Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.23 einschl. 9 Rpf Postgebühr,- im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr.
Postscheckkonto Wien Nr. 55000
Nr. 21 - IV. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 27. Mai'i944
Einzelpreis 10 Rpf
tudi ugledni publicisti in časnikarji so se ta-krat zgražali nad agresivnostjo boljševiškega imperijalizma. Anglija je v tistih dnevih pretakala krokodilske solze za malo Finsko. Z
Zgodovinska odgovornost Angine
Nekdaj ¡e pomilovala malo Finsko, sedaj pa brez oklevanja izroča Evropo boljševizmu -Protievropska politika Anglije kot vzrok propadanja angleškega imperija - Evropa bo preprečila nakane azijatske stepe in prekrižala anglosaške račune
Ko bodo politični zgodovinarji nekoč pro- proklinjali, so v drugem hipu že blagoslav- Ko je nemški meč 1. 1940 uničil vojaško učevali zamotana pota angleške politike zad- ljali. Sam Churchill, ki je že mnogo preje v silo Francije, je izgubila Anglija na konti-njega desetletja, se bodo zaustavili ob marši- nekem svojem delu obsodil bestijalnost bolj- nentu zaveznika, ki zanjo ni bil več zanimiv, katerem pojavu, ki se nam je zdel nekoč ne- ševiškega sistema, je postal nenadoma prija- Ogledovati se je morala torej po kakem dru-pojmljiv, čeprav je po svojem bistvu spadal telj Sovjetske Unije. Najvidnejši pa je bil gem zavezniku v Evropi. In tu se je zaustavil v vrsto takozvanih elementov angleškega po- prelom v odnosu do Sovjetije v vrstah viso- njen pogled ob Sovjetiji, čeprav Anglija v litičnega udejstvovanja. Eden izmed teh poja- kega anglikanskega duhovništva. Kljub dej- teku zadnjih desetletij ni mogla prikriti svo-vov je bilo »sočustvovanje« z usodo male Fin- stvu, da je bilo po vsej Angliji znano, koliko jega tihega sovraštva proti Rusom, saj so ske v vojni, ki ji je bila vsiljena 1. 1940 s stotisočev škofov in duhovnikov je pomoril Angleži že od nekdaj sovražili sploh vse, kar strani nenasitne Sovjetije. Ne samo politiki, poživinjeni in brezbožni boljševizem v teku je bilo slovansko. V tej vojni je morala Sovje-
svoje revolucije, so se našli v Angliji nad- tija na vzhodu prevzeti vlogo, ki jo je igrala škofje, škofje in dekani, ki so takorekoč s Francija v prvi svetovni vojni na zapadu. Vlo-prižnic blagoslavljali Stalina in boljševike. ga, ki so jo Angleži namenili boljševikom, je Zopet — kakor vedno v zgodovini Anglije — povsem razumljiva s stališča angleškega im-vso zgovornostjo in prepričevalnostjo, ki jo se je pokazala anglikanska cerkev kot prava perijalizma: krvaveti za angleške interese. Iz-premore angleška takozvana demokracija, so dekla imperijalistične politike. Njeni duhovni- ven dvoma je, da je Anglija to pot postopala branili takrat stališče Finske in obsojali po- ki so zažigali sveče Bogu, kadar se jim je želo kratkovidno. Dočim simpatije za Francijo stopanje grabežljive Sovjetije. Tako licemerna zdelo, pa tudi hudiču, ako je to zahteval po- v prvi svetovni vojni niso bile kvarne za nje-je bila Anglija ob slučaju finsko-sovjetskega litični interes Anglije. Tu se človeku nehote no notranjo politiko in strukturo, so sedanje spopada. Ista Anglija, ki je politično in pu- vsiljuje primera z »ljubeznijo«, ki jo je gojila simpatije za boljševizem iz zavezniških ozi-blicistično grmela proti boijševiški agresiji, je Anglija za Francijo v letih prve svetovne rov smrtonosne klice, ki že razkrajajo staro pa kmalu nato iskala stikov z Moskvo, da bi vojne, toraj takrat, ko so francoski vojaki telo angleške demokracije. Protievropska po-vpregla Sovjetijo v vojno proti Nemčiji in padali na zapadnih bojiščih za interese Ve- litika Velike Britanije, izražena v anglosaško-njenim evropskim zaveznikom. V svoji hinav- like Britanije. Vsa Anglija je bila v nekakem boljševiškem zavezništvu, je sicer naperjena ščini niti najmanj ni prikrivala simpatij za deliriju občudovanja za Francoze. Kajpak! Saj proti Nemčiji, toda posledice bodo zadele An-boljševizem in tako je po prizadevanju jegu- so tudi ginevali za angleške imperijalne inte- glijo samo. Anglija si je nakopala s svojim ljasto gladke angleške diplomacije prišlo kon- rese! Takrat so pozabili mnogi Francozi, da so zavezništvom z boljševizmom bolezen, ki je čno do politične zaroke med angleško pluto- bili baš Angleži tisti, ki so kot tradieijonalni njen že slabotni organizem ne bo prestal. An-kracijo in med boljševizmom.	nasprotniki francoskega imperijalizma sežgali glija je kriva, da je tako silno narasel sve-
Vsi opazovalci političnega dogajanja se še Devico Orleansko v Rouenu. Tudi Napoleon I. tovno-revolucijonarni apetit oblastnikov v dobro spominjajo, kako se je ob tem preobra- je bil več ali manj žrtev angleške protifran- Kremi ju. Zločinska politika, ki jo je za Cham-tu angleških odnošajev do Sovjetije spreme- coske politike. Toda Anglija je v svetovni berlainom izvajal Winston Churchill, ponižuje nilo v sami Angliji mišljenje vodilnih krogov vojni nujno potrebovala Francijo, odtod torej Anglijo ne samo pred Sovjetijo, temveč tudi o boljševizmu. Kar so do tistega trenutka še njene takratne silne simpatije za Francijo. pred Zedinjenimi državami, ki se itak ze smatrajo dedičem angleškega imperija. Radi Dan-ziga so se spustili Angleži v pustolovščino, ki jo bodo plačali z likvidacijo imperija. Zgodovina je pravična. Anglija je s svojo proti-kontinentalno politiko zakrivila toliko gorja, da jo bo dosegel pravdorek zgodovine.
Zgodovinska odgovornost Anglije je dokazana. Nemčije se usoda Anglije ne tiče. Reichsminister dr. Goebbels je v svojih pomembnih člankih, ki jih objavlja v tedniku »Das Reich«, že opetovano povdaril, da nemški narod ne bo imel nikakega sočutja, kadar bo prišla ura preizkušnje za angleški narod. V svoji oholosti in v stremljenju, obvladovati Evropo s pomočjo večstoletne politike »evropskega ravnotežja«, je Anglija hazardirala zgolj za svojo lastno usodo. Evropa je medtem spoznala vso perfidijo angleškega političnega hotenja in delovanja. Poljaki, Romuni, Grki, Jugoslovani itd. so si o tem na jasnem in tudi Francozi, Belgijci, Holandci in Norvežani vedo povedati, koliko je verjeti angleškim obljubam. Anglija je v Diinkirchenu zapustila celino in takrat izgubila pri narodih Evrope ves moralni kredit. Evropa pa se je pod vodstvom Nemčije organizirala v . ... ..	obrambno skupnost, ki je povezana s skupno
Um jeden Versuch des GegneTTr?*Z?Zr™en vonVornherein zu unterbinden, wurden usodo Nemški in zavezniški vojaki zajezujejo weite Teile des rückwärtigen Gebietes überflutet	PK-Kriegsberichter Kurth (Sch) na vzhodu poplavo IZ vzhoda, obenem pa Od-
Stopnjevanje srillili Bojci v Iteltji
Težišče bojev se je premaknilo v odsek nettunskega mostišča — Sovražnik v odseku Pico-Pontecorvo zaustavljen — Potek operacij v preteklem tednu
Na južni fronti so se razvijali boji v preteklem tednu po poročilih nemškega vrhovnega poveljstva kakor sledi:
18.	maj: Sovražniku je uspelo 15. t. m. po srditih bojih, ki so mu povzročili najtežje ln krvave izgube, vdreti severno od Formie v naše postojanke. Izvedeni so bili takoj protiukrepi. V področju naselbine Esperia so bili odbiti vsi sovražni napadi, podprti z ar-tilerijo in oklopnimi odredi. Mesto Cassino, ki so ga Anglo-Amerikanci več mesecev napadali ob vpostavi močnih sil, so izpraznile naše čete brez boja v pretekli noči, da bi se umaknile na novo postojanko, prihranivši tako svoje sile. V nettunskem mostišču, kjer je postalo zopet bolj živahno, so naše čete odbile močne sovražne napade južno od Cisterne in južno od Littorie. Močan odred nemških bojnih letal je bombardiral v pretekli noči z opazovanim dobrim učinkom sovražne priprave in dovozne poti v področju mesta Minturno. Ameriški bombniki so napadli več pristaniških mest ob italijanski zapa-dni obali in na otoku Elba. Pri tem je bilo zbitih 17 sovražnih letal.
19.	maj: Na italijanski južni fronti se odigravajo težki boji predvsem v odseku za-padno in severozapadno od Esperie ter pri Pontecorvu. Nemške čete so sovražnika, ki je napadal po večurnem artilerijskem bobne-čem ognju, odbile ob najtežjih izgubah za sovražnika. Pri S. Oliva je bil zapahnjen lokalni vdor v srditem boju. Ameriški bombniki so 18. t m. izvedli teroristične napade na jugovzhodno Evropo. Zlasti v mestih Bel-grad in Ploesti je nastala škoda z izgubami »a prebivalstvo. Nemške in romunske obrambne sile so skupno z mornariško protiletalsko artilerijo zbile 35 sovražnih letal.
SO. maj: Na južno-italijanski fronti besni ▼elika obrambna bitka neprestano. Naše čete so se v odseku med Gaeto in Pontecorvom umaknile v srditi borbi s sovražno premočjo pehote in tankov na nove postojanke. Frontni lok pri Gaeti je bil izpraznjen. Sovražniku Je uspelo po trdih bojih zavzeti nekatere višine severno od Itria, obenem pa tudi naselbino Campodimele. Na drugih odsekih so naši Panzergrenadierji v odločnih protinapadih zaustavili sovražne napadalne konice. Na obeh straneh naselbine Pontecorvo so bili vsi sovražni napadi odbiti, kljub večur-nemu artilerijskemu ognju in množinski vpostavi tankov. V odseku jugovzhodno Aquina so se zrušili sovražni napadi, podprti z močno artilerijo in številnimi tanki, v koncentričnem ognju našega orožja, deloma pa tudi
▼	bojih od moža do moža. V protinapadu so zavrnile naše čete sovražnika, ki je s pehoto in tanki mimogrede vdrl v severni del
bijajo napade invazorjev na jugu. Vsa Evropa se zaveda z Nemčijo na čelu svojega poslanstva. Mi branimo evropsko kulturo in civilizacijo pred tistimi, ki jo hočejo uničiti, prav tako pa tudi pred tistimi, ki niso zanjo ničesar ali pa le malo prispevali. Še nikdar ni bila zavest evropske solidarnosti tako živa kot
▼	teh dneh, ko prihajajo iz Galicije, Romunije in Besarabije poročila o divjanju boljše-viškega terorja. Sleherni vojak na vzhodni fronti se danes zaveda, da je njegova vpostava proti boljševizmu posledica angleškega izdajstva. Kakor je napačen angleški račun s terorističnim bombardiranjem Nemčije in zasedenih pokrajin, tako bo Nemčija s svojimi zavezniki preprečila vse nakane azijatske stepe in bo končno prekrižala tudi anglosaške račune.
mesta. Ameriški bombniki so 19. t. m. prileteli nad Reich in povzročili z bombami v Berlin-u in Braunschweig-u škodo na poslopjih in izgube med prebivalstvom. Obramba je pri tem zbila 71 sovražnih letal, večinoma štirimotornih bombnikov. Posamezna angleš ka letala so metala v pretekli noči bombe na področje mesta Koln.
21. maj: Sovražnik je v predpoldanskih urah 20. t. m. obtipal zapadno krilo italijanske južne fronte s samo slabotnejšimi iz-

vse do bobnečega ognja. Po vpostavi bojnega letalstva in močnih pehotnih in oklopnih sil je napadal sovražnik od Aprilie in v odseku Cisterna-Littoria. Boji so v polnem teku. Na južni fronti je skušal sovražnik z iz-nenadnim sunkom osvojiti naselbino Terra-cina, toda ta poskus je bil krvavo odbit. Severovzhodno od Terracine je mogel osvojiti neko višino. Težišče velenapada je bilo tudi včeraj v odseku Lenola-Pontecorvo ter pri Piedimonte. Naše hrabre čete so zavrnile sov-
Karte zu der neuen Schlacht in Süditat'en Scherl-Bilderdienst-M.
Marin J^ Alban.
—y- ___
-----/j>—-flnzioi
risna,
¿22W
ftlferollj£" VflMto Av. C/ A ¿vi
-MfffeflaT
—^-^Autostraßen S c ^ž^Š/elice^N**^^
A Serge-Höhen in Metern	-°3eia"
-1 ... S- M F F
Wy
í'Teano
.
yipua
vidniškimi sunki, nato pa je popoldan pričel napadati z močnimi pehotnimi in oklopnimi silami. Za vas Fondi so se razvili besni boji. V odseku Pico-Pontecorvo se je sovražniku posrečil lokalni vdor. Neniške čete so takoj nodvzele potrebne protiukrepe za zapah-njenje. Zelo srdite sovražne napade so zaustavile nemške čete na periferiji mesta Pontecorvo. V odseku Piedimonte so bile močne sovražne napadalne skupine razbite r koncentričnem ognju artilerije in metalcev. Obenem so nemške čete odstranile v trdem boju in protinapadu nek vdor v jugovzhodni del te naselbine. V nettunskem mostišču so nemške čete odbile jačje sovražne izvidniške sunke jugovzhodno od Aprilije in južno od Cisterne.
22.	maj: Močni sovražni pehotni in oklop-ni odredi so nadaljevali svoje napade s težiščem v odseku Lenola-Ponteeorvo. Sovražnik, ki je opetovano vdrl v naselbino Pico, je bil zavrnjen. Tudi v področju severozapadno od Pontecorva je bil sovražnik zavrnjen v protinapadih in so bila odstranjena mostišča, ki jih je 21. t. m. sovražnik izvojeval ob reki Liri. Razvili so se srditi boji za Pontecorvo, in sicer ob težkih in krvavih izgubah za sovražnika, ki ni mogel doseči nikakih uspehov. Nemško letalstvo je v pretekli noči bombardiralo motorizirane kolone v področju naselbine Fondi. Ameriški bombniški odredi so 21. t. m. bombardirali vasi in železniške vlake v severni in srednji Nemčiji. Prebivalstvo je imelo izgube. Zbitih je bilo 32 sovražnih letal. V zadnji noči so bombardirali angleški bombniki ozemlje mesta Duisburg ter druge naselbine področja Rheinland — Westfalen. Nastala je škoda in prebivalstvo je imelo izgube. Kljub težkim obrambnim pogojem je bilo zbitih 33 štirimotornih bombnikov. Hitra nemška letala so uspešno bombardirala posamezne cilje v vzhodni Angliji.
23.	maj: Sovražnik je v nettunskem mostišču stopnjeval svojo artilerijsko delovanje v ranih jutranjih urah današnjega dne
ražnika v trdih bojih ter mu prizadejale težke izgube. Kjer je sovražniku uspel kak lokalni vdor, je bil isti zapahnjen ali pa očiščen v protinapadu. Izredno srditi boji so se odigravali pri Pontecorvu ter pri Piedimonte. Sovražnik je skušal s pomočjo najjačjega artilerijskega ognja in tekoče vpostave letalstva izsiliti prodor nemške fronte, vendar je bil tudi ta njegov poskus razbit v ognju nemške artilerije in metalcev granat. Ameriški bombniki so 22. t. m. bombardirali Kiel. Škoda je nastala zlasti v stanovanjskih področjih. Prebivalstvo je beležilo izgube. Ob težkih obrambnih pogojih je bilo zbitih 22 sovražnih letal. V noči na 23. maj so napadli angleški bombniki več nemških mest, zlasti pa Dortmund in Braunschweig, kjer je « bilo škode in izgub med prebivalstvom. Uničenih je bilo 46" štirimotornih bombnikov. Močni odredi težkega nemškega letalstva so bombardirali angleško luko Portsmouth. Letalci so opazili obsežne požare in razdejanja. Hitra nemška letala so napadala posamezna cilje v vzhodni Angliji.
2J{. maj: Sovražnik je nadaljeval svoj ve-lenapad iz nettunskega mostišča s stopnjevano srditostjo. Ob vpostavi zelo močnih artilerijskih in oklopnih sil ter s pomočjo številnih letalskih odredov, so mu uspeli v več odsekih globlji vdori v našo fronto. Zlasti na obeh straneh Cisterne se odigravajo težki boji. Na zapadnem krilu južne fronte in v ka-menitem področju med Sonninom in Valle-corso se odigravajo srditi boji. Težišče bojev je bilo včeraj zopet v področju Pico-Pontecorvo, kjer so se vrgle naše hrabre čete sovražniku na vseh žariščih bojev nasproti ter ga tako zaustavile. Pri tem je bilo uničenih 51 sovražnih tankov. V odseku Piedimonte so se odigravali včeraj samo sla-
Druck und Verlag - Marburqer Verlags und Druckerei* Ges mbH— Verlagsleitunq Egon Baumgartner Haupt-Schriftleiter: Friedrich Golnb: alle in Marburg'Drau Badgassp 6
Zur Zeil für Anzeigen die Preisliste Nr 1 rom 10 Aprrl 1»43 gültig Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer '--...I i oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung
Položaj na vzhodni fronti
Tudi v preteklem tednu so se razvijali le več ali manj lokalni boji
18.	maja so beležili na vzhodni fronti zgolj živahno lokalno bojevanje na spodnjem Dnjestru in v Karpatih. V Črnem morju sta bili potopljeni dve sovjetski podmornici. Nemško letalstvo je silovito bombardiralo Smolensk, kjer so nastala velika razdejanja in požari.
19.	maj: Na vzhodu so se izjalovili opeto-vani boljševiški napadi ob spodnjem Dnjestru v Karpatih, južnovzhodno od Vitebska in zapadno od Nevela. Nemško letalstvo je učinkovito bombardiralo kolodvore v Rov-nem, Sarny-ju in Zdolbunovem.
20.	maj: Vojno poročilo je beležilo zgolj lokalne napade ob spodnjem Dnjestru, v Kar^ patih in jugovzhodno od Vitebska.
21.	maj: Nikakih posebnih dogodkov na vzhodni fronti. Nemško letalstvo je učinkovito bombardiralo kolodvore v Šepetovki in Zdolbunovem. Nemške obalne baterije so v
zalivu Narve učinkovito obstreljevale polotok Magerburg.
22.	maj: Z vzhodne fronte so javili le lokalno bojevniško delovanje. Ob spodnjem Dnjestru so nemške čete južno od Dubozarija izvojevale neki lok reke ter pri tem uničile tam obkoljeno boljševiško skupino.
23.	maj: Dan je potekel na vzhodni fronti ob malenkostnih lokalnih praskah mirno. Pri Dubozariju so nemško-romunske čete razbile več strelskih divizij in neko oklopniško brigado. Sovražnik je imel krvave izgube ter je izgubil mimo tega 2000 ujetnikov, 47 tankov, 71 topov in mnogo vojnega materijala. Nemške bombe so padale učinkovito na kolodvor Džankoj na severnem Krimu.
24.	maj: Na vzhodni fronti so beležili poleg uspešnih nemških naskočnih akcij samo majhne spopade. Močni nemški letalski odredi so v oretekli noči izvedli koncentrični napad na železniško križišče Šepetovka, kier so nastali veliki požari in eksplozije.
ČRNA PROROKOVAN |A
Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King se je vrnil te dni z imperijalne konference v Londonu v Kanado. Nič čudnega ni, da je hvalil imperijalno konferenco kot koristno in lepo prireditev. Mackenzie King je ril že preje znan kot nasprotnik in celo saboter pravih ciljev te konference. Nič čudnega torej ni, ako si sedaj prizadeva prikrivati le premočno preorijentacijo Kanade v smeri na Washington. Mackenzie King je dosegel, da se vezi angleškega imperija na konferenci niso preveč stisnile. Tudi ni bilo več govora o povezanosti imperijalnega bloka za povojno dobo. Če Makenzie King torej tolaži angleško vlado s svojim hvalisanjem, je to njegova stvar. Bolj zanimivo je spričo teh taktičnih in političnih fraz to, kar je povedal glede prihodnjih vojaških operacij in nadaljnjega poteka vojne. Mackenzie King govori sicer tako, kakor da ne vidi neuspeha zavezniških podvigov, zato je izjavil sledeče: »Verujem sicer prej kot slej na končno zmago, toda operacije bodo mnogo težavnejše kakor si je to možno predstavljati in vsa vojna bo trajala še mnogo dalje kakor se splošno pričakuje.«
Zamišljenost Mackenzie Kinga je razumljiva, če pomislimo, da so kanadijski vojaki večinoma v tistih oddelkih, ki naj bi kot prvi sunili v zapadno Evropo. Njim bi torej pripadala večina izgub. Mackenzie King pripravlja radi tega svoje rojake na nepredvidene dogodke. Iz. njegovih besedi je nadalje razvidno, da je »vozni red« zaveznikov ves zmešan in da dogodki, ki bi že morali biti v teku, še
botnejši in brezuspešni sovražni napadi. Ameriški bombniki so včeraj bombardirali več naselbin v zapadnem zasedenem ozemlju in v jugozapadni Nemčiji. V mestu Saarbrücken je nastala škoda v poslopjih in so beležili izgube prebivalstva. Posamezna angleška letala so metala v pretekli noči bombe na Berlin ter na področje Rheinland-Westfalen. V noči na 23. maj so se vršile v Kanalu praske med varovalnimi vozili vojne mornarice in angleškimi hitrimi čolnL Več teh čolnov je bilo poškodovanih. Včeraj opoldan je neka sovražna podmornica potopila v španski luki Salta Caballo pri Bilbau neki nemški parnik. Podmornica je kršila določbe mednarodnega prava.
KANADSKEGA PREMIJERJA
Stalin, ubijajo boljševiški komisarji s svojimi krvniki vsakogar, ki se ne zapiše z dušo in telesom boljševikom. Iz Ukrajine, Galicije in Besarabije prihajajo dan za dnevom posameznosti o strašnem terorju. Vsa ta poročila so krvavo svarilo svetu, obenem pa razsvetljujejo pomen borbe, v kateri se nahaja poleg Nemčije ostala Evropa. Nobenega dvoma ni, da mora Nemčija spričo boljševiškega navala izsiliti nedvoumno odločitev proti boljševizmu, ki se je s svojim krvniškim režimom zapisal smrti.
Pred par dnevi je guverner dr. Wächter pred časnikarji na podlagi nedvoumnih dokumentov obrazložil dejanje bolj divjanje boljševizma v krajih, ki jih je zasedla boljševiška soldateska. Sedaj prihajajo iz Galicije in Ukrajine nova poročila o boljševiških grozodejstvih. Tako poroča vdova po duhovniku Nikolaju Kornijevu iz Sztuna, jugozapadno od Kovela, da so boljševiki inscenirali pravcati lov na ljudi. Nekega dne so letali od hiše do hiše. V teku množinskih aretacij so izropali prebivalstvo in sežgali večino hiš. Kakih 70 prebivalcev so odpeljali v okolico, kjer so jih pozneje našli samo še kot mrliče. Omenjenega duhovnika Kornjeva so boljševiki pred njegovo tragično smrtjo strahovito razmrcvarilL Iztaknili so mu oči, odrezali nos ter vrezali v truplo znamenje križa. 2ena duhovnika Kornjeva se je izognila strašni smrti samo tako, da se je pravočasno skrila. Njeno 191etno hčerko so boljševiki samo radi tega, ker ni hotela izdati skrivališča svoje matere, kratko-malo ustrelili. Kornjeva je videla z lastnimi očmi, kako so poživinjeni boljševiki ubili dvoje zakoncev, nato pa so nataknili na bližnjem plotu štiri tedne starega otroka.
Slično kakor v drugih ukrajinskih vaseh je bilo umorjeno tudi prebivalstvo vasi Stvaski jugozapadno od Gomela. O tem je poročal starešina vasi sledeče : Sovjeti so oborožili ban-dite, ki so po noči »obsojali« prebivalce na smrt, izvršujoč obsodbe kar na licu mesta, tako, da se je slišalo vpitje nesrečnih žrtev daleč naokrog. Doslej se je izkazalo, da je bilo umorjenih 280 prebivalcev imenovane vasi. Medtem so tudi že odkrili grobove, v katerih so ležale žrtve komunističnih banditov. V enem izmed teh grobov sta ležala dva starčka z razbitimi udi, 17. maja so v prisotnosti nemškega vojaškega zdravnika in sorodnikov odprli grob, v katerem se je nahajala od banditov umorjena rodbina Tihonjuk. 451etni Ivan Tihonjuk in njegov 121etni sin Pjotr sta imela s sekirami razklani glavi. 351etno Markavo, osemletno Marijo in štiriletno hčerkico Nino Tihonjuk so zverinski boljševiki ubili z baio-neti. V omenjeni vasi so poživinjeni boljševiki nataknili na svoje bajonete tudi več dojenčkov. Vse to so morali gledati prestrašeni prebivalci vasi Stvaski.
To je uničevalni sistem boljševikov, ki prinašajo povsod, kjerkoli se pojavijo, »osvobojenemu« prebivalstvu krvavo likvidacijo. Kdor ni boljševik, sploh nima pravice do življenja. To je pisani in nepisani zakon satanskega boljševizma, ki vidi v uničenju celo nedolžnih ljudi in otrok ves smisel svojega prokletega izživljanja.
Kaj je materiiafna bitka ?
Oberstleutnant a. D. Albert Bernav ie kot vojaški Gtrokovnjak nemškega tiska obelodanil te dni v zvezi z dogajanjem na južno-italijanskl ,, .v | . .	| |,v .,	fronti zelo zanimivo razpravo o pojmu in ob-
Umcevami SiStem boljševikov ^ takozvane materijalne bitke, ki jo ie omenilo prvikrat te dni nemško vrhovno poveljstvo. Kakor omenja Benary že uvodoma, so tudi v prejšnjih časih vrgli velike artilerijske mase na ozkem prostoru v boj. Tako je izstrelilo 150 avstrijskih baterij pri Aspern-u v maju leta 1809 v ne celih šestih urah 6koraj 40 tisoč streiov. Na vzhodu so se odigravale v teku prve svetovne vojne bitke z veliko vpostavo materijala le poredkoma. Prevelik je bil prostor za tako izvajanje materijalnih bitk. Mimo tega carlstična armada s slabotno industrijalizacijo Rusije ne bi
vedno zaman čakajo na svoj »štart«. Angleži in Amerikanci sicer nadaljujejo slavno Živčno vojno, ki naj bi nadomestila drugo fronto. Toda Mackenzie King je očividno mnenja, da se pravo stanje položaja z novimi komplikacijami na ta način trajno ne da več prikrivati, če govori Mackenzie King o trajanju vojne tako, kakor smo pravkar ugotovili, je po izrazoslovju, ki se ga poslužujejo v sovražnem taboru, vsako tako namigovanje smatrati kot dvom glede končne zmage. V zavezniškem taboru so vedno prorokovali, da bo vojne čim preje konec. Mackenzie King je torej s svojo izjavo porušil marsikatero iluzijo.
V	ostalem je napovedal Mackenzie King tudi to, da ga bosta ministrska predsednika Curtin in Frazer bržkone obiskala na povrat-ku v Ottawi. S tem je potrdil vesti o ožjem sestanku voditeljev tistih pacifiških domini-jonov, ki so praktično že pod kontrolo Ze-dinjenih držav.
Prezident Roosevelt je poslal kongresu poročilo o posojilnem in najemniškem zakonu. Kakšno vlogo so Amerikanci prisodili v tej vojni Angležem, je razvidno iz tega poročila.
V	zvezi s padanjem angleške veljave ugotavljajo ameriški listi, da je Stettinius prinese! iz podružnice London celo vrsto poročil, ki so jih smatrali v Washingtonu kot prijetno injekcijo. Angleži so bili spričo obiska ameriškega podtajnika za zunanje zadeve naravnost gin jeni. Ta ginjenost je tembolj iznena-dujoča ,ker se je ameriški poslanik vmešaval takorekoč v vse angleške zadeve in celo v odnošaje Anglije do malih evropskih emigrantov. Nič čudnega torej ni, da je v svojih londonskih pogajanjih dosegel popolno in absolutno zmago ameriških interesov v vseh vprašanjih trgovine in letalskega prometa.
Dan za dnevom prihajajo iz področij, ki so jih boljševiki zopet zavojevali v teku operacij zadnjih mesecev, poročila o strašnih grozodejstvih boljševikov. čekistični komisarji, so v teh področjih etablirali krvniški režim, ki se niti najmanj ne razlikuje od terorja, s katerim je satanski režim boljševikov ob svojem začetku uničil milijone ljudi. Na podlagi izrecnega tajnega povelja, ki ga je izdal sam
■
bila ▼ stanju, vpostavljati take velike artilerijske mase kakor so jih zamogii zopadni zavezniki c pomočjo lastnih in ameriikih oboroževalnih industrij.
Zagrizenost obeh sovražnih taborov glede vpo-fctave materijala se je ▼ prvi svetovni vojni stopnjevala od leta do leta. Pri Verdunu so pripravili za prvi napad, ki je bil izveden v širini petih kilometrov, za 3. nemški artilerijski korpus sledeče množine orožja in materijala: 76 poljskih toipov, 216 težkih topov, 16 najtežjih topov (30.5, 38 in 42 cm kaliber), s šesterimi dnevnimi obroki, čijih višina je nihala po kaltbru topa med 50 in 400 streli. Isti armijski korpus je prejel razen teqa še 125.000 ročnih granat, 7000 zaščitnih ščitov, 6000 škarij za reaanje žice, 17.000 lopat in krampov, 80 tisoč razsvetljevalnih nabojev, milijon vreč za pesek, 265 tisoč kilogramov bodeče žice, 30 tisoč tramov ln desak, tisoč na-skočnih lestvic itd. Mimo tega so uporabili v operacijskem področju omenjenega korpusa 32 težkih, 88 srednjih in 82 lahkih metalcev min. Ti metaid so vrgli 9120 težkih, 28.500 srednjih in 69.500 lahkih min. Po povprečnih računih so izstrelili v teku 30 glavnih tednov Tojskovanja na 260 kvadratnih kilometrov velikem bojišču pri Verdunu nič manj kakor 1,350.000 ton jekla, to je okrog 50 tisoč ton na hektar. To Jeklo so pripeljali na fronto na prebližno 90.000 tovornih vagonih.
Pri artilerijski pripravi bitke ob reki Somme v Franciji v poletju 1916 se Je udeležilo na 40 kilometrov široki fronti 1655 poljskih in 1348 težkih topov. Tričettt leta posnel« pred Arrasom je bruhalo na 25 kilometrov lirokl fronti 1850 poljskih io 1000 težkih topov. Ena tretjina teh topov je odpadla na težišč« napadalne fronte: na višino Vimy. Na en sam kilometer širine so postavili 483 topov. Ti topovi so izbruhali 2 mil. 700 tisoč strelov. Sličns so bile razmere v bitkah ob reki Aisne m v Champagnl. Tudi tu se J« materijalna vpostava ojačila za celo tretjino napram bitki ob reki Somme. T- jačja vpostava Je omogočila na vsakih 20 metrov en težek in en lahek top ter po snega metalca min. Na nemški strani j« bruhal« na 38 kilometrov široki napadalni fronti prt Chetnin de Dames koncem maj« 1918 1100 baterij vseh kalibrov. Za te baterije Je bilo pripravljenih okrog 2 milijona •trelov. Ako bi se to m inicijo vozilo na navadnih poljskih vozovih, bi m ta način dobili ko-
HRABR1 SPODNJESTAJERCt
Za hrabro vedenje na fronti so dobili Eisernes Kreuz II. Klasse: Gefreiter Sewer iz Puschendorfa, Ortsgruppe Friedau; Gefreiter Ludwig Hodschar iz Aichacha, Ortsgruppe Friedau; Gefreiter Franz Schupanitsch iz Weidaua, Ortsgruppe Friedau; Gefreiter Stefan Horwath iz Weidaua, Ortsgruppe Friedau in Gefreiter Martin Friedrich iz istega kraja in iste Ortsgruppe, vsi v Kreisu Pettau; Soldat Josef Plewnik in Rottenführer Johann iewnik iz Ortsgruppe Rottenberg, Kreis Marburg =<nd; Leutnant Josef Kollar, Ortsgruppe Marbnm 0, Obergefreiter Gustav Schmidt iz Ortsgruppe Thesen in Gefreiter Felix Wauschnig iz Ortsgruppe Garns, Kreis Marburg-Stadt-, Gefreiter Anton Nowak iz Dragomeil, Ortsgruppe Erlachstein; Gefreiter Franz Roiko in Gefreiter Felix Tschech iz Ortsgruppe Strahleck, Kreis Pettau; Soldat Stanislaus Gödetz, Josef Nowak in Franz Ranzinger iz Ortsgruppe Trifail-Süd; Jäger Albin Fiedler iz Oitsgruppe Cilli-Forstwald; Sanitätsobergefreiter Franz Kottnik iz Hochenegga, Obergrenadier Vinzenz Kos iz Helfenberga, Ortsgruppe Hofrain, Kreis Cilli; Gefreiter Ferdinand Einfalt iz Gotio-bitza, Gefreiterja Josef Torschak in Eduard Pe-">ra iz Mahrenberga; Gefreiter Franz Kollar iz I.»priacha in Soldat Josef Ecker iz Pöltschacha. »si Kreis Marburg-Land; Obergefreiter Ernst Sa-»iritschnik in Soldat Franz Kanduscher iz Cilli-Laisberga.
lono, dolgo 540 kilometrov (od Berlina do Dus-seldorf-a). Od jeseni 1917 dalje 60 se poleg ar-tilerije in metalcev min že pojavili tanki. Pri prvem sklenjenem pojavu sovražnih tankov dne 21. novembra 1917 v loku pri Cambrai-u je naštela nemška obramba 378 angleških tankov. 8. avgusta 1918 — to je bil črni dan nemške vojske! — je naraslo število sovražnih tankov na 424. Temu nasproti pa bombardiranje letal v svetovni vojni qlede bojev na prostem polju ni bilo bogve kako odlično.
V sedanji vojni pa dosedanji pohodi na Poljskem, Norveškem, na zapadu, na Balkanu in spočetka >a vzhodu «pričo naqiega poteka ni6o nudili nikake možnosti za večje materijalne bitke. Tudi na vzhodu je prišlo le na ozko zarisanih žariščih do materijalnih bitk v smislu lapadnih
Eisernes Kreuz I. Klasse so dobili: Leutnant Fritz Skoberne iz Cilli-Laisberga, Leutnant Frani König iz Cilli-Laisberga, Obergefreiter Ernst Sa-goritschnik in Soldat Franz Kanduscher iz Cilli-Laisberga. Slednja dva sta dobila, kakor je razvidno iz prejšnjega odstavka, tudi odlikovanj« Eisernes Kreuz II. Klasse.
Za hrabro zadržanje v boju zoper bandite so bili odlikovani z odlikovanjem Kriegsverdienst-kreuz II. Klasse mit Schwertern- WM-Scharführer Josef Berlisg, Franz Koribski, Josef Polatschek in Ernst Koraschia, vsi iz Rohitscha ter Weh rman» Jakob Drofenik iz Erlachsteina.
Zelle 3 v Ortsgruppi Tüchern Kreis Cilli, izkazuje 11 nosilcev odlikovanj Eisernes Kreuz II. Klasse. To so: Karl Korun, Karl Haberl, Josef Sthwischay, Erwin Schwischay, Albin Koschel, Ladislaus Komar, Stanislaus Jost, Richard Ulaga, Wilhelm Haberl. Fritz Schocher in Josef Gutschek.
□ »Churchill ni Hanibal.« Tako ¡e zapisai romunski list »Porunca Vremii« ter omenja, da «• je treba spomniti samo na znam Churchillov napad na Daidanele leta 1915., ki 6e je končal i popolnim uničenjem angleško-frincoskih pomorskih sil. 2e takrat bi se pravzaprav morala končati Cburchiliova karijera in bi Anglija dane« verjetno ne 6tala pred uro odločitve. Nieqov blel o drugi fronti je pri kraju Nemčija pričakuj« njegovo invazijo z olajšanjem, ker se te tri let» pripravljala na ta sprejem in spopad ki bo dostojen.
bitk prve svetovne vojne. Vzgled take materijah« bitke je nudilo pet kilometrov široko mostišč« Kiriši ob Volhovu, kjer je artilerija neke nemške divizije porabila v dveh mesecih 4000 ton muni-ciie. V enem mesecu je torej porabila 37.800 strelov lahke in 11.500 strelov težke artilerijske mu-nicije, mimo tega pa 35 tisoč strelov municij« za pehotne topove in metalce qranat. Koliko mu-nicije so porabili v i6tem času pri Kirišiju boljše-viki, še ni znano, 6igurno pa vpostava ni bili manjša kot na nemški strani, ker sta oba nasprotnika spremenila celokupno mostišče v polje granatnih lijakov. Tudi vpostava tankov s sovjetske strani je bila velika, saj je omenjena nemška divizija v dveh mesecih uničila 193 sovjetskih tankov.
če se ne bi bili hrabro branili ter uničevali in pobijali divje turške naskakovalce, in to tembolj, ker so se zavedali, da gre za vse. Ker je pa bilo rdečehlačih Turkov toliko kakor listja in trave, so bili branilci končno pobiti vsi do zadnjega moža z grofom vred. Turki so vdrli v grajske prostore, katere so temeljito izropali in nazadnje zažgali ter odhajali z bogatim plenom od tam. Pri tem vee dni in več noči trajajočem boju za grad Plan-kensteinberg pa Turki seveda niso našli tajnega vhoda v kleti, kjer so se nahajal« ogromne količine grofovih zlatnikov. Debelo grajsko zidovje je kljubovalo tudi plamenom in očuvalo kleti z zlatom.
Tako je končal zadnji in najslabši grof Plankensteinberški in njegov rod, z njim vred pa tudi njegovo ljudstvo. Rešili so se le tisti, ki se niso udeležili bojev, in sicer ženske, otroci in slabotni starci, ki so se v času nevarnosti skrivali po bližnjih in daljnjih gozdovih, nedotaknjeno in skrito je pa ostalo tudi bogastvo v zlatu.
Ko so se preživeli pomirili in uvideli, da je zapustil grofijo tudi sleherni Turk, so pokopali mnogoštevilne mrtve Turke in domačine kar tam okrog gradu. Grajskih poslopij pozneje ni nikdo več popravljal, nikdo pa tudi ni iskal zlata, da bi se lahko iz čistega zlata sezidalo in postavilo nov grad Plankensteinberg. Ker se pa do danes še ni našlo junaka, ki bi imel pogum in bil tako podjeten, da bi pod grajskimi razvalinami kopal in iskal zlate zaloge, leži to ogromno veliko bogastvo tam, kjer ga je pred davnimi stoletji na tisto nesrečno binkoštno nedeljo zadnjič videl in zapustil zadnji grof in lastnik gradu Plankensteinberg.«	0.
Zadnji grof Planiiensteinßersfii
Spodnještajerska binkoštno pravljica
BO sem še majhen fantič predšolske dobe, ko sem ▼ mojem rojstnem kraju med trgom Gonobitz in vasjo P51tachach neštetokrat slišal pravljico sledeče vsebine:
»Pod še danes stoječimi razvalinami nekdanjega gradu Plankensteinberg, ležečimi na istoimenskem vrhu v občini Plankenstein, tik reke Drann ter železniške proge in ceste Gonobitz-Potschach, se nahajajo zakladnice ogromnih količin zlatnikov. Globoko pod nekdanjim gradom, od katerega stoji danes samo še nekatero zidovje, se nahajajo starodavne zemeljske kleti, kjer so svoječasni graščaki gradu Plankensteinberg in vladarji tamkajšnje okolice shranjevali in skrivali •voje dragocenosti.
Zadnji vladajočih grofov rodu Plankensteinberg je bil eden tistih strašnih oderuhov, izkoriščevalcev ljudstva in lakomnežev, ki je svoje revne tlačane izkoriščal in mučil, da je bilo strašno. V svoji požrešnosti in nenasitnosti po bogastvu je zahteval in pobiral od svojih tlačanov kar koli so pridelali, tako da so mu morali delati in garati z njegovimi sužnji vred skoraj noč in dan za revno, nezadostno hrano. Razume se, da je ta okruten grof radi teh svojih lastnosti bil pri prebivalstvu osovražen kakor še nobeden njegovih prednikov. Ljudje so ga preklinjali in mu želeli vse, samo nič dobrega. Vsako morebitno neizpolnitev njegovih zahtev po oddaji je kaznoval s pretepom, mučenjem, ječo in smrtno kaznijo, ki so jo izvrševali njegovi biriči.
V takih razmerah so ljudem tekla trda in grenka leta. Grof je postajal starejši in vsako leto strašnejši. Ljudstvo je v mukah in trpljenju prenašalo njegova nasilstva. Ker je pa tudi življenje grofov podvrženo silam, ki so močnejše od njih in ker je življenjska sreča vseh ljudi do neke meje odvisna od slučajnosti, je tudi v krivičen način vladanja grofa Plankensteinberškega iznenada poseglo naključje.
Bila je ravno binkoštna nedelja, ko so pred davnimi stoletji grajski trobentači gradu Plankensteinberg trobili alarm ter klicali grajske straže, hlapce, sužnje, uslužbence, biriče ter vse grofove podložnike moškega spola na zbirališče v grad, da bi se tam zbrali in pripravili za vojskovanje. Vdrli so namreč Turki na Spodnjo Štajersko, ropajoč na svojem pohodu od mesta Cilli proti grofiji Plankensteinberg. Nevarnost je bila za grofa in njegove podložnike tako velika, da se je grof spomnil krivic, ki jih je ves svoj vek delal svojim prebivalcem ter jim začel obljubovati, da bo znižal vse dajatve, če bodo pogumno in uspešno odbili turški napad ter rešili njega, njegovo družino in sebe.
Komaj je grof s pomočjo svojih biričev, ki so bili v slučaju vojne njegovi podpovelj-niki, razdelil svoje bojevnike po raznih grajskih stolpih in utrdbah, že so se približali Turki z divjim krikom na svojih urnih arabskih konjih od vseh strani v smeri proti gradu ter ga začeli naskakovati. Branilci Plankensteinberg-a ne bi bili Spodnještajerci,
DIE DEUTSCHE ARBEITSFRONT (DAF)
Pogled v predzgodovino, ustanovitev, ustroj, cilje, smernice in delovanje nacionalsocialistične delavske strokovne politike
Liberalizem ig marksizem sta ločila delo od floveka ter ga ponižala na potrebno zlo, ki je povezano s človeškim življenjem. Delovna sila je bilo blago, ki ga je „delojemalec" ponujal na prodaj, „delodajalec" pa sprejemal proti plačilu. Cena za „blago" delo je bila plača, ki jo je odmerjala tarifa. Tarifo so do neke meje medsebojno izbarantaii zastopniki delodajalskih in delojemal-skih zvez, to je, obe vrsti strokovnih organizacij. Delavec je prejemal plačo, ne da bi lahko stavil še kake druge zahteve. Sli so celo tako daleč, da so tajili vsak duševni in notranji odnos delavca do dela. Celotno mezdno vprašanje je bila le denarna zadeva, izključeno je pa bilo vsako tovarniško in delavsko veselje.
Nemški delavec je občutil, ne samo v času gospodarskih kriz, temveč tudi v dnevih gospodarskega vzpona, nepravično in zastarelo mnenje. Bil je izvržen, nespoštovan sin svojega velikega naroda. Videl je na eni strani napuh in stanovsko dozdevnost, na drugi pa — manjvrednost in brezmočje. Zato so ga tudi zmešali napačni bojevniški klici kakoT na primer: „Delodajalec je tvoj rojen sovražnik, proti kateremu se moraš bojevati z vsemi sredstvi."
Del naroda si je osvojil načela liberalizma ter mislil, da pomeni svoboda na gospodarskem področju ločitev od vseh nravstvenih in duševnih zvez. Ta nebrzdana svoboda na gospodarskem področju je kratkomalo pridigovala, da ostane zadovoljnost pri vseh, če uspe posamezniku pridobiti si bogastva. Zmagovalec je pa bil vedno tisti, ki je spravil po možnosti mnogo ljudi v svojo gospodarsko odvisnost. Tako je bil boj vseh proti vsem nepreprečljiv. Drugi del naroda je bežal v marksizem. Akoravno se je ta del naroda tredil staviti svoji ljudski skupnosti vso svojo osebnost na razpolago, ga je meščanstvo zato le malo cenilo in napadalo. Kljub dejstvu, da je delavec izšel iz naroda in je po krvi pripadal k njemu, je šel v fronto in vrste razrednega sovraštva in boja. Pri tem ga seveda ni oviwlo in motilo vodstvo, ki so ga tvorili pripallniki tujega, židovskega plemena. To gospodarsko cepljenje življenja nemškemu narodu, je predstavljalo dobra tla za židovstvo. Zidje so sedeli v taboru delodajalcev, kot pravi liberalisti in brezvestni kapitalisti, bili so pa židje tudi v vrstah delojemalcev, toda ne, kot ustvarjajoči delavci pri ročnem delu, temveč kot razni voditelji in tajniki delavskih strokovnih organizacij ter hujskajoči uredniki in pisci časopisov
Ob nastopu nacionalsocialistične vlade se je ps vse to spremenilo. Ze dne 2. maja 1933 je na-cionalsocializem zasedel vse hiše in prostore do-takratnih delavskih strokovnih organizacij ter jih izravnal, ne ozirajoč se na politično ozadje in smer, ki so jo zastopali. Istočasno je takrat Führer pooblastil Dr. Ley-ja, da je ustanovil akcijski odbor za zaščito nemškega dela. S tem je bil podan zečetek za obnovitveno delovanje organizacije Deutsche Arbeitsfront, skrajšano DAF, („nemška delovna fronta), ki si je ustvarila obliko in postavo iz nacionalsocialistične ideologije. Upravičeno imenujejo DAF „podaljšano naročje" stranke NSDAP. DAF je izvrševalec volje NSDAP ter ji je naloga, vzgojiti delavstvo v nacionalso-cialiste
Kot pokrovitelj organizacije DAF ji je Führer z odredbo z dne 24. oktobra 1934 postavil sledeče cilje- 1 Ustvaritev stvarne ljudske in storitvene skupnosti; 2. Oblikovanje socialne izravnave; 3. Razvoj poklicnega izobraževanja; 4. Postavitev ureditev in naprav zu samopomoč; 5 Izgraditev organičnega reda in 6 obsežnega oblikovanja za izkoriščanje delaprostega časa.
DAF sprejema kot posamezne člane vse Nemce, ki delajo z možgani in rokami Pristop je prostovoljen, prisilne člane se izrecno odklanja.
Reichsorqanisationsleiter stranke NSDAP je Leiter DAF
Po okrajih je DAF razdeljena v Gauwaltungen (uprave v Gauih), Kreiswaltungen (uprave v Krei-sih) in Ortswaltun(p?n (krajevne uprave). Ortswal-tungen se delijo v Straßenzellen (cestne celice) in Betriebsobmänner-je (načelnike obratov). Stra-Benzellen se zopet delijo v Straßenblocks (cestne bloke), Betriebszellen pa v Betriebsblocks (obratne bloke).
Za strokovno Razdelitev je merodajen v programu stranke NSDAP postavljen cilj organskega reda.
Strdkovni ustroj DAF tvorijo sledeči strokovni uradi: hrana, tekstilije, oblačila in usnje, gradnja, les, železo in kovine, kemija, tisk in papir, energija — promet, rudarstvo, banke in zavarovalnice, svobodni poklici, kmetijstvo, kamenje in zemlja, nemška trgovina, nemško rokodelstvo, oddelek za vojaške zadeve, za letalstvo, zdravilstvo, hiša in dom s strokovnim pododdelkom za hišne pomočnice ter za hiše in zemljišča.
V obratih z več kakor šest osebami se postavi DAF-Walter pristojnega strokovnega urada. Po zakonu z dne 20. januarja 1934 imajo v podjetjih z več kakor 20 mož sestavljen takozvani Ver-trauensrat (zaupniški svet), ki ga tvorijo Betriebsführer (obratovodja) in več članov delovne po-sade z enakimi pravicami. Betriebsobmann naj bo član Vertrauensrata. Njegovo delo in vsa njegova prizadevanja so usmerjena v ustvarjanje skupnosti v nacionalsocialističnem smislu. Dolžnost Betriebsobmanna in Vertrauensrata je, da uresničita cilj organizacije DAF, to je, tvorbo obratne in storitvene skupnosti.
DAF stoji na načelu, da rešujejo ljudje svoje socialne in gospodarske naloge sami in da pridejo "V skupnem delovanju z drugimi delovnimi tovariši do razumevanja in uvidevnosti zu skupne interese. Za rešitev teh nalog so postavljeni od-gani za samoodgovomost. V okviru obrata mora rešiti Vertrauensrat te zadeve. Vprašanja, ki se nanašajo na izvenobratne zadeve (strokovni delavci, izobrazba vajencev, preskrba surovin itd.) rešujejo takozvani Arbeitsausschüsse (delovni odbori). Ako segajo strokovne zadeve preko področja Kreisa, jih rešuje Gauarbeitskammer (delavska zbornica Gaua). Slednja stoji v stalnem stiku z okrajno gospodarsko zbornico obrtne organizacije. Na obe se nanašajoča vprašanja reši Gauarbeits- in Wirtschaftsrat (delovni svet Gaua in gospodarski svet).
Vrh reda samoodgovornosti je Reichsarbeitskammer (delavska zbornica Reicha), ki se združuje z Reichswirtschaftskammer) v takozvani Reichsarbeits- und Wirtschaftsrat (delovni in gospodarski svet Reicha). Ta svet rešuje vse socialne in gospodarske probleme, ki se nanašajo na delovne zadeve v Reichu. Področja delavskih zbornic se krijejo s področji Gauov, Gauobmann der DAF (načelnik organizacije DAF v-Gauu) je hkrati vodja delavske zbornice v Gauu.
Misel o skupnosti je podlaga socialnemu in gospodarskemu izražanju. Delovanje vseh na tem področju delujočih ljudi se vrši izključno samo z ozirom na obratno skupnost. V nemški delovni ustavni zakonodaji so s zakonom z dne 20. januarja 1934 zakonito zasidrali misel o obratni skupnosti. Obratovodja in delovna posada delata za „splošne narodne in državne koristi". Po zakonitih določilih morata v obratnih skupnostih vladati „zvestoba in čast".
Voditeljski princip izroča voditelju podjetja popolno odgovornost ter zahteva, da nosi vso odgovornost za vse zahteve v obratu. Njegova skrb mora v prvi vrsti biti usmerjena v vzgojo delovne posade, delovna posada mu pa mora biti zvesta ter se mora pokoravati niegovim navodilom. Vsakega človeka, ki dela, ščiti socialen časten red. Kršitve socialnih dolžnosti rešujejo častna razsodišča. Kršitev nastane, če se prekomerno izkorišča delovne sile v jjodietju, če se ne upošteva in ne drži določil obratnega in tarifnega reda (plače, dopusti, socialne dajatve itd), ali pa. če se žali člana delovne posade. Tudi primeri obrekovanja prideio pred častno razsodišče, če gre za člane delovne posade. Tsto velja za neresničnost, če kali in moti socialen mir in red v podjetju Na odgovor pred častno sodišče pridejo tudi asocialni obratovodie in člani Dosade ter hujskači. Kaznovani so pa lahko z najvišjo kaznijo, to je z izključitvijo iz skupnosti.
Reichstreuhänder der Arbeit (delavski zaupniki Reicha) izvajajo in nadzorujejo izvajanje delavske zakonodaje. V njih delokrog spada ohranitev obratnega prepričanja ter smernic tarifamega reda o višinah plač, dopustov in drugih zahtev. Vsega tega se morajo podjetja vedno strogo držati. Vladati pa mora harmonija in mir v celotnem delu po podjetjih.
Vsa Nemčija ja razdeljena na 15 državnih delavsko zaupniških področij, ki jim načeljujejo Reichstreuhander-jL Reichstreuhander je državni uradnik. Postavlja jih sam Fiihrer na predlog Reichsarbeitsministra (ministra dela). Razen tega ima Nemčija še Sondertreuhander-je (izredne zaupnike), ki so mišljeni na primer zu potovalne pisarne in javne obrate.
Reichstreuhander si sam postavlja svoje so-tiudnike in strokovnjake, ki so svetovalci v socialnih in gospodarskih vprašanjih.
DAF je v okviru svojega delovanja ustvarila tudi NS.-Gemeinschaft „Kraft durch Freude" (na-cionalsocialistična skupnost „Moč potom veselja"), ki omogoča delovnim krogom razveseljivo in okrevajoče izkoristiti svoj delaprosti čas in svoje dopuste. Namen je, nemškemu delavcu in nameščencu omogočiti razvedrilo, okrevanje in poznavanje domačih in inozemskih naravnih lepot ter kulture in umetnosti. V to svrho si je DAF uiedila posebne urade za potovanje, planinarstvo, kulturo (glasbo, gledališče, film, radio, splošna in strokovna izobrazba in seveda tudi za šport. Omeniti je še urad „Schonheit der Arbeit" (Lepota dela), kjer delujejo mladi likovni umetniki. Ta oddelek skrbi za svrham odgovarjajoče izoblikovanje in opremljanje delovnih prostorov ter prostorov za oddih in razvedrilo.
Skupnost »Kraft durch Freude« omogoča z naštetimi ureditvami nemškemu delavstvu dvig njegove kulture. V vsem tem je seveda tudi mnogo socialne izravnave v vrstah lastnega naroda. V času liberalizma so nasprotstva v kulturi in izobrazbi v precejšnji meri zaostrila socialne razlike.
V nacionalsocialističnem družabnem redu ie merodajna storitev posameznika na vsakem položaju, kjerkoli se nahaja ter njegovo izvrševanje dolžnosti do naroda. Zato ima nemški delavec t»di brezpogojen delež na lepoti in dobrinah svoje domovine, kar velja tudi za socialno kulturo.
Trideset vojnih členov
za nemški narod
Člen 21.
Vojak umre na fronti pri izvrševanju svojih trdih dolžnosti On lahko zahteva, da umre v domovini in v zaledju tisti, ki sabotira vojno. Fronta ima pravo do zahteve, da jo krije in podpira visoka vojna morala. Fronta ne sme nikdar izgubiti zavesti, da v zaledju ne bi bila zavarovana in krita. Vsakdo, ki bi se vedel v domovini proti ljudski skupnosti ter oropal fronto te zavesti, zasluži strogo kazen, ki (o za njega zahteva vojak
iz svojega frontnega vidika.
♦
Pravilno je povedal dr. Goebbeis v pričujočem vojnem členu, da imajo vojaki na frontah pravico zahtevati, da se pokonča in uniči tiste, ki bi morebiti, 6edeč v zaledju fronte na varnem, na kakršen koli način sabotirali vojno, medtem, ko morajo oni na frontah umirati za ljudsko skupnost. Vemo m zavedamo 6e, da se fronta ne bojuje samo za sebe, temveč za ves narod. Ker gre torej za interese vseh in vsakogar, je naravno, pravično in logično, da moramo doprinašati vsi naše deleže k vojnim naporom. Ni pa vreden biti član naše ljudske skupnosti tisti, ki ne bi samo doprinašai ničesar k vojnim žrtvam, temveč ce!o sabotiral naša prizadevanja in krvavo bojevanja naših front. Nacionalsocializem stoji na stališču, da mora domovina tvoriti kritje in hrbtenico bo-jujočim frontam, kar je tudi v redu, da se prepreči in v kali uduši vsak poskus sabotaže, ki je v prvi svetovni vojni radi širokogrudnosti takratnih oblasti veliko doprinesla, da so se fronta vsa štiri leta zastonj hrabro in zmagovito bojevale, ker smo končno le izgubili voino Kar 6e ie zgodilo v prvi svetovni vojni, se danes ne 6mo in se tudi ne bo nikdar več ponovilo.
Uradni razglas
* Številke poštnih okrajev. Ministrstvo pošte razglaša, da pride v svrho lažjega izvajanja uvedbe takozvanih »Postleitzahl«, ki jih je treba navajati na naslovih za poštne pošiljke, navedba istih tudi v poštna žige ali štampiljke v krogu. Če bo na primer dobii kdo pismo iz Berlin-a bo poštni žiq glasil: Berlin 1 (1) To pomeni, da gre za poštni urad številka 1 v Berlin-u in da je Postleitzahl Berlin-a številka 1. S tem bo olajšano ishanje in označevanje pri dopisovanju.
Vsa Spodnja Štajerska je dostojno proslavila praznik materinskega dne. V vseh Ortsgruppah so že minulo soboto priredili slavnostne ure, ki so jih oblikovale žene in mladina. Tu so bile žene z velikim številom otrok častni gostje. V nedeljo so dan matere proslavljali v družinskih krogih. Otroci so ta dan svojim materam izročali cvetje in darila.
V Marburgu je Ortsgruppe II prireditev pripravila v Heimatbundovi dvorani, ki je bila vsa v zelenju. Otvorile so jo dekleta s pesmijo „Deutschland, heiliges Wort" ter s primernimi besedami, ki jih je spregovoril namestnik Ortsgrup-penführerja Primus. Skupina otrok je zapela pomladansko pesem, nakar so sledila' predavanja pesmi in verzov, ki so mnogoštevilne navzoče matere prijetno ganila.
Središče prireditve je predstavljalo izročanje odlikovanj Mutter-Ehrenkreuze. Sledilo je petje malih otrok in sviränje kvarteta mestnega gledališča.
Globokočutno je govorila tudi Ortsfrau Siege • svetosti postanka matere. Iz studenca večnosti
Na dan, ki je v Nemčiji posvečen materam, je po radiu govorila Reichsfrauenfuhrerin Gertrud Scholtz-Klink ter med drugim izvajala sledeče:
Letošnji materinski dan stoji pod geslom: Matere, ve ste nosilke domovine. Beseda, ki vsebuje vse, kar lahko pomeni mati za svoj narod, kot telesna nosilka domovine, kot nosilka zaupanja svojega naroda. Ravno zadnja misija nas opominja najprej na matere, ki so oddale domovini svoje otroke v dvokratnih oblikah. Nekoč, ko so jih kot mlade žene porodile in danes, ko jih dajejo za novo nastajajočo Evropo. To, kar dajejo danes, je veliko težje in grenkejše, kakor so bile porodne bolečine. Porodnim bolečinam je namreč sledilo njihovo življenje, ki je bilo vidno in otipljivo, današnjemu koncu pa sledijo prazne roke, ki se opirajo na zavest, da stoji za praznimi rokami še nekaj višjega in večjega, to je, nadoseb-no življenje lastnega naroda. Gre za najtežje žrtve, ki jih matere lahko žrtvujejo in ta žrtev se ne izvršuje šele, ko je prišlo poročilo o smrti tistega, ki mu je dala življenje In je padel pred sovražnikom, temveč že od trenutka, ko je oblekel vojaško suknjo, ter ga Je morala odstopiti narodu. Trenutek, ko dobi mati poročilo o izgubi svojega otroka, predstavlja to samo zaključek od vsega začetka obstoječe pripravljenosti, iz katerih zrastejo potem najbolj hrabri in najbolj trdni podporniki našega naroda.
Od opisanih mater vodi naraven most do žen, ki v vojnem času darujejo našemu narodu otroke ln to neprestano in so ravnotako izpostavljene večkratnim obremenitvam, akoravno drugačnim. Danes je v mnogih primerih tako, da so prav težke skrbi že okrog stanovanja, oblačil, miru,
Zdravnik in mislec dr. Gerhard Venzmer je • naslovnem qradivu napisal sestavek iz katerega posnemamo sledeče:
Znani 60 nam viharji, ki ob nastopu spolne zrelosti, pri takozvani puberteti, prerovarijo ves naš telesno-duševni sestav mladega čioveka; poznamo pa tudi iz mnoqih izkušenj, kako vpliva ne samo na telesne občutke, temveč tudi na duševno držo, predvsem pri ženskah, prestanek delovanja zarod-tiih žlez v času takozvanega klimakterija ali mene.
Da 6e te prestave ne opazi mnogo pri moških, fana svoje dobro ozadje. Pri moškem se namreč potek hormonskih dogodkov vrši veliko bolj enakomerno ter ne v tako točno določenem času, kakor pri ženski: in temu odgovarja, da ostane no-tranje-sekretična funkcija zarodne žleze pri moškem dalje časa ohranjena in popušča tudi pozneje veliko bolj počasi. Produkcija spolnega hormona (snovi spolnih žlez) popusti pri zdravih moiklh
nosi mati otroka v življenje. Nadaljnje v srca segajoče besede so bile namenjene vpostavni pripravljenosti žene, ki je kakor vojak, pripravljena izvrševati najvišje in najtežje naloge. Pripovedka, da odgovori otrok na vprašanje, 'kje si doma, čisto naravno in logično, da je doma' pri svoji mami, je dokaz, da smo vsi doma pri svojih materah, kar velja tudi zu vojake. Ob zaključku prireditve so počastili matere, ki nimajo več svojih sinov ter vojake, ki nimajo več mater. S počastitvijo Fiihrerja in odpevanjem in sviranjem himne, so zaključili lepo uspelo proslavo materinskega dne.
Pa tudi podjetja Spodnje Štajerske so mislila na matere v okviru svojih obratnih skupnosti. Ena teh materam posvečenih prireditev je bila v podjetju Marburger Druckerei, ki so se je udeležili kot častni gostje tudi zastopnik organizacije Steirischer Heimatbund (Bundesführung* in Kreisführung), A. G. Leiterin za socialna vprašanja ter zastopniki Gaufrauenschaitsleitung iz Graza. Popoldan so matere podjetja prebile v to-variški skupnosti.
varnosti in navezanosti na samega sebe na eni strani tehtnice, na drugi strani pa mali človek z vsemi svojimi tisočerimi čudeži. In kljub vsem protivnostim, ki se iz vsega tega pojavljajo, je in mora biti klic po otroku močnejši, klic ženam, da bi postajale matere. Bolj ko je trda vojna in bolj ko nam sovražnik naznanja svojo voljo po uničenju, tembolj moramo z življenjem dokazovati, da smo voljni in pripravljeni živeti. In če smo že v mirnem času govorili o ženah kot materah naroda in jim je Führer podeljeval materinske križce, tako nas uči vojna z vsemi svojimi trdotami, da smo si v zavesti popolne odgovornosti, s pogledom v bodočnost, enakovredni vojakom, naložile same v odločitev, kar nam ne more nikdo drugi prevzeti, to je, skrb za nadaljnjo eksistiranje našega naroda. S tem smo dale sedanji vojni ter možem in bratom, ki se je udeležujejo v junaških bojih, pravi smisel. Ti bodo nekoč, ko pridejo domov, našli razvaline naših mest, najti pa morajo tudi nekaj, kar v svojem cvetu nadkriljuje vse, naše, svoje otroke!
Kakor nosi vojak danes vse težave velikega boja pod nezaslišanimi in neverjetno trdimi pogoji, tako mora vedeti, da mu stoji istotako ob strani njegova žena. Pri tem pa morajo žene, ki so tako srečne, da imajo kljub vojni svoje može ves čas trajanja bojev doma, biti domovini še bolj hvaležne ter se v zahvalo zato tudi svojemu narodu oddolžiti. Otroci, ki se danes rodijo in se še bodo rodili, morajo postati stebri-nosilci bodočnosti. Kronanje gigantskega boja se ne bo izvršilo z zaključkom sedanje vojne, temveč šele potem, ko bo danes zavojevano ozemlje prevzeto od bodoče generacije, ki mora vse to tudi ohraniti in obdržati.
med 50. in 60. letom, mnogokrat pa tudi šele med 60. in 70. letom starosti, možna je pa tudi še pozneje — akoravno v manjši stopnji. To je glavni vzrok, da so pritožbe moških v tem ča6u veliko manjše, kakor pri ženskah. Motnje, ki mučijo ženske, povzroča namreč ravno surov in brezprehoden način mene.
Stvarne pritožbe o meni 60 pri moških veliko boij redke kakor pri ženskah. Da se pa pojavljajo tudi pri moških, je znano zdravnikom, ki poznajo notranje-sekretične motnje žlez. Simptomi ali znamenja so: občutki vročine in tesnobe, glavobol, razglabljanje, pozabljivost, popuščanje energije in koncentracije, prehitra utrujenost, prisilno zehanje, razdražljivost, samovoljnost, raztrese-nost, ganljivost, nevolja, 6labo 6panje, srbečica kože in bolečine v sklepih. Pomoč zoper vse to je v primernem zdravljenju hormonov, to so, snovi v žlezah, v času takih motenj.
Kakor rečeno, spadajo pritožbe o motnjah, ki
Generaloberst Guderian
Generalinspektor der Panzerwaffe, im Hauptquartier des Generalfeldmarschalls von Rundstedt
PK-Kriegsberichter Koll (Sch)
jih povzroča mena pri moških, navadno med redkosti, in še te se pojavijo 6amo tedaj, če 6e izvrši izsušitev hormonskih zarodnih funkcij pod vplivom kakih škodljivosti hitreje in brez prehoda, kakor normalno.
Pri ženi je pa vse to dosti drugače. Pri njej so izrecne pritožbe v letih mene nekaj tako pogostega, da bi se jih skoraj lahko označevalo za fiziološke ali po naravi utemeljene. To je v povezanosti z več ali manj prelomljenim prestan-kom delovanja jajčnikov v ča6u klimakterija, t j., v letih rr :
Pri ženskah leži to življenjsko razdobje med 45. in 50. letom, povprečno pa v starosti 471 '■< leta. Pri tem je pa tudi veliko nihanje. Pri nekaterih ženskah se opažajo okrog 35. leta starosti prve senčne strani nehanju delovanja, so pa tudi ženske, ki obdržijo svojo redno menstruacijo, to je, vsakomesečno čiščenje, do 55. ja nekatere, akoravno bolj redke, pa celo do 60. leta 6tarosti. Vplivi dednosti, način življenja, zemljepisne razmere itd., igrajo pri tem soodloču-jočo vlogo.
Kakor je čas nastopa klimakterija ter njeqovo trajanje med nekoliko mesecev in več let indi-viduelno nihajoč in različen, tako nastopajo tudi pritožbe radi ustavitve delovanja hormonskih žlez v različnih vrstah in na razne načine v pogledu bolečin. Poznamo žene — te so seveda v manjšini —, ki ne poznajo drugeqa, kakor izostanek mesečneqa čiščenja; druqe pa zopet muči ta proces do neznosnosti.
Vzrok za vse to leži v prehitri ustavitvi delovanja zarodnih žleznih hormonov kar moti regulacijo krvnih telesc To se vidi iz načinov simptomov, kakor so na primer navali krvi, vročina, potenje, udarjanje srca, hiad, »izumiranje udov«, bolečine v sklepih, šumenje v ušesih, srbenje kože, stiska in podobno.
Ker je delujoča snov zarodne žleze tudi snov spreminjajoči hormon, se istočasno izpremeni razdelitev telesne tolšče. Nabirati se začne na kolkih, trebuhu, bedrih itd
Klimakterij vpliva seveda tudi na dušo. Pri ženskah so v času mene: nervoznost, razdražljivost, samovoljnost, prepirljivost neznosijivo6t, neosnovani izbruhi solz in jeze, nemirnost in ne-stainost, zavist, obrekovanje, potrtost in občutki manjvrednosti prav qosti sospremn, pojavi Ti pojavi seqajo večkrat tako daleč, da pride do samomorilnih načrtov in sklepov Ne manjka pa tudi izprememb v značajnih potezah
Vse to trpljenje žensk je smatrati s stališča narave in ne iz človeških vidikgv. Narava ie Da trda, qrozovita in brezobzirna, ker bi druqače ne moqla doseči svojega cilja, to je nadaljevanje življenja v splošnih in posebnih primerih
Prvi predpoqoj narave je, da dobijo človeška bitja potomce. Ko je to doseženo, je pa naravi
MATERE SO NOSILKE DOMOVINE!
Kako nastane mena pri ženski in moškem?
Flammende Fanale: ROWNO UND SARNY KSStÄ^
Nun, da wir uns dem Zielraum nähern, ist j« auch kaum ein Irrtum möglich: Wie zwei flammende Fanale ßtehen Sarny und südlich davon Rowno im Dunkei. Es sind die gleichen Zeichen
eines drohenden Verhägnisses das über beiden
(Von Kriegsberichter Hans Joachim Volland.)
(PK.) — Das tiefe Grummeln der Motoren verrät, welch schwere Last die »Emii Richard« schleppt. Mit etlichen Zentnern Bomben unter dem Rumpf und den Tragflächen und dem Wind im Rücken, wird selbst diesem starken Kampffluqzeuq das Steiqen sauer. »Ein Mords-Steam heute«, hören wir den Oberfeldwebel vorn am Steuer sagen. »Stimmt also doch, was uns die Meteorologen über die Verhältnisse hier oben voraussagten«,
POLITIČNE BELEŽKE
□	Poljska emiqracija živi od milih darov. V an-
qleskem časopisju izhajajo velike objave polj-skeqa pomožnega sklada, v katerih prosilo za darila v prid poljskih emigrantov, ki živijo v An-qliji Značilno je, da se trenutno morajo bojevati za angleške interese Poljaki na fronti v Italiji, njihove družine pa morajo beračiti in prositi za milodare, da bi se preživele. Tako »pomagajo« Angleži svojim zaveznikom, ki «o jih spravili v vojno nesiečo.
O Nov prevratni poskus v Argentiniji. Kakor poroča londonski list »Times« iz Buenos Airesa, je argentinska vlada zadušila v kali prevratni poskus, ki naj bi se« bi) izvršil začetkom junija.
□	Uničevanje italijanskih umetnin. Kakor poročajo iz gornje Italije, so anglo-ameriški letalski gangsterji pri napadih na mesta severne in 6rednje Italije razbili zopet veliko število stanovanjskih predmestij, cerkva in predvsem dragocenih umetnin. Med mestoma Chiusi in Cettona so bombardirali neko vatikansko avtomobilsko kolono, ki je bila dovolj vidno označena z vatikanskimi znaki in ki je vozila živež za rimsko prehivaistvo. V mestu Livorno so metali težke bombe na cerkve, kulturne ustanove in stanovanjska predmestja. Pri tem je bila uničena katedrala iz 16 stoletia. Zadeta je bila tudi neka dra-qocena zbirka dokumentov iz ranega sredniega veka Težko zadeto je bilo tudi neko kopališče v Livornu. Grdo so razsajale bombe tudi v Genovi in obalnih naselhinah. V mestu Parma« je b:la zadeta guvernerska palača, nekdanji sedež parm-sk h voivod, prav tako pa tudi pinakoteka, državni arhiv in gledališče Farneze.
□	Ameriški komunisti za Roosevelta. Komunistična stranka Severne Amerike le sklenila na svojem generalnem zborovanju, da ne bo postavila za predsedniške volitve svojega kandidata. Tajnik imenovane stranke, neki Browder, ie izjavil v zvezi s tem 6klepom, da bodo ameriški komunisti glasovali za ponovno izvolitev Roosevelta, »ker bi bil sicer odstop Roosevelta nesreča za de*elo«.
□	Japonska pred odločilnimi ndarcl. Japonski ministrski predsednik Tojo ie govoril te dni v lastnosti šefa generalnega štaba vojske pred kadeti ki bodo v kratkem dosegli spričevalo zrelosti. Pri tej pT-'I'ki ie izjavil Tojo med drug'm siedeče- »Cesarske čete so potrpežljivo sprav'le svojo boino m"č na tako višino, da 6edai lahko čakaio na priliko, zadati sovražnim četam odločen1 udarec in zaustaviti njihovo voljo za na-dalipvanje voine«. Opazovalci so mnema. da je PT'Knditi tej izjavi ministrskega predsednika poseben pomen, in sicer kot znamenie za to da se Vrvavenie ki mu le bila izpostavljena JaDonska od zafe'ka ameriške protiofenzive pri Guadalcanal oribližuie svojemu koncu In da se obenem prWinjp tudi dan velike japonske protiofenzive.
O Ameriški podpredsedn'k Wallace v Čung-
antwortete der Major, der als Beobachter neben ihm sitzt. — Wer einmal einen Einblick bekam in die Gründlichkeit, mit der ein solcher Angriff
starker Kampfverbände vorbereitet wird, dem schwebt: Weißstrahlende,beinahe reglos verhar-
scheint e6 beinahe eine mathematische Rechenaufgabe zu sein. Weich planvolle Systematik liegt nicht allein schon in der Wahl der Angriffsziele! Seit Wochen schon ist ein Teil der offensiven Luftwaffe im Osten auf die Nachschublinien der Bolschewisten angesetzt, und mit der Präzision eines Dampfhammers wuchten die Schläge auf einen Eisenbahnknotenpunkt nach dem anderen nieder.
Aber auch im einzelnen i6t jeder Einsatz das Ergebnis einer klar auskalkulierten Rechnung. Nachdem die Fernaufklärunq die Bildunterlagen über wichtige militärische Objekte beschafft hat, bekommt jeder der am Einsatz beteiligten Verbände nicht nur den Flugweg, sondern auch d:e Angriffszeit und -höhe befohlen. Um sie innezuhalten, muß wiederum jeder Beobachter und Flugzeugführer seinen Flug qenau berechnen. Dabei helfen dann wieder die Windbeobachtungen der Meteorologen, die auch später beim Bombenwurf eine große Rolle spielen.
Wk wissen, heute nacht gibt es zwei Angriffsziele. Ein Teil der Verbände wirft seine Bomben auf den Einsenbahnschnittpunkt Sarny; wir selbst greifen das Bahnhofsgeiände von Rowno an. Ein heller Mond, der unser Vorhaben begünstigt, wirft sein gespenstisch-fahles Licht in das Innere unseres Flugzeuges. Seltsam, fast wie Fabelwesen aus einem Roman von Jules Verne, sehen die Kameraden der Besatzung mit ihren langrüsseli-gen Sauerstoffmasken vor dem Gesicht aus, als seien sie selbst ein Teil der Maschine. So sitzen, stehen und hocken Bordfunker. Bordschütze und Beobachter an ihren Waffen und Geräten und spähen nach den im hellen Mondschein doppelt gefährlichen Nachtjägern aus.
Es wird wenig gesprochen. Der Oberfeldwebel und der Staffelkapitän mit der gründlich bhos-
rende Leuchtbomben, unter denen schon das erste Rot ausbrechender Brände aufleuchtet, in deren Mitte es aufzuckt von den Detonationen der Bomben. Um sie herum zuckt das Feuerwerk der feindlichen Flak.
Mit der sturen Unbeirrbarkeit des Kampffliegers verbessert unser Beobachter den Anflug. Ganz konzentriert in seine Aufgabe, hängt er über dem Bombenzielgerät gebeugt. Aber er ist noch nicht zufrieden. »Haiit noch nicht h:n! Rechtskurve! Neuer Anflug!« hören wir seine Stimme in der Bordverständigung. Nicht der Stadt da unten gilt es, sondern den Gleisanlagen Deutsche Flieger machen es sich nicht so leicht, wie die Briten. Wir tauchen aus dem Hellen ins Dunkleg fliegen erneut an. »Ein Flugzeug rechts hinter uns, kurvt auf uns ein!« meldet der Funker. Ein Nachtjäger? »Nein. Es ist eines von unseren Fluqzeu-gen, das eben 100 Meter unter uns wegschwirrt und dann links von uns den gleichen Kurs verfolgt. Bei der großen Zahl der angreifenden Flugzeuge, muß man schon die Augen offenhalten. Jetzt sind wir wieder kurz vor dem Ziel. »Bomben fallen!« hören wir die Stimme des Majors. Gespannte Erwartung Werden sie getroffen haben? »Bomben liegen zwischen den Gleisen!«, meldet kurz darauf der Bordmechaniker aus der Bodenwanne.
Wir machen anderen Verbänden Platz, die ihre Bomben auch noch anbringen wollen. Hinter uns aus Rowno und aus R'chtunq Sarny leuchtet noch lange der Schein der Brände, als wir uns auf dem Heimweg befinden. Auf diesem Nachschub werden die Bolschewisten an der Front vergeblich warten, weil er in Flammen aufging oder auf zersprengten Gleisen liegen blieb. So weit reicht der Arm der deutschen Luftwaffe. Die fliegende Artillerie hat zugeschlagen und die schwerkämpfen den
phoreszlerenden Zielkarte auf den Knien haben Kameraden in den vorderen Stellungen entlastet.
TRUTZBURGEN DER HEIMAT
(PK) Links und rechts der großen Ausfallstraße sich schon, aus dem Einsät* dieser Frau zu be-
aus der Stadt liegen die Wohnstätte friedlich lebender Menschen in schwelende Trümmer verwandelt. Noch gestern sah man hier KindeT spielen und Mütter lachen Zwischen diesem Gestern und dem heutigen Morgen mit seiner von Nebel und Qualm angefüllten Luft liegt wieder eine jener Schreckensnächte, wie sie der Heimat in den letzten Monaten so oft von einem grausamen Gegner bereitet werden. Die Opfer, die die deutsche Heimat unter den Terrorangriffen zu tragen hat, sind schwer, und der Opfermut der Frauen und Mädchen, der Jünglinge und Männer wächst ins Heroische, wenn die Minenbomben der britisch-amerikanischen Luftgangster zwischen die Heimstätten prasseln und Hab und Gut in Flammen und Verwüstung unterzugehen droht
Trutziq wächst am Rande des zerschlagenen Wohnviertels der wuchtige Block eines luftschutz-
richten. Ihr Mann ist Frontoifizier und steht Osten. Der 12jährige Sohn nnd die alte Oma mit ihrem schneeweißen Haar stehen der Tochter und Mutter bei, wenn es mal gar ru dick kommt, wenn die von den britisch-amerikanischen Terrorfliegem entfesselte Kriegsfurie in den Bunkerbezirk rast, wenn Obdachlose und Verwundete in ihrer Not hier Zuflucht suchen. Die Bunker-»Mutti« und ihre Kameradinnen wissen dann immer schnelle Hilfe und finden ein tapferes Wort, wenn die Herzeesnot den Einzelnen niederzuwerfen droht.
Wie viele dieser Bunker stehen im deutschen Heimatkriegsgebiet: sie atmen den Frontgeist der Heimat. Davon zeugt auch eine Unterhaltung im Bunker.
Zahlreiche Arbeiter saßen sn dem langen Tisch, Männer mit harten Fäusten von den Drehbänken und aus den Büros. Einer unter ihnen schilderte
bunkere empor. Wenn die Alarmsirenen heulen sein schönstes und bisher wohl höchstes Erlebnis
und die britisch-amerikanischen Hunnen ihr teuflisches Spiel vollführen, schützen die Eisenbetonmauern dieser Zwingburgen gegen den Terror das Leben der Menschen, die sich in ihnen geborgen fühlen. Jetzt leben die Menschen, die bisher in dem nun zertrümmerten Wolunviertel ihr Heim
kinou. Kakor noreča agencija Reuter iz Washing- hatten_ in diesem bis jn a]le Einzelheiten Vorbild
tona je ndnotovai ameriški podpredsednik Wallace v (""unni^no kier se bo sestal predvidoma z maršalom Čangkajškom
popolnoma vseeno, kaj se zgorfi nato s človekom. Znano je, da mnoga živa bitja, čim so razmnožila svoi zarod, ne živijo več doigo Zgolj človeška bitja so se po zaslugi civilizacije dvignila v tem pogledu nekoliko višje ter dosegajo višio starost.
Pa tudi na človeku ses vidi, da narava nima več veliko interesa za ljudi, ki niso več v stanju raz-plnievati svoi zarod. Ta uvidevnost in nauk iz motenj, ki jih povzroča mena, sta dala povod, da si je človeštvo ustvarilo sredstvo za pobijanje in omejevanje istih in sicer: zdravniško zdravljenje hormonov.
lieh eingerichteten Bunker, bis ihnen eine neue Heimstätte, eine andere Wohnung zugewiesen wird. Werdende Mütter finden unter Sachkundiger. Hand sorgsame Pflege und werden entbunden von einer eigens zugeteilten Hebamme Kranke Menschen leben hier während dei Angriffe unter ärztlicher Obhut und Fürsorge. Die vielen Obdachlosen haben in diesem Bunker fürs Erste ein Dach über dem Kopf und ausreichende Verpflegung, für die die NSV sorgt. Eine Schar hilfsbereiter Frauen hält den gesamten Bunkerbetrieb ¡n Gang, teilweise unterstützt von ihren eiqenen Männern, Arbeiter, die sich naGh Feierabend bedingungslos einsetzen Und über all der Betreuungsarbeit und dem Besorgt6ein für die ausgebombten und hilfsbedürftigen Volksgenossen steht der Bunkerwart und die Bunker-»Mutti«. Es lehnt
vor dem Kriege, das er mit vielen Arbeitskameraden seines Werkes teilte. Bs war eine Dampferfahrt in die Nordsee und in den Kanal mit KdF. Unbeschreiblich, wie die Augen des Alten leuchteten, als er 6ich an jede Einzelheit dieser Fahrt auf dem Meere erinnerte. Das Gesicht des Arbeiters nahm einen harten Ausdruck an, als er dann sagte: Diese herrlichen Fahrten und Erlebnisse hat uns die feindliche Welt nicht gegönnt. Aber die Zeit wird wiederkommenl Dafür schuften wir, Tag und Nacht. Wie ein Mann stehen wir alle hinter Adolf Hitler, weil er es ehrlich meiat mit uns Arbeitern. Und wie diese Arbeiter, so sind auch die Menschen geartet die ein unerbittliche« Schicksal, herausgefordert durch die unmenschliche Brutalität eines zu jedem Verbrechens fähigen Gegners, zusammengeschmiedet hat und die Eins sind im Glauben an den Führer nnd an den Sieg, gewachsen in dem Gewitter der Detonationen feindlicher Bomben und dem Bersten ihrer zusammenbrechenden Heime nnd im Haß der ein flammendes Fanal ist und Sühne fordert.
Kriegsberichter Kurt Miäler.
Bilder aus dem Kriegsgeschehen
Ritterkreuzträger Generalleutnant Röpke und der Kommandierende General des Königlich-Rumänischen IV. Korps, Generalleutnant Stoenescu, beobachten von einer B-Stelle aus die sowjetischen Stellungen PK-Kriegsberichter Dr. Wolf (Sch)
Im Raihmen der von der Leitung der Auslamdsorganisatioo der NSDAP zusammen mit dem Oberkommando der
Wehrmacht durchgeführten ausländischen Truppenbetreuung besuchte eine Abordnung der kroatischen Legion die historischen Stätten von Potsdam.	All - Schert-Autoflex
Von der 2. Batterie einer niedersäch-sischen schweren Artillerieabteilung, die im Kampfraum südöstlich Ostrow eingesetzt ist, wurde dieser Tage der 50 000. Schuß seit Beginn des Ostfeldzuges abgefeuert PK-Kriegsberichter Bachem (Sch)
■MHpfjMg
Während große Räumzüge wertvolle Güter nach hinten bringen, rollt unaufhörlich der Nachschub zur Front. Selbst die Tender der Lokomotive sind dicht mit dem Ersatz aus dem Marschbataillon besetzt, der zur Truppe will
PK-Kriegsberichter Friedemann (Sch) Fahrende Feldpostannahme auf dem Bahnsteig Um den durchreisenden Soldaten die Absendung ihrer Feldpost zu erleichtern, hat der Wehrmachtbetreuungsdienst eines Wehrkreises auf den Bahnsteigen eines Bahnhofes eine fahrbare Feidpost-annahme in Dienst gestellt,
Scherl-Bilderdienst (Schwahn)
Zwischen Prath und Moldau
In Massen lagen gefallene Bolschewisten vor ihren Stellungen nach den im Wehrmachtbericht gemeldeten Abwehrkämpfen zwischen Pruth und Moldau. — Diese Aufnahme wurde von einem Sturmgeschütz aus gemacht.
PK-Kriegsberichter Scheerer (Sch)
Ä ^dpost. w
g .v
nähme
imvy«


Stmrmgeschütze fflr d|e Front Untier Führung des Reichsmmi-steris für Rüstung und Kriegsproduktion und Chefs der OT, Reichsminister Speer, schaffen die Rüstungs" 'erke in selbst-veraant wortlicher Tätigkeit mit stämdig steigenden Produktions-ziffesrn — Unser Bild zeigt Ausschnitte aus einem Werk, in denn Sturmgeschütze in Mas-
ssenanfertigung entstehen NSKKK-Kriegsberichttt Hirtmann (Sch)
Stiark bewaffnete deutsche Seestreitkräfte
und Marinetransportprähme führfrten die Absetzbewegungen der deutschen und rumäni-scheen Truppen über das ! Schwarze Meer durch
PSK-Kriegsberichtct Steinmetz (Sch)


.....■ . . ■
VINOGRADNIŠKI IN SADJARSKI KOTIČEK
PERONOSPORA IN OIDIJ
Piše Landwirtschaftsrat Inq. Rudolf Reiter.
Ti dve bolezni vinske trte sta spiošno znani. Škode, ki jo povzročata, se bojijo vsi vinogradniki. Kljub temu pa stoji praktični vinoqradnik pred tolikimi ugankami, da je škoda čestokrat neizogibna.
Ako hočemo preprečiti tako bolezen, moramo predvsem poznati sliko njenega pojava, prav tako pa tudi življenjske pogoje povzročiteljev Nič novega ne povem, ako navedem da gre v obeh 6lučajih za glivice, ki se razširjajo in razmnožujejo potom mikroskopsko malih semen, tako-zvinih trosov. Ti trosi so radi ogromnega števila praktično povsod: v zraku, na zemiji, na odpadlem starem listju itd. Najmanjši velerček dvigne te trose, ki padejo na zelene deie vinske trte. Na teh delih odganjajo, kakor je pač vreme zanje ugodno.
Vreme igra pri pojavu teh glivic odločilno vlogo. Peronospora potrebuje qotovo povprečno temperaturo. Nočna temperatura ne sme zdrkniti izpod 10 stopinj Celzija, mimo tega pa morajo biti pričujoče gotove množine padavin. Zelo ugodna je za razvoj peronospore tudi mokra, dolgo trajajoča megla. Ta megla ne povzroča samo potrebne direktne vlage, temveč omogoča tudi odgovarjajočo vlago zraka. Najboljše vreme za pe-ronosporo je tedaj, kadar lahko rečemo, da je zrak podoben vzdušju v kaki praini kuhinji.
V kolikor so podane te okoliščine prično odganjati na trsnem listu 6e nahajajoči trosi. Cas kaljenja traja v majniku 12 do 15 dni, v juniju 6e skrajša na 9 do 11 dni, v juliju od 6 na 7 dni in v avgustu od 3 do 5 dni.
Pojav peronospore preprečimo samo tedaj, ako pridejo odganjajoči trosi v za njih strupena pokončevalna sredstva. Škropiti moramo zaradi tega v času, ko trosi še nis^ odgnali. Odganjajoči trosi prodirajo s svojimi kalilnimi organi 6kozi odprtine v notranjost listov aii kabernikov, kar se odigrava razmeroma naglo. Če je že tako daleč, potem ne koristi tudi najboljše škropljenje nič več, ker je v staničevju nahajajoči se del glivice že zavarovan. Iz teqa je razvidno, da mora biti pobijanje peronospore brezpogojno preventivnega ali preprečevalnega značaja, in da torej nimamo možnosti, samovoljno določati termina , za pobijanje.
O i d i i postavlja glede vremenskih pojavov druge pogoje. Nastopa zelo močno zlasti tedaj.
GOSPODARSKE VESTI
X Izdelovanje sintetične gume. Leta 1939 je bila Nemčija prva država, ki je začela izdelovati umetno gumo, ki nadomešča naravne produkte kavčuka. To izdelovanje predstavlja novost, ki je že takrat vzdramila vse kontinente, prav posebno pa države, ki so razpolagale s pokrajinami, kjer rastejo kavčukova drevesa Ko je pa poznejši japonski poseq v sedanjo vojno Anglosase odrezal od glavnih virov kavčuka, so, hočeš ali nočeš, bili prisiljeni tudi Angleži in Amerikanci, ustvariti 6i izdelovalnice umetne gume. Napravili so torej to, kar 60 prvotno pri Nemcih hoteli in skušali osmešiti. Po nemškem vzgledu so pozneje tudi v Italiji začeli z izdelovanjem umetne gume kar je daio povod, da so tudi gospodarstveniki Švedske uvideli, da jim je taka industrija potrebna. V Bolgariji so nedavno podvzeli korake za ureditev velike tovarne umetne gume, 6lične priprave se vršijo v Španiji in drugod ter izgleda, da bo po zaključku te vojne umetno izdelovanje gume spravilo kavčuk v nov položaj. Gotovo pa je, da je Nemčija z uvedbo fabrikacije takozvane »Bnne« tei novi industrijski panogi položila te-melie in pokazala smer.
X Kromova ruda. Kromova ruda je za moderno Industrijo železa in jekla neobhodno potrebna, prav veliko vlogo pa igra v oboroževalni industriji. Krom ima svojstvo, da je izredno trd, poprime se ga samo dijamant ter je neobčutljiv za vodo in kisline. Posebno znana so kromova je-kia in kromova niklasta jekla, zoper vročino in rjo odporna kromova litina ter vse litine, ki niso
ako vlada ob dovoljni vlagi zraka velika vročina. Praktični vinogradniki so že opazili, da se pojavlja odij v globljih, vlažnih legah in kotlinah najjače. V hladnejših vetrovnih legah 6e pojavi čestokrat zelo pozno, tako da napade samo še Martinovo grozdje.
Oidij napada večinoma jagode, bolj redko pa listje. Gliva tvori površno staničevie, ki pa ne prodira v gornjo kožo, kakor peronospora. Smrtni učinek za glivico povzroča v tem 6lučaju žveple-na para.
Tudi pri oidiju je preventivno žveplanje najučinkoviteje. Z radikalnim žveplaniem zajezimo tudi že nastali napad, česar pri peronospori ni možno.
Zelo važno je, da s sigurnostjo razlikujemo obe imenovani bolezni. Čestokrat se ju zamenjava. Peronospora napada listje in kabernike, oidij pa skoro izključno mlade grozde in ie redko tudi liste. Ako opazimo na gornjih straneh listov rumene lise, spodaj pa bele tratice glivic, imamo opravka s peronosporo. Na kabernikih in predvsem tudi na peci jih jagod opazimo pri peronospori povsem bele, čisto kratke ščetinice. ki se dajo lahko zbrisati.
Pri oidiju opazimo pepelnato sive in nizke pre-vlake na površinah jagod Te glivične prevlake dišijo razločno po piesnivosti in se jih ne da lahko zbrisati.	'
Peronospora nastopa navadno preje kot oidij, kar pa ne pomeni, da oidij ne more ob primernem vremenu nastopiti tudi že začasa cvetja vinske trte.
Opetovano je slišati pritožbe, da škrop;lna sredstva ne učinkujejo. Vzroka temu je iskati v dejstvu, da se omenjenih dejstev dovoli ne upošteva. To velja zlasti za tekoče žveplene preparate. Normalno se te preparate škropi skupno s sredstvi zoper peronosporo. Ako je poletje zelo vroče, se škropi samo v velikih časovnih razdaljah. Nevarnost peronospore ie manjša, nevarnost oidija pa je postala večja Ako se torej med tem ne pobija oidija. se pojavi nenadoma, čeprav smo ga pobijali. V tem slučaju ni bilo torej neučinkovito sredstvo, temveč so bili preveliki intervali (časovna razdalja).
Trsne bolezni moramo pobijati z vso resnostlo, pravočasno in s pravimi sredstvi, sicer je velika škoda neizogibna.
iz železa, pač pa odvisne od kroma Tudi takozvane krom-barve so znane in pove že grško ime krom = barva. Krom uporabljajo tudi v pre-delovalnicah kož v usnje ter pri izdelovanju filmov. Iz povedanega se vidi, da je krom zelo iskana ruda. Najbližji rudniki kroma se nahajajo v Turčiji, kier ga pridobivajo kakih 20 odst. svetovne produkcije. Največja turška nahajališča kroma v Guleman-u v Vzhodni Turčiii so hkrati največja na svetu Ruda vsebuje do 52 odst. kroma. Ostala važna ležišča kroma so pri Fefhiveiu na jugozahodni obali Male Azije in pri Katiiva-ji.
X Nova nahajališča kositra v Španiji. V Španiji so glasom poročil strokovnih listov odkrili v Tijoli pri Almeriji novo nahajališče kositra, ki obljubuje dobro eksploatacijo. Sedaj postavljajo pri jamah prve peči, nakar bodo podjetje povečali.
X Oderuštvo v Turčiji. Turška vlada je izdala več odredb, ki naj pobijajo vsako prekomerno špekulacijo ter navijanje cen. Z nakupovanjem in razprodajanjem se smejo baviti samo osebe, ki so v posesti tozadevnega dovoljenia, izdanega potom trqovskih in industrijskih zbornic. Nadaljnja določila govorijo o dobičku, ki so pri kupčijah dovoljena v okviru 5 do 50 odst.
X Zavod za umetno obrejitev krav. Ob navzočnosti Reichstierarztefiihrer-ja, Profesorja dr. Weber-ja in Landesbauernfiihrer-ja Dornetshuber-ja, so v Pettenbach-u v Gauu Oberdonau, otvorili zavod za umetno obrejitev krav ter pobijanje neplodnosti pri goveji živini Vodja tega zavoda, ki je prvi in edinsveni v Južni Nemčiji, živinozdrav-nik dr. Zeilinger, je pred gosti praktično izvajal
umeten način obrejitve ter zdravljenje bolnih krav Umeten način obrejitve izključuje preno» bolezni, zdravljenje bolnih krav pa omogoča obrejitev preje kakor naravnim potom Zivinozdrav. niški vedi je s tem uspelo, da se bo dobre pie-menske bike lahko razmnožilo desetkrat tolik« kakor doslej. Pri tem bo pa hkrati omogočeni vzreja najboljše pasme.
X Produkcija fig v Grčiji. 2e v davnih časih iz Azije v Grčijo preneseno figovo drevo je od tam našlo razširjenje v ostale dežele sredozemskega podnebja. Grčija ima kakih 15 tisoč hektarjev figovih sadonosnikov, na katerih raste kakih 400 t;soč dreves. Suhe fice so Grki navadno eksportirali v Nemčijo, Anglijo Ameriko, Madžarsko, nekdanjo Jugoslavijo in v Bolgarijo. Vsa produkcija suhih fig je znašala pred vojno kakih 36 tisoč ton. Sušenje fiq ni tako enos'avno. Spravljati jih morajo v popolnoma zrelem 6tanju, sušijo jih pa na soncu.
X Terpentinovo olje in kolofonija. V Grčiji «• oblastveno prepovedali svobodno trgovanje z i»-delki iz smole, terpentinovim oljem in kolofonije. Za nakup imenovanih predmetov je opravičena samo nemško-grška industrija smole v Atenah in Solunu Trgovina nepredelane smole ie seveda svobodna in dovoljena tvrdkam, ki imajo z imenovano družbo pogodbo Uporaba teipentinoveqa olja kot qonilno snov za motorizirana vozila ja možna samo s posebnim dovoljenjem. Prevzem nepredelane smole od pridelova*cev se ne vrši 6amo proti gotovini, temveč za zamenjavo za živila, ki jih stavi na razpolago izreden pooblaščenec zunanjega mnistrstva Načelno se da za 100 oka surove smole 12 oka živil, ln sicei pol žita, pol pa stročnic Izvoz smolnatih izdelkov pa sloni izrecno samo na zamenjavi za živila.
X Turčija izdeluje Igralne kart^. V Turčiji s« začeli z izdelovanjem igralnih kart. in sicer v neki tovarni v Cibali-ju, ki je doslei izdelovala škatlje za cigarete. Razpečavanje igralnih kart j« preneseno na turški Rdeči polumesec, ki je pri Turk;h to. kar je pri nas Rdeči križ.
X Kupčija med Srbijo in Bolgarijo. Srbska tovarna kemikalij »Zorka" ter bo!qarska kmetijska banka sta sklenili zaraenjalno kupčijo, po kateri bo dobavila »Zorka« Bolgariji 2500 ton modre ga-lice. V zamen iavo dobi Srbija iz Bolgarije 700 ton bakra 1250 ton črnega premoqa in 52 tisoč dvojnih vreč iz konoplje.
X Produkcija zlata. Fo dosiej zbranih podatkih bo lanskoletno pridobivanje zlata znašalo na celem svetu komaj 900 tisoč kg, to ie kakih 28 milijonov 850.000 unc čistega zlata Je p? to še vedn» precejšnja količina v primeri s produkcijo leta 1913., ko je svetovna produkcija znašala komaj 22,2 mil. tinc fineqa zlata Pozneje ie v dvajsetih in tridesetih letih produkcija zlata stamo rasla in leta 1938 dosegla 39,9 mil. unc čistina. Leta 1940. je dosegla 40,5 milijonov unc čis*ega zlata, kar predstavlja skoraj dvojno količino napram letu 1913. Leta 1942 je produkcija nazadovala na 36 miliionov unc čistega zlata. Dejstva so že davno dokazaia, da se pridobivanje zlat« ne ravna po splošnih gospodarskih tendencah, temveč v interesu špekulacije. To se najbolje zrcali iz trenutnega položaja svetovne mductrii«, ki ie povsod v polnem obratu medtem ko vel°ka-pital plntokrat«k;h špekulantov zavira produkcijo zlata, ker imajo angleški phitokratie za enkrat dovoli zlata v svoiih tresoriih v korkor ga potrebuieio za svoie vojne kupčije Rnose-velt ie samo v zadnjih dveh voin;h Mih odredil ustavitev delovanja v 200 rudnikih zlata.
■BfiKiSBaBfiaiBSiiii^aiBfia
POZOR!
* O oddaji jajc. Da ne bo nesporazuma v po» gledu oddaje jajc v oddajnem letu 1943-44, to is za čas od 1. oktobra 1943 do 30. septembra 1944, se objavlja, da ni tozadevno prišlo do nikakšnih sprememb. V6i kmetovalci-perutninarji morajo torej od vsake kokoši aii race oddati predp;sano število jajc, ne oziraioč se na število oseb v lastnem gospodinjstvu Članek o reji malih živali ki qa je dne 13 in 14. maja objavil dnevnik »Mar-burqer Zeitung« in ki govori, da ie ori samo-oskrbovancih od vsakega družinskega qospod:nt-stva po ena kokoš osvobojena oddaie jajc, se na nanaša na perutninarje-kmetovalce. ki so samo-oskrbovalci, temveč na nekmetijske perutninarja. Ker je ravnokar čas. ko kokoši najbolje nespio, ie dolžnost vseh kmetovalcev, da vsestranska uqodiio oddajni obveznosti.
umni kmetovalec___
KAKO SE BORIMO PROTI RASTLINSKIM ŠKODLJIVCEM IN BOLEZNIM?
Zatiranje s pomočjo raznih sredstev
Ta način boja proti rastlinskim škodljivcem se izvaja v največjem obsegu. Vsa sredstva za pokončevanje rastlinskih škodljivcev 60 jedke spojine, ki smrtonosno delujejo na škodljivce. Sredstvom, ki v takem smrtonosnem smislu delujejo na ljudi in večje živali, pravimo navadno »strupi.. In zares je večina sredstev za pokončevanje rastlinskih škodljivcev tudi za ljudi in V6e živali stiupenih. Le malo teh 6redstžv je, ki bi sicer uničevalno delovala pri rastlinskih škodljivcih, L pa bi bila za človeka in ostale živali neškodljiva. To si moramo glede sredstev za pokončevanje rastlinskih škodljivcev predvsem zapomniti.
Drugo, kar si moramo o teh sredstvih zapomniti, je tole: V6ako sredstvo za pokončevanje rastlinskih škodljivcev učinkuje le proti onemu škodljivcu zanesljivo, za katerega pokončevanje je namenjeno. Včasih sicer učinkuje eno zatiralno sredstvo proti večim različnim škodljivcem, največkrat pa je proti njim brez učinka. Zato si moramo biti za vsakega rastlinskega škodljivca in vsako rastlinsko bolezen na jasnem, s katerimi iredstvi ga je zatirati, — prav tako pa moramo za vsako zatiralno sredstvo, ki ga nameravamo uporabiti, natačno vedeti, proti kakšnim in katerim rastlinskim škodljivcem pomaga, — in kako ga je treba pravilno uporabljati.
To je namreč tretje važno dejstvo, ki ga moramo imeti pri uporabljanju zatiralnih in preprečevalnih sredstev proti rastlinskim škodljivcem in boleznim pred očmi: V6ako zatiralno in vsako preprečevalno sredstvo proti rastlinskim škodljivcem in boleznim učinkuje le, če ga uporabljamo pravilno. Nepravilno uporabljeno sredstvo ne pomaga, če morda celo ne škoduje, kar je tudi mnogokrat mogoče. Zato se je pri uporabi vsakega teh sredstev ravnati točno po navodilih, ki so navadno priložena, ali popisana na zavitku. Kdor sam ne upa zadeti prav, naj povpraša naprednejšega 6oseda, da mu uporabo sredstva razloži ali pokaže.
""/menili smo že, da so sredstva proti rastlinskim škodljivcem in boleznim dveh vrst: v prvo skupino prištevamo sredstva, 6 katerimi nastop in razvoj škodljivcev in bolezni preprečimo, v drugo pa sredstva, s katerimi se borimo proti škodljivcem in boleznim, ki so rastlino že napadli.
Naštejmo najprej sredstva, ki spadajo v prvo skupino:
a) Preprečevalna ali zaščitna (preventivna) sredstva
1. Bakrene spojine. Ta sredstva smo postavili na prvo mesto predvsem zato, ker 60 bakrene spojine najstarejše poznano sredstvo za zatiranje rastlinskih škodljivcev, obenem pa tudi sredstvo, ki se ga v te namene najpogosteje uporablja. Kot preprečevalna sredstva za zatiranje rastlinskih škodljivcev nam služijo spojine bakra z drugimi sredstvi, navadno spojina bakrene ali modre ga-lice z apnom, pa tudi spojine modre galice s 6odo, z amonijakom itd.
Spojine modre galice z apnom itd. so najbolj razširjeno in najbolj učinkovito preprečevalno 6redstvo v boju s povzročitelji raznih rastlinskih bolezni, in sicer z onimi bolezenskimi povzročitelji, ki iih prištevamo v skupino glivic (Pilz-krankheiten).
Glivične bolezni na raslinah preprečujemo 6 spojinami bakrene galice na ta način, da napravimo na ogroženih rastlinskih delih tanko prevleko iz teh spojin. Trosti bolezenskih glivic, ki se nato naselijo na tako prevlečenih rastlinskih delih, se hočejo zakorenlniti v rastlino in v ta namen skušajo prodreti varovalno prevleko. Sokovi pa, ki jih trosi pri tem izločajo, raztopijo v prevleki se nahajajoče bakrene spojine, ki učinkujejo na trose glivičnih bolezni 6mrtonos.no. Če pa so se bolezenske glivice že zajedle v notranjost rastlinskih delov, jih na ta način ne moremo več uničiti, ker — kot rečeno — napravljajo ba-krenogalične raztopine varovalno prevleko samo na površini.
Iz tega opisa delovanja se lahko marsičesa naučimo, predvsem sledečih pravil za uporabo spojin modre galice:
1.	S spojinami bakrene galice lahko rastlinske bolezni samo preprečujemo, ne pa zdravimo. Zato je treba škropiti pravočasno, to "je, dokler st> trosi glivičnih bolezni na rastlinah še niso naselili. Prepozno škropljenje ne more popraviti že povzročene škode.
2.	Škropiti je treba natančno, to je tako, da se napravi zaščitna prevleka na vseh ogroženih delih rastline; kajti kjer prevleke ni, tam se lahko bolezenski trosi brez ovire razbohotijo. Vedeti je treba torej pri vsaki rastlinski glivični bolezni, katere dele rastlin napada in predvsem dotične dele najbolj skrbno poškropiti. Peronospora na primer napada predvsem listje od spodnje strani, — zato moramo pri škropljenju paziti, da dosežemo s škropivom predvsem vse spodnje 6trani listov, ker 6icer 06tane škropljenje brez učinka.
3.	Prevleka na rastlinskih delih se napravi šele, ko se voda, v kateri je škropivo raztopljeno, posuši. Če nastopi dež, preden se je škropivo posušilo na rastlini, ga izpere in je treba škropljenje ponoviti. Prav tako moramo upoštevati, da vrhovi in tudi mladi listi rastlin neprestano rastejo, zato je treba škropljenje večkrat med rastjo ponavljati in pri tem škropiti predvsem vršičje posebno skrbno, medtem ko ščiti 6tarejše dele rastline že prevleka prejšnjega škropljenja.
P.azen naštetih pravil morami o uporabi bakre-nogaličnih raztopin vedeti tudi še to, - da lahko zdravim rastlinam škoduje, jih osinodi ako smo primešali premalo apna, oziroma sode, kakor tudi to, da ostane škropljenje brez učinka, ako pustimo, da se bakrene spojine sesedejo na dno posode, v kateri škropivo hranimo; treba je torej škropivo od časa do časa premešati.
S spojinami modre galice zatiramo predvsem strupeno roso ali peronosporo pri vinski trti, pri hmelju, nadalje razne bolezni pri sadnem drevju: krastavost ali fuzikladij, listno pegavost pri ko-ščičarjih, kodravost pri breskvaihi nadalje krompirjeva plesen, pegavost listja pri paradižnikih itd.
V zadnjih časih skušajo nadomestiti bakreno-galične 6pojine z različnimi drugimi sredstvi, ki so že pripravljena za uporabo in jih je treba samo v vodi razredčiti. Zvečine vseibujejo ta sredstva bakrene spojine (n. pr. Nosprasit, Vitigran itd.) nekatera pa tudi ne (BuHjosar, Pomarsol itd.). Vendar ostanejo zaenkrat bakrenogalične spojine še najvažnejše.
2.	Zveplene spojine. Tudi raznovrstne spojine žvepla nam služijo v i6te namene kot bakrene spojine, in sicer za zatiranje onih rastlinskih bolezni, ki jim bakrenogalične raztopine ne morejo do živega. Najnavadnejša taka spojina je žve-pleno-apnena brozga ter različne istovrstne, a že za uporabo pripravljene spojine (n. pr. Solbar, Sulikol itd.).
Zveplene sipojine uporabljamo predvsem kot zaščitno sredstvo proti grozdni plesni ali oidiju, proti listnim plesnim sadnega drevja, vrtnic, hmelja it. — proti plesnim sploh. Razen tega uporabljamo žveplo tudi za zaščito sodov in vina proti raznim glivičnim boleznim. Tudi nekatera sredstva za kvašen je semen proti snetem vsebujejo žveplo.
3.	Katran in karbolinej nam služi kot zaščitno 6redstvo proti gnilobnim glivicam, zato mažemo z njim les in stare rane na drevju.
b) Pokončevalna sredstva
Medtem ko uporabljamo zaščitna ali varovalna sredstva v prvi vrsti za zatiranje glivičastih škodljivcev ali povzročiteljev bolezni na rastlinah, nam služijo pokončevalna sredstva v prvi vrsti za pokončevanje živalskih, v nekaterih primerih tudi rastlinskih škodljivcev. Od neštetih tovrstnih sredstev omenjamo:
1.	2ivo apno in apnene spojine. S prahom živega apna pokončujemo polže, razne gosenice in ličinke, razne uši, bolhače, golšavost zelja itd. Z apnom zdravimo tudi nekatere rastlinske bolezni: bledikavost, smoliko in druge .čeprav učinkovanje apna pri teh boleznih še ni točno raziskano.
2.	Bakreno-galična raztopina. Medtem ko uporabljamo bakrenogalične spojine z apnom itd. kot
preprečevalna sredstva, nam 6luži bakrenogalična raztopina sama kot pokončevalno sredstvo v boju proti raznim rastlinskim škodljivcem, predvsem proti snetjavostim, gnilobam itd.
3.	Zeleno-galična raztopina. Raztopina železne ali zelene galice nam 6luži predvsem kot sredstvo za pokončevanje raznih škodljivih rastlin in plevelov, predvsem deteljne predenice, bledice ali kloroze pri trti in sadnem drevju itd. Verjetno vsebujejo tudi razna sredstva za uničevanje plevela (n. pr. Hedit) železno gálico. V enak namen, kot železna galica, nam služijo tudi nekatera umetna gnojila, ki istočasno zatirajo plevel (n. pr. Iiederich-kajnit, neoljeni apneni dušik itd.).
4.	Drevesni karbolineji. Teh je v prometu nešteto zvrsti: Dendrin, Neodendrin, Arborin itd. — Razlika med posameznimi karbolineji je le v ja-kosti učinka in načiniu naprave raztopine. S pomočjo drevesnih karbolinejev, ki sestoje iz navadnega karbolineja in raznih mil, pokončujemo predvsem zimsko zalego raznih rastlinam škodljivih žuželk, mrčesa in raznih uši, kakor tudi kaparje. Če je škropivo premočno, nima učinka, če premočno, požge tudi rastna očesca. Pri kar-bolinejskih škropivih je torej najvažnejše, da znamo zadeti pravilno jakost škropiva in pa — pravi ča6 za škropljenje. Navadno namreč škropimo 6 karbolineji spomladi, tik preden se rastna očesca in popki na drevju odprejo, ker je ob tem času škropljenje najbolj učinkovito. Če pravi čas zamudimo, lahko s škropljenjem napravimo več škode, kot koristi. Ker je škropivo jedko, moramo paziti, da nam veter ne zažene škropiva v oči, in tudi kožo si po možnosti zavarujmo!
5.	Arzenikova sredstva. Medtem ko dozdaj našteta sredstva uničujejo škodlivce 6 tem, da pridejo v dotik s površino njih telesa, katero zaradi 6voje jedkosti ožgejo, delujejo arzenikova sredstva kot pravi strupi, to je, razjedo prebavila rastlinskih škodljivcev, ker jih škodljivci požro z rastlinskimi deli hkrati. Iz tega je razvidno, da uporabljamo arzenikova sredstva v prvi vrsti za pokončevanje onih rastlinskih škodljivcev, ki razjedajo zelene rastlinske dele in plodove: to so predvsem razne gosenice in ličinke raznih cvetožerov i. t. d. V prodaji 6e nahajajo razna posebna arzenikova sred6tva za zatiranje škodljivcev na raznih rastlinah, tako n. pr. Nosprasit za škropljenje sadnega drevja, Urania zelenilo itd. Tudi za pokončevanje groznega sukača (se-neni črv in kiseljak) na grozdju, so nekdaj uporabljali arzenikova sred6tva. V najnovejšem času pa 6e uporablja za pokončevanje tega škodljivca sredstvo »Niro6an«, ki ne vsebuje strupenega arsenika, tako da ga smemo brez pomisleka uporabljati. Vsa arsenikova sredstva so namreč tudi za ljudi in živali hud strup in je treba pri njih uporabi posebne previdnosti.
6.	ZivoSrebrne spojine. Tudi živo srebro je hud strup. Njegove spojine uporabljajo predvsem pri izdelovanju raznih sredstev za kvašenje žit proti 6netjavostim itd. Zato je treba tudi pri uporabi teh sredstev previdnosti.
7.Fosforne	spojine. Uporabljajo jih predvsem za izdelovanje 6trupov za miši, voluharjev itd. (n. pr. Zelio-zrna in Zelio-pasta). Samoumevno so ta sredstva tudi za ljudi in živali strupena. Prav velja tudi o strupih za pokončevanje itd.
8.	Tobakove spojine. Te spojine nam elužijo predvsem za pokončevanje raznovrstnih listnih uši in drugih škodljivcev, ki izsesavajo 6ok iz rastlin. Navadno pripravljajo tobačna 6redstva zmešana z maz§vim (kalijevim) milom. V novejšem času imamo v prometu različna tobakova sredstva, ki so že pripravljena za uporabo in jih je treba le razredčiti (n. pr. Selinon-Neu, Vene-tan itd.).
V iste namene in na enak način kot tobak uporabljamo kvasijev les in iz njega pripravljena sredstva.
9.	Petrolejeve raztopine uporabljamo v iste namene kot drevesne karbolineje.
10. Strupeni plini. Tudi 6 pomočjo teh zatiramo rastlinske škodljivce, in sicer predvsem one, ki žive pod zemljo: koreninske uši (n. pr. tnsne miši, voluharje, ogrce itd.). V ta namen uporabljamo predvsem pline: žvepleni dvokis, ogljikov žvep-lec itd. Za splošno zatiranje pa so ti načini navadno predragi in prepočasni.
S tem bi bila vsa glavna sredstva za zatiranje škodljivcev na rastlinah našteta. Seveda bodo cenjeni bralci pogrešali na stotine imen raznih sredstev, o laterih vsak dan slišijo in bereio. Vendar je treba vedeti, da 6mo mi našteli samo osnovne sestavine, iz katerih so vsa ta 6redstva napravljena. Mnogo sredstev, ki imajo najrazlič-

M ALE VESTI
*	Führer kot boter 12. otroku. Zakonca Knödl iz Heiligenkreuz-a am Waasen (Kreis Leibnitz), sta dobila 12. otroka, kateremu je bil boter Führer. Otroku, ki je dobil ime Erika so v Führer-jevem imenu izročili njeqovi zastopniki hranilno knjižico.
*	Führer Stabschef-u SA. Na seji višjih voditeljev SA je Stabschef Scheppmann «poročil pozdrave Führer-ju Führer se je Schepmann-u brzojavno zahvalil ter naqlasil: »SA bo pri izvrševanju 6vojih, po meni postavljenih ji naloq, našla vedno vso mojo podporo« ^
*	Odlikovanje pionirja stanične volne. Tehniška visoka šola v Breslau-u je odlikovala diplomiranega inženerja Dörr-ja s podelitvijo častnega doktorata za zasluge, ki si jih je pridobil na področju izdelovanja sintentičnih umetnih tekstilnih vlaken. Njegove največje zasluge ležijo v odkritju novih surovin, kakor je n pr. igličasto drevje in slama za izdelovanje umetne svile in stanične volne. Njemu gre tudi zasluga, da je prišlo v izdelovanju in pridobivanju imenovanih surovin in polfabrikatov do velepoteznih produkcijskih metod in kvalitetnega izboljšanja. Dörr je našel tudi nove pote za pridobivanje umetnih beljakovin in še celo vreto drugih važnih orqan-skih povezanosti. Zasiužen izumitelj m odličen organizator stoji na čelu velike nemške industrije, ki dela no njegovih izumih.
*	Vojni poškodovanci jahajc in se borijo z meči. Na jahalnem prostoru blizu Linz-a se tedensko sestanejo dijaki, ki so v vojni izgubili roko, nogo ali zdravje ter se urijo v jahanju in borbi z meči. Zavest in občutek da so kljub poškodbam ki so jih dobili v boju za domovino, zmožni jahanja in borenja ter s tem enakovredni zdravim sonarodnjakom, jim daje up in izgled, da nesreča, ki jih ie zadela, ne bo ovirala izvajanja civilnih poklicev.
nejša imena in jih izdelujejo najrazličnejše tovarne, 6e6tojijo v bistvu iz enakih snovi in jih uporabljamo v enak namen. Za primer vzamimo sredstva za kvašenje žit, ki jih je nebroj: Cere-san, Abavit, Fusariol, Germisan itd.
Nadalje je mnogo sredstev, ki so sestavljena iz več zgoraj naštetih osnovnih sestavin: Nospra-sit na primer vsebuje baker, apno in arzenik,- seveda je zato mogoče taka sredstva uporabljati proti več različnim rastlinskim škodljivcem in boleznim hkrati.
Da li je sredstvo v obliki raztopine ali pa praški, na učinek ne vpliva, pač pa na postopek: raztopine škropimo 6 škropilnicami, praške pa trosimo s prašilniki. Nekateri strupi so primešani vabam, n. pr. Zelio-zrna.
*	Smrt uglednega nemškega gospodarstvenika.
V Wien-u je umrl v 75. letu starosti znani gospodarstvenik Julius Meini, ki je znan s svojimi podružnimi prodajalnami živilskih predmetov ši-rom Evrope. Pokojni je bil znan kot odličen organizator in soliden trgovec. Tvrdko Julius Meinl A.-G., kateri je predsedoval vse do zadnjega, je za njim prevzel njegov sin Fritz Meinl.
*	Dvanajsti otrok se je rodil. Zakonca Johann in Theresia Kaiser iz Rast-a sta dobila 12 otroka. Kaiser se udejstvuje v organizaciji Steiri6cher Heimatbund kot Blockführer v Ortsgruppi ter je sposoben sotrudnik.
*	Ročne 'granate, razstrel'vo in stielno orožje niso za otroke. Te misli smo že večkrat zapisali in imamo tudi danes povod, da jih prav glasno ponovimo V Tannenberq-u, Ortsgruppe Schleinitz, je našel 121etni šolar Anton Selitsch ročno granato inozemskega izdelka in se z isto igral. Pri tem je granata eksplodirala ter navedenega otroka tako hudo poškodovala, da je na ilcu mesta umrl. Eksplozija je pa istočasno težko poškodovala v istem stanovanju se nahajaiočo mater ponesreče-' nega otroka in njegovo osemletno 6estro. Pri tem je granata poškodovala tudi hišo. Obe ranjenki so odneljali v bolnišnico v Cilli. mrtvega fanta pa Dokopali
*	Slovo od banditskih žrtev. V Trifail-u so se
na dostoien način poslovili od fi-Sturmbann-fiihrer-ja Lindner-ja, ki je postai žrtev banditov. Na ist' način je izgubil življenje žandarmerijski Hauptwachtmeister Lackner. ki je bil v Maxau-u (Kreis Pettau) dostojno pokopan
*	Zamenjalnica blaga v Marburg-u. Na željo prebivalstva je uredila uprava met.ta Marburq a trgovino ki bo zamenjavala že rabljeno blaao za istotako blaao ter na ta način po vzgledu drugih mest v starem delu Reich-a omogočala nabavo in prodajo stvari, ki se jih danes radi vojne ne more kuoiti v novem stanju.
*	Veliko število otrok na Koroškem. Na Koroškem živi 29 tisoč mater, ki so nosilke materinskih odlikovani takozvanih Mutterkreuz-ov. Gre za žene. ki imajo novorečno oo deset otrok.
*	Ne vemo ne ure, ne dneval Za vedno je za-tisnil svoje trudne oči Spodnještaierc Lorenz Urschitsch v Thüringen-u, doma iz Kmis-a Rann. — V Goiditsch-u. v pokrajini Sachsen ie umrla 241etna Agnes Schekorania, doma iz Wisell-a, Kre¡6 Rann. — Iz Schwäbisch Gmünda v Wiirt-tembera-u smo dobili vest, da je nmrla tam 76-letna gospa Maria Trtschek doma iz Sawen-stein-a v Kreis-u Rann. — Naš roiak Paul Zorko, ki žij/i v Freiberg-u, Sachsen, nam sporoča, da mu ife istotam ümrja niegova žena Maria, doma iz Haselbach-a, Kreis Rann, stara komaj 57 let.
Sepile S<a;er$leqia Gospodari»!
Težka ječa za črno klanje
Pred sodiščem v Marburgu (Drau) so se morali nedavno zagovarjati: 341etni Franz Kainich, posestnik iz Kirchberga in den Büheln (Kreis Pettau), radi črnega klanja dveh telet v teži po 60 kg in radi pomaganja pri črnem klanju 5 goved in 5 telet; nadalje 341etni Josef Lorentschitsch, viničar iz Schagaua pri Kirchbergu, radi črnega klanja 6 telet neznatne teže in radi pomaganja pri črnem klanju enega teleta; 461etni Franz Sattler, viničar iz Sagaua, radi črnega klanja enega teleta v te-2tai 50 kg in radi malenkostnega pomaganja pri razkosanju mesa dveh črno klanih goved in končno Šlletni Vinzenz Fraß, kočar iz Schagaua, radi shranitve dela mesa neke črno klane krave. Kot obtežilno se je vzelo veliko količino odstranjenega mesa, za olajšilno pa priznanje in neoma-deževanost. Sodišče je obsodilo Kainicha na 3 in pol leta težke ječe in 500 RM denarne kazni, t slučaju neiztirljivosti nadaljnjih 5 mesecev ječe, Lorentschitscha na 3 leta težke ječe in 500 RM denarne kazni, v slučaju neiztirljivosti nadaljnjih 5 mesecev ječe, Sattlerja na j in pol leta težke ječe in Fraßa na 10 mesecev ječe. Pomaganj« Fraßa je sodišče videlo v tem, da je nesel kako četrtino mesa od črno klane živine na kraj, kjer so ga shranili. Nadaljnje sodelovanje se mu ni moglo dokazati Pri Sattlerju «e je vzelo kot dokaz sokrivde, da je pri razkosanju mesa pri dveh biez njegove sopomoči črno klanih govedih od časa do časa nekaj sodeloval in pomagal delati. — Izrečene kazni so dokaz, da sabotiranje našega prehranjevalnega gospodarstva in črno klanje žfvine ne sme upati na kakšno milost. Hkrati so nam resen opomin za lahkomišljene in nepre-udarne ljudi, da ne bodo pripravljeni za malenkostno darilo 1 do 2 kg mesa ali pa neznatno napitnino pomagati in podpirati črno klanje Sodišče namreč ne kaznuje samo tistega, ki kolje, ne da bi imel zato pravico, temveč tudi tistega, ki je pri črnem klanju pomagal, pa naj je bilo to s popolnoma neznatno malenkostjo. Ze posoditi nož za črno klanje ali po klanju odstraniti kri, oziroma odstraniti odpadke je kaznivo.
* Kaznovana ZiOČinca zoper vojno gospodarstvo^
Petdesetletni uradni tehničar občine Rohitsch-Sauerbrunn, Štefan Maiditsch, je bil obsojen, ker je navedel pri uradnem tehtanju telet večkrat najmanj po 65 kg nižjo težo kakor je v resnici znašala. Kazen, glaseča na leto dni težke ječe, je bila od strani višje sodne oblasti potTjena. — Enointridesetletni mesar Johann Kutschan :z Marktla pri Rohitsch-Sauerbrunn-u, ki je 6kupno s tehničarjem Maiditschem izvršil prepovedano manipulacijo in dobil neopravičeno najmanj 21 kg mesa, je bil obsojen radi ponarejanja lavnih listin in radi prestopka zoper odredbo o ureditvi
Dr. F. J. Lukas:
Deutsch für Erwachsene
(Nemščina za odrasle
V	72.
Ausschneiden! Izrezatil
methodisch und praktisch
metodično in praktično)
Stunde.
Etwas vom Schreiben. — Nekaj o pisanju.
1.	Seine Schrift ist leserlich (unleserlich).
2.	Zum Schreiben und Lesen muß ich eine Brille aufsetzen.
3.	Lesen Sie gerne? Ja, ich lese leidenschaftlich gerne.
4.	Können Sie stenographieren? (Kurzschrift).
5.	Er schreibt schnell lianqsam sauber, undeutlich usw.).
6.	Ich brauche ein neues Farbband für meine Schreibmaschine
7.	Darf ich Ihnen einen Brief in die Maschine diktieren?
8.	Vergessen Sie die Satzzeichen nicht!
9.	Soll ich engzeiliq oder doppelzeilia schreiben?
10	Sie haben hier einen Satz übersprungen (ausgelassen)!
11	Bitte, sehen Sie das noch einmal durch und verbessern Sie die Fehlerl
12.	Brauchen Sie einen harten oder einen weichen Radiergummi?
13.	Hätten Sie vielleicht ein Löschpapier?
14.	Bitte spitzen Sie mir den Bleistift1
15 Machen Sie von diesem Briet drei Durchschlage!
.1. Njegova pisava je čitljiva (nečitljiva).
2. Pri pisanju in branju moram natakniti naočnike.
3. Ali rad citate? Da, strastno rad čitam.
4.	Ali znate stenoarafirati? (Tesnopis.)
5.	On pi=p hitro (počasi, lično (snažno), nerazločno itd).
6.	Potrebujem nov barvni trak za svoj pisalni stroj.
7 Ali vam smem narekovati pismo na stroj?
8. Ne pozabite na ločila1
9 Ali nai pišem v ozk'h ali širokih vrstah?
10	Tukai ste preskočili (izpustili) stavek!
11	Prosim, pregieite to še enkrat in popravite napake!
12	Ah potrebujete trdo ali mehko radirko? 13. Imate li morda pivnik?
14 Prosim priostrite mi svinčnik!
15. Napravite od teaa nisma tri kopija (prepise)!
Lied der deutschen Bauern.
Wir sind die Männer vom Bauernstand,
halten zui Heimat, zur Herde,
roden das Feld und pflügen das Land *
und senken die Saat in die Erde.
Wir bau'n das Haus auf dem festen Grund.
und schließen aufs neue den alten Bund.
den Bund zwischen Menschen und Erde.
Wir sind die Bauern, wir schaffen das Brot für unseres Volkes Genossen. Uns hat des Volkes, des Landes Not auf ewig zusammengeschlossen. Wir bau'n da6 Haus auf dem festen Grund Wir bau'n auf dem starken, dem mächtiqen
Bund,
don Städter und Bauer geschlossen
Und kommt uns der Feind ins Land herein,
will uns den Boden entreißen,
dann woli'n wir des Landes Soldaten sein
und wehrhafte Bauern heißen.
Was wir geschaffen in Frieden und Ruh.
Kein Teufel soll haben die Macht dazu,
es unserer Faust zu entreißen
Konrad L i 8.
1.	Bauernstand, der — kmečki stan
2.	zu etwas halten — biti nečemu zvest
3.	Herd, der — ognjišče, dom
4.	das Feld roden — polje, njivo trebiti
5.	das Land pflügen — zemljo oratl
6.	die Saat in die Erde senken — v zemljo po-
sejati
7.	auf festem Grund — na trdnih tleh
8.	einen Bund schließen — zavezo (vez) skleniti 9 das Brot schaffen — ustvarjati, delati kruh
10.	Genosse, der — tovariš
11.	zusammenschließen, ich schioß ich habe qa-schlossen — združiti, skleniti
12.	entreißen, ich entriß, ich' habe entrissen — iztrgati, ugrabiti
13.	wehrhaft — bojevit, sposoben za orožja.
potrošnj« na osem mesecev zapora. Pričujoča sodba naj bo naj resnejši opomin vsem tehničarjem 90 občinah in vsem posestnikom, da postopajo pri tehtanju klavne živine točno, pošteno in pravilno, da ne bi kakemu mesarju aii samooskrbo-vancu na nedovoljen način spravili ▼ roke kako meso. Skrb države, ki gre za tem, da z razpoložljivimi prehranjevalnimi sredstvi prehraniuje fronta in zaledje, mora razumeti vsakdo tako, da so oblasti prisiljene najstrožje kaznovati vsakega, ki ee pregreti zoper obstoječe gospodarske predpise.
*	Nepošten mlinar. Pred izrednim sodiščem v Linz-u se je moral zagovarjati miinar Josef Kam-pelmuller iz Oberbaid-a, Kreis Kaplltz, ki je po •odnih ugotovitvah v č«6u od leta 1940. do 1943. zmlel najmanj 25 do 30 tisoč kilogramov krušnega lita, ne da bi bil za to po gospodarskih oblasteh opravičen. S tem črnim mletjem je oškodoval nemško vojno qo6podarstvo ter še razen tega vodil krivo knjigovodstvo. Kazen se je giasila na tri leta težke ječe in tisoč RM denarne kazni.
*	Sarina nesreča angleškega poslanika. Angle-iki poslanik in odpravnik poslov v Madridu, Yen-cken, 6e je v bližini mesta Barcelone ponesrečil 1 letalom, ki je treščilo na tla.
*	Zidje jamčilo na Madžarskem za letalsko ikodo. Nova madžarska vlada je izdala te dni nredbo, ki določa, da jamčiio židje kot prijatelji Anglo-Amerikancev 6 6vojim premoženjem za ikodo, ki jo povzročajo anglo-ameriški letalci na madžarskih tleh. Veliko število židovskih stanovanj so stavili na razpolago takim ljudem, ki so izgubili 6treho v teku anqio-ameriških napadov.
*	Zaprisega estniškega polka. V stadionu v Dorpatu se je vršila te dni svečana zaprisega nekega estniškega polka. Po nagovorih dorpat-6kega nemškega poveljnika in estniškega komandanta polka so na to mladi vojaki prisegli ob zvokih estniške narodne himne. Novi estniški poik je korakal nato po svečano okrašenih ulicah skozi špalir prebivalstva. Pomembno vojaško pro-llavo so končali z mimohodom.
*	Zidje silijo še vedno v Palestino. Kakor poroča stockholmski list »Dag6pc>6ten« iz Ankare, •e je od 1. aprila 1944 doslej naselilo v Palestini 2700 Židov, čeprav je od 1. apriia naprej zabra-njeno vsako priseljevanje Židov. Pretekli teden «e je peljalo 300 balkanskih Židov skozi Turčijo v Palestino.
*	Dan Junakov na Madžarskem. Ves madžarski narod je proslavil v nedeljo svoj takozvanl Dan junakov. Pred spomenikom neznanega tuna-k» je imel honvedni minister Csatav, ki ie zastopal regenta Horthy-ja, spominski govor. Proslave «o »e udeležili tudi vojaški atašeji veeh zavezniških držav, med njimi tudi atašiji Velike Nem-tiie a števimo deputacijo na Madžarskem qami-tomranih čet.
14,	die Macht dazu haben — moč za to Imeti
15.	Faust, die — pest
Man sagt — Rečemo.
1.	Nehmen Sle an der Versammlung teil?
2.	Ich werde mich an ihm rächen.
3.	Er leidet an Kopfschmerzen.
4.	Gehen wir an die Arbeitl
5.	Glauben sie an diese Sache?
6 Ich war im Begriffe wegzugehen.
7.	Ein Gewitter ist im Anzug
8.	Ich bin außerstande, Ihnen zu helfen.
9 Sind Sie in der Lage, mir 100 RM zu leihen? 10. Falle Sie in die Lage kommen 11 Die Arbeit ist ins Stocken geraten.
12.	Kommunisten haben das Gebäude in Brand gesteckt.
13.	Das bringt mich in Wut
14.	Ich brachte ihn in Verwirrung.
15.	Haben Sie schon etwas darüber in Erfahrung gebracht?
1.Ali	"se udeležite 6hoda (6e6tanka)?
2.	Maščeval se bom nad njim.
3.	Muči ga glavobol.
4.	Pojdimo na delo (lotimo se dela)!
5.	Ali verjamete to?
6.	Nameraval sem oditi.
7.	Nevihta «e bližaj k hudi uri se pripravlja.
8.	Ne morem vam pomagati
9.	Ali mi morete posoditi 100 RM?
10.	Ce boste mogli.
11.	Delo je zastalo.
12.	Komunisti 60 poslopie zažgali.
13.	To me razkači (razjari).
14.	Zbegal (zmešal) sem ga.
15.	Ali ste ie doznali kaj o tem?
ODREDBE
*	Novi uradni razglasi. Verordnunas- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Nr. 11 v. 18. Mai 1944. prinaša 5 objav, in sicer: 1. Določilo o uvedbi negovanja in nadzorovanja zdravja mladine. 2. Izvršilno določilo za izvajanje negovanja in nadzorovanja zdravja mladine. 3. Določilo o dovolievanju prostega časa uradnikom in nameščencem javne službe. 4. Razglas o uporabljanju odredb o začasni ureditvi oddajanja stanovanj in trgovskih lokalov. 5. Določilo, zadevajoče prispevajoči red nemškega gospodarstva z miekom in mastjo.
*	Oddaja mark za mast po gostilnah. Dne 25. maja t 1. stopi v veljavo katalog, ki določa, koliko gramov'kart za mast (Fettkarten) 6e mora oddati za jedila po gostilniških lokalih. Po tem uradno določenem katalogu je oddati za 50 g mesa v kuhanem aii pečenem 6taniu 5 g masti. Za 100 q mesa se lahko zahteva 10 do 15 g masti. Za nemastno svinisko pečenko se ne sme zahtevati več kakor 5 g masti, brez ozira na količino mesa. Za mastno svinjsko pečenko pa gostilničar sploh ne sme zahtevati nikakšne karte za mast. Za panirano meso pripada 15 do 20, za zrezek 10 do 20, za rostbif 10 do 15. za qulaš, mesni raqu, bif Itd. pa 10 q masti Pečen komad ribe zahteva 15 do 20 g, pečena riba 15 do 20, kuhana riba 5 do 10 g, jajčnik 15 do 20 g. Za jedi iz sočivja ter enovrstne iedi (Eintopfgerichte) z in brez mesa se lahko zahteva 5 do 10 g, za priloge iz sočivla in testenin 5 g, za krušne in živilske jedi 5 do 10 g, pečen krompir kot samostojno jed 10 do 15 g, divjačino 10 g masti. Račje in gosje meso Je brez kart za mast Namazan kruh zahteva 5 do 10 g, sestavljeno kosilo pa 15, v Izrednih primerih tudi 20 g Za juhe, omake in jedi iz sočivja se ne sme zahtevati krušnih mark. Za krožnik juhe iz rženega kruha je pa oddati 50 q krušnih mark. Za paniranie mesa. ribe itd. se sme zahtevati največ 20 o krušnih kart. Za zakuhane tuhe «e lahko zahteva Nährmittelkarte Za omake in sočivja se ne sme zahtevati Nährmittelkart. Za sir se načelno ne «me zahtevati več kakor 30 q.
*	Nova nredltev lerviranfa hrane po gostilnah. S 25. majem so uvedli nove predpise o oddaji hrane po gostilniških lokalih. Gre predvsem za pravično razdelitev, ki je danes, v petem vojnem letu, nad vse potrebna in važna. Očuvati in skrbeti se mora v prvi vrsti za tiste, ki delajo in radi dela ne morejo ie ob pol 12. uri v lokale, da bi si pokupili Jedila brez kart in iedila z ugodnimi kartami. Tu so mišljeni ljudje, ki letajo od lokala do lokala iti potrošijo vse Stammgerichte in jedila z ugodnimi kartami. Zato se ni čuditi, da Je število prvotnih odjemalcev Stamm-qerichtov, kl Je znašalo komaj -10 odet., naraslo na 70—80 odst. od vse hrane, ki jo izdajo gostilniški lokali. Najnovejši predpisi določajo, da morajo gostiln« «vojim gostom ponuditi dnevno enojedno kosilo aH večerjo, takozvani Stammge-richt, ki ga j« pripraviti po možnosti iz živil, ki so brez marklc. Ce pa znamkic prostih jedil ni dovolj na raxpolaqo, potem gostilničarji lahko zahtevajo za Stammgericht do 100 gramov kruha ali pa do 50 qramov Nährmittelkarten. Načelno naj se ne proda več kakor po en Stammgericht qostu. Ob brezmesnih dneh sme jedilni list vsebovati razen Stammgericht-a še po dve vrsti iuhe in osem vrst brezmesnih jedil. Ob drugih dneh 6e pa lahfco pripravi: Stammqericht, dve juhi, dve vrsti mesnih Jedil, eno za 50 in druqo za 100 g mesnih kart ter šest drugih nemesnih iedil. To so številke, ki v petem vojnem letu govorilo dovolj zgovorno, da je prehranjevalno «tanje Velike Nemčije danes veliko boljše kakor je bilo na primer v prvi svetovni voini. Dnevno v tednu se mora po eno enojedno ied pripraviti tako, da se za isto razen morebitnih drugih živilskih kart mora oddati samo po pet gramov karte za mast. To jed se mora na jedilnih listih označiti kot Hansgericht
*	Smrt srbskega Cetnlškega vojvode. Srbsko notranje ministrstvo je objavilo, da je bil na cesti med Jagodino m Čupriio napaden in umorjen vojvoda Blaško Mihailovič z nekaterimi četniki. Mihajlovič je bi! kot vojvoda četnikov, ki so se borili zoper boijševiške partizane, znan in priljubljen v vsej Srbiji.
*	Francoski prostovoljci za boj proti boljštv z-
mu. Te dni sla odšla iz Pariza dva transporta s prostovoljci francoske legije v boi proti boljševizmu na vzhodno fronto.
*	Narodna delovna služba za obnovo Srb je. Srbski ministrski predsednik general Milan Ne-dič, je objavil zakon o uvedbi narodne delovne službe za obnovo Srbije Z uvedbo tega zakona je podai srbski narod svojo izpoved za evropsko obnovo pred vsem 6vetom
*	Madžarska ženska delovna obveza Med prvimi ukrepi, ki jih je na Madžarskem izdala vlada Sztojav, je bila uvedba delovne obvezne služb« za ženske. Delovni obvezi podvržene 60 samo neporočene žene od 18. do 30. leta in žene brez otrok. Glasom ljudskega štetja so teta 1941. na Madžarskem imeli 1,5 milijonov žensk, od katerih ie bilo 454.000 poročenih Na ta način ima Madžarska najmanj četrt milijona žensk, ki jih bo lahko uporabljala za civilna vojaška in vojno-važna dela.
*	Nova italijanska zastava. Duce je izdal odredbo o uvedbi italijanske socialne republikanske zastave. Zastava je v dosedanjih barvah zeleno-belordeča brez savojskega križa v sredini zastave. Na konici zastavnega droga se nahaja znamenje fašizma. Vojna zastava italijanske republikanske oborožene 6ile pa ima preko polja vseh treh barv črneqa orla z razširienimi peruti, stoječega na znamenju fašizma
*	Štiriintridesetletna žena ima 14 otrok. Ida Greiner, po domače Teibitzer, v Schatt6eiten-u, pošta Sirnitz, Kreis Klagenfurt, je rodila že 14 otrok, od katerih je 12 živih in zdravih. Gre za ženo, ki je lep vzor žene in matere, ker vzgle-dno doprinaša svoj delež za varnost Reich-a in njegovo bodočnost.
*	Anglosasi ubili 400 Bosancev. Anglo-ameriški letalci so nedavno bombardirali v severo-zahod-nem delu Bosne ležeče mesto Bihač in pobili 400 oseb, večinoma same civiliste v najbolj revnih mestnih predelih
*	Drzna tatvina v Franciji. Iz Pariza poročajo: V hotel nekega južnofrancoskega mesta so prišli te dni štirje možakarji, preoblečeni v policijske uniforme. Legitimirali «o se kot organi policije ter odšli nato v stanovanje židovskih zakoncev Goldschmidt. Pri tej priliki so preoblečeni lopovi »zapienili« — 6eveda v svojo korist — nič manj kakor 500 ti6oč frankov v zlatu in 75 tisoč frankov v papirju.
O Nemški ukrepi y Galiciji. Kakor poročajo nemški listi, se je vršila te dni v Krakau-u seja vlade guvernementa, na kateri je sporočil generalni guverner dr Frank, da bo nemška uprava generamega quvernementa delovala vse do območja fronte. Ta določba ee nanaša 6edaj na distrikt Galicijo, ki je v svojih najbolj vzhodnih in severovzhodnih delih voino-področje. Grmenje topov se razlega po deželi. Na prašnih cestah hitijo koione proti fronti. Medtem, ko nemški vojak s svojim orožjem zajezuje boijševiške valove, se odigrava že par kilometrov za fronto normalno življenje. Kmetje opravljajo delo na njivah, oskrbujejo živino, deca hodi v šolo, žeieznice obratujejo in ob nedeljah se prebivalstvo zbira v cerkvah. Ti ljudje 60 doživeli dve leti boljševiške-qa režima. Sedaj je prebivalstvo skupno z Nemci usodna skupnost, ki je dokazala solidnost in stabilnost nemškeqa vodstva
□	Boljševiki proti Rdečemu križu. Kakor poroča »Neue Ziircher Zeitung«, je odgovoril sovjetski list »Vojna i rabočij klas« na poziv Mednarodnega odbora Rdečega križa, naj spoštujejo pravila vojnega prava, z besnim napadom proti
Rdečemu križu. Moskovska poročevalska služba ie ta nesramni odgovor razširila tudi v angleščini. V omenjenem sovietskem listu je izšel odgovor pod naslovom »Nehumani humanitarizem« in so se boljševiki drznili očitati Rdečemu križu strankarstvo v korist »zločincev, ki ih ie treba pobiti«.
□	Biagodat poglavnikove amnestije. Januarja t. 1. je poglavnik Hrvatske izdal amnestijo za vse, ki ,so bili zapeljani v vrste partizanov če 6e vrnejo med poštene ljudi. Uspeh je bi! velikanski. Doslej se je javilo kakih 30 tisoč oseb, ki so pripravljene .vrniti se v redno civilno delovanje, mnogo jih je pa, ki so se javili kot prostovoljci v voiaško, žandarmeriisko in civilno službo.

TO IN ONO
Brezmejni apeli!- Sovjetije
Kakor omenjamo na drugem mestu, se je podaja! v Londonu norveški emigrantski odbor z boljševiki glede zasedbe norveškeqa ozemlja po rdeči vojski. Finska lista »Uusi Suomi« in »Kar-jala« 6e bavita na uvodnem mestu s tem izdajstvom ter spominjata na slične pogodbe, ki so jih sklepali zavezniki z emigrantskimi vladami Belgije, Holandije in Francije Sovjetske zahteve so bile po mnenju finskeqa tiska za Anqlo-Amerikance povsem nepričakovane. To pa tembolj, ker sta morala zapadna zaveznika Sovjetije že prej opustiti Balkan kot interesno področje, da bi na ta način zavrnila sovjetske zahteve qlede druqih evropskih področij. Anqlija in Amerika sta sedaj že tako daleč, da ne moreta nasititi brezmejni apetit Sovjetije. Na Finskem ta akcija ni vzbudila nikakeqa iznenadenja, saj ie vseboval že moskovski diktirani mir iz leta 1940. poqoje, ki so 6eqali preko prila6titve Petsama še bolj proti zapadu. Dejstvo, da so Anglo-Ameri-kanci prepustili boljševikom proste roke že na Norveškem, pač Norvežanom samim niti najmanj ne bo imponiralo. Tudi Švedska ne bo moqla izostali dolqo izven sovjetskega vpliva najmanj pa bo morala po mneniu finskeqa tiska dovoliti
boljševikom prehod preko švedskeqa ozemlja. *
Nekateri pariški listi se bavijo z anqlo-ameriškim pritiskom na nevtralne države, naj ustavijo ali omejijo svoj blaqovni promet z Nemčijo. »Aujourdhui« piše k temu: »Krinka je sedaj padla. Sedaj vedo nevtralcl. kako jim je ocenjevati samoodločbo narodov. Nevtralna država ima pravico, živeti od svojega prepričanja in od trqov6kih odnošajev 6 komur koli Anqlo-Ameri-kanci 60 to načelo prevrgli: Nevtralne države morajo služiti samo Angliji, Ameriki In Sovjetiji. Nevtralnost bi bila kmalu pri kraju, ako bi An-glo-Amerikancem uspela invazija. »Echo de France« pokazuje na reakcijo v posameznih nevtralnih državah in govori tudi o diplomatski ofenzivi. Pri pravi ofenziv! — tako zaključuje omenjeni list — ne bodo šteli diplomatski razgovori, temveč divizije.
o O govorjenju v spanju. Znano je, da mnogo ljudi qovori v spanju. Po preiskavah, ki jih je v tej zadevi vodil pariški profesor Calmerq, je bilo med sto osebami 6amo deset takih, ki niso govorile v spanju. Pri tem so nekateri godrnjali nekaj nerazumljivega, nekateri so 6tokall in se čudili, bili so pa tudi taki, ki so izgovarjali popolnoma nerazumilive besede in stavke. V nobenem slučaju pa ni bilo slišati kake tajnosti dotičnih oseb, ker 60 govorile samo nedolžne zadeve. Izjema je bila samo v primerih, ko so govorili v spanju predhodno v budnem stanju razdraženi ljudje. V takih slučajih je možnost, da qovori človek v 6panju o tem, kar qa je preje razburjalo.
1 Računi brez krčmarja. V ameriškem časopisu »Saturday Evening Post« je Forest Davie« prvič odkril zaveso, ki je ležala nad tajnostlo teheranske konference. Tako poročata »Associated Prefi« iz New Yorka. V dotičnem sestavku se Olasi med druqim siedeče: »Na teheranski konferenci je Roosevelt predlagal ustvaritev povojne državne tvorbe pod sovjetskim vplivom okrog kanala cesarja Wilhelm-a kar bi Sovjetom jam-filo svoboden prevoz v Severno morje. Ameriški časopis pravi k temu, da je ta improvizirani predlog Stalina naravnost očaral. Stalin se je takrat dviqnil s svojeqa sedeža, stisnil Rooseveltu roko ln dejal: „Tukaj je rešitev, to je pravilno!" Zato ee je teheranska konferenca zaključila z velikim prijateljstvom med Stalinom in Rooseveltom. Ideja o sovjetski državi ob kanalu cesarja Wilhel-ma«, tako zaključuje ameriški list, »predstavlja samo del 6kice mednarodnih odnosov, ki jih ie v Teheranu razvijal predsednik USA
Kl C 11 C C Pulver für Wuchs, c c J und M3stung der Schweine
REDIN,
mit garantiertem Erfolg
Zentraldrogerle EMIL THÜR
Marburg (Drau) Herrengasse 33
Im Luftschutzraum: Koffer aus dem Weg!
Habjt Ihr den Fluchtweg selbst verbaut, reifjt Ihr Euch WUnd«n hi die Haut wenn Ihr In Not den Raum verlafjt und braucht dann ouch noch
"Ii
Verschiedenes
Prothesen jeder Art — Ledei — Leichtmetall - Holz-orthopädi sehe Apparate. Leibbinden, Cum-mistrümpfe erzeugt und Ifefer das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopä die. Lieferant sämtlicher Kran kenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau. Mellingerstr 3
Werbet für dos Deutsche
Hofe Kreuz
ANZEIGEN im «Štajerski Gospodar« sind erfolgreich!
Kaufe gut erhaltene Dreschmaschine mit Göpel. Leopold
Spolownak, Großsteinbach, Post Nesseldorf, Steiermark. 621-4
Sagearbeiter, 47 Jahre, verheiratet, versteht sich auf Säge-reparaturen u. auch Holzmanipulation, sucht Posten. Adresse in der Verw. d. St. Gospodar.
631-5
Hausgehilfin mit
Kochkenn tais-sen wird sofort aufgenommen.
Anzufragen: Trafik, H. Rom, Domgaisise, Mar-burg-Drau.
598-6
üleiner
Anzeiger
Bandagen aller Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandaglsl. Marburg/Drau. Herrengasse 5.
Untersteirer, 24 Jahre Jahre alt, mit eigener Landwirtschaft, derzeit in einem Betriebe beschäftigt, sucht mit Fräulein bis 22 Jahren Bekanntschaft zwecks Ehe. Vermögen Nebensache. Bild erwünscht. Zuschriften unter »Land« an die Verw. des Štajerski Gospodar.	676-12
16 Wienerstöcke (Bienen) um 300.— RM zu verkaufen Wrezel-Roth-Gasse 15, Neudorf. 675-3 Winzer-Ehepaar wird un'er günstigen Bedingungen zum sofortigen Eintritt gesucht. Zuschriften erbeten an Erlach Reichenstein 90.	674-6
llalmingsmilki /, wfise mteilmjJ
Geroda jetzt, wo wir nidit Im Überfluß schwelgen kennen, muß alles vollwertig verbrauch» werden. Auch zugeteilte Eier tollten nur dann Verwendung finden, wenn es unbedingt nötig ist Manches Ei in
QamnM
eingelegt, erfüllt zur regten Zeit einen noch besseren Zweck I In GAR AN TOI halfen sich Eier 1 Jahr longl
Abfälle! Altpapier Hadern, Schueiderabschnitte Textilabfäl-le. Alteisen Metall. Glasscher, kauft lautend iede Menge Alois Arbeiter. MarburgDrau Drau-qasse 5	4
HALLO!
Am 6. Mai 1944 wurde mein
Styria-FaM Nr.1620 gestohlen
hohes Gestell mit großer Triebscheibe, Sternzeichen, schwarz, mit Gepäcksträqer und Dmamo. Kennzeichen: unter dem Sitz sind zwei Hülsen angebracht.	652
Dem Überbringer des Rades und Ermittler des Täters höchste Belohnung! — Schneiderei FEIGL, CILLI 21-2.
In tiefem Schmerze gebeugt, geben wir die Nachricht, daß unser Sohn und Bruder
Stanislaus Gostei
• Kanonier
in treuer Pflichterfüllung tragisch verunglückt, für Führer und Reich sein Leben gegeben hat,	654
Er wird in unseren Herzen weiter leben I
Gairach, Villach, Graz, am 15. Mai 1944.
In tiefer Trauer:
Die Hinterbliebenen.
Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder
Franz Kokot
im Alter von 24 Jahren am 9, April 1944 an der Ostfront gefallen ist
Lieber Franz, Du ruhst in fremder Erde, doch in unseren Herzen wirst Du immer weiterleben!	677
Hardrigel, Sauritsch Pettau, am 24. Mai 1944.
In tiefster Trauer:
Gertrude Kokot, Mutter: Anton, Anna, Maria und Josefine, Geschwister; Anna Pungratschitsch, Tante, und alle übrigen Verwandten

Junge Fahrkuh, trachtiq, zu verkaufen. Thomas Semlitsch — Eichen 40, — P.: Lembach.
669-3
Kaufe 1 oder 2 Betten mit Ein-•atz. und zwei Weinfässer von 300 Liter. Matthäus Habia-iitsch, Schar-dina 18, Groß-Sonntaq.
662-4
Einfacher, verlaß,icher Schaffer wenn verheiratet, muß die Frau für 4 Personen m't-
kochen. für Weinqartenbe-! lit? am Platsch gesucht. Motor-ep'itze und Seil-«ufzuo vorhanden. Anfraqe aus Gefälligkeit be Oberinspek-to. Plock — Weinbauschule. Marburq-Dr
I; . 660-6
Kanfmanns-lehrlinq f. Gemischtwarenhandlung wird aufoonommen Kost und Woh-iuna im Ha" se Zuschriften «ntei »Mießtal an die Verwalt des »Staj. rto^-podar«. 661-6
Melkern und männliche Arbeitskraft werden auf Besitz am Lande nach : Obereinkon"" "n j gesucht - Pös-aitz 8, Gastwirt, i P: Ranzenberq. ■ J__663-6
Land- od. Forstarbeiterehepaar
wird sofort aufgenommen. — Wohnunq. Zim-mei u. Küche, zur Verfügung, Kleintierhaltunq tnön'ch! ■ An-mfraq b. Guts-verwalt. Gau-«rat Altonmarkt,
Posl Wind;srh-
qraz. 655-6
W'twer, 65 J?h- ■ rp alt, mit Besitz. 6 ha, ai- j lein, wünscht Fräulein oder Wilwe bis . 50 Jähre zwecks Ehe kennenzu- , lernen. Vermögen Nebensache! Nach Ehe-«rjiließuTiq wi-d ' d<" Besitz zur ' Hälfte au) die Frau übertragen - Auskunft gbt
FeMirianrt «ir-
nad. Sredn k 7, Johannistal. Un-tersteierma-k 668-12
Unser lieber, herzensguter
Cyrill Nonner
Gefreiter
ist am 4. Mai 1944, im 21. Lebensjahre, seinen, an der Ostfront erlittenen Verletzungen eneqen.
Wir werden ihn nie vergessen!
Marburg-Dr., Roßwein, den 18 Mai Î944.
In tiefer Trauer:
«25
Aloisle Klementsch;tsch, Schwester; Josef Klementschifsch,
Schwaqer: Familie Platowschek Friedrich, Zieheltern, im Namen aller übrigen Verwandten.
lal Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser liebei Sohn und Bruder
Johann Dernulowefz
Gefreiter
im 20. Lebensjahre, am 17. April 1944, an der Ostfront
den Heldentod fand.
Ruhe, lieber Johann, fern von Deiner geliebteji Heimat, in fremder Erde! Du wirst in unseren Herzen weitenebenl
Franz, am 24. Mai 1944.
667
Johann und Helene Dernulowetz, Eltern; Anna, Fanni, Johanna, Edi, Valentin, Maria, Vera, Leopold und Maximilian, Geschwister.
Nach langem Warten auf ein Wiedersehen, erhielten wir am 20. Mai 1944 die erschütternde Nachricht, daß mein innigstgeliebter Gatte, unser Vati, Bruder, Schwager, Onkel und Neffe
Ludwig Marko
Grenadier
im Alter von 25 Jahren, nach schwerer Verletzung an der Ostfront in einem Lazarett gestorben ist.
Wer unseren Ludwig kannte, weiß, was wir verloren haben. In unseren Herzen wird er weiter leben.
Marburg-Dr., Wien, Pettau, den 23 Mai 1944. In tiefer Trauer: Karoline, Gattin; Traude, Töchterchen; Konrad und Franziska, Geschwister; Martin, Schwaqer; Katharine, Schwägerin, im Namen aber übrigen Verwandten. 665
y, Schwei und hart traf uns die trauriqe Nachricht, daß unser innigstgeliebter Gatte, Vater, Onkel und Schwager
Franz Fridrich
Grenadier
im Alter von 30 Jahren, an der Ostfront, am 28. April 1944, den Heldentod fand.
Lorenzen am Bachern, am 22. Mai 1944.
In tiefster Trauer: Gattin, mit drei Kindern;
665
Johanna Fridrich, Gattin, mit drei Kindern; August Tschreschnar, Schwaqer, und alle übrigen Verwandten.
Wir geben die traurige Nachricht, daß unser lie-™ ber Sohn und Bruder
Johann Sabotiisch
Grenadier
am 14. April 1944, im 22. Lebensjahre an der Ostfront gefallen ist.
Studenitz bei Pöltschach, in>-Mai 1944.
In tiefer Trauer:
Angela Kodritsch, Mutter; Anton Kodritsch, Stiefvater; Franz, z. Zt. im Feide, Josef und Maria, Geschwister, und alle übrigen Verwandten	651
iwrnn
In tiefstem Schmerze geben wir im eigenen und im Namen der gesamten Verwandtschaft bekannt, daß unser ältester Sohn
Franz Kreitner
Grenadier
am 6. Februar 1944, im 22. Lebensjahre 1944, an der Ostfront gefallen ist.
Lendorf bei Marburg-Dr., den 19. Mai 1944.
In tiefer Trauer:
Josef und Therese Kreitner, Eltern; Stanislaus, Anton, Rudolf, Max, Stefan, Katharina und Martha, Schwestern, und alle übrigen Verwandten.	664
3»- ,
In Erwartung eines glücklichen Wiedersehens, erhielten wir die traurige Nachricht, daß unser herzensguter, innigstgeliebter Sohn, Bruder, Onkel und Schwager
Rafi Jan
am 6. März 1944, im blühenden Alter von 24 Jahren, an der Ostfront den Heldentod gefunden hat.
Lieber Rafi, ruhe sanft in fremder Erde im Geiste sind wir bei Deinem fernen Grab. In unseren Herzen wirst Du immer weiterleben!
Cilli, Laiba'ch, Ostfront, Agram, Rabensberg, Marburg-Drau, Villach, Gra2, den 22. Mai 1944.
In tiefstem Leid: Therese Jan, Mutter; Karl Jan, Vater; Karl, Berti id. Zt. im Felde), Dolfi, Poldi, Brüder; Anny, Else, Stefi, Schwestern; Marie Jan, Schwägerin; Tomy Schlager, Schwager; Franz Ozwirk, Schwager; sämtliche Neffen und Nichten, und Familien: Schlager, Ozwirk, Repschek, Kettner, Krainz und
Jetzl.	678
Beileidsbezeugungen werden nicht entgegengenommen!

Danksagung
Wir sprechen für alle wärmste und herzliche Anteilnahme anläßlich des Heldentodes unseies lieben Sohnes und Bruders ff-Rttf ANDREAS TISCHITSCH besten Dank aus. Wir wissen, daß 6ein Opfer und unser Leid nicht umsonst wird, sondern unserem Endsieg dienen.	672
Oberradkersburg, am 18. Mai 1944.
Familie MULETZ.
Wegen Einsamkeit wünscht 28 jährige Un-
tersteirerin mit Intehigenz-beruf Bekanntschaft mit Maturanten, 30 bis 38 Jahre alten, akademisch gebildeten Herrn. Nur ernste Anträge an die Verw d »Staj. Gospodar«, unter »Nur Unter-steirer«.
656-12
A c h t u n g 1
Hohe Belohnung dem, der einen weißen, schwarz fleckigen Fox-Männchen zurück bringt, der am
vergangenen Samstag, um 15 Uh. Nachmittag In Zug Pettau-
Polstrau in Friedau verloren ging. - Ab-zugeb.: Gendarmerieposten od. Automechani-ker Kreuz, Friedau od. Pettau, Kreishaus, Zim-me- 36, od. bei Kupferschmied Horwath, Sor-niggasse.
657-13
Kindermatratze
-	ca 140X70 cm
-	am 19 Mai nachmittag auf der Hauptstraße Fall-Meyburg vom Autobus verloren Gegen Beiohnung an die Adr.: Martin Otto - Zellnitz 101 bekanntzugeben 658-13
Kindermantel -
grau mit braunem Stoff kombiniert - am Donnerstag von 14—15 Uhr von der Bahnstation
Thesen bis Dammqasse verloren. - Gegen Belohnung abzugeben b. der Gendarm. Thesen 659-13
Warnung! Unterzeichnete macht aufmerksam, daß ich gegen alle, die über mich falsche Gerüchte verbreiten die Anzeige erstatte. Poldi Lösch-Big, Radiseil 48. - Schleinitz bei Marburg-Drau.
670-14
M Amtfiche Bekanntmachungen
Der Landrat des Kreises Pettau Veterinäramt.
Zahl: Vet-W, 1/6—1944.
Pettau, den 16. Mai 1944.
Betr.: HundekontunuL..
In der Gemeinde Bergneustift wurde bei einem Hund Tollwut amtlich festgestellt. Soweit bisher bekannt wurde von diesem Hund eine Person gebissen. Es ergeht an ade Personen der Gemeinde BERGNEUSTIFT und deren weiteren Umgebung die dringende Aufforderung, nach Bißverletzungen durch Hunde und Katzen sich sogleich in ärztliche Behandlung zu begeben oder den nächsten Gendarmerieposten hievon Meldung zu machen.
Viehseuchenpolizeiliche Anordnung.
Auf Grund dei §§ 18 ff. Viehseuchengesetz v. 26. Juni 1909, RGBl. S. 519, der §§ 110 ff. Ausführungsvorschriften zum Viehseuchengesetz (AVVG), Gesetzblatt für Osterreich Nr. 1430/1939, S. 4759 und dei vom Reichsminister des Innern dazu erlassenen Durchführungsbestimmungen "vom 28. März 1941 III a 5764/41—2465 u. d Vdg. d. C. d. Z. f. die Untersteiermark v. 11. 6. 1942, V. u. A Nr. 86. wird angeordnet:
Zum gefährdeten Sperrbezirk werden erklärt:
Die Gemeindegebiete. Bergneustift, Amtmannsfeld, Dornau Golldorf, Kranichs-feld, Lichtenegg i. K , Maxau, Monsberg, Mörtendorf, Pettau. Schiitern, Stauden, Treun, Windischdorf, WmterdoTf und Wurmberg.
sind:
In diesem Sperrbezirk
1.	Alle Hunde an die Kette zu legen oder einzusperren.
Die Hunde müssen so angekettet werden, daß sie mit fremden Hunden nicht in Berührung kommen können
Der Ankettung ist das Führen, der mit einem sicheren Maulkorb versehenen Hunde an der Leine gleich zu achten.
2.	Die Ausfuhr von Hunden aus dem bezeichneten Sperrgebiet ist nur mit amtstierärztlicher Genehmigung nach vorheriger tierärztlichen Untersuchung gestattet.
Als Ausfuhr im Sinne dieser Anordnung gilt nicht die vorübergehende Entfernung von Hunden aus dem Sperrgebiet, bei Spaziergängen Ausflügen und ähnlichen Gelegenheiten. Eine solche Entfernung ist ohne vet.-pol. Genehmigung und ohne tztl. Untersuchung, aber nur unter der Bedingung gestattet, daB die Hunde auch außerhalb des Sperrgebietes mit einem sicheren Maulkorb versehen sind und an der Leine geführt werden.
3.	Ausnahmen vom Maulkorbzwang sind nur für die zur Führung von Blinden verwendeten Hunde für die Dauer des Gebrauches zulässig. Hiezu i6t die besondere Genehmigung beim AmtstieraTzt einzuholen.
Ausgenommen sind ferner Jagdhunde und Diensthunde der Wehrmacht, Polizei und Zollwache während deren Verwendung zur Jagd oder in Ausübung des Dienstes. Außer der Zeit des Gebrauches, unterliegen auch diese Hunde den oben erlassenen Onordnunqen.
4.	Verbotswidrig frei umherlaufende Hunde werden eingefangen und getötet oder abgeschossen. Zum Abschießen sind alle Gendarmeriebeamten und die aufgestellten Hundefänger verpflichtet. Auch die Feld- und Forstschutzbeamten, Jagdinhaber und Jagdpächter, sowie die Zoll- und Grenzschutzbeamten sind zum Abschuß ermächtigt
5.	Alle Hundebesitzer sind verpflichtet, ihre Hunde sogleich in das Hundestandsverzeichnis beim Bürgermeisteramt neu eintragen zu lassen (vet pol. Anordnung d. Reichsstatthalters v. 29. April 1941, VO.- u. ABl Nr. 273, S. 290).
6 An den Eingangsstraßen- und Wegen sind von Jeder Gemeinde Tafem mit der deutlichen und haltbaren Aufschrift »Hundesperre« anzubringen und mit einem daran befestigten Strohwisch leicht sichtbar zu machen.
7.	Die Aufhebung der Sperre erfolgt sobald die Gefahr beseitigt ist, jedch Dicht vor Ablauf von 3 Monaten nach dem Inkrafttreten dieser Anordnung.
8.	Übertretungen dieser Anordnung werden nach den Strafvorschriften des Viehseuchengesetzes geahndet.	653
9.	Diese Anordnung tritt am Tage ihrer Verlautbarung in Kraft.
Der Landrat: I. A. Dr. Schreiber.
Biere
aus den
BRAUEREIEN
P U N T I GAM
und
REININGHAUS GRAZ
Niederlagen:
Marburg a/Dr., Tegetthoffstr. 3 Pettau, Ringstrasse 2 Pöltschach - Märchendorf 45 m
Der Oberbürgermeister der Stadt Marburg'Drau Statistisches Amt.
Am 26. Mai 1944.
Betr.: Viehzählung am 3. Juni 1944.
KUNDMACHUNG
Der Chef der Zollverwaltung in der Untereteiermark hat verfügt, daß am 3. Juni 1944 eine Zählung des Rindviehs, der Schweine und Schafe stattfindet.
Die Erhebung dient statistischen und volkswirtschaftlichen Zwecken. Jeder Tierhalter ist verpflichtet, seinen Tierbestand richtig und vollständig anzugeben. Er bezeugt die Richtigkeit seiner Angaben durch Unterschrift auf der Zähibezirksliste. Wer Angaben verweigert, falsche oder unvollständige Angaben macht, sowie wer den Zählern den Zutritt zu den Stallungen verweigert, wird mit Geldstrafe oder mit Gefängnis bestraft. Daneben kann der Verfall von nicht angegebenem Vieh ausgesprochen werden.
In jeder viehbesitzender Haushaltung muß am Tage der Zahlung (3. Juni 1944) eine Person anwesend sein, die dem Zähler die verlangten Auskünfte erteilen kann. Falls eine viehbesitzende Haushaltung am Tage der Zählung nicht aufgesucht sein sollte, ist der Haushaitungsvorstand verpflichtet, entweder persönlich oder durch einen von ihm Beauftragten sogleich am nächsten Tage die Angaben zur Zählung bei der zuständigen Bezirksdienststelle, bzw. in der inneren Stadt beim Statistischen Amt, Rathausplatz Nr. 9, Zimmei Nr. 5, zu machen.	673
I A.: Dr. Badl.
Oglašujte!
Upoštevajte letalsko-zaSčltne predpise!