Uredništvo in upravništvo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ uhaja T pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z .«uredništvom se more govorili iwsk .dan od H.—12. ure dopold. telefon št. 113. Naročnina listu: Celo leto.................12 K Pol leta . . . «. . , 6 K Četrt leta.............. 3 K Mesečno................. 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 reda« petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 11S. Maribor, dne 7. oktobra 1910. Letnik EL Moje mnenje.* (Piše učitelj Robert Košar). Odkritosrčno priznavam, da me je presenetila znana izjava ' zastopnikov 'štajerskega slovenskega učiteljstva pri „Lehrerbundu“ v Gradcu glede delitve štajerskega deželnega šolskega sveta y slovenski j n n emški oddelek, Ker pa slovensko učiteljstvo še ni spregovorilo koneene besede in je po izjavi nekega člana Štajerskega „Lehr er bunda“ to še baje odprto vprašanje, znto si dovoljujem v tej zadevi izreči svoje mnenje ne glede na kako osebo ali politično stranko, ampak samo v prid in ugled našega stanu in slovenskega naroda. Zahteva ' po delitvi štajerske dežele vobče in Štajerskega deželnega Šolskega sveta posebej je tako stara, kakor politična prohuja našega naroda. Vedno so se slišali klici: „Proč od Gradca“ in čimbolj se zaveda naše ljudstvo svojih moči in narodne samostojnosti, tem pogosteje se sliši ta, klic. On je del principielmh zahtev slovenske politike na Spodnjem Štajerskem ( in zato je tudi' v programu vseh naših političnih strank. Ako se torej učiteljstvo ne bi vje-malo s to zahtevo, bi opravičeno izgubilo naslov — narodno učiteljstvo. Z definitivno protiizjavo pa bi tudi zelo otežko-čili ta prineipielni boj glede razdelitve, ker bi se naši narodni sovražniki takoj oprijeli te izjave, rekoč, da razdelitve ni treba, ker ni splošna narodna zahteva. Vrgli bi nas v jeden koš z nemškutarji in takoj bi pisali: „Die gemäßigten Elemente sprechen so — _ ct Gotovo je, da se s tem ne bi povzdignil naš ugled in če vzamemo obratno razmerje in si vmisli-mo nemške učitelje v naš položaj, bi dobila njih izjava drugo lice. Mnogi Še bi molčali, ako bi bili okrajni šolski sveti v slovenskih rokah, ali da bi se vsaj upoštevale opravičene slovenske zahteve. Toda polovica teh * Op. uredništva: Rede volje damo svoj list na razpolago odličnemu slovenBkemn učitelju, ki se tako odločno zavzema za naše narodno politične zahteve. Pripravljen? smo odpreti predale „Straže“ tudi drugim gospodom učiteljskega stanu, ki bi hoteli označiti svoje stališče v kolikor se tiče našega narodnega programa. Prepričani smo namreč, da bo pošten in odkrit razgovor najlažje poravnal gotova neprijetna nasprotstva, ki so se javila v naii javnosti in se bo združilo vse narednomisleče učiteljstvo v boju za naše narodne interese 3POX>IL.I^TJSK. Pozabljena. (Francoski spisal Charles Toley — prevel St. M.). (Konec.) V somraku, padajoč med drevje, obraz Še ble-dejši .v senci, se je njeno krilo od rujave svile gubilo med listje, kakor fantom, in je prebežala vijugaste drevorede sender tj a kakor zgubljena v skrivnostnem labirintu. Nenadoma je zagledala pred gajem, ob katerem je stala kamenita klop In ki se je odpiral, proti hiši, drug bled obraz, katerega črno telo se je tudi mešalo z mračnim listjem v kaotično zmes. In stara gospa je ob zadnjem svitu dneva spoznala otroka s svojimi velikimi 'očmi v nežnem, voščenem obrazu. On jo je objel z nezaupnim, boječim, nad vse radovednim pogledom. Presenetenje tega svidenja ga ni zganilo. Ona se je ustavila, da ga ne bi splašila in v misli, da ji mogoče ta mali, ki Še ne zna lagati kakor veliki, pove resnico, je zašepetala Šepet poln sladkih besed: — Ne boj se, moj mali: jaz sem tvoja babica, in babica ljubi tudi takrat, ko nje ne ljubijo več . . . Ljubezen je močnejša od nje same. — Moja pestunja mi je rekla, da ste blazna in da so blazniki zlobni . , . Vi torej niste več blazna, Sprožena od dečkovih usten se ji je beseda zadrla v srce kakor svinčena kroglja. Prevzela jo je cela njena sramota in cel njen padec. In odgovorila je tresoč se po vsem telesu: — Ne ... ne . . . jaz nisem več . . . bolna v . . Sedla bom 'na klop . . • Pridi k' meni . . . Lah- velevažnih zastopov plava v nemški vodi in slovenski učitelji! se mnogokrat zapostavljajo v lastno in narodovo škodo. Na lepša mesta naših okoliških Šol v mestih in trgih pridejo nemške ali z nemškim duhom napojene učne moči i in marsikateri „Slovenec“' na slovenski okoliški šoli je bolj „stramm-deutsch“, nego njegov tovariš v mestu. In če pomislimo, da se trudijo naši nasprotniki z vso silo, da bi se priučili slovenskemu jeziku in da bodo imeli za slovenski jezik usposobljeni nemški učitelji protekcijo od zgoraj in spodaj, potem pač lahko trdim, da se nam prikazujejo koroške razmere na šolskem polju. Ob takih razmerah pa bode ostalo tudi najbolj požrtvovalno delo ostale peščice naših narodnih učiteljev brezuspešno in ne bode izdalo ničesar, kajti na suhem tudi riba ne more plavati. To so le nekatere glavne poteze, ali vendar so zmožne, da ovržejo vse naše pomisleke glede razdelitve štajerskega deželnega šolskega sveta na slovenski in nemški oddelek. Ta razdelitev je v korist slovenskega naroda; ona ge vitalnega pomena za njegov razvoj in obstoj in to — zadostuje. Revolucija na Portugalskem. Na Portugalskem divja, revolucija, tako se glasi najnovejša senzacija, ki momentano zanima ves kulturni svet. Splošno je bilo že davno znano, da vladajo na Portugalskem nezdrave razmere, ki nujno zahtevajo temeljit preobrat, in tudi v diplomatičnih krogih se ni prikrivalo, da je. položaj opasen. Nikakor se pa ni pričakovalo, da se bo ta preobrat zvr-šil tako hipno in s tako elementarno silo. Politične razmere na Portugalskem so bile že dolgo časa sem skrajno žalostne. Pri vseh političnih strankah je vladala korupcija. (Vodilne vloge so igrali povsod ljudje, ki jim je bila politika samo sredstvo v dosego osebnih aspiracij. Poslanci niso bili zastopniki ljudstva, ampak samo zastopniki lastnih interesov in mogoče še onih take klike, ki se je zbirala okrog posameznika, 'Za zanemarjeno, v nevednosti živeče ljudstvo se ni brigal nihče, 'ampak v vseh bojih se je šlo samo za — jasli. Kdor je bil pa ko kramljava . . . Hočeš malo kramljati s svojo babico ? Sedla je na kamenito klop in ga vabila k sebi z laskavimi besedami in s široko razprtimi rokami. On se je še zmirom obotavljal. — Ne boste mi storili nič žalega? — Žalega? Ah, moj dragi, kako ti naj storim kaj žalega? Meni so storilpnekaj žalega, meni, a nisem se naučila te umetnosti: povrnila jim tega nisem nikdar! Deček ni več razumel, Strah ga je zopet popadel in začel se je umikati. — Ce se vam približam, kaj mi boste storila? — Posadim te na kolena, pripovedujem ti mičnih povesti in te negujem kakor zna , . . Tu ji je glas preminil od dušne tesnosti. Morala je še enkrat dihniti In ponoviti. — . . . kakor zna tvoj ded! Otrok se je presedel na klopi, iznova prešinjen od nezaupnosti. Njegov obraz je obledel. Oči so se povečale v noči. Položil je prst na ustnico in šepetal razgledajoč se kroginkrog: — Pst! Prepovedano je govoriti o dedu! — Zakaj? — Ker ga ni več tukaj. San, večini san, se je je uotil še enkrat. Začutila je, kakor da je ta otrok drobna, črna tiča,, ki bo pri prvem njenem zgibu zletela v teme, ne da bi ji razodela skrivnost. Ne da bi se odmaknila, v neprestanem strahu, da ga Še splaši, se je silila nadaljevati s toploto: — Da1, verni, da tvojega deda ni več tukaj . . . Odpotoval je za tri tedne v toplice — kaj ne? Kratek, nestrpen, bizaren smeh — otroka je zabavalo, da babica ne ve* tega, kar on ve. Obraz se mu je začrtal prebrisano in hudomušno. —J On ni odpotoval v toplice ... fa jaz vem, kje da je! enkrat pri njih, je zobal iz njih neženirano in brez ozira pa splošnost z edinim ciljem pred sabo — lastili žep. Te koruptne razmere so povzročile splošno demoralizacijo. Politične pustolovščine in brezprimer-lia lahkoživost so bile najizrazitejši znak portugalskih vodilnih krogov, Ako še dodamo, da razmere v vladarski hiši niso bile nič boljše, da se, je pri vsej revščini dežele živelo v sijaju in blesku ter metalo denar skozi okna, da se ni nie kaj vpoštevalo etičnih in moralnih načel in je bila kažnjiva lahkomiselnost in brezbrižnost skoroda edina gonilna sila, potem moramo priti do zaključka, da so sedanji dogodki nekaka nujna posledica. Vsled označenih razmer,: je dežela vedno bolj propadala, Skrbelo se ni za izobrazbo ljudstva, tako da imamo na Portugalskem 70% analfabetov, skrbelo se pa tudi ni za njegovo gospodarsko okrepljenje in napredovanje. Revščina je postajala vedno neznos-nej'Ša, posebno še, ker so tuji brezvestni trgovci in špekulanti dobro izrabili škandalozne politične odno-šaje ter so pridno izsesavali ubogega kmeta in delavca. Vse to je počasi f vzbudilo v masah 'žgoče in neukrotljivo sovraštvo proti dosedanji vladni obliki in konečno tudi proti njenemu glavnemu reprezentantu, proti kralju in vladarski hiši. Splošna nezadovoljnost je zavladala' po celem Portugalskem in vse je nekam direktno in indirektno delalo na spremembo koruptnega sistema. V vrstah vseh političnih strank se je obsojalo ' delovanje političnih faktorjev. Tudi katoliška stranka, ki se je poprej najbolj trudila, da bi sanirala odiozne razmere in spravila zavoženo politiko v normalni tir, je konečno morala uvideti brez-vspešnost svojega pomujanja in je stopila v ozadje. Te kaotične zmede so spretno izrabili republikanci in z njimi združeni anarhisti. Z vso živahno-nostjo so pričeli delovati ( za prekueijo in osnovanje republike pod patronanco mednarodnega framasonst-va. Ker so ribarili v kalnem, so si priborili od leta do leta več privržencev. Prvi poskus za dosego za-željenega cilja so napravili leta 1908, ko so, kakor znano, ubili takratnega kralja Don, Carlosa in prestolonaslednika. (Ker so pa poseg|Ie vmes 'druge države, v prvi vrsti Angleška, ki jim je precej odkrito zagrozila, so se takrat zbali ( in še niso mogli vres-ničiti svojih namenov, Nastopil je vlado sedaj 211etni kralj Manuel. Čakala ga je velika naloga: dvigniti ugled vladar- Zatajil se je, čeprav ga je mikalo povedati. A radoveden na njo, roke na krilu, je lahko vzgorel od hrepenenja, vsplamtel, skoroda se vstrašil pred dejstvom, da ve. In dal se je prositi v svoji otroški trmoglavosti, v slepem nagnjenju do grozovitosti, ' ponosen, zadovoljen s svojim važnim stališčem, nejasno zavedajoč se, da je ta zelo stara gospa izročena njemu, čisto nmCiemu otroku in da jo on, čisto mali otrok, zamore razburiti kakor velik človek. — Povej mi . . . povej mi . ., . prosim te . . . rotim te . . . V večeru se je zdel njegov vedni smeh tuj in neznan. — Prepovedano je. — Povej mi samo, ali je zelo daleč odtod? — Oh, ne. prav nič daleč . . . on je prav zelo blizu. Vse, kar je še živelo v njenem starem, strtem telesu, je vstrepetalo, planilo kvišku in naraslo v u-panja poln klic: — Ti si ga videl? — Ne, — se je odrezal fant, nestrpen in nemiren od njenega vzvalovanja, odmikajoč se neopaženo. — Ne more se ga videti, nihče ga ne more videti! V njej je planilo nazaj in zagledala se je izmučeno sredi morja slutenj, iz katerega ni vstal niti o-stanek kakega točnega vprašanja. Razpoložen pripovedovati mnogokaj, odkar ona ni izpraševala več, in iščoč v njenem obrazu pojasnila za to, kar je bil videl in ponovil brez razuma, je otrok priznal z eno samo besedo: — 'Ne vidi se ga ► . . ker spi v jami, pod kamnom, porisanim z velikim črnim križem, kar se toliko pravi, kakor da je mrtev! Stara dama je planila kvišku, ravna kot sveča, bleda kot zid, trepečoča od mraza. Roke stisnjene na prsi, kakor da se brani pred orožjem, ki bi jo zabod- ske hiše in odstraniti korumpirane razmere. Mlad, lahkoživ kralj pa ni bil kos velevažni misiji. Postal je kmalu igrača prerivajočih' se političnih klativite-zev in nesrečna dežela je hitela rapiđno svoji usodi nasproti. (Svobodomiselni republikanci in anarhisti so počeli s podvojeno silo svoje razdiralno delo. Nastopali so tiho in brez šuma, a smotreno in po jasno začrtanem programu. Vspehi niso izostali. Pri volitvah v državno zbornico, ki so se vršile v minulem poletju- so si priborili dvakratno število prejšnjih mandatov. (Konečni rezultat tega ravnanja še je pa pokazal sedaj, ko je zadivjala revolucija. Kako ravno stoje momentano razmere na Portugalskem, se_ sicer z gotovostjo ne da reči. Vstaši so skoro popolnoma cendrali vso deželo od. ostalega sveta. (Zasedli so koj od začetka vse brzojavne urade in pošte, tako da ne morejo nobena poročila o faktičnem stanju v svet. Republikanci pač nameravajo najprej popolnoma dovršiti svoje delo in potem postaviti Evropo pred dovršen fakt. Edino potom brezžičnega brzojava prihajajo poročila, ki so pa v marsičem nepopolna in si nasprotujejo, tako da si človek res ne more ustvariti jasne slike o situaciji. Brezdvomno pa je, da so se vršili te dni v Lisaboni krvavi spopadi, ter ‘da je bodočnost vladarske hiše zelo dvomljiva. Z vso sigurnostjo se lahko napravi sledečo prognozo: Ako je vojaštvo na suhem tudi tako prežeto z revolucionarnimi idejami, kakor mornarica, ki je kot prva razvila prapor revolucije in je iz svojih ladij bombardirala kraljevi dvorec in ako ne bo zopet posegla Vmes Angleška, potem je Portugalska kot: monarhija — bila in za,vladala bo ljudovlada, Za ljudstvo se pa radi tega položaj ne bo nič zboljšal. Na krmilo bodo prišli re-publikansko-anarhistični elementi, ki bodo še nadalje zatirali ljudstvo, si polnili žepe in skušali vdejsfvo-vati svoja prostozidarska, protiverska načela. Spremenila se bo vladajoča klika, korupcija in vse kar je z njo v zvezi, bo pa ostala. Začetek revolucije. V torek, dne 4. t. m. ob 2. uri popoldne so hipoma pričele portugalske vojne ladje, ki so bilevsidra-ne v lisbonskem pristanišču, bombardirati kraljevi dvorec. Obenem so zasedle republikanske vojaške čete vse važnejše ulice. V začetku je bil kralj s svojo materjo in dvorom v palači. Ko je pa postalo bombardiranje vedno silnejše, se je skril v spodnje prostore. Neka brzojavka, ki jo je dobilo francosko zunanje ministrstvo po dolgih ovinkih, se glasi: „Bombardement na kraljevi dvorec je bil včeraj (4. t. m.) popoldne ob 3. uri končan. Med bombardementom so se vršila med voditelji vstaje in med kraljevim dvorom pogajanja, ki so imela ta vspeh, da je kraljeva osebna varnost zasigurana.“ Drugo poročilo iz Londona pravi: „Sicer ni Še nikakih natančnejših poročil o izidu revolucije, vendar prinašajo listi vesti, ki zatrjujejo, da so se odigrali grozni prizori v bližini dvorca. Padlo je veliko število civilistov in vojakov. Mnogo poslopij v bližini dvorca, kakor tudi dvor sam, je trpelo silno škodo.“ Revolucija, — Zmaga, — Republika proklamirana. Po zadnjih poročilih je imela revolucija popoln uspeli. Lisabona se nahaja že v rokah republikancev in ljudovlada je že proklamirana. Sestavljena je tudi že provizorična vlada, ki obstoji iz vodstva republikanske stranke, To ministrstvo ima nalogo, izdelati republikansko ustavo in ustvariti novi republiki temelj, Predsednik te provizorične vlade je 67 let stari Theophile Braga, znan pesnik in historik. Braga je pa tudi vodja portugalskih prostozidarjev, in je tedaj s to izvolitvijo najmarkantnejše izražena smer, v kateri se bo gibala nova republika, Braga je že naznanil zunanjim ministrstvom drugih držav proklamacijo republike in sestavo provizorične vlade. Da je imela revolucija dosedaj primeroma tako lahko delo in je tako hitro dosegla svoj cilj, f priča,, da je bilo vse dobro premišljeno in za vso vstajo napravljen natančen načrt. V tem smislu prihaja tudi mnogo poročil. Eno pravi, da je revolucionarno vojaštvo napravilo okrog Lizbone gost kordon, ki je za-branil vsakemu izhod iz mesta, Žurnaffisti svetovnih listov so se s smrtno nevarnostjo prerili skozi, da so potem iz tujih ladij brezžično brzojavljali iv Pariz in London. Druga vest se glasi: „Semkaj v London ' prihajajo vesti, da je med. republikanskimi poslanci v Lizboni in pa med admiralom vojne mornarice Carlosom Lovris obstojala že delj časa tajna zveza. (Bojne ladije ' so dobile pred kratkim ukaz, da se morajo odstraniti iz lisabonske-ga pristanišča. Ladje so to tudi storile in sp se pokorile kraljevemu povelju, toda revotlucijonarski komite jih je poklical1 nazaj 'in sedaj so bili ( streli iz topov vojnih ladij prvi signalement, da se je revolucija začela. (Mnogi člani kraljeve rodbine, med njimi vdova po umorjenem kralju Carlosu, Amalija, so dobili v zadnjih dneh grozilna pisma, ’ v katerih se jim prerokuje skorajšnji pogin,“ Pa ne le med mornarico, tildi med drugim vojaštvom si je bila priborila republikanska misel zelo mnogo terena. Vse to je seveda delo revolucionarcem silno olajšalo. Kaj je s kraljevo rodbino. Najbolj nasprotujoče so vesti, f ki prihajajo o usodi kraljeve rodbine. Najprvo se je z vso gotovostjo trdilo, da je kralj s svojo materjo in s svojim dvorom med bombardiranjem zbežal na brazilijansko vojno ladijo „San Paolo“, ki je bila vsidrana v pristanišču. Rovejša poročila pa to demontirajo. Angleški poslanik v Lizboni je brzojavil svoji vladi, da se je zatekel kralj Manuel v v bližini Lizbone ležeče mesto Mafra, (Španski ministrski predsednik' Canalejas je pa izjavil v državni zbornici, da je Manuel spravljen od zaupnikov na varen kraj, da pa momentano ne ve, kje ravno se nahaja. Druga poročila t imajo zopet drugačne verzije. Glasi se, da se je peljal (Manuel s kraljico materjo z brzovlakom mimo San Sebastiana, Zopet druga vest pravi, da se nahaja Manuel na krovu neke angleške vojne ladije. Človek se res ne spozna / v kaosu teh raznih nasprotnih vesti. 'Vendar je pa toliko gotovo, da je kraljeva rodbina na varnem in se razširjajo te razne verzije namenoma, f ker se noče pokazati revolucionarcem pravega sledu. lo, je v tihotni večer zajokala drhteč jok kruto ranjenega srca, je zastokala stok omamljenosti in brezkončnega gorja. Otrok, (pretresen od nepričakovanega učinka svojih besed, je zbežal s plahim begom. In ona je ostala sama, bleda in okamnela v črnem listju. Presunjena od groze je dospela pred gaj, poln senc. Obstala je in objela hišo in vrt s pogledom neskončnega brezupa. Vse, kar se ji je bilo ob njenem prihodu pojavilo v vznemirjujoči popačenosti more kot nepoznano, je vstalo pred njenimi očmi čisto, jasno in dosežno, uresničeno s točnimi, brezčutnimi črtami. In trditi, da je srečna hiša? Ne!' To ni mogla biti. Sreča in hišni mir sta tu-le spod, stlačena, zadušena. ujeta, vzidana pod tem čisto novim, gladkim, golim, zidarskim delom. To pročelje ni drugega nego maska, čemerna in neprenosna, maska od kamna in malca, ki se zdi, da poprašuje: — Po čemu si se vrnila semkaj? Kaj hočeš? Kje stoji zapisano, da Še moraš živeti, vzbujena k življenju od drugega sveta? Ne boš našla, česar ti iščeš. Pojdi odtod, tujka! Pojdi odtod, vsiljivka! Pojdi odtod odsotna in pozabljena! V nočnem hladu je stara gospa jela zmrzovati, objeta od samote, zavedajoč se, da je zapuščena in da bo ostala zapuščena vekomaj. Ni imela več svojega življenjskega tovariša, ne svoje dobre Katarine, ne uboge Montonnet, ničesar ni imela več! Živi je niso ljubili več in tisti, ki jo še morejo ljubiti, so bili vsi mrtvi. Naj gre razklepat srca, ki so se zaprla? To je dolgo in težko . . . znabiti nemogoče ! In ona se je čutila tako trudno, tako staro! — Ona ni imela več moči in poguma( zaživeti iznova. Rajši ne poizkusi . . . Ah, ne, bilo bi prekasno! In sedaj, ko so plahnili utisi sna v čustvu neusmiljene / resničnosti, v nenavadno osvetljenem obupu je razumela, fda ji bo blaznica, mnogo dražja, prisrčnejŠa in gostoljubnejša od te hiše. Tam je poznala vse ljudi in nikdo se ni potva-ril, da je ne pozna. Kakor so jo sladko poznali, tako so govorili z njo sladko. Zaupali so ji in niso ji po-sojevaili misli z obrestmi. Njena izba je bila ozka, za silo opremljena, a svesta si je bila, da je v nji; kadar bi spala, je niso preselili in niso ji odkazali postelje koga drugega, Ce se je vcasi kdo obnašal prav tako nestrpno in osorno, ta osornost vsaj ni izhajala od sina, snahe ali vnuka, temuč je prišla od tujca. In dalje, f— ! ker njena sreča ni živela več v tej hiši, v tem vrtu, ker je vsa minula lepota obstojala le še v njej, v globini njene duše, jo je hotela čuvati, skrbno skrivati kakor relikvijo. Tam je hotela vse, kar je bila videla, vse, kar je bila slišala, zdrobiti, razsuti, potopiti drobljance spomina v morje misli in novih zanimanj. (Tam, kjer je pozabila; na celi svet, tam bo pozabila tudi . . . in ona ni hotela! Pozabiti, ne! (To bi poplačala pre-sebično in prekruto. In potem je bila ta preteklost mnogo slajša od sedanjosti. Da, spominjati se v miru, brez motnjave na vse moči življenja in na skušnjo, ki ji je ostala. ’Spominjati se do brezkončnega spanja smrtnega . . . Nenadno sredi nočne tihote in toplote se je jela stara gospa smejati izgubljeno, bolestno, — čisto blazno. Sin, snaha, otrok in pestunja so pribežali. Prepadla, blodne oči med Štrenami, ki so plah-tale od njenih sivih lasi, z velikimi, nerazumljivimi gestami je jela blesti: — Mislila sem, da živim . . . {(En sem mrtva, bolj mrtva, kakor da sem zagrebena pod kamen, lesen križ nad menoj . . . življenje je žilo v vrtu, vrtnar je streljal s karabinerjem . odletelo je! . . . Sedaj je vrt pokopališče . . . vsa drevesa brez gnezd so ciprese . . . hiša je grob ... ogromen grob . . . najgrši grob, ker ne poganja noben cvet . >< . naj-žalostnejši grob, ' ker je prazen ... fto je zavržen grob, ker ne hrani svojih mrtvih! Govorila je vsevprek otročje in resno, navadno in izvanredno, komično, pretresljivo, o presledkih Stvari, ki so bile tako globoko resnične, da se je sin tresel, kot da kliče glas vesti iz temin. Potem se je začela zopet smejati, f smejati' t iz- K a j bo? Vsakdo se radovedno vprašuje: Kaj bo? Ali bo vstaja res popolnoma zmagala, ali se bo zopet povrnila monarhija? Odgovor na to je nesiguren. tZa sedaj je fakt, da so republikanci gospodarji v Lizboni in je proglašena republika. Kako se bodo pa zadeve nadalje razvile, se težko prerokuje. Poročila si tudi v tem zelo nasprotujejo. Iz enih se sliši, da je ljudovlada zasigurana, ker je v provinci vsepovsod! mir, in so pristopili celo prej kralju zvesti vojaki k vsta-šem; od druge strani se zopet javlja, da je navdušenje za republiko samo v Lizboni, da je pa provinca še vedno za monarhijo. Precej sigurno je, da konečna odločitev še ni padla. Na Portugalskem gotovo še ne vladajo normalne razmere in trajajo boji še vedno dalje.. Zelo značilno je, da imajo revolucionarci še vedno zasedene vse brzojavne postaje r in so okupirali tudi železnice, lako da se ne more dobiti1 direktnih vesti,: To jasno znači, f da je položaj Še vedno ' zelo kritičen. Gospodarski paberki. Ogrska je najela novo, posojilo in sicer tokrat brez Pariza, /Ogrska Rotschildova skupina je dala svoje milijone na razpolago ogrskim državnim gospodarjem, Mažarskim denarnim snubačem tokrat ni trebalo iti v Pariz, zatorej pa, je nastala fv Parizu zdaj časnikarska borba proti tamošnjemu Rotschildu, ker so njegovi sodrugi v Budimpešti prehiteli francoske denarne mogotce. Francoska velja sedaj za državo, ki zalaga cel svet z denarjem, ter se šteje med najbogatejše dežele, Na Francoskem so nadomestili industrijo z denarnimi kupčijami, ki se vse večinoma, izborno obnesejo. Na Francoskem je upeljanih več velikanskih, dobro organiziranih denarnih zavodov. Največji je kreditni zavod „Lyonnais“, Id ima svoj, sedež v Lio-nu ter šteje 225 podružnic na Francoskem in v važnejših mestih v inozemstvu. „Lyonnais“ je o finančnem položaju vsake posamezne dežele in (celo posameznih mest natančno orientirana, Druga enako močna denarna družba je f,National de Escompt“ ter nekaj drugih. Vse te banke ' razpolagajo' z neprimerno velikanskim kapitalom. Zato so fe banke nevoljne, ker hočejo tudi banke, ki niso pridružene bančnim kartelom, delati „kšeft.“ V teh zavodih je zaposlenih na Francoskem mnogo več uradnikov, slug in delavcev, kot v marsikateri naši tovarni f ali I sličnemu podjetju. Ta denarni kartel Ima pa tudi svoje časopisje, ki dela vedno propagando za njegove denarne kupčije. Celo na Angleškem so osnovali Francozi svoje bančne filijalke in preplavljali francoski trg s svojim denarjem. Francoska ima sedaj sama 30 milijard frankov dolga, ki pa je najet večinoma samo doma. — Največji dolžnik pri Francosih je Rusija z 10 milijardami, Španija in Avstrija z 3, Turčija z 2, Egipt z 1%, Italija z 1, Anglija ravno toliko, Kitajska Belgija, Se- gubljeno, bolestno, blazno, tako dolgo, da so ji privrele velike težke solze na hladna lica . . , V, Tudi to ni trajalo dolgo. Mal četrt ure za tem je peljal izvošček Gastona In njegovo mater proti Parizu. Niso bili imeli ravno mnogo sitnosti s prtljago: popotni kovčeg je ležal na preprogi voza med njunimi nogami. Gospa Cantu ni bila oporekla niti najmanj. Med tem ko so po njunem prihodu bolnico spremili v njeno izbo, ki je radi prekratkega časa ni bil razpravil še nihče, je Gaston dal poklicati ravnatelja in ga z besedami svoje žene ogovoril brez ovinkov: — Ni dovoljena v poštenem zavodu taka lahkomiselnost, nespametnost, nevednost kakor tukaj! Ne igra se na to sorto z nevarnimi boliniki 1, f Kako, ali se ji ni zatrdilo, da je ozdravljena od blaznosti, in ali se ni poslala domov, da smo jo vzeli še tisti dan ? In dve uri potem se ji je povrnila blaznost v divjem izbruhu. Ona ni „čisto zdrava“, ona je blazna, da, blazna za prisilni jopič! Velikansko srečo ste imeli, ravnatelj, da se je ta slučaj pripetil pri spravljivih ljudeh, ki dovolj sovražijo škandale in niso v javnosti trosili povesti, ki bi bila pokopala vaš zavod. Da nismo imeli f nevolje ' in nepotrebnih korakov dovolj, bili bi poslali našo mater v drug zavod. Ce se v bodoče drznete še enkrat motiti mirno obitelj s krivimi znamenji vašega ozdravljenja, vam ne le ničesar ne odgovorim, ničesar ne storim v selitev, temuč vložim tožbo . . . Med tem je gospa Cantu f med štirimi stenami svoje ozke izbe,' vsakdanje in gole kakor v kakem provincialnem hotelu, ž lažjim srcem i dihala boljši zrak. Vendar enkrat sama je kmalu potem, ko se ji ni bilo več bati zdravnikovih posetov ali čuvajevih obhodov, za vselej popustila nerazumljivo gesto in blodno besedo. Svobodno je ležala na svoji železni postelji in je, obraz zakopan v roke in s Čustvom, da se ji navzlic njenemu trudu misli niso marale razpršiti ali se pogrezniti v nerazvozlan sen, vzdihnila s tihim glasom, da bi se ne slišalo: — Ah, moj Bog, sama s toliko boljo . . . kako težko je, postati zopet blazna , . . verna Amerika, 'Japonska, Švica in Rumunija z % milijarde dolga. Južna Amerika dolguje tudi 3 milijarde in angleška Afrika 1 %. Te neštevilne milijarde dona-šajo na leto zopet cele milijarde obresti. Ako priste-jemu k tem kapitalom Še vrednost industrielnih podjetij in raznih akcij, potem računamo lahko mirnim srcem, da nesejo francoskim kapitalistom samo obresti vsako leto približno 5 milijard. Zadolževanje držav je tedaj za francoske kapitaliste zelo ugodno, a vtrjuje tudi politični upliv francoske države. Odtod gonja francoskih listov proti Avstriji in Nemčiji, ki se hočeta e-maneipirati francoskega kapitala. • m M V zadnjih letih je obrnila javnost svojo pozornost na razvoj kmetijstva v Alpah, ker je kmetijstvo v avstrijskih alpskih deželah velike važnosti za razvoj gospodarstva v Avstriji. Neka posebnost alpskega kmetijstva je planšarstvo. To pa ne more obstajati samo za se, ampak je navezano na kmetijstvo v dolini. Planšarstvo in kmetijstvo v dolini je po zgodovini in naravi tesno vezano eden na drugega in zato tudi ločeno ne moreta shajati. Glavna zadača alpskega kmetijstva je živinoreja. Planine pomagajo dolincem, da zamorejo v poletnih mesecih rediti mnogo več živine, kot bi jo mogla preživeti dolina sama. S planšarstvom pa si kmet tudi izvanredno zboljša kakovost svoje živine. To nam omogoča, da dobimo vedno zdravo in utrjeno živino. V Alpah sicer ni mogoče postavljati mnogo pitane živine na trg, ker manjka dovolj krmilnih sredstev. A misliti bo treba začeti, kako bi se za alpsko živinorejo dobilo umetnih krmil, potom katerih bi bilo možno spraviti planšarjem svojo zdravo živino naravnost kot pitano na dunajski in druge velike trge. Velikega pomena bi bilo to posebno, ker bi se s tem odrinilo dosedanje židovsko prekupstvo. Kakor drvijo živinorejci in živinski barantači iz drugih krajev na alpske semnje, da si nakupijo tamošnjo zdravo, in za pleme izborno čvrsto živino, tako bi tudi dobro rejena, pitana živina, ki se preživi po letu po zdravih planinskih pašnikih, dobila dobre kupce, in sloves naše planinske živine bi se Še bolj razširil. Vendar moramo opozarjati, da preti alpski živinoreji neka nevarnost, ki utegne tekom časa sloves planšarstva občutno oškodovati. Opazuje se namreč, da se po mnogih krajih v dolinah, prejšnja večja posestva, ki so posebno dobro služila za živinorejo, kosajo v male dele. Na ta način se Število živine gotovo zmanjša, posebno, ker mal posestniki me more tako uspešno planšariti kot kmet, ki je imel'po 100 in še več glav živine. Planšarstvo vsled tega vedno bolj in bolj propada. Obširni planinski pašniki se, ker ni živine, dajo v najem lovcem ali pa se prodajo lovskim baronom. /Statistika poljedelskega ministrstva dokazuje, da so se v avstrijskih Alpah gosposki lovski revirji pomnožili od leta 1885 do il905 od 6 milijonov hektarjev na 8.2 milijonov hektarjev. To pa se pojavlja najbolj tudi vsled tega, ker razni liovski baroni in velikaši kupujejo kar cele velike kmetije v lovske svrhe. Tam kjer se je poprej redilo 1 po več stotin živine, lam so sedaj planine preurejene samo za lovske revirje. (Ce se Še nahaja kak kmet planšar med temi velikimi lovskimi revirji, mu navadno divjačina dela tako Iškodo, da rad ali nerad proda svojo kmetijo s prijaznimi planinskimi pašniki vred lovski gospodi. iTa žalostni proces se pojavlja najbolj nat Gornjem Štajerskem, Koroškem in Tirolskem. S tem se rapidno manjša število živine; ta primanjkljaj več tisoč glav najboljše živine v eni sami deželi, ne bo imel žalostnih posledic, če bo šlo to tako naprej, samo za kmetijstvo, ampak' še več — pomislimo samo na sedanjo draginjo v— za mesta in industrijske kraje. Celo socialdemokraška „Arbeiterzeitung“ je v eni zadnjih Številki opozarjala javnost na to perečo zadevo in trdila, da iz tega izvira pomanjkanje živine in draginja mesa. Država sama bo morala skrbeti, da. se postavnim potom zabrani razkosavanje, ' pa tudi zlaganje zemljišč, kjer je to v kvar živinoreji in vsemu kmetijstvu. • m * Za obstoj kmečkega stanu je razclolženje kmečkih posestev eden najvažnejših problemov. To pa bi se najlažje izvrševalo, ako bi se omejilo na gotov način zadolževanje. Dolgovi srednjih kmečkih posestnikov so dosegli že tako nevarno visočino, da gledajo prijatelji kmečkega stanu z veliko negotovostjo v bodočnost. Še bolj pa, kot že obstoječi dolgovi, nas mora navdajati s strahom vedno napredujoče naraščanje kmečkih dolgov. Radi tega pada vsako leto na tisoče poprej dobro stoječih kmetov kot žrtev hipotekarnih dolgov. Tega nesrečnega pojava je sigurno sokriva prevelika prostost v zadolževanju. Vzroke zadolževanja lahko delimo v štiri vrste, in sicer: zapravljivost, nesreče, melioracijska dela in premembe posesti. Po tem razločujemo tudi produktivne in neproduktivne hipotekarne dolgove. Ce kdo najame posojilo zato, da si zboljša posestvo, n. pr. posojilo za regeneracijo vinogradov ali izsušenje travnikov, je to produktiven dolg. Drugače pa je, če najame kmet posojilo radi zapravljivosti. Ti dolgovi niso torej v korist posestniku in so torej neproduktivni dolgovi. Največji del kmečkih hipotekarnih dolgov pa so oni, ki izvirajo iz nakupa posesti, podedovanja, izplačanih dedščin, delitev kmetij in sličnih transakcij. Taki dolgovi so tudi neproduktivni in so n. pr. na novo obremenili avstrij- skega kmeta od leta 1878 do 1899 za celih 1344 milijonov kron! Neomejeno zadolževanje kmečkih posestev omo-gočuje, da se lahko kupijo posestva z malo svoto denarja, za ostalo kupno svoto pa se najame zopet nov hipotekarni dolg. Iz tega vzroka je popraševanje po manjših in srednjih posestvih vedno večje, cene istim pa nenavadno rastejo. Končni uspeh vsega tega je, da te umetno napravljene cene ostanejo v veljavi tudi pri declščinah. Tisti dedič pa, ki prevzame posestvo, je izgubljen, ali pa se mora truditi vse svoje življenje samo za upnike. Iz teh kričečih vzrokov se razpravlja, posebno v agrarnih krogih vedno bolj vprašanje, kako bi se razbremenilo kmečka posestva s pomočjo postavodaje in javne uprave. Poslanci vseh agrarnih strank v državnem zboru delajo že dalje Časa na to, da bi se ustvarila čim prej možnost, razbremeniti kmečka posestva, Pri tem življenskem vprašanju kmečkega stanu mora sodelovati država pri ogrodnem zakonu, dežele pa pri posebnih tozadevnih določilih za posamezne dežele. Ce se je posrečilo izpeljati zemljiško odvezo, bo gotovo ugodno izpadlo tudi to. Da so to perečo zadevo vzeli za resno tudi na višjih mestih, priča dejstvo, da je razposlalo poljedelsko ministrstvo že poseben načrt te nameravane postave na vse glavne kmetijske korporacije v Avstriji v presojo, Čeravno je vladni načrt zelo pomanjkljiv in se bo treba še korenito lotiti dela, da se ustvari u-godna postava, vendar lahko vsak kmet in prijatelj kmečkega stanu z veseljem pozdravi, da se tudi organi osrednje vlade zanimajo z vso resnostjo za to važno zadevo. Politični pregled. Kranjski deželni zbor. Kranjski deželni zbor je imel v sredo dne 5. t, m, prvo sejo v jesenskem zasedanju. Najprvo je prišla na vrsto interpelacija, ki jo je stavil dr, Šušteršič radi nepotrditVe Hribarja za župana. Vnela se je živahna debata, ki so jo pa liberalci s svojim sumničenjem in z napadi na duhovništvo hitro spravili na zelo nizek nivo. Stališče S. L, S. je preciziral dr. Šušteršič. Povdarjal je,1 da ' je ! (avtonomiji Ljubljane največ škodoval Hribar sam, ker je v neki spomenici m a vlado iz osebno-strankarskih interesov povdarjal, 1 da vsakokratni vladi ne more biti vse eno, kdo je ljubljanski župan, kar se razvidi iz tega, da je veljavnost izvolitve župana Ljubljane odvisna od cesarjevega potrjenjai. Naglašal je (tudi dr. Šušteršič, da se je on na vseh odločujočih mestih zavzel za Hribarjevo potrditev. Konečno je predlagal, naj se izreče obžalovanje radi suspendiranja 1 ljubljanske mestne avtonomije, trdno pričakujoč, da se po sodelovanju vseh poklicanih faktorjev povrne ljubljanski občini čimpreje meščansko samoupravo, ter naj preide deželni zbor na dnevni red. Ta predlog je bil po daljši debati sprejet', in cela afera s tem rešena, Po rešitvi te zadeve je bila seja prekinjena in se je nadaljevala popoldne. Najprvo je prišel na vrsto novi ljubljanski Statut, poročal je odbornik dr. Pegan. Po daljši debati, v kateri je dr. Šušteršič temperamentno pobil' razne liberalne govornike, v prvi vrsti „modrega“ Gangja, je bil Statut, kakor je predlagal poročevalec, sprejet. 'Nato je prišlo na vrsto več manjših 'in lokalnih zadev. Med drugim je bil sprejet nujni predlog dr. Zajcev za reorganizacijo septembra povozil železniškega čuvaja Janeza Blasutiča, ki je opravljal službo na tiru. Bla-sutič se je očividno prepozno ognil brzovlaku. Ponesrečenec zapušča ženo in pet otrok. Prevalje. (Pristov <— župan. Znano je, da je Pristov tedaj, ko se je potegoval za županski stolec, obljubil, da bo vodil občinske posle sam, brez drago plačanega občinskega tajnika. 'Toda kakor navadno, je ostal Pristov tudi tu samo pri obljubah. TMislili smo, da bo Polde vsaj sedaj, ko je šel znani posili-nemški agitator, (občinski tajnik Pušenjak v mastno plačan pokoj, sam izvrševal občinske posle, a smo se motili. Dobil si je novega pomagača za občinsko pisarno in sicer ; upokojenega stražmojstra Pernata. Zakaj je vzel ravno tega? Zakaj ta služba ni bila razpisana v nobenem slovenskem listu? Zakaj je za- župan vse slovenske prosilce? Vedno povdarja Polde, da je on tudi Slovenec — ali mar hoče to dokazati na ta način, da noče Slovenca za občinskega tajnika, ampak mora imeti za ta posel — posilinem-ca. Ako bo Pristov še kdaj trdil, da je Slovenec — ali se bo še našel mar kdo med parni, ki bi mu to verjel? „Moderna irealka“ je celovška realka. 'Dijaki tega zavoda menjujejo vero kakor obleko, pe da bi • se zato ravnateljstvo kaj zmenilo. Minoli teden so naznanili izstop iz katoliške eerkve fetirje realci,: Pavel Sčhusšmann, 6. razred, 18 let star; Karol Krainer .7. razred, 18 let star (sin celovškega čevljarja Krai- • . j ;•£> i. •!_. S T R A 2 A. nerja); 'Franc Hriberšek, 7. razred, 18 let star (sin pokojnega blagega učitelja Hriberšeka); Oton Hammer, 4. razred, 17 let star. Narodno-obrambno delo. Herbstmesse in Südmarka. Vodstvo Südmarke je vložilo na odbor graške Herbstmesse prošnjo, da bi smeli posebni nabiralci za Südmarko pobirati med obiskovalci darove za Südmarko, Kljub temu, da so v odboru Herbstmesse sami Nemci, je ta vendar prošnjo odbil, lstotako se je zgodilo šulferajnu. Kljub temu pa obiskovalci jesenskega sejma nimajo miru pred lehtarijo Südmarke in šulferajna. Po večinoma vseh gostilnah in lopah so nastavljene pušice in nemški buršaki jih molijo skoraj vsakemu gostu na vsiljiv način pod nos. Kako je pa med nami? Mnogi Slovenec se že Skandalizira, če mora v kaki veseli družbi darovati kako desetico za. „Slov. Stražo“ ali za druge narodne namene. Iz nasprotnega tabora. V Peklu pri Poljčanah ustanovi nemški šulferajn nemško šolo iz Roseggerje-vega fonda. Pred nekaj dnevi se je mudil znani doktor Baum v Poljčanah pri Baumannu. Kupil se je že potrebni prostor, kjer se bo stavilo Šolsko poslopje. To bo zopet nova mučilnica za slovensko deco. V Konjicah se bo tudi povečala tamošnja nemška šolaš pomočjo Roseggerjevega sklada, — Pri Sv. Lovrencu nad Mariborom se ustanavlja prihodnjo nedeljo, dne 9. t, m. novo nemško pevsko društvo. Ves mariborski nemški mob napravi izlet v naš Sv. Lovrenc. — Zadnji teden v septembru so bili deležni Südmar-kine milosti in njih grošev ti-le Nemci: trgovec v Ljubljani 500 K, nek posestnik na Spodnjem Štajerskem 260 K, obrtnik na Koroškem 100 K. Za mariborski slovenski tečaj, ki ga priredi mariborska moška Südmarkina podružnica, se je dovolilo zopetnih 200 K. Dež. uradniki za Südmarko. Kdor ne verjame, da je naše deželno uradništvo prepojeno z nemško-na-cionalnim duhom in goji željo, nas Slovence uničiti, ta naj zasleduje, kako pogosto sodelujejo deželni u-radniki in uslužbenci pri Siidmarki in šulferajnu. Deželni vin. ravn, Stiegler, ki na zborovanjih kmetijskih podružnic vedno poudarja, da se ogiba vsakega nacionalnega šovinizma, je daroval mesto venca na grob ravnatelja Schmieda za Südmarkino podružnico v Mariboru 14 K. * Ljutomerski Nemci (?!) tea (— Roseggerjev fond. V soboto dne 8. oktobra priredi ljutomersko nemško pevsko društvo veselico na korist Rosegger-jevemu fondu. — Dne 4. oktobraj pa se je v nemški šoli v Ljutomeru vršila Šolarska slavnost, na kateri se je prepevalo znane nemške „patriotiöne“ pesmi. Kolera. Na D u n a j u je dne 5. oktobra zbolel na koleri zidar Janez Wrana. Pil je vodo iz Donave. Zdravniške preiskave so dognale, da se nahaja tudi na H r v a š |k e m,, in sicer v Borovem pri Bjelovaru gnezdišče kolere. V Zagrebu se je pojavilo zadnje dni več sumljivih slučajev, V M o h a č u je v zadnjih 24 urah kolera malo pojenjala, a zdravniki so mnenja, da bo zopet z večjo silo izbruhnila. Hudo se kolera Širi na IT! u r Š k e m, v J u ž-n i Italiji in na Japonskem, kjer umrje vsak dan mnogo ljudi. Resne nevarnosti sedaj ni več, ker ni več tako vročih dni. Upati je, da ta sovražnik ljudstva kmalu popolnoma poneha. Književnost in umetnost. „Cas.“ Znanstvena revija „Leonove družbe“. IV. letnik, 9. zvezek. Vsebina: Blodno socialno delo. (Dr. A. Ušeničnik.) — Nekaj literarnega. (Venceslav Bele.) — Moderne slovenske klasične drame in tragedije, (Prof. Adolf Robida.) — Iz Kastelčeve zapuščine. (Ivan Grafenauer.) — Nove knjige: Staršem. — Rastava crkve od države u Francuskoj. — Listek. — Glasnik „Leonove družbe“. „Naš Dom.“ 'Zvezek 18. Leta 'X. JVsebina: Slavnostna otvoritev Slovenskega doma v Št. liju. ■ Mladinska izobrazba: Nekaj o čitanju. Proč z nikotinom od naše mladine, St. Iljski dom. — f Zabava: Srečni Janko. Smešnice. — Kaj je novega po svetu? Orli. — Dekliški vrtec; — Društv. glasn.— Gov. vaje, — „Naš Dom“ izhaja 1. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 vin. — Uredništvo in upravnišivo je v Cirilovi tiskarni, Koroška cesta Štev, o, Maribor. Vrtec. Štev. 3. Leto 40. Vsebina: Domotožje (Zvonimir). — Iz knjige; sirot (J os. Vaudot). — Na planine (Mokrižki). — Glasovi od „zelene mlake“ (F. Pengov). — Pestunja;... (Jurij Slapsak). — Listje in cvetje. - Priloga „Angeljček“. Glasnik najsvetejših src. Leto IX. Štev. ,10. — Vsebina: CeŠčenje presv. Jezusovega srca pred 600 leti. J. Krohne. Dalje; — Materi božji na Grački gori. Asiški Trubadur, Cerkev sv, Alojzija v Mariboru. R. Janežič. Dalje. |— ' Premalo znan zaklad. Dr. Anton Zdešar. Slovo Marijini družbeniei. L. K, — Sv, Klement Malija Hofbauer. Dalje, f— < Ma-rijanišče v Veržeju. F, K. — Dopisi. Razgled po svetu. Največja mesta v Avsiro-tOgrski I so J sledeča L Dunaj ima 2,100,000 prebivalcev, Budimpešta, 940,000, Praga 233.000, š predmestji 440.000, Trst 1220.000, Lvov 160.000, Gradec 140.000, Brno 110.000, Šegedin 103.000 prebivalcev. Razvoj ruskega šolstva. Rusija ima sedaj 100 milijonov prebivalcev in 529 gimnazij in realk, tretjina teh šol — 103 namreč — je bila ustanovljena v zadnjih treh letih; v isti dobi je bilo obenem odprtih 140 privatnih srednjih šol s pravico javnosti. Najnevarnejša žival na svetu. jNeki Amerika-nec z imenom Jackson pripoveduje v „American Review of Rewiews“, da je najnevarnejša žival na svetu naša domača muha. Po njegovem mnenju so najbolj strupene kače, levi in tigri prava nedolžna jag-neta. Kakor je izračunal učeni gospod Jackson, nosi muha s seboj 6,600.000 bakterij,' ki povzročajo' najrazličnejše bolezni, ( kakor kolero, 1 jetiko, vročinsko bolezen, bolezni v grlu, drisko itd. Jackson trdi, da muhe umore štiri milijone ljudi ene generacije. Abstinenčno gibanje na Švedskem. Dobri vspeh alkoholne prepovedi ob času splošne stavke je pripravil osrednjo zvezo švedskih abstinenčnih društev do tega, da poskusi z ljudskim glasovanjem o vprašanju, r je-li že pravi čas za uvedenje splošne alkoholne prepovedi na Švedskem ali ne. Vsaka nad 18 let stara oseba se ima osebno poiskati in vprašati. JV Stockholmu samem ; je glasovalo 30.000 oseb za in 30.000 proti splošni prepovedi, 13.000 oseb se je glasovanja vzdržalo. Mnenje prevladuje, da bi, če bi se izvedlo glasovanje po celi državi, bila velikanska večina za prepoved. Pasivna rezistenca bosanskih železničarjev — končana. Nastavljenci bosanskih železnic so dne 2. oktobra opustili pasivno rezistenco. Deželna vlada je obljubila, da bo zahteve akcijskega komiteja bosanskih železničarjev, ki jih je stavil ta dne 26. avgusta, natančno preštudirala, in v kolikor je to sploh mogoče, tudi uresničila. Mažari izumirajo. Kakor javlja „Pester Lloyd“ štev. 22, 16. septembra, je bil v mesecu juliju t. h „kongres za meščanske zadeve“ v Temešvaru. Pri tej priliki so se razpravljala razna vprašanja, tičo-ča se mestnih upravilstev, kakor: higijena, ljudsko štetje, dobrodelne naprave itd. Pri tej priliki pa je razkrila Statistika strašne podatke! Navajala so se mesta, v kojih se je prebivalstvo od leta 1860. do sedaj zmanjšalo za o, 10, celo 40%! V 16. mestih kojih prebivalstvo znaša 360,000 duš, je umrlo v mesecu juliju t. 1, 1021 ljudi, rodilo se je pa 869 otrok; tedaj — 152 mrličev več, nego novorojenih! A v tem času ni bilo nobene epidemije! V Temešvaru samem pride na 11 mrličev — le 10 porodov. Ako bi rodovitni Slavo-ni ne zalagali Magyar-Orszaga s svojim prebitkom na otrokih, bi bilo Arpadovo kraljestvo kmalu — brez podanikov ! Vlom v trgovino. Iz Budimpešte poročajo: Neznani vlomilci so vlomili v trgovino tukajšnjega trgovca Juwelierja ter ukradli menic za 50.000 K, zavarovalno polico za 50.000 K, 700 K gotovine, dragocenosti za 15.000 K in 200 zlatega denarja. Zanimiva operacija srca, Iz Moravske Ostrove se poroča, ( da je !na zborovanju moravskih zdravnikov poročal primarij tamkajšnje bolnišnice dr. Güti-go o neki zelo zanimivi operacifi srca. (Bolnik, na katerem so izvršili operacijo, je bil nek mlad rudar iz Moravske Ostrove, 'ki so ga dne '30. aprila t. L zabodli pri nekem pretepu v srce. Ker bi bila smrt v nasprotnem slučaju neizogibna, so ga takoj operirali in mu zašili srce. Rudar je ležal tri dni v popolni nezavesti, halo pa se je opomogel in čez šest tednov je odšel popolnoma zdrav iz bolnišnice. Preteklo je od tedaj precej časa, toda brez kakih težkoč opravlja svoj težki rudarski posel. 'Zanimivo je, da so izvršili operacijo na njem brez narkoze in so bolnika narkotizirali še-le potem, ko je po operaciji srca padel v nezavest, da se je mogla težka operacija dovršiti. Kolikokrat je treba in seri r ati ? Na to vprašanje je odgovoril ' tajnik' trgovske zbornice [ v Erfurtu dr. Videmak na nekem svojem predavanju sledeče: „Najmanj sedemkrat! 'Prvi oglas se namreč prezre, drugi se zapazi, tretji se prebere, a se pri tem nič ne misli, četrti se čita. z rezmišljevanjem, pri petenl se razgovarja človek z ženo, pri Šestem želi poizkusiti in pri sedmem kupi,“ naše „Družinske pratike“ je ravnokar izžel in se dobiva skoro po vseh trgovinoh, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami“, prodajalni „Katol. tisk. društva“., dalje v trgovini Ant. Krisper, Vašo Petričič in Iv. Korenčan; v Maribora: prodajalna „Tiskarne sv. Cirila“. — Cena komadu 24 vin , po pošti 10 vir. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si ysiljevaii drugih 184 pratik. Posojilnica v Mariboru ! Tovarniška zaloga podeli za šolsko Mo 1910/11 obiskovalcu Kmet. ijsfce šole v Št. Jurju ob juž. žel. podporo v znesku po K 280. Upoštevalo se bode le prošnjike sinove kmetskih starišev slovenske narodnosti iz mariborskega okraja. Prošnje za to podporo, opremljene s krstnim listom, spričevalom uboštva in spričevalom zadnjega šolskega leta je vložiti do 21. tega meseca pri Posojilnici v Mariboru (Narodni dom). V Mariboru, 4. vinotoka 1910. - Ravnateljstvo. TRGOVCI! J t : : t : t t t t Ne pustim potovati ker preveč stane, prodajam pa po ceni ker ne pustim potovati. Obrnita se tora j pismeno ali osebno in zahtevajte vzorčne poSiljatve. Narodna veletrgovska hiša R. Stermecki v Celju. i i Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar M«Bnreš Maribor Tegethofova cesta 39 perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatarne, srebrnine, or i. t. d., po najnižji ceni. m nfnn a 8 slovenskimi ploščami, čistim in v* I cllilUiUllo jasnim glasom iz najboljših tovarn. — Priznano najboljše igle) za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. I Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov Anton Kolene: Celje Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnih hišah. Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho. Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo ia olje za cerkve. Slavnemu občinstvu zagotavljam tečno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom in naj nižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove, debel K 210, droben po K 1-40 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam, po dogovorn. 148 Pismena naročila se z obratno pošto izvrše. vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin, trgovskih knjig na debelo in drobno pri Goričar & Leskovšek, Celje Graška ulica štev. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnik skladov po novih pred-piših. — Zaloga vseh tiskovin za urade. :-: * i 4 Ceciljanec — organist cerkovnik, lahko tndi tajnik pri občini ali v posojilnici, želi složbo sprejeti. Naslov |pove uredništvo tega lista. 138 XXXXXXXXXX Harmonij, še dobro ohranjen, kupi g. Pavel Poslek, vmi-rovljeni podvornik v Bobovem pri Klanj c n. (Hrvaško Zagorje ) Naznaniti se mora cena in kakovost harmonija. XXXXXXXXXX Edina itsj. narodna ateklarska trgovina na debelo in na drobno Franc Strupi : Celje Graška cesta priporoča po najnižih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Peevsetjet;wseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Kajsciidnejsa in točna postrežba. ♦♦♦♦♦♦»-»»»»* Stavbeni^ in umetni ključavničar, oblast, kcncesionirani vodovodni instalater Ivan Rebek, C?ü® Poljska ulica št. 14. Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in za- sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu- di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnika, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde lujem vsake vrste tehtnice, Judi premostne (Bruoken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno __________in solidno, vse po zmernih cenah. Slovenska trgovina J.N. Šoštarič, Maribor W samo GHavni trg štev. 9 priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn. z modnim in manufakturnim blagom ter krojažkimi potrebščinami - - - Postrežba točna in stroga solidna. :: Restavracija XXXX^ arodni dom rfOOOOC Mai v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljcr Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Ne pozabite na „Slovensko Stražo“. Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Edino narodno kamno- Stavbena in nmetnaj| kamnoseška ::: obrts strojnim obratom. Izvrševanje vseh stavbenih del : kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih ,in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, poliranje in struganje ::: kamena s stroji. ::: ie! CELJU. mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih eenah. Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).:: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. :: ■ Popravljanje spomenikov, udela-::: vanje napisov v iste. ::: Zahvala. Za vse nam došle izraze tolažilnoga sočutja povodom prebridke izgube našega ljubljenega očeta, starega očeta, brata in tasta gospoda Simon Kukec, bivšega posestnika delniških pivovarn v Laškem trgu in Žalen za mnogcbrojro spremstvo nepozabnega pokojnika k večnemu počitku» kakor za krasne cvetke in vence, ki so jih položili cenjeni znanci, pri jatelji in sorodniki, zlasti narodni Šentjurčani ob krsto rajnega, izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo Vage za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter [priporoča po nizkih cenah Jos. Kaldb, tovarna za vage, Brno, Menice Moravsko. 80 slovanska obrt. 153 žalujoča obitelj Kukec. Žalec, dne 5. vinotoka 1910. Štampilje iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila y Mariboru. Uradne = = zavitke ;-priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Otvoritev obrti! lončarsko obrt. Josip Hočevar s Celje s: Hein dvorska uBiea 5 s s 145 priporoča za jesensko In zimsko sezono svojo velike zalcogo vsakovrstnih zgotovljenih oblek, zimskih in športnih sukenj, za gospode, dečke in otroke, po najnižjih cenah. Pristno angleško sukno je vedno v zalogi, in se naročila po meri, točno in po najnovejših journalih izvršujejo. — Prevzamem umevno tudi vsa druga v svojo stroko spadajoča dela kakor talarje za gospode sodnike in častito duhovščino. . S Na debelo! n . . Na drobno! * Priporoča se g| edina narodna trgovina J galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor m tudi igrač* ^ Priča & Kramar v Qejju ■ na voglu Graške- in Krožne ceste. 68? XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXXXX KttXXKJtXKKKXXXKJtttKKIOtK S Južnoštajerska hranilnica v Celju £ " ' f * n s je zvišala obresti za hranilne vloge na W/o. Poslužujte se Južnoštajerske hranilnice v Celju v Narodnem domu pri nalagsnju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne iziroma za varovance izključno !e v Južnoštajersko hranilnico ? Celju. Južnoštajerska hranilnica v Celju sprejema tndi hranilne knjige drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci! Osredotočimo denarno moč štajerskih Slovencev v lastni slovenski hranilnici in rešimo svoje od ptuje odvisnosti in na-daljnega raznarodovanja. 152 1 ❖ 6 belih :: :: rjuh zelo debele in :: :: po 2 m 14 K, po 21/i m po 16 K, iz domačega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2‘/4 m 20 K, razpošilja franko narodna veletrgovska hiša Dovoljujem si slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici naznaniti, da sem otvoril s oktobrom 1910 v Šolski ulici t ♦ ! ti l t. t t t t Tekom svojega 14 letnega delovanja v tej stroki v Mariboru in tudi drugod, sem si pridobil vse potrebne zmožnosti za to obrt. Prevzamem vsa tozadevna dela, kakor: peči, štedilna in navadna ognjišča ter ista tudi postavljam. Napravljam obložke za kopalne sabe, klosete ia vso v mojo stroko spadajača popravila ter ista precizno izvršujem po solidnih cenah. Za obilno naročbo in naklonjenost se priporoča z vele spoštovanjem iso Lovro Širec, lončar v Mariboru. immm mm mm jmm mm mm mm mm jmm mm mm JMmJmmjmm. (F N ajboljše ročne torbice, šolske torbice, denarne mošnjičke, denarnice za natakarice in natakarje. — Bogato sortirano zalogo : : : : : usnjatiii garnitur kakor tudi konjske oprave, opravo za jahanje itd. priporoča. Rudolf Novak: Maribor jermenar in sedlar Grajski trg. —... Samo lastni izdelki. ..... >o ©. N © Edina špecijelna tvrdka za katoliška društva. Društvene znake v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tndi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailu. — Brcše, obeske in častna darila izdeluje in pošilja v zmernih cenah graver Stanislav Mrkwicka Dunaj VII. Zieglergasse 67. % ox 1 • as & o* © jm MT Umetni zavod za slikanje na steklo Maks Tušek : Ljubljana Sv. Petra nasip št. 7 se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom-za izdelovanje sUkanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji cen». ===== Načrte In proračune m razpolago. = Robert Diehl, žganjarna, Celje priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi štajerski konjak. Založnik ia iidajatelj: Eooaomj „Straž»“. OdjgoTojrar hredait: Frau Rakovič. Tiek tiskarne sv. Cirila v| Mariboru.