilo treba te zadnje in smrtne preizkuftnje. Grof je obmolknil, da bi zbrai svoje misli in obudil spomine, Potem je znova povzel besedo z mirnejšim giasom: — Ko sem bi] v Albertovih letih, sta me roditelja prisilila oženiti se s najpdemeniteišim in naj-nedodinejKim \iefcU6om, ne đa bi se ozirala na moje prošnje. Pahnil sem jo v veliko nesrećo. Nisem je mogel ljubiti. Bil sem strastno zaljubljen v svojo ljubico, ki se mi je bila udala kot pošteno dekle in ki sem jo ljubil že vec let. Rila je vređna oboževanja zaradi svoje lepate, čis tosti in duhovitosti. Ime ji je bilo Val eri ja. Vse je mrtvo v meni, gospod, toda če izgovorim to ime, ves zadrhtim. Čeprav sem se oženil, nisem mogel prekiniti razmerja z njo. Priznati moram, da je bila nezno&na že sama misel na sramotno delitev ljubezni. Takrat me je nedvomno ljubila. Najino razmerje se je nadaijevalo. Moja žena in moja ljubica sta postali istočasno materi. To naključje me je privedlo na nesrečno misel, da bi žrtvo val svojega zakonsfcega sina nezakonskemu. Obvestil sem o tem naklepu Valerijo. V moje veliko prese-neČenje ga je ođločno in s studom odfclonila. V nji je bil spregovoril materinski čuft. Ni se hotela 1 očiti od svojega otroka. Kot spomin na wvojo strastno Ijubezen sem hranil pisma, kl mi jih je takrat pisala. Nocoj sem jih zopet rjrečital. Kako naj si pojasnim, da nisem pol aga 1 nobene v&žnosti ne na njene razloge, ne na njene prošnje? S tem, da me je bila strastna Ijubezen zaslepila. Menda je slutila nesrećo, ki me je danes zadeJa. Toda takrat sem prišel v Pariz in ime) sem na njo odfločilen vpliv. Zagrozil sera ji, da jo zapustim, da me ne bo nikoli vec videla in uklonila se Je. Zamenjava je bdla poverje^a mojemu komornfku m Klauđini LeTrou^eevi. Ime vi-kobata Comtna/rtna nosi zdaj sin moje ljubice in njega so pravkar aretirali. Dabnron ni prlcakoval tako jasnega priznanja, zlasti pa ne tako nag'lega. Na tihem se je veseiil za mlađega advokata, čLga>r plemenita čustva so bila omehčala njegovo srce. — Prizna^vate torej, gospod grof, da je bil rojen Noed Gerdy iz vašega pravno veljavnega zakona in da ima edino on pravico nositi vaše ime? — Da, gospod! Prej sem se žalibog veseiil, da se mi je nacrt posrečil; v tem sem videl svojo naj-srečnejšo zmago. Bil sem tako omamljen od veselja, da imam pri sebi at roka svoje Valerije, da sem na vse pozabil. Prenes^l sem nanj del svoje IJn-bezni do njegove matere ali bolje rečeno ljubtt sem ga še bolj, Če je to sploh mogoče. Misel, da bo nosil moje ime, da podeduje vse moje premo-ženje na škodo drugega, me je navdajala z navthi-šenjem. Onega drugega sem' mrzil, niti videti ga nisern mogel. Ne spominjam se, da bd ga bil dva-krat objed. Valerija, ki je bila zelo dobra, mi je mojo trđo-srčnost ćelo očitala. Samo nekaj je kalilo mojo srečo. Grofica Commarinova je obozevala otroka, ki ga je smatrala za svojega sina. Neprestano ga je hotela pestovati. Koliko sem pretrpe! videfc, kako moja žena poljublja in boza otroka moje ljubice! Kolikor sem le mogel, sem se je izogibai. Ona pa ni mog'la razumeti.kaj se godi v meni !n misliila je, da delam vse to zato, da bi zabrani) svojemu sinu ljubiti jo. Umrla je, gospod, s to mfelijo, ki je zastrupila zadnje dni njenega življenja. Umrla je od žalosti, toda kot svetnica bree najmanjšega očitka, z odpuščanjem na ustnih tn v saro.