Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI1M št. 100 LJubljana, nedelja 27. aprila 1941 Cena t Din ^ av uisi vo ujuoijana tinalijeva O — TeletoD štev 3122 3123 3124. 3125 il2b in^-iHini KiLieiea ujuoijana. Seien-burgova ul — lel 3492 U) 3392 p(,ui jznica UanDor .irajsiu trg »t. i - reietoD 2455 r*ouinznica ^eiie Kocenova uilca . Marioor Srajskl trg St «. ceieron 9t 2455 Celje. Strossniaverjeva ulica Stev 1 nelefor St 65 Rokopisi se o«= «rraftaio Attivifa su! Sronti H kllettmo di guerra N° 325 II Quartier Generale delle Forzc Armate comunica in data di 26 apr le 1941 - XIX: Nella notte sui 25 iormazi ne aeree ger-ma.Jche faanno bcmbardat o ad ondatc suc-ces^ive basi navali ed acree deila isola di Malta provccando a La Vailetta incendi ed eSpjcsioni Nel Mediteri aneo Orientale nostre un 5 a aeree h^nno attaccato un con cg io nemi-co nel Canale di Caso ed hanno cclpi e, nella baia di M los un piroscafo di 2000 torr.ellate. Nt'11'Africa Settentrionai? su! fronte di Tcbruk attivita di artigrlierie. Dur?nte le giornate del 2! e d 1 25 ?a pia-'zaf!>rte e base navalp di Tobruk sOno state c°ntinuamentc martellite dai velivoli italiani et da numerose formazioni aeree germaniche. Opere portuali e navi alla fonda sono state ripetutamente colpite. Altn velivoli italrani e german ci hanno attaCco*o mezz meccanizzati ed artiglierie britanniche uella zcna di Scllum. Nell' Africa Orientale ad est d; Gambe-la, ncstre truppe con magnfico slancio hanno assalitn e travolto forz- avver^arie che si erano trincerate in posizioni favore-voli II nemico vclto in fuera precipHo^a ha. !aBciat- sui terrcno centinaia d' mort' ed ba abband«nato armi ed ingcntj quantua di materiali. iiz* "el w .. "T ' ':> i h y mr j&f n (jais i- 's |jks V©|SSsS pOSfOŠU© Št, Ni kje v Italiji, 26. apr. (Štefani). Komunike št. 325 generalnega štaba italijan-sk h voinih sil pravi: V noči 25. aprila so nemš',. letalske tor-marli" v zaporednih valovih bombardirale mer a ška in letalska oporišča na otoku Malti in povzročile požare in eksplozije v La VaJetti. V vzhodnem delu Sredozemskega morja so naše letalske edinice na-pa !o v kanalu Caso sovražni konvoj in v P 'ro zadele parnik z 2000 tonami v zalivu Mi'os. V Severni Afriki ie bilo ra fronti pri T : n akt"vno topništvo Podnevi 24. šn . aprila je bila trdnjava in pomorska baza Tobruk neprestano obstreljevana po italijanskih letalih in po številnih nemških letalskih formacijah. Večkrat zaporedoma so bile zadete pristaniške naprave in ladje na sidriščih. Druga italijanska in nemška letala so napadla motorizirana sredstva in britansko topništvo na področju Solluma. V Vzhodni Afriki so vzhodno od Gam-bele naše čete s sijajnim zanosom napadle in porazile nasprotnikove čete. ki so se zakopale na ugodnih postojankah. Sovražnik ie naglo pobegnil in zapustil na terenu stotine mrtvecev, mnogo orožja ter znatno množino vojnega materiala. »•■» p- f ** —T* ■ - 'v i. j.' v i^t, -jj F .""in, 26. apr (DNB). Vrhovno vojno p jx:.štvo je izdalo danes naslednje poročilo: V Grčiji so gorske in eklopne čete v tes-r. sodelovanju nadalje zasledovale po-r • -a sovražnika. Po zlomu postojanke % 1 p:'a'i so bile angleške čete pora-} vzhodno od zgodovinske soteske pri * •. pri čemer je bilo ujetih več sto An šfv in zaplenjenih 30 topov. Druge nei.ulke čete so se iz Tesalije prevrgle na ot j!; Eubeo ter prodrle preko Chalkisa spet na celino. K liri oddelki so v zasledovanju sovražnik i prekoračili mesto Tebe. Medtem ko sta bila otoka Thazos in S hraki že sredi aprila zasedena po bliskoviti akciji, so se oddelki nemške vojske v sodelovanju z vojno mornarico iz-kreali tudi na otoku Lemnosu in zasedli po zlomu sovražnega odpora vse vojaške t * na otoku. L taia so imela v zadnjih dveh dnevih p; ben uspeh pri t_a.,adih na zbiranja sovražnih ladij v grških vodah. Kakor je bilo že javljeno v posebni vesti, so uničila dne 24. r.prila 13 trgovskih iadij s skupno okrog 50 C00 ton in hudo poškodovala 17 nadalj-r=;h ladij. Dne 25. aprila je bila potopljena še ena trgovska ladja s 3000 tonami, štiri velike ladje hudo poškodovane, številna obalna vozila pa z obstreljevanjem za-žgana. V S:verni Afriki so nemške in italijanske et t : ur pešnn odbile angleški obkoljevalni sunek na Fort Capuzzu, zapatlno od Solluma, ld so ga izvedle močnejše oklopne sile in ga je podpiralo težko topništvo. Nemška in italijanska strmoglavna letel;'. so pod zaščito italijanskih lovcev pose;:, a uri Sollumu v borbo na tleh, razpršila so zbiranje sovražnih čet in kolone motor: tih vozil ter onesposobila za boj številne oklopne vozove. Vzhodno od egiptske meje so dosegla lahka nemška bojna letala b-r> bne zadetke v polno na angleške top-ni'ke postojenke in večji tabor vojaštva P j uspešnih napadih rušilcev In oddelkov strmoglavccv proti pristaniškim napravam v T brukn je bila 24. aprila v luki potop-Ij na večja ladja, pri tem pa sestreljeno lov: ko !r1a"3 tipa Hurricane. I. tnla oborožene izvidniške akcije so nničlla včeraj zapadno od otočja Far Poer trr ' -ko ladjo z 10 000 tonami. Zadnjo noč so bojna letala z dobrim učinkom bombardirala vojaške cilje pristani-šk ga mesta Suiiderlanda na angleški vz-h',d:;i obali. Razdiralne in zažigalne bombe so povzročile predvsem v napravah Dept-forrlove ladjedelnice in v Hudsonovem doku zra'no škodo. S »vražna letala so priletela v noci na 2". aprila nad severno nemško obalo, pri č" * je moglo eno samo letalo prodreti do n .'k-ga glavnega mesta. Zaradi maih-n :•1 števila bomb, ki so padle, je nastala sr —o škoda na poslopjih v stanovanjskih d ' s med drugimi tudi na neki bolnišnici v Iv - 'u. Hitler v Maribtffu Eerlin, 26 aprila (DNB) Maribor je do-žfvel danes svoj zgodovinski dan. Nepričakovano je prispel tja vodja Hitler. Prebivalstvo. ki je ob tej priliki po večini ok'"k'o štajersko narodno nošo. je pri-rec1 o vodji navdušen sprejem. Vodja Norcev v Mariboru. Baron, se je zahvalil vod.ii za osvoboditev Maribora ter mu je izrekel prisrčen pozdrav. it, & rj) B"rk:n. 26 aprila (DNB) Tar>on'iki zu-nanii m':n:ster M?cirka ie po^a1 zunnnie-mu m:n sitru von R-bbentn pu naslednjo br zojavko: , Dovolite ek?celenca da Vam sporočim svoje najiskrenejše čestitke k hitremu in n&peSnemu zaključanju vojaških operacij v Jugoslaviji in Grčiji, ki so bile na najsii-jajnejšd način izvedene po načrtih Vaše vlade. Izražam znova svoje občudovanje moči m hrabrosti nepremagljive nemške vojske. Izrazite prosim moje čečtitke vodji Hitlerju. Zunanji minister vom R;bbenfirop se je japonskemu zunanjemu ministru brzojavno zahvalil za čestitke. Al lettori! Sul territorio sloveno, occupato dalle Truppe Itallane, si trovano, oltre che un rilevante numero di soldati anehe molti funzionari e cittadini italiani. Per-che anehe essi possano essere tempesti-vamente informati su^li avvenimenti italiani e mondiali e su quelli lccali gli eaitori dei quotidiani di Lubiana, otte-nuto il consenso del R. Commissario Ci-vile, hanno deciso di pubblieare le prin-cipali e le piii interessanti informa^ioni anehe in lingua italiana. In base all'ac-cordo ra«g;iunto tali notizie verranno re-jrolorrvPTitp puhblieate da un fjuotidiano del matt;no e da uno della sera e preci-samen^e H nv, nr;mo npriodo dallo »-Tn-trw< e da'!o »Slov enski dom«, in un se-co»ido rinilo »Slovenec« e dallo »Slovenski Narod« I! turno sara di 15 •viorni o di un mese nor ouni copia dei c;;ornf»?i sonra fr^u^mnati. Ouesta deci«ione ^eTii ^ditori dei piti im-portanti sriornali ci^Rdmi sta a dimoptrare la volonta di collaborazione che anima la stampa lubianese verso le autorita e cittadini itaM^ni e snrn i *1 nnovo pfficace me^zo per s+abilire con es. i sempre pili saldi vin-coli eolturali. čitateljem! Na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanskih četah, živi razen večjega števila vojakov tudi mnogo italijanskih uradnikov in državljanov. Da bi bili tudi oni takoj poučeni o italijanskih, svetovnih 'n domačih dogodkih, so lastništva ljubljanskih dnevnikov po sporazumu s Kr. Civilnim Komisarjem sklenila objav-liati najvažneiše in najbolj zanimive vest? tudi v Italijanskem jeziku. Po sklenjenem sporazum« bosta te vesti redno objavljala no en jntranjik in en večernik, in sicer najorej > -Jutro« in »Slovenski dom«, nato na »Slovenec« in »Slovenski narod«. Izmenjava ^beh dvojic navedenih listov se bo vršila vsakih 14 dni ali vsak mesec. Ta sklep lastništev najpomembnejših domačih listov dokazuje voljo ljubljanskega časopisja po sodelovanju z italijanskimi oblastmi in italijanskimi državljani in bo pomenil novo uspešno sredstvo za vzpostavitev vedno bolj trdnih kulturnih vezi z njimi. Ktjsslp Izrednim oviram je nemška vefska s trla csJpor v 4© urah Berlin, 26. apr. (DNB). Z zavzetjem Tc.r-mopil je nemška vojska iztrgala angleški vojski v Grčiji eno najmočnejših obrambnih postojank Nemška vojska je m čno utrjene postojanke pri Termopilah zavzela, ne da bi mogli Angleži nemško prodiranje ustaviti za več nego 48 ur. Borbe pri Termopilah so zahtevale izrednih naporov. Angleške čete so namreč imele utrjene postojanke na 2000 m visokem gorovju okoli prelaza. Tu so bile razvrščene izključno avstralske čete. ki pa so imele zelo močne, že orej dobro utrjene postojanke. S svojim topništvom so kontrolirale tesni prelaz, iz mnogih strojniških gnezd pa so z boka streljali na nemško pehoto S teh močnih postojank ie sovražnika nemška voiska ro dvodnevnih bojih kljub vsemu pregnala, kar nriča o i/redni borbeni sili in smelosti nemških polkov, ki so bili poslani v boj. Posebno so se pri Termopilah zopet izkazali nemški planinski polkr po večini iz Nemčije Ti polk' ?o morali preden so stopili pri TermopPah v boi. prehoditi v hitrih pohodih 80 km Kliub veliki -T~očini in vsem oviram so nemške čete takoi pie-šle v boi ter so v ostrem napadu izsilile odločitev Velike izgube angleškega ladjevja Berlin 26 apr (DNB) Vrhovno p^velj-ništvo vojske ie objavilo snoči v posebnem poročilu da so nemška letala z napadi na angleške ladje v bližini grške obile dne 24. aprila dosegle nove velike uspehe !3 angleških trgovskih ladij s pr bližno 50 000 rba ta Sr švisarski listi o pomenu akcije za premoč v Sredozemlju Bern, 26. apr. (Štefani), švicarski listi zasledujejo z zanimanjem razvoj akcije osnih sil v Sredozemlju in smatrajo, da bo novi red v Evropi odvisen od izida te akcije. »Tribune de Lausanne« pripominja, da ne bo treba čpkati rezultata atlantsk" bitke, marveč bo dovolj iasno. ko se bo videlo, ali bo Angliia sposobna braniti svoje postojanke v Sredozemlju. Ako bo Angl'ja izločena iz sredozemskega prostora, bo novi evropski red takoj ustvarjen in nevtralne države se bodo morale udeležiti nove ureditve. Bern, 26. apr. (Štefani). Ni dvoma, da s0 Grki in Angleži definitivno izgubili vojno v Grčiji ugotavliak) danes švicarski listi v svo ih komentarjih. Kolikor se odpor še nadaljuie. ne pomeni nič drugega kakor reš -vmie o^anka vojake 'n njeno prevažanje na Kreto ali kam drugam T~ko se ponavlja katastrofa iz Dunkerquea, a tokrat le še v večem obsegu, ker je evakuacija čet mnogo težja že spričo razdalje med grškimi lukami in Kreto. Ta ekspedicija tonami, je bilo uničenih z bombami, 17 nadaljnjih ladij s približno 90.000 tonrmi pa močno poškodovanih. Razen tega ie bila manjša angleška vojna ladia potop jena, druga vojna ladja starejšega tipa pa direktno zadeta z bombami. O priliki napadov na grška letališča ie bilo v četrtek na tleh uničenih skupno 55 sovražnih letal. Nemški pomorski plen Berlin, 26. apr. (Stesani). Nemški listi podčrtavajo ogromni plen 872 sovražnih ladij, ki jih je nemška oborožena sila doslej zajela. Ta številka predstavlja skoraj 2 milijona ton ladijskega prostora, odvzetega Angležem, ki je sedaj v rabi na nemški strani, obenem se je Nemčija polastila tudi velikih množin dragocenega blaga, določenega za Anglijo ali njene zaveznice. Listi v zasmehljivem tonu komentirajo vest o imenovanju britanskega generala Gor-ta za guvernerja in vrhovnega poveljnika angleških čet v Gibraltarju. To imenovanje bi bilo simbolično, pravijo, ako se spomnimo, da je bil Gort poveljnik ekspedici ;ske-ga zbora v Franciji od začetka vojne do katastrofalnega umika pri Dunkerqueu. Ameriška so«* Ha o porazu Grčije New York, 26. aprila. (DNB). Newyor-ški listi poročajo v veliki obliki o padcu Termopil ter nadaljnjem prodiranju nemške vojske proti jugu Grčije. L:sti smatrajo da ie Grčiia že izgubljena ter izražajo mnenje, da bodo sedaj morda Angleži poskusili organizirati nadaljnji odpor s Krete. bo imela lahko še izredno hude strateške posledice, o strašnih naporih, ki jih prinaša nesrečnim kontinentalnim zaveznikom Velike Britanije, pač ni treba niti govoriti, že v kratkem se more pričakovati še en nov udarec za Veliko Britanijo in sicer v Libiji, kajti Angleži so spričo ogromnih materijalnih izgub tako oslabljeni, da pritiska ne bodo mogli zadržati. O kaki njihovi pomoči turškemu zavezniku bo v takem primeru nemogoče razpravljati. Med tem objavljajo švicarski listi v svojih poročilih iz Londona, koliko skrbi povzroča tam dejstvo, da razpolagajo sedaj Italijani z vojnimi potrebščinami in liudmi. ki so bili prej potrebni na albanski fronti kakor tudi da bodo lahko sedaj zavzeli otoke na Jonskem morju, ki so bi M doslei važna opora za angleške pomorsk« operacij? t.Exch'~nge Telegvaoh v neki br- TOJavkl da postpia ob" r gani? Tob uka č'm da"je tež e zaradi česar so se mora'a živela strogo raeionir.-iti. Agencija ugotavlja to na pod'agi vesti svojega j oročevalca, ki se je snoči vrnil iz Tobruka v Egipt. Kočljiv položaj Amerike Komentarji k izjavam ameriškega zunanjega in mornariškega ministra Rim, 26. apr. (Štefani). Današnji rimski listi razpravljajo o zadnjih Hullovih in Knoxovih izjavah. »Messaggero« zatrjuje, da ni mogoče varati se glede daljnosežnega pomena obeh govorov. Oba govora nimata drugega namena, kakor povzdigniti moralo Angležev po balkanskem poraza in utrditi položaj Churchilla, proti kateremu se pojavlja nezadovoljstvo britske javnosti. Kot posledica tega se tudi čuti naraščanje vpliva izolacionistične stranke v Ameriki. Za Zedinjene države je položaj postal nevaren in težek ln Roosevelt se tega dobro zaveda. Položaj je zlasti zapleten po porazih na Balkanu in v Afriki, kar uvideva tudi predsednik avstralske vlade Menzie. Avstralska vlada je danes prisiljena, dostavlja s-Messaggero«, da resno presoja 'nevarnosti, ki so nastale za Avstralijo, ko se je vmešala v vojno na evropskem bojišču. Položaj avstralskega predsedniki Menzia se da primerjati samo s položajem britanskega zunanjega ministra Edena. ki je organizira! in tudi povzročil vso nesrečo. List pripominja, da nihče v Evropi ni ogražal Avstralije, ki ima obsežno ozemlje, ni pa sposobna, da bi ga izkoriščala in upravljala. RooseveStova odgovomest Berlin, 26. apr. (Steiani) V zvezi z govoroma Hulla in Knoxa polemizira časopisje z anglo-ameriškimi listi. »Volkisclier Beobachter« izjavlja, da je politika Roose-velta in njegovih emisarjev odgovorna za globoko nesoglasje med Zedinjenimi državami evropskimi narodi. Hull je izjavil, da je mir z osnima silama nemogoč ker ne verujejo v mir. Proti tej gangstrski logiki ni argumenta, ki bi ji uspešno odgovoril. Monakovo, 26. apr. (Štefani) »Munchner Neueste Nachrichten« podčrtavajo notranji potres v Angliji in Ameriki, ki ga je povzročil nesrečni konec balkanske pustolovščine. Roosevelt nima poguma, da bi osebno nastopil, zato je naročil vojnima hujskačema Hullu in Krioxu. naj zbrišeta vtis balkanskega poloma in ostvarita načrt najširše pomoči. Angliji. Oba včerajšnja govora pomenita začetek borbe za vsako ceno proti zdravi pameti »Volkischer 3eo-bachter« pravi, da način, kako obe židov-sko-plutokratski velesili sprejemata poraze, kaže njuno slabost in nizkotnost. Javno mnenje v Angliji in Ameriki je varano po vlastoaržcih v Londonu in v Beli hiši. španska sod&a Madrid, 26. apr. (Štefani), spanski tisk silovito napada izjave Hulla in Knoxa. »Al-cazar« poudarja, da je namen teh govorov, pobijati izolacionistično kampanjo v Zedinjenih državah, ki se je zelo ojačila zaradi anglešk:h perazov na Balkanu in v Severni Afriki. »Madrid« podčitava da je zadržanje Zedinjenih držav nasproti osi rezultat osebne politike Roos-velta, ki ga podpira klika finančnikov. »Informaciones« vprašuje, kako se more demokracija, ki je nasprotna vojni, pustiti proti svoji volji za- vieai v vojno, in zatrjuje, da odgovor na to vprašan;e lahko dajo finančn ki VVall-streeta, izdelovalci topov, predvsem pa razni 2idje. Nesoglasja med vodilnimi ameriškimi politiki New Vork, 26. apnla. (DNB). Na govora, ki sta ju imela v četitek zvečer ministra Knox in Hull. je dalo več amerišk:h osebnosti ostre odgovore za in proti. Tako je iz.iavil s^rator Nye, da bodo Zedinjene države po /oin; najbolj osovražena država na svetu. Na drugi stiani pravi senitor I-ee, da »je v resničnem interesu Zedmje-nih držav, da Anglije ne puste propasti«. Senator Brigde je dejal, da po sprejetju zakona o pomoči Angliji v kongresu ni za Zedinjene države nobene poti več nazai. Msosevelt n zaščitni službi na mc^lu \Vashington, 23. apr. (Slovaška t. k.) Na konferenci tiska je izjavil včeraj predsednik Roosevelt. da Zed:njene države ne bodo uvedle konvojskega sistema za lad:jsk< promet preko Atlantika, pač pa bodo za zaščito ladij razširile stražno službo svojega letalstva. Roosevelt se ni hotel izraziti glede dosedanjega pošiljanja ameriškega vojnega materijala v Anglijo. Zastoj v anseriškl industriji VVashlngton, 26. apr. (DNB). Ameriško vojno ministrstvo javlja, da so stavke v ameriških tovarnah že doslej povzročile, da je produkcija vojnega materiala zaostala za milijon ton če se bodo stavke nadaljevale do 5. maja, bo zaostanek v produkciji narasel že na 2 in pol miliiona ton. EosseveSfev ztzoglsts New Vork, 26 api. (DNBl Predsednik države Roosevelt je objavil danes vojno stanje med Bolgarijo na en; strani in Jugoslavijo in Grčijo na drugi Porabil ie tedaj določila zakona o nevtra'nost: p oti B"ga-riji in je izjavil v nekem progKcu di je Bo'gaiija brez upravičenosti napadla Grčijo in Jugoslavijo. Amerika in jngoslovansha diplomatska zastopstva Wa&hington, 26. aprila. (DNB). Ameriški zunanji minister Hull je izjavil snoči na konferenci tiska na vprašanje novinarjev. ali bo ameriška vlada še nadalje priznavala jugoslovanskega poslaništva, da se za ameriško vlado glede Jugoslavije ni ničesar spremenilo. Ameriška vlada bo smatrala jugoslovanskega poslan:štva še nadaljs kot zastopstva Jugoslavije. K temu pripominjajo v nemških k"ogih, da glede na dejstvo, da Jugoslavija ne obstoji več, tudi zastopnik Jugoslavije ne more "več obstojati. Ce Hull zap ra oči pred tem dejstvom, dela to nsjbrže predv-em zato, ker hoče prikriti krivdo Zedinjenih držav pri srbski katastrofi. Hearst prati vmešavanju Amerike v vnjiso Za mir enakosti in pravičnosti, da se svet obvaruje popolnega usaičesija Berlin, 26. apr. (DNB) Znani ameriški časopisni magnat Hearst se bavi v enem izmed svojih člankov z zatrjevanjem Anglije. da njena oborožena sila zmaguje na vsej črti. »Kakšno in čigavo zmago pa pii tem misli Anglija?« se vprašuje Hearst. Velika Britanija je bila nespodobna, da bi premagala Nemčijo s pomočjo Poljske, Norveške. Nizozemske. Belgije. Franc:je, Grčije in Jugoslavije Anglija ni nikoli v zgodovini zavzela evropske celine Tudi ni mogla nikoli upati, da bi to lahko s"ma storila. Prav sedaj so jo izrinili z njene zadnje postojanke na evropski kopnini in prav sedaj ie izgubila svojega zadnjega evropskega zaveznika. Proti nji stoje velika Nemčija. Italija. Japonska in Rusija. Slednja sicer samo kot tihi. teda zelo vneti in aktivni družabnik. Stalin sovraži Anglijo boli kakor Hitlerja Churchill je dobro misleč in zgovoren gospod, ni oa Pitt. ni Disraeli niti Llovd George Omalovaževal i o rusko-japonsko pogodbo in nakazoval. kakor da ie naperiena proti Nemči i. Toda »Pravda« ie brezobizrno ozmč la to pogodbo kot hud udarec proti načrtom Ze- dinjenih držav in Anglije Tako Churchill kot diplomat ni dosegel velikih i.spehov, dečim kot strateg staino ponavlja svoj ga-lipclski fiasko. On doživlja poraze vedno na isti način in iz istega vzroka, »Premalo ir prepozno« je za njegove zaveznike postal skoro pregovor. Sedaj nima Anglija nobene zavezniške države več. razen morda Zedinjenih držav. Hearst oa stavlia nato vprašanje: »Ali nai Z?dinjene države zaupajo svojo usodo generalnemu direktorju norveškega poraza. belg'jsko-francoske-ga pobega in gr šk o-j u gosi ovensk e nesreče?« Britansko ljudstvo ni zadovoljno s Churchillovim vodstvom, kar Hearst dokazuje s citati iz angleških list v Tudi Avstralija ie nezadovoljna z vojnim vodstvom. »Ali naj se Zedinjene države edaj vržejo v to zmešnjavo in poskusijo d seči negotovi .zmagovit' m:r'?« Na kancu predlaga Hearst. nai Zedinjene države zahtevajo mir enakosti in pravično ti. da se svet obvaruje pred popolnim uničenjem in da se tako uničenje odvrne tudi o " Zedinjenih držav. ChurchIUova intriga Italijanski list o vlogi Anglije na Balkanu Iz Gibraltarja pobegli jugoslovanski mornarji Milan, 26 apr (Štefani) Pod nali vom »Izpremenjeni položaj« se »Corriere della Sera« bavi še enkrat z vstopom Jug sla-vije v voino in naglaša. da je bila Anglija tako zelo prepričana o nepremagljivosti jugoslovenskega crožja da je o tem uve-rila tudi Rooseve.ta. ki ga je ^re- ara Churchill ter s tem igral zelo klaven *o vlogo pred svojim narodom in prrd vsem svetom. Slabo voljo Zedinjenih držav ni povzročilo samo razočaranje vojaškega značaja, marveč tudi izguba na prestižu, kajti predsednik Zedinjenih držav se je preveč angažiral v tej stvari. Isti list poudarja poleg tega uspeh itaHjanske inter-venciie v Grčiji, ki ie razkrinkal ^ng1 ško-grško zaroto pripravni 'ikv' "ae'j- O čiie in ni" rora- An~l'i-» nn ko tsnen*n L st taklj č ie .-'a angleški ^-a -rt v s -.v; celo M ni drugega kak - Tif»l~-a*n»r'S,n oiet-ka in da ie prinese1 osnima silama ce'o vrsto veličastnih zmag. s katerimi se ie položaj p polnoma izprememl v silovito škodo Anglije. Algeciras. 26. apr (Štefani) 19 mornarjev nekega jugoslovenskega trgov: k ga parn:ka. ki so včeraj pobegnili iz Gibraltarja. je dospelo v A'gec ras. Mornarji so se javili italijanskemu kozulatu z p csi i za zaščito in pavratek v domovino, ker so vsi doma iz osvojene Dalmacije Jugoslovanska ladja ie vzdrževala promet med Lizabono in Gen ~vo ter ie vozila bla o za Švico Pred nekoliko dnevi so Angleži ladjo prisilili, da je pristala v Gibraltarju. ni" C - ■> \. j 3 Amsterdam 26 apr < D •IB) Iz Londona javljajo, da je bil bivši vrhovni poveljnik angleške vojske general lord Gort imenovan za vojaškega guvernera Gibraltarja. Mesjalni teeajS in valute na ozemljih bivše kraljevine Jagcslavije, zasedenih po italijanskih četah Rim, 25. aprila »G '"a Uffieiale« objavlja naredbo Duceju, Prvega Maršala Imperija, Poveljnika operativne vojske na vseh frontah, za-devajočo menjalne tečaje in valute ua ozemljih bivše kra"je\ine Jugoslavije, zasedenih po italijanskih Oboroženih Silah. Naredba določa, da je na omenjenih ozemljih vsak dolžan sprejemati v plačilo mi no krajevne valute tudi italijansko in albansko valuto, to pa po naslednjem te čaju: SO lir = 100 din (333.33 din = 100 lir); 4.KO alb. frankov = 100 din (2083.33 din 100 alb. frankov). Prepovedana je vsa-krna kupčija, ki bi pomenila med navedenimi valutami drugačno kakor zgoraj določeno razmerje. Vsakršno trgovanje v. drugimi valutami kakor italijansko, albansko in jugoslovansko, kakor tudi z vrednostnimi papirji, gla-sočimi se na drugačno valuto kakor italijansko, albansko in jugoslovansko, j? ključeno pridržano. Nac. Zavodu za izmenjavo s tujino, ki ga izvršuje s posredstvom Italijanske Banke, Albanske Nacionalno Banke ter Kreditnih poslovalnic, ki jih v to pooblasti Vrhovno Poveljstvo v sporazumu z Ministrom za Menjalne tečaje in Valute. Izvoz blaga in kakršnih si bodi drugih predmetov drugam kakor na ozemlja Italijanske Države in Albanske Kraljevine je dovoljen samo s poprejšnjim dovoljenjem pristojnega Civilnega Komisarja, ki od slučaja do slučaja odloča o dovoljenju, or-irajp s«' tudi na obliko in modaliteto plačila. DavoV^nje se ne more podeliti, kadar gre ra predmete umetnostnega, stari-noa' avn "ga ali zgodovinskega pomena. Prepovedano je, razen v primeru dru-g-: » odredbe: 1. T "voz P. davnih novčanic ter novčanic ita" finske, R'hsTke in jugoslovanske Banke s katerega si bodi drugega ozemlja kakor z ozemlja Italijanske Države in Kraljevine AlL-r.nij?; 2. izvoz takih novčanic drugam k i ker na ozem! "a Italijanske Br-;.i I'"ral jevine Albanije. T: ti, ki potu-ejo z ozemelj bivše Kra-!: "•■!♦* .7rrr"sl~vi:?. zasedenih po italijan-sl:"i G!:rr- ž—'Mi Silah kamorkoli razen na ov.' - '.!j'i Itak'ionske Drfave ali Kraljevine A■"r»aje, labko vzamejo s seboj italijanske v ''fte dr> zn^aka 250 ita'i junakih lir rf'n. albanske valute do zneska 60 alb. fr- ".kov. I-".■ 1 ■" a'"i ot^^pIJ bivše Kraljevine Ju- go-"->\a:e, /.-'--'.r-"trnih po iti*i5mskih Oboro-S-'r 'i. !:i so zrpnstUi ta ozemlja, pa sr 1 -n•"•'•> v "f"" io nanj«. !"ko imajo nri jugoslovanske valute do zneska 20 din. r.-->- ponr-"*'"Ta dovoljenja pristojnega f"" ::-r.-i- ar ji je prepovedan uvoz ka -i?, menic in vsakršnih vred-v mimo navedenih, glasečih ••':?. a" anski aH ju geslovniki -.-"t k"kor na ozomlfa Italijaa-a'i Kraljevin" Albanije. velja za tiste, ki imajo od li al'an^kega ca-potrdil no li«tino o po-' ""M na^nfič^njh novčanic in in p se x-' si" P"" r'-pr vr' ravna nn t-v;,-dru- x pr no ved °"V o' g- rr Uv dr ' ke vi in tz r " j on-'. f c' lieno »Pr re F r T s r Mevm« A" anije aa biv- 7 draavirh ?J5 kakršnih si bod? vre- -r. r -. chv a'o in "e vsa- r^rePh se v kakršni koli valuti javnih odrezkov s katerega si bodi --i ozemlja- kakor z ozer'.e!j Itali-■ države ali Kra'jevine Albanije je en samo s poštno pošiljko, naslovna eno i^med zgoraj naveden h e?; KrcVirh poslovalnic. Omenjene in Poslovalnice, k? prejmejo po ' od drugod kakor z ozemelj Italfjan-Države a!i Kraljevine Albanije omete vredn«P4ne papirje, jih smejo obdr-7: " v po poprejšnjem dovolje- r"- f"v'!re'ra Komisarja, če naj depot ve-„ ke-ist ce^am. bivajočim na ozem-V ' * 'k e Države, Kraljevine Alba-r'V !"v?.e Kraljevine Jugoslavije, za-■,, ocj i?a,'?an«k»h Oboroženih Sil, ali — ne da bi b'"lo treba kakega do-\ — če na j velja v korist osebam, drugje kakor na ozemljih Ita-jss—Držp.ve, Kra'.ievine Albaniio ali FrpViev*'ne Jugoslavije, zasedenih od oboroženih sil. F- - 07 r'ravn'h vrednostnih pap;r.iev vsa-j o'ivp-—>;c in delnic, srlaserih se v s; bedi valuti, in zadevrrh odrez-! w kekor na ozemlja Italijanske r j-t; Kraljevine Albanije se «me iz- s j;rn dovoljenjem pristojnega Civilnega Komisarja. Prf>z poprejšnjega dovoljenja pristojnega Civilnega Kom'sarja so prepovedana: 1. vplačila in izplačila pod kakršnim koli nar!ovom in v kakršni koli obliki vsot v dmarjih, ki pomenijo razpoložitveno uporabo v kakršni koli si bodi valuti, ob-s4oje?< drugje fcsltor na ozemljih Italijansko Države. Kraljevine Albanije in bivše I ralj"v'ne Jugoslavije, zasedenih po itali-j- n ' i'i Oboroženih Silah; 2. omenjena vplačila in izplačila, ki po-ine"i:jo razp0?0ŽR0stn0 uporabo v kakršni s; bo'li vaHrti, obstoječi na ozemljih Ita-I ir-cke Države, Kraljevine Albonije ali b'y<"e Kraljevine Jugoslavije, zasedenih od Oboroženih Sil. pripadajočih osebam, bivajočim zunaj teh ozemelj. Pr povedano je brez poprejšnjega dovo-] jop jo pristojnega Civilnega Komisarja: 1. Vsakršno razpolaganje v korist ose-b~m. bivajoči m zunaj ozemelj Italijanske Države, Kroljovine Albanije in bivše Kra-ljrvine Jugoslavije, zasedenih po italijan- skih Oboroženih Silah, nanašajočih se na Državne vrednostne papirje, obveznice in delnice, g'a5eče se v kakršni si bodi valuti in obstoječe na ozemljih bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedenih po italijanskih Oboroženih Silah ter tam deponirane; 2. Vsakršno razpolaganje v korist osebam, bivajočim na ozemljih Italijanske države, Kraljevine Albanije ali bivše Kra- ljevine Jugoslavije, zasedenih po italijanskih Oboroženih Silah, nanašajočih se na vrednostne papirje, omenjene v prejšnji točki in pripadajoče osebam, bivajočim zunaj ozemelj Italijanske Države, Kraljevine Albanije in bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedenih od italijanskih Oboroženih Sil. Civilni Komisarji imajo preoblastilo, da s svojimi odredbami po zaslišanju vojaških in carinskih oblastev tudi mimo navedenih določb izdajajo navodila v svr-ho uravnave malega krajevnega prometa s sosednjimi ozemlji. V nadaljnjem se navajajo kazni, določene za prekršilce določb odredbe, ki stopa z današnjim dnem v veljavo. Razglasi In odredbe vojaške oblasti Ugotovljeno je, da je mnogo materila, živine in voz, ki so pripadali jugoslovanski vojski, še vedno v posesti prebivalstva, medtem ko je drug material skrit na krajih, ki jih je težko ugotoviti, ki pa so znani domačemu prebivalstvu. Zaradi tega odrejam: 1. Vsi državljani zasedenega ozemlja morajo nemudoma izročiti najbližjemu vojaškemu poveljništvu, ali kjer tega ni, županstvu, ves material kakršne koli vrste (orožje, municijo, bencin, material iz vojašnic, razni drugi material, vprege, sedla itd.) ter vozove in živino jugoslovanske vojske, ki jih še posedujejo. 2. Vsi državljani, ki so jim znani kraji, kjer je skrito orožje, municija ali drug vojaški material, so dolžni obvestiti o tem svoj občinski urad, ki bo o tem nadalje obvestil najbližje vojaško poveljništvo. Po objavi tega razglasa si pridržujem, da odredim z vsemi sredstvi, ki so mi na razpolago, vse potrebne ugotovitve, in se vsak državljan, ki bo zasačen v posesti zgoraj omenjenega materiala ali živine, takoj zapre in kaznuje po zakonu. General Armadnega Zbora: Poveljnik 0 Mario Robotti 22. aprila 1941-XIX. Maredbe Kr. Civilnega Komisariata Naredbe o denarnih in va-Iiitnih zadevah Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, na podlagi svojih odredb št. 1 in št. 6 z dne 20. ozir. 22. aprila 1941-XIX, objavljenih v Službenem listu Kr. Civilnega Komisariata št. 33 z dne 23. aprila 1941-XXX, odreja: Člen 1. Uporaba italijanske lire kot plačilnega sredstva na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se ne sme smatrati kot ukrep za konvertiranje ali zamenjavo med obema valutama, temveč le kot obveznost za pravne osebe in zasebnike, cia morajo sprejemati italijansko liro kot plačilo za nakupe in storitve v zvezi s stanjem, ustvarjenim z zasedbo, in to po-tebno od italijanske vojske in italijanskih oblastev in njih uslužbencev. Vsakdo more plačati nakupe in storitve le v italijanskih lirah ali dinarjih po že določenem razmerju. Člen 2. Prepovedano je uvažati dinarje v slovensko ozemlje, zasedeno po italijanski vojski, iz Kraljevine Italije in iz drugih držav kakor tudi iz ozemlja bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski. Prav tako je prepovedano uvažati italijanske lire iz tujih držav in iz ozemlja bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski. Člen 3. Prepovedano je izvažati iz slovenskega ozemlja, zasedenega po italijanski vojski, razen dinarja vsako drugo valuto, vštevši italijansko liro, in sicer ne le v ozemlje bivše Jugoslavije, ki ni zasedena po italijanski vojski, temveč tudi v katero koli drugo državo. Dovoljeno je le izvažanje italijanske lire iz slovenskega ozemlja, zasedenega po ita-1 janski vojski, v Kraljevino Italijo. člen 4. Ustanove, organi in uradi bivše Jugoslavije in bivše dravske banovine, druge javne in avtonomne ustanove, finančni in kreditni zavodi, trgovinske družbe, zasebne združbe, verske družbe, kakor tudi fizične osebe, ki posedujejo ali hranijo iz katerega koli naslova tuje valute ali plačilna sredstva sploh, kakor tudi javne ali zasebne vrednostne papirje: delnice, obveznice ali kreditna papirje v tuji valuti, jih morajo prijaviti v treh izvodih do vštevši 30. aprila 1941-XIX pri Hranilnici dravske banovine, četudi so ti vrednostni papirji zunaj slovenskega ozemlja, ki je zasedeno po italijanski vojski. Člen 5. Te ustanove, organi in osebe morajo poleg tega še posebej z obrazložitvijo prijaviti v roku in na način po prednjem čl. 4. vse terjatve in dolgove pri ustanovah in osebah katerega koli državljanstva, ki imajo svoj sedež ali svoje stalno bivališče v inozemstvu ali na ozemlju bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski ali če so plačljivi v inozemstvu ali na ozemlju bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski. Prijaviti morajo tudi dolgove in terjatve pri ustanovah in osebah tujega državljanstva kjer koli imajo svoj sedež ali stalno bivališče. Te prijave je treba vložiti ne glede na obveznost položbe po čl. 2. odredbe št. 6 Kr. Civilnega Komisarja z dne 22. aprila 1941-XIX. Člen 6. Za tujo valuto se smatra po prednjih členih 4. in 5. katera koli valuta razen lire in dinarja. Za tuje državljane se smatrajo ustanove in osebe, ki imajo drugo državljanstvo kakor italijansko ali tisti, ki so imeli doslej jugoslovansko državljanstvo in ki imajo svoj sedež ali stalno bivališče na ozemlju bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski, kakor tudi osebe brez državljanstva. . a, sv*-:,. . Fašistične Stranke za hrabre borce Rim, 28. aprila (Štefani). Čete, ki so razmeščene na z-SoJenem ozemlju Slovenije, ki skrbe za red med prebivalstvom in ki' prispevajo k obnovi delovanja na vseh p-dročjih jugoslovanskega ozemlja, so še nadalje predmet skrbne vneme stranke t«r najbolj prisrčne podpore, ki se spričo ob-novi;ene~a miru ra zasedenem p su 1 h*:o •razvida v ozračju večje gibčnosti ter -avze-ma temu primerno na širini, tako da čutijo vsi oddelki ta oživljaj: č pih s kator-m stranki sledi svojih hrabrim v-jakom, vedno bližje in globlje Nadaljujoč dosedanje pobude po smernicah Tajnika Stranke so Fašistične Federacije, Dopolavoro in Ženski Fašji poslali na zasedeno ozemlje zastopstvo Fašistov in Fašističnih žena, ki je preko Ljubljane dospelo do sedeža divizije na zasedenem ozemlju. Zastopstva Federacij so izročila volnena oblačila in druge koristne predmete kot dokaz vdanih čustev, ki jih Stranka goji do borcev. Komandant divizije je izrekel zastopnikom Stranke ze^valo tovarišev v orožju. člen 7. Kdor koli bi kršil te predpise, se takoj pripre in ovadi pristojnemu oblastvu, gotovina in vrednostni papirji, ki predstavljajo denar ali imovino, kakor vobče vse vrednostne listine, se zaplenijo. Člen 8. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, dne 25. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlja: Emilio Grazioli Nadaljnje pobiranje dosedanjih davkov in taks na zasedenem slovenskem ozemlju Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje odreja: Člen 1. Vsi davki in takse, kakor: neposredni davki, poslovni davek, takse, trošarine, carine itd., se na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, pobirajo na enak način in po istih zakonih in zakonitih določbah kakor doslej. To velja tudi za doklade na te davke. Člen 2. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, 25. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli Odločbe Kr. Civilnega Komisariata Št. 1. Postavitev družbe SHELL Company of Jugoslavia (Anglo Jugoslovensko Petro-lejsko D. D.) pod upravo Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje odloča: Vse in vsako poslovanje družbe SHELL Company of Jugoslavia Ltd., prej Anglo Jugoslovensko Petrolejsko D. D., je poverjeno za zasedeno ozemlje Slovenije tvrdki AZIENDA GENERALE ITALIANA PE-TROLI (A. G. I. P.) s sedežem v Rimu, zanjo pa njenemu predsedniku Cons. Naz. Ing. Dott. JOSIPU COBOLLI GIGLI, ki pooblašča za izvrševanje tega mandata Cav. EMILA TRAVAGLIA, pok. Antona, nameščenca tvrdke »A. G. I. P.«. Poslovanje v napravah vseh vrst v Sloveniji in na zasedenem ozemlju vobče prevzame «A. G. I. P.«. Ljubljana, 25. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli Radio Lfabl jana-EIAR Ljubljana, 26. aprila. (Od posebnega poročevalca agencije Štefani.) Da bi čim prej obnovil razno lokalno deio, se je Kr. Civilni Komisar že takoj prve dni po prevzemu svojih poslov dogovoril z Ministrom za narodno vzgojo ter z družbo EIAR (italijansko radiofonsko družbo) o obnovitvi oddaj ljubljanskega radia, že nekaj dni ta radijska postaja spet deluje in sicer v splošno zadovoljstvo domačih poslušalcev in onih na ozemlju, zasedtv«?m po naših četah. Prihodnji teden bo ljubljanski radio začel s tečajem italijanščine v praktični obliki. Kasneje bodo podvzete še druge kulturne in umetniške pobude, tako da bodo programi vedno bolj bogati in pestri. psvssd Povratek Byrda z Južnega tečaja Rlo de Janeiro, 28. aprila. Polarni raz sko valeč admiral Byrd je z južnega teč3ja na poti v Zedinjene dižave prispel semkaj. 5! Puhlmannov čaj uMažuje kašelj Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavitek 125 g Din 37.—. Ogl. reg. br. 1503/1936 Potreba revizije balkanskega gsspsdsr- skega organizma našim Med vprašanji, ki nastajajo po dokončnem izgin„enju Anglije z evropske celine je — tako piše »II Piccolo« — posebno važno vprašanje gospodarske organizacije južnovzhodnih ozemelj. Ta ozemlja morajo zdaj prilagoditi svoje gospodarstvo potrebam novega položaja. Nekaterim državam, tako n. pr. Jugoslaviji, še bolj pa Grčiji in Romuniji, so bili zavezniki določili protinemško funkcijo. Politične ambicije so silile te male države, da so si daleč preko svojih potreb ustvarile vojno industrijo in z ogromnimi troški stremele po industrializaciji, ki je bila v kričečem nasprotstvu z izrazito poljedelskim značajem teh dežel. Ker te industrije seveda niso mogle kljubovati svetovni konkurenci, so morale vlade uvajati visoke zaščitne carine, ki so v svojih končnih nasledkih hudo škodile vsemu notranjemu gospodarskemu življenju. Tako navaja berlinska »Borsen-Zeitur.g« neko jugoslovansko železarno, ki je delala cb trikrat večjih proizvodnih troških kakor železarne v Nemčiji. Organ oboroženih sil v Nemčiji prihaja Pisatelj R. H. Bartsch o Spodnji štajerski Nemški pisatelj Rudolf Hans Bartsch. čigar roman »Nemška bol« (»Das deutsche Leid«, opisujoč spodnjo Štajersko) je pred prvo svetovno vojno vzbudil mnogo pozornosti, je zdaj po zasedbi Spodnje Štajerske napisal v graškem dnevniku »Tage-spost« svoj prvi članek, da dokaže nemški značaj te deželice. Takoj v začetku pravi: »Čudovita je dežela, ki jo je nemška država spet pridobila vse tja do Save. Dežela, ki je še v času moje mladosti tam okrog pohorskega pragozdovja nenadno prehajala skoraj v italijansko vedrino, se ne da primerjati z nobeno drugo pokrajino Nemčije. Nima nič podobnega niti z južno Tirolsko ali z gornjo Italijo: stoji takorekoč daleč od sveta, kakor boječ in popolnoma nerazumljen ženij. Je čisto svojevrstna.« Z znano spretnostjo liričnega opisoval-ca-pokrajinarja riše pisatelj Bartsch pre-čudno lepoto spodnještajerskih valovitih pobočij in daljnjih razgledov, poljan, travnikov in posebno še vinogradov. Proslavlja spodnještajersko zlato kaplio in Spod-nještajerce, ki so bolj gostoljubni kakor orientalci in veselejši kakor prebivalci Po-renja. Posebno lepoto daje pokrajini žlah-ni kostanj, ki raste kar v gajih. Pisatelj se spominja nekega kostanjevega drevesa, v katerega votlem deblu je prebivala starikava nabiralka zelišč s svojo grbasto hčerko. Svoj članek zaključuje takole: »Skoraj mi je žal, da sem to deželico odkril in opisal. Razkritje je vedno oskru-njenje. Toda ljudstvo, malo ljudstvo tam doli je kljub obilju svojih tal hudo revno. Njemu na ljubo sem napisal svoje knjige, ki jih v moji ožji domovini komaj poznajo, v stari državi (Avstriji) pa v milijonih izvodov. Preglasno pojoči tokovi tujcev bodo šli skozi to arkadijsko deželo iri skozi njene vinogradne noči in že skoraj izumrli klopotci bodo v reklamne namene spet odkriti. Občudovali bodo ljudie »spodnještajersko žarerje Alp« in cvetna morja rožnatordeče poznopoletno dehteče ajde; šli bodo tod kramljaie in bodo nri tem preslišali šumenie milijonov čebelic. Jaz bom to morda še doživel in se bom tiho poglobil v otožno misel: Kako lepo ic pač bilo. ko sem za to deželo in zase živel tako čudovito sam in pozabljen!« Nad 45.0®$ bslnikov v enem letu Ljubljana. 26 aprila V vseh zdravstvenih zavodih, kar j h premore Ljubljana, je lani iskalo cek. be in pomoči 45.640 bolnikov iz raznih krajev Slovenije. Največjo frekvenco ie irr.eia. razume se. obča bolnica (35 600). ki na ]e preživljala obenem najhujše stiske m zadrege. saj ima na razpolago samo 940 postelj. Po številu bolnikov so ii sledile bolnica za ženske bolezni (4147). sanatorij Slajmer-jev dom (1513), institut za raziskovanje novotvorb (1190), bolnica za duševne bolezni (950), sanatorij Leonišče (7SG), mes'no zavetišče z onemogle (320), nezsodna postaia OUZD (310). zavetišče sv. Jožefa (284). zavod za zaščito mater in dece (203), sanatorij Emona (117) in zavetišče Joscfinum (110). Po številu postelj, ki jih vsi zavodi štetejo 2.719. je poleg obč? največja bolnica za duševne bolezni (728), nato na slede mestno zavetišče (270). zavetišče cv. Jožefa (265), bolnica za ženske bolezni (201), Slajmerjev dom (118), Josefinum (50). zavod za zaščito mater in dece (45), Leonišče (35). institut za raz;skcvanie novotvorb (291, nezgodna nostaja OUZD (19) in sanatorij Emona (10). Izpopolnitev v potniškem prometu Vsi potniški vlaki, ki so po dosedanjih objavah vozili samo od in do postaje Brežice in na dolenjski progi do in od postaje Metlika, vozijo s takojšnjo veljavnostjo do in od postaje Dobova, na dolenjski progi pa do in od postaje Karlovac. Potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane proti Karlovcu ob 18.50. vozi dnevno direktno do Splita in se vrača iz Splita v Ljubljano dnevno ob 8.36. Nadalje se vspostavi pričenši z današnjim dnem možnost direktnega potovanja iz Ljubljane v Italijo in sicer z vlakom iz Ljubljane do Vrhnike ter z Vrhnike do Postojne z avtom Iz Ljubljane odpelje mešani vlak štev. 8034 a ob 10.08 ter prispe na Vrhniko trg ob 10.42, od koder odpelje avtobus ob 11 uri ter prispe v Postojno ob 12. Iz Potfc.i-ne nadaljujejo potniki vožnjo z vlakom 704 proti Trstu z odhodom cb 13.05. V obratni smeri imajo potniki, ki prispejo z vlakom 707 v Postojno ob 12.06, avtobusno zvezo iz Postojne ob 13.30 proti Vrhniki trgu, kamor dospejo ob 14.30. z Vrhnike trga nadaljujejo vožnjo z mešanim vlakom šiev. 8037 a z odhodom ob 15 uri ter prihodom v Ljubljano ob 15.35. Nadalje vozi z istim dnem dnevno redno na progi Vrhnika trg—Ljubljana me?ani vlak štev. 8033 a z odhodom z Vrhnike trga ob 9. uri ter prihodom v Ljubljano ob 9/S5 ter izestane dnevno redno vlak štev 8037, ki je odhajal z Vrhnike trga ob 17.05 m prihajal v Ljubljano ob 17.44. Vozne karte kupijo potniki na oos4oji Vrhnika trg za vožnjo do Postojne, kaker tudi v Ljubljani direktno do Pos ojne, obratno pa v Postojni do Vrhnike ali dc Ljubljane. Ročna in potniška priliasa je omejena na razpoložljiv pvo~t~r v ■nvtob-.-su. do zaključka, da bodo morale vzporedno s politično preureditvijo balkanske države zdaj tudi svojo gospodarsko dejavnost prilagoditi potrebam in možnostim velikega kontinentalnega gospodarstva. Pred vsem bodo morale povečati pridelovanje žita in oljaric, hkratu pa bodo lahko razvile znatno živilsko industrijo, ki bo našla v Nemčiji ogremen trg za svoje proizvode. Kar se tiče nesorazmernih industrij, ki jim pogosto manjka prave življenjske ^-'""e, izvaja berlinski oficiozni list, da jih . ,.n-čija ne misli zatreti. To potrjuje m. dr. že sodelovanje med Herman Gdring-Werke in romunsko težko industrijo. Posamezne industrije, ki na balkanskih ozemljih že obstoje, se bodo pač morale vključiti v novi gospodarski okvir, ki mu je namen kar najpopolnejše izkoriščenje energ ' vse evropske celine. Nemčija si — tako zaključuje list — pri tem nikakor na lasti hego-monističnega ali monopolnega položaja. Posamezne dežele bodo svobodno lahko razvijale in izkoriščevale svoje domače energije tudi na gospodarskem polju; opustiti bo treba samo zažčitne carine in valutne manipulacije. zaščito postaj: Vseh zdravnikov ie po teh zdravstvenih zavodih 97, njim oa ie mimo drugega osebja / pomoč 225 redovnih sester. 7 diplomiranih zaščitnih sester in 103 bolničarjev. Presenetljivo majhno ie število diplomiranih sester, ki delujejo izmed vseh zdravstvenih zavodov samo na zavodu za mater in dece (6) in na nezgoSn: OUZD (1). k a Ljubljana, 26. aprila. Na ljubljanskem so< - t čejo posli redno. Sodniki sodijo ti-:: mi obtožencem, katerim so bile glavne : a;-.piave razpisane že pred prevratom. Id nogo razprav pa sodniki ne morejo zaključiti zaradi tega, ke,' ne pridejo vse stranke. Vabila k ra naravam so bila sicer redno odpravljena, toda vsa niso izkazana, da ^ prišla v naslovnikove roke ob pravem čara. Zelo pogosto je vzrok v tem, da naslovnika ni daniti na njegovem stalnem bivališču, k ga š pogrešajo. Na dnevnem redu sodi5Ce pretekli teden ni imelo sicer nobenih bolj zanimivih razprav, ki bi imela kaj večji por en. Zvečine gre pri obtožencih za celikte. l;i so jih zagrešili še pred prevratnimi dnevi in .so zaradi tega ti delikti dokaj utrpeli na pomenu. fj.- 0* * f, " .VO Berlin 26. apr. (Štefani). Nekaj angleških letal je priletelo v pretek'! r^či pr ko severne nemške obale. Letaka so vrgla b- rabe, ki pa so po večini p morje Vendar jc bilo ne holnica zadetih, mna-ra Vojaški objekti ni o čna nemška p oti: t viažnika hitro zavinlia. Berlin 26. apaila. (DNB) pine angleakih letal so se pojavile nad N. nč: ' j. V oz-" rozapadni obai je p:ot kia razpršilo mar.ro s aipino r: nakar ljud *">OŠ i a oi na po:je a_i v io hiš in neka i pa ranjenih, kbaovani. Mo-ramba je so- angloški svoie bombe n.?. v Man "e cku-preteklo noč • •"ju ob seve-ko topn:š'.vo Reških letal, ti brez c lja odvrgli judeno ozemlie, pal čemer ie bila povzročena lo ma hna škoda. D; ura letala ,--o v S« h - loil-teinu na velik kraj vrgla več eksplozivnih in zažigalnih bomb. pri čemer je bilo z ••'etih več stanovanjskih hiš te;- ja na aalo tu 'i ir-kaj požarov v •pod-trrrkh. ki pa so b li vsi hitro pegašeni. Med ciVlnim prebivalstvom je bilo nekai ljudi ubitih <•. iioma ranjenih. Na Berlin po vrgla angleška letala manjše število eksplazivn h bomb na stanovanjske okraje. Tri stanovanjake hiše so bile poškodovane. Nihče ni b:l ubit. Na merodainih mestih pripominjajo, da bo tudi ta novi napad, k*k v vsi prejšnji, Angležem 1000 krat povrnjen. Berl!n, 26. aprila. (DNB). Svetovnozna-ni letalec genoral-poP co vn i k Udet pramu-e danes svoj -15. rojstni dan. V priznanje njegovih zaslug mu je pobeli-a tehnična visoka šola v Monakovem častni doktorat. r ; .1 sca art^-enke Ivhe Berlin, 23. "apr. (Štefani). Iz poobl šče-nih virov se .ie zvedelo, da so nemške letalske formacije v teku včeraj "nje noči napadle n 'katera priatani ka raes a ob v hodni obali Britanije. Napadi s;.- b'!i zlasti siloviti proti pr istan: -kim napravam in la-djedelnicam v Ne-v-Cast!eu, kjer so bembe povzročile zelo huda razdejanja. Uspešen. letalfH iia lisko v Tabtiilzu Berlin, 26. apr. (Štefani). O včer. jšniem napadu skupin italijanskih in remških bombnikov na vojaške okjekte v tobru-škem pristanišču se je izvedelo nek j novih podrobnosti. Sovražno protiletalsko topništvo je bilo presenečeno spričo brzine, s katero se je pričel napad na ladja. It' so bile zasidrane v luki. Zato je bilo m goae doseči prav pomembne usiaehe. Sk pno ie bilo potopljenih pet parnikov, v:č nad "j-njih pa tako hudo poškodovanih, da fca poteklo mnogo časa, preden bodo popravljeni. Spremeni ratsti v!a£i Berlin, 26. aprila. (Štefani). Predsednik Protekorata Češke in Moravske dr. Hacba je razrešil dosedanjega prometnega ministra dr. Havelko. ki je obenem zapustil mesto nače?n:ka prez;dentove pisarne Sporazumno s protek^nrjem von Neura-thom .ie prežident HacKn imenoval za prometnega m:rvV:-ra drek- tor j a protekt'rr "h ?c>.~nic d rja Kame-lickeea. II bando del Duce I camfci e le valute nei temtori deli1 ex Regno jugoslavo occupati dalle truppe itaKane Roma, 25 aprile La Gazzetta Ufficiale pubblica il bando del Duce, Prtmo Mareseiallo dell lmpero, Comandante delle Truppe operanti su tutte le fronti, contenemte disposizioni in materia di cambi e di valute nei territori dell'ex Regno di Jugoslavia occupati dalle Forze Armate italiane. II bando stabilisce che nei territori del-l'ex Regno di Jugoslavia occupati dalle Forze Armate italiane k fatto obbligo di ricevere in pagamento oltre la valuta locale, !a valuta itaiiana e quella albanese. I ragguagiio 6 stabilito come segue: lire 30 = 100 dinari (dinari 333.33 = 100 lire); franchi albanesi 4.30 = 100 dinari (dinari 2083.33 == 100 franohi albanesi). E' vietata qualMo dello Stato italiano o dal Regno d' Mbn;iia. hanno afcolta di portare con se valuta it-liana fino aH'ammontare di lire itoHane 250 ovvcro valuta albanese sino al-1'pmontare di franchi albanesi 60. Gli a.hitanti dei territori dell'ex Regno (P Jn^oslavia occupati dalle Forze Armate 1 -Mane, che, avenrto abbamlonato tali territori vi facclano (lefijiitivo ritorno, hanno f colta di portare con se valuta jugoslava fino alI'amontare di 200 dinari. Sono v;-tate, senza preventiva autorizza-7; :-c del competente Commissario Civile, Jintroduzione r l'csportazione da o verso i i rritori che non siano quelli dello Stato it.vkino o ciel Regno d*Albania di assegni, (i. vaglia cambiari e (11 ogni sorta di titoli (i crrrlito diversi da quelli appresso indi-o. ti, stilati in valuta itaiiana, albanese o j. joslava. I', divieto non si applica a co'.oro che sia-ri."' in possfso ('i un doeuanento rilasciato (! H;i conipetonte autorita doganale itaiiana o aibanj se, attestante la precedente intro-d:. ione nei territori dello Stato italiano o d ! Regno d'Albania o nei territori dell'ex R"gno di Jugoslavia occupati dalle Forze Armate italiane degli accennati bigMetti e Vifleri. I/in? rodu/Jone da qnalsiasi territorio di-verso da que!'o dello Stato italiano o del R;-£;no (VAlbania di titoli (li Stato o valori, obnligazioni ed azionari di ogni specie, stilati in oualsiasi valuta e delle relative ce-dolp. & consentita soltanto mediante ri-111 r sa ]>f r posta ad una del!e Banche o delle Azienclc di credito sopra indicate. Le Banche c le Aziende suddette che ricevono per pos+a da territori diversi da quelli dello Stato itrliano o del Regno d'Albania i pre-d-tti titoli o valori, possono costituirli in deposito presso di esso, previa autorizza-zicne de! comi>etente Commissario Civile se il deposito de ve essere costituito a favore d= rersene rcsulenti nei territori dello Stato italiano, del Regno d'A!bania o nei territori d«i!'ex Regno di Jugoslavia occupati dalle FerTe Armate italiane, ovvero senza biserno di alcuna autorizzazione se e da costituirsi a favore di persone residerti in territori diversi da quelli dollo Stato italiano, do! Regno d'A!bania o dei territori d-lerabe, ohrovta, ranega zelja itd). V začetku maja pa lahko še posejemo koruzo za zeleno krmo. travne me^anicc in lucemo, ter pos;adinio fižol, kumarice, buče in drugo zelenjad. Potrebe naše prehrane stavi ja jo vsem v dolžn; upokojenci so ostali na svojih mestih in menda so le redki, ki so izpre-menili s\oje bivališče, tako da v tem ozi-ru ne bi bilo težav. Društvo državnih in samoupravnih upokojencev bo naprosilo Kr. Civilnega Komisarja. da upošteva njihove želje ter ukrene. da lastniki hiš, v katerih stanujejo upokojenci, počakajo na najemnino tlotiej, tla prejme upokojenec svojo pokoj- I nino. Ker je ogromna večina upokojencev brez premoženja in brez vsakih sredstev ter navezana edinole na pokojnine, ki kakor znano dalcko n c zadoščajo niti za skromno življenje, bi bilo tudi potrebno, tla zadruge in trgovci kreditirajo življenjske potrebščine vsakemu upokojencu, ki sc izkaže z legitimacijo in potrdilom, da zaradi izrednih razmer, ki so nastale, še ni prejel pokojnine. Naše društvo- čaka torej obilo dela. ki ga otežujejo posebno še nejasnosti novega položaja, ker ie del Slovenije zaseden po italijanski vojski, drugi del pa po nemški vojski. Težavna bo tudi rešitev glede rodbinskih pokojnin onih, ki so že zaprosili za nakazilo pokojnine prošnje pa še niso rešene in leže pri centralnih uradih v Beogradu, odkoder ni pričakovati rešitve. Veliko vprašanje bo1 tudi glede tistih, ki prosijo za pokojnino zaradi sedaj ali v zadnjih dneh nastale smrti, ker ne bodo vedeli, kam naj se predložijo prošnje in kdo naj jih reši. Vse to še čaka razjasnitve in rešitve, za katere se bo naše društvo potrudilo da izpolni svojo dolžnost nasproti svojim članom. Naši člani pa naj se ne vznemirjajo preveč n naj mirno čakajo rešitve in ureditve novih razmer.« tržni dovoz Ljubljana, 26. aprila Dež, ki zadnja dva dneva neumorno pada, je slabtv vplival na tržni dovoz. Gospodinje. k; so sc zanašale na sobotni tržni tlan. so bile več ali manj razočarane. Ze-knjave in drugega je bilo bolj malo na razpo'iig<\ Zelenjadaricc se ob takšnih dneh k težko odločijo, tla bi se malo bolj potrudile. Opaziti pa je bilo. tla so t,i--tc, ki .<■.,'> sc pa C nekoliko bolj potrudile, ho-tcic svoj trud izkoristiti s povišanjem cen. P< rt-čil o se jim ni kaj prida. Po vsem trgu zdaj že merijo na uteži. ne več na merice. Gospodinje so s takšno rešitvijo zelo zadovoljne. Največje povpraševanje jc še vedno po mesu. Prav takšno je bilo zanimanje za mlekarske izdelke. zlasti za surovo maslo. Pri stojnicah, kjer je bilo ma>lo na razpolago, so gospodinje potrpežljivo vztrajale, da pridejo na vrsto. I r.li v novih tržnicah, kjer mestna občina s pridom pobija marsikatero skrito težni. 8236 5 - "i 18-|X 19.^0.t ^-V Sredi marca so bile cene živilom ponovno maksimirane, toda ccne, določene po tržnem uradu, se redkokdaj stvarno ujemajo s cenami, po katerih morajo ljubljanske gospodinje kupovati živila in druge gospodinjske potrebščine. Dva tržna organa, ki imata dolžnost nadzorovati ccne na trgu in v mestu, sta premajhno jamstvo, da se bodo prodajalci držali cen, določenih po tržnem uradu. Zlasti na živilskem trgu bo moralo biti nadzorovanje cen sikrbnejše. Tržno nadzorstvo pa naj bi se poverilo c .-se b a m, ki se za to delo v prvi vrsti poklicane, to jc: gospodinjam! Cene zadnjih dni so naslednje: mast 34 din, gnjat 40 din. piščanec 30 do 50 din, kokoš 40 do 60 din, mleko 3.50 din, surovo maslo 56 din, riž 16 din. jedilno o! j c 25 din, olivno 35 din, navadne tcstcnvtc 14 din, jajčn^ testenine 20 din, rozine 32 do 40 din, ješprenjček 7 do 14 din, koruzna moka 5.75 din, domači radič 10 do 16 din, motovileč po 16 do 18 din, berivka in špi-nača po 12 dc 16 din. cvetača 12 din, lušče-ni fižol 6 do 10 din. krompir 2.75 din, glav-nata solata 18 do 20 din, nov krompir je po 12, novi grah pa po 20 din kg. ZOBOZDRAVNIK dr. Jože Musfer tel. 29-92 — ordinira 8. —12 in 4. šubičeva ulica 3 aoannooDDnnnnDnnnnDODDanonoc Dr. Voiovšek V ad mir zobozdravnik zopet redno ordinira. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnupnrr-ii KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes premiera! SINOVI NOČI Estreiua C astro, Minuti iagei o Zabavna španska glasbena romanca Prdestave ob: 10.30, 14.30, 16 30 iu 18.30 Iz Italije Delo v industrijskih obratih. Da bi se povečala proizvodnja m tako knie potrebe. je buo z vladnim ukazom določeno, da se za časa vojne delavni ča0 v industrijskih in kovinarskih podjetjih podaljša na 12 ur dnevno. V izrcdn.h pr.mc.iu jo dovoljeno delavni čas podaljšali še za 2 ia-daljni uri. Delavci b9do na ta način mnogo več zaslužili. Italijanska radijska oddajna postaJa v ŠanghaJu. Te d.u je začela delovati prva italijanska radijska oddajna ostaja na Daljnem vzhodu. Ob tej priliki je imel italijanski poslanik grof Taliani slavnosten govor, v katerem je poudarii zgodovinski pomen in važnost te postaje v sedanj.h razgibanih časih, ko so italijanski vojaki s svojimi uspehi na b. jiščih v Evropi in Afriki ponesli svoj glas po vsem svitu. Počastitev spomina izumitelja MareoniJa. V petek, na obletnico rojstva slavnega italijanskega znanstvenika Marconija je bila na izumiteljevem grobu služba b"ž;a, ki so se je udeležili mnogi odličnki in predstavniki oblasti, zastopniki italijanske Akademije in velika množica občinstva. Darovi za italijanske vojake. V zasedenih kraiih Slovenije se naglo obnavMa red. Med prebivalstvom in italijanskimi okupacijskimi četami '-Hida neorMM no prosrSno razmerje. Pokrajinska Fašistična Zveza v Gorici, je po odredbi Tajnika Fašistične stranke poslala v zasedeno ozemlje posebno odposlanstvo, ki je razdelilo med vojaštvo 15.000 volnenih oblek in številne d. v-ge potrebščine. Umetniška razstava v Milanu. V rjaleriii Barbarou je že nekaj dni odprta umetniška razrtava 12 tržaških umetnikov. Med razstavljale! sta tudi kipar Ugo Kara in slikar Avgust Cemigoj. bi sta se lani s svojimi deli predstavila tudi ljubljanskemu občinstvu. Zanimanje za razstavo je veliko, ker so razstavljena res prvovrstna umetniška dela. Iz Trsta Nagrada za dvojčke. Tržaški prefekt je iz posebnega fonda, ki ga je ustanovil Du-ce, dodelil Avgustu Mosettiju 700 lir kot nagrado za dvojčka, ki ju je rodila njegova žena. Glede na železniške olajšave, ki so bile priznane evakuirančem iz reške in tržaške pokrajine, se bodo morali vsi vrniti še ta mesec nazaj na svoje domove, če se bodo hoteli še poslužiti biezplačne povratne vožnje. Iz Lftiblfane Zastopniki tržaškega Avtomobilskega kluba v Ljubljani V četrtek popoldne so prispeli člani upravnega odbora tržaškega Avtomobilskega kluba s predsednikom Cosulichem na čelu. Sestali so se k informativnim razgovorom s člani ljubljanskega Avtomobilskega kluba v zasebnih prostorih predsednika Avgusta Praprotnika. V razgovoru, ki se aa ie udeležilo več domačih izvedencev, ie bilo predvsem vprašanje avtomobilskega turizma v biižnii bodoH-ncsti. vprašanje bencina, potnih izkazn'c. carinskih olajšav itd. Ker je g. Civilni Komisar že napovedal izboljšanje cestnih zvez. smemo Pričakovati. da se bo motorni promet v tržaški smeri močno razvil in skoro dosegel večio kapaciteto, kakor io ie kdajkoli imel u— Radijski tečaj italijanskega jezika. Prihodnji teden se prične radijski tečaj italijanskega jezika. Ta pouk. ki se bo vršil ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer, bo poverjen strokovnjaku prof. S anku Lebnu. docentu italijanskega jezika in italijanske književnosti. Vršil se bo ra praktični osnovi, tako da se bodo mogli z njim okoristiti vsi sloji prebivalstva. Danes ;e obiskal radijsko postajo inž. nar. svetnik Chiodelli. ki upravlja veliko organizae jo »Eiarja«v„da ss seznani z vsemi vprašanji, ki so v zvezi s obnovitvijo ljubljanske postaje. ter dal navodila za zboljšanje *n obogatitev sporedov. Nar. svetivk Chiod T i potuje odtod v Split, kjer bo pcsl rb?! za obnovitev tamkajšnje radijske postaje. u— Za boljše zdravje šclske m'ad»r.r. Zdravstveno stanje naše šoUke m'3d:.n \ zlasti kar je ie iz sirnmašn?jši"n prcdoes' j doma, na'a^a domačim obla.-tc:n mnogo skrbi in do!žro~ti. Pod nadzorstvom mestne šolske pol:k-in:ke„ k: n slu je v okviru mestnega fizikata v prvem nadstropju Mestnega doma ie IS št! s 5 574 oi^cki. Leni ie bilo sistema*:čno pregledanih 1 7i7 otrok 004 dečki in 743 dc-'.:Tir> ko -troln h pregledov pa ie bilo 3.180 (1.307 dečkov in I.870 deklic). O priliki zdravniških pregledov — vseh je bilo 4.827 — je bilo ugotovljeno preccj žalostno zdravstveno s.anje osnovnošolske mladine. Naj pogoste še obolenje med šolarji je zobna gniloba, ki je ugotovljena Dri 41.26 odstotk i pregledanih otrok. Potem pa slede do vrsti: kožne bolezni (27.77° o) pa pomanjkljivost telesne čistoče, s katero so kožne bolezni pogos o v zvezi (20.83). napake drže 'n okostja (23.05), povečanje ščitne žleze (19.76). povečanje drugih žlez (13.22). napake hrbtenice (12.05). povečanje žrelnice in nebnic (1154), tuberkulcza (11.8). druge bole-.ni pljuč (10.81). napake vida (10.16). motnja ^rca (4.71). nosne in ustne bolszni (3.17). njim Pii slede še živčne bolezni: očesne in ušesne bolezni, motnje pubariets, napake govora in drusa obolenja Posebno žalostno je. da ie odstotek pomanjkljive telesno čistoče in kožnih bolezni, zla.cti v šoah na periferiji, tako visok. Gotovo ie s tem v zvezi pogosto nastopanje garij v preteklem letu. Pri šolskih zdravniškh oresledh je bil ugotovljen tudi velik odstotek s'avo prehranjene dere.. Organizacija ded >tne prehrane siromašnih šolskih otrok do v teh vojnih ča-:ih še važnejša ko doslej. u— Intimni koncert Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v ponedeljek 28. t. m., bo imel naslednji spored: Corelli: Sonata da eamera, Beethoven: Trio v b-duru op. II. Suk: Trio v c-molu op. 2 in Arnič: Klavirski trio op. 6. Spored bodo izvajali trije domači umetniki, in sicer violinistka Francka Ornikova. čelist Cenek šedlbauer in pianist Marjan Lipovšek. Corellijeva Sonata da eamera je delo staroklasične italijanske literature, ki je zadnja leta na novo oživela in dela starih mojstrov izvajajo največji umetniki na svojih koncertih. Sonata da eamera je v nasprotju s Sonato da chiesa in ima posvetni značaj. Pisana je prav za prav v obliki razširjene suite za dva godalna inštrumenta s klavičembalom. Beethovnov Trio op. 11 ima vse odlike prve dobe velikega mojstra. V Allegro-stavku so zelo živahni domislekl, ki se z naglimi in drznimi modulacijami izmenjavajo. Zelo značilna je uporaba nizkih leg klavirja. Adagio je širok kakor vsi podobni odstavki Beethovenovih prvih del. Na italijanski tema Pria ch io 1'impegno so zložene duhovite variacije, kjer se izmenjava solo klavir z ostalima solističnema inštrumentoma. V stavku Minore poseže skladatelj po temnejših barvah b-mola. ki mu postavi v opre-ko dve živahni zaključni variaciji. Koncert bo v mali filharmonični dvorani, začetek ob 18. uri. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Zadeva gdč. Marije Sarčeve »vride ponovno pred sodišče. Pred okrožrrrr. sodiščem je bila lani 24. ckt >bra razprava na tožbo dveh zasebnic. ki sta vložili denar v podjetje gdč. Marije Sarčeve. bivše lastnice modnega ateljeja in propar!atorice društva »Naša skrinja«. Obe zasebni udeleženki sta v podjetje vložili denar in pred sodiščem sta navajali, da jima ie bil dai^r izvabljen z lažnjim zatrjevanjem, da bo podjetje dobro uspevalo. Zcper obsodbo ie gdč. Marija Sarčeva vložila priziv in nedavno ie apelacijsko sodišče v LiuVjani kot prizivno sodišče razsodilo, da so prizt-vu ugodi, prvost-pna razsodba re razveljavi in se stvar pošlie prvemu sod šču na novo razprava Prizivno sodičče niva-a med razlogi svoie sodbe, da je treba ugotoviti razne okclnosti. po katerih je b -a gdč. Marita Sarčeva prepričana, da ji bodo njeni načrti nri vztrajnem delu usosli in da se bo podjetje lepo razvilo. Dokler v e to ni ugotovljeno, ni mogoče odloč ti. a'i je sklenila obtoženka pogodbe v prevar-nem namneu ali ne. Zaradi pomanjklj:v:h ugotovitev odločilnih činienic ie t r^i nri-zivno sodišče prizivu gdč. Marije Sarčrve ugodilo, prvostopno sodbo v smislu § 406 k. p. razveljavilo in poslalo stvar prvemu sodišču na novo razpravo. u— Knjlgnvodstvene, pisalne, računske stroje in registrirne blagajne vam strokovno pooravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Dvofakova ulica 3, tel. 24-07. (—) u— Mestno zdravniško dežurno službo ho opravljal od .sobote 26. t. m. od 20. ure do ponedeljka 2S. t. m. do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Franc C i b e r, Srbska ulica 7, telefon 36-41. u— Vitalium labor — zobotohnična delavnica, Ilirska ulica 18 a, zopet redno posluje. (—) u— Ribarsko društvo sporoča, da so rradne ure v društvenem lokalu začasno vsak petek od 18.30 do 19.30. DNEVNE VESTI * Dva zasilna mostova v Kranju. Poročajo nam iz Kranja: S porušenjern velikega savskega mostu je bila pretrgana prometna vez Kranja s kraji onkraj Save. Da se vzpostavi zveza s kolodvorom in tovarnami onkraj Save, je elektrarna Vinka Majdiča že na Veliki petek zgradila zasile.i brod s katerim so nato prevažali delavstvo in ostalo občinstvo čez Savo. Seveda je bilo to prevažanje zamudno, ker je brod sprejel komaj po 20 oseb in je vsak prevoz tja in nazaj trajal skoraj 15 minut. Toda vsakdo je rad potrpel, samo da je prišel čez reko. Na Veliki ponedeljek so Majdičcvi delavci postavili preko Save brv za pešce in tako Pri preobilni želodčni kislini Italijanska kultura in Slovenci Vplivi italijanske kulture na slovensko segajo skoraj tako daleč, kakor, sega bivanje slovenskega življa na tleh, ki so mu dala po naselitvi domovino. Zapadna veja našega naroda je zaradi svoje zemljepisne lege prihajala že v zgodnjem srednjem veku v neposreden stik z latinsko kulturo. Oglej in Solnograd sta predstavljala za naše kraje izhodišči dveh močnih kulturnih struj, ki sta se srečavali prav na tem prostoru. Novejši zgodovinski dogodki kažejo, da je moč prostora ostala in da se naša usoda še vedno odloča v zvezi s silami, ki sta jih nekoč predstavljala Oglej in Solnograd. Sledovi teh dveh struj so posebno očitni v umetnosti. Umetnostni zgodovinar S t e -1 e navaja Italijana A. Morossija, ki pravi, da se nekako pri Gorici srečujejo zadnje priče dveh velikih umetnostnih tokov: enega, ki prihaja čez Furlamjo iz Benetk in predstavlja nekak zadnji val italijanske umetnosti, ter drugega, ki prihaja preko slovenskega ozemlja s severa in prinaša izraz gotike. Sever in jug, Alpe in Sredo-zemje — to so geografski činitelji naše narodne usode in v njih so tudi osnovni pogoji kulturnega prelivanja, križanja in prehajanja. Velik del slovenske zemlje je obrnjen proti jugu, nagnjen k morju, podvržen po zakonu "kulturne gravitacije vplivom iz Italije. Če imamo za severni del prvi pis- meni spomenik slovenske besede v Brižin-skih rokopisih, ga imamo za južni del v čedadskem evangeliju, kjer so se na rob knjige zapisovala imena slovenskih romarjev. Pismenih spomenikov, ki bi izpričevali verske, ali kar je za srednji vek pomenilo: kulturne stike slovenskega ljudstva z latinskim svetom, z Italijo, z njenim sredozemskim življenjskim stilom, je bilo nedvomno več, a se niso ohranili. Več zgodovine, pričujoče o prelivanju italijanske kulturne sile, ki je črpala iz bogatih duhovnih tal rimske tradicije, je ohranjene v cerkveni arhitekturi, v spomenikih upodabljajoče umetnosti. Mnogi ljudje naSe krvi so se v Italiji navzeli kulture, ki so jo nudili njeni samostani in njene šole. V stoletju pred reformacijo je »Cedadski rokopis« eden redkih pismenih dokumentov. Spisan je v italijansko-furlanskem pravopisu in v be-neško-slovenski besedi; leta 1497 nastal.i akt je najstarejši datirani spomenik slovenskega jezika. In če je Italijan fra Gre-gorio Alasia da Sommaripa občutil potrebo, da sestavi in leta 1607 izda v italijanskem Vidmu prvi italijansko-slovenski slovarček (ako izvzamemo Megiserjev štiri-jezični slovar iz leta 1592), tedaj to samo pričuje o razširjenosti italijansko-sloveu-skih stikov. Tudi v baročni dobi "se je vpliv Italijanom na kulturo Slovenije najbolj občutil v območju arhitekture, slikarstva in plastike. Ta močni in neizbrisni vpliv ne ustreza samo geografski bližini in stari kulturni tradiciji, marveč je tudi v zvezi s silfo prodornostjo italijanske estetske kulture po vsej tedanji Evropi. Dunaj in zlasti oe Praga sta prav tako obsinjena z umetnostnim soncem Italije, kakor bližnja Ljubljana, ki seveda ni imela zadostnih sredstev, da bi še obilneje izkoristila bližino tega žarišča nove umrtnostne- kulture. Ne bomo navajali imen. ki so v zvezi s tem razdoo-jem slovenske umetnosti; nekateri spomeniki, zlasti ljubljanske ln druge cerkve, slike in skulpture iz tega časa. so zgovorna sied italijanske duhovne prodornosti. V tem in poznejšem času se čuti italijanski vpliv tudi v gledališkem življenju Ljubljane, snov. ki jo je obšivno obdelal profesor St. škerlj, in pa v nnši cerkveni glasbi. Iz literature, ki je nastajala na naši'i tleh. naj omenimo Janeza Vajkarda Valvasorja. zgodovinarja italijanskega rodu in nemškega peresa, dalje našega največjega baročnega cerkvenega pridigarja in pisatelja Janeza Svetokriškega. ki mu je bil oče iz beneške rodbine pl. Leonellijev, mati pa vipavska Slovenka. V njem se ie združevala slovenska šegavost z italijansko duhovitostjo. Tudi v ljubljanski Aca>lemiji operosorum so častili italijanske vzore. Slovenski preporoditelj baron žiga Zois. ki je Imel velik vpliv na nadaljnji razvoj slovenske narodne kulture, je bil Italijanskega rodu. Bili so časi. ko se je Slovenija na široko odpirala italijanskemu vplivu. Umberto Urbani piše v svoji študiji o Prešernu (i-Sorittori jugoslavi«, II, «tr. 45): • Slovenci so takrat v velikem številu študirali v Italiji: v Padovi, v Pavi ji, v Milanu. Lfhko rečemo, da ga ni bilo izobraženca, ki bi ne poznal italijanskega jezika in slovstva. Filozofov brat Janez <5op je študiral v Milanu filozofijo in je leta 1835 prevedel v slovenščino pesem Conta Ugclina. Tudi slovenski slikarji in glasbeniki so prihajali izpopolnjevat svojo umetnost v Italijo. potem ko so študirali na Dunaju ln drugod. Kavčič, da imenujem slikarja in profesorja dunajske Umetnostne akademije. je proučeval 14 let v Italiji velike mojstre in se je vrnil v avstrijsko prestolnico 7. več ko 2000 risbami in kopijami, sadom svojih proučevanj Raffaella, Tiziana ter rimske mitologije in zgodovine. V Italiji je tudi študiral L. Dobravec, ki je postal pozneje odličen francoski žurnalist, ter je pomagal Girardinu in Lamartinu strmoglaviti ministra Thiersa in pripraviti pot Guizotu. Skratka, stiki med Italijani in Slovenci so bili takrat zelo pogosti in prijateljski.« V. Vodnik je pridno prebiral italijanske knjige. Jezik Danteja in Petrarce je izbor-no poznal Prešernov mentor Matija čop. Prešeren se je že v gimnaziji bavil z italijanščino in na skrivaj v šoli prebiral Boe-caccia. V njegovi poeziji so ohranjeni daljni odsevi italijanskih vzorov, najsi je sicer Prešernova pesem samosvoja in osebno Izvirna. Največji slovenski pesnik je nam to. kar Italijanom Dante ali Petrarca — dve nenadkriljivi zvezdi italijanskega Parnasa zelo dobro 'Jiorteti vrelec Tempel sli Stjria. je bil za prvo silo vzpostavljen tudi promet z ročnimi vozili. Brv za pešce je speljana preko Majdičevega loga na kolodvorsko barako. Na brvi pobirajo brvnino po 50 par od osebe in bo ta denar, po odbitku stroškov, elektrarna prepustila za novi most čez Savo. Za to njeno zgledno uvidevnost zasluži vso pohvalo vsega meščanstva. Drugi prehod pa gradi zdaj občina, in sicer pod mostom pri klavnici. Na velikih hrastovih pilotih bodo zgradili močan lesen most, ki bo vzdržal vojni promet do 8 ton Novi most vodi od klavnice na ozemlje tovarne Jugočeške. od koder bodo vozila prišla na glavno betonsko cesto pri stari vratarski hišici. Dela na mostu hitro napredujejo in bo most do 1. maja že sposoben za promet. * Huda avtomobilska nesreča. Pretekla nedelja je bila lep sončen dan. Vse je hitelo v prosto naravo, da se navžije svežega zraka in lepega pomladnega diha. Tudi naši rojaki nemške narodnosti so bili veseli lepega dne ter so se vozili z avtomobili na vse strani. V veselem razpoloženju so prepevali razne popevke in koračnice. Proti večeru pa se je vračal velik težki tovorni avtomobil, ko je že. odložil razpoloženo družbo, nazaj proti Kočevju. V avtu so sedeli le še trije potniki s šoferjem vred. Biit so prav židanc volje ter naglo vozili. Pri Starih žagah pa je avto v nagli vožnji za-vozil v obcestno drevo. Vsi trije potniki so bili hudo poškodovani ter so jih le s težavo izvlekli iz močno razbitega avtomobila in nato odpeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. ITALIJANŠČINE se lahko naučite doma DOPISNA TRGOVSKA ŠOL* V LJUBLJANI, Kongresni trg št. 1611 otvori v začetku maja posebni trimesečni dopisni tečaj iz italijanščine. V tem tečaju si pridobite lahko s študijem doma. tekom krakih treh mesecev solidno osnovno znanje italijanščine in zadostni besedni zaklad za vsakdanjo potrebo. — Pišite ali pridite takoj po podrobna pojasnila. * Nov grob. V 76. letu starosti je preminil posestnik, trgovec in gostilničar' g. Jože Gor&ek. Pogreb rajnkega je bil v petek iz hiše žalosti na pokopališče v Stični. Pokojnemu blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! * Namesto venca na grob blagopokojne-ga Antona Galleta, javnega notarja v Ljubljani, je daroval g. Bruno Galle, graščak v Bistri, 500 din za občinske reveže v Borovnici. Za velikodušno darilo iskrena zahvala! — Občina Borovnica. * Pogrešamo zdravnika dr. Borštnarja Marjana. Odšel je 31. marca v Glavno vojno bolnico v Beograd, 10. t. m. pa baje v Valjevo. Vljudno prosimo poročila o njem. Stroške povrnem. Borštnar Franc, Ljubljana. Medvedova cesta 27. (—) * Tečaji italijanščine. Na mnoga vprašanja objavljamo, da prične nov tečaj italijanskega jezika (dnevni in večerni) v četrtek 1. maja. Pojasnila daje in sprejema prijave: Trgovsko učilišče «Christofov učni zavod«, Ljubljani. Domobranska cesta 15. Telefon 43-82. ( —) c Strojepisni tečaji — novi (dnevni in večerni) se prično v četrtek 1. maja. Prospekti na razpolago. Prijave sprejema: Trgovsko učilišče ;Christofov učni zavod*. Ljubljana, Domobranska cesta 15. (—) * Lepo prosim vsakogar, ki ve kaj o generalštabnem polkovniku Juriju Mušiču, nazadnje načelniku divizijskega štaba v Jagodini, da sporoči na naslov: M. Mušič, Ljubljana, Knafljeva ulica 10,III. (—) * Vrsta ne«reč, z lestve je padel posestnik Ivan Podboj na svoji domač ji v Borovnici in si zlomil desno nogo. Na Dobrovi je posestnikovo ženo Marijo R^h-rjevo v hlevu pohodila krava in jo močno poškodovala po trebuhu. 501etni delavec Ivan Travnik iz Slivnice je padel s kolesa in si zlomil desno nogo pod kolenom. Vojaške patrone in eksplozivi so bili vziok že mnogih nesreč. Posebno mladina je v svoji nepremišljeni radovednosti pogosto njihova žrtev. V bolnico so te dni pripeljali kletnega mesarskega vajenca Mirka Jamska iz Dolenjega Logatca, kj je s kamnom tolkal po patroni. Ob eksploziji mu je razmesnrilo dlan desnice. Tudi 121etni d jak Julijan Lužar iz Idrijske ulice se je igral s patro-no. ki mu je v roki eksplodirala in mu ranila stegno desne noge. Nase **!ed*l!šče Drama Začetek ob 17. uri Nedelja, 27. aprila: Ob 15. uri Šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 28. aprila: Zaprto. + Opera Začetek ob 1". uri Nedelja, 27. aprila: Ob pol 11. uri d op. Princeska in zmaj. Mladinska predstava. Izven. Ob 17. ur: Rusalka. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek. 28. aprila. Zaprto. »Princeska in zmaj« je naslov bajke, ki jo bo v nedeljo ob pol 11. uri uprizorila Opera za mladino. Avtor je Peter Golovin, skladatelj Janko Gregorc. Bajno in zelo pisano dejanje, ki vsebuje zgodbo, kako je pogumni deček Joško (Barbičeva) premagal troglavega zmaja, bo nudilo mladini veliko užitka. Petje, ples. živali, kraljevi dvor. dvorni norček (Modest Sancin), kralj 'Belizar Sancin). cigan (Pianecki) sojeni-oe, sedem palčkov in drugi, bodo dali oredstavi mnogo veselih in resnih prtea-rov. Igro je zrež:ra'a Maša Slavčeva. Dirigent: D. 2ebre. Koreogaaf: inž. Golovin. Samo preprost korak Živčni sistem v našem vsakdanje n življenju — Možgani in mišice Milijarde neznatnih slanic v človeškem telesu bo končalo, če mu mati pri tem ne pomaga« Otroku ie pri premikanju nog namreč skrajno težko obdržati ravnotežje, kajti polog dr^lej omenjenih možgansk h središč so potrebna še druga središča, da zagotovijo pravilno hojo. Pri prvih korakih pa vsa ta središča ne sodelujejo še, kakor ie potrebno, drugo z drugim. Kadar se otrok uči hoje. uporablja v ostalem za sporočanje svojih želi miš -cam že omenjeno piramidno progo. To je nekako tako. kakor če tipa človek ob ograji stopnic navzdol. Cim si koraki sledijo brez napora in dolgega pomisleka, »ograja stopnic« ni več potrebna. Veliki lapravljivci Vas peče koža po britju ? Kdor ima občutljivo kožo, pri tem pa še trdo brado, ta se boji neprijetnega in močnega pečenja kože po britju. Nekaj kapljic zadošča, da pekoči žar in napetost kože popustita ln neha skeleti. Koža naglo ozdravi ter postane gladka m mehka. 2e naslednji dan boste opazili, koliko lažje in kako brez bolečin se brijete. Blago Iz steklenih £ srh, Človek stoji pred nami. napravi korak in spet obstane. Vsak izmod nas napravi ta gib dan za dnevom neštetokrat in ga smaira že zavoljo tega za izredno preprostega. To ie zmota, kakor r.am d k-zujs že opazovanje pp'ošno znanega dogcdljaja. Če človeka namreč narkotiziramo, to se pravi, če omrtvičimo njegov živčni sistem, ne more več stoti. te',o mu potrebuje podpore cd vseh strani, treba ga je položiti vodoravno. 2e iz tega io razvidno, da ima živčni sistem za vsak gib neopazno, toda odločujočo ul:go. Ce hoče človek napraviti korak, se začenja že s tem hotenjem obrežno de'o njegovega živčevja. V nekih določenih predelih m:žgano-- se prične vneto delovanje. Tu se doleči namreč tako rekoč načrt 7a korak. To pa za srib sam re zadostuje, kajti če b' iz središča možganov prišlo le povelje »Korakaj!«, bi nastala v delovanju mišic .»pl «na zmešnjava. Nek >tere nvgice bi se hotele samovoljno krčiti, druge prav trke samovoljno stegniti, koraka bi iz tega ne bilo. Tako s: moramo predstavljati, da je neko mesto v možganih, kier 53 povelje za korak razčleni v poedi-r>a navodila raznim mišicam. Položaj tega r~esta v možganih so tudi t čno dol~č'li. Nahajamo ga v tako zvanem spr~dnjem središčnem ovoju velik-možgam-ke skorje. Če to mesto namreč električno razdražimo, sc r?7-i udje rričnejo gibati. dobivajo povelia za gibe preko m^eočnesa dovodnega sistema, tako :me-rovapega p!ramidnes?a tira T-> proga sestoji -z podaljškov plasti, posebno velikih živčnih s t a n i c . ki se konč.ijeio oo zapleteni poti v hrbteničnem mozgu. Tam prehajajo v druge sta-rice. ki jim sporočaj-- navodila sprednjega središčnega ovoja. Kako velik in pomemben je ta dovodni sistem, si moremo predstavni če primerjamo vel'kost s.aničnih nrvdali^^. in ie pretenkih nitk. ki sestav-liai> živčno štreno. 7. velikost jo st?n!c samih. To ie tako, kakor da bi imel člov k r-C't do d"s<-t kilometrov doVo roko Vsako teh nitk. ki opravljajo svojo nalogo tako skrivnorino da do danes še ni bilo mogoče ugotoviti kako, redi in upravlja ena izmed 14milijard neznatnih stanic, ki sestavljajo človeške velike možgane. Kadar p'ikuš$ mali zemljan svoje prve korake, ni spočetka nikoli siguren, kako se itd. — dobite še vedno pri tvrdki Brago §cfawab I j. . : JANA, ALEKSANDROV'A CESTA 7 Zaloga konfekcije za gospode in dečke. N°ki znan kulturni zgodovinar je .sestavil seznam največjih zapravljivcev svetovne zgodovine. Da ie na tem seznamu na odličnem mestu te vrste ljudi rimski cesar Neron. nas ne preseneča. Njegova največja zapravljivost pa je vsekako zanimiva: svojo mrtvo ženo Popejo je dal sežgati na grmadi iz cimetovega lesa. To je bil največji luksus. ki si ga je mogel v tistih časih kdo privoščiti. Cimetov les so dobivali namreč iz Indije, in arabski trgovci, ki so ga prinašali, so zahtevali zanj enako težo v zlatu. Rimljanka Antinoa je nosila na vsakem ušesu biserno verižico, ki ji je segala do bokov. O njej poročajo, da je pri gostijah, navzočim v zabavo, metala v kis bisere, da so se v njem raztapljali. Podobno poročajo tudi o egiptski kraljici Kleo-patri. Kališ Mamun je za svojo poroko priredil gostijo, ki je trajala mesec dni. Povabil je Danjo nad 2000 oseb. Pri gostiji so metali med g-oste listke, na katerih so bila imena posestev, plemenitih konj ali kakšne druge dragocenosti, ki je postala last dotič-nega. ki je listek uiel. Eden največjih zapravljivcev ie bil tudi vojvoda Karel Drzni iz Burgundije, kj si je dal za neko slavnost napraviti oblač;lo za okroglo 40 milijonov dinarjev. Fernando Cortez, osvojevalec Mehike, ie dal za svojo zaročenko napraviti pet okrasov iz orjaških smaragdov, izmed katerih je vsak ve]tal preko osem milijonov v današnji vrednosti. Zamorska perica H olleveva iz New Yorka, poročena žena in mati treh otrok, je vložila tožbo1 proti bogatemu finančniku Gorel en u Clcaverju. si katero zahteva od njega, naj ji vrne samovoljno izoperirani silepič ali pa naj ji plača 100,000 dolarje v, če bi to ne bilo mogoče. Zgodba tega nenavadnega primera je tale: Nekega dne so pozvali Clcaverjevega hišnega zdravnika k bolniški postelji finančnikove lSlctne hčerke Dollv. Zdravnik je ugotovil vnetje slepiča z nevarnostjo, da se •vname tudi trebušna mrena. Nasvetoval je takojšnjo operacijo Cleaver je pozval še nekega drugega zdravnika, veščaka svoje stroke, a tudi ta je dejal, da gre za vnetje slepiča in da je t*reba stvar rake j operirati. Cleaver se nikakor ni mogel odločiti, da bi Omeniti je treba tudi kneza Potemk:na. Sijaj njegovega dvora je presegal caričin dvor. Ko je vladarici nekoč priredil slav-nošt, je za razsvetljavo porabil 20.000 funtov voščenih sveč. štiri italijanske plesalke, ki so nastopile tisti večer, so preiele vsaka okrog 200.000 dmarjev. Carica Elizabeta, hči Petra Velikega, je zapustila nič manj ko 30.000 oblek. Vsako obleko je nosila običajno samo enkrat, dogajalo pa se je, da je na kakšnem plesu štirikrat do petkrat menjala obleke. Podobno poročajo o saškem ministru Briihlu. ki je njegova garderoba ob njegovi smrti polnila nič manj ko 17 sob. Tudi on je nosil vsako svojih dragocenih oblek kvečjemu dvakrat. Letno je izdal za svoje obleke baje tri milijone tolarjev. Avgust Močni je denar tudi razmetaval okrog sebe. Samo za svoj dvor pri Miihlbergu. v katerem so vojaki nosili zlate uniforme, je izdal pet milijonov tolarjev. Francoski maršal Bassompierre si je dal za vsak dan meseca izdelati trideset svečanih uniform, od katerih je veljala vsaka okrog 800.000 dinarjev. Za časa drugega cesarstva je v Franciji živel plemič z imenom Delatin. ki je bil lastnik sto dragocenih kašmirskih šalov — a ti šali so veljali skupaj več ko 12 milijonov dinarjev. Največji zapravi ji vec našega stoletja pa je bil doslej baie francoski grof Boniface de Castellane, ki se je poročil s hčerjo milijarderja Goulda in je v desetih letih zapravil vso doto svoje žene -— 15 milijonov dolarjev: to operacijc dovolil, strašno mu je bilo misliti, da bi zdravnik z nožem posegel njegovi hčeri v telo. »Da bi le mogel prej osebno prisostvovati takšni operaciji,« je dejal, »potem bi se morda laže odločil.« »Ta operacija res ni posebno nevarna,« je dejal znameniti kirurg, »pa če nimate drugih pomislekov, bomo žc poskrbeli, da si ogledate takšno operacijo.« Tn pozval je bolnišnioo. Toda tam slučajno niso meli pacienta, ki bi mu morali odrezati slepič, časa je brlo malo in v stiski sta zdravnika sklenila, da vzameta za operacijo »poskusnega kunca«. Ta naj bi bila omenjena Rolleyeva. Ležala je pravkar v zdravilišču, ki ga je vodil znameniti kirurg, pritoževala se je nad bolečinami v trebuhu, ki so izvirale bržkone od prebavnih motenj — toda zdravnika sta menila, da bi bila nad vse primerna za dogovorjeni poskus. Saj bi ji ne mogel škodovati. In tako sta Rollevcvi nemudoma, nc da bi bilo potrebne, odstranila slepič. Operiranka bi o tem bržkone nikoli ne zvedela ničesar, če bi ne bile strežnice, ki so prisostvovale operaciji, spregledale skrivnosti obeh zdravnikov in bi ne bile o tem govorile. Rollevcva, ki so jo smatrale za nezavestno, je cula njih pogovor rn se je z njim. ko so jo izpustili, takoj okoristila. Odvetnik, do katerega sc jc obrnila, je bolniške strežnice zasliša' in jim jc zapretil, da jih bo obtožil kot sokrivke. tako da so v svojem .strahu izpovedale vse. Zdravnika, ki sta sicer z uspehom izvršila operacijo na Cleaverjcvi hčerki, sicer zanikata, da bi bila Rolleyevo operirala brez potrebe, in trdita, da je imela v resnici vnetje slepiča. Javnost čaka z zanimanjem, kako se bo iztekla ta nenavadna afera. Močna umetna vlakna Prof. dr. Ri Šo-ki z vseučilišča v Kioto je po dolgih poskusih izdelal novo umetno vlakno, ki ie po naveJbah japonskega tiska štirikrat trdnejše od volnenega vlakna. ima boljše lastnosti nego ameriška umetna vlakna Ln je njegova izdelava tudi dosti cenejša. Japonska industrija umetnih vlaken si obeta od novega vlakna ve'ikih uspehov. ANEKDOTA Finančni minister Ludovika XVIII., baron Louis. je imel čudno navado, da ie med govorjenjem vt kal roke v žep in vlekel z živahnimi gestilafacijami iz nj^a vsakovrstne predmete. Nekoč ie govoril v ministrskefri svetu. Sedel je poleg kralia in ie v svoji nervoznesti izvlekel iz svojega žepa in postavil pred se na mizo zapored žepni robec, potem tobačnico. potem uro. Kralj ga je z nasmehom prekinil: »Dragi baron, ko bodo vaši žepi popolnoma prazni, vas bom gotovo še bolje razumel.« Minister ie obstal v zadregi, zbral se je pa hitro in dejal: »Prosim Vaše veličanstvo za oproščenje zavoljo te strašne navade, da med govorjenjem svoje žeoe praznim. Pomislite pa. koliko bolj ug~dno je za vas ta nego da bi v službi države svoje žepe polnil.« VSAK DAN ENA »Nš, vzemi vitamine, jaz obdržim lupino!« (»Tidens Tegn«) V zadnjih letih se razvija nova stroka tekstilne industrije, ki ne uporablja več volnenih, bombažnih ali drugih živa skih in rastlinskih vlaken, temveč steklo. Steklena vlakna imajo debelino 0.005 do 0 01 mm. Iz enega kilograma stekla ie mogoče izdelati kakšnih 40 štirijaških metrov no-vovrstnega blaga. To blago ima iste dobre lastnosti, kakor steklo samo: predvsem so nezgorljiva .so odporna proti plesni, ne pre.aiajo električnega teka. slabo prevajajo toploto in absorbira jo zvoke. Ker je uspelo pretisko-vati tkanine iz steklenih vlaken z razn'm; barvami, jih uporabljajo v čedalje večji mei-i za odre in zastore na pamik h. s če- mer se ie nevarnost ognja tu bistveno zmanjšala. Pojavile pa so se tudi že obleke iz steklenega tkiva. Kake eJifanfe« š:mnke žimnice trpijo najbolj tam, kjer telo počiva, torej v si edini. Prav dobro jih očuva-mo, če datno tu pod rjuho podlogo, na primer kakšno staro volneno odejo itd. Zarjavele žimnice odrgni s finim smirkovim papirjem. Tudi lakiranje je priporočijivo. Sicer pa naj žimnica nikoii ns leži neposredno na posteljni mreži, temveč daj vmes nekoliko pol papirja, vreče ali podobno. Zanaorkfn slepič Pet t pai dih aa.vKa ia vsa. K oglas ir> enkratno pri- stojbino Dm 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši /.nesek /.a enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitv«* se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ža vsak ogi&js in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje aaslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—<. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Dm 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. '■■i'' 1 -i--—- - ------ —..'r '•• J--- Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« \ , odgovor, priložite U1II 3* Le. če zahtevate od • v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vpcslati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska nristojbina Din 5.— Vsa naročila in vprašanja, tičoča se tnalih oglasov, je naslavljati : Oglasni oddelek Ljubliana« »Jutra14, Službo dobi Odvetniški koncipient Iti tlpkarica, z znanjem Italijanščine v kratkem dobita mesto v Ljubljani. Ponudbe z navedbo podatkov na ogl. oddel. Jutra pod »7777« 7993-1 Šivilje likanco, učenko za moško perilo sprejme Anton Mlakar. Tyrševa i3. 8007-1 Postrežnico za dvakrat v teduu iščem. Nastop takoj. Jadranska ul. 9. 3045-1 Mlajšo pflsfrežnicn pošteno in pridno, potre bujem od 7. do 15. Naslov v vseh posl. Jutra. 8074-1 Mlado natakarico najraje z dežele sprejme takoj gostilna Mrežar Št. Vid nad Ljubljano. 8226-1 Pridno nostrežnico mlado, za ves dan sprejmem Naslov v vseh posloval. Jutra. 8133-1 Frizerka dobra moč. išče službo i v Ljubljani. Staretova 25 i II. nad.. Trnovo. 8136-2 Prodajalec ; zmožen .-.avcije, vešč tudi italijanščine, išče za-j poihtve. Ponudbe na ogl j odd Jutra pod »Pošte-| njak«. 8230-2 Samski vrtnar prevzame vzdrževanje vrtov ali stalno mesto. Ponudbe na Poštni predal 213, Ljubljana 8'29-? Diplomirani tehnik i •»redben* stroke s sedem ' le*-no prakso na visokih j m nizkih zgradbah išče i kakršno koli zaposlitev. | Ponudbe na ogl oddel Jutra pod Sposobna moč 8183-2 Starejši moški sprejme damo za skupno gospodinjstvo zaradi draginje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Draginja«. S128-1 za enkrat tedensko. Na-v vseh posl. Ju- slo, tra. 8221-1 Krr-jaške«ra prmocnT a prvovstnega za moška ln damska dc'a išče Puc Ivan. Aleksandrova c. 9 Ljubljana. 8168-1 Fr^i^ški moisf^r dobi konfekcijsko delo na dom. Ponudbe na ogl id Jutra pod šifro »Konfekcija«. 8169-1 Zs^srja za vev.cijanko išče Jože še trna, Vikerče 8177-1 Gospodinjo iščem k staremu gospodu s 1. majem. Dobra kuharica, za na deželo Ponudbe na ogl od. Jutra pod »Dobra«. 8166-2 Damska krojačica Slomškova 4-!I izdeluie vso damsko garderobo po zmerr.i ceni in prvo vrstno. 8067-2 Brivski pomočnik išče siužbe Nastopi ;ah ko takoj. Grmovšek Ivan — Ribče, p. Kresnice 8150-2 Vajenci (ke) Vajenca za mizarsko obrt takoj sprejme Franc Kune. Sv Petra c. 85. 7995-44 Sprejmemo vajenca Oni ki so se že učili za mehanika ali ključavničarja imajo prednost. -Avtomehanična delavni-a, šuštaršič, Tvrševa 13 8114-44 Vaienca sprejme za sobo=!ikarstvo in pleskarstvo šebenik. šelen-burgova 4. 82S4-44 Italijanski jezik poučujem po nizki cen in dobri metoai. Grem tudi na dem. Naslov v vseh posl. Jutra. 8237-4 Profesorica poučuj«- italijanščino. Po nudče na ogl odd. Jutra pori »Pouk«. 8186-4 ČVbu'čkti smo znižali ceno Zasadite z njim vsak prazen i prostor, ker 1e verjetno-j da bo po čebuli veliko i , .o-praševan je. Sever »i Kic.p 1 iur>< 'ana I8H o Globok voziček in navaden športni voziček. dobro ohranjen — proda Kerniak. Tržaška c. 92. 8009-6 Otroški športni voziček zelo dobro ohranjen, avto oblike proda Hrovat. LiubUana. Poljanski nasip 48. 8002-6 ■^Ma dio Petcevni radio dobro ohranjen, zelo poceni prodam. Ljubljana VII, Pod gozdom 10. 8175-9 Radio Philips 4cevni, lanski model, — malo igTan. prodam. Pot na Rakovo jelšo 12. Trnovo (na koncu Opekarske ceste). Halo! Bcncin ne rabite, ako si pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na p »con z ogijem, s katerim je dovoljeno voziti Generator deiavnica Tyrševa 13, levo dvorišče 8115-10 3.S^onski avto z novim plinskim generatorjem na oglje poceni prodam Naslov v vseh posl Jutra. 8167-10 Zamenjam hišo zlokalom v Celju za primerno v Ljubljani ali v okolici.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tudi prodam«. 8193-20 Hiše vseh vrst ter razne druge nepremičnine prodaja in kupuje realitetna pisarna Adamič, Ljubljana. Gosposvetska c 7. 8163-20 Enosob. stanovanje takoj odda Zupane, Nove Jarše. 8096-21 Opozorilo Podpisani Jože šdbar, posestnik Kovor rt. 11, p. Križe, se-n kupil dne 13. marca 1940 oa Mestne hranilnice ljubljanske posestvo Sv Neža št 10. Pri tem posestvu je že leto dni vknjižena .ast ninska pravica na moje ime. — Posestvo je bilo svoj čas last g. Bodlaja Jožefa. Sv Ne*a 10. p Križe, pa je bilo proda no na javni dražbi Mest ni hranilnici Hubljansk? One-zarjam. da Imam edino le jaz pravico rez polagati s to nepremičnino — Jože šlibar 8200 20 Služkinjo Ki zna nekaj kuhati — sprejme Pri tavec. Bohoričeva ul. 15. 32071 Zmožna kuharica dobi s 1 majem službo v bc.j.M gosti.ni v Ljub ljr.n: Naslov v vseh po slov Jutra. 8.02-3 Absolvent (-fi.-a> trr-,v«ke šole. popolnoma zmožen italijanskega jezika dobi ta'-:oi stalno zaposlitev Osebno se predstavite samo v nedeljo med 9 in pol 12. uro v pisarni »Realiteta« v Prešernovi ul na proti pošt". 8274-1 Vaienra snrrime krojaški salon »MODA, Liubljar.a. Resljeva cesta. Trgovci! Prodam večjo količino damskih kopalnih oblek Letošnji modeli. Naslov v vseh posl. Jutra. 8043-6 Moške galoše in obleke prodam. Gledališka 12. levo. priti. 8041-6 Aparat za trajno kodranje ala NAM. popolnoma nov luksuzna izvedba, s 16 o-grevalci. takoj ugodno prodam. Poizve se pri Ladislav žerjav, frizerski salon, Kranj. 8038-6 Rastline za alpinum in vrtne rastline nudi vrtnarstvo I Vatovec, Vrazov trg. | 8201-* j * ( Otroški voziček j moderen, lep. globok na 1 prodaj v Prekmurski 6, pritličje desno. 806--c Moteeike! Ziindapp 250 ccm. štev. motorja 355593 iščem. Izsleditelj dobi dobro nagrado, žužek Ljubliana. Tavčarjeva 11. 8259-10 VVeckend hišico leseno, sposobno tudi za stanovanje. Naslov v vseh posl Jutra. 8161-20 Fnosob. stanovanje oddam eni ali dvema od raslima osebama. Nasl. v vseh posl. Jutra 8090-21 Šfirisob. stanovanje s pritikllrami oddam v vili Nunska ul 8 za 1. avgust ali prej 8085-21 Dvosob. stanovanie novo. z vsemi prltlkll-nami nasproti mizarske zadruge v Vlžmarjih oddam. 8170-21 Fnosob. stanovanje oddam samo dvema osebama Florijanska 3-1. 8179-21 Trisob. stanovanje komfortno, v visokem pritličju oddam mirni stranki za 1 maj Dopisi na ogl. odd Jutra pod »Blizu centra 1.150« 8265-21 Stanovanje 2 sob s prltlkllnami, se takoj odda v bližini gimnazije. Vprašati Zai nikova 9-11. desno 8184-23 Opremljeno sobo | Opremljeno sobo lepo, oddam v vil) pri s souporabo Kopai-ii-c cerkvi sv. Jožefa. Naslov odd^m solidnemu, stcii v vseh posl. Jutra. j nemu gocpoau v cen 8054-23 tru Naslov v vseh posi. Jutra 8211-23 * f Veliko sobo prazno, sončno oddam s I. majem. Kuštrln. Nunska 3. 8024-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam v Gosposki ulici 6, II. nad Geržina 8059-23 Gospodični oddam lepe oprem!'eno =obo v bližini centra Na=lov v vseh posloval. Jutra 8075-23 Opremljeno sobo s tflefonom. kopalnico, in eventuelno s hrano odd a.m Naslov v vseh posloval. Jutra 8147-23 Sobo za dve osebi svetlo in zračno blizu Tabora, oddam. FUgner- , jeva ul. 13-11 nad vrata 16. 8126-23 Opremljeno sobo s kopa nico oddam takoj. Večna pot št 10. Poo. Rožnik 8118-23 sprejema oglasni nddele* 3utra do načoljnega 3. ure popsltfne Otroški voziček j globok, dobro ohranjen, i 8235-44 prodam od 1 ao 4. ure. I Kotmkova 19-11 8263-6 j Jš-jcm postrežbo dvakrat sli trikrat v tednu, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 7952-2 Trgovski pomočnik s triletno prakso išče službo v mešani stroki. Na lov v vseh nosi. Jutra. 7343-2 Frizer za dame prvovrstna moč išče službe ali pa vzame v najem damski salon Ponudbe na ogl. odd Jutra pod -Frizer.* 8031-2 Slovenka z znanjem italijanščine ln treh drugih jezikov tf- vseh pisarniških del Išče mesta. Ponudbe na os;! odd. Jutra pod »Zanesljiva in ljubezniva«. 7990-2 Službo blagajnika kasirja. inkaranta. pisar ni-ke moči za skromnejšo nagrado išče upokojenec (uradnik), samski s popolnim znanjem italijanščine in nemščine. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zanesljiv u-radnik«. 8044-2 Italijansko in nemško dopisujem, prevajam sestavljam vloge in prošnje Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Točen ln soliden«. 7899-2 Trtrovski nomočnik vešč italijanščine in nekaj nemščine išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Vesten 155« 8023-2 Bivši uradnik s perfektnlm znanjem Italijanskega jezika, se nudi za korespondenta, prevajalca ali inštruktorja. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Beograj ski Slovenec«. 7550-2 Brivski pomočnik Išče stalne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober delavec«. 8225-2 TV^dn^a vešča vseh pi-p-n-ilš^lh del s triletno prakso kot nemška korespondentka. Išče namestitve, event. tud! samo poldnevne — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Mlajša moč« 8145-2 Italijanščino nemščino, poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11, priti. Informacije dopoldne. 7933-4 Italijansko-nernško dopisujem. prevajam, sestavljam vloge m proš nje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko Točen in soliden«. 7899-4 Nemško konverzaci jo in pouk nudi izobražena gospa. Tudi klavirski pouk za zmeren honorar. Novi trg 1, I. nad.icropje desno. K;ju-čenico. 7647-4 Italijanščino poučujem Grem na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod I »Učitelj«. 7979-4 Italijanščino od prvih začetkov do po-; polr.oiti poučuje po hitri in praktični metodi akademik Po želji gre tudi na dom. Interesenti naj javijo svoj naslov na ogi odd -Jutra pod »Italijanščina«. 8022-4 i Italifaiisko poučuje : prevaja, dopisuje bivši ric.ški jurist. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Ura 10 din«. 8107-4 Višji italijanski častnik ki ima namen naučiti se slovenščine, želi konver-zacije z boljšim gospodom ali gospo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Periekt«. 8227-4 Otroški voziček j giobos, najmodernejše oblike, aobro ohranjen, ugodno prodam. Naolov. Vavpotič Silvester. Glin-ce, Ločnikarjeva ul. 6 ipr&dzadnja tramvajska postaja na Viču). 8138-6 Bva otroška vozička globok in športni, prodam. Ravnihar, Mivka 15. Trnovo. 8141-6 Werfhe5m bJa«*aino srednje velikosti reno-mirane tvornice »Wiese« prodam. Poslovalnica M. Kovačič. Rimska 7 priti, j 8272-6 i Tihega družabnika ' za promet inozemskih strojev in aparatov — sprejmem. Ponudbe na ogl. odd .Jutra pod šifro »Večja vloga« 8269-6 i 7Jato moško uro i okrasni nrt. dve le=eni ! postelji, nočna omari-j ca. siva moška suknja. ; ženski plašči, obleka, akvarij, police za shram I bo in klet. močno železno omrežje za okno, ' lesene in pločevinaste | posode prodam Kliu-čenko. Novi trg 1-T., desno. 8257-6 nfSij figr* Kupim 30 tekočih metrov zele-nike (pušpana). Hradec-kega cesta 12. 7984-7 Italijanščino poučuje italijanski učitelj. Naslov v vseh posl. Jutra. 8077-4 Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaj se prične s 1. majem. Vpisovanje dnevno Christofov učni zavod, Domobranska 15. telefon 43-82. 8072-4 Frizerji! Kupim izvesno reklam-I no * desko, manjše oblike, po možnosti z malim šildom. Frank Ivan, Ljubljana, Kresija. 8042-7 Fotoaparate — fotopotrebšeine kakor druge predmete kupujemo (prodajamo). Plačamo takoj. Ponuditi Fototehnika, Vošnjakova ul. 4, tel. 41-35. 8076-7 Kupim 28 kv. m dobro ohranjenega parketa — ali smrekov pod Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Nizka cena«. 8117-7 »PUSijS'1« realitetna pisarna LJUBLJANA Miklošičeva ce&ta 4-ii Telefon 21-82 nudi v nakup Siedeče nepiemičnine: 'ir^nadstropno hišo v stro&em centru za din 880.000. 1'rastanovanjsko eno-naustropno, vili sdčno hišo, 1300 kv. m vrta, dve dvosobni in štiri-sobno stanovanje, Rožna dolina, za din 400.000 Hišo na Glincali, novo, enonastropno, dwo-stanovanjsko za 250.000 din. fcedemstanovanjsko hišo z vrtom, vzhodni del mesta, za din 310.000. Gostilno v Ljub.janl, enonadstropna hiša, za din 400.000/ Dvonadstropno trgovsko hišo v centru za din 750.000. Hišo z gost:lno, vrt, Bežigrad, za din 320.000, hipoteka din 60.000. štiristanovanjsko hišo kopalnica, 600 kv. m vrta. vzhodni del mesta, za din 190 000. hipoteka din 59000. Hišo s 3500 kv. m zem-Mišča. oko.ica Ljubljane, za din 65 000. parcelo. — dolenjski okrai. 2200 kv. m za dir. 40.000. Parcelo. 600 kv. m, št. Vid. din 42 000. ZAMENJA enon?d=tropno hišo z gostilno, irsno industn 'o. ves obilni invenrai, 12 ora"ov posestva v okolici Konjic na štajerskem za slično po=eFt*-'o na Dolenjskem ali No-trerrskem. Poleg navedenih ve* drugih hiš. vil in parcel »x> nrirr^-n-h c°"?.h Vsj neslo vi in informacije brezplačno. K?™.™ »REAIITETA« posestna posredovalnica v Ljubljani je saco v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošte Telefon 44 - 20 Prodam dvostanovanjsko hišo v Vižmarjih štev 146 pod Klancem._7825-20 Hišo v Ljubljani za cca 500.000 din brez posredovanja kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Donos vsaj 7 odstotkov«. 7551-20 Stavbno parcelo v Mostah prodam. Poizve se Okiškega ul. I&. Kodeljevo. 8154-20 Dvcsob. stanovanje s kopamico, v centru, .oddam za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. I 8209 21 Manjšo parcelo ali njivo v okolici Ljub ljane takoj kupim. Posredovalci izključeni. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina parcela«. 8246-20 Hišo — parcelo proaa za Bežigradom — Realitetna pisarna Pri-stavec Franjo, Ljubljana, Gosposvetska cesta 3. Telefon 23-81. 8206-20 Parcele prodam: v šiški, pri Sv. Petru, plačljivo tudi za knjižice Mestne hranilnice, v št. Vidu. na Kodeljevem. v neposredni biižini Javnih skladišč, v Mednem itd'. Kupim in prodam hiše: visokopritllčne, — enonadstropne in večnadstropne ter posestva. Prevzamem upraviteljstvo hiš ln posestev. Nudim zanesijivo jamstvo. Za jec Andrej, posredovalnica neu-emi^nin, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, telefon začasno 3564, sta novar.je: telefon št. Vid 768 8215-20 Stanovanje : Trisob. stanovanje komfortno iščem s 1. avgustom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Komfortno«. 8010-21a Hišico z vrtnin in z malo zemljišča vza mem v najem v okolici Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Upokojenec«. 8068-21a Fnosnb. slanovanip oddam. Mala vas 60. Jezica (pri Podboršek). 8033-21 Št?r'S"b. stano^anir s kopalnico popolnoma novo, tako'' oddam Po-nudne na oetI. odd. Juti a pod »Bežigrad« 8005-21 Veliko sobo sončno, opremljeno, s strogo ločenim vhodom, oddam eni ali dvema o-sebama v vili tis postaje cest. žel. Vodmat, — Prekova 15. poleg šole. 8214-23 Opremljeno sobo lepo. oddam z ali brez oskrbe. Vhod separlran. Naslov: Poljanska c. 20, priti, desno. 8127-23 Lepo sebo oddam. — Poizve se v Slomškovi 7. podpritl. 8232-23 Opremljeno sobo v mestu takoj oddam. Nasiov v vseh pesi. Jutra. 8102-23 Dvosob. stanovanje ali enorobno s kabinetom Iščem za takoj sui pozneje. Ponudbe pod šifro »Reden, točen plač nik<. 8110-2la Stanovanie 2 ali 3sobno v Bežigradu za takoj Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 8197-21a Opremljeno sobo v vili s parkom, takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra 8089-23 Fnosob. s*anr>vanie za dve odrasli osebi zs 1. Junij ali julij iščem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Enosobno«. 8105-21a Mirna stranka išče za 1. maj dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik 377«. 8104-21a Zakonski par brez otrok išče enosobno stanovanje s pritikli-nami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 1. junij« 8173-21a Sostanovalko spreimem. Trnovska ul. št. 3. 8071-23 Boljšo sobo lepo udobno opremljena za boljšo osebo se odda. Uporaba moderne kopalnice, mir. red. snaga. dobra postrežba Rešljiva c. 18-11. 8183-23 Sobo prazno, lepo. sončno takoj oddam Naslov v vseh posl. Jutra 8180-23 F eno prazno snbn svetlo, p posebnim vhodom oddam na Ižanski cesti 94a. 8142-23 Opremljeno sobo lepo. sončno. poseomm vhodom, odda-, v Lar. gusovi ulici 5 (Mirje), poleg Trža ke ceste in tramvajske postaje. ,P >■ izve se: pritličje aesno) 8153 22 Opremljeno sobo oddam takoj preprosti moški aH ženski ospftl ki Ima čez dan Siužbu Cena ain 110 me<--esmi PeruzzMeva ce-t.i 65 Rakovnika naprej 8160 T eno ^nji^nn selio oddam »ni ali dvpmn o«pbsma PocoHpri -hod. Gradaška 8. Porenta. 8?55-23 Orirpmiionn sohn t bplMorom na cesto s conporabo kopalnice in klaviria v strocem centru takoi oddam Tavčarjeva 3-1.. desno 8244-23 Dve gospodični s pre j n-em na vso oskrbo Plinska kopa,niča TanšPk Vrtača 5 II. ve "a. pritličje, desno. 8158 23 Prazno sobo eliko. sončno, s poceb !m vhodom, souporabo k^rvalnice in centralno kurjavo v I nadstr r -111. oddam 1. maja se Hdnl stranki Na-lov oda. Jutra 8241 ' brivsko irizerski salon takoi prodam Poizve se ' Stari trg 15-1 L1"bl1s>- j na 7934-19 ^i«?arn;ške prostore obstoječi lz 3 sob. predsobe in stranskih prostorov oddam s 1 avgustom v Dalmatinovi ul. št. 3. visokopritnčie 8079-19 Tr«pvelri lokal velik z izložbam) v centru mesta vzame takoj v najem tovarna pohi- j jbfi-g 9«VA«. ' va cesta 8123-19 ' MTrkarno dobro vpeljano oddam. Naslov v vseh pocl. Jutra. 8217-19 Mlekarno prodam Naslov v vseh posloval. Jutra. 8135-19 Parna pekarna takoj na razpolago, na-iemnina zmerna Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Velika kapaciteta«. 8195-19 Iščem len lokal za brivsko frizersko o-brt. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Frizer 222«. 8273-19 Iščem buffet za v najem Ponudbe na ogl. odd Jutra pod , Mizarji pozor! \ajugodm.ie si nabavite • ezane plošče in panele »UKOD. pri tvornic zastopstvu »FURNIR« Frančiškanska uiica št. 4 Telefon 32-49 ZAHTEVAJTE PONUDBE 113-12 Poh;štvo poceni prodam takoj. — Ahac. Ilirska ulica 22-1. 8012-12 Moderno gosposko sobo iz orehovega lesa temno rjavo luženo. v prvovrst ni izdelavi. Sestoji se iz 1 kombinirana omara, 1 kavč z omarico. 1 pisalna miza. 3 foteli. 1 mala miza, proda Ludvik Ppn-gos. Pohištvo. Trata. št. Vid nad LJubljano. 8008-12 Prodam dobro ohranjeno. zelo čisto pohištvo po ugodni ceni Ogled od 9 do pol 12. dopoldne. Gregorčičeva 7-m.. desno. 8101-12 Pohištvo Kupimo pisalne mize v mehkem ali trdem lesu mize za pisalni stroj in fotelje iz trdega le;-a takoj. Pohištvo SAVA. tovarna, Miklošičeva c. 8122-12 »Pri!'ka« H250-13 r/]i Garsonjero v centrtimu Išče gospo:! Ponudbe na ogl odde; Jutra pod »Stalen« 7991-23a uoitimo v ljjuoijam vzamem v najem, proti ■dkupu ali kavciji Po nudbe na ogi odd Jutra pod »Gostilna-. ■lly "i7 Pohištvo največjo izbiro sobnih ln kuhinjskih oprav ter posameznih komadov žičnih vložkov, modrocev Vam nudi po najnižjih cenah tovarna pohištva SAVA. Miklošičeva c. 8124-12 Samsko spalnico in nekaj kuhinjskega pohištva prodam. Vprašajte v Galetovl 9-1., v šiški. 8205-12 Prazno sobo sončno, z vhodom iz stopnic v sredini mesta, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod jšt. 10« 7986-23a Iščem prazno sobo s štedilnikom v Ljub-ljam. Dopise na oglas, odd. Jutra pod značko »Ana«. 7896-23a Sobo z vso sokrbo. event. prazno Išče gospod z 81et-nim mirnim otrokom, pri mali družini. Ponudbe z navedbo cene prosim na ogl odd. Jutra pod »Domačnost«. 8106-23a i "va kors«a iščem Fuks št. 842 ima na glavi belo liso in »Pubi« št 2677. črn. dve nogi malo beli, grize Kdor bi kaj vedel o njih. naj sporoči na naslov An-tor. Prlmlje. Otavice 1?. Ribnica. 8013-30 Samsko opremo irehova korenina, furnir 'cavič, divan. trodelna o-mara, m'žica in 3 stoli, ; dobro ohranjeno prodam 1 /a 4.500 dm radi selitve. Naslov v vseh posl. Ju-1 tra. 8149-12 Prazno sobo sončno, s posebnim vhodom s stopnic v sredini mesta iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »štev. 10«. 7986-23a Mai prazen prostor do 150.— mesečno iščem za pisarniško opremo. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Možnost cen-trum«. 8C61-23a Tri lcgitimacijske slike še vedno za 10 din pri Foto Pavlovčič. Poljanska 12 8210-30 Dmm^rnm Vsakovrstno ziai« Kupuje oo najvišjih cenah ^ERNE — juvelir. Ljubljana VVoltova ulica Kuhinjo in spalnico novo prodam Ogled dnevno od 5 do 7. v možni dolini Cesta X-o, — podstrešno stanovanje. 8261-12 Spalnico orehova imitacija. 11 ko i madov, lepa oblika , na-i prodaj Eitenc. Gosposka Al. 10, mizarstvo. 8152-12 mp. Z več lOO.OOrt ~ n pristopim k dobroido-čemu industrljfckemu podjetju za povečanje obrata. Ponudbe na ogl cdd. Jutra pod šifro vf: gurnost in sodelovanje«. 7858-16 Stanovanie enosobno ali dvosobno s konalnico in vrtom, oddam s 1. junijem, čer-netova ul. 3. 8094-21 Gitarski pouk v solo tgranju, notalno, nudim proti nizkemu honorarju. Interesenti javite svoj naslov na ogl odd Jutra pod »Kitara — solo«. 8144-4 Instruiram italijanščino Uspeh zagotovljen, cena nizka. Najraje v bližini Most Ponudbe pod »^k tuelno« 8223 '♦"fnanš^ino in Kupim mikroskop Ponudbe z navedbo firme in cene na ogl. odd. Jutra pod »Mikroskop«. 8190-7 Športni voziček dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Moderen« na ogi odd. Jutra. <»139.7 Obldiila poučnem po nalbollšl še ne nošeno, za, gospo- metodi. Popoln uspeh — enako pri jezikovno manj nadarjenih. Naslov v vseh posl. Jutra. £236-4 da srednje velikosti, si-vo-športno prodam zaradi odpotovanja. Naslov v vseh posl. Jutra,. Parcelo nri Dolenjski cesti okrog 2000 kv m tudi manjšo oddam v najem v obdelavo skoro brezplačno. ker sam ne morem vsega zasaditi Na-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Polje«. 8048-20 Enonadstropno hišo enostano vanj sko, v sredini Novega mesta, takoj ^vodarn, proti takojšnje-plačilu v gotovini. nonudbe na ogl. oddel. Tutra v Novem mestu ood »Preselitev«. 8083-20 j Prodam travnik v okolici Ljubljane. Na-! slov v vseh posl. Ju-itra. r»vf*scb. stannvanie sončno, podprltlifle oddam solidni stranki v Livarski 3. 8073-21 Kletno, sončno, suho slannvanip soba, kuhinja ln prltikli Kot sostanovalko sprejmem solidno čisto gospodično s hrano v lepo sobo. Kolodvorska 34-11. Dežman. 8000-23 Opremljeno sobo s souporabo kona'nlce takoj oddam. Rauth. Medvedova c. 5a. 7973-23 Sobo prazno in opremljeno, s ne oddam na Stožicah v posebnim vhodom oddam Ljubljani. Naslov v vseh - - - - - — posl Jutra. . 8097-21 Orsnoda sorejmem na hrano in stanovanje, takoj ali s 1. majem. — LJubljana. Sv. Jakoba trg št. 5. 8140-23 __ Sobo s posebnim vho&om po leg glavne pošte, se takoi odda solidnemu go -ipodu. Naslov v vseh po3< Jutra. 8233 23 Trosob. stanovanie za maj v vili na Kar-lovški cesti 20 oddam za 900 din. 8130-21 Trosob. stanovanip s prltlkllnami. kopalnico v bližini glavrieea ko lodvora takoj oddam na v židovski ul. 3-1. 8011-23 Opremlieno sobo lepo. s posebnim vhodom oddam gospodu za maj v Bolgarski ul. 17-1. desno. 8001-23 Opremljeno sobo sončno, čisto, s soupo- Smarfeski cesti 24 več pri hišniku. 8218-21 Stanovanje sobe, sobice, kopalnice, oddam s 1. junijem. — Aleševčeva 29. 8234-21 Enosob. stanovanje se odda s 1. majem. — Zvezna ui. 14-1. Zelena lama. 8134-21 Trisob. stanovanje na Mlrju, krasno, ugodno oddam. Informacije Tržaška cesta 75. 8089-21-1 sebnim vhodom oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 8049-23 Sončno sobo s kopalnico na plin, o-premljeno za eno aH dve osebi blizu Slamiča takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 8026-23 Opremlieno sobn z uporabo kuhinje, čisto ln sončno oddam poceni boljši ženski osebi 15 minut od centra. Karad-žlčeva 10, Kolezlja. 8050-23 * "I Sobo s posebni n vhodom. — obremljeno. takoj oedam Sd šiška. Srbska ui št. 13. 8204 23 I,eno sobo s kopalnico takoj oddam v Malgajevi ulici 4. 8224-23 Opremljeno sobo ali prazno oddam samo bojši gocpej ali gospo dičnl Naslov v vseh po slov. Jutra 8159 £3 Sobo za eno ali dve osebi oddam. Borštnikov trg 1-n nadstr. desno. 8276-23 Opremlieno sobo lepo in sončno, s souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu v novi hiši. Muhar, Ruska c. 3-m, poleg pivovarne Union. 8262-23 Opremljeno sobo ali prazno takoj oddam Gosposka ul 10. Antoni la Bltenc 8151-2? Sončno sobo v centru mesta takoj oddam le solidni osebi. Naslov v vseh posloval. Jutra. 8247-23 Opremlieno sobo z dvema posteljama. — (lahko brez perila) s šte dilnikom al. pralno kuhinjo iščem za taiioj. Po; udbe na ogl odd Jutra pod »Mirna stranka«. 8131-23a Opremljeno sobo išče za 1. i-a j f.tarejži akademik. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pr d Aka dem!!: 8058 23a Prf7ro «arir?"im vho dom iščem za 1. maj. Ponudbe na op-!, oddel. Jutra pod »Svetla«. 8172-23a Scbo za popoldanske ure od 15 do 18 v svrho ureditve vsakodnevne korespondenc z vhodom iz 'topr.ii'-ča rabim za ta koj Ponuabe z navedbo cene poslati člmT>reje ped označko »DVier tsodap.iemnik na ogi. -dd. Jutra 8185 23r; T+aliianski oficir karabinijerjev ižče dve opremljeni sobi s soupo rabo kuhinje in kopal niče. pri boljši aružini Ponudbe na ogl. oddei Jutra pod »Oficir« 8174-23a Iščem za takoj v oentrumu mesta eno, opremljeno sobo, ter eno prazno sobo za pisarno. Lahko tudi dvosobno stanovanje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 8148 23a Sobo s posebnim vhodom ln s souporabo kopalnice — iščem. Naslov v vseh po slo val. Jutra. 8198-23a frige v mdust:i ske .-.vrhe, oko . ii IS.000 k/ ugodno pro- , dair. Ponudbe na ogias. odd Jutia pod »Ugodno«. 8006-33 Izborno vino belo in črnino prodam v zidanici na Trški gori. Fre.nc Seidl. Novo mesto 8032-33 Tricikel z baioiigumo, izdelamo r>o Va"i meri in želji. — Su5tar'ič, n-ehanična de iavnica, Tvrševa 13. levo dvorišče. 8116-11 Moško kolo popolnoma prenovljeno, kot novo, »Champion« ugodno proda Ostrožnik trgovina, pasaža. 8195-11 15.000 din ocsniila iščem na vknjižbo hiše. Denar je lahko deponiran pri Mestni hranilnici. Vrnem v današnji valuti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varno naložen«. 8047-16 Dcbro naložen kpnital vknjižba na prvo mesto, za nedograjeno hišo iščem 90.0P0 din Ponudbe na ogl. odd .Jtitra pod »Dobre obresti«. 8070-16 Kolo dobro ohranjeno, poceni "proda-ri Naslov v vseh posl. Jutra. 8162 11 ^ft.OOO d in eotovine iščem na prvi stavek hiše vredne 9"0.000 din v centru Ljubljane. Ponudbe do vključno 2. maja na ogl. odd. Jutra pod »Solidna naložba«. 8080-16 Družabnika kapitalno močnega išče brezkonkurenčiio poajet je v Drav-.ki banovini. — Ponudbe na ogl osa. Jutra pod »Vzalemnost« 8064 16 ~-V51;0 kolo še popoir.oma novo. zaradi odpei+ovanjp. takoj zelo poceni proda Kovačič. Cigaletova 11. 8242-11 Deske smrekove, lelove in bukove kupimo. Ponudbe na tovarno pohištva SA-va. Miklošičeva c. 8125-15 Poceni nrodam večjo količino že posekane hoste vsakemu posamezniku iz proste roke v gozdu Rožniku v nedeljo popoldne ob 2. uri naprej. Zbirališče pri čatovi gostilni pod Rožnikom. čamemik Franc. 8164-15 ™r> ^in nosm*i»a na dve novi hiši vknjižba na pr-o me«to, vrednost 1 mili ion. 1šč' m. Event. tudi prodam Naslov v vseh posl. Jutra. 8088-16 Oisamlipna prpSna mlada želi znanja z bolj šim gospodom, ki bi ji hotel malo pomagati. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Vračam«. __8165-16 Družabnika (-cn) sprejme trgovina pohištva z dobrimi izgledi za bodočnost. Potrebno 30 do snono din. Resne ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Sodelovanle«. 8176-16 Opremljeno sobo lepo, v bližini glavnega kolodvora išče višji u-radnlfc italijanskih drž. železnic. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uradnik« 8256-23a Dijaške sobe Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo,. LuUn. Stiška l-II. pri 8*. Jakob«. 8036-22 Finanrier za razširjenle lukra+ivne ga posla se išče Poslovalnica »Svetovalec««. — Cesta 29. oktobra 7 8270-lf Rabljeno pohištvo spalnica, kuhinja in 5-cevni radio aparat Fl-lips, poceni prodam Je-ranova 13, Trnovo. 8189-12 C — Dve spalnici ena lz orehove korenine (furnirana) druga poljubno pleskana (špera-na), takoj proda mizarstvo Artnak-Mayer. Jenkova 7. 8103-12 2 in pol odst. obveznice »Vojne škode« kupim. Ponudbe sedaj, nosti primerno ceno nf ogl odd. Jutra ood šifro »Ratna šteta«. 8248-11 fNSERIRAJ V M JUTRU"! Glasbi Informacije ■ ^ voziček j Poizvedba in klavir prodam. Cesta j Prosim vračajoče se avi 29. oktobra št. 19. X. i jatičarje. ako Je komu nad., desno. 8229-26 | ka znanega o rez. ca- reduiku pilotu Vodišku Razne komplekse ki so ob meji mesta Ljubljane prodam. Po-mdbe na ogl. odd. Jutra. pod »Odselim«. 8252-. < Gafcrielu. 205 eskadrila Skopi je, naj sporoči pro-! ti vrnitvi stroškov na [ naslov družine Vodišek, L; jbijana. Poljanska cesta 8 7789-31 Pisalni stroj maio rabljen, manjše ob.ike kupim. Ponudbe nu naslov Marine Kamini.io, Fugnerjeva 6-11. 8037-29 Kdo kaj ve o Karlu Sokliču, naredniku vodniku, ki se je j odpeljal iz Ljubljane 10. j aprila zjutraj v Sabac, I se naproša, da sporoči to ženi Anici Soklič, Ljubljana. Tržaška 90 Vič. 8030-31 Pisalni stroj ve' k novejši, model, u-gedno prodam. Simandl. Dvoržakova 3, Ljublj. 8228-29 -Šivalne stroje rabljene in nove dobite r.,;cftnejSe pri Milerju na Starem trgu 11. 8091-29 Šivalne stroje ln kolesa prodaja še po stari ceni trgovina Triglav, Resljeva cesta 16. 8191-29 Pisalni stroj večji »Ideal, le malo rabljen proda Poslovalnica M. Kovačič, Rimska 7. pritličje. 8271-29 Šivalni stroj Singer, nov. prodam. — Og- :! cel od »Lriblja-. ;.r-:a . 8014-24 r' t let - . poziciji išče oar-i b'a~p- rez. letalski poručnik v v tv nr O'' s: c Poizvedba Prosim onrra, ki kaj ve o Francu Vladimiru, rez. žcr.itve. Do- podporočniku iz Borov-m nrl orld. Jutra niče. ki ie odšel 1. 4. Vzajemnost*. I v Panja Luko. naj spo- 8051-24 ; roči proti povračilu stro-i fikov na naslov: Zupan ;r:r.a | T'"ibljana, Bleiweisova 46. 8220-31 pri'3. ■ ijico. —--- nno o:s>r. Izkori- j :'< i :':čene. Ce-' ° r "drv ■ • i ogl, od. Rajlovcu ali kakem dru-Zi a čaj en«. : g?m letaJfSču pri Sara-8^16-24 jevu, se išče. Kdor o njem kaj ve. se naproša. da to sporoči J. Do-' r.arju, Ljubljana, Še-ie-nburgova 6-II. 8069-31 :-f-ntrv gospod ~—--- -nanjo^ti, star 40 i Pros;m vse one, ločen ne po svoji ,M vedo 0 Francu Det. v išče gospodično ierju> rez letalskem po-i-dovo do 3o ročniku. katerega so vi-pjemozen.ia deli zadnjikrat v Sarajevu, da sporoče to na Lepo prosim vstui-ogaj, ki bi kaj vedel o inž. Paviu Lav-renčicu, teief. sekcija •Lijubijana, da sporoči na naslov: Lavrenčeč, Sve-tosavska 18, tel. 22-27. Imenovani je oqpotoval 7. apr. kot rez. poručniK pre^o Beograd - Topei-dera, Staiača v čaeak v tehnični zavod št. 1. 8203 31 Prosim vsakogar, ki kaj ve, kje se nahaja moj mož, redov Friško-vec Anton 115, arti.jeivj ski puk, 3. baterija, Fie ternica. Slavonska Pože ga, naj mi sporoči osebno ali pismeno. Vse stro ke poravnam. Friškov-Ivica, Židovska ul. 3 KI, levo, Ljub. jana. 8208 31 Kdor ve, kje se nahaja rez. intend. podporočnik Vrhunc Bru ne službovat je pri nro-tiavionskem civisionu Vrhovne komande, Beograd - Borča, naj proti povračilu stroškov spo. roAi na naslov: Cvetka Vrhunec pri I,ah. Ljubljana, Jegiičeva 10. 8222 31 Pogrešamo financ. naHsvefnika Stanka Brinška. peš poročnika, ki je odšel v Obrenovac. Zabrežje. — Prosim poročila na naslov Roza Randl, Ljub., Rožna ulica 11. 8266-31 Prosim vsakogar komur Je znano, kje se nahaja Valenčič Ivan, ki je odšel na Velikonoč v žei. uniformi proti Novem rrestu, naj sporoči proti povračilu stroškov na na=lov; Valenčič Marija. Bohoričeva ul. 16, Ljubljana. 8143 31 Tomažin Anton komordžija štaba 2. bataljona. 3 posad. puka Mizni dol. prosim za sporočilo, kje se nahaja prtljaga kap. Kneževiča in moja. Vse stroške povrnem. Kapetan Ančik Franc, Ljubljana, Vodovodna 4. 8243-31 Naprošam vsakogar ki je v soboto 5. aprila ob 4. zjutraj odpotoval v Beograd oziroma Niš, naj sporoči na naslov v ogl. odd. Jutra. 8021-31 1000 din nagrade onemu, ki najde mojo kobilo, siraste (sive) bar ve. stara 4 leta, mere 161-175, katera je bila v 16 art. puku na Blokah Josip Javornik, Žalna, pošta Višnja gora. 8018-31 v:o a'i t nek"> --ho ta išpje ženi- Z imajo pred naslov Greta Detler — Ponudi- ra oglas. Ljubljana, Križevniška Jutra a«. pod fibri 8109-25 7. 8194-31 f' --r->r>4gcs^orl dobro situlran srednjih !(-• išče sebi primerno č ' co zaradi ženitbe. J:'; o resue ponudbe s !■■ o. ki se na zahtevo ve ra. ogl odd. Jutra •Lepo živlienje«. ■;recija zajam^^a. 8251-25 po B: Gospodična i znanja z dobro si-:m gospodom od do 45 let. radi skup-kolesarskih tov. Ponudbe na ogl. i Jutra pod »Ločeni C254-25 Prosimo onega, ki bi kaj vedel o i.anu Arko. Komanda mesta Bucva, da javi na na-siov Ivan Arko, Scdraži-ca 148. Stroške poravna mo. 8171-31 Prosim vse, ki bi kaj vedeli o mojem možu inž. Otonu Ahlfel-du, ki je bii kot kap. I. ki. pri rez. žel. polku Podvinje 2-II. komp. 11. četa, XII. bat. v Sla». Broau, naj sporoči ženi: Mariji Ah.feld. Ljubljana. Streliška ul. 29 A, oroti povrnitvi stroškov. 8182-31 Iščem kolo znamke Adler 3 Gang št. 1106465, evid. štev. 5778, katero sem izročil na poziv vojaštva v kasarni Vojvode Mišiča. Dam nagrado. — Ivan šiška, Ljubljana, Metelkova 4. 7891-31 Kolo znamke »Aiglon«, evid. št. 7951 tov. št. V 232, nizko, svetlo rujave barve z rudečimi balon gumami 650-50. Naznanilo proti nagradi. Ing. Pre-lovšek, Ljubljana, Zar-nikova 11. 7878-31 Nagrado din 5000 in vse stroške plačam tistemu, ki sporoči, kje se nahaja rujavi osebni avto 01ympia 2-1758, — motor 37-24325 na naslov Onič Davorin, Ribnica na Dolenjskem. 7861-31 1000 Din nagrade nudim za vsakega konja, kdor mi sporoči, kje se nahajata konj šimel št. 1332, kobila šimela 1331. Anton Deglerija, Logatec. 7776-31 Veliki ponjavi (plahti), ki nosita napis Slovenia Transport, Jos. L. Šilih, Ljubljana iščemo. Z navedenima ponjavama so bili pokriti avtomobili ljubljan skega vojnega okruga in so izginile 11. aprila med Novim mestom in Ljub ljano. Pošten najditelj dobi lepo nagrado. Obvestite Slovenia Transport, Ljubljana, Miklošičeva cesta. 7969-31 Kolo znamke Puch št. 42.892 se išče Dijak Marinšič Franc, Horjul 02. 7900-31 Iščem konie 1 kobilo, staro 8 let, ki ima belo liso na glavi, žig št. 2970, 1 konj pram star 8 let, desno nogo belo, žig 3105, kdor sporoči dobi za vsakega nagrade 1000 din. Antiče-vič, Logatec. 7964-31 Lepo nagrado dobi kdor poda pojasnila, na podlagi katerih bi mogli najti naslednje izgubljene konje in vole. Konj »Fuchs« svetlo-rujav. star 10 let. 165 cm visok široka prsa. zadnje noge malo krive, glavo nosi nizko, na čelu bela lisa, prevzet v Virmašib pri Skofji Loki in dodeljen 7 lahkemu konjičkemu vodu »Konj »Pram« rdeč, star 12 let. visok 155 cm, v zadnjih nogah malo trd. prevzet v Vir-maših pri Skofji Loki. dodeljen 6. lahkemu konjičkemu vodu Konj »Sultan« rdeč pram. 14 let, na levem očesu ima mreno, zadnja leva noga debelejša. velik povešen vamp. malo zleknjen, visok 165 cm. prsna mera 180 cm. oddan pekarski četi pri LJubljani, Tomačevo — štab bataljona. Kobila »Dobrica« 16 let, rdeča visoka 163 cm zadnja leva noga malo pokvarjena, na rodnici pretrgana, zelo živahna, oddana na Logu pri Bre zovici pri Ljubljani in dodeljena 1. vozarskemu eskadronu. Kobila »Fuchsa« ruja-va. 14 let, visoka 158 cm, na glavi lisasta, malo zleknjena, prednje noge postavlja na ven, med zadnjimi nogami zarastlina stare rane, odpeljana na umiku proti Preserju pri Borovnici. Konj »Fuchs« rujav na glavi lisast, 170 cm visok, vrat malo oguljen, z izstopi j eno kostjo na prsih, zelo močne postave. Rekviriran pri umiku in odpeljan proti Preserju pri Borovnici. Konj »Fuchs« 12 let, rujav, z liso na čelu, visok 168 cm, zadnja noga malo bela, prednja kopita slaba. Oddan je bil v starem lagerju na Vrhniki, 2 tehnični četi, 3. posadnemu bataljonu 1 vol svetlosiv. z ravnimi velikimi rogovi, 1 vol rumen, z lepo zakrivljenimi rogovi, 1 vol rumen, nizke čokate postave, 1 vol temnosiv. Vsi voli so do 7 let stari, težki cca po 700 kg, imajo zapiljene 3 zareze na rogu in so vsi podkovani. Prevzeti v Dobrunjah pri Ljubljani od Pekarske čete. Točne navedbe in pojasnila poslati na Ing. Milan Lenarčič, Verd p. Vrhnika. 7888-31 Nagrado dobi, kdor L)i i kaliti pjjiloAA.-a Zi 1. konja prama, kostanjev, zveaa&a t, z be.o zvezdo in liso na čeiu, zadnja leva noga čez bi-celj bela, prednja ieva noga go bicelja bela, star 10 let, visok 170 on, prsna mera 193 cm, žig na kopitu št. 50, 2. konja, temno kostanjevega, zad nja desna noga kronasta in petasta, vUok 178 cm, prsna mera 200 cm. star 12 iet, žig r.a kopitu št. 50, 3. majhen star loj trski voz Pojasnila poslati Tovarni za klej v Ljubljani. 8212 31 Prosim sporočila proti naerradi, kle bi našel svoie konje: Rida. št. žiga 417. Ela št. žica 418. Cila št. žiea 1191, Pubi, št. žiga li92. Marinko Martin Ljubljana, Verovškova 5. 8260-31 Kdo kaj ve o 61etni kobili Luci z bjflo liso sredi glave in kobili prami. s št. 891 Konj šimel zelenko, star 10 let prednje desno kopito razpo kano. žig 150. Proti nagradi sporočite na Miha Ferčej, Zasip, Bled. 8053-31 Iščem kobilo Simi staro 13 let, vzgana su-v 354, poseben znak — na levem o.esu solzi, komat nosi naslov in gornjo vžgano štev. Kdor jo pripelje, dobi nagrado Ambrožič Jože. Ljubno na Gorenjskem. 8239 31 Pogreša se konj Pozor, rujav, z malo be iim repom. 7 let star. žigom 2262. oddan 2 art. bateriji v Koseze. Dobra nagrada. Leop. Zupančij — Ljubljana. Jetrl!leva c. 15. 8238 31 na kopitu, naj javf Ivanu Sitarju, Savlje 14. n. Ljubljana Ježica. 8258-31 Motocikel »Arrfie« 200 ccm. evidenč. št. motorja 807 92 iščem. Najditelj prejme nagrado. Sporočiti na naslov: Inž Zupan. Mestna plinarna. 8056-31 Nagrado 5000 din izplačam onemu, ki mi pripomore dobiti nazaj moj osebni avto znamke Chevvrolet. Pol. štev. 2-135, motor štev 483-541, rekviriran po Nemški vojski v Sevnici. Raj ko Turk, Ljubljana. 8093-31 Iščem dva konja Miško (pram) mala lisa na glavi, ena na prednji nogi, široko kopitni, visok 159 cm v prsih 170 cm, star 14 let, brez reg. žiga. Bil je pri prežnem vodu Gosteče, izpuščen baje od Ljubljane do So stre. — Drugi konj Pubi malo večji, z večjo liso na glavi, ter eno belo zadnjo nogo. sprednji kopiti široki, star 12 let, visok 159 cm širok prsno 168 cm. Oddan isto-tam kot prvi. Vprežena sta bila skupaj v lojter-ni voz, ki je imel na sprednjem in zadnjem koncu zavoro. Kdor mi kaj sporoči o njih ga dobro nagradim. Franc šuštaršič, Svetje p. Medvode. 8084-31 Izsleditelju mojih konj št. 1343. 1344. 2953, pra mi, katere sem dai vojaštvu. ter dva vola v teži 1600 kg, stara po 3 ln pol leta. eden simodol •ske pasme rumen ko drast, eden simoaolec križan z montafonsko pasmo, črno-rumen. t beio liso na glavi, ima levi rog kakih 5 cm od-lomljen, plačam 1000 din nasrrade od vsakesa komada. Jakob Verbič. — Dol. Logatec. 8132 31 Kolo tov. štev. 129057 priden, št. 10545. črno pleskano katerega sem izročil vojaštvu v Logu iščem. Proti natn-adi. Ljubljana Groharjeva 8. _7998-31 Konja iščem prama »Miško« št. 176, dimenzij 160-183. 1927. rdečega, bela lisa na glavi in desni zadnji nogi pod kolenom. — Oddan: Ljubljana Log, bojni komori konj. diviz Kdor mi javi kje je, in ga pripelje, dobi nagrado. Peter Zakotnik, Stari dvor 28, škofja Loka. 7974-31 Iščem konja Fuksa z belo liso na glavi in zadnjih nogah, prve noge malo upognjene, žig št. 39. visok 160 cm in kobilo »Fukso« z belo liso na glavi in zadnjih nogah ter malim znamenjem pri prvih nogah z žigom 120. visoka 160 cm Najditelj dobi lepo nagrado. Josip Turk. Novo mesto. 8081-31 Dobro nagrado dam onemu, ki mi da pojasnila za konja luksa št. 855 vžgano na kopitu, na desni strani mrtva kost od komata, z liso na glavi, oddan 16. art. poi-ku, razšel se je v Tržišču na Dolenjskem pri Mokronogu. Sporočiti Vilfan Neži, Črnuče 19, p. Ježica. 8100 31 Iščem konja temno rdeč, malo tolar-jast, star 9 let, št. 195 in žig Ky na kopitu in 194 cm visok črn konj 5 let star. Kdor ml sporoči ali pripelje, dobi nagrado. Knific Jože, Medno, št. Vid n. Lj. 7821-31 Konj pram teman, št. 3524, kobila Fuksa št. 3540 lahko dobi lastnik s pravimi dokazi pri Jože Svetlimi v Domžalah, Industrijska cesta. 7999-31 Iščemo črno kobilo staro 6 let, sliši na ime Ceda, žig na kopitu 307 katero smo oddali 12. marca t. 1. protiavionski mitraljeski četi 40. peš. polka v Ljubljani. Kdor sporoči, kje se nahaja, firmi Kalmus in Ogore-lec. LJubljana, dobi nagrado. 8146-31 Svoje novo kolo znamke Diamant, evid. štev 9795 oddano 3. apri la na Logu pri Brezovici velocipedskl četi 32 ko-njičkega diviziona iščem Kolo ima na sprednjih vilicah specialno odbojno zmet (pero). Naznanilo proti nagradi v lekarni Hočevar v šiški. 8253-31 500 din nagrade dam onemu, ki izsledi kobilo, ki se nahaja v okolici Mirne pri Trebnjem. Kobila nosi vžgano št. 131, je rjave barve s črnim košatim repom in črno grivo, širokim hrbtom in prsi, prav majhno glavo in majhnim kopitom in Je nekoliko sitna. Vrnite na naslov: Josip Senica. — Domžale. 8040-31 Ford de Luxe črno limuzino z eviden. štev. 2-342, motor .štev. 914.804.705, iščem. Vozil je redov Jože Ravnikar blagajno in dva častnika v Novo mesto, kjer je bil še v petek 11. t. m. Prosim za sporočilo o vozaču ali vozu proti nagradi na inž. Vladi Stare, Ljubljana, Novi trg 6. 8034-31 Nagrado dobi kdor mi sporoči, kje se nahajajo konji Belec, star 10 let, visok 176, brez posebnih znakov, s komatom, z* težko vožnjo, žig 8VO. Praun, star 14 let, visok 170, zvezdast s komatom za težko vožnjo, žig 8VO. Praun, star 12 iet, visok 163, lisast, na stegnu vžgano srce, žig 116o. Praun, star 10 let. visok 164, brez posebnih znakov, žig 1164. špedicija Ranzinger, — Ljubljana, Masarvkova cesta. 8156 31 Nagrado dobi krod izsledi odpeljan voziček (dlrco). Pretnar — Vodnikova cesta 69. Lepo nagrado dobi kaor mi da pojasnilo za mojo kobilo, 8 let staro, žig 327, mera 154-180, temno rujava (mokra fuksa), z veliko belo liso na glavi. Perko Andrej. Ljubljana, Vodnikova c. št. 111. 8078 31 Proti nagradi za konja po din 500 naj mi občine ali privatniki javijo, če so tam moji konji: 1 konj, črnkasti fuks, star 12 let, brez žiga ali žig 539, bel smrček in zadnje noge bele 1 kobila bela, z rjavimi pikami, velika, stara 15 let, brez žiga ali žig 141 ali 118, 1 kobila rjava srednje velika, stara 15 let z žigom 338. špedicija TURK, Ljubljana. 8092-31 Kobila Fuksa 148-165, prva desna bela in zadnja desna bela noga, oddana 3. plan. bataljonu, bojna komora, žig 98. Proti nagradi obvestiti: Ivan Ažman, Lesce. 8060-31 Iščem dva konja pram, na levo oko slep, in šimel, višina 176 in 179 cm, postrižene grive vžgane številke 417, oddana v škof j i Loki z di-ro in težkimi komati. Javiti proti dobri nagradi Janko Predovič, Ljubljana, Poljanska 73. 8098-31 Kobila prama lepa, desna zadnja noga malo otečena, vime brez enega ziska, morda brez številke, iščem. Sporočite proti nagradi na Izidor Prešern, Zasip 23, p. Bled- _ 8055-31 Konja prama iščem. Na plečih ima za-celjene rane, žig 120, z opremo. Kdor ga pripelje ali pove, kje se nahaja dobi veliko nagrado. Franc Keber, občina ln pošta Dev. M. v Polju. 8219-31 Iščem kolo Puch Supersport, srebrne barve, evid. štev. 194 1C6 tvorniška štev. 957745, novo, oodano 6. aprila koiesarski četi Vižmarje pri Ljubljani. Najditelja nagradim. — M. Novak. Ljubljana. Vilharjeva c. št. 37. 8111-31 Kolo Puch, št. 102.071 iščem. Marinčlč Franc, dijak, Horjul 92. Najditelj dobi primerno nagrado. — 8121-31 Za strožjo kontrolo mlečnega trga V Italiji padeta j o letno cKrog bo milijonov hi mleka, da ga po pravici štejejo za eno poglavitnih živil Trst, 21. ap.i.a. Ministrstvo za Poljedelstvo in uozuo-ve je izdalo poseben dekret, ki ureja potrošnjo mleka za domačo uporabo ter industrijo sira in drugih m.ečn h izdelkov in obenem uvaja poostr^nj kontrolo tržnih cen. Dekret podaljšuje dosedanje kupoprodajne pogodbe za dobavo mleka do 11. novembra t. 1., od tega termina dalje pa bo vsa produkcija mleka poverjena zootenničnim Sekcijam osrednje ustanove za prehrano. Te Sekcije bodo imele nalogo, posredovati mlekarskim centralam in preprodajalcem mieka neposrednemu konzumu in industrijskim svrham potrebne količine. Te Sekcije bodo na podlagi zbranih prijav in ukrepov Ministrstva določile količino mleka, ki bo pripuščeno proizvajalcem za lastno uporabo in za prodajo konzu-mentu naravnost ali preko mlekarn. Ministrstvo bo storilo potrebne ukrene, da se zagotovi zadostna proizvodnja mleka, surovega masla in sira Točno so določene posamezne vrsfe sira. ki jih cmejo sirarne izdelovati. Vsak hlobec sira mora obenem nositi oznako, v ka- terem mescu in katerega leta je bil iz-deian. Od 1. maja dalje bo Ministrstvo ustalilo cene mleka za industrijske svr-he m cene mlečnih izdelkov, cene mleka za domačo potrošnjo pa bodo posebej določale pokrajinske Sekcije za prehrano po odobritvi ministrstva. — Z drugam dekretom se ureja kontrola nad proizvodnjo, prodajo in cenami sira za potrebe vojske. V ta namen bo ustanovljena organizacija proizvajalcev, trgovcev in industrijcev kot peseben Kontrolni urad za sir, ki bo deloval s pomočjo lastnih tehničnih sekcij. Mleko je italijanskemu narodu eno izmed poglavitnih živil, o č^mer zgovorno pričajo naslednje številke. Proizvodnja mleka v Italiji znaša letno okro? 60 milijonov hI; od te kol čine se 44" n konsumira kot neposredno živilo. 34° n se unorabi v sirarski industrij. kakšnih 22° '<> pa ere za prebrano telet. Italiia pridela na leto okro« nol m:l;inna stotov surovega masla in nod 2 miliiona s+otov sira. Nam^n dekreta io tr>roj ucr>e"nri r>ohiiati šn^ki^aciio v en' i7med ž'v;lsk;h strok, ki zavzema naiširši razmah. Krušno žito naših krajev fe ttirš&zzi čim več bo turščice in krsnipirja, tem laže se lamo upirali pomanjkanju V rednih časih, ko smo sc lahko zanašali na dovoz pšenice in rži iz drugih krajev, sc pri nas ni nikdar preveč pospeševalo obdelovanje polja s turščieo. ki pri nas Ic šc prccej uspeva. Še manj sc je seveda delovalo na to. da bi v večjem obsegu sejali pšenico, rž in ječmen, za katere naša zemlja pretežno ni primerna. Časi so taki, da jc treba letos našim krajem priporočat' čim več pridelka turščice — našega slovenskega krušnega žita Ker 5omo glede kruha navezani gotovo Ic bolj na svoj lastni pridelek, je umestno edino to, da se posadi mnogo več turščice kakor v drugih časih. Če bo dovolj. turščice in krompirja, se borne lahko izognili hudemu pomanjkanju. Poleg turščice je gotovo krompir najvažnejših pridelek dalje. Dalje je priporočati sajenje fižola vseh vrst, zlasti tudi zgodnjega, da ga bo dovolj za hrano v stročju, ko bo morda žc primanjkovalo drugih živil. Ker nedvomno tudi olja nc bo preveč, jc potrebno med turščieo saditi mnogo buč, saj dado bučnicc obilo dobrega cilja. Seveda buče brez bučnic niso naj-odličncjša krma za svinje, vendar v takih časih nc gre drugače. Razen bučnic so za olje dobre sclnčnice, ki jih pa sadite samo tam, kjer uspevajo. Živinoreja jc pri nas hudo opešala. Goved smo izvažali in rs/prodajali v prcvcli-ci meri in so zdaj mnogi hlev napel prazni. Slepo odprodajanjc ni zdai več na mestu. Skrbite, da boste imeli dovolj krav mlckaric in da bo čim več prirastka v hlevu. Sicer našim marljivim kmetovalcem ni treba na dolgo in široko pripovedovati, kaj je treba vse storiti, vendar smatramo za umestno zmerom spet znova naglasiti, da mora biti vsa zemlja temeljiteje obdelana kakor druga leta. Delavcev zdaj nc bo manjkalo. Okupacijska oblastva strogo gledajo na to, da bodo vse delovne sile zaposlene in da se bo postopaštve nehalo. Pri takem redu bo vsakdo rad delal In kmet bo lahke najel delovne moči tudi med ljudmi, ki so doslej manj delali in več mešetarili ali pa beračih Vse to ne velja le za deželo, temveč v neki meri tudi za mesta in tlnitsc večje kraje. kjer sc v rednih časih mnogo zemlje ni kmetijsko izrabljale. C) tem smo žc zadnje dni mnogo pisali Gojitev cvetja po vrtovih jc zdaj stoodstoten nesmisel. linako je nesmiselno pustiti zanemarjena stavbna in druga zemljišča. Ponavljamo da je obdelovanje zemlje danes najpametnejše delo. ki ga lahko storiš. Kazen vse potrebne zelenjave in mnogo krompirja t: da vrt tudi krmo za domače za'ce Gojitve domačih zajcev (kuncev) se lahko hitri naučiš. Kdor ima v mestu, odnosno v bližini večje zemljišče, naj si kupi tudi kozo, če mu jo j^ mogoče kupiti. S kozo bo imel mleko v hiši. Kakršenki 1: živež lahko pridelaš g-a prideluj, a glavna skrb mora biti \ naših krajih posvečena pridelovanju turščice in krompirja. POZABLJIVOST Gospa stopi ored pošto v nabit ) p ln tramvaj. Gospod, ki ie at precei v letih, ji ponudi svoj prostor in dama hitro tede. Gospod se skleni k njej. »Nisem vas razumel, milestiva.« »Nič nisem rekla,« reče dam-: oholo No. pa oprostite. Zdelo sa mi je. da ste rekli hvala.« EDINO ZANESLJIVO Profesor v šoli: »Velikemu grškemu pesniku Homerju pripisujemo .I.ijado' in ,Odisejo', čeprav še ni dognano. a'i je sploh kdaj živel. Samo to vemc zanesljivo, da ie bil slep ...« SLAB IZGOVOR »Franeek. kakšen pa si? Kuj se ti je primerilo?« »Včeraj, ko sem se pozno vračal domov, me moj pes ni spoznal in se ia z kadil vame.« »Veš, kaj? Od takšnega psa bi se pa ja/. takoj ločil.« 1000 din nagrade dobi oni, ki izsledi 4-seaežni avto — znamke »Chevrolet«, črno pleskan št. 2—3825, ki je bil gdpeijan 8. apr. v smeri preko Ponikve. Javiti na Okorn Milka, Kranj, Kopališka 5. 9120 31 Dobro nagrado prejme kdor mi pove za pogrešana konja: Pram št. 104 vžgano v kopito, kriv močan vrat, brez zvezde na glavi, oddan v Sk. Loki 5. vod bojna Komora. razšel se je baje v št. Rupertu: svetel nra-n št. 104 v grivi, svetel nram (lovi zrak — Luftpajser), oddan na Vrhniki 1. Jur*šna četi. r!>zsel se j p bale n? Oo-lenlskem. Sporočiti Marjeti Vilfan, Ježi c* 40 8099 31 Kdo ve kaj o kobili katera sliši na ime Zor-ka, dorasta prama. levo uho prest riženo, št. na kopitu 59, naj sporoči proti nagradi na ime Panovec Franc, Depala-vas, Trzin. 8178-31 1000 din dam občini ali privatniku, ki mi javi, kje je konj št. 121, »pram , visok, pod vam-po.ii belkast, zadnji nogi ima spodaj beli, na če>u in nosu belo liso. Visok je 163 cm, star 7 let. Od dan je bil v 6. voa pri Sv. Duhu nad škofjo Loko, razpuščen baje v okoiici Mirne na Dolenjskem z vprego in vozom št. 121. Javiti na občino Šmartno pod šmarno goro ali pa Ko sec Alojzij. Vojsko, p Vodice nad Ljubiiano. 8199 31 Prevodi, prepisi, korekture razmnoževanja in izvrševanje vseh pisarniških ael! Sestavijanje pisem, prošenj in vlog v raznm jezikih! Poizvedbe in pre.skrba raznih naslovov. Nasveti, pomoč in usluge v najrazličnejših vprašanjih! Poslujemo so lidno. zanesliivo irt diskretno. — Serv!s biro« Liubi.iana. Sv. Petra o. 27 1. tei. 21 09. 8112 31 Nagrado dobi, kdsr pripelje odi-o-no sporoči, kje se nahajata 2 biciklja in sicer 1. bi-cikclj znamke Torpedo s tovarnško št 112425 in evdenčno št. 538. 2. b-cikeij znamke Adler< s tovarniško št. 759S74 in evidenčno št. 19573. Po jasni'a poslati Tovarni za klej v Ljubljani. 6213 31 iaaiSS»BK1- ^ Svarim pred nakupom kolesa evidenčna št. 5879, tov. številka 516208. svetlo , zeleno pleskano. znamke ; »Adler«. Najditelju pla- i čam lepo nagrado. Zupančič Lado, Ljubljana, j Kersnikova 3. 8066-31 | dam s, 50 j lisa in JRosemarg Roman Previdno ga je poljubila. Nato je stopila na stopnico, držeč se za oba ročaja. Globoko je zasopla in zadenski odskočila z voza. Bilo ji je, kakor da se svet vrti okrog nje, cesta se je sločila in upogibala kakor poblaznela. Nato se je pogreznila v črn. brezdanji prepad. Dokaj časa je negibno ležala, preden ji je neusmiljena ploha zbičala zavest in prodrla skozi lahko obleko do kože. Mraz jo je stresal, toda ni se mogla ganiti. John Duckworth je bil, kakor pravijo, »imeniten, spodoben dečko«, navdušen športnik in tudi v knjižni učenosti dokaj podkovan. Da ga je kdo imenoval »rešilnega angela«, bi se bil reže zahvalil za ta dovtip. Ali Previdnost pošilja tudi dandanes še svetopisemski ognjeni voz — v našem primeru niegovo sodobno dopolnilo, motorno kolo — kadar huda stiska nujno kliče na pomoč. John, dijak višjega razreda, je bil v enem izmed skavtskih taborišč na Salisburyjski goljavi. Dali so mu bili poseben dopust, da obišče svoje domače in seveda si ga je bil privoščil do poslednje minute. Zdaj je v vihri in plohi drevil po cesti, ker je hotel še za časa dospeti v taborišče. Globoko sklonjen nad vodilom, da ga dež ne bi prehudo šibal v oči, je zletel mimo človeške postave, ki je ležala na cesti... skoraj ne da bi jo opazil. Nato pa je zmagal v njem gentleman, zavrl je in obrnil nazaj. Bilo je, kakor si je mislil: mlado dekle. »Halo, kaj se je zgodilo?« To ni bilo Bog ve kako duhovito vprašanje. Pač nobeno dekle si ne bi ob neurju izbralo blatne ceste za ležišče, toda Johnove besede niso bile v tem trenutku ne boljše ne slabše kakor katere si bodi druge. Daisy se je bila prepričala, da ima vse kosti cele, ter zaklicala in vzdignila roko, ko je motorno kolo pridrevilo mimo nje »Padla sem,« je rekla. »Kje sem prav za prav?« »Ne vem natanko,« je John odvrnil. »Nekje na cesti proti Salisboryju. Kje pa je vaše kolo?« »Saj ni bilo kolo — avto je bil.« »Avto?« Začudeno jo je pogledal. »Ste sami vozili, ali morda drugi niso opazili?« »Nevihta je bila tako huda, da niso nič vedeli.« »Vraga. To je smola. Kako je bilo mogoče? Kam ste pa hoteli?« Pogledal jo je pazljiveje in videl, da je vkljub svoji neverjetno blatni vnanjosti jako zala. »Ste si poškodovali roko?« To je bilo sicer res, a vendar je mogla Boga zahvaliti, da se je bilo tako srečno izteklo. »Kje je Puddletown?« je odgovorila na eno izmed njegovih vprašanj. »Baš Puddletown?« se je zarezal. »Ne, res... mestece Puddletown. Moram, za vsako ceno moram priti tja.« »Mislim, da bo nekje med Dorchestrom in Wa-rekamom.« »Je to zelo daleč?« »Štirideset kilometrov ... nemara petdeset.« Trenutek ali kaj se je pomišljal. Ze tako je bilo težko dobiti dopust, in vražja reč bo. ako se točno ne vrne v tabor — toda dekleta ni mogel pustiti na cedilu . . . kar tako sredi ceste, mnogo kilometrov od najbližjega gnezda, ko je premočena do kože, ploha pa venomer lije in lije... ne, to je bilo nemogoče. »Če bi hoteli sesti na zadnji sedež? Mislite, da se boste mogli držati s poškodovano roko?« »Bo že nekako,« je rekla Daisy. »Ogrnite si moj plašč. Ta vas bo vsaj malce varoval vetra, meni pa zadostuje obleka.« Položil ji je gumeno pelerino okrog ramen. »Kaj pa tole?« Pokazal je na predmet ob njenih nogah. Toliko da je ni smeh posilil. Njena ročna torbica! V boju med živima mejama ji je bila padla na pot, ugrabitelja sta jo bila vrgla za njo v stanovalni voz, da ne bi pustila sledov za seboj, tam jo je bila spet našla, krepko jo je držala v roki, ko je tvegala nevarni skok na cesto, in zdaj je znova ležala v blatu ob njenem znožju. Ročna torbica! »Držite se, gospodična. Še enkrat ne smete pasti!« 32 »To se pravi, da zmerjate mojo ženo z lažnivko?« Sid Verdon je grozeče stopil proti Billu. »Da,« je hladno rekel Bili, »in še s prekleto zvijačno. Ali menite, da nimam prav?« »Ko bi ne bila v družbi dam, bi vas...« »Miruj, Sid.« Ela mu je položila roko na komolec, med tem ko so ostali z grozo in ogorčenjem zrli na dvojico. »Če ie speljalo dekle tudi njega na led, moj Bog, to vendar ni takšna reč. To je bilo del njenega načrta. Ako hoče po vsej sili verjeti, da je res Rosemary, mu midva ne moreva pomagati.« »Vem, da ni Rosemary,« je rekel Bili. »Voljan sem smatrati vašo trditev, da je Daisy Tudorjeva. ;r. da je bila spremljevalka prave Rosemaryje, za resnično.« • »Kako se me potem drznete imenovati lažnivko?« »Ker je glavni del vaše zgodbe laž. Ne lastim si sodbe o jasnovidstvu — prav nič ne razumem o tem. A to, kar pravite, da ste videli v stekleni krogli — .odkritje', ki se vam je posrečilo šele danes — to, gospa Ela Verdonova. so podle laži.« »Prazne trditve, gospod Bili Patterson. Težko jih boste dokazali.« »V tem se motite. Spoznali ste Daisvjo Tudor-jevo pri svojem prvem srečanju z njo. Vse, kar je prišlo potem, je samo pretvarjanje.« »To je nesramnost,« je vzrojila Ela. »Doran, ali ne boš prepovedal svojemu nečaku, da tako govori z menoj? Kako misli dokazati svoje žaljive trditve? Morda nam bo hotel natvesti, da se mu je Daisyy izpovedala.« Carter se je odkašljal. da bi nekaj rekel — vse, kar je tu slišal, ga je navdajalo s studom in ogorčenjem — toda Bili ga je prehitel. »Daisy mi ni ničesar povedala,« je rekel povsem hladno in mirno. »Niti besedice ne! Sami ste to storili.« f^-fT""" Versinigte Veffsljlieruiass • Miluea. sshsSten Vardae - šIerzc-3 • Bc - aa • Vei^a'v v i V . i. •--------v l £ ZagreLu bivajočim na ozemljili bivše Jugoslavije, li so sedaj zaseden po Italiji. ITALIJANSKA ZAVAROVALNA IN POZAVAROVALNA D.D. p V nedela dno 27. t m. otvoritev vsakodnevnega avto- „LA PASE" i J s sedežem v Milano — Plazma Cavour 5 prevzema pcpolco jamstvo za zavarovalne police - za elementarne nezgode - ugledne družbe Vereinigte Versleherungs-Aktčfn-Uosellscfeaftcn Kdor poseduje police družbe: »VEREINIGT J-AKTIEN-GESSLL- ^ SCHAFTEN«, bo prejel glede istih podrobna navodila. j 5 . . ,,. _______________ __ .____-— ^ Prihod v Ljubljano med 10. in 11. uro. Odhod iz Ljubljane . med 15. in 16. uro _ m - izpred hotela »METROPOL« f V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod JOŽE GORIŠFK posestnik, trgovec in gostilničar v sredo 23. aprila 1941. previden s svetotajstvi za umirajoče, v 76 letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega je bil v petek 25. aprila 1941 ob io" uri dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopa-pp lišče v Stični. STIČNA, dne 23. aprila 1941. /■__ rs i t," - Gsrizia busncga prometa G 1ZIA • 1JU3L JAHA In cSrstiu Cena za vožnjo iz Ljubljane v Gorico ali obratno cc. 100 Din Comando di Piazza — v poslopju uprave policije — izdaja potna dovoljenja vi* •'GŽl^ž^^jiS^^to^ ~ * Žalu^o •t? i osta!i p $$ ms ^ m i 4 i A. D. ZAGREB, Bošfcovlčeva 32-1 Telefon 67-51 ima serijske izdelke kot so elektromotorji, Dieselovi in plinski motorji, črpaln in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala. zahtevajte pkospekte precizno orodje, posnemalniki itd. in bkezobvezen obisk inženirja j v STALNI ZALOGI i H --.t-■ o . ... fca^saBBKaBaiaMl SH i ^ a isi ISks^l,.. ^ _____■ < S-iV •• • Vsem, ki ste z nami sočustvovali v neizmerni tugi ob bridki Izgubi našega ljubljenega soproga, skrbnega očeta, starega očeta, strica, svaka in tasta, gospoda m mesarja vsem, ki sls s prekrasnim cvetjem, venci in tolažisnimi besedami 'aišaii našo neizmerno bol, ter vsem, ki ste kakorkoli poveličali nje-•rov spomin, najiskrenejša zalivala. Prav posebno se zahvaljujemo na zadnji poti. SKOFJA LOKA, dne 24. aprila 1941. K'i* Žalttfoei ostali Zahvala Vsem, ki so nam darovali vence in cvetje, izrazili sočustvovanje ob smrti naše drage mame, gospe ojzije mmi* in jo spremili na njeni zadnji poti, naša najtoplejša zahvala. Maša zadušnioa se bo brala v petek 2. maja ob 7. uri v cerkvi sv. Petra. žaSssfoci ostali viciim pogicDui at kuharica!« * Premožen trgovec poizveduje okrog o svojem bodočem zetu. Neki prijatelj mu pove, da je bodrči zet siccr prav pr kupen dečko, vendar da ima ene samo napako: — In ta je? vpraša trgovec. — Ne zna kvartati. — To naj bo napaka? Jaz pa sodim da je tc prav iepa lastnost. — Že, že, toda m adi mo? ne zna kvartati in vendar kvarta po cele noči. — Torej, ljuba ženica, ponavljam: od danes dalje pričnemo na vseh koncih in krajih štediti. — Dobro, možiček. 2e vse te dni razmišljam, kako prav ie da ti ne hodiš rad v kino. Bom pač odslej res hodila kar sama. S V »JUTRU«! Zahtevajte povsod britvico A L C O S O ZAHVALA Za vse izraze sožalja ob smrti dragega soproga m oeeia v 1% s. Ivam Hribarja se iskreno zahvaljujemo. Zahvalo izrekamo tudi vsem darovalcem vencev, udeležencem pogreba in sploh vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin nepozabnega pokojnika ali nam s toplo besedo lajšali neizmerno trpljenje. Žalujoča rodbina Hribarjeva sto. ■ v,-«,- - p * h i r cl.i 2 9 5 1 >;■ Srv - Vsem, ki ste z nami sočustvovali v težkih dneh, ko se je za vedno poslovila od nas nadvse ljubljena soproga in mamica, hčerka in sestra, gospa J K. rf. JI m in vsem, ki ste pismeno in ustno izrekli sožalje ali izročili šopke in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti, kakor tudi gg. zdravnikom, ki ste ji lajšali njene dneve bolezni, ter preč. duhovščini, se najiskreneje zahvaljujemo. V LJUBLJANI, dne 26. aprila 1941. Bmžims KONČAN in GORIČAR Strojno podjetje Ing. Rorštnar štev. 18 IZDELUJE VODNE TU RRINE žage - mline - trans-misije - dvigala itd. 'sžno priporočilo KMETOVALCEM V Vašem lastnem interesu je, da takoj pregledate vse stroje, ki jih boste uporabljali pri letošnji mlačvi, in da daste morebitne poškodbe takoj popraviti. Vsa popravila poljedelskih strojev izvršuje točno, solidno in po nizkih cenah Stroino podietie FRANC KREMI AR delavnica poljedelskih s^roiev Št. Vid nad Ljubliano Novi poljedelski stroji še na zalogi po ugodnih starih cenah! "S^u* Davorin Rav^eoT - izdaja'« Komore« .Jutra. Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. to« mornarja f^n Jeran. - Za maeratni del Je odgovoren Aloj. Novak. - Va! , Ljubljani.