UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCTNIJEVA ULICA ft. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase ls Kraljevin« Italije in UMOVE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO 31-22, 31-23, 31-24, 31-26 tat 31-2C — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina S.— L, Za inozemstvo: 15 JO L. OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza itallana ed UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Borbe pri Solumu, Bard ji in zapadno od Tobruka Dve križarki in en rušilec poškodovani — Devet letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil le objavil danes naslednje 558. vojno poročilo: V Marmariki se nadaljujejo borbe zapadno od Tobruka. Novi močni sovražni napadi, ki so jih podpirali tanki, so bili zavrnjeni. Okoli Soluma in Bardie se je povečalo delovanje topništva z obeh strani. Nemški in italijanski strmoglavci so večkrat bombardirali zbirališča mehaniziranih sredstev in avtomobilske kolone na področju pri Bir Hakeimu. V letalskih spopadih so nemški lovci sestrelili 6 letal. Pomors-ko formacijo, ki je 10. t. m. obstreljevala Derno. so ponovno napadla nemška letala, ki so še enkrat zadela z bombami neko križarko in neki rušilec. V osrednjem Sredozemlju so naši lovci nničili dve sovražni letali. Pri poskusu letalskega napada na zaliv Argostoli fe protiletalska obramba sestrelila v morje neko tretje letalo. Eno naše letalo se ni vrnilo. Dne 11. t. m. zjutraj so neka sovražna križarka in dva sovražna rušilca ponovno obstreljevali Derno; nekaj strelov je spet zadelo bolnišnico Principe di Piemonte; škoda neznatna. Baterije kraljeve mornarice so začele streljati na križarko, o kateri se domnpva, da je bila zadeta. Letalski napad na Bengazi v noči od 10 na 11. t. m. je zahteval tri žrtve, a nobene škode. Naša letala so bombardirala pomorsko oporišče v La Valletti na Malti. Operacije za rešitev britanskih jetnikov, ki so bili vkrcani na torpediranem parniku. o katerem smo porčali v poročilu z dne 10. t. m., so omogočile rešitev okoli 1800 ljudi, med njimi tudi nekaj ranjencev. Letalski uspehi v Marmariki Z marrnariške fronte, 13. doc. s. Italijansko in nemško letalstvo je nadaljevaio svo;e živahno delovanje in je bombardiralo, zažgalo in uničilo zbirališča mehaniziranih sredstev, avtokolone na pohoau, skladišča, oskrbovališča, V letalskih bor- bah so lovci osi sestrelili 5 sovražnih letal, 4 bombnike tipa Blenheim in enega lovca tipa Curtis. Nemška letala so zasledovala in bombardirala sovražno pomorsko sku-vino. ki fe operirala pred Derno in so ponovno zadele neko križarko ter neki rušilec. Silovit napad na Malto Operacijsko področje, 13. dec. s. Tu«U včeraj ponoči so naše skupine bombnikov učinkovito napadle in bombardirale pomorsko oporišče la Valleto. Nasprotnikova protiletalska obramba je bila razmeroma slabotna, v akciji pa so bili žarometi. Skupine bombnikov, ki so si sledile v kratk'h presledkih, so zadele vse objekte, ki so jih nameravale bombardirati. V borbi proti ameriškemu orožju Z marrnariške fronte, 13. dec. s. Prebivalstvo v Libiji italijanski in nemški borci so enako kakor ves narod v Italiji poslušali govora Duceja in Hitlerja. 2e nekaj časa so se prav tod že borili proti Zedi-njenim državam, proti vojakom iz Amerike in orožju iz ameriških tovaren. Anglosaška propaganda je svetu celo predstavila vso bitko kot izraz tvorne zveze narodov angleškega jezika. Napoved vojne Zedinje-nim državam so borci v Libiji spričo tega sprejeli kot stvarni izraz že nastalega stanja, kot nujno razčiščenje nejasne situaci- Cunmngham žrtev razočaranja je. Berlin, 13. dec. s. Kar se tiče odstavitve poveljnika angleške 8. armije na severnoafriški fronti, beleži »Lokal Anzeiger« med drugim, da bi moral general Cunningham po navodilih iz Londona pognati nemške in italijanske sile vse do farmskih meja. Ti načrti pa so se mu ponesrečili. Anglija se je nad njim zelo razočarala. Angleži so si zaman obetali naglih uspehov v Libiji. rajevne borbe na vzhodu Štiri ladje potopljene na zapadu — 69 letal sestreljenih v enem tednu, od teh 34 v Sredozemlju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. dec. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje vojno poročilo: Na vzhodni fronti je prišlo tudi včeraj le do krajevnih borb. Na Atlantskem oceanu so nemške podmornice potopile 4 angleške ladjo s skupno 27.700 br. reg. tonami, med njimi tudi veliko petrolejsko ladjo. Poleg tega so bile dve stražni in ena petrolejska ladja hudo poškodovane s torpedi. Britanska letala so včeraj brezuspešno skušala izvesti oviralne napade na področju Nemškega zaliva, v pretekli noči pa na področju severne in zapadne Nemčije. Pri tem sta bila dva sovražna bombnika sestreljena. V severni Afriki se boji nadaljujejo. Skupine nemških in italijanskih letalskih sil so razpršile kolone angleških oklopnih in drugih motornih vozil. V letalskih spopadih, ki so se pri tem razvili, so nemški lovci sestrelili 6 sovražnih letal. Nemška bojna letala so v pretekli noči bombardirala to-bruško luko in železniške naprave pri Sidi Bara ni ju. V času od 6. do 9. decembra je angleško letalstvo izgubilo 69 aparatov, od teh 34 na Sredozemskem morju in v severni Afriki. V istem času je bilo v borbi proti Veliki Britanjii izgubljenih 18 nemških letal. Helsinki, 13. dec. s. Zadnje vesti z bojišča potrjujejo, da so Sovjeti doživeli na področju med Karhumekijem in Poventso hud poraz. Skoraj 10.000 ljudi, ki so pripalali 37., 71. in 313. sovjetski diviziji, je padlo v bojih. Ostanki teh divizij beže po gozdovih in čez zaledenela jezera. Večnoma pa jih finski zasledovalci polove. Plen je ogromen. Zaplenjenih je bilo zlasti mnogo tankov, topov, možnarjev, motornih vozil in strojnic. Doslej je bilo nad 2500 ljudi ujetih. Na S viru je finsko topništvo razdejalo kakih 30 ruskih utrdbic in postojank. Na Karelski ožini je sovjetska pehota ponovno poskušala prodreti med finske postojanke. Več sovražnih baterij je bilo uničenih. Snežni viharji so oteževali delovanje letalstva. Vendar so letala bombardirala sovjetske odlelke na drugi strani Poventse. Eno finsko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Izgube na jugu Berlin. 13. dec. s. Na južnem odseku vzhodne fronte je bil predvčerajšnjim odbit silen napad sovražnika. Boljševiki so utrpeli hude izgube in škodo. Nemška pehota je prešla v protinapad in je uničila nekaj sovjetskih tankov. Italijanska ofenziva na vzhodu v polnem razvoju Podvigi izvidnikov in lovcev — Letalski praznik sredi borb Berlin, 13. dec. Italijanski ekspedkniski zbor. ki operira na vzhodni fronti, je razvil tudi v zadnjih dneh. kakor se je izvedelo iz nem^ke^a vojaškega vira, fivafcno ofenzivno delovanje. Od 10. do 12. decembra je bilo na dolungkingxi. Obkoljevanje Japonske je ustvarilo stanje, ki ogroža imperij. Pogajanja med Japonsko in Ameriko niso napredovala. r>a bi krizo končno le odpravila, je japonska vlada 20. novembra poslala zadnje predloge za pravično rešičov glavnih vprašanj. Ti predlogi so bili: 1. Japonska vlada in Zedinjene države se obvežejo, da ne bodo poslale svojih oboroženih sil v Francosko Indokino, južnovzhodno Azijo in na področje južnega Pacifika. 2. Obe vladi bosta sodelovali, da si zagotovita one surovine v Nizozemski vzhodni Indiji, ki jih potrebujeta. 3. Obe vladi bosta obnovili trgovinske odnošaje na osnovi, ki je obstojala pred zamrznjenjem kreditov in Amerika bo dobavila Japonski zahtevano množino petroleja. 4. Amerika se obveže, da ne bo ničesar ukrenila, kar bi oviralo obnovo splošnega miru med Japonsko in Kitajsko. 5. Japonska vlada bo umaknila čete v Francoski Indokini, brž ko bo vzpostavljen mir med Japonsko in Kitajsko in ustvarjen pravičen red na Pacifiku. Ko bo sporazum podpisan, bo Japonska prestavila svoje čete iz južne Francoske Indokine proti severu. Ameriška vlada je odklonila te predloge. S tem je bilo zadnje upanje japonske vlade za ohranitev miru na Pacifiku in za sodelovanje z ameriško vlado izgubljeno. Zaradi tega Japonska s pogajanji ni mogla doseči sporazuma z Ameriko. Solidarnost trojne zveze Brzojavna voščila med vladarji in vodilnimi državniki Rim, 13. dec. s. O priliki podpisa nove zveze med Italijo, Nemčijo in Japonsko in vojni napovedi osnih sil Zedinjenim državam so bili izmenjani med državnimi poglavarji in zunanjimi ministri pozdravni brzojavi. Japonski cesar Hirohito je poslal brzojavko Kralju in Cesarju Viktorju Ema-nuelu, v kateri se mu zahvaljuje za poslano brzojavko in izraža popolno zaupanje v končni uspeh obeh držav pri ustvarjanju novega reda na vsem svetu. Adolf Hitler je poslal brzojavko italijanskemu Kralju in Cesarju, v kateri je izrazil najprisrčnejše želje za bodočo borbo zavezniškega orožja. Kralj in Cesar se juna je zahvalil z željami za bodočo srečo treh zavezniških narodov. Pozdravne brzojavke sta si izmenjala tudi Adolf Hitler in Duce ter zunanji ministri in ministrski predseiniki zveznih držav. Rnnmnska vojna napoved Ameriki Bukarešta, 13. dec. s. Rum unska vlada je včeraj obvestila ameriškega poslanika v Bukarešti, da se Rumunija kot članica trojnega pakta pridružuje Italiji, Nemčiji ter Japonski m se smatra v vojnem stanju z Zedinjenimi državami. Nemški tisk o novi svetovni vojni BerUn, 13. dec. s. Vsi listi objavljajo obširna poročila o velikem ljudskem zborovanju na Beneškem trgu v Rimu. Z velikim poudarkom opozarjajo na Ducejeve izjave. 250 milijonov ljudi, ugotavljajo listi, je sedaj združenih v jeklenem bloku za dosego končne zmage. Njihovi nazori in nameni so si popolnoma enaki, tako pri njihovih vodilnih možeh, kakor med njimi samimi Skupno se dviga ta ogromni neomajni blok proti sovražnikom gfoveŠtva da bi ustvaril novi red na svetu Svetov na vojna se je razvila sedaj v dokončnem obsegu. Borba je prešla v c fazo. Narodi trojne zveze nastopajo v nji z železno voljo in neomajno vero v uspeh. »Volkischer Beobachter« naglasa, kako sta se sedaj jasno ločila oba svetova, ki se borita med seboj. *Na eni strani so sile reda, na drugi plutokratske in boljševiške sile, ki tako na vojaškem kakor na gospodarskem področju skušajo uničiti ali vsaj omajati trdno kompaktnost trojne zveze. Narodi te zveze pa so materialno in moralno trdno povezani med seboj, tako da jim nihče ne more do živega. Nemčija, Italija in Japonska sodelujejo za končno zmago in za novi red na svetu. Dokler ta dva smotra ne bosta docela dosežena, njihovega sodelovanja ne bo konec, Zamudna vojna napoved Buenos Aires, 13. dec s. Iz Washingto-na poročajo, da je P^oosevelt poslal kongresu poslanico, v Kjifcri je kakor običajno potvoril resnico in sirarno dejanje. Zahteval je od kongresa napoved vojne Italiji in Nemčiji. Kongres je predlog odobril in Roosevelt je takoj nato podpisal obe vojni napovedi, pred tem pa sta bila odpravnika poslov nemškega poslaništva in italijanski poslanik v ameriškem zunanjem ministrstvu, kjer sta podala italijansko in nemško vojno napoved in zahtevala potne IMe kakor tudi recipročno postopanje z italijanskimi in nemškimi državljani v Ameriki srlede na postopanie. ki so ga deležni ameriški državljani v Italiji in Nemčiji. Aneksija ju***!!* madžarskih pokrajin Budimpešta. 13. dec. s. Ministrski predsednik Bardossv ie predložil parlamenta ▼ odobrenje načrt ^rk~na. s katerim se proklamira an*ks';^ *Tžn;h pokrajin h kreni sv Štefana. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«,sobota, 13. decembra 1941-XX. Stev. 287 Hrvatsko - bolgarska kulturna vzajemnost Kaj pravijo na merodajnem mesta o pomora kulta** ne pogodbe med Hrvatsko in Bolgarijo Sofija, 10. decembra Tu je bila podpisana bolgarsko hrvatska kulturna pogodba. Ministrski predsednik dr. Fiuov je pn tej priliki rmgiasriL, da je pogodba naravna posledica starega prijateljstva med obema br uskima narodoma. Hrvatski zunanji mmiMer dr. Lorko-vie je pa dejal, da je po-sebno razveseljivo, da je bila pogodba podpisana prav na praznik bolgarske znanosti Na sofijski univerzi bo že v začetku prihodnjega šolskega ieta ustanovljena stožca zj hrvatsko literaturo in zgodovino. Poleg tega bo ustanovljen poseben oddelek ta hrvatsko znanost pri Zavodu za slovansko filologijo. Vodil ga bo hrvatski lektor. Hr vatska vlada se je oa s s/voje strani obvezala ustanoviti na zagrebški univerzi posebno stolico za bolgarsko zgodovino in literaturo. Poleg tega bo na zagrebški uni verzi nameščen lektor bolgarščine. Posel; na važnost se polaga v kulturni pog dbi na izmenjavo znanstvenikov. Bolgarski študentje bodo dobivali stipendije za študiran;e na zagrebški univerz;, hrvatski pa na univerzi v Sofi j;. Omogočena bodo tudi studijska potovanja po obeh državah Tesno sod »i ovan je je predvideno tud: med obetam narodnima knjižnicama. V ta .lamen boda sestavljeni posebni seznami zagrebških m bol garskih knjig, ki naj bi bile prevedene v hrvaščino odnosno bolgarščino. Tudi na polju radija iti tiska se pripravlja tesno sodelovanje med Hrv.itsko in Bolgarijo. Pogodb* bo veljala pet let in posebna bol-2arsko hrvatska komisija bo 4crbeia, da bc uresničeno vse, kar določa. Na merodajnem mestu *o zjavMi v zvezi s kulturno pogodbo med Bolgarijo in Hr Wmt ko. da sta vodila oba naroda skupn . borbo prof i ver&ajski pogodbi in za os ve boditev tz okopov zaveznlsk h držav, kar je zahtevalo tem težie žrtve, ker je bH nz men uničit: Hrvatsko in Bo'ganjo Bolgar ski listi pišejo, da ie zdaj po dobrib 20 letih zmagovito končana ta borba po zaslug' zdatne podpore držav osi in to ie najboljš dokaz da sta oba naroda v neomajni ver v boljšo bod'>Čnost ubrala oravo pot. ki jima nudi možnost, da zavzameta v skur> nosti evropskih nar *kn njima pripadajoči mer-to. Ni tudi nobene naključje, da jc bila ustanovljena svoocdna in neodvisna Hrvatska država prav v trenutku, ko je nastala tudi nov« velika Bolgarija. V kulturni pogodb: med obema državama je obenem izraženo, da sta se obe državi tskreno pridružil] novi Evropi. V Ljubljanici tadi pozimi delajo Pri cukrartii rasto iz Ljubljanice mogočni stebri, ki bodo rccsili železno zapornico Ljubljana. 13. decembra Jeseni so bila razpisana dela druge etape zapornice pri še-ntpetrskem mostu. Prva licitacija ni bila uspešna in bali smo se že. da dela ne bodo oddaja leto«. Xm-a zapornica na Ljubljanici je pa kot zaključek regulacijskih del nujno potrebna, kar :mo že večkrat ugot.jvili. Za končno izboljšanje ta! Barja in smotrno obdelovanje je potrebne*, da dobimo čim prej stolno zapornico. Zapornica v Trnovem je le začasna in je služila predvsem v času regulacijskih del bolj v stavbne namene. Prva etapa dela pri zapornici je bila najtežja: ta dela so bila v pravem pomenu besede hidrotehnični, ker so morali delati v strugi in premagovati težave, ki jih je povzročala voda zlasti ob nalivih. Delo so ovirale še razne druge težave, tako da s« ;e zelo zavleklo. Ce bi šlo vse po sreči in če bi nadaljnja dela oddajali brez presledkov, bi zdaj zapornico lahko že imeli. Tako pa jo bomo dobili v najboljšem primeru šele prihodnje loto. Če bodo oddana tudi dela tretje etape ob pravem čaisu in če se dobava gradiva ne bo preveč zavlekla. Dela druge etape m> bila proračunana na 704.015 L. B!a so oddana pri drugem rzpi-su. Prevzel jih je podjetnik inž. T. Štrukelj. Ponudil je 9°/o popusta na proračunsko vsoto ter delo prevzel za 640.653 L. Delati so začeli takoj, a ne v strugi; najprej je bilo treba pripraviti kamen za oologo nosilnih stebrov. Zapornica bo imela tri močne stebre, ki bodo oblo-ženi s klesanim podpeškim kamnom. Za oblogo bodo porabili precej kamna. Notranjost stebrov bo betonirana. Doklej so pripravili že mnogo kamna in nedavno so začeli tudi delati v strugi. Vreme je bilo doslej — zlasti zadnje dni — dovolj ugodne za deia na prostem. Zato so začeli zidati kammto zidovie, ki ga bodo izpolnili z betonom. Pripravljen je tudi že gramoz za betoniranje. Ce mraz ae bo prehud, bodo lahko delali rudi prihodnje mesece, vsekakor se pa bodo dela lahko lotili v večjem obsegu že zgodaj spomladi. Delo je v tehničnem pogledu precej zanimivo in ga borno ob priliki opisali. \T tej etapi bo zapornica dobila prav za prav ie ogrodje, nosilno konstrukcijo, medtem ko dobava železmh zapornic s strojnimi pripravami in namestitvijo spada v tretjo etapo. Posebnost de'a sedanje etape bo tako zvana ribja steza, posebne vrate kanal, ki bo služil ribam za prehod med obema deloma struge, tako da jih zapornica ne bo ovirala. Ribja steza bo v obrežnem zidu na desni strani struge. Zapornica bo imela tri močne m precej visoke stebre. Stebri so precej široki ki zožujejo strugo, da bi pa ostala struga tudi tu široka kakor nad zapornico, so jo primerno razširili. Srednji steber jo bo delil na enaJci polovici po 10 m širine. Za betoniranje stebrov bodo potrebovali mnogo betonskega železa, ki si ga je podjetnik že preskrbcl. Upanje je, da ne bo tudi zastoja zaradi dobave cementa, tako da bo delo neovirano napredovalo. Razveseljivo je, da imajo delavci zaposlitev tudi pozimi, ko počivajo vsa druga stavbna dela na prortem in ko tudi ni večjih cestnih del. Camasio in Oxilia: Bog z vami, mlada leta! Repriza kot ponovna premiera je zopet ugajala Ljubljana, 13. decembra. »Vse razumeti pomeni vse o:lpustiti«, pravi Francoz. In ker moramo čim dalje već razumeti, moramo tudi čim dalje več odpuščati. Tako se kar nič ne čudimo, da je imela preprosta igrica v istem letu dve premierski aJi krstni predstavi na našem odru. Dne 31. maja letos smo jo videli prvič, snoči pa že drug'ie. Poročali smo o uprizoritvi že 3. junija in rekli takrat: >Neznana dramatika, mlada študenta sta. črpala iz lastnih doživljajev in ustvarila delce, ki je imelo v Italiji nepričakovan uspeh. 2e njen naslov: Adlio, giovinezza! je imel elektrizujoč zvok. Preprostost, iskrenost, toplina, življenjska resničnost dajejo iglici moč in lepoto. Nič novega, nič globokega ne prinaša ta komedija, a gledalec uživa ob nji zopet enkrat spomine na študentovske čase...« Tako danes ne vemo. kaj bi o nji še povedali. Ljubka je, napol vesela, napol melanholična, na zaključku celo bridkostna. Zahteva pa izvrstne uprizoritve in posebno prikupnih, naravnost šarmantniji mladih igralcev. Snočnja uprizoritev je bila dobra, vendar mestoma ne vzorna, saj tekstovno ni bila več tako trdno zasidrana kakor premiera spomladi. Z radostjo smo pozdravili Ančko Le var-jevo, ki je po daljšem dopustu zopet prvič nastopila in nam prisrčno zaigrala Dorino. Njena sončno mladostna pojava, naravna dekliška otroškost, nr.vina vdanost nepokvarjene ženske duše so vrline, ki dajejo Dorini prav dojmljivo toploto in mičnost. Ce bi dala svoji govorici še več modulacije in če bi uporabljala svoj glsLS s še več registri, bi radi zapisali, da je njena kreacija vzgledna. Toda vzlic temu je močno ugajala in žela uspeh, ki je zasluzen. Dobrodošla zopet na odru! Nov je bil Raztresen, ki je prvič igral najbolj zanimivo vlogo Xeona. Bila je to zanj prva večja naloga na našem odru. Začetnik je še, a vidno dobro uporaben; prav njegovo začetnistvo mu je v te j vlogi igralski naravnost ustrezalo. Ker je ambiciozen, bomo njegov nadaljnji razvoj zasledovali % zanimanjem. ' Tudi Gale v vlogi študenta Giovannija je dobro govoril in igral ter pozdravljamo v njem sposobnega zastopnika našega naraščaja. Igra in uprizoritev sta ugajali, in vsem sodelujočim, zlasti Kralju za Mana, M. Danilovi za Eleno, Gregorinu za očeta in P. Juvanovi za mater j« občinstvo Izražajo priznanje. Pr. O- Poročila o snežnih razmerah Ljubljana, 13. decembra Poročila o snežnih razmerah v Ljubljanski pokrajini bo za planince letos zbiralo Slovensko planinsko društvo. Pri sedanjih razmerah bodo planinci, v letošnji zimski seziji vezanj le na smulke predele v tej pokrajini. Spoznali bomo številne lepe smuške predele na Dolenjskem in Notranjskem, ki so sicer tudi v zadnjih letih že imeli številne obiskovalce Za smučaHq je važno, da je že pred svojo turo informiran o višini in kakovosti snega, ker temu primemo je treba »pristrojiti« smučke. V vremenskih poročilih bo objavljena temperatura po stanju v jutranjih urah, nate» podnebje ali je jasno ali oblačno, ali dežuje ali sneži, nadalje kakovost snega: srež (sneg z zmrzlo iglasto površino), srenec (vležan zrnat sneg spomladi), osrenica (skorjast sneg. ki se lomi pod smučmi), sren (trd sneg. ki se ne vdaja) ter južen sneg — in končno ?e debeline snega, izražena v centimetrih Poročila bo orpi^maip društvena neparna SPD iz sTeđeSfh R'ajev.- Go>Tn vCorescefc Movnik nad Orlami Lobček ori 2air>i polževo. Velik« Lašče, Turjak, Sodražica, Blo- ke, Nova vas. Logatec, Ziberše, Velike Poljane nad Ortnekom, Ribnica na Dolenjskem, Kočevju, Novo mesto. Mirna gora, Preserje, Rakitna, Sv. Vid nad Cerknico, Padež nad Borovnico, Kožljek nad Mene-šijo. Zaplana nad Vrhniko, Vrhnika sama, Trije kralji, Sama t ori ca nad Horjulom in Polhov Gradec. Poročila bodo objavljena v društvenih omaricah SPD pri vhodu v prehod Nebotičnika, na stavbi Kreditne banke na TyrŠevi cesti ter na kolodvoru v omarici pri izhodu. Kdor pa želi dobiti informacije v društveni pisarni SPD, naj se tam oglasi osebno ali po telefonu. Ivan Adam Novo mesto, 12. decembra. V bolnišnici Usmiljenih bratov t Kandiji je po dolgi bolezni umrl najstarejši novomeški obrtnik Adam. Pokojnik se je rodil v Trnjah na Krasu 15. aprila 1881. 2e kot 12 letni deček so Jo odpravil v svet, da nastopi trudopomo pot življenja. V Novo mesto Je prišel L 1893., kjer se je izučil Čevljarske obrti in Jo posne je do pozne svoje starosti vestno in pridno izvrševal. Vzgojil je mnogo povnladka, ki je v njem našel dobrega in skrbnega učitelja. Kmalu se je oženil z Mrvarjovo te Cikave, ki mu je v zakonu rodila 5 otrok. Vojna vihra ga je pognala s domačih tal. Vojna pa mu je prinesla težko gorje, bolezen, zaradi katere Je trpel polnih dvajset let in bil primoran iskati leka po raznih zdraviliščih, toda zaman. Usoda je zahtevala svoje. Po vojni se je z vso vnemo kot občinski odbornik posvetil delu za zboljšanje položaja siromašnih slojev. Nesebično je podpiral revne novomeške študente in iiinogi se ga radi spominjajo kot dobrega ji blagega človeka. Pokojnik je bil dolga >eta predsednik čevljarskega udruženja in jdborn:k invalidske organizacije. Poleg tega je 40 let aktivno deloval v novomeškem gasilnem društvu in je b:l dvakrat odlikovan. Posebno skrb in vso ljubezen pa je posvetil vzgoji svojih 4 sinov; eden pa mu je umrl med svetovno vojno. Poleg užaloščene soproge Frančiške zapušča sina Ivana, lastnika brivskega salo-.la, Cirila, kontrolorja drž. železne Karla, ^tniškega uslužbenca in Franca, lasui.ka •nodnega salona, v žsl rodbina je živela s pokojnim v lepi slogi in iskrenem rodb:n-skeni prijateljstvu. Na zadnji poti so nepozabnega pokojnika spremili Novomeščani v ogromnem številu. Novomeški pevci so se ob odprtem grobu poslovili od pokojnika z ganljivimi žalostin-Kami. Pokojniku časten spomin žalujoči oJbini naše iskreno sožalje! Tržaški preces Trst, 12. decembra Tudi današnjo razpravo pred posebnim sodiščem za zaščito države izpolnili govori branilcev. Prvi je govoril odvetnik Mario Pittaluga, branilec obtoženca Josipa To-mažiča, za katerega zahteva državni tožilec smrtno kazen. Branilec je govoril o komunističnem delovanju Josipa Tomažiča in Je bila to delovanje v hudem nasprotju z delovanjem nacionalistov in teroristov. Branilec je pro sil sodišče za milostno in velikodušno sodb. Odvetnik Turola, branilec obtožencev Tončiča, Pahorja, Mankoča, Bobka m Udovica je skušal dokazati, da ni obstojalo pravo združenje med obtoženci, ki bi imelo zarotniški značaj, zlasti večina tako zvanih intelektualcev in predvsem obtožencev, ki jih bran., ni sodelovala z zarotmškimi cilji v skupnem združenju. Branilec je prosil za zmerno sodbo. Sledili so govori branilca odvetnika Mon-tica, ki brani obtožence A hrama, U j čiča in Zola, odvetnika Čelen tia, ki brani Caramo-ro in Ursiča, odvetnika Matosela Loriania, ki brani Dilenardo, odvetnika Zennara, ki brani čoka, odvetnika Moroa, ki brani Po-sarellia, Postojno, Dujca, Besednjaka in škerla. Govori branilcev se bodo jutri nadaljevali. Dolenjski se organizirajo Trebnje, 12. decembra. Nedavno je bila ustanovljena v Trebnjem konjerejska zadruga. Zadruga ima namen povzdigniti in razviti dolenjsko konjerejo tako, da kmetom ne bo več treba nabavljati vprežne živine na tujih tržiščih, kar je za enkrat sploh onemogočeno, in hoče vzrediti v svojem domačem toliko plemenskih živali, da bo zadruga v bodoče lahko sama držala in obdržala dolenjsko tržišče konj in tudi krila vse potrebe naših kmetovalcev. Tudi ima zadruga namen vzgojiti le domačo pasmo. Ustanovitev konjerejske zadruge v Trebnjem pomeni velik korak naprej za povzdigo dolenjske konjereje. Požrtvovalno prizadevanje organizatorja g. Eržek Antona, posestnika v Dolenjem Medvedjem selu in njegovih tovarišev je našlo povsod razumevanje in so številni zadruga rji jamstvo, da bo delo zadruge res in samo v korist našega malega dolenjskega kmeta. Zato svetujemo še onim, ki še niso člani zadruge, da ne odlašajo s svojim pristopom In pripomorejo, da bo naš okraj res vzgleden primer zadrugarske miselnosti z vsemi dolžnostmi in pravicami, ki jih zadruga nalaga odnosno nudi. Delo mlade konjerejske zadruge v Trebnjem je odobrila in podprla tudi oblast in je Visoki komisarijat pretekli teden v Trebnjem priredil prvo premovanje in pregledovanje plemenskih kobil in naraščaja. Na prvo premovanje je bilo prignanih precej lepih kobil, kar je zelo razveseljivo za zadrugo, ki se Ji je posrečilo v tako kratkem času pristopiti k začrtanemu delu. Ko s tem naše poročilo zaključujemo, Izrekamo na prošnjo odbora trebanjske konjerejske zadruge iskreno zahvalo za vso pomoč in nasvete predsedniku ocenjevalne komisije g. Kerinu, pokrajinskemu veterinarskemu svetniku g. Oblaku, kakor tudi drugim članom komisije. Z naše strani pa želimo zadrugi najuspešnejšega razvoja. —an. Koncert APZ LJubljana, 13. ^r?mbra. Akademski pevski zbor si je pod vodstvom svojega dirigenta Marolta v poslednjih letih svojega delovanja pridobil sloves sijajnega interpreta slovenske ljudske pesmi, ki Jih je obdeloval in v smiselnem sistematičnem progresu vedno nudil na visoki izvajalni stopnji. Tako je, prvak med slovenskimi pevskimi zbori odraslih enako kot med mladinskimi Trboveljski slavček, po visoki reproduktivni vrednosti in po zaslugah za glasbeni folklor opravičil svoj sloves In dokazal, da se zaveda svojega kulturnega poslanstva. Vedno poprej in tudi danes v enaki, če ne večji meri, ko je te bogate zakladnice svojega repertoarja prikazal izbrane slovenske ljudske pesmi mnogih avtorjev! Najbolj zanimive so bile po vernosti in stilni doslednosti pač obdelave dirigenta ta Tom ca: M ar ol t ove >V kvofiter b'šva«. Ljubi konja jaše«. >Kan-galilejska ohcetc, »Kaj b'jaz tebi dau«, »Ribniška«. »Pojdem u rute« ta »Visoki rej«; po Tomčera »Marija ta mlinar«, »Zeleni Jurij«, »Svatovske pesmi« ter »Napojnico«. Zlasti ls teh odseva tipičnost samosvojo slovenske peoemske arhitektonike. do ob poslušanju Izzove resnični občutek somobitnegm kulturnega kvašenja. Iz katerega Je Tzrastla »vojska melodičnost to harmoničnost, ki sto Jo Tome ta Marolt doumelo • toliko pristnostjo to sta JI mogla zato oblikovati tudi povsem pravilni izraz Tem pesmim, tehnično ta Se posebej tater-pretacijski zelo kompliciranim, se Je v spo- redu pridružila še vrsta drugih: Foerster-jeva »Zvonikarjeva«, Adamičeva »Od mrtve deklice«, Jenkova »Lipa«, Bajukova »Srce je žalostno«, Kocljančičev »Vinski brat« in Devova »Flosarska«. Pač zgovor na podoba obilnega bogastva nase ljudske glasbeno tvornosti. V izvajanju omenjenega programa j t Akademski pevski zbor znova potrdil svo je kvalitete. Tehnično seveda odlično pri pravljen je bil glasovno strnjen in uravnovešeno izravnan ter intonativno zelo precizen. Finese intenzitetnega stopnjevanj-i so našle polnega izraza ter so naglasi! e pozornost, ki jo zbor posveča dinamičnim izpremembam v svrho čim popolnejšega podajanja. Središčni pomen izvajanja AP/. pa je nedvomno v interpretaciji, ki ji vseskozi skrbna in natančna tehnična priprav Ijenost ter izdelanost služi le kot neobhodno nujno sredstvo. V interpretaciji je AP2 po zaslugi svojega dirigenta Marolta nedvomno naravnost mojstrski: z izredno r.en kočutnostjo za vsebinsko-formalne vrednote je izklesal vse podrobnosti in jih zlil v estetsko močne in stilno-historično vernr celote. V tem pogledu je dosegel viške po sebno v nekaterih pesmih, na pr. v »Kan-galilejski ohceti«, v pesmi »Od mrtve deklice«, v »Svatskih pesmih«, v »Pojdam u rute«, v »Visokem reju* in drugod. Po načinu, s katerim je izoblikoval svoje skladbe, je tako nudil poleg umetniškega užitka še odlični vpogled v stilno problematiko slovenske ljudske pesmi. Razumljivo je, da je odlično izvajalno višino dosegel predvsem na temelju poglobljenega, vsestranski pripravljenega dela dirigenta Marolta. ki mu je kot najboljši poznavalec blstvenostl slovenskega glasbenega folklora mogel najuspešnejše odpreti pogled za doumeva-nje vseh interpretaciji potrebnih značilnosti. Odlično izveden koncert, ki dokazujf resnost prizadevanja Akademskega pevskega zbora ter je bil v čast naši univerzi in slovenski pevski kulturi, so poslušalci sprejeli z iskrenim priznanjem ter izrednim navdušenjem. "d.— Nemške Izgnfsc na vzhodu Nemški festi poročpio. da je imela nemška vojska na ruskem bojišču oq 22 juniia do 1. otcembra tele izgube: Suhozemska vojska: 158.77S mrtvih, 563.08*3 ranjenih in 31.1J)1 pog rešanih. Letalstvo: 3231 mrtvih, 8-*:>3 ranjenih in 2028 pogrešanih. Vojna mornarica: 310 mrtvili, 23-5 ranjenih in 115 pogres";i*b Skupaj so torej ziuišale nem»*Ic<» irjrute na ruskem bojišču po poročilu nemških listov 162.314 mrtvih, 571.7o7 ranjenih in 33.334 pogrešanih. Važno opozorilo Prehranjevalni zavod opozarja prebivalstvo, da je razposlal občinskim preskrboval-nim uradom v ljubljanski pokrajini okrožnico m/l-št.-1020 3, ki zajema vse njegove glavne odločbe v zadevi prehrane in obenem prinaša nove. Ta okrožnica poenostavlja sistem racio-niranja in objavlja nove odločbe, ki naj bi prinesle več vneme v izpolnjevanju prehranjevalnih predpisov in podvrgle strogi kontroli odnos vsakega posameznika do njih. Okrožnica bo ostala nabita skozi 15 dni na občinskih deskah. Prebivalstvo pokrajine je vabljeno, da gornje vzame na znanje, da se lahko potanko pouči o dolžnostih, ki jih nalaga in o posledicah morebitnih prekrškov. Sef Prehranjevalnega Zavoda Visokega Komisarijata za Ljubljansko p krajino T. CJolonnello Carlo Strada Sprememba rg v Y$Mktu_ Ljubljana, 13. decembra. Na predlog mestnega gradbenega odbora naj se spremeni regulacijski in zazidalni načrt za blok med Jenkovo. Japljevo, Bohoričevo in Ravnikarjevo ulico v Vod-matu, je mestni tehnični oddelek izdelal nov spreminjevalni regulacijski načrt za ta del mesta, ki določa naslednje spremembe: Jenkova ulica bo razširjena od 10 metrov na 20 m. Zlomljena podaljšana Ravni k ar jeva ulica bo zravnana in usmerjena na stik sedanje Ravnikarieve ulice z Bohoričevo ulico ter bo razširjena od 10 m na 12 m. Redko naselje s pritličnimi aH enonao?stropnimi hišami bo spremenjeno v vrstni sitsem z dvonadstropnimi hišami. Te spremembe so potrebne iz več razlogov. Podaljšana, na 20 m razširjena Jenkova ulica je določena za važno in kolikor toliko neposredno zvezo Vodmata, Kodeljevega in Most z glavnim kolodvorom. Premaknjeni stiki ulic so nepregledni in prometna ovira, zato je določena usmeritev stika podaljšane nove ulice na stik sedanje Ravni-karjeve ulice. Zravnana ulica bo prometno in estetsko popolnejša. Razen tega je pa redko naselje v tem bloku neumestno ter tako za privatnike kot za mestno občino neekonomično. Z dovoljenim štirimetrskim odmikom od soseda tudi higienski oziri niso bili dovolj varovani. Nova zazidava z dvonadstropnimi hišami v vrstnem sistemu je mnogo bolj ekonomična ter so javni oziri, predvsem higienski, kar se tiče osvetljen ja dvorišč in cestne strani, v polni meri varovani. Zaradi boljšega zračenja je pa blok odprt proti severu in jugu ter je sleherna zazidava dvorišč in vrtov nedopustna. Ker gre *orej za važne javne koristi. «?o vse te spremembe v zakonu utemeljene. Po § 8 ta 12 gradbenega zakona Je mestna občina te spremembe javno objavila v »Službenem listu« z dostavkom, da bodo ti spreminjevalni regulacijski načrti razgrnjeni javnosti v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva na Nabrežju 20. septembra št. 2 v n. nadstropju, soba št. 39-40 in sicer vsak dan ves mesec med uradnimi urami od 9.30 do 12. ure. Ta rok. ko bodo spreminjevalni regulacijski načrti razgrnjeni javnosti, se pa prične šele 16. dan po objavi razglasa v »Službenem listu«, torej 16. dan po 13. decembru ,da bodo načrti razstavljeni šele od 99. decembra, do 29. januarja 1942. Pripombe zoper nameravane spremembe regulaciiskega načrta morajo interesenti predložiti mestni občini ljubljanski nnikasneje v 15. dneh oo 29. januarju 1942.. torej najkasneje do IS. februarja 1942. & O LEDA R ;:-;nes: Sobota, 13. decembra: Lucija, Otl-lija Jutri: Nedelja, 14. decembra: Spiridion DANAŠNJE PRIREDITI'T !\ino Matica: Tajna ljubezen Kino Sloga: štirje pari se ženijo »vino Union: Dva milijona za en smehljaj Kino Moste: Aisa, hči pustinje; Na meji Texasa .'ftseli teater: ob 18.30 v Delavski zbornici Razstava trojice Debenjak - Jakac - Mihe- Hč v Jakopičevem paviljonu PRIREDITVE V NEDELJO Tvinematografi: nespremenjeno Veseli teater: ob 14.30, 16.30 in 18.30 D E t VRNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12, in Nada Komotar, Vič - Tržnška cesta. Mestno dežurno zdravniSkn službo bo opravljal ob sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Fran C i b e r. Štefanova (prej Srbska) ulica št. 7-1.. telefon št. 36 11 Začetek petska na Klasični gimnaziji Bedni pouk na klasični gimnaziji se prične v sredo, 17. t. m. s šolsko mašo v cerkvi Ursulink ob 9. uri za vse razrede. Po maši pojdejo vsi učenci na prvo moško realno gimnazijo v Vegovo ulico, l<\:er dobe vsa potrebna navodila. Besede pomenijo Vodoravno: 1. celina, 8. izgled, zunanjost, 9. del rudnika, 11. mitološki letalec, 12. kartaški izraz, 13. del ribičeve opreme, 15. velika posoda, 16. stvar, zadeva, 17. vas v bližini Ljubljane, 18. gorovje v Italiji, 21. zdravilna-, 23. sredi sita, 24. žgana pijača (srb.), 26. divjačina (dvoj ), 28. kratica za bivšo mednarodno ustanovo, 29. žensko krstno ime, 30. kazalni zaimek, 32. pretresljiv, žalosten, 37. spojina železa in kisika, 38. glas vrane, 39. žuželka, 40. rimski bog vojne. Navpično: 1. celina, 2. osebni zaimek (rnnož.), 3. edini sin, 4. tečejo po vseh celinah, 5. svetopisemska oseba, 6. površinska mera, 7. orodje, 10. površinska mera, 14. ponavljalec razreda, 15. ščititi, varovati, 17. nagovarjati z oni, 19. neumne, bedaste, 20. moško krstno ime, 22. pagan, 25. južni sadež, 27. španski pesnik (1809 do 1837), 31. otroški nazUv za očeta, 33. vzklik, 34. njega, 35. gora v švicarskem kantonu Graubiindnu, 36. reka v Italiji. Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: 1. karitativen, 10. pomada. 15. Oman, 16. potop, 17. sobar, 18. pek, 19. Natal, 20. potok, 21. Ra. 22. en, 23. torek. 24. tenek, 25. tam. 26. tavam, 27. netek, 28. riba, 29. zalet, 30. zapet, 31. koban, 32. pajac, 33. zadek, 34. napet, 35. Obir, 36. samec, 37. karat. 39. dom. 40. setev. 41. poper, 42. ki, 43. oj, 44. paket, 45. sokol, 46. rob, 47. delam, 48. tenor, 49. doma, 50. anatom, 52. nonet, 53. debet, 54. roman, 55. zapovedovati. Navpično: 1. kopel, "2. amen, 3. rak, 4. in, 5. aparat, 6. totem, 7. Itak. 8. vol. 9. ep, 10. iotek, 11. obok, 12. mak, 13. ar, 14 ataman, 17. sonet, 19. novec, 20. petek, 21. rabat, 23. talar, 24. tepec, 25. Tibet, 26. tajim, 27. nadev, 28. ropar,29. zaboj, 30. zamet, 31. Karel, 32. podobar, 33. zatem, 34. napor, 36. sekam, 37. kokote, 38. zibati, 40. salon, 42. komet, 44. peta, 45. seno, 46. roba, 47. dam, 48. tbp, 49. Dev, 51. no, 52. na, 53. do. Prve odločitve o prestopih Predvčerajšnjim smo zapisali, da se je v zadnjem času zbudila med nekaterimi našimi atleti naklonjenost za »preseljevanje«. Obljubili smo, da bomo že v kratkem postregli z dokončnimi in določnimi podatki. Razvoj je danes že toliko dozorel, da so podatki dostopni tudi javnosti. Kakor smo obveščeni, so izročili izjavo o izstopu Iz svojega dosedanjega kluba SK Planine Lu-šicky, Kien, Skušek in Gaberšek. Obenem so se tudi že prijavili za 2SK Hermes. S tem pa najbrže, vsaj kolikor zaenkrat vedo povedati razne govorce med aktivnimi športniki, prestopi še niso končani. Naj-trdovratneje se sukajo okoli Hermežana Srakarja, ki da bi imel prestop ti k SK Planini. Pa tuli o Hirijanu OberSku vedo povedati te vesti, da ni več zadovoljen s svojim dosedanjim klubom in da namerava presedlati. Sporočamo vse to pač z rezervo, kajti, kakor rečeno, so to le govorice in nimamo zanje potrdila z nobene kompetentnih strani. S!cer pa bo, če je kaj resnice na tem, brez dvoma padla kmalu odločitev. Ta mesec izvršeni prestop daje namreč a^'etom možnost, da se v juliju že pojavifo -~-*~t na startu v dresu novega kluba. Spopad jeklenih velikanov na Pacifiku Jipostska In ameriška morska tjjaih ladij obeh držav — ameriških okiopmc Pomen potopitve dveh Spopad med Japonsko in Združenimi državami je med Inigim izval strašno borbo orožja v ■plotaem, se po5ebej pa po-morakega. Prostorne razsežnosti spopada so ogromne. Največja daljava je približno enaka polovici plovne poti okoli zemeljske oble. natančneje pove Jano 12.000 morskm miljam. Na tem ogromnem bojišču se gibljejo pomorake sile ob3h imperijev, oslanja-joč se pr: manevriranju na raztresena oporišč a po vsem Pac fiku, na taoče kilometrov daleč od svoje domovine. Ce si je Japonska zgradila močno ladjevje, s katerim more vezati, braniti in napadati važne strateške točke, tudi Zedmjene države niso mirovale. Na pacifllkh otokih so zgradile močna oporišča, obenem pa tudi silno utrdde oporišče v San Diogu v Kaliforniji in Seattleu. Vse pa prrkaša orjaško pomorsko oporišče v San Franriscu. ki je sre išče za zaJaganje z gorivi in more sprejeti v svoje pristanišče 700 vodnih ladij. Pomorske in otoške postoianke Združene di-žave imajo svoje prednje utrjene postojanke mnogo bližje Japonski kakor so japonske Ameriki. Oslanjajo se predvsem na naslednjih pet točk: Dutch Harbour na Aleutskih otokih, oddaljen 5500 km od Japonske je najsevera jše oporišče; Pearl Harbour in druga oporišča na Havajskih otokih so oddaljena od Japonske 6600 km; oporišča na Samoa otokih pa 6200 km. To so osnovna op- : išča v središču Pac fika in jih je relativno še najlažje zalagati z gorivi iz velikih zalog na ameriški zapadni obali. Ostala ameriška oporišča so v zapadnem delu Pacifika, in sicer na otoku Guamu in na Filipinih. Otok Gua^i je oidaljen od Japonske 2G00, Filipini pa 3000 km. Ta oporišča je že mnogo težje zalagati z gorivi, saj znaša povprečna oddaljenost od zapadne ameriške obale 11.000 km. Tem ameriškim oporiščem, ki se jim pridružujejo še angleška in nizozemska, stoje nasproti japonska otoška oporišča v Ohot-skem, Japonskem in K.tajskem morju ter v Mikroneziji na Marianih in Karolinih. Japonska je svoje varnostne straže usmerila proti vzhodu in jugu, medtem ko je Amerika gradila svoje postojanke, proti za pad-nemu boku Japonske, mešajoč svoja oporišča med japonska, da bi tako nevtralizirala ost proti jugu. Zaradi tega je strateški položaj zelo zapleten in pripada posameznim oporiščem izreden pomen. Moč in c>borožitev japonskih oporišč je še danes velika skrivnost za vse, saj niti Japonci, ki niso imeli v njih službenega opravka, niso imeli pristopa. * Milijonska tonaža Slovita pomorska konferenca, ki jo je zaradi omejitve pomorskega oboroževanja sklical L 1921. prelsednik Zedmjenih držav Harding v Washington, je določila razmerje pomorskih sil, ki je zagotavljalo Američanom premoč na J Japonci v razmerju 5:3. Toda leta 1936. je Japonska prelomila dogovor in začela graditi oklopnice velike tonaže, ne da bi se omejevala v ste-v.lu. V 1. 1937. in 1938. so Japonci zgradih" tri oklopnice neugotovljenega značaja, za katere strokovnjaki zagotavljajo* da imajo po 46.000 ton ter so oboi ^eae ■ 9 topovi 457 mm in zmorejo hitrost 30 milj na uro. Združene države so 1. 1937. odgovorile na ta japonski podvig z zgraditvijo dveh oklopnic i-North Carolina« in »George Wa-shington« z 9 topovi 406 mm s hitrostjo 27 vozlov, izpoclrivajočih 35.000 ton. L«ta 1939. so zopet splovile 4 enote polobne razredu >AIabama«, toda z mnogo večjo hitrostjo 32 vozlov ter oborožene z 9 to-Jovva« in ^New Jersev* po 45.000 ton s hitrostjo 32 vozlov ter obooržone z 9 topovi 406 mm. Oboroževalna tekma je dala veliko prednost Združenim državam, toda večja moč japonskega topništva na novih križarkah deloma kompenzira številčno prednost. Ne glede na te nove programe je sestavljenost obojega la Ijevja razvidna lz naslednjih tabel. Japonska število tonaža Oklopnice 13 426.570 !\osilke letal 8 116.470 Težke križarke 18 16 130 Lahke križarke 29 187.965 Torpedovke 134 168.906 Podmornice 66 91.064 Zedinjene države število tonaža Oklopnice 23 746.300 Nosilke letal 7 154.800 Težke križarke 18 171.200 Lahke križarke 25 198.100 Torpedovke 250 319.610 Podmornice 114 118.480 Prva primerjava pokaže veliko prednost Združenih držav, saj znaša njena skupna tonaža 1.724.490 ton, tonaža japonskih ladij pa le 1.151.105. Toda treba je upoštevati, da so medtem Japonci potopili že dve oklopnici (»Oklahomac in »West Virglnia«) s skupno 60.500 tonami in da so Američani 50 torpedovk tipa »Flush Deck« prepustili Angliji ter so s tem izgubili 52.500 ton. Končno pa je največjega pomena, da akcijsko polje ameriških ladij ni samo Pacifik, temveč tudi Atlantski ocean. Po preverjenih podatkih imajo Zedinjene države na Pacifiku 11 oklopnic, 14 težkih križark in 6 nosilk letal (od teh so bile 2 oklopnici in 1 nosilka letal že potopljene), Japonci pa 14 oklopnic, 18 težkih križark in 9 nosilk letal. VESELI TEATER OPEKA: »RLVALDO RINALDINI« - MODNA REVIJA - RIBNICAN URBAN PEVSKE IN PLESNE TOČKE PREDSTAVE: V SOBOTO DNE 13. DECEMBRA OB 18.30 — V NEDELJO, DNE 14. DECEMBRA OB 14.30, 16.30, 18.30 NE VESTI — ^rvatska ministra v avdienc! pri kralju Borisu. i^Igarski kialj Boiis je sprejel v torek hrvatskega zunanjega nanistra dr. Lorkoviea in pravosodnega m.nistra dr. Puka v avdiencL Pri tej pril:ki je odlikoval oba ministra z Aleksandrovim redom I. * Stopnje. — Mozartova proslava v Trbovljah. Tudi v Tibovjah bo prirejena proslava 50-lemice smrti skladatelja Mozarta. Priredi jo okrožna glasbena šola za mladino in ljudstvo. Na koncertu nastopijo znani ujnetniki, tako koncertna pevka Tutta, Franc Letz in dr. Krames. Proslava bo 17. decembra zvečer. — Hrvatski invalidski zakon. Hrvatska vlada je pripravila nov invalidski zakon, s katerim bo urejen položaj invalidov iz svetovne vojne in iz sedanje vojne proti boljševizmu, tako da bodo v polni meri preslabi jeni. — Bolgarski pravosodni minister pride v Zagreb. V januarju prispe v Zagreb bolgarski pravosodni minister Mitakov, da podpiše bolgarsko-hrvatsko pogodbo o pravni pomoči. — Smrt Mariborčana v Brnu. V Brnu je umrl po kratki težki bolezni bivši hotelir Franc Lederer, star 40 let. Pokojni je bil osma iz Maribora. — Novi denarni zavodi na Spodnjem Štajerskem. Sef civilne uprave je dovolil ustanoviti na Spodnjem Štajerskem še dva denarna zavoda in sicer podružnico ptujske ohrajne hranilnice v Račju in hranilnico v St. Lovrencu na Pohorju. — Ureditev najemnine na Spodnjem Štajerskem. Sef civilne uprave za Spodnje Štajersko je izdal posebno naredbo o ureditvi najemnine na Spodnjem Štajerskem. Najemnina se ravna po hišah, številu sob in kvadratnih metrih uporabljanega prostora. Nova je za spodnještajerske razmere določba, da se lahko pobira od uporabe vrta poleg najemnine primerna odškodnina — Proti beograjski črni borzi. Kakor v vseh mestih bivše Jugoslavije, se je tudi v Beogradu čez noč pojavila črna borza, ki izprva oblastva zanjo nikakor niso mogla izvedeti, kje »posluje«. Pozneje se jim je posrečilo ugotoviti, da se zbirajo črno-borzijanci v nekaterih uglednih gostinskih obratih, drugi p*3 spet v skromnih krčmah Vse te gostinske obrate so oblastva zaprla, vendar pa se jim kljub temu ni posrečilo črno borzo popolnoma zatreti. le dni so oblastva v Beogradu ^zdala neve izredno stroge ukrepe, ki bodo poslovanje črne borze v veliki meri preprečili O poenotenju obedov v beograjskih gostin&kih lokalih smo že poročali in prav to poeno- ' tenje je črni borzi onemogočilo prodajo raznih^raeioruran^^živii pod roko. Restav-ra ter jem in gostilrnčarjem je namreč strogo določeno, kakšne obroke obedov in večeri j smejo pripravljati. Zaradi te omejitve je povpraševanje beograjskih restav-raterjev in gostilničarjev po raznih racio-niranih živilih na črni borzi prenehalo in so se pri pripravljanju obrokov raznih jedi po sili razmer morali omejiti na živila, ki jih dobe na živilskem trgu. Crna borza je s tem seveda precej oškodovana, srbski javnosti in zlasti manj premožnim slojem bodo pa ti ukrepi zelo koristili in pripomogli k cenejši nabavi raznih živil. — železniška nesreča prt Mirni peči. Redni potniški vlak st. 9216, ki vozi na progi Karlovac—Ljubljana in odhaja iz Novega mesta proti Ljubljani ob 13.^5, ▼ Ljubljano pa prispe ob 15.44, je včeraj popoldne med postajama Mirna, peč ln Po* nikve po izstopu iz predora doletela nesreča. Zaradi južnega vremena se je namreč s strmih pobočij usulo proti progi skalovje, ki proge same sicer ni poškodovalo, pač pa je neka skala obležala v neposredni bližini tirnic. Stroj, ki Je prvi udaril ob skalo, je bil precej poškodovan, tako da sam ni mogel nadaljevati vožnje, prav tako pa je bilo poškodovanih tudi več vagonov, ki bili tik za strojem. Iz Trebnjega in lz Novega mesta so ponesiecene-mu vlaku takoj poslali pomoč in so ga z več kakor dveurno zamudo spravili do Trebnjega, kjer so ga potniki morali zapustiti in počakati na naslednji redni potniški vlak proti Ljubljani it. 9218. Zaradi velikega navala potnikov je prispel ta vlak v Ljubljano s tričetrturno zamudo, dočim je imel prvi vlak, ki je bil v Trebnjem združen z drugim, kar tri ure zamude. Naslednji potniški vlaki so vozili spet redno. — >>Ko!nlsche Zel ton g« o m 1111110111 fllmu na Hrvatskem. >Kolnische Zeitungc je te dni objavila obziren članek o nemškem filmu na Hrvatskem. Pisca članka je zlasti zanimalo, kakšen vliv Imajo nemški filmi na hrvatsko prebivalstvo in aH med Hrvati dosežejo kulturni namen, ki jtm je dan. Pisec prihaja naposled do zaključka, da nemški filmi na Hrvatskem dosežejo svoje poslanstvo. Kako zdrave rasne nazore imajo Hrvati, je dokazal zlasti film -žid Suss«. velik vpliv na hrvatsko prebivalstvo in njegovo mnenje pa je Imel tudi film >Ohm Kriiger«. Članek omenja ob zaključku, da je nemški film na Hrvatskem zelo priljubljen. Ta pa ne samo zaradi cd-ličhe igre nemških filmskih Igralcev, ampak tudi zaradi nemške duše, ki preveva vse nemške filme in ki je tako anodna duši hrvatskega naroda. Nemški kulturni L 3 U B13 A N SK I KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16., 18.15, ob oedeljob to praznikih ob 10.30. I4.SO. 16.30 lo 18.30 KINO M.\ A »fli.r.ri*>. iz-m FIlm o Ijobeznl t*>ko preizkušenega dekleta. Tajna Alida VaJIi. Fosco Giachetii. Viri Gioi. OsTaldo Valenti E -11,1 s tarace, tam i no __Pilotto itd. KINO SLOGA rELKFON Muzikalna filmska komedija, polna humorja in zabavnih ljubavnih zaplet]j jer. Štirje pari se ženijo Fernandel, Pauiette Dubost, Claude May, Andrer. t%i.xo t.Mo.% rbxjs*»oi> ti. i. Duhovita komedija polna smeha, zahare Dva milijona za smehljaj Bnrico Viarisio, Elsa de Gior^i. Sandra Ravel. Romolo Costa. KINO MOSTF Delavnik: neprekinjeno ob 17. in 18 Nedelja: ob 14.. 16.30 in 19: AIXA. HCI PUSTINJE Imperio Argentina v divni romanci iz Jutro ve dežele. NA MEJI TEXASA Pojoči kowboj: John Ran dal v vlogi Jezdeca osvetnika. film ima po mnenju pisca na Hrvatskem še veliko bodočnost, ker se je hrvatski ns-rod kljub svoji tisočletni kulturi ohranil svežega in mladega., kakor redko kateri drugi narod. — Za zatiranje pijančevanja v Srbiji. Znano je, da so se srbski kmetje radi zbrali v najprimitivnejših krčmah po svn.ih vaseh in se tam zastrupljali s pravim ali umetnim žganjem najslabše vrste. Po.*: g žgane pijače so od nekdaj zelo uspoštevali tudi karte in se je pogosto zgodilo, da sc nekateri v kratki uri zakvartali ves izkupiček, ki so ga dobili na sejmih ali drugod za prodano živino in razne poljske pridelke. Srbska vlada je zdaj sklenila, da bo to narodno zlo popolnoma zatrla in je že odredila zapiranje vaških krčm, ki ne služijo svojemu pravemu namenu: postreči potnikom z jedjo in skromnim kozarcem vina. Po odredbi sedanje srbske vlade bodo v Srbiji zaprli vse gostilne in krčme, ki niso neobhodno potrebne za postrežbo potnikov in za prehrano samskih nameščencev v posameznih krajih. Ta ukrep srbske vlade bo gotovo v izdatni meri pripomogel k zatiranju pijančevanja v Srbiji. — Nova grobova. V Ljubljani je umrla včeraj soproga Člana Narodnega gledališča ga. Terezija Hafner rojena Markolj. Vsi, ki so jo poznali, jo ohranijo v najboljšem spominu. Pogreb bo jutri ob 14. iz kapelice sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V ljubljanski bolnici je umrl g. Ivan Kudroa, železniški upokojenec, star 61 let. Rodom iz Trsta je dolgo vrsto let služboval po raznih krajih Primorja, v Ljubljani, svoj pokoj je preživljal v Mariboru, od koder se je pomladi preselil z družino v Ljubljano. Bil je splošno znan kot izredno blag in dobrosrčen mož, ki je imel mnogo prijateljev in znancev. Pred dnevi se je moral podvreči operaciji, kateri se je pridružila pljučnica. Zapušča užaloščeno soprogo in dve hčerki ter vnučka Danila. Pogreb bo danes ob 17. z žal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! Iz Lfobijane —lj Ribji trg. Včeraj je bila slabša izbira, ker niso prispele morske ribe, razen sveže polenovke, ki so jo prodajali po 24 do 26 lir kilogram. Rečne ribe so pa bile zastopane samo po krapih, ki so po 20 lir kilogram. Morda se jim bo posrečilo urediti večji dovoz morskih rib prihodnje tedne, ko bo tudi — o božiču — večje povpraševanje Po morskih ribah. —lj živilski trg. Zaradi toplejšega vre-.mena je zdaj zopet olajšana prodaja zelenjave in občutljivejšega sadja na prostem. Vendar pa danes južno vreme še m vplivalo, da bi bil dovoz zelenjave živahnejši. Nabiranje zimske zelenjave, n. pr. moto vil-ca, je zdaj lažje, ker je sneg že skoraj povsem skopnel in zemlja ni več zmrznjena. Na trgu se začenja prava zimska sezona, ko navadno ni več mnogo domače zelenjave in smo navezani na uvoz. Včeraj so že začeli prodajati uvoženo endivijo, ki je po 3.80 L kg, medtem ko je maksimalna cena za domačo endivijo določena na 3 L Danes je bilo naprodaj po 20 dkg mesa na družinskega člana. Pri mesarskih stojnicah je bilo zelo živahno na vse zgodaj, ko je bilo še mračno. u— Zadnji dan se reklamacije živilskih nokaute je današnja sobota 13. decembra. Kdor je torej dobil premalo živilskih nakaznic ali pa še sploh ni dobil živilske kar-te, naj gotovo današnjo soboto pride ponj o v mestni preskrbovalni urad v Mestnem domu od 8. do 15. ure. V ponedeljek mora namreč mestni preskrbovalni urad. pričeti že s pisanjem živilskih nakaznic za prihodnji mesec ter bi ljudje z reklamacijami poslovanje tako motili in zavlačevali, da bi prebivalstvo dobilo živilske karte za januar prepozno. Zaradi splošnosti je torej popolnoma nemogoče delati izjeme, ker bi zaradi površnosti in malomarnosti zamudnikov imelo škodo vse drugo disciplinirano prebivalstvo. Pač bo pa mestni preskrbovalni urad tudi še prihodnji teden zamenjaval navadne živilske nakaznice za karte za ročne in težke delavce ali narobe. —lj Odstranitev prometne ovire. Zaradi stavbnih del pri ribarnici so pred tedni zaprli ter ogradili cesto vzdolž kresi je. Tako je ostal prost za prehod le ozek hodnik. Zdaj, ko dela na ribarnici počivajo in ko so že tako napredovala, na delavci ne bodo več potrebovali tudi ceste za stavbišče, so lahko začeli podirati ograjo vzdolž kresi je, kar val s zadovoljstvom pozdravljajo, saj bo odeti anjena neprijetna prometna ovira. —lj Vrsto nafih koncertnih pianistov je pomnožila odlična absolventka mojstrske šole praškega konservatorij* gospa Mila Demovškova. Rodom je Čehinja, kjer so imeli njeni starši v Dvor Kralove svojo klavirsko šolo. Pri njih je dobila prvi klavirski pouk, katerega je potem nadaljevala 0 let na srednji glasbeni Soli praškega konservatorija ln za tem 2 m pol leti na mojstrski Soli pri prof. Karlu Hoffmeistru. Bila je ena najodličnejsih klavirskih po-jenk praške mojstrske šole, kar dokazuje tudi to, da je ob koncu svojih študij pre jela posebno nagrado, dragocen Ehrbarje klavir. Gospa Dernovškova je ponovno javno nastopila v Pragi in na Češkem sploh, pri nas pa prvič v Novem mestu, kjer se je najprvo naselila. Sedaj deluje gospa Dernovškova kot profesorica klavirja na Soii Glasbene Matice ljubljansko. Na svojem prvem koncertu v Ljubljani bo izvajal Beethovnove Varijacije v e-molu, Vi-tezslava Novaka Pesmi zimske noči, in Kaanovo Fantazije na motive iz Smetanove: »Moja domovina«. Na tem koncertu bo sodelovala tudi operna pevka sopra-nistka Ljudmila Pola j nar jeva. Koncert bo v ponedeljek, dne 15. t. m. ob pol 7. url zvečer v Mali filharmoriični dvorani. Pred-prodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. 574-n lj— Umrli so v Ljubljani od 5. do il. t. m. Viditz Marija, roj. Kočevar, 67 ;et, vdova fin. kontrolorja, Cebular Marijama, roj. Arhar, 76 let, upokojenka tob. lovai-ne, Juvančič Claire, roj. Renaud, 63 *et, žena profesorja, Emmer Franc, 23 .et. oipi. inženir, Gorjanc Terezija, 81 let, zaseoni-ca, Zupan Fedora, 19 let, abiturijeu^Ka, Penca Josipina, 73 let, kuharica, r-Iribar Rozalija, 32 let. natakarica, Lenarčič ila-rija, 72 let, delavka, Krusič Karel, 76 .«t, zvonarski mojster v p., Vilman Anton, 5 let, duhovnik, VVeiser Kamilo, 67 let, cerkovnik, Batis Alojzija, 58 let, zaseb uca, Benulič Josip, 60 let, polic, stražnik v Sadar Franc, 76 let, vratar Ljudske posojilnice v p., Turk Anton, 62 let, šciski upraviteij v p. in posestnik, Kasamović Benjamin. 1 mesec, sin slaščičarja. V ljubljanski bolnici so umrli: Mihevc Jelena, 2 leti, nči trgovskega zastopnika, stekle *o-že, 9 mesecev, sin gostilničarke, Blilh valjem, 61 let, emigrant, Bučan Franc, f>8 let, mizar tob. tov., Budin Viktorija, rej. Poniž, 70 let. zasebnica, Erker Ferdinand, 24 let, sin trgovca, Kalan Rudolf, 54 ietT uradnik v p., Križnic Fan!, 41 let, po.* o-vodkinja, Lavrenčič Rudolf, 60 let, profesor, Pipuš Andrej, 7 mesecev, sin inženirja, Zoreč Franc, 56 let, posestnik, Zdešar Franc. 65 let, obč. revež, Polhov Gradec, Bobek Marija, roj. Žuljan, 56 let, zasebnica. Kmet Anton, 65 let. žel. zvaničmk v p., Miklič Anton, 77 let, delavec, Kadunc Je: a, roj. Jamnik„51 let, žena posestnika, G*o-helli Bo;an, 5 mesecev, sin delavca, Notranje gorice, Tratnik Miloš, 10 mesecev, sin zidarskega pomočnika. Danes »Veseli teater1 ob v219« —lj Veseli teater javlja, da bo predvajal svoj 11. program samo še v soboto dne 13. dec. ob 18.30 uri v nedeljo 14. dec. ob 14.30 (K3), 16.30 (%5) in 18.30 uri. Na programu: nastop Ribničana Urbana, opera: »Rinaldo Rinaldinic, modna revija, pevske in plesne točke, nastop g. Cebokli-ja. Predprodaja vstopnic v soboto od 10. ure do ^13. ure dalje, v nedeljo od 10. ure dalje neprekinjeno do zadnje predstave. — Opozarjamo, da dobite v naši blagajni tudi »Gledališki koledarček«, cena 12 lir. — Uprava, —lj Važno za trafikante. Združenje trafikantov je preskrbelo trafikantom tiskan razpored delovne službe ob nedeljah. Kartonske tablice s seznami vseh šestih skupin trafikantov trafikanti dobe v trafiki pri zmajskem mostu, na koncu Kopitarjeve ulice. . ,j —lj Starokatoliske službe božje se bodo vršile od 14. decembra dalje vsako nedeljo in vsak praznik od pol 9. uri. —lj Občni zbor SK Polža. V ponedeljek 29. t. m. bo v lovski sobi restavracije Sla-mič na Gosposvetski cesti redni občni zbor SK Polža. Zbor se prične ob 17. —lj Od doma je odšel 121etni svetlolasi deček Drago Kamšak, oblečen v temno-siv plašč, modre hlače in škornje. — Kdor ve kaj o njem, naj ga izroči oblastvu ali naj ga pripelje na dom: Ljubljana, Rimska cesta 5. —lj Domače krvavice, kuhinjske dobrote, odlična vina danes in jutri v gostilni Lovšin. 575-n —lj Denarnica z večjo vsoto denarja je bila najdena 8. t. m. v opernem gledališču. Lastnik naj se zglasi na Ambroževem trgu št. 6, Kobald. Naše gledališče DRAMA Sobota. 13.: Ob 17.30: Bog z vam« mlada leta! Red B. Nedelja, 14.: Ob 14.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven Zelo znižane cene. Ob 17.30: Boter Andraž. Izven. Znižane cene. * Danes ob 17.30 bo druga letošnja uprizoritev Camasijeve in 6xilijeve veseloigre »Bog z vami. mlada leta!« Pristna italijanska gracija, lahkotnost, humor in čustvenost so glavne odlike te sodobne igre. ki jo je prevedel Smiljan Samec Dejanje se godi v Torinu v študentov-skih krogih in pokaže razvoj in konec mlade študentovske liubezni. V glavnih vlogah. Levarjeva in Kralj. O P F R A Sobota. 13.: Ob 17.: Rigoletto. Izven. Nedelja, 14.: Ob 10.30: Deselnlea. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene. Ob 15.: »Seviljski brlvect. Znižane cene. Zaradi obolelosti pdč. Hevbalove bo danes v Operi namesto »Mndame Butter-flv« predstava »Rigolerta«. Vlogo Magdalene bo pela ga. Golobova. * Letošnja uprizoritev Smetanove komične opere »Prodana nevesta« bo prihodnji teden. Značilnost tega dela so pestri ritmi in folklorni motivi, ki jih je uporabil skladatelj Smetana na mojstrski način, jih združil s svojo invenciozno glasbo ter tako ustvaril narodno umetnino trajne vrednosti. V glavnih partijah: Hevbalova. Franci. Betetto. Banovec. Dirigent D. 2ebre. režiser C. Debevec. koreograf ing. P. Golovin, inscenator V. Skrušnv. ODEJE od vate m puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana, Marijin trg 2/IL 1668 0 POHIŠTVO po naročilu ln vat vrste stolov Izdelujem Politlram oprave m izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana. Breg 14. 1063 Papirnate za zatemnitev po najnižji ceni — stalna v zalogi E. Zakrajšek, tapetnik Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 34 — telefon 48-70. MODROCE, otomane, kauče, t otele itd. vam napravim novo ali staro popravim najceneje — po želji grem tudi na dom. — Tapetnik J. Habjan, Ljubljana. Igriška ul. št. 10. 57 T MIRNO SPANJE, LEPE SANJE dosežete z rednim uživanjem Ambroževe medice, katero dobite pristno le v Medarni, LJubljana, židovska ulica 6. 1992 SAN REMO OSPEDALETTI R0HĐ1GHERA ... e 11 loro dima mitissimo MOSTRA FLORBALE TIRO AL PICCIONE CONCERTI SINFONICI . . . in njihova skrajno mila klima CVETLIČNA RAZSTAVA STRELJANJE GOLOBOV SIMFONIČNI KONCERTI S H E m o JJJj^^JTJLSJOR Alt>er§"° signorile — la Časa di lusso Gosposki hotel, luksus ALBERGO MIRAMAHE Monrano ALBERGO ASTORIA ALBERGO M A F A L D A Časa signorilmente famigliare - Giardino - Palmizio -Posizione soleggiata e tranquilla. — Gosposki družinski hotel, vrt. palmov gaj. sončna in mirna lega. Albergo Paradiso - Pens'one Bellaria Sulla passeggiata a mare - Ob obmorskem sprehajališču OSPEDALETTI — ALBERGO SVIZZERO Časa famigliare. Posizione incantevole. Pieno mezzogiorno. Družinska hiša. — Čarobna lega. Cisto južno podnebje. PET TOVORNIH AVTOMOBILOV na lesni plin vzamemo za dobo 1 do 2 meseca v najem. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda« pod šifro Lesni plin«. 2016 Vsem, ki so kdajkoll in kjerkoli, zlasti v zadnjih dneh, ko je ugašalo in ugasnilo mlado življenje, nudili naši ljubljeni nepozabni Eci Fedori Zupanovi svojo pomoč in ljubezen, jo spremili in obsuli s cvetjem ob težkem slovesu, prisrčna hvala. Sv. maša za našo Ecl bo v sredo 17. t. m. ob 7. uri zjutraj pri oo. Frančiškanih. LJUBLJANA, dne 13. decembra 1941. NEUTOLAŽLJIVI STARŠI in sorodniki Strti v neizmerni Žalosti naznanjamo, da je dotrpela nepozabna soproga, blaga mamica, sestra, teta in svakinja Terezija Hafner roj. Markolj ■oproga člana Narodnega gledališča Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, dne 14. decembra z 2al sv. Frančiška — na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 12. decembra 1941. — kapele IVAN, soprog — MAJDA, hčerka — JANEZ, sin in ostalo sorodstvo Stran 1 »SLOVENSKI NAROD«,»ofcota, IS. decembra 1941-XX. Stev. 287 Mož, ki nam je dal gledališče najstarejši živeči slovenski novinar, dramaturg, pisatelj, gledališki kritik • • • Ljubljana, 13. decembra Nekdo bo moral pisati o tem bogatem življenju, polnem vsebine, dela, uspehov, končanih nalog — pisati o delu moža, čigar ime bo uvrščeno med imeni naših najmar-ljivejših ku vih in narodnih delavcev; napisati bo aj zlasti obširno poglavje pod naslovom. Zasluge. Novinar pa zdaj lahko le porabi priliko, da s preprostimi besedami opozori na nekatere značilne drobce, ki bodo kdaj sestavljali življenje-pisno sliko moža. njegovega dela in dobe. Izražena je bila že želja, naj bi nas jubilant, ki je te dni obhajal svojo 70-letnico, napisal spomine. V resnici bi bil poklican najbolj sam Fran Govekar, da bi opisal svojo dobo, to se pravi predvsem zgodovino našega gledališča, nam podal sliko razvoja, vrenja ter presnavijanja našega leposlovja ob koncu preteklega stoletja in v desetletju pred prvo svetovno vojno; bil je v središču kulturnih stremljenj, delavnosti in bojev generacije, ki je šele izoblikovala slovensko kulturo do tiste stopnje, da smo se uvrstili z vsemi pravicami med naprednejše evropske narode. Fran Govekar ni bU le pasiven opazovalec tiste dobe, temveč eden najbolj aktivnih ustvarjalcev. Kdo bi pa tudi znal pisati o tistih časih bolj živo kot njih priča — pisati tako kakor še vedno zna najstarejši živeči slovenski novinar, ki mu je bilo dano združiti v sebi pisatelja in novinarja v dobrem pomenu besede; da, koliko jih je. ki imajo pri sedemdesetih letih še prožno pero, razen prožnega duha. ki si ohranijo še takšno fineso izražanja in naš pristni, slovenski esprit, kakršen veje iz Govekar je-vih gledaliških ocen? Delo — življenjski eliksir Naš jubilant je našel tisti skrivnostni življenjski eliksir, ki ga človeštvo išče že od njega dni — sredstvo, kako ostaneš večno mlad. Navada je, da se laskamo starim jubilantom, češ, kako je še vedno mladosten, čil, prožnega duha; zato se reporter ob tej priliki boji, da bi v njegovih besedah ne videli le dolžnostnega poklona. Zdelo se mu je, da bi lažje našel siv las na svoji kakor jubilantovi glavi. Ta zravnani mož jasnega pogleda, še gladkih lic, kostanjevih las, mirnih rok, ki še niso za-drhtele pri pisanju — je res samo po krstnem listu star 7o let. Ostal je mlad, ker je pri delu pozabil, da leta minevajo. Delo je najboljši življenjski eliksir, ki pomlaja duha in telo, in precejšnjo mero ga je treba izpiti. Življenjska pot Kako srečen je lahko človek, ki ima za seboj tako krasno življenjsko pot; Koliko spominov, koliko notranjih in zunanjih dogodkov, koliko bojev in zmag! Jubilant govori le o svoji gledališki dobi, zajame le nekaj dogodkov in že je minila ura, reporter pa v zadregi ne ve, kje bi začel, kje končal. Samo nemo posluša moža, ki se mu zdi neizčrpen vrelec življenjske moči. Potem se zamisli ter vpraša po rodu, ki je pognal tako zdrav življenjski poganjek. Morda je našemu jubilantu delavnost, zdravje in čiloet tako v krvi, ker je po materi Ceh, po očetu Slovenec? Oče je bil Idrijčan. Tudi njegovo ime ima zvok: bil je pedagoški pisatelj in ne le vzgojitelj po poklicu, temveč tudi po duhu. Mati je bila zelo nadarjena za glasbo, oče je pa bil tudi izvrsten organist. Naš jubilant se je rodil 9. decembra 1. 1871. na Igu. Oče je nadarjenega dečka, ki je začel pisateljevati že v ljudski šoli, poslal v ljubljansko gimnazijo. L. 1892. se je mladi Govekar posvetil študiju medicine na Dunaju. Kakor je bila že usoda večine naših dijakov, ki so se izobraževali v tujini, se je moral rudi Govekar boriti s pomanjkanjem. Toda bedno dijaško življenje ni moglo zatreti njegove življenjske sile, ki se je začela kmalu plodno uveljavljati v nenehni delavnosti. Govekar je bil duša dijaškega društvenega življenja. Začel je pa tudi pisati. Močno so nanj vplivali naturalisti in realisti in postal je pristaš realizma, kakor pričajo prva njegova dela. Na Dunaju je tudi ustanovil »Klub realistov«. Član kluba je bil tudi Cankar. Iz tiste dobe izhaja njegov roman »V krvi«. Napisal je tudi številne črtice in novele. V knjigi »O, te ženske« so zbrane novele. Njegovi prvenci so izšli v dijaškem listu »Vesna« v letih 1893. do 94.»Slovenski narod* je objavljal njegove feljtone že 1. 1894., »Ljubljanski Zvon* pa obširnejša dela 1. 1895. L. 1896. je bil že urednik kulturnega dela našega lista, zato je v resnici najstarejši še vedno delavni slovenski novinar. Ze prej, v letih 1893.-94., je urejal »Vesno«. L 1901. je vstopil v magistratno službo; vpokojen je bil pred desetimi leti kot višji mag. svetnik. V dolgi dobi vzornega službovanja na magistratu pa ni bil nikdar zgolj uradnik. Prav ta doba je še posebno izpolnjena z njegovo izredno mnogostransko delavnostjo in predvsem z delom za naše gledališče. Se nadalje se je živahno udejstvovai kot pisatelj in urednik. Od L 1902. do 1910. je bil urednik »Slovana«. V istem času je urejal zbirke gledaliških del »Talija«. Živahno se je udejstvovai kot novinar, urejal tednik »Slovenija«, uradniški tednik »Naš Glas«, kamniški tednik in nekaj časa celo »Domovino«. Trikrat gledališki intendant Gledališču se je začel posvečati že zadnja leta prejšnjega stoletja. Njegovo ime je postalo posebno popularno, ko je dramatiziral »Rokovnjače« (1899), »Desetega brata« (1901) in »Legionar je« (1903). L 1905. je napisal pod psevdonimom Ignotus »izvirno dramsko pripovedko«, ki so jo imenovali tudi narodno igro, pod naslovom »Martin Krpan«. Igra je dosegla velik uspeh in vsa kritika jo je soglasno hvalila, dokler je bilo avtorjevo ime neznano. Potem se je pa ponovila ena tistih značilnih slovenskih komedij, ki jih ni malo v naši kulturni zgodovini. Toda križ če »Krpanovo kobilo!« — Napisal je še drami »Grča«, ki je bila zaplenjena, in »Mrakovi«, ki je ostala v rokopisu. Izredno marljivo je prevajal gledališka dela, odnosno popravljal ter prirejal prevode. Medtem je pa oprav-jal tudi službo gledališkega tajnika, odnosno intendanta, dramaturga in sploh vse službe gledališke uprave hkrati. Vse delo uprave je ležalo na upravnikovih in blagajnikovih rokah, toda blagajnik ni bil niti nameščen. Upravnik je moral pogosto še učiti igralce slovenščine (Cehe), nadzirati skušnje opernih, operetnih in dramskih del, iskati igralce po tujih mestih — sploh pa ni mogoče niti našteti vseh nalog, ki so takrat težile intendanta. V letih 1918. do 1920. je pa bil gledališki ravnatelj. Intendant je bil trikrat. Vselej, ko je znova prevzel intendantsko službo, je bilo treba , delo začeti od kraja ter reševati gledališče iz resne krize. Spreten organizator V Govekarjevem delu za gledaiiiče se še posebno očitujejo njegove organizatorske sposobnosti, ki so se pa uveljavile tudi v organizacijah magistratnih uslužbencev Govekar je stal dolga leta na čelu stanovskih organizacij mestnih uslužbencev v Ljubljani, Zveze uradnikov vse Slovenije in Zveze za vso državo. Naše gledališče je potrebovalo najbolj prav takšrrega moža v tisti dobi, ko se je šele razvijalo kot ustanova — brez gospodarskih temeljev in brez osebja. Pri nas je bilo treba začeti delati vse od kraja: iskati talente, jih izvežbati, ogladiti ter izobraziti, kajti naši igralci so se rekru-trali predvsem iz vrst rokodelcev in nešo-lanih diletantov. Nismo imeli konservato-rija in zato tudi ne opernega naraščaja. Pogrešali smo dramatsko šolo, nismo pa imeli niti neomejene pravice do gledališkega poslopja; nemško in slovensko gledališče sta bili pod skupno streho. Sčasom je število slovenskih predstav naraslo in končno je slovensko gledališče prevzelo poslopje le zase. Najhuje je pa bilo, da je gledališče že pri manjšem pomanjkanju denarja zašlo v tako resno krizo, da je pretil takoj polom. Takšne krize so .se pogosto vrstile, tako da je gledališče živelo že zaradi tega vedno v senci mučnega vprašan ja: Biti ali ne biti? ... Govekar se pa ni ustavljal ob tem vprašanju, temveč ie samo neprestano neumorno delal. In tako je prišlo do ustanovitve Gledališkega kon-sorcija, ustanove, ki ji gre predvsem zasluga, da smo dobili gledališče in da se je izšolala cela vrsta naših mladih, za gledališče rojenih ljudi. Gledališki konzor<~*i Fran Govekar je med svetovno vojno zbral zastopnike bogatejših gospodarskih podjetij in nekaj premožnejših posamezni- ' kov, ki jim kultura ni le lepa beseda. Začeli so zbirati denarna sredstva in kmalu je bila ustvarjena precej trdna finančna podlaga za razvoj slovenskega gledališča v Ljubljani. Prejšnje čase je gledališče živelo od podpor mestne občine, dežela sama pa ni zmogla za takšno kulturno ustanovo niti krajcarja. Med svetovno vojno je Ljubljana končno ostala brez gledaliških predstav. V opernem gledališču je bil kinematograf. Govekar je napel vse sile in ni popustil prej, dokler ni bilo gledališče zopet obnovljeno. Ce bi ne ustanovili prej Gledališkega iconsorcija, bi do obnovitve najbrž še dolgo ne prišlo. Morda bi celo ostali brez gledališča. Tako se je pa 16. septembra L 1918. zopet odprlo dramsko gledališče in tedaj smo dobili še eno gledališko poslopje, kar je tudi posebna Govekarjeva zasluga. Cez 14 dni so zaceli tudi že vprizarjati operetne predstave, a za opero še niso imeli dovolj muzikov. Prva operna predstava po vojni je bila 3. decembra 1918 (Prodana nevesta). To je pa samo suho naštevanje dejstev, ki skrivajo za seboj toliko dela, da ga ne bomo nikdar dovolj ocenili. Obiskovalci naših gledališč ne bodo nikdar dovolj spoznali, koliko truda in žrtev je zahtevala obnovitev gledališča v Ljubljani in kaj vse je storil za gledališče Fran Govekar, že prej je bilo treba premagati neštete težave, da je končno opera dobila stalni orkester (v začetku je sodelovala vojaška godba), da je bil sestavi j en ansambl domačih igralcev in pevcev, ki jih je Govekar 1. 1918. zbral iz tujine, da so se izšolali ter Izpopolnili številni naši igralci in pevci (s podporami iz dohodkov glavnice Gledališkega konsorcija) — ne, kdo bi vse to naštel! Kdor bo kdaj hotel raziskati vso to neprecenljivo delo za naše gledališče, nam bo pritrdil, da je Fran Govekar mož, ki mu je Ljubljana dolžna zahvalo, da ima dva Talij ina hrama. Preiti bi morali od članka k dolgi razpravi, če bi naj primerno ocenili zasluge našega jubilanta za slovensko kulturo; Ker je Govekar sam novinar, bo, upajmo, z razumevanjem oprostil pomanjkljivosti teh skromnih vrstic. Sicer pa bi bila žalitev jubilanta, če bi že delali obračun o njegovem delu, saj še ni zapustil kulturne njive in iz vsega srca želimo, naj bi še dolgo, dolgo vztrajal na nji. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka 15* t. m. zjutraj do nedelje 21« t. m. zvečer Ljubljana, 13. decembra. Po dogovoru z zastopnicami konsumentov je mestni tržni urad spet predložil Visokemu Komisariatu najvišje cene za tržno blago v Ljubljani za prihoJnji teden ter jih je ta odobril. Z odlokom VTU-2 št: 1510 Visokega Ko-misariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 15. decembra zjutraj do nedelje 21. decembra zvec>r. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.30 L.; zel-nate glave na drobno izpod 10 kg 1 L.; zel-nate glave na debelo 0.80 L.; lcslo zelje ljubljanskih zeljarjev z obrtnim listom na drobno 2.50 L.; kmečko kislo zelje na drobno 2 L.; repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L.; repa na debelo 0.50 L.; kisla repa 2 L.; rdeče zelje 1 L.; ohrovt 1.50 L.; cve-tača 3.20 L.; brstni ohrovt 5 L.; koleraba 2 L.; rumena koleraba 0.70 L.; rdeča pesa 2 L.; rdeči korenček brez zelenja 2.50 L.; rumeno korenje na drobno 0.80 L.; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.30 L.; peteršilj 3 L.; por 3 L.; zelena 2.40 L.; črna redkev 1.20 L; oznaženi hren 3 L.; domača čebula 2 L.; šalota 2 L.; česen, 25 glavic na kilogram 4 L.; otrebljena endivi-ja 3.75 L.; otrebljeni veliki motovileč 8 L.; otrebljeni mali motovileč 12 L.; domači, na njivi pridelani, otrebljeni radič (cikorija) 3 L.; na toplem gnani radič 3.65 L.; domači zeleni radič 3.65 L.; mehka špinača 3 L.; liter suhih bezgovih jagod 6 L; kilogram suhega šipka 8 L.; kilogram letošnjega suhega lipovega cvetja 20 L. Domača jabolka: I. kanadka, dolenjska voščenka, renete (Harbertova, šampanjska, landsberška. ka-selsk« in Baumannova) 5 L.; II. kosmači, zelenci, tafelčki, rožmarinčki, carevič 4 L.; m. zdrava drobna jabolka vseh vrst 3 L.; domači kostanj 3 L.; domači orehi na drobno 11 L.: orehova jedrca I. vrste 38 L.; orehova jedrca H. vrste 35 L. Kunci žive teže 10 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse t« cene veljajo samo za blago, pridelano ▼ Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 6. na rumenem papirju. Vse te najvšje dopustne cene in tudi vse nižje dene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem, in Pogačarjevem trgu ter v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih v vsej mestni občani ljubljanski. Zaraii zime so bile zvišane cene zelen javi v popolnem sporazumu z zastopnicami ženskih organizacij. Pri razgovoru o cenah so bile navzoče predstavnice vseh ženskih organizacij, ki se teh sej udeležujejo. Kakor je strogo prepovedano prodajanje blaga nad najvišjimi dopustnimi cenami, enako strogo je prepovedano tudi prepla-ćevanje. Gospodinje so se moraie že pri sodišču preprićati, da ta prepoved ni samo na papirju. S preplačevanjem dajejo gospodinje potuho verižništvu in takim, ki zadržujejo blago z namenom, da bi mu zvišali cene. Gospodinje in kupovalke naj same pomagajo pri nalzorovanju najvišjih cen ter podpirajo uradne organe v boju proti draginji, predvsem naj pa v spk.šno korist pomagajo preganjati verižn štvo in izkoriščanje prebivalstva. AH znate opazovati? Neki danski psiholog je prepričan, da je odkril enostavno sredstvo za ugotovitev opazovalne sposobnosti človeka. Postavil je vrsto vprašanj, na katera mora človek čimprej odgovoriti. Najmanj trije odgovori morajo biti pravilni, če hoče človek veljati glede opazovanja za normalnega. Gre za naslednjih pet vprašanj: 1. Koliko gumbov ima vaša suknja ? 2. Ali ima vaša ura latinske ali arabske številke? 3. Koliko luknjic imajo vaši čevlji? 4. Na kateri strani je pipa za toplo vodo v vaši kopalnici, na desni ali levi? 5. Koliko šip je na oknih vaše jedilnice? Baje se da po tej metodi zanesljivo ugotoviti opazovalna sposobnost človeka. t** s Zahvala Ob nenadni bridki izgubi našega ljubljenega, dobrega brata, strica in svaka Viktorfa Medena se v svoji žalosti prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, neštevilnim prijateljem in znancem, ki so v teh težkih dneh pokazali toliko ljubezni do prerano umrlega in toliko sočutja z nami. V naši bolečini in nesreči so nam bili izrazi njihovih čustev v uteho in tolažbo. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini v Ljubljani, Begunjah in Cerknici; nadalje gospodu podžupanu kot zastopniku mesta Ljubljane, predstavnikom Udruženja trgovcev in gostilničarjev Ljubljanske pokrajine, predstavnikom Trgovske zbornice, Zveze industrij cev, društva Trgovski dom, Ljubljanske borze, Ljubljanskega velesejma. Kmetske posojilnice in vseh drugih ustanov in organizacij, med njimi zlasti zastopstvu pokojnikovih lovskih tovarišev, kakor tudi njegovemu ljubljanskemu uradništvu in delavstvu. Globoko ginjeni se zahvaljujemo pevcem za njihovo poslovilno petje; vsem, ki so pokojniku poslednjič poklonili prelepega cvetja, darovalcem za bedne v njegov spomin in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v Ljubljani ter mu na kakršen koli način izkazali zadnjo čast in sočutje. Pretreseni in z globoko hvaležnostjo se spominjamo sprejema v domačem kraju, kjer so našega dragega dočakali njegovi uslužbenci, delavci, lovski čuvaji in domačini. Z ganotjem se zahvaljujemo za spremstvo na Viktorjevi poslednji zemski poti vsem mnogoštevilnim rojakom iz bližnje in daljne okolice, posebno predstavnikom uradov, učiteljstvu, šolski mladini, domačim pevcem za presrčni zadnji pozdrav in govorniku na grobu za njegove blage, prijateljske besede. V LJUBLJANI, dne 13. decembra 1941. i Globoko žalujoči ostali PROKLETSTVO 99 DENANTA Roman. — Kako dobri ste, dragi Colombo!... Torej dobite teh tisoč funtov vi ... Obljubim vam jih ... Ali hočete aro? — Ne, zaupam vam. — A kako naju hočete rešiti ga? —Kaj enostavno ... Poskrbeti hočem, da se bo prekucnil s krova v morje. Pickmannova se mi je vrgla v naročje, objela me je, kakor da bi me hotela zadušiti in vsa srečna je vzkliknila: — Imenitno!... Vsaj vi ste mož! — Da, — je pritrdil Pickmann, — in sicer mož od pete do glave. Toda varujte se tega človeka, ker je spreten in nevaren ... A kaj poreče kapitan, če bo opazil, da je ta mož izginil? — Bodite brez skrbi, mu bom že znal pojasniti to... Verjel mi bo. da se je pripetila nesreča.. Baje ostaja ta mož po cele dneve zaprt v svoji kajuti, ponoči se pa izprehaja po krovu. Skrijem se za jambor in v trenutku, ko tega ne bo pričakoval, planem nanj in ga vržem v morje. — Tako bo najbolje! — je pritrdil Pickmann in zaploskal z rokami.. . Kar v morje z njim ... Ah, zares, Colombo, vi ste najina Previdnost! In ne dam vam tisoč, temveč dva tisoč funtov. Da, dva tisoč funtov, moja častna beseda. Poslovil sem se od Pickmannovih z občutkom gnusa. To sta bili pravi beštiji. In ni mi bilo treba prizanašati jima. XIX. Kocke so padle Se istega večera je za vozil »Morski galeb« v pristanišče Santa Cruz in se zasidral ob obali. Kapitan Ross je nas vse zbral in nagovoril takole: — Gotovo veste, da ostanemo tu teden dni ali pa Še več. Izkoristili bomo to zakasnitev za popravilo krova in drugih delov ladje. Treba bo tudi oprati jadra, a potem se lotimo notranjosti ladje. Vendar pa ne bom ta čas ravnal z vami kot s sužnji. Dober človek sem in vsi moji mornarji so moji otroci... Vrstni red hočem določiti. En dan bo prost en del posadke, drugi dan pa drugi. Opozarjam vas samo, da bo vsak, kdor se bo vrnil iz mesta pijan, zvezan do odhoda ladje ... Kuharja — pri tem je pokazal na Zanzibara in name — se bosta tudi vrstila v službi. Tisti izmed vas, ki bi hoteli dobiti predujem na plačo, naj mi to javijo. Vem, kaj je zabava — tudi jaz sem bil mlad. Se nikoli nisem videl kapitana Rossa tako prijaznega. Takoj se mi je zazdelo, da se je bal, da bi ga kateri izmed mornarjev ne zapustil, da bi mu ne ušli na druge ladje, ki odvažajo s Kanarskih otokov banane. Službene pogodbe, sklenjene za »Morskega galeba«, niso bile registrirane pri po- morskem uradu in kapitan Ross torej ni imel nobenega sredstva, da bi zadržal svoje mornarje. Zanzibara sem našel vsega obupanega. Upal je, da bo lahko šel z menoj v mesto, a kapitan je nama določil vrstni red v kuhinji. Ta sklep je bil meni všeč, kajti biti sem hotel sam, tako na krovu, kakor tudi v mestu. Silni udarec, ki sem o njem razmišljal, je moral biti zadam tajno. Zanzibar bi me ne bil izdal — to je bilo jasno — toda bil bi me oviral in bil sem srečen, da sem se ga odkrižal. Zdaj je bilo lahko oditi na kopno. Vendar pa nisem zlorabljal svoje prostosti, ker sem se bal: da bi Pickmannova v moji odsotnosti ne storila kakšne neumnosti. Kadarkoli sem se sestal z njima, sta me vprašala, da-li sem videl potnika, ki sta ga nazivala zdaj Dick in o katerem sta »mi povedala zdaj mnogo bedastih vesti. Delala sta se, kakor da bi vedela vse mogoče o tem svojem zločinskem sorodniku, ki je hrepenel po njunem premoženju. In ta tepca sta me v domnevi, da sem se že ujel v to mrežo, kar zasula z izmišljenimi, bedastimi podrobnostmi o »Dicku«. Posebno ona je bila v tem zelo iznajdljiva. Navzela se je bila nekoliko prevroče simpatije do mene in objemala me je s pravo ali hlinjeno strastjo, čim sva ostala sama. Mar mi je hotela predlagati, naj umorim še njenega moža? Bogme, začenjal sem verjeti to. Pickmannova je bilo v resnici dokaj čedna črno-laska, čeprav je bila že nekoliko ponošena, toda »inspirirala« me sploh ni, ker imam rad ženske, s katerimi se ga kramljati, a pomenki te debeluhaste dame so bili obupno banalni. Njen mož je stal duševno odločno višje od nje, čeprav nikakor ni bil inteligenten, Bil je falot kosmate vesti, zmožen opehariti gotove ljudi, ni se pa znal braniti, če je naletel na človeka, ki mu je bil kos. Poleg tega pa ni imel moralne hrbtenice. Sam preveč strahopeten, da bi se odkrižal sovražnika, ni prav nič pomišljal, če je bilo treba plačati komu, da bi odstranil njegovega sovražnika. Mož se mi je kar nekam zasmilil, ko sem ga videl zastrašenega, objokanega, slabotnega, toda zdaj se mi je naravnost gnusil in pogled nanj mi je bil odvraten. K sreči se je bližal trenutek, ko sem mogel obračunati z njim. V pričakovanju konca vseh »priprav« sem ga neprestano zastraševal, govoreč mu o izmišljenem potniku, o tem Dicku, ki naj bi bil delal sramoto Pickmannovi rodbini. Vsako jutro sem mu poročal o Dickovem dejanju in nehanju... Zdaj sem ga videl v mestu, drugič zopet v podkrovu na hodniku. — Ta lopov, — mi je dejal nekega večera Pickmann, — se je očividno domenil s kapitanom in mu obljubil visoko provizijo ... — To ni izključeno, — sem odgovoril. — Ta Ross je torej velik lopov... Najraje bi ga dal poklicati, da bi ga vprašal, s kakšno pravico je sprejel tujega človeka na ladjo, ki je moja še dva meseca. rjrejuje: Joefp Zupančič — Za Narodno tiskarno: Pran Jeraa — Se tnseratnl del Usta: Oton Chriatof — Vsi ▼ Ljubljani