^oitnina plačana v gotovini. *£;- - Cena 20.— lip DEMOKRACIJA Leto IV. - Štev. 41 Trst - Gorica 13. oktobra 1950 Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Pogum in dolžnost Te dni je preživljala sosednja avstrijska republika težke dneve. Komunisti so poskušali nasilno izrabiti težak gospodarski položaj v državi in so vprizorili vrsto stavk in demonstracij, ki naj bi omajale demokratično državno oblast. Toda državljani so jim s svojim pogumom preprečili, da bi dosegli postavljeni smoter. Ob tej priliki smo videli, kako hrabro so se izkazali celo gospodarsko od komunistične oblasti popolnoma odvisni delavci v samem sovjetskem zasedbenem področju. Ne oziraje se na zapreke in grožnje oblastev, so organizirali protikomunistična zborovanja in so se jih tudi množično udeležili. Mnogi so jih občudovali. Videli so v teh delavcih ljudi, ki so se, zavedajoč se svoje državljanske dolžnosti, raje hrabro podvrgli tveganju, kakor pa da bi dovolili nasilju, da bi se izživljalo na ponižnih, hlapčevsko u-pognjenih hrbtenicah. Prav nič niso pomišljali, odprto so povedali svojo besedo in tisoči strahopetnih obzirov jih niso premotili. Politična zgodovina pomni ne-broj podobnih primerov, ko so značajni ljudje z dejanji pokazali, kako se v nevarnosti brani ogroženo svobodo, čast in pravico do enakopravnosti. Navedeni primer ni niti eden najsvetlejših, pokazali smo nanj le zato, ker je tako časovno kakor krajevno najbližji. Tudi mi na Tržaškem smo v zadnjih letih preživeli težke čase. Bodoči zgodovinar bo nedvomno u-gotovil, da so dogodki našli vodilno politično generacijo zadnjih predvojnih in povojnih let, kakor tudi sam narod, popolnoma nepripravljena. Za narod bo še opravičilo, da je v narodnem zanosu pozabil na vse drugo. Toda težko bo najti opravičilo za tiste pripadnike vodilne plasti, ki so pokorno sodelovali in podpisovali vse mogoče sklepe, krili s svojimi imeni vsa tista dejanja, s katerimi baje po-gostoma niti soglašali niso. Cemu nam tega niso takrat povedali? Mnogi odlični borci za narodne pravice, ki so pokazali tako vztrajnost v odporu proti tujcu, se niso znašli v novih okoliščinah. To je bil razlog politično neopravičljivega molka. Ko je bilo treba nastopiti proti napakam, ki so jih počenjali lastni sonarodnjaki, jim je zmanjkalo besed, namesto dd bi prav tedaj, na svojih tleh in v svojih stvareh z dvojno silo povedali svojo misel, opozorili narod na kapitalne napake, s katerimi so bile v prvih povojnih letih tako začetniško izgubljene vse možnosti, ki so se nam takrat odpirale. Tako pa je obveljalo kratkovidno načelo malomeščanske opreznosti in udobnosti. Nekateri mu ostajajo zvesti še danes. Posledice? Prav vsi jih dnevno občutimo. To je pokora za tiste dni, ko mnogi naši sonarodnjaki niso imeli poguma, da bi v korist lastne in narodne bodočnosti tvegali nekaj časopisnega blata, in z odkrito besedo, kljub kričanju in grožnjam, preprečili uresničenje večine teh velikih napak. Ako primerjamo to takratno zadržanje naših ljudi z ravnanjem avstrijskih delavcev, nam je nasprotje več kot očitno. In če bi na podoben način vzeli v pretres vedenje, kako nekateri poedinci odgovarjajo na italijanski narodnostni pritisk, bi prizadetim od sramote skrito zardel obraz. Vendar, čeprav smo si vsi soglasni v oceni političnih napak, ki so bile storjene v preteklosti ali se delajo celo v sedanjosti, ko vidimo dnevno pri drugih narodih, kako si je treba priboriti in braniti tudi najosnovnejše pravice, je na žalost med nami še precej takih, ki ne marajo izpolniti svojih lastnih zadevnih nalog v taki obliki in meri, kakršno ti nauki zahtevajo. Mnogim manjka nekaj, da bi potegnili in izvedli potrebne zaključke. Manjka jim poguma in zavesti dolžnosti! Razgalimo vse izgovore in našli bomo, da je vedno ta ne-dostatek tisti, ki ga skrivajo za }i-govim peresom raznih namišljenih opravičil. Stoje ob strani, kritizirajo levo in desno (to je najlaže, kadar sam posedaš in drugi dela!), salomonsko vedno znova ugotavljajo, da nimajo Slovenci takih pravic, kakršne bi morali imeti, da je vse, kar se dela, napačno itd. Sami pa ne mignejo niti s prstom! Drugim je zopet politika tako umazan in nevaren posel, da se ga ne marajo lotiti. Boje se, da bi se »umazali«... Slabo izpričevalo za trdnost njihovega značaja! Toda prijatelji, če gremo tako naprej, kdo vam bo prinesel enostavno v dar vse, kar zahtevate? Sami se moramo potruditi! Kdo bo upošteval naše želje, ako se no- iSovjetska zveza je sejala na Koreji seme sovraštva. Seme je vizi:li- lo in sedaj vidimo, kako strašne sadove je obrodilo! V Seulu, Taejonu in drugih krajih osvobojene Južne Koreje so sedaj odkrili žalostne in strahotne dokaze o strašnih zločinih, ki so jih Severni Korejci zagrešili proti človeštvu. Poročevalska agencija »Associated Presis« poroča iz Tae-jona, da je bilo po poročilu oblastev ubitjih verjetno okrog 5.000 oseb ob umiku komunističnih sil. Agencija poroča, da s>o že odkrili itrupla tisoč sto umorjenih korejskih civilistov. Skupno z njimi so našli tudi 30 ubitih ameriških vojakov. Poročilo pravi, da so vse žrtve bile umorjene na enak način. Visa trupla imajo 'zvezane roke in prestreljeno lobanjo. Poleg tega pa kažejo trupla tudi vidne znake pretepanja. Pobiti Ameri-kanci so -bili vojni (ujetniki. Korejske civiliste pa so umorili le zato, ker so bili protikomunisti. Jasno je torej, da gre za naglo, kruto u-smrtitev, za zločin. Kot strahote množičnih morišč po nacističnih koncentracijskih taboriščih v Buchenwjaldu in Dachauu, tako (prihajajo sedaj na dan grozote brezčutnih, živalskih množičnih pokoljev, ki so jih zagrešili v isovjetskih šolah izvežbani komunisti, in ki ponovno navdajajo z gnusobo ves omikani svet. Črno zločinsko sovraštvo pretresa danes Korejo. Toda sovraštvo ni bilo že od nekdaj tam in tudi ni moglo pognati samo od sebe. Primerjajte sedanje prilike z neposrednimi povojnimi prilikami. Korejci so tu in tam pobijali Ja- Sadoui souraštua Sredozemski sporazum V izadnjem času so v teku med Turčijo in Grčijo razgovori glede podpisa dvostranskega vlarniostne-ga sporazuma. Kljub temu, da sta Grčija in Turčija izven Atlantskega sporazuma, imata važno mesto pri o-brambnih načrtih zahodnih držav. V tem primeru ne gre za državi, kateri bi bilo treba braniti pred napadom. Ce bi moralo priti do vojne, ne bi bila njuna naloga le pasivna, kajti njuni vojski bi pomenili bistveni prispevek k zahodnoevropskim silam. Izmed držav na Srednjem Vzhodu lahko samo Turčija nudi resen prispevek k obrambi tega bistveno važnega področja, čigar bistvena sestavina je tudi Grčija, čeprav v točnem pomenu besede ni država Srednjega Vzhoda. Grčija se je že pogumno in z uspehom uprla komunistični napadalnosti in nobenega dvoma ni, da ne bi tako Grčija kot Turčija, hoteli ali ne, bili zmožni boriti se na zahodni strani v primeru potrebe. Trenutno ti dve državi še nista "Vključeni v zahodni obrambni načrt. Upati pa je, da bodo pogajanja med njima in potem z drugimi državami naglo napredovala in jih v kratkem bistveno vključila v atlantsko obrambno skupni >st. čemo zavedati, da je za njihovo uresničenje potrebno skupno delo, da so potrebne organizacije, katerim moramo s svojim dejanskim sodelovanjem dati potrebno široko osnovo in moč? Edino s trdim in vztrajnim političnim delom si bomo na našem izpostavljenem položaju zajamčili svoj obstanek. Politika je v našem primeru življenjska nujnost. Saj je z njo v zvezi tako vprašanje šol, kakor tudi vprašanje trgovskih koncesij, potnih dovoljenj ali kazenskega paragrafa! Ne sme biti govora o utrujenosti ali razočaranju! Take slabiče je življenje že premagalo! Mi pa hočemo in moramo živeti! Kdor se v teh časih strahopetno skriva v mišjo luknjo, ta dokazuje, da ni zrel za svobodo. Takega ne bo nikdar upošteval ne domač, ne tuj gospodar! Kdor bo hotel, mu bo prosto gazil po upognjenem hrbtu. Vidimo torej, da zahteva svobodno izživljanje in uveljavljanje globoko zavest javnih dolžnosti in marsikdaj tudi velik oseben pogum. Pokažimo, tako v lastnih zadevah kakor v odnosu do tretjih, da smo pravilno dojeli eno in drugo! Samo potem bo pametno uporabljana slovenska beseda na Tržaškem nekaj veljala. * * * I 1 m NEKOČ. .. ponče v .tridesetih letih njihovega nasilnega vladanja, toda po osvoboditvi je odšlo četrt milijona japonskih vojakov in skoraj dva milijona japonskih civilistov v lastno domovino brez vsakega u-boja. iTako je bilo sovraštvo Korejcev leta 1945. Tedaj pa so prišli na Severno Korejo Sovjeti in začeli o-pajati ljudstvo s komunistično doktrino, iki je vsa prežeta s sovraštvom. Organizirali so novo korejsko armado in jo naučili sovražiti na nov način. K vsaki četi. so dodelili častnika za politiko in kulturo, ki je bil skrben posnetek sovjetskih politkomisarjev. S tem je bilo poskrbljeno, da se je sila sovraštva nadaljevala celo na bojišču. Ta izločin nad omiko morajo Združeni narodi obsoditi in izanj mora zvedeti ves svet, kot mora zvedeti za vsako krutost, pa naj jo zagreši katera koli država. Krvava žetev sovraštva'na Koreji še ni končana, toda če bi Združeni narodi ostro obsodili to ravnanje, bi morda komunistične Korejce le opozorili, da si ne bi upali nadaljevati s itakim zločinskim ravnanjem, Južni Korejci pa ne Ibi odgovarjali z represalijami. Sovraštvo je namreč nalezljivo. Zato je nujno potrebno, da omikani svet ta strašna dejanja obsodi in se potrudi, da bodo izginila z obličja zemlje. Polom komunistične akcije o Hostiiil In Nem£Ni Naj se zgodi kar koli, je jasno, da so komunisti, ki so v Avstriji in Nemčiji hujskali delavstvo, da stavka zaradi majhnih plač in visokih cen, popolnoma propadli. Kljub vsem naporom, s katerimi so skušali skozi 48 ur navdušiti delavstvo iza splošno stavko, so morali v sredo ponoči opustiti svoj načrt. Celo na sovjetskem področju jim stavka ni uspela! Hoteli so pa objaviti za torek 3. t. m. splošno stavko po vsej Avstriji. To jim ni u-spelo, kajti na vseh ostalih področjih — razen sovjetskega — se delavci niso hoteli odzvati temu pozivu. Komunistično vodstvo ob-dolžuje Zahod, češ da je gibanje propadlo zaradi pritiska z Zahoda. V resnici pa ni bilo med delavstvom nikakega navdušenja za komunistični načrt. Dejstvo je, da komunisti niso uspeli niti z enim odstotkom. Tako sta zdrav razum in hladnokrvnost avstrijskega naroda premagala komunistične nakane. To je omogočilo — kakor smatrajo v Londonu ■-— avstrijski vladi, da je v iteh težkih razmerah ohranila zakonitost in red. Zato se je avstrijska vlada zahvalila avstrijskemu narodu, da je »rešil svojo domovino«, kar vsemu svetu dokazuje, da Avstrija ne bo nikoli »ljudska demokracija«. iiz Avstrije poročajo, da se je povprečno le tri odstotke delavstva odzvalo pozivu na stavko, ki jo je formalno organizirala avstrijska komunistična stranka, da. bi protestirala proti politiki avstrijske vlade glede mezd in cen. Avstrijska vlada trdi v svoji protestni noti na zavezniško nad- zorstveno komisijo na Dunaju, da so sovjetski uradni krogi pristali na akcijo komunistične stranke. To ■bi brezdvomno pomenilo, da so Sovjeti Sfiršill sporazum štirih nadzorstvenih sil. iPo tem sporazumu bi namreč vsaka teh velesil morala pomagati avstrijski vladi pri izvrševanju svojih nalog. V dunajskem -Novem mestu so sovjetski častniki in moštvo krčili pot demonstrantom, da bi zasedli poslopje glavne pošte. Ko so avstrijski orožniki delali red, se je sovjetski častnik temu protivil. U-kazal je zakonitemu redarstvu, naj zapusti poslopje, demonstrantom pa naj ga zasedejo. Avstrijski notranji minister je izjavil, da stavka nima za smoter le mezde in cene, marveč »življenje republike«. Dodal je, da so komunistični agentje skušali žrtvovati delavce za svoje lastne namene, toda delavci niso šli v past. Kljub največjim naporom in denarnim žrtvam se je ta komunistični poskus v Avstriji in Nemčiji popolnoma ponesrečil. V Nemčiji so v nedeljo na veliko pozivali komunistično mladino k demonstracijam, kljub temu pa niso mogli našteti v največji skupini demonstrantov veliko več kot tisoč ljudi. V severni Westfaliji so aretirali demonstrante, ki so jih poslali iz sovjetskega področja v Zahodno Nemčijo nalašč Iza to, da povzročajo nerede. Nemška policija je z lahkoto obvladala položaj. Prebivalstvo je bilo v večini gluho iza komunistične pozive in je tako dokaizalo svojo politično zrelost. Nemška oborožitev Kar smo slutili že nekako pred tremi mesci, ko se je začel korejski vražji ples, se sedaj počasi odvija pred našimi očmi. Nemčija se zopet aborožuje in oborožuje se v -okolnostiih, ki nam bodo kmalu pokazale vso resnost obstoja četrtega rajha in vso resnost potrebe po preureditvi Srednje Evrope. Stvari ise razvijajo dalje in gredo svojo pot, akoravno se temu u-pirajo kratkovidni francoski politiki. Naravnost čudno je, da je sicer tako -darovit narod v tako u-sodnem trenutku svoje zgodovine tako neuvideven. Nemčija je za Francijo nedvomno strašilo. Zato je poskušala ipro-ti Nemčiji mobilizirati najprej Rusijo in nato Malo antanto. Ali Rusija je podlegla boljševizmu in se z Nemčijo celo povezala, a Mala antanta je bila preslaba, da bi o-dolela pritisku Hitlerja, dezorien-tirane Avstrije in bolestno nostal- gične Madžarske. ■Ali kar ni zadoščalo v letih 1920 - 1940, bi bilo treba preurediti po letu ,1944. in postaviti kot protiutež Nemčiji. Tako se je pa dopustilo, da se je od začetka 1947 pa do izačetka 1948 vsa Srednja Evropa pogreznila v totalitarizem. Mani-u, Petkov, Beneš, Masaryk, madžarski agrarci so bili žrtvovani sovjetskemu zmaju. Danes pa se Nemčija mora oboroževati... Mora nepreklicno, ker to zahtevajo nemško ljudstvo, Amerika, Anglija in sama Francija. Kdo naj brani Evropo na Labi, ako bi Sovjeti napadli? Oni Francozi, ki so že Nemcem nekajkrat podlegli? Oni Američani, ki imajo toliko posla v Aziji? Oni Angleži, ki so se že izčrpali v obrambi svojega ponosnega carstva? In ko pride do spopada, ali bodo Nemci sta- li in porogljivo gledali, radovedni, kako jim druigi vlečejo kostanj iz žerjavice, medtem ko njim ne preostane nič drugega kot čakati, ker jim bač nihče noče poveriti orožja? Ali bodo francoske in ameriške materi ter žene pristale na to, da jim sinovi in možje padajo v obrambi Nemčije, ki se sama boriti ne more? Vojna je življenjska nevarnost. Nihče ni tak borec, kot je oni, ki brani svoje ognjišče. Nihče ne poginja tako nerad, kot oni, ki se bori za tuje. Oborožitev Nemčije je postala nujna pa kakor koli bi že gledali na stvar. Ali ko -bo Nemčija oborožena in bo borbo vzdržala, kdo naj ji brani ono, kar je nam vsem pa tudi Franciji predmet težkih skrbi: da si ona zopet osvoji nadvlado v Srednji Evropi, kar ji bo omogočila lahkoverna nemarnost pri preurejevanju našega povojnega stanja in lahkoumna brezbrižnost za naša (kot na primer tržaško) življenjska vprašanja. V Nemčijo 20 ameriških la ■ ■ ■ divizij Odgovorni politiki pričakujejo, da bo prihodnje poletje največjega pomena v mednarodni politiki. Kakor je znano, so zavezniki načelno sklenili, da bodo Nemčiji zopet dovolili delno oborožitev. .To pa seveda nikakor ne more biti prav Sovjetski zvezi, ki bi ji z uresničenjem tega načrta splahneli vsi veličastni načrti o komunistični poplavi Evrope. Zato je pričakovati, da bi Sovjetska zveza skušala izkoristiti svojo trenutno premoč in z nemiri v Evropi hotela preprečiti ojačanje Zahoda. IZa ta primer so, kakor poročajo nekateri obveščeni krogi, na sestanku Atlantskega sveta sklenili, da bodo s prihodnjim poletjem znatno povečali število zavezniških sil v Nemčiji. Od sedanjih petih divizij bodo število vojaštva dvignili na dvajset divizij. Anglija bo na novo poslala še eno divizijo, Združene države štiri do šest divizij, Francija pet, ostale divizije pa bodo dale na razpolago Belgija, Nizozemska in Kanada. Poleg tega se bodo navedenim dvajsetim divizijam do tega časa verjetno že priključile prve nemške vojne sile. Na ta način upajo zahodni državniki, da bodo Sovjetsko zvezo odvrnili od novih pustolovščin, ki bi imele za posledico samo nove nesreče, in to predvsem za kremeljske mogotce. Sirite ..DEMDRHnClia" Od srede do srede_ 4. OKTOBER: Politični odbor OZN je zaključil razpravo o Koreji; ustanovljena je nova komisija, ki naj izvede volitve. — Mac Arthur je dal svojim četam nalog, naj prekoračijo 38. vzporednik na Koreji, čim bodo za borbo pripravljene. — Zahodne tri sile so v i-menu Zahodne Nemčije protestirale pri Sovjetski zvezi zaradi sporazuma med Vzhodno Nemčijo in Poljsko o razmejitvi na črti Odra-Niša. — Angleški laburisti napovedujejo podržavljenje cementne in sladkorne industrije ter hidro-central. — Zaradi stavke v londonskih plinarnah bodo v njih nastopili mornarji kot delavci. 5. OKTOBER: Tudi Grčija je pridružena Atlantski zvezi. — Na Koreji se komunistična vojska še vedno umika na nove položaje. — Odposlanstvo LR Kitajske je na obisku v Angliji; povabilo ga je društvo za prijateljske odnose med Anglijo in Kitajsko. — Ameriški republikanski prvak Stassen prosi Stalina za razgovor. — 4 bolgarski obmejni vojaki so zbežali v Jugoslavijo. — Glavni odbor OZN priporoča vpis vprašanja For-maze na t dnevni red zasedanja glavne skupščine; čilsko odposlanstvo se zavzema za odpravo pravice veta. 6. OKTOBER: Kongres angleške laburistične stranke je sklenil, da ne pristane na sodelovanje pri Schumanovem načrtu> ker mora ostati jeklarska in premogovna industrija v angleških rokah. — V skupščini OZN je bil ponovno zavrnjen predlog za povabilo predstavnikov Severne in Južne Koreje k razpravam. — V Zahodni Nemčiji stavka 400 tisoč delavcev. — V Moskvi so v teku trgovinska pogajanja med Anglijo in Sovjetsko zvezo. — Vodja ERP načrta za Italijo Dayton je obtožil italijansko vlado, da nesmotrno razpolaga s prejeto ameriško pomočjo. — Francozi so v Indokini zapleteni v hude boje s partizanskimi odredi. 7. OKTOBRA: Resolucija OZN o prekoračenju 38. vzporednika na Koreji je sprejeta; Jugoslavija se je glasovanja vzdržala. — Turčija je izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta OZN. — Prišlo je do obmejnih spopadov med Afganistanom in Pakistanom. — Južni Korejci se bližajo Vonsanu na vzhodni obali. — V Indoneziji so vladne čete vpletene v boj z u-porniki na otoku Amboini. — Indija še vedno ni opustila svojih posredovalnih naporov med Kitajsko in Zahodom. — Protestantska cerkev povzroča nemški vladi precej sitnosti z zahtevo, naj se razpišejo nove volitve, ki naj odločijo o vprašanju državne oborožitve; protestanti trdijo, da so zahodni načrti varljiva past za nemški narod. 8. OKTOBER: Medtem ko so začeli Južni Korejci z odločnim napadom na Wonsan, so čete OZN prekoračile 38. vzporednik. — Sovjetska zveza in Kitajska sta sklenili pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči. — Izvršen je neuspel atentat na vodjo francoske KP Duclosa. — Italijanski zunanji minister Sforza izjavlja, da Italija ni prevzela v New YorJcu novih političnih ali vojaških obvez. — Maršal Tito je imel v Zagrebu daljši razgovor z italijanskim ministrom za zunanjo trgovino Lombardom. 9. OKTOBER: Tudi Hoffman izjavlja, da mora Italija mobilizirati industrijo za oboroževanje. — Italijanski minister Lombardo je po obisku zagrebškega velesejma izrazil željo po obnovi trgovskih stikov med Jugoslavijo in Italijo. — Drugi Mac Arthurjev ultimat korejskim komunistom je ostal brez odgovora; Južni Korejci so zasedli pristanišče Vonsan. — Angleška vlada pripravlja protikomunistične zakone. — Odpravili so mejo med posameznimi zasedbenimi področji v Zahodni Nemčiji. 10. OKTOBER: Truman se bo sestal z Mac Arthurjem nekje na Tihem oceanu. — Severni Korejci nudijo ogorčen odpor prodirajočim ameriškim in južnokorejskim četam. — Francoske sile v Indokini so doživele hud poraz po Vietmin-hovih silah. — Jugoslovanski zastopnik Kardelj je pred glavno skupščino OZN izjavil, da je treba odločno zavrniti sleherni napad, pa najsi je bil postavljen veto ali ne! — Na otoku Celebes v Indoneziji je prišlo do novih neredov. KOROŠKI PLEBISCIT Tridesetletnica plebiscita, ki je bil dne 10. oktobra 1920 v južni Koroški, torej na področju, naseljenem po slovenski večini, in ki je dal Avstriji skoro celotno sporno ozemlje, se praznuje v Avstriji kot zmaga starega političnega sestava proti težnjam nacionalne državne preureditve. Za nas je ta obletnica brez dvoma zelo boleča. Koroška je po svoji preteklosti tesno povezana z našo kulturo. Ze dejstvo, da je bil glavni sedež koroških vojvod v St. Vidu, kaže na povezanost državne oblasti z obredi predkrščanske dobe. Da so pa kasneje koroški vojvode nemškega pokolenja sprejeli običaje podrejenega jim ljudstva, dokazuje to njegovo nesporno žila-vost še za dobe prvih Habsburžanov, potem ko so izumrli Mainhar-dovci goriške veje, kajti obred svečanega ustoličenja na Gosposvetskem, polju je ostal v veljavi vse do ustoličenja bana Jelačiča v Hrvatski in do Karla I. v Madžarski. Na Madžarskem se je palatin imenoval ded, kakor nam to izpričuje Cziraki, in ded se je imenoval tudi dvorni maršal koroških vojvod. Vsekakor pa je potrebno, da tudi iz nepovoljnih zgodovinskih doživljajev izvlečemo koristne zaključke. Zato ni brez koristi ugotovitev, kako se je moglo zgoditi, da se je tako znatno in v tem primeru odločilno število koroških Slovencev odločilo za nadaljevanje stare skupnosti z Avstrijo in ji tako dalo prednost, mesto da se je odločilo za spremembo, ki je morala priti do izraza v jugoslovanski skupnosti. * Mnogi činilci so igrali svojo u-sodno vlogo in nekateri izmed njih so bili povsem negativne narave. Brez dvoma je v našem narodu dokaj razvit čut in smisel za nepremičnost. Ljudstvo se je v zgodovinski razvoj vživelo v teku stoletij. Stanje, ki je trajalo dobro tisočletje, mu je prešlo v meso in kri, zaradi česar se pač ni dalo ne kaznovano spremeniti. Pravijo, da smo Slovenci konservativni. Naša politična preteklost, ki skozi stoletja ni pretrpela drugih kot le socialnih valovanj brez prevratniškega značaja, nas je napravila bolj sprejemljive za evolu-tivni kot za revolucionarni razvoj. Pribijemo neposredne vzroke za tako usodno odločitev koroškega ljudstva po prvi svetovni vojni: 1) Zasedba neslovenskih vojaških edinic ni ugodno vplivala, kot pač to nikjer .na svetu ni dobrodošlo. 2) Korošci so kot verno ljudstvo bili tako zakoreninjeni v katoliški avstrijski državi, da jih je nemško govorjenje o sovražnosti v »pravoslavni jugoslovanski državi« močno begalo. 3) Prav tako so se slovenski možje in fantje, ki so se štiri leta borili pod avstrijskim orlom in bili vajeni komodnega poveljstva av- strijskih častnikov, bali, da bodo morali služiti vojaški rok kje »na jugu jugoslovanske države pod srbskimi častniki«. Koroškim Slovencem, vsaj v večini, ni manjkalo slovenske narodne zavesti, saj so kljub ogromni propagandi, pri kateri je deloval ves avstrijski državni aparat, po razsodbi celo pristranske medza-vezniške komisije oddali 42 odst. glasov za slovensko stvar. (Danes je ugotovljeno, da so Avstrijci pošiljali na volišče svoje plačance po večkrat in so kljub temu dosegli le malenkosten previšek.) Ce bi jugoslovanska vlada bila takrat usmerjena federalistično, bi bila mogla Narodna vlada v Ljubljani razviti na Koroškem uspešnejšo propagando in bi bila brez dvoma zmaga prav nasprotna z neprimerno večjim pr e viškom za našo stvar, kot so jo pa dosegli Avstrijci. m Tako se je zgodilo, ker so se Korošci razvili v svoji planinski tišini; zato so težnje in pesmi domovine prirasle k njihovemu srcu še popolneje, še svetle je, ker jih od nje niso ločila niti brezplodna trenja niti razočaranja, kajti za Korošce naše krvi je Avstrija groba vsakdanjost, dočim je preko planinskih vencev svetla duša domovine, ki jo nihče ne more izbrisati. In menda prav zaradi tega so koroške pesmi in knjige navdahnjene s tolikim čarom in vonjavostjo našega planinskega cvetja. Čudna so pota laške justice V zadnjem času smo imeli priliko opazovati novo italijansko ofenzivo, 'ki stremi za tem, da reši Trst in STO za Italijo. Takrat sicer ni opažati hrupnih političnih demonstracij, temveč poizkus tihega prodora na juridičnem polju. Rim je namreč opazil, da je dokončno iz-tgubil tako imenovano bitko z dne 20. marca 1948, opazil je, da ni več govora o kakem »ritorno alla gran madre«. Zato danes poskušajo drugo pat: dokazati hočejo najprej samim se-toi, nato pa celemu svetu, da italijanska vrhovnosit nad Svobodnim •tržaškim ozemljem ni prenehala, temveč da samo trenutno nekako . . . počiva. To toistro tezo je začel zagovarjati presvitli rektor tržaške univerze pred enim letom. In teza je res bistra, vsaj v italijanskih namenih: oni bi radi namreč dokazali, da je Trst še vedno italijansko ozemlje, četudi je danes upravljano od Zavezniške vojaške uprave. Ce jim to uspe, so prepričani, da ne bo pravnih ovir, ki bi jim onemogočile ponovno »avtomatično« zasedbo Trsta, ko se bodo iiz tega mesta umaknile zavezniške čete. Ker ,je ta akcija čisto spravna akcija, jo je treba izvršiti brez hrupa. A zato morajo spregovoriti po možnosti vsi najbolj kvalificirani zastopniki »rimske pravice«. Zato je najprej spregovorilo videmsko sodišče, sicer pa zelo pohlevno. Nato goriško sodišče; za njima pa še turinsko sodišče. Sledil je prizivni dvor v Trst« in nato samo vrhovno kasacijsko sodišče v Rimu. Za vsa ta sodišča: Trst je Italija. Danes si hočemo malo ogledati sodbo in argumentacijo tržaškega prizivnega dvora, ki jo je napisal sam predsednik ekscelenca Rivera. Prizivni dvor v Trstu hoče dokazati, da Trst za Italijo ni »inozemstvo« in da so zato sodbe, izrečene v Italiji izvršljive v Trstu in o-bratno. Argumentacija je dokaj enostavna: STO bi postalo mednarodna tvorba (bitje) šele, ko bi stopila v veljavo »dokončna ustava«. Do tega trenutka STO ne obstoja, ker nima lastne avtonomije in tudi ne lastne vrhov.nosti. STO-ju manjka prebivalstvo, ki ima baje še vedno italijansko državljanstvo, manjka zakonodaja, ker na STO-ju še vedno veljajo italijanski zakoni, četudi morajo biti novi zakoni uvedeni le s posebnim ukazom ZVU. STO-ju manjka pravosodna oblast, ker so sodniki »individualno italijanski sodniki«, ki so samo »izposojeni« ZVU. Zato ima STO od štirih pogojev, ki tvorijo vrhovnost, t9 je prebivalstvo, zakonodajna o-blast, pravosodna oblast in ozemlje, samo četrto: to je ozemlje. Zato, zaključuje prizivni dvor, STO pravno ne obstoja. Kei pa pravno STO ne obstoja in ker zapoveduje mirovna pogodba ZVU, da mora le »nadaljevati« iz upravljanjem, kot je to delala pred 15. septembrom 1947, je nujna posledica, da se nadaljuje 'tudi vrhovnost Italije, ki je poprej obstojala. Torej po mnenju prizivnega dvora v Trstu STO ni za Italijo inozemstvo. Ne razumemo, kako je mogoče, da resni pravniki prihajajo do tako nemogočih zaključkov. Nimamo prostora, da bi itu juridičrto obravnavali ta problem. Hoteli bi de poudariti eno samo dejstvo: Kdor misli postaviti na glavo pravni status STO-ja s tem, da hote gre preko dejstva čl. 21. mirovne pogodbe z Italijo, ki je kategorično določil, da italijanska vrhovnost preneha S 15. septembrom 1947, in preko italijanskega zakona z dne 28. novembra 1947 št. 1430, ki ukazuje izvedbo mirovne pogodbe, ta vedoma krši mirovno pogodbo z Italijo v onih njenih bistvenih določbah, ki zaradi svoje jasnosti in odločnosti ne dopuščajo nikakega dvoumja. In to je ravno določba, po kateri je prenehala italijanska suverenost nad Svobodnim tržaškim ozemljem dne 15. peptembra 1947. leta. Vse sofistiziranje raznih italijanskih modrijanov, procesorjev juristov ne .bo izbrisalo tega dejstva; taka je bila volja mirovne konference in tako je bila v mirovno pogodbo zapisana. Glede tolmačenja zakona določa čl. 12. uvodnega zakona k državnemu zakoniku, da se zakonom ne sme dati drugega pomena kot jasno izvira iz besedila in iz volje izakonodavca. Zato se čudimo, da zanika ravno predsednik najvišjega sodnega dvora Svobodnega tržaškega ozemlja temu ozemlju njegov pravni obstoj. vsote iza zemljišča sledečim osebam: iRadovič Davorin iz Nabrežine od 21.000 lir na 33.600 lir; Frančeškin Mirko od 980 lir na 1.400 lir in Kralj Josipu iz Seslja-na od 56.500 .lir na 79.100 lir. Pri slučajnostih je najprej dobil ■besedo predstavnik Ljudske (fronte, svetovalec Fuks, ki je prečital daljšo spomenico, v Ikaiteri je priporočil .občinskemu odboru, naj se zanima za povračilo škode, napravljene ipo angloameriški armadi pri zadnjih manevrih, in da naj skuša županstvo doseči znižanje davkov našim kmetovalcem zaradi letošnje suše. Zupan mu je takoj odgovoril, da se je odbor že davno za vse to zanimal in da je prvo vprašanje že rešeno, ker je vojaška u-prava zasegla vse zemljišče, ki prihaja v poštev za manevre, in bo zanj plačevala mesečno najemnino. Glede davkov zaradi suše se je odbor že na poziv obč. svetovalca Terčona iz Mavhinj zanimal, vendar ZVU noče o tem ničesar slišati. Kljub temu se bo odbor še dalje zanimal za to zadevo. Svetovalec Pertot Lambert je vprašal .župana, kako sodi o uspehu prvega semnja v Nabrežini. Zupan je odgovoril, da so izgledi po obisku in po sklenjenih kupčijah za .novi nabrežinski semenj dobri. Nato je stavil svetovalec Mariz-za verigo predlogov. Predlagal je med drugim, naj se na poslopje občinske tehtnice, na vsa šolska poslopja in vrtce kakor tudi na občinske avtomobile postavijo dvojezični napisi, kar je bilo sprejeto. Svetovalec Skerk je nato vprašal, kako je z napeljavo električne luči v vasi, ki so še brez nje; župan je odgovoril, da je cela zadeva še na mrtvi točki, vendar je general Airey pri zadnji avdijen-ci, ki jo je dovolil zastopnikom naše občine, obljubil, da se bo o-sebno za to zadevo zanimal. Svetovalec Žužek iz Mavhinj je priporočil, naj bi drva za kurjavo nakupili tudi pri kmetovalcih naše občine, nakar mu je župan omenil, da je odbor o tem že razpravljal. Uesti s tržaškega Seja tržaškega občinskega sveta Prva seja jesenskega zasedanja tržaškega mestnega sveta dne 6. ■oktobra je pričela po odkritju spominske plošče, ki je bila vzidana na stopnišče mestne palače v počastitev spomina obč. svetnika Urha Visintinija, ki so ga fašisti u-bili leta 1922. Pokojni svetnik je 'bil pristaš komunistične stranke. Slavnosti so se udeležili skoro vsi občinski svetovalci z županom inž. Bartolijem, ki je v svojem govoru strogo žigosal in obstodil politični teror, čigar žrtev je bil pokojni Visintini. Mi toi le še dodali, da je vsak političen teror vreden najhujše obsodbe, tudi oni, ki se ne vrši s pištolo v roki, ampak ki se izvršuje s tihim strahovanjem in gospodarskim pritiskom na slovenske starše, da vpišejo svoje otroke v italijanske šole. Tudi ta teror je političen teror! Občinska seja ni prinesla nič posebnega. Občinski svetnik dr. A-gneletto je ponovno sprožil vprašanje slovenskih otroških vrtcev in zahteval .ustanovitev slovenskih o-troških vrtcev v Koloniji, v ulici Sv. Frančiška odnosno v ulici Ri-smondo, v Rocolu in na Proseku. Število slovenskih otroških vrtcev v Trstu je neznatno. In ker je o-troški vrtec ne samo pravnega vzgojnega, ampak tudi socialnega pomena, zlasti pri slovenskih delavcih, je neobhodno potrebno,’ da se že s tem šolskim letom otvorijo gornji otroški vrtci. (Dr. Agneletto je obenem zahteval otvoritev slovenske ljudske šole v Koloniji in priporočil, da se občinski odbor zavzame za otvoritev te slovenske ljudske šole, ki je v Koloniji življenjskega pomena za slovensko ljudstvo. Pri glasovanju za pooblastilo občinskemu odvetniku, da vloži v pravdi proti bivšemu ravnatelju AOEGAT-a Titu Nordio, ki je izgubil pravdo proti občini in se je pritožil proti sodbi tržaškega prizivnega dvora na vrhovno sodišče Rimu, se je vnela zanimiva debata n pristojnosti vrhovnega sodišča v Rimu za pritožbe proti sodbam tržaških sodišč. Svetnik ■dr. Agneletto je izvajal, da je po na STO veljavnih zakonskih predpisih nedopusten tako imenovani kasacijski rekurz prati prizivnim sodbam v civilnih pravdah. Zato je nedopusten kasacijski rekurz, ki ga je vložil Tito Nordio, a tem .manj je dopusten rekurz na rimsko kasacijsko sodišče, ki je za STO docela nepristojno, ker se nahaja izven STO-ja. Ker je tedaj Nordijev rekurz nedopusten, je naravno nepotreben in nedopusten tudi proti reku r,z tržaške občine. Za protirekurz je pa govoril demokr-ščanski svetnik Haraibaglia. Nato je večina občinskega sveta odobrila predlog občinskega odbora, da se pooblasti odvetnika za vložitev protirekurza v Rimu. Veliko število interpelacij je ka-rakteriziralo potek seje z dne 10. oktobra. Med temi je bila tudi interpelacija svetnika dr. Agneletta glede nove občinske stavbe v Sv. Križu. Ta stavba je v načrtu omejema samo na pritličje za urade občinske uprave. Je pa vroča želja vsega križkega prebivalstva, da se ta občinska stavba zviša na prvo nadstropje, in zato priporoča dr. Agneletto, naj občinski odbor to upošteva v korist Sv. Križa in ta-mošnjega prebivalstva. Na predlog obč. svetnika Cristianija je občinski svet soglasno sklenii, da se zaprosi Zavezniško vojaško upravo, da prekliče ukaz, s katerim je bil ukinjen zakon iz leta 1942, ki je zahteval >za izvrševanje obrti posebno dovoljenje o prosilčevi usposobljenosti. Idejno politični tečaj Slovenske demokratske zveze Slovenska demokratska zveza v Trstu priredi letošnjo zimo idejno -politični tečaj, namenjen predvsem njenim mlajšim pristašem. Tečaj bo v strankinih prostorih v Trstu v ulici Machiavelli 22-11 ob nedeljah dopoldne, pričenši s prvo nedeljo po Vseh svetih. Vsako nedeljo bosta dve predavanji, združeni z debato. Tečaj bo trajal predvidoma 8 nedelj in bo brezplačen; siromašnim članom, ki ne zmorejo sami voznine v Trst, bo prevoz plačalo tajništvo. Na sporedu so sledeča predavanja: 1) Otvoritev in naloge tečaja; 2) Razni politični sistemi in demokracija še posebej; 3) Politična stranka, njena funkcija in organizacija; 4) Nekaj o psihologiji množic s primeri; 5) Govorništvo, vodstvo sestankov, sej itd.; 6) Urejevanje tiska, pisanje itd.; 7) Propaganda, njeni načini in sredstva; 8) Politično življenje na Tržaškem pred in po prvi svetovni vojni; 9) Politično življenje na Tržaškem «« Seja obč. sveta v Nabrežini V ponedeljek dne 9. t. m. je bila zadnja seja spomladanskega zasedanja občinskega sveta v Nabrežini. Vse dosedanje Seje so namreč spadale še v okvir spomladanskega zasedanja. Občinski tajnik je takoj sporočil, da je treba napraviti še nekaj sprememb k prodaji občinskih zemljišč. Pri zadnji seji so sklenili, da se odstopi Legiši Edvardu iz Se-sljana od skupne parcele 1166 m samo 1000 metrov, ostalo naj bi prišlo v poštev še za malo hišo. Ker je pa pred to celotno parcelo privatno zemljišče, ki ga je kupil Legiša, bi košček zemljišča izgubil na vrednosti, ker nima dohoda do ceste. Zaradi (tega je /Legiša pripravljen kupiti celo parcelo. Občinski svet pa ni bil tega mnenja in je potrdil sklep zadnje seje le s spremembo, da se Legiši odda 1000 kv. metrov zemljišča na delu -parcele, ki leži proti Devinu. Dalje je svet potrdil zamenjavo zemljišča Gabrovcu iz Mavhinj. Končno je tajnik še sporočil, da deželni upravni odbor ni odobril prodaje nekaterih zemljišč, ker je občinski svat postavil prenizke cene. Zaradi tega je občinski svet o-dobril predlog deželnega upravnega odbora, naj se zvišajo kupne „mi5slone ali’Estero Tržaški prizivni dvor dokazuje, da italijanska vrhovnost nad Trstom ni nikoli prenehala. Kako se dokazovanje sklada z dejstvom, da dobiva predsednik tržaškega prizivnega dvora, |fci so ga nam poslali na posodo iz Rima, jx>leg redne plače še posebno doklado za »missione alVEstero«? ZIMA JE PRED VRATI/ SPOMNIMO SE TOPLO OBLEČENI IN OBUTI V ZAKURJENI SOBI NA TISTE, KI VSEGA TEGA NIMAJO. PRISKOČIMO JIM NA POMOČ/ POGLEJMO PO OMARAH, SKRINJAH IN KOTIH, MOR1DA SO KJE KOSI OBLEKE, PERILA ALI O-BUTVE, KI SMO JIH ZAVRGLI, PA BI LAHKO PRAV PRIŠLI KOMU DRUGEMU. VSAKO DARILO JE DOBRODOŠLO IN BO S HVALEŽNOSTJO SPREJETO/ --- DARILA V BLAGU IN DENARJU SPREJEMA URAD SLOVENSKEGA DOBRODELNEGA DRUŠTVA V ULICI MACHIAVELLI ST. 22 - II. NADSTROPJE. SPOROČITE NAM VAS NASLOV, DA POŠLJEMO PO DARILO NAŠEGA ZASTOPNIKA/ med in po drugi svetovni vojni; 10) Politični program SDZ; 11) Demokratska ureditev socialnih in gospodarskih vprašanj; 12) Konkretne naloge; načini, važnost in možnosti političnega delovanja Slovencev na Tržaškem; 13) Politično življenje Jugoslavije in njeni problemi; 14) Politično življenje Italije -in njeni problemi. Program tečaja je torej vsestranski in bo nedvomno vsem udeležencem razširil njihovo politično obzorje ter jih obenem podučil o mnogih stvareh, ki zanimajo današnjega človeka. Ker je število udeležencev iz tehničnih razlogov omejeno, priporočamo vsem, ki tega še niso napravili, a bi se tečaja radi udeležili, da se nemudoma obrnejo do naših krajevnih organizacij ali pa da se oglase v strankini pisarni v Trstu, kjer dobe vse potrebne informacije in se lahko tudi prijavijo. Iz tajništva SDZ Kmetijska šola v Škofijah odprta /Obveščamo našo javnost, da je ZVU odobrila ustanovitev kmetijske strokovne šole v Škofijah z začasnim sedežem v Plavjah. Pozivamo prizadete starše iz škofijske okolice, da v kolikor tega še niso storili, nemudoma vpišejo v novo šolo svoje šoloobvezne otroke. Pojasnila pri didaktičnem ravnateljstvu v Škofijah. Začetek pouka na slov. srednjih in strokovnih šolah v Trstu Učenci in učenke, ki so se vpisali na srednjih in strokovnih šolah, pridejo v ponedeljek 16. oktobra k šolski maši v cerkev, določeno za dotično šolo. Po maši gredo v šolo, kjer jih razdele po razredih, jim sporočijo urnik in dado vsa potrebna navodila za novo šolsko leto. Vrstni red šolskih maš je sledeči: 1) Nižja trgovska strokovna šola ob 8.30 v kapucinski cerkvi na Montuzzi; 2) Višja realna gimnazija in klasične vzporednice ob 8.45 v ulici Gi-ustinelli; 3) Nižja srednja šola ob 9. uri pri Sv. Jakobu; 4) Industrijska strokovna šola ob 9. uri v Rojanu; 5) Trgovska akademija in učiteljišče ob 10.30 pri Starem sv. Antonu. Učenci in učenke naj se zberejo pred cerkvijo kakih 15 minut pred napovedano uro. Spored filmskih prosvetnih večerov SPM za oktober Spored filmskih prosvetnih večerov SPM za mesec oktober je naslednji: sobota 14. oktobra: Boljunec; sobota 21. oktobra: Sv. Križ; sobota 28. oktobra: Plavje. Začetek predstav je določen za 8. uro zvečer. V kolikor bo vreme dopuščalo, bodo predstave na prostem. Za primer slabega vremena prosimo naše sodelavce, da poskrbijo za primeren prostor pod streho. Poskrbeli smo za tolmačenje nekaterih važnejših filmov v slovenskem jeziku. Dostop oziroma vstop k filmskim prosvetnim večerom SPM je brezplačen! Popravek Uredništvo objavlja popravek, ki ga je prejelo v zvezi s člankom »Pripravlja se zanimiva pravda«, objavljenem v zadnji številki našega lista. » V Vašem cenj. listu od 6. oktobra 1950. št. 39 ste pod naslovom »Pripravlja se zanimiva pravda« poročali, kako so pred približno štirimi leti jugoslovanska oblastva aretirala lastnika tukajšnje spedi-cijske tvrdke Marovič g. Matoviča in kako so ga letošnje poletje izpustile na svobodo. Poročilo sle zaključili tako-le: »Toda predno so se pred njim odprla vratu reških zaporov, je moral g. Marovič podpisati menico za mnogo milijonov lir, ki naj bi jo plačal po svojem povratku v Trst. Vse za denar, tudi svobodo! Gospod Marovič je res prišel v Trst. Pristojna jugoslovanska o-blastva ali ustanove pa so izročile menice v shrambo odvetniku dr. Tončiču v Trstu.« Popravljam netočnost gornjega poročila le v kolikor je v zveži z mojo osebo in Vam sporočam, da ni res, da bi bila pristojna jugoslovanska oblastva ali ustanove izročile menice meni v shrambo, pač pa je res, da sem neke menice in druge listine sprejel v shrambo od samega g. Gjina Maroviča, ki me je za to uslugo osebno naprosil. Prosim Vas, da ta moj popravek objavite v Vašem cenj. listu. Z odličnim spoštovanjem dr. F. TONCIC « Otvoritev novega živinskega in blagovnega sejma v Nabrežini Pretekli torek 3. it. m. so odprli v Nabrežini nov živinski semenj, ki je združen tudi s prodajo različnega drugega blaga. Takoj po 15. septembru 1947, ko je 'bila Sežana vključena v meje Jugoslavije, si je uprava nabrežinske občine začela prilzadevait, da bi dobili nov živinski trg v zameno za sežanskega. Lega naše vasi, prometne zve-‘ze, 'bodisi cestne, kakor tudi železniške, z dvema postajama, so kakor nalašč za slično ustanovo. Po daljšem času se je naši upravi posrečilo dobiti podporo ZVU. Prostor za semenj, ki je dokaj prostran, leži tik vaškega pokopališča in je v primerni razdalji od glavne ceste. Na tem prostoru je bila zgrajena posebna stavba, v kateri so uradi za živinozdravnika čn prostor za občinsko javno tehtnico. Za to stavbo je posebna lopa za pregled živine. Okoli trga so posebne naprave za privezovanje živine, v delu pa je posebna rampa za nakladanje in razkladanje živine na kamijone. Kmetje so od vseh strani pripeljali svojo živino, kupci in radovedneži so se pa zbrali tudi v zelo velikem številu. Tu so se zbrali naši kmetovalci iz skoro vseh vasi STO-ja. Blaga je bilo dovolj na sejmu, kupcev tudi in mnogo kupčij je bilo sklenjenih. Pokazalo se je, da je bil semenj res zelo potreben, ker se do danes, po izgubi Sežane, naš človek mi znal orientirati glede živinske kupčije. Tudi prašičev je bilo precej in so se menda z njimi še najbolj živahno sklepale kupčije. Tudi ostalega blaga, kmetskega orodja in galanterije je bilo dovolj. — Tržni dnevi so določeni za sedaj vsak prvi torek v mesecu. Ricmanje Ricmanje so dobile zopet rednega dušnega pastirja. Dolgih osem let so ihile brez njega. Medtem je skr,bel za faro, kolikor je bilo le mogoče, dušni pastir iz sosednjega Boršta. Zal se neredko zgodi, da gre versko življenje navzdol, če ni v fari sami stalnega duhovnika, ki !b.i iz očetovsko skrbjo vedno, vsak dan bdel nad verniki — odraslimi in otroki. Je pa v Ricmanjih zelo težko pastimvati. Nekateri duhovniku nasprotujejo, drugi ga zaničujejo, tretji mu izpodkopavajo delo s protiversko propagando, četrti, ki bi hoteli še veljati za kristjane, hočejo imeti duhovnika za hlapca ali nekakega cirkuškega medveda, ki naj bi se pokorno sukal in smukal po volji in samovolji vernikov. Le skrajno majhna je peščica vernikov, ki so vredni tega imena, ki včasih vzdihnejo nad duhovnimi razvalinami svoje fare, a se kot plahe ovce skrbno varujejo zamere na levo in desno, da jih ne bi zadel ukor komunistične partije. Ta namreč daje »dispenzo« (dovoljenje) ricmanjskim faranom, da smejo iti v <_t_r.Rev samo štirikrat na leto, namreč za božic, novo leto, veliko noč — in na vseh svetih dan popoldne k obredom za verne duše. Gospod Albin Grmek, dosedanji kooperator na Opčinah, je bil imenovan v septembru za župnijskega upravitelja v Ricmanjih. V svoji skromnosti ni želel, da bi ga bil prednik ali kak drug sobrat slovesno predstavljal faranom. Takoj po imenovanju je prišel v faro in se sam predstavil ljudem v cerkvi in v vasi ter v prvi pridigi dne 16. septembra povabil ljudi k večji medsebojni ljubezni in razumevanju. Naslednjo nedeljo so mu nekateri farani pripravili skromen pozdrav z belimi nageljni, kakor je navada, čeprav šele po maši. Novemu — mlademu in živahnemu gospodu župnemu upravitelju želimo obilo uspeha. Upamo, da bo kdaj tudi ustoličen za župnika v Ricmanjih. Tako bomo bolj gotovi, da nam ga spet ne vzamejo kam drugam. Izigrauanje čloueških pravic Za nas ni zanimivo, kaj pripoveduje de Castro o zadržanju Madžarov do Slovanov, kajti revež ne more poznati Kossuthovih poslanic Hrvatom in celo vojvodinskim Srbom pred njihovim narodnim zborom, ki ni bil — kakor bi to de Castro hotel — 13. maja 1848 v Novem Sadu, ampak v Sremskih Karlovcih. Ali to, kar je za nas dragoceno, je, da priznava on sam, 'da so šele preganjanja dovedla Slovane do it e ga, da so poslednje zatočišče iskali v panslavizmu. (»Non restava agli Slavi che abbeverarsi alle fonti panslaviste«) ■ Slovani so bili torej po priznanju italijanskega člankarja že v preteklosti (prisiljeni, poiskati si 'poslednjo zaščito v Rusiji, in to tedaj in zaradi tega, ker so jim Nemci, Madžari in Italijani onemogočali miren in nemoten raizvoj na njihovi lastni zemlji. Ze neko-likokrait smo naglasili, do kakšnih uspehov je privedla ta gonja proti Slovanom Nemce, Madžare in Italijane. Nemčija je danes na Labi, Madžarslka je pod Sovjeti in da ni onega osovraženega Tita, bi danes Sovjeti paševali v Kopru in Piranu na samih vratih Trsta!... Diego de Castro nam pa daje še drugo dragoceno priznanje: Da je tudi med samimi Slovani bilo nesoglasij in vojna ter navaja 'glede tčga Poljake in Ukrajince, Srbe m Bolgare. Za boljše razumevanje evropskih prilik ne smemo pozabiti nečesar, kar je bistvene važnosti: da žive v Evropi Romani, Germani in Slovani, in da se delijo tako Romani, kakor Germani in Slovani na razne narode in države. Tako je bilo med Romani hudih sporov in nesoglasij, n. pr. med Spanci, Francozi in Italijani. Tako je bilo med Germani borb in vojna med Angleži, Nemci, Holandci in Švedi. Enako je bilo hudih sporov in borb med Slovani, in ti spori obstojajo na žalost še danes. Govoriti torej o nekem vseslovanstvu, je zaradi tega popolen nesmisel. Vsakdo si lahko zamišlja in tudi razume, da bi n. pr. Italijan, postavljen med dve neizbežnosti, slednjič raje izbral podrejenost Franciji, kot pa suženjstvo Nemčiji ali Rusiji. Enako razumemo, da se tudi med Nemci pojavlja — ali tudi to ni tako gotovo — težnja, podrediti se raje angloameriškemu kot pa ruskemu gospodstv.u. Zato je razumljivo in pojmljivo, da bi se tudi pri nas mogla pojaviti struja, ki bi težila za tem, da pride raje pod rusko zaščito, ko so pa ilt&lijani de Castrovega kova pač toliko neuvidevni in v svojem sovraštviu tako zaslepljeni, da ne morejo pojmovati in razumeti pogubnih posledic svoje protislovenske politike. Ali ono, v čemur je Diego de Castro naravnost usoden za samo Italijo, ki jo baje obožuje in ki lahkoverno plačuje itake njegove članke ter se s tem z njimi istoveti, je zahteva, da se obramba Evrope poveri 'Italiji. On ne vidi, kakšne krvne žrtve in kolikšno trpljenje prisoja s tem lahkoumno svojemu narodu, kakšno strašansko odgovornost nalaga ne sebi, temveč isvojim vodjem, poglavarjem tržaških demokrščanov. Razen nepoznavanja bistvenih dogodkov naše preteklosti se tukaj kaže še drznost in neodgovornost človeka, ki se tako bahato šopiri z italijanskimi borbenimi silami. De Castro gre pri item tako daleč, da oni italijanski vojski, ki se v ne- davni preteklosti ni ravno posebno izkazala, lahkoumno pripisuje sposobnosti, ki jih nikdar ni imela, najbrž iz razloga, ker ga tako nevestno početje pač nič ne stane in ničesar ne pomeni, razen truda pisanja brez vsake moralne obveze in odgovornosti. Kako naj tako početje in tako pisanje spravimo v sklad z onim, kar je 30. septembra v milanskem dnevniku »Corriere della Sera« o-pazil in .zabeležil italijanski minister Cesare Merzagora, da se je 'Italijan zaradi mnogih vpadov (»numerose invasioni«), ki jih je v teku stoletij utrpel, navadil dvoličnosti proti (tujcu, ki se slkozi stoletja prenaša z očeta na sina in ki je italijanskemu značaju vtisnila pečat uslužnosti z ene in hitrih razburjenj z druge strani, pri čemer se kot prehodni znak pojavlja v italijanskem duhovnem razpoloženju pretvarjanje v poslušnosti (»l’abitudine del doppio gioco con lo straniero tramandata da padre in liglio che ha lasciato n el nostro temperamenti) tracce di ser-vilismo e di rivolte impetuose, per cui il y>far finta di obbedire« rap- presenta la transazione fra questi due premanenti ed opposti stati d’animo«). Ta ugotovitev je značilna za zadržanje naših nasprotnikov. Vsiljujejo se s svojim zgodovinskim znanjem, toda vsiljujejo se s protislovji. Hočejo prikazati neko borbeno, vedno oboroženo Italijo, a 'ko globlje pogledamo, vidimo, da je bila ne le bog ve kolikokrat poplavljena od sovražnikov, temveč — kakor se iz tarnanj Silvija Piccolominija ali Vincenza Filica-ja in raznih beneških proveditor-jev vidi — skozi stoletja naravnost odvisna od hrabrosti Slovanov! De Castro hoče, da bi Italija kot pred-straža prevzela obrambo Zahoda, ne vidi pa, kako močna je v sami Italiji komunistična struja, ki je pri izadnjih volitvah zbrala preko osem milijonov glasov in ki neprenehoma ogroža italijanski javni red. Da bi opravičil svoja nasilja, hoče označevati nas Slovane za pobornike komunizma, ne vidi pa svojih ljudi, ki so se ob času korejske krize opajali s prozo lista »LTJnita«. In to naj‘bodo pa-ladini tržaškega italijanstva?... Zalili bi ne le naše ljudi, ampak tudi Angltoameričane, ako bi se še dalje bavili s takimi neresnostmi. So to obtožbe in napadi struje, ki je brez vsakih moralnih osnov, polna le slepega in naravnost bedastega sovraštva, ki je zaradi tega za vsako izvajanje oblasti nad našimi kraji nesposobna. Preveč cenimo Angloameričane, da bi mogli verjeti, da bi takim nesmiselnim izmišljotinam mogli nasesti. Ali, ko bi jim vendar le hoteli verjeti in pristati na italijansko -tolmačenje naše zgodovinske preteklosti, ki Ruse in komuniste istoveti s tukajšnjimi Slovani, tedaj naj si zapomnijo, da ima tudi največji zločinec pravico, biti zaslišan predno ga obsodijo. Mi se ne smatramo za izločince, kajti naša vest je čista. Ali, ako naj pomenijo de Castrova izvajanja, kakor vse izgleda, predigro v nova nasilja in nove dokaze italijanske nesposobnosti, da bi vladali Slovanom, naj tudi AngLoameričani pomnijo, da je vrhovno in sveto načelo visake pravice »audiatur et altera pars«, naj se sliši tudi druga plat zvona. Celo morilci in razbojniki imajo pravico, da se branijo pred sodiščem, in to pravico pred sveto pravdo za našo stvar zahtevamo tudi mi, akoravno nismo ne morilci in ne razbojniki. A. D. Žeoitovanjski običaji v Reziji Kako se seznanja, mladina Pomen besed v komunističnem slovarju »Temelj družbe — je pisal Stalin — tvori gospodarski sistem na določeni stopnji svojega razvoja. Na tem temelju se gradi gornja stavba političnih, pravnih, verskih, umetniških ini filozofskih pojmov družbe, ki ostvarjajo politične, pravne in druge ustanove, v skladu s temi pojmi. Ce se menja gospodarski sistem, se menja tudi ta gornja stavba.« Ena sama stvar je od te spremembe izvzeta: jezik. Dobri, stari ruski jezik — razlaga Stalin — je ostal nedotaknjen tudi po revoluciji. Ali pa je tudi resnica, da so komunisti pustili na miru besede in da je to, kar je bilo dobro za carje, dobro tudi za sovjetske tovariše? Ne, ni resnica, kajti besede so zvito spremenile svoj smisel, čeprav so ostale iste. , Važen je pomen besed Pri takih vprašanjih je dejansko važen smisel in ne zvok besed. Odkar je postal Stalin gospodar Rusije, iso zadobile besede ruskega slovarja, ki so pač ohranile zvok lz časov carjev, nov pomen, stali-novski pomen. Izrazimo se bolje. Obstojajo besede, ki so s stoletno rabo zadobile tako rekoč nekak sloves in poseben dostojanstven pomen. Zdaj pa so Stalin in sovjetski »tovariši« ta sloves izrabili v svoj prid in spojili zunanji videz besedne vrline s potvorjenim smislom. Vzemimo na primer besedo »demokracija«. Ta beseda pomenja, po izpeljavi »vlado naroda, vlado ljudstva«. Mi podvzamemo vse, da zagotovimo tako vlado naroda s sistemom, s katerim izvoli večina naroda tiste, ki naj ga zastopajo in jih pošlje v parlament, da tam uresničijo njegove želje in težnje. „Vlada ljudstva1' V Sovjetski zvezi pa je »vlada naroda« ali »vlada ljudstva« tista vlada, ki jo je ostvarila določena klika, ki se je sama izvolila in ki odgovarja samo sebi sami, svojat, ki se drži oblasti vse dotlej, dokler se druga oseba ali pa druga skupina oseb s silo ni polastila te oblasti in nasilno zrušila prvo vlado. Da se zavarujejo pred to nevarnostjo, so sovjetski mogočniki izrabili itajno policijo. ilzraz »ljudska demokracija« — mimogrede povedano — ne dodaja ničesar pojmu demokracije; ker pomeni beseda »demokracija« že sama po sebi »vlado ljudstva«, ne more pomeniti »ljudska demokracija« ničesar drugega kot vlado ljudstva. Poglejmo še besede »progres« in »progresiven«. Te besede uporabljajo splošno za označevanje vseh akcij, idej in metod, ki so v skladu s koristmi Sovjetske zveze. V Sovjetski zvezi lahko pomenita te besedi vsako stvar, ki pospešuje koristi in utrjuje gospostvo komunistične stranke. »Reakcionaren« pa pomenja .nasprotje tega. Z besedo »izdajalec« označujejo osebo, ki ni povezana s komunistično stranko; »protirevolucionar« pomeni precej isto. »Fašist« in »hijena« sta besedi, s katerimi počasti komunistična stranka vsakogar, ki ga v določenem trenutku zasovraži. Beseda »svoboda« v Sovjetski zvezi ne pomeni kakor pri nas možnosti, da svobodno izražamo svoje misli, zapisujemo svoje ideje in da svobodno poslušamo in čitamo misli, ki so jih izrazili ali zapisali drugi; še manj pomeni ta beseda, da bi ne bilo samovoljnih aretacij in tudi ne pomeni zaščite proti zaporom za nedoločeno dobo brez vsake razprave. Z besedo »svoboda« označujejo komunisti e-nostavno 'tisti položaj, v katerem se nahaja narod v »ljudski demokraciji«. „Resnica“ »Resnica« je beseda, ki jo uporabljajo za označevanje mnenja komunistične stranke in vseh »zvestih« ljudi, ki živijo v »ljudski demokraciji«. »Pravica« pa pomeni enostavno, da je vse tisto pravično, kar dela država. Ljudske demokracije si lastijo tudi veliko zaslugo, da se stalno borijo za mir. Moramo takoj ugotoviti, da ne pomeni za Stalina beseda »mir« ničesar drugega, kot stanje, v katerem nihče raizen SZ ne vodi napadalne politike in se nihče drug ne oborožuje; kot »vojne hujskače« pa označujejo vse tiste, ki nasprotujejo taki politiki. »Vojnohujskaška država« je vsaka država, ki se oborožuje in ki ni »ljudska demokracija«. Na te način dokazuje Stalin prepričljivo, kako malo je potrebno, da se popači starodavni in pošteni ruski jezik. C.E.M. JEAD I. Kljub skopi, revni zemlji so Rezijani z malim zadovoljni. Po naravi so živahnega, veselega značaja. Radi pojo. Kar spotoma, ko v svojih koših tovorijo drva in seno in vsakršno drugo robo, pa tudi doma v vasi in pri vaških veselicah in vaških praznikih pojo. Zlasti praznujejo 1. maj, god sv. 'Jurija, sv. Vida, sv. Ivana, sv. Florjana in pustno nedeljo. Ob teh praznikih tudi radi zaplešejo svoj narodni ples: rezijanko. Spomladi in poleti plešejo zelo pogosto. Glasbila so, n. pr. v Učeji: citre, violina, bas. Plesišče je štirioglato. Plešejo pa na poseben način. Se ne vrtijo^ okrog, marveč skačejo pred sebe z ene strani plesišča do drugega roba in prav tako nazaj. Na sredi se sučejo plesalci in plesalke, moški in ženske, vsak ea3e, eden nasproti drugemu. Nikdar se drug drugega ne dotaknejo ali si ■podajo rok. (Novice 1856). Zenska se med plesom prime za kitijo (kotolo). Plešejo sem in tja in vmes pojo: »Lipo ma si ti, lele, lo, lela.n iMed plesom se približujeta ena vrsta ljudi in se fcopet oddaljujeta. Ko pari zaplešejo nekoliko na mestu, se postavijo v kolo in se semtertja premikajo. Naposled se pari zvrstijo eden za drugim in plešejo po 2/4 taktu. iMed plesom pojo priljubljene pesmi, kot: »Lipa ma si ti, (Lepa moja si ti,) ko ti pojdeš v goro, (kadar pojdeš v goro,) pročat čo ti tet... (■ti hočem priti naproti.) (ali) pročat te ne grin...« (iti naproti ti ne grem.) Tudi: »Ti lepa moja rokica, jaz sem te zmeraj ljubil, kako si ti mene zabila na to dobro, k' sem ti htil. Dober večer, dobro noč za spet se vidit drugo noč.« »Ko bi jaz bil vedel, da ena taka ti maš bit, jaz te bil rajši te ustrelit, a nikolj s tabo rumorit (govoriti). Dober večer, dobro noč za spet se vidit drugo noč.« OSEJANE V REZUI Umljivo, da se ob takih občest-venih slavnostih seznanja mladi svet. Prav tako tudi ob kresu, ki ga še zažigajo in okoli katerega tudi zaplešejo in zapojo pesem: »Pršou je kries, pršov je kries, gori, drvo, gori, lies, dridlaj, laj... Pršou je kries, kosovez, gori, trava, gori, vez, dridlaj, laj...« Zelo priljubljena je tudi pesem: »Lala, jo, lilile ti lala lele Ulila... Da lipa ma na čelčine maj vik je ny zabila, bej centi anuv živeleI Ki ne me carje rožice pa te zelene zmenčine!« (St. Juriju) Kakor moremo razbrati iiz rezijanskih narodnih pesmi, so rezijanske čeče bile nekoč tudi dokaj 'ponosne, v izbiri ženinov izbirčne. Tako neki užaljeni zaljubljenec toži: »Ta lipa moja rožica, (deklica) ko bej na bej se drža la, (ko bi si ne domišljala) da koj ona je tuu vosi. (da je sama v vasi.) Ma viš li, koj čon ti ritjet? (Pa vidiš, kaj iti hočem reči?-Da okul vasi te uodet (daj se okoli vasi voditi) ze štiri prasce prehane (s štirimi vpreženimi prasci) da solde ti ba zbirala, (da boš solde zbirala,) la Ule ta la loe la la, nuta la li la loe la la...« ■Narodna pesem nam pove, kako so dekleta bila oblečena. Pesem pravi: »Kada na Osterk pridemo, naše Rezijanke videmo, k’ majo kratke janke, kratek ras, (kikljo) k’ jim rase trebuh vun čez pasA Ce je Rezijanka bila le preveč ponosna in ni marala revnega domačina, ali je celo hotela vzeti tujca, ji je fant ‘zabrusil: »Ta lipa moja rokica, ki mle joe zapustila! (ki me je ona zapustila) Da ko bej na bej čakala, (Koga pa naj bi čakala,) da na konji on ma ji prit? (da ji ima inekdo na konju priti?), Da na pojdi uon Paterskuon, (Naj igre v Peterskirchen na Bavarsko,) ki za dan groš na ma konja, (kjer za groš dobi konja,) na ma kareto nu konja.« (dobi konja in voziček.) Kakor drugod tudi v Reziji hodijo »sinovi« (fantje) k čečam vasovat. Zdi se, da tujci Rezijank miso dosti marali, pač zaradi revščine in pa včasi morda tudi ne-snažnosti tu pa tam pni hišah. Znana je zbadljivka, ki pravi: »Kdor če v Rezjo vas iti, mora s sabo metlo nesti, de pred sabo pomede, de v smeti ne zabrede.« (V resnici pa so rezijanske hiše danes zelo snažne.) (Se nadaljuje) Jiomab Zelenko: "4 iiff 'rt1 Zmanjšali so obrok bencina Zaradi prevelikega narastka števila raznih motornih vozil so pristojna oblastva znižala obrok bencina na bone. Ukinila so tudi razne dodatke, ki so bili doslej v veljavi. Ta korak bodo precej občutili vsi lastniki vozil, ki so doslej dobivali precejšnje količine dragocenega goriva in vneto zagovarja- li velik pomen goriške prosite cone. Za učitelje Vrednostna lestvica za učitelje, ki so vložili prošnjo za poučevanje na večernih tečajih v Gorici, je razobešema pri šolskem skrbništvu in didaktičnem ravnateljstvu v u-lici Croce. Razgovori na meji Cesto se dogodi, da Titove straže ne dovolijo razgovora nekaterim osebam, ki prihajajo na razgovor z rednim dovoljenjem njihovih oblastev. Izjeme ne delajo niti za stare in bolne. Dogaja se tudi ta krivica, da dovolijo takim nesrečnežem izročiti zavoj jestvin In drugega blaga, toda kmalu, ko ga imajo v rokah, jim ga vzamejo in zaplenijo. Da bi že bilo temu enkrat konec! Beg čez mejo Pred par dnevi so italijanski obmejni stražniki ustavili v bližini Mirnika v Brdih jugoslovanskega vojaka, ki je prišel čez mejo. Povedal je, da je pripadal policijskemu oddelku v Tolminu. Kazensko postopanje proti „Soči“ V petek 6. t. m. je bila pred go-riškim tribunalom kazenska razprava proti komunistični »SOCI«, in sicer na zasebno ovadbo nekaterih »užaljemih« Italijanov iz doline Nadiže. Razprava je bila preložena na petek 13. t. m., ker je možna mirna poravnava med strankama. Zimski urnik mesnic Stopil je v veljavo nov urnik za mesnice, ki bodo odslej odprte vsak dan, razen sobot in dneva pred prazniki, samo od 7. do 13. ure. Ob sobotah in pred prazniki bodo odprte tudi popoldne od 15. do 20. ure. Urnik za pokriti sadni trg Tudi pokriti sadni trg ima nov urnik in posluje od 7.30 do 16.30 neprenehoma. Smrt V nedeljo 1. oktobra ob 10. uri zjutraj je v starosti 60. let umrl v Trstu, kamor se je z družino nastanil leta 1939., Simčič Valerko, po poklicu pek. Rojen je bil na Dohrovem v Brdih na Goriškem. V zadnji vojni je izgubil tri sinove. Zapušča ženo in dva sinova. Pokopali so ga v ponedeljek popoldne. Čipkarska razstava V prostorih čipkarske šole v ulici Morelli 39 je že dober teden odprta zanimiva razstava vsakovrstnih čipkarskih del. To je sicer že stara navada, saj razstavljajo vsako leto ob zaključku šolskega leta najpomembnejša dela, a letošnja razstava ima poseben pomen in obseg: posvečena je spominu u-stanoviteljice te čipkarske šole gospe Emi Kočevar por. Malner, ki je umrla v preteklem maju. Na njeno mesto je prišla sestra pokojnice, ki se je z enako vnemo in požrtvovalnostjo lotila dela in ga odlično in uspešno nadaljuje. Raz stava sama nam to jasno dokazuje. Kot se zdi, vlada v mestu veliko zanimanje za to »idrijsko« umetnost. V šolo je vpisanih nad 400 učenk najrazličnejših socialnih sito penj: od preproste služkinje preko srednješolskih deklet pa tja do vi-sokošolk in uglednih mestnih gospa. Slovenke so dobro zastopane; vpisanih je nad sito. Gčna voditeljica je kar ponosna nanje. 2e začetnice delajo s svojim delom, ki po kakovosti in količini, prekaša delo drugih začetnic, veliko čast šoli in učiteljicam. Med višjimi učenkami, katerih odlično delo krasi okusne izložbe, vidimo pogosto slovenske priimke: Kodermac, Jakil, Debe- njak, Furlan... Vsa ta dekleta in še mnogo drugih so šla skozi skrbne roke vaditeljice in gospodičen u-čiteljic Tušar in Paglavec. V tej šoli, ki nudi brezplačno ves pouk od prvih, preprostih verižic pa do najbolj zamotanih raznobarvnih čipk im samostojnih risb sodeluje cel kader učiteljic in profesorjev. To rokodelstvo, ki ima kot malo drugih v sebi nekaj umetniškega, nudi tudi precejšnjo gmotno korist. Kot je zatrjevala voditeljica, je povpraševanje po čipkah dosti večje, kot so njihove trenutne možnosti. Celo iz Indije in Kanade dobivajo naročila! Dobro bi bilo, da bi se naša ženska mladina še bolj posvetila temu delu, ki nudi poleg umetniškega užitka še lepo gmotno podporo. Števerjan Ker smo spravili vse poljske pridelke na varno, kolikor nam jih ni pobrala suša, se sedaj lahko nekoliko zanimamo za naše občinske •zadeve. Od časa do časa namreč čitamo, da bomo imeli svojo samostojno občino. V tem smislu je kot prva stavila tako zahtevo Slovenska demokratska zveza že mesca maja leta 1947, občine pa vendar še nimamo. K stvari se oglaša sedaj tudi kominformistično glasilo »Delo«, ki seveda trdi, da se za stvar zanimajo komunistični poslanci v iRimu. Resnica bo gotovo ta, da so komunisti izvedeli za stvar iz »Demokracije« in jo sedaj prodajajo za svojo z namenom, da bi koga ujeli na limanice s prikazovanjem zaslug, ki jih nimajo. Kdaj bomo Steverjanci dobili svojo samostojno občino, še ne vemo, čas pa bi že bil, da bi tudi mi lahko upravljali naše občinske zadeve sami. Kaj nam je teba hoditi v Kaprivo v Furlanijo več ur daleč, ko imamo doma dovolj zmožnih in značajnih mož, ki so pripravljeni prevzeti upravo občine v svoje roke? Zato zahtevamo, da se postavi naša samostojna občina in razpišejo volitve. Doba komisarjev je bila fašistična doba! Mi bi radi volili svojega župana in svetovalce, ki bi mu pomagali. Ta naša želja, ki je popolnoma upravičena, bodi nam uslišana. • V petek 6. t. m. je bila pred go-riškim tribunalom zadnja kazenska razprava proti nekaterim štever-janskim dekletom, ki so leta 1946, kakor znano, zaradi komunističnega sovraštva, napadle domačinko Terčič Anioo, sedaj izseljenko v Avstraliji. Vse so bile obsojene na pogojno zaporno kazen, na povračilo škode in plačilo stroškov. Le itiste, ki so .takrat bile mlajše od 18. leta, so dobile sodni odpustek. Štandrež in vodovod Po dolgem času smo tudi Stan-drežci dočakali, da so nam oblastva napeljala prepotrebni vodovod. Ker je vodovod ena izmed najpoglavitnejših potreb vsake vasi, je jasno, da se tudi Standrežci nismo mogli zadovoljiti s površno ureditvijo te tako važne zadeve, in se zato še danes trudimo, da bi postala vsaka naša družina deležna vode, to se pravi, da bi si vsak hišnii posestnik za ceno zmernih stroškov napeljal vodo v lastno poslopje. Toda stvar se je v tem primeru pokazala nemalo težavna, ko smo izvedeli, da stane napeljava za približno pet metrov vodovoda nič manj kot 20.000 lir, ki jiiih vsak ne more enostavno sneti s kljuke! Kljub vsej dobri volji pa si vodovodne napeljave ne morejo privoščiti vsi Standrežci, ki stanujejo po stranskih ulicah, ker bi si morali stroške stranske napeljave kriti dobesedno sami. S takim postopanjem si naša občina ne more dati najlepšega spričevala, kajti, če je kje umestna in potrebna širokogrudna pomoč, je to v naših krajih, ki jih oblastva proglašajo za tako »prizadete«. ŠOLSKA MAŠA SOLSKA MASA ZA SLOVENSKO SREDNJO SOLO BO V PONEDELJEK 16. OKTOBRA OB 10-ih V STOLNICI. VSI DIJAKI NAJ BODO OB 9.30 NA SOLSKEM DVORIŠČU (Šolski in Mali dom). SV. MASE NAJ SE PO MOŽNOSTI UDELEŽI CIMVEC STARSEV IN SORODNIKOV NASE MLADINE. REDNI POUK ZAČNE V TOREK 17. OKTOBRA. Začetek šolskega leta Vse osnovne šole, tako tudi one s slovenskim učnim jezikom, so začele redni pouk v ponedeljek 9. t. m. Vsem našim malčkom in njihovim učiteljem želimo srečno de- lo, ki naj bo plodno in povsem zadovoljivo. Naše malčke naj spremlja pri njihovem trudu, nekatere pri prvih korakih, naša topla želja, da bi se narod z njimi nekoč ponašal zaradi njihove pridnosti in lepega uspeha v življenju. Zato je tudi prav, da jim objavimo pesmico, ki jo je nalašč zanje sestavil naš rodoljub. Šolarčku. Solarček mali, ki šolo začenjaš, še otrok nebogljen •— doživljaš nov svet. Citati, pisati, tam bodeš se učil in marsikateri drugi še predmet. Z našo besedo tako blagozvočno, ljubezni vse vredno — se bodeš seznal. Tujih jezikov se bodeš naučil, spoznal njih lepoto, jih ckniti znal. Vzljubi, poslušaj to našo besčdo. . 1Se dobro je uči, — jo vtisni v srce! Vidi, da mati te v srcu nosila, z besčdo ti našo pojila srce, v naši besedi uspavanke pila, za tebe molila, točila solze! V našem jeziku je vsa melodija... Je pesem prelestna vsak. ritem, izraz... Lepota, bogastvo naše besede... Ti Mater* spominja... — Nje tožni obraz. TUGOMER * (Mati - Domovina) Odgovorni urednik: dr. Janko Jet Tilka: tlfkaraa »ADRIA«, d. d. ▼ Tr»tu Radio Trst II .A« Dnevne oddaje: 7.15 - 8.30, 11.30 - 14.30, 17.30 - 24.00. Ob nedeljah: 8.00 - 24.00. Poročila dnevno: 7.15 (izvzemši nedelj), 12.45, 14.00 (izvzemši nedelj), 19.45, 23.15. Dnevni pregled tiska: 14.15 Ciz- vzemši nedelj). NEDELJA, 15. oktobra: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. 16.00 Ponovitev. — 18.30 Oddaja za najmlajše. -— 20.30 Slovenske pesmi in zbori. — 21.00 Z domače knjižne police. PONEDELJEK, 16. oktobra: 13.00 Slovanske melodije. — 19.00 Filmski trak. — 20.10 Operne u-verture. — 21.00 Vokalni koncert tenorista Dušana Pertota. 21.30 Cesar Franck: Simfonija v d-molu. TOREK, 17. oktobra: 13.00 Glasba po željah. — 18.44 Leharjevi in Kalmanovi valčki. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Evropski variete. -— 21.00 Vzori mladini. — 22.30 Serenade in romance. SREDA, 18. oktobra: 18.15 Franc iSchubert: Simfonija v g-molu. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. ČETRTEK, 19. oktobra: 13.10 Slovenske narodne izvaja pevski duet, na harmoniko spremlja Marij Sancin. — 19.00 Sloven- ščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder - A. J. Cronin: »In Jupiter se smeje«,- drama v treh dej., nato Pestra glasba. PETEK, 20. oktobra: 13.00 Glasba po željah. — 18.45 Vaški motivi. Rupa Laž ima kratke noge; kjer kdsi, itam ne večerja! Tako pravi naš slovenski pregovor. »Primorski dnevnik« od 26. sept. 1.1. in njegova sestra »Soča« sta ohjavila vest o nesreči, ki je zadela našega sovaščana Albina Pete-jana. V tej novici laskavo hvalita samo Pečanski pevski zbor, da mu je zapel v zadnje slovo. Mi vsi, ki smo se -udeležili pogreba, smo slišali samo eno žalostinko, ki jo je zapel Pečanski pevski zbor na pokopališču, in šele potem, ko je odpel Rupenski pevski zbor. Saj vemo, zakaj sta »Primorski dnevnik« to »Soča« pozabila na nas: zato, ker naš domači pevski zbor ni včlanjen v komunistični organizaciji! Mi Rupenci smo čisto na meji in prav dobro vidimo in slišimo to, kar »Prim. dnev.« in »Soča« hvaiita in povzdigujeta v deveta nebesa! Kaj uživajo naši bivša občani in farani, ko so v objemu vaše pogubonosne stranke!? Kako se jim dobrote cedijo po bradi!... Ni treba propagande, ampak, gospodje tovariši: Dejanja in še enkrat samo dejanja; šele potem vam bomo mogoče kaj verjeli! DAROVI za Slov. dobrod. društvo v Trstu: Gospa Panjek Olga je darovala 10 tisoč lir za slovenske počitniške kolonije. Zadruga prodajalcev kuriva pa 5 tisoč lir kot prispevek za kurjavo za letovanje srednje šolcev In osnovnošolcev na Repen-tabuu. iDarovalcema prisrčna hvala! Mizarsko podjetjej Milivoj Pertot Barhovljc, ul. Bovedo IS - tel. 39-08 i z d e 1 u j e : vsa stavbna dela > pohištva vseh vrst - tudi po načrtu -čolne ________________ 19.00 Pogovor iz ženo. — 21.00 Mojstri besede. — 22.15 Simfonični koncert. SOBOTA, 21. oktobra: 13.00 Slovenske pesmi. — 13.20 Salonski kvintet. —< 19.00 Programski periskop, nato Od minueta do sambe. — 21.00 Sobotni večer. — .21.45 Vesela glasba za zaključek tedna. Naše delo na polju iNe puščajmo na njivi konuznice, ker imamo od tega dvojno škodo: segnije nam krma in zaležejo se razni škodljivci. Okužena stebla zažgimo kar na njivi. Ta mesec spravljamo tudi ajdo, repo, korenje, njivsko kolerabo in zelje. Z« pridobivanje pesnega, repnega, korenjevega in kolerabnega semena jemljemo najboljše, srednje debele, pravilno rasle sadeže in jim obrežemo listje tako, da ne ranimo srca. Shranimo jih na suhem v kleti in jih potaknemo v pesek. Tudi za pri delovanje zeljnega semena odberemo pravilno razvite rastline s srednje debelimi glavami in jih na suhem v kleti vsadimo v zemljo. PRVOVRSTNA ŠIVILJA za damske plašče in obleke se priporoča. Trst, ulica Fonderia 6IH desno. SLOVENKA srednjih let želi spoznanja z obrtnikom ali delavcem z dobro zaposlitvijo v svrho ženitve. Ponudbe poslati na upravo lista pod značko »Dobra gospodinja«. ROMAN »JUTRO BREZ SONCA« Ivana Jonteza se dobi v prodaji pri upravi lista ter stane 1000 lir. deske s mre* kooe, mačet srtooe in trt dih l e s o o, trame in par* kele nudi najugodneje Mizarji I kmetovalci V podjetniki • TEL. 90441 CALEA TRST Vial« Sonnino, 2 4 SPOROČILO Naša tovarna v Milanu nam je dobavila za to sezijo ogromno količino dežnih plaščev (itrenčev) iza moške in ženske v vseh modernih krojih in najboljše kakovosti. CENE BREZ KONKURENČNE! NABAVITI -V NASI TRGOVINI, POMENI NABAVITI NEPOSREDNO V TOVARNI. Dežni plašči Dežni plašči Dežni plašči Dežni plašči Dežni plašči ne nekaterih vzorcev: .za ženske s pokrivalom iz čiste bombaževine L. 7.800 za moške iz čiste bombaževine n 8.500 za moške s pokrivalom iz bombaževine »mako«, podloga v i-stem blagu h 10.500 iz nepremočljive svile .... ii 11.800 iza ženske s pokrivalom iz bombaževine »extra mako«, podloženi ,z istim blagom n 1V.S00 Fllagazzini del Corso Trst - Corso, 1 Gatlleria F*rotti KRZNARSTVO Velika izbira najmodernejših modelov vseh vrst iz domačih in inozemskih krzen po ugodnih cenah KRZNARSKO DELA9HIC9 PINTO TRST, ul. Fabio Severo 20-1. - telefon 25-522 II R A Bil A ui_ ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH/ LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE NECCHI novi model BJU ■A OBROKE za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, priiitje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vsa dela se izvršujejo brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno. ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje ln krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljiih inamk pri T U L L I O TRST - ul. C. BATTISTI it. II Tel. 85-33 — X R Z I C , n* Kor*«