298. številka. Ljubljana, v soboto 30. decembra 1899. XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter vefja po poŠti prejeman za avstro-oger ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t aj'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. DpravniBtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon št 34. - „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
ogromne večine razsodnih ini neodvisnih slovenskih rodo-j ljubov širom slovenske domo-j vine.
Podpora teh krogov je „Slovenskomu Narodu" utrdila obstanek in omogočila razvoj, tej podpori gre zahvala, da si je list pridobil v domovini in zunaj nje toliko vpliva in toliko ugleda, kakor ga nima noben drugi slovenski časopis, in to navzlic vsemu preganjanju posvetnih in duhovnih mogotcev.
„Slovenski   Narod*   je razširjen po vsej slovenski domovini, znan je i prijateljem in neprijateljem,  in  zategadelj j nam ni treba novic razvijati njegovega programa.   List   ostane neomah-ljivo   zvest   vzvišenim načelom, katerim služi od rojstva do   sedaj,  čisti slovenski narodni ideji, ideji politične in duševne   svobode   ter kulturnega    in    gospodarskega na p r e d k a, saj je od zmage teh idej odvisna   sreča   in   prihodnost slovenskega naroda.
Z novim letom se cena listu znatno zniža. Dočim na pr. dunajski in drugi listi vzlic odpravi čas-niškega kolka in vzlic svojim ogromnim dohodkom niso znižali cen, smo se mi vender odločili za znatno znižanje. „Slovenski Narod" ne išče d o b i č k > t * Tovarnarji so sicer sklenili, da zvišajo ceno papirju prav izdatno, tudi tiskarski tarif postane precej višji, vzlic temu pa smo znižali ceno lista kar možno.
Odslej velja:
„SLOVENSKI NAROD"
za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— j Četrt leta ... K 5*50
Pol leta....., 11*— I En mesec . . . „ 1-90
Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— j En mesec . . . „ 2-30
Oznahjevalci teme, na čelu jim ljubljanski škof, so začeli silovit in strasten boj proti „SIov. Narodu*. &kof se celo ne straši kažnjivih dejanj, da bi list oškodoval in pokopal njegov vpliv, a upamo, da bodo vsa ta prizadevanja zaman.
V vodilnih člankih razpravljal bode „Slovenski Narod" o vseh važnejših političnih dogodbah, presojajoč jih vedno s slovenskega narodnega stališča. Prinašal bode kolikor možno točna poročila iz zakonodajnih zastopov in izvirne dopise o vseh važnejših dogodbah iz vseh slovenskih pokrajin, povrh pa poročal tudi o vseh važnejših dogodbah zunaj domovine, zlasti v drugih slovanskih pokrajinah in državah.
Nadalje bode „Slov. Narod", prinašal najnovejše domače in tuje vesti, posvečeval duševnemu delovanju na polju znanosti, umetnosti in leposlovja posebno pozornost ter prinašal tudi strokovnjaške razprave o gospodarskih vprašanjih, ki so zlasti z ozirom na položaj produktivnih naših stanov ter vsled diletantskih poskušenj s socialnimi reformami toliko nujnejše potrebne, kajti prav na tem polju je začelo šušmarstvo in koristolovstvo delati naj večjo škodo.
V listku prinašal bode „Slov. Narod" največ izvirne zabavne in poučne spise.
Z? brzojavna in telefonična poročila žrtvoval je „3 lov. Nar o a" že doslej ogromne svote. Te žrtve omogočujejo, da prinaša vedno najnovejše vesti in da je o najvažnejših dogodbah vedno tako dobro informovan, kakor noben drugi slovenski list, tako da ga največji nemški in slovanski listi redno citirajo.
Storili bomo vse, kar mogoče, da bo „Slovenski Narod" tudi v prihodnje ne le največji, naj razš irjenej ši in na j prilj u bi j enej š i, ampak da bo tudi najboljši in naj vpli vnejši slovenski časopis.
Dobro vemo, da je pot do popolnosti še dolga. Morda je sploh nikdar ne dose-
žemo, ker so materijalne sile slovenskega naroda preslabe, da bi mogel vzdrževati tako velik list, kakor jih imajo veliki ali vsaj večji narodi, a kar je v naših močeh, se zgodi vse, sodi pa naj občinstvo. Za sodbo tistih, ki iz zavisti obirajo naš list in bi mu radi podkopali tla, se ne menimo.
Vabimo torej vse prijatelje in somišljenike na obilno naročbo, in prosimo jih, naj nam pridobe kaj novih naročnikov. Obstanek in razvoj „S1 o venskega Naroda" je velikega vseslovenskega pomena, zlasti ker je „Slovenski Narod" jedini večji slovenski svobodomiselni časopis, dočim je malone vse drugo slovensko časopisje zašlo v močvirje klerikalizma.
Ne bomo omenjali zaslug „Slovenskega Naroda" za našo narodno stvar, niti navajali slučajev, po katerih je spoznati upliv lista. Kdor pozna zgodovino našega naroda, pozna tudi zasluge „Slov. Naroda". Nepobitna istina je, da je slovenski m»rod temu svojemu listu dolžan zahvalo za premnogo pridobitev in zategadelj pričakujemo, da vsi pravi in napredni rodoljubi ostanejo zvesti „SIov. Narodu" in ga bodo tudi v novem letu z besedo in dejanji krepko podpirali.
Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko.
Vsak' stan, ki se hoče vzdrž&ui, oc dandanes organizuje; k temu ga sili mogočna vsestranska konkurenca, ali pa vsakdanje, vidno množeče se hišne in osebne potrebščine ter skrb za vzgojo in obstanek družine, ali pa oboje.
A ni dovolj, da je vsacemu stanu dovoljen obstanek po Božjih in naravnih zakonih, temveč skrbeti mu je treba, da bo vreden te pravice: skrbeti mora za oja-čenje svoje.
Take pravice in dolžnosti ima tudi stan trgovski in obrtni.
Obit, trgovina in industrija vzdržujejo i državo poleg kmetije, v prvi vrsti. One da-
Zaradi novoletnega praznika izide prihodnji lisi v torek, 2. januvarja 1900.
Pred novim letom.
(Vabilo na naročbo.)
Najmogočnejše in najizdatnejše orožje vsake politične stranke je neodvisno in neustrašno, zanesljivo in brezobzirno časopisje, a slovenski narod se ima še posebej svojemu časopisju zahvaliti za premnoge pridobitve v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru.
Časopisju je naloga voditi boj proti nasprotnikom, zagovarjati načela, katera zastopa, obveščati občinstvo o vseh pojavih javnega življenja, vzpodbujati in odušev-Ijevati svoje pristaše, z močjo argumentov vplivati na javne razmere ter pridobivati svojim nazorom novih privržencev in prijateljev.
A pri nas se ne bori samo jedna stranka, bori se ves narod slovenski, bori se za svoje pravo, za prve pogoje obstanka in v tacih razmerah je najnujnejša potreba : neodvisno in zanesljivo časopisje.
„Slovenski Narod", ki vstopi sedaj v 33. leto svojega življenja in delovanja za politično in duševno svobodo, za kulturni in gospodarski napredek vsega naroda slovenskega, je to nalogo vsekdar vestno in požrtvovalno izpolnoval. Naro dova blaginja mu je bila vedno zvezda-vodnica in kakor doslej, tako ostane tudi v prihodnje neuklonljiv razširje-valec in branitelj slovenskih in  slovanskih idealov.
Narodu slovenskemu je list, ki ga vodi in podpira slovenska inteligenca, tako potreben kakor ribi voda. A glasilo slovenske inteligence je „Slovenski Narod". Okolo njega je zbrana malone vsa posvetna inteligenca ne le na Kranjskem, ampak tudi zunaj Kranjske, zbrani pa so okolu njega tudi drugi sloji, tako da lahko s ponosom rečemo: „Slovenski Narod"  je  glasilo pre-
LISTEK.
Silvestrovo 1899.
Ura bo bila — to je povsem gotovo. Izključen je vsak dvom. Ali moja duša trpi vendar peklenske muke dvoma in tolažbe ne najde niti v duhovitem, po stilu mojstrskem pastirskem pismu škofa Jegliča. Ura bo bila dvanajst, jaz pa ne vem, ali poskočimo ali ne — v novo stoletje namreč, kajti jaz, miroljubni državljan, ki spoštujem vse avtoritete in se jim klanjam, sem v največji zadregi, v katero more priti sama sebe zatajujoča personifikacija po-hlevnosti. Avtoritete so različne; priznavati in čislati pa jih moramo vse, ako nočemo priti v črne bukve puntarjev ali pa v pastirska pisma, kakor „Slovenski Narod", „Rodoljub", „Rdeči prapor" in — »Ljubljanski Zvon8. Kaj pa storiti, kadar nasprotuje avtoriteta avtoriteti?
Matematičarji pravijo: dekada se šteje od 1—10. Stoletje se začne šteti s številko 1, kajti z ničlo se nikdar ne začne štetje, In matematičarji so vendar znanstvene avtoritete. Ali kdo bi dvomil, da je po milosti božji Viljem II. tudi avtoriteta? In nemškega rajha mladi, a modri cesar ukazuje: „Slavite začetek novega stoletja z letom 1900.!" V njegovem carstvu morajo
začeti račun z ničlo. Kaj torej storiti? V svoji obupnosti se domišljam samo enega pomočka: glasujmo! Tako vsaj desavoui-ramo tiste črne vrane, ki trdijo, da vlada pri nas absolutizem in rešimo svojo kon-stitucionalno vest. Da bi bilo tako glasovanje bolj zanimivo od avstrijskega ljudskega štetja, je gotovo. Vse ničle bi glasovale za 1900, vse drugo večinoma za 1901, če bi se ne našlo tudi takih, ki bi pred lagali popolnoma nov koledar, tako da bi sploh jutri začeli pisati 1898, prihodnje novo leto 1897 i. t. d. dokler bi dobili zopet pratike 13., 14. stoletja.
Za mene prihaja tudi moj lastni predlog že prepozno; jaz bi moral že ta treno-tek vedeti, ali začnemo o polunoči samo novo leto ali novo stoletje. Saj ni vse eno, ali zapojem slavo novoporajajočemu se letu, ali pa pišem nekrolog umirajočemu stoletju. Vrhu tega pa živim že v januva-riju prihodnjega leta, ker se prištevam, tistim, ki so prišli en mesec prezgodaj na svet in grozno je, če človek ne ve, ali velja zadnji „Vorschuss" le za novo leto, ali za novo stoletje. In niti Falb me ne more rešiti tega groznega dvoma.
Ali če bi to bila vsaj edina skrb! Pa — de mortuis nil nis bene, so dejali stari Rimljani, moderni mislijo že večkrat drugače; jaz pa sem poražen, ker ne najdem v predalih svojih spominov ničesar dobrega,
kar bi mogel pripisati svojemu mrtvecu. Res je, da smo enkrat v neki družbi prijateljev umetnosti imenitno krokali; napi-vali smo slikarstvu, kiparstvu, drami, glasbi, beletristiki, pri pelinovcu smo sezidali veličasten hram slovenskim Muzam, pri čaju smo otvorili krasno jugoslovansko umetniško razstavo, pri šampanjcu (seveda talmi) pa smo razdali umetnikom bogate nagrade. Ali drugo jutro smo imeli vsi skupaj ogromnega mačka in prazne žepe.
Imeli smo razne ministre, ki so imeli zopet svoje predsednike in tisti predsedniki so prihajali v parlament s programi in izjavami. Bilo je med njimi takih, ki so glavo po koncu držeč in s povzdig-njenim glasom zatrjevali, da jim bo podlaga vsega vladnega delovanja „pravica, enakopravnost, blagostanje narodov". Moja žurnalistična duša se je razveselila in bolj globoko sem začel umakati pero v črnilo, a ko sem prečital celo kroniko, sem spoznal, da je vsako tako vlado veter odnesel, preden je mogla postati pravična. In ker se pri nas strogo pazi na plagijatorje, se nisem upal povedati ničesar, kajti da: „si desint vires, tamen laudanda voluntas", to je že povedal nekdo pred menoj.
Ali enkrat sem le slišal nekaj veselega. To pa je že davno! Nekdo mi je pravil, da bo „Slovenska Matica" v bodoče presojala vposlane rokopise samo z
umetniško-književnega stališča. To me je tako razveselilo, da sem ves navdušen cekal po ljubljanskih ulicah, kjer sem ustavil vsakega prijatelja, da mu povem veselo vest. Vrag ve — vsi so me nepopisno čudno gledali, končno me je nekdo ob vsakovrstnih izlikah spremil do zdravnika, češ da mora preiskati moje psihično stanje.
No, ako bi se mi bilo takrat res malo mešalo, ne bil bi v tem nikakšen dokaz, da se gode čudeži, kajti vedeti se mora, da so bili ob tistem času „Slovenec", „Rimski Katolik" in „Angeljček" moja obligatna duševna hrana, vrhu tega sem pa še zahajal k duhovnim vajam „samo za moške". Tedaj namreč škof še ni delal reklame za „ brez verske" časopise, pa se vsled tega nisem mogel pohujševati z „na-prednjaštvom", ki je bilo in illo tempore še tako nedolžno, da so se celo pobožni klerikalci lahko spravljali ž njim. S tem so jasno pokazali, kako neumna je trditev, da nimamo političnih talentov, kajti političar, ki ve, da se nasprotnika ložje obrije, Če se mu pravi: „Dragi brat", tak političar je vsekakor talent
Žal, da sije semtertje solnce vsaj po dnevi.  Tako pa se je zaveznikom končno vendar nekaj zjasnilo;   in za spravo je škoda, kajti ljubljanska občina bi bila v;.r klerikalnih rokah vendar vse kaj dru;
f
poiskati pravih trgovišč za svoje domaČe izdelke (primerj. čipkarijo v Idriji in okolici, čevljarstvo in rezilne izdelke v Žireh, suho robo na Dolenjskem in Gorenjskem, sitarstvo v okolici Kranja itd), za poljske pridelke itd. Koliko denarja nam požre mešetari ja ali prekupec! v vseh naših pomorskih mestih, posebno pa v Trstu in Reki. Tukaj nas torej tepe povsod, slabo poznavanje trgovine.
Ko se bomo v trgovini do dobra spo znali, silila nas bo večja podvzetnost sama, da pogledamo kje in kako vdobimo za svoje dobro delo najbolje plačilo. Ne samo da se bo domača, lokalna trgovina in obrt uspela do popolnosti, in da nam dandanašnja tuja konkurenca konsumnih naših društev tedaj več do živega ne bosta mogli, ampak naša trgovina razvila nam se bo tudi čez meje domačega našega okraja.
Tu pa bo treba dati trgovini močno podlago z denarnimi sredstvi — recimo s kreditno banko, ki je vsaki trgovini duša. Trgovci, ki smo se na trgovskem shodu tako gorko zavzeli za ojačenje trgovskega stanu, poprijeti bi se morali te misli z vso vnemo, in treba bi jo bila obde-lavati neprenehoma toliko časa, dokler se nam ne uresniči. Prelepe misli, vstvariti kreditno banko na delnice ne smemo pustiti v nemar, in ponovno poživljamo tu vse trgovce in obrtnike, ki so za razvoj trgovine in obrtnosti v resnici zavzeti, da vztrajno, in kjer le morejo to misel obdelujejo, dane izgine občinstvu iz pred oči, da ostane vedno na površju, in da se gotovo prej ko prej obistini. Slovenci nismo kapitalisti, toda kreditna banka ki potrebuje 250.000 gld. ustanovne glavnice, bi se dala na delnice a 100 gld. vendar lahko oživotvoriti. V področju tacega zavoda, zasnovali bi se potem še drugi zavodi, ki jih dan na dan občutneje pogrešamo, kakor trgovsko skladišče itd.
Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko, ki se je ustanovilo vsled naših konsumnih društev, ni se ustanovilo samo za ta društva, oziroma proti njim, ampak ustanovilo se je v prvi vrsti za ojačenje trgovine in obrtnije sploh! Med prvimi točkami torej, ki jih bo to društvo obdelovalo in izvršilo, bosta izobrazba naraščaja in denarni zavod.
Gg trgovci in obrtniki, ki do danes niso še člani tega društva, — dasi šteje društvo že lepo število udov, — naj se po-žurijo in naj ne čakajo agitacije. Zglase naj svoj pristop k društvu takoj, kajti le tedaj, če bodo v tem društvu vsi naši trgovci in obrtniki, bo društvo doseglo, kar se je namenilo! Pa ne samo pristopajo naj k društvu, ampak podpirajo naj ga tudi z dopisi, ki naj obdelujejo v njih razne misli, potrebe in načrte naše trgovine. Sam odbor trg. in obrt. d uštva vsega tega ne zmore Tu je treba vspodbude in vneme s katerekoli strani. — Dokler nam ne bo moč oskrbeti si svojega lista, nam je na razpolago „Slov. Narod", ki nam priobči vse trgovske članke in poročila. Do danes smo imeli žal, še malo ali le nekaj prilike opa-
zovati, da bi se bila ta ugodnost posebno porabila. Kje so knrzna poročila, kje razna poročila o izvozu in uvozu, kje razna tržna poročila itd.?
Odveč naj bi bilo animirati trgovce in obrtnike za pristop k temu društvu (kar se pa prav pogosto sliši pri neudih), ki ima prelepo a težavno nalogo, da skrbi po naročilu svojih članov za ojačenje trgovine.
Vsi trgovci in obrtniki v trg. in obrt. društvu pa smo s tem organizirani kakor malokateri! Organizacije so potrebni dandanes skoraj vsi stanovi. Da smo je potrebni tudi mi, to nam kaže eno dejstvo: množeča se konsumna društva, ki strežejo po eksistenci trgovca in njegove rodbine. Le z dobro organizacijo rešili bomo svojo in svojih rodbin eksistenco, ki nam isto-tako kot vsem drugim stanovom pristoja po božjih in naravnih zakonih.
Vsi   producenti   pa, ki zalagajo konsumne prodajalne, naj dobro pomislijo, da s podporo konsumnih društe v uničujejo trgovski stan, a oškodujejo tudi sebe.
Če jih v tem oziru ni še poučila Zgornja Štajerska in Zgornja Avstrijska, kjer docela hirajo in propadajo konsumna društva, potem bo v prvi vrsti skrb trg. in obrt. društva, da producentom dokaže resničnost tega pomisleka tudi za našo deželo.
V LJubljani, 30. decembra Češkonemška spravna pogajanja.
Nemški naprednjaki v češkem deželnem zboru hočejo v svrho sprave staviti znova svoje že v februvarju 1898 stavljene predloge: okraji naj se narodno omeje na temelju elaborata, katerega je napravila že pred šestimi leti takozvana omejevalna komisija ter naj se ustvarijo narodne kurije. „Narodni Listy" so glede novih spravnih konferenc jako skeptični. Miru, meni mla-dočeško glasilo, ni možno doseči niti na Dunaju niti v Pragi, kajti najprej se mora odpraviti sedanji nesrečni centralistični zi-stem. Problem srečne Avstrije se ne da rešiti s posameznimi koncesijami, ampak je-dino-le s spremembo zistema. Dokler se večina avstrijskih narodov ne zjedini pod geslom: Proč z decembrsko ustavo in na dan z novo ustavo v avto-rom i stičnem smislu, dotlej smrtno -'bolelega ne bo možno ozdraviti. S takimi čustvi stopajo češki deželni poslanci v dež. zbor. „Neues Wiener Tagblatt" meni, da se morajo vršiti pogajanja le na Dunaju in sicer nemudoma, dokler zborujejo ondi še delegacije. Konference se morajo vršiti v dotiki z vlado, ki mora dajati glede zahteve Čehov, da se vpelje notranji uradni jezik, potrebne informacije. Konference se morajo vršiti zato le na Dunaju, ker se ne gre le za posamezno deželo, nego za interese vse države. Velika zapreka se zdi „Neues Wr. Tagblattu" sedanje provizorno ministrstvo, ki končno ne bo hotelo prevzeti nobene odgovornosti. Naj bi se zategadelj nadomestil Wittkov kabinet čim prej z definitivnim!
jejo državi največ davka in jej dajejo, to smelo trdimo, najzmožnejših moči in največ inteligence.
Trgovina, obrtnija in industrija so torej mej prvimi stebri modernih držav. Kjer se trgovina in obrt razvijata, tam jima sledi blagostanje, moč dežele in moč države.
Temu principu slede moderne države, in negujejo od druzih stanov v prvi vrsti, obrt, trgovino in industrijo. One skrbe, da se jačijo, one gledajo, da pomorejo stanu v celoti in posamezniku trgovcu ali obrtniku.
Tudi naša država, dasi je do poslednjega časa v tem oziru roke križem držala, začela je v zadnjem Času obračati pozornost na te stanove, in vedno čujemo o trgovskih sindikatih, ki naj skrbe za izvoz industrijskih pridelkov, o trgovskih agen-turah v inozemstvu, ki naj skrbe za kredit našim trgovcem. Da. še celo na lastne stroške daje naša država trgovce mladeniče v inozemstvo, da se popolnijo v trgovini, ter prouče na licu mesta trgovske odnošaje posameznih držav, dežel, krajev in mest, kar je velicega pomena za trgovino.
Res, da je za obrt država dosedaj malo storila, a zadnje priprave kažejo, da se hoče tudi za ta stan kaj storiti. Naši parlamentarni odnošaji, vsled katerih imajo vsi faktorji posla z jezikovnimi razmerami, krivi so, da se v tem oziru še več ne stori, in da tako zaostaja narodnogospodarsko delo.
Iz navedenega posnamemo, da država sicer skrbi za trgovino; toda to je trgovina v velicem obsegu, to so veletržci, to so velika indu-strialna podjetja. Take trgovine in industrije pa Slovenci žalibog nimamo. Slovenci imamo po večjem le malo, lokalno trgovino v rokah. A vkljub temu dal bi se lep rezultat doseči, bodisi v lokalni domači trgovini, bodisi v eksportu, ko bi imeli izvežbanih, strokovno iz-obraženihmoči, denarnih zavodov ter organizovanega trgovstva.
V prvi vrsti primankuje nam strokovno izobraženih moči. Kar imamo tacih moči, poizgube se nam po svetu, kjer jih z odprtimi rokami vsprej-mejo, kajti Slovenci so za trgovino kakor vstvarjeni, dokaz to, da imamo v deželi malo trgovcev, tujcev-židov in da znajo Slovenci več jezikov. Oboje je v trgovini odločilne vrednosti.
Doslej ni bilo mogoče, da bi imeli za rlom zadosti strokovno izobraženih moči, in to zaradi pomankanja meščanskih in trgovskih šol. Cela Kranjska ima samo jedno trgovsko šolo, in še ta je v tujih rokah, ki se za domače rojake nič ne briga, ter jedno meščansko, nemčursko šolo na periferiji dežele.
Na vse kriplje morali bi torej delati najprej iia to, da se nam Slovencem vsta-novi popoiiia slovenska trgovska šola; do tedaj pa bi treba bilo skrbeti, da se napravijo trgovski kurzi, kjer bi imeli naši mladeniči vsaj začasno, priliko teoretično seznaniti se s trgovino ter z najpotrebnejšimi trgovskimi odnošaji. Koliko nam Slovencem škodi, da si ne znamo
kakor je sedaj in s katoliško gimnazijo gotovo ne bi bilo treba „vandrati" na Gorenjsko. Ker pa po meni še ni hčere ne sina, mi dela gimnazija pravzaprav malo preglavice, sam sem pa že nekoliko prestar za take šole, pa rajše počakam, da dobimo slovensko vseučilišče, ki je doživi menda pač še prihodnje stoletje. Morda dobimo do tistega časa celo edinstven slovenski pravopis; saj so se zgodile na svetu že^bolj neverjetne stvari.
Da ima vsaka stvar svojo dobro stran, ali pa če je nima, jo pa provzroči ,dokazuje tudi najnovejši, žal, še nedokončani jeziko-slovski boj. Zanesel je med slovenske profesorje nekaj življenja ter — čudo golemo! — navdihnil celo slovenskega odličnega pesnika za tale, še neobjavljeni sonet: Al' prav se piše bralec ali bravec, se Četa novih dohtarjev srdita z možmi prepira starega kopita. A kdo je pravi — znalec ali znavec? Sicer ne pika debel s kljunom slavec, kot sničav dlesk, kot žolna ponosita, kedar po deblih lačna se lovita — a vender ljubši nam je on — sanjavec. Tako po mislih sodba naSa slove: Ce bralec bravcu le preveč očita, da mu je veda strokovna zakrita, naj bravec bralca na dvoboj pozove! In brž ko bosta obadva ubita, neumnosti že bravci bomo — nove.
Novljan.
Radoveden sem, ali se sprejme Nov-ljanov predlog in ali nas v prihodnjem stoletju naši piko-, oziroma jezikoslovci res vznemirijo zopet z novo slovnico! — Potem bomo pa imeli slovnic že skoraj toliko kakor molitveni kov . . . torej menda za vsako potrebo dovelj ...
Najbolj me pač zanima, kaj naredi prihodnje stoletje iz nas ubogih moških, ki smo glasom neke „Slovenkine" so trudnice že popolnoma „obnemogli in utrujeni", kar je res jako žalostno, menda ne samo za nas, temveč tudi za ženske, ki so imele po vseh overovljenih tradicijah navadno rajše čile junake od izpitih duš. A res mora biti že, saj nam devetnajsto stoletje dokazuje, da bi ne bilo napredka, če bi ga od moških pričakovali: elektrika, mašina, tiskanja je ženskega spola, telegrafistke, tele-graflstinje pa tudi. Dokaz je torej jasen in leži na dlani. Gotovo se strinja z menoj tudi gospod Evgen Lampe, ki je v »Katoliškem doma" slavnostno zatrdil, da je emancipacija še večja neumnost od socializma. Quod erat demonstrandum!
In ker ni v tem nobene logike, lahko zapojemo: „Na tom mladom ljetu — veselimo se." Ako bi moral jemati pamet in take reči v poštev, ne bi rekel, kako bi se mogel Človek na Silvestrov večer smejati A ker bi bilo neumno, celo ta večer igrati
pesimista, je najbolje, da pošljemo razum in kar mu je sorodno v Had ali pa vsaj na počitnice. „Slovenec" nam hoče pomagati po najboljših močeh, pa nam v ta namen obljubuje po novem letu še nekaj več svojega zanimivega gradiva, nego doslej, in ker Koblarja niso marali v „Slo-venčevo" uredništvo, nas bo zabavali „Slov. List" s svojimi kapucinadami še v bodočem stoletju. Za humor je torej preskrbljeno, in četudi bi zmr^il tržaški — „ Brivec".
To je, kar me tolaži nocojšnji večer. Še bolj pa bi me veselilo, če bi kje — hm, ako bi le prav vedel, kje ? — poskrbeli, da se z novo kronsko veljavo temeljito seznanimo. Jaz imam za teoretične račune malce slab talent, tu bi morala torej praksa pomagati. Ako bi človek dobil prav, prav mnogo kron, tedaj ni vrag, da bi s časom razumel lepi misterij novega denarja. Da krajcarji izgube veljavo, me ne žalosti, ker moram priznati, da so mi bile krone vedno ljubše. In pred vsemi, ki so z menoj ene misli, snemam z vso gracioznostjo svojo harlekinsko čepico, da zazvončkajo kra-guljčki jasno skozi Silvestrovo noč ter jim želim brez sarkazma in ironije:
Veselo novo leto I
Quasimodo.
Velikonemšk! klerikalci o avstrijskih Slovanih.
Konservativna „Kreuzzeitung" je prinesla te dni v svojem političnem pregledu o dogodkih v letu 1899. o Slovanih v Avstriji sledeče vrste: BS Slovani sploh ni možno izvršiti nobenega parlamentarnega zistema. Ti ljudje ne poznajo niti med seboj nobene sloge in nobenega podrejanja interesom skupnosti. Kako naj se vlada s temi masami ? Če vodi ministrstvo grof Clary ali kdo drugi, to je že vse jedno. Menda tu sploh ni druge pomoči, kakor da se vrnejo v Avstriji k absolutizmu, če tudi ta že ni postal nemožen. Danes vzdržuje Avstro-Ogrsko le še dinastija in trozveza, morda tudi armada, dasi pa je tudi že zapletena v nesrečni jezikovni boj". „Kreuzzeitung" slika torej Slovane kot ljudi brez discipline in brez smisla za parlamentarizem, za surovo maso, katero more krotiti samo še absolutizem; Avstro-Ogrska se zdi Velikonemcem že jako zrela, da razpade v kose, katerih največjega bi seveda spravila v svojo malho Prusija. Vsekakor zanimivo je to mnenje klerikalne „Kreuzzeitung", kajti v kopi lažij  je tudi zrno — resnice.
Pomnožitev francoskega bojnega ladijevja.
V francoskem ministrskem svetu se je sprejel predlog, da se bojno ladijevje znatno pomnoži Francija si nabavi 12 novih bojnih ladij, nekaj torpedovk razru-ševalk in mnogo torpedovskih čolnov. Nemci so torej imeli izvrsten nos, ko so toli hiteli s pomnožitvijo svoje bojne mornarice. Da se francoski parlament pomnoženju bojnega ladijevja ne bo uprl, je naravno. Francozi so se morali Angliji in Nemčiji že parkrat neradi umakniti, a vpričo svojega nedostatnega ladijevja se upirati niso mogli. Nemški zunanji minister je šele nedavno izražal slutnjo, da sedajni evropski mir ne bo več dolgo trajal ter da treba se zavarovati na vse strani. Da je vedel za nameravano pomnožitev francoskega bojnega ladijevja, je danes očitno.
Vojna v Južni Afriki.
Pri Chievelevu, kjer tabori general Buller s svojo armado, so bile te dni neznatne praske in mnogo grmenja topov. Angleži so porabili brezuspeha mnogo smodnika, streljali s svojimi težkimi topovi na Bure, ki delajo ondi svoje utrdbe, a Buri so se granatam previdno umaknili. Tri milje od Chieveleva je bila večja praska, v kateri je padlo devet Burov. Števila padlih in ranjenih Angležev londonski časopisi ne povedo. Že vedo zakaj ne ! Angleži so se polastili šestorice vozov Burov. Ladysmith Buri vedno vznemirjajo, in da imajo njihovi topovi uspeh, kaže 70 mrtvih 236 ranjencev. V taborišču Angležev divja tifus in konji cepajo radi epidemije. Posadke Burov okoli Ladvsmitha se pomno-žujejo. Zakaj se Buri še doslej niso polastili Ladvsmitha, Kimberleva in Mafekinga se sedaj pojasnjuje s tem, da tega Buri nalašč nočejo storiti. Buri s tem, da oblegajo imenovana mesta in v njih zaprte angleške posadke silijo angleško armado, da je razdeljena na tri večje dele ter se tako ne more zjediniti v eno samo vojsko. Z deli angleške armade imajo Buri lažji posel. V Transvaalu kaže letina prav lepo, tako da je narod po deželi radi bodočnosti brez skrbi.
Novi pojavi v slovenskem učiteljstvu.
(Dopis.)
Par let nisem mogel radi preobilnih poslov svoje stroke zasledovati učiteljskega gibanja, ki je zlasti v zadnjem času kaj živahno, in me je že od nekdaj silno zanimalo. Ko letos v tej hudi zimi posedevam pri topli peči ter si ogrevam otrpnele, stare ude, prebiram tudi šolske liste. „Slovenski Narod" mi je že star znanec, čitam tudi druge domače liste, seveda i „Slovenski Gospodar", ki mi „ogreva" dušo i srce s svojimi „mrzlimi" članki in člančiči. Da se izrazim s kemikom: tako premeljem vso stvar, da dobim ekstrakt teh listov, kojega potem analiziram polagoma in previdno — po svoje z razumom, kakoršnega mi je pač podaril Bog. — Veda napreduje, kakor poročajo strokovni in znanstveni listi, v novi dobi posebno tudi v kemiji. Učenjaki nas seznanjajo s čisto novimi elementi, — kar je bil včasi element, je zdaj že kemična
mr Dalje v prilogi. ^Q
—,-----
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št 298, dn6 30. decembra 1899.
spojina itd. — Tak srečen učenjak, ki si večkrat res le domišlja, da je iztakni 1 nov element, imenuje to iznajdbo navadno po sebi — ali po kaki drugi dragi mu osebi Eh — šembre, pa tega vender nisi mislil pisati, torej k stvari!
V svojem ekstraktu iztaknil sem že zadnje poletje nov „element", — oh, kaka sreča! Pa upal se nisem ž njim na dan, in tako sem vse zamudil: drugi so me prehi teli. Tolažil sem se: če si prej nisi priboril lovorjevih vencev, ne bodeš si jih niti zdaj ko te bo starost kmalu spravila — pod grudo. Imenovani „element" bi bil imenoval rGlasilo napredni šoli ter vnetemu na ro dne mu učiteljstv u nasprotnih strank"; toda ta „ mladič" se je porodil v drugem gnezdu, v gnezdu presrečnega g Jakliča, učitelja tam nekje na Kranjskem koji ga je spravil tudi „na noge". Beli dan je zagledal, čujte ter strmite, ravno par dnij pred božičem 1900. 1., krstili so ga imenom „Slovenski Učitelj", kumo vali so mu pa vsi naši klerikalci, kojim je pač že od nekdaj času primerna šola trn v peti. Sliko nepozabnega nam S1 o m š e k a nosi to glasilo na čelu; da bi slavni mož vedel, kako zlorabljajo njegovo ime, rekel bi jim: „Povej le na glas vsemu svetu da jaz nisem tako vzgajal slovenskega ljudstv a, kakor ga želite vzgajati Vi!", vendar jim služi kot prav dobra reklama. — 0, da imamo Slomšeka v Mariboru, v Ljubljani ga je še bolj potrebno, ne bilo bi tega vrenja po slovenski zemlji, da spreletava človeka groza in strah, kaj bo s tako malim narodom, kakor srao mi!? Predbacivate nam, da netimo ogenj, a nato Vas moram zavrniti z mirno vestjo, da ste Vi tisti, ki vlivate v ta ogenj petrolej ter smolo, da ga v tem času res že ni več moči ustaviti ter po gasiti.
Razdružili ste torej tudi učitelj stvo; kaj to pomeni, uvideti mora vsak — tudi strogo kiščanski misleči učitelj, če ga še ni pamet zapustila popolnoma. Sploh pa Vam še ni toliko za vero, koja je baje v nevarnosti, temveč glavna stvar pri tem je, da zvabite nekaj duševnih revežev v klerikalni tabor, — tiste pa, ki se temu ne pokorijo, hočete spet deliti in cepiti. Di-vide et impera! — Tako brezobzirna, kakor je klerikalna stranka, osobito klerikalna stranka slovenska, pač ni nobena druga po mojem  mnenju.   Šlrokousti  se s svojimi zaravimi verskimi načeli, in ravno radi tega ji moramo šteti njeno počenjanje tembolj v zlo. Ali je tako Vaše versko prepričanje v praksi, da hočete vsakega ugonobiti, ki ne trobi v Vaš zviti rog? Ali se tako živi s svojim bližnjim po Kristusovih naukih? Rečem Vam na glas: nikdar in nikoli ne. — Bog mi bo pravičen sodnik!  Vsiljujete človeku naziranja,  ki jim sami ne verjamete, — tem manj se ravnate po njih.   Človek bi moral biti res Vaš du.šni ter telesui suženj, potem — „mirna Bosna".  Seveda morate pa dobiti v svojo oblast šolo ter v svoje grozeče nam kremplje vse učiteljstvo, da prej dosežete „blaženo" dobo ljudske neizobražen osti in nevednosti. Privo ščil bi g Jakliču in njegovim tovarižem-privržencem, da bi oni najprvo ter najbolj občutili jarem, ki ga hočejo natvezati našemu prostomislečemu učiteljstvu. — Upam pa, da bo pravični in usmiljeni Bog priza-nesel to pot celo označenim „radovoljnim duševnim ubožčkom". —
Za božjo voljo, kam pa vendar mislite? Ali ste pozabili, kako in kolikokratso Vas že blatili „gospodje" po listih; to je od njih tem bolj nesramno, gnusobno, ker priobčajo češče izmišljena ali pa taka poročila, ki se tičejo posameznih oseb, da jih čita priprosto ljudstvo, ki ga strašijo in begajo takim potom z duševnim ter telesnim poginom in Bog ve, s čim še vse, če bi se zavzemalo za novo šolo itd. — To je njihova hvalisana krščanska ljubezen v praksi. Zdaj se pa zbirate okoli tistih, ki so Vam delali že toliko javne krivice in sramote! ?
Moli se v naših šolah dovolj, zdi se mi, štirikrat na dan; krščanskega nauka se uči mladina po dve uri na teden v šoli, doma ter v cerkvi pa tudi; nedelj in praznikov ima katoliška cerkev dovolj, le seštej jih! Za dušo vsakega posameznika skrbi torej cerkev obilo, spremlja ga od zibeli do groba; kaj pa telo, ne potrebuje li ono ničesar? — Zase znate dobro skr-
beti v tem oziru. Ker ste pedagogi, saj se hvalite, da ste, ker hočete ljudstvo baje boljše vzgajati, kakor se to godi zdaj, morate uvideti, da mu je treba pripomoči tudi k časni sreči. Ali ni tudi Vaša duša bolj vesela, če ustrežete z lahka vsem telesnim potrebam? Saj pravijo, da si človek včasi s primernim živilom celo dušo priveze! — Posebno je pa treba slovenskemu narodu pomoči, ki je ima pričakovati jedino od nove, napredne šole. — V napredku je moč in blagor!
Čudaki so naši „gospodje". Če nisem njihov somišljenik, moram biti — seveda po njihovih nazorih — liberalec, socialist, demokrat, brezverec, ateist ... in kdo ve, kaj še vse! Reč pa ni taka. S težka se najdeta dva človeka, ki bi j e d-n a k o mislila, popolnoma jednakih nazorov jih sploh ni; celo papeži se na tem spoznajo, da so vendar le ljudje kakor drugi. Toraj kolikor glav, toliko raznih mislij v tej ali oni reči. Če bi bilo naše učiteljstvo tako ločeno, kakor si moramo seveda le misliti, bili bi klerikalci čisto zadovoljni; kajti vsakega učitelja posamezno bi lahko lasali po volji, saj ne bi imel nikjer zaslorabe, nikjer zagovornika, nikjer brata tovariša, ki bi čutil z njim in za njega.
— Iz tega pa sledi, da se mora učiteljstvo še bolj tesno spojiti v veliko skupino, da nastopi kot masa, na katero se morajo ozirati tudi najmerodaj-nejši krogi. Koprneti moramo vender vsi po eni in istem cilju, ki se zove v sploš nem: napredek, izobrazba, obča omika ljudstva! — Če. je pa nekaterim to postranska stvar, ne morejo se ime novati „učitelji". — V dosego imenovanega splošnega cilja ubirajo razna pota, toda z V a m i, kakor nam ga začrtate v novem listu, ne bomo se niti križali, ker sta to pota različna liki v matematik .„ + " in „ —
— Ta list je s tem označen dovolj; ne morem ga imenovati „Glasilo si o ven skih učiteljev". — Učiteljstvo hoče lo čiti, pa ne bo se mu posrečilo. Pristaši iz učiteljskih krogov so pač slepo orodje „sl o venskega" klerikalizma, oni so tako rekoč morilno orodje, ki si ga sami sebi ter narodovemu telesu nastavljajo na prsi.
Kdor iira količkaj smisla za organizacijo, bode mi pritr lil, da mora biti naše učiteljstvo solidarno z onim drugih narodnostij v našem cesarstvu v vseh točkab, tičočih se skupnih šol-skik ter stanovskih interesov. Dol-žnostij do svojega naroda ne bo pozabil pri tem nobeden, če se jih je sploh kedaj zavedal. Ali ne iščejo tudi naši krščanski socialisti zaveznikov na Dunaju in drugod?! Verouk naj se poučuje po šolah, saj smo se ga mi tudi učili, še celo veliko. Razmišljati „verske resnice" pač ne moremo in ne smemo zabraniti nikomur, tudi katoliškemu duhovniku ne; tu ne bi pomagale niti najhujše mučilnice izza „dobrih starih časov".
Na Dunaju, kjer vlada tudi nam Slovanom vobče nasprotni dr. Lueger, bral sem sam poziv na občinstvo, kako naj delujejo proti učiteljstvu, dokler ga ne podjarmijo. Dotični poziv je bil pribit na velikih vratih stolice sv. Štefana G Jaklič & C o., ali hočete i Vi nabijati take pozive po naših cerkvah?!
Ker sem začetkom omenjal „element", moram to v toliko popraviti, da je „£lov. Učitelj" v resnici „konglomerat", sestoječ iz malo neznatnih drobtinic slovenskega učiteljstva, — a močna spona je duhovščina, v prvi vsti kranjska duhovščina, kar nam je v tolažbo tostran Save. Na večrazrednici v mojem kraju ni „rešil-nega" lističa dobil niti jeden gg učiteljev, pač pa „gospodje v črni suknji". Dovolj značilno! — Pa na svetu je vse minljivo, tudi najtrši konglomerati morajo sčasoma razpasti; to nas uči narava.
Sotelski.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 29. decembra. Seji je predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imenovana obč. svet. Šubic in Tosti.
Župan je naznanil, da so v novih prostorih obrtne strokovne šole staromodne slabe peči. Vlada jih neče nadomestiti. Župan je prosil dovoljenja, da nadomesti te
peči z lončenimi in prosi potem povračila od ministrstva, čemur je obč. svet pritrdil
Dalje je župan naznanil, da je vlada potrdila letos sklenjene premembe regulač nega načrta.
Naposled je župan omenil, da je „Slo venec" priobčil notico, v kateri je trdil, da je škof vsled nasprotovanja magistrata se odločil, da svojih zavodov ne zgradi v Ljubljani. Ta trditev je iz trte izvita, je laž, zlasti je laž, da so se škofu nalašč stavile take zapreke, da zavodov ne more zidati v mestu. Magistrat je škofovo vlogo blagohotno presojal in jo priporočal obč. svetu. Tudi je neresnične, da škof zato svojih zavodov ne zgradi v Ljubljani, ker so obč. svetniki poslušali „Slovenski Narod". Škofov dopis, s katerim se je umaknila škofova vloga, je bil datovan z dne 16., torej prej kakor je bil sestavljen dnevni red za prihodnjo sejo. Škof takrat še vedel ni in ni mogel vedeti, da pride njegova vloga na dnevni red. Škof se je torej že prej odločil, da zavodov ne. zgradi v Ljubljani. Kar je pisal „Slovenec" o tej priliki, je vse taka zlobnost, kakeršne je občinstvo od tega lista že vajeno. Zlobnost se vidi že iz tega, da je notica izšla v praznični številki, in da se v njej trdi, da se hoče nunsko šolo v Ljubljani odpraviti. V obč. svetu ni še nikdar nihče ne z migljajem pokazal, da želi odpraviti nunsko šolo, nasprotno, vedno je obč. svet šel nunam na roko in jih prav tako, kakor mestni šolski svet podpiral. Župan je dejal, da si je štel v dolžnost na tako pisarjenje opozoriti, da bo občinstvo vedelo, s kakimi nasprotniki se ima boriti obč. svet.
Obč. svet. Šubic je opozoril, da poročila o sejah obč. sveta se prinašajo v li stih jako skrčena, in se je bati, da županova izjava ne bo popolno prišla v javnost. To je pa potrebno, ker je razen „Slovenca" tuđi „Slovenski List" precej jednako notico priobčil. Govornik je predlagal, naj se županu naroči, da pošlje „Slovencu1, in „Slo-venskemu Listu" uradni popravek, čemur je obč. svet pritrdil.
Poročilo o delovanju mestnega magistrata o tekočem letu je bilo vzeto odo-bruje na znanje. (Poroč. Plantan).
Podpornemu dijaškemu društvu v Pazinu se je dovolilo podpore 50 gold., bol niskomu in podpornemu društvu pomožnih uradnikov v Ljubljani 50 gld., prošnja Flo-rentine Rudescheve za podporo pa se je odklonila. (Poroč. dr. H ud ni k)
V šolska odbora strokovnih šol za lesno obrt in umetno vezenje in čipkar.stvo sta bila izvoljena obč. svet. Klein in Pavlin. (Poroč. Šubic)
Prošnja za podaljšanje vodovodnih cevij v Kolezijskih ulicah se je odbila. Posestniku Jaromirju Hanušu, kateremu je voda uhajala, se je odpisala od pristojbine 87 gld. polovica. (Poroč. Šubic)
Obč svet. T ur k je na to utemeljeval svoj samostalni predlog, da se razširi Po Ijanska cesta ob vrtu kmetijske družbe. Pojasnil je, da je razširjenje iz prometnih in varnostnih ozirov potrebno, ter predlagal, naj se cesta razširi za dva metra, naj magistrat stopi v dogovor s kmetijsko družbo radi odstopa sveta in naj sestavi proračun.
Obč. svet. P r e d o v i č in Kozak sta podpirala predlog, župan pa je prosil predlagatelja, naj svoj predlog predrugači v tem smislu, da se magistratu naroči pripraviti kar treba in v prihodnjem letu o tem poročati.
Obč. svet. Senekovič je poročal o proračunu mestnega zaklada za leto 1900. Proračun se je po posameznih naslovih sestavil takole:
I. Uprava v obče: Potrebščina 129.297 gold. Pokritja 3854 gold., torej pri-mankljaja 125 443 gld.
II. Uprava mestne imovine: Potrebščina 18.750 gld. Pokritja brez ozira na posebne mestne priklade 109.135 gld, lorej prebitka 90 385 gld.
III. Ceste, ulice, trgi in sprehajališča: Potrebščina 61.020 gld. Pokritje 33.076 gld , primankljaj 27 944 gld.
IV. Zdravstvene in blagotvorne zadeve: Potrebščina 20.483 gl. Pokritje 692 gld., primankljaj 19.791 gld.
V. Šolstvo, znanost in umetnost: Potrebščina 47.265 gold. Pokritje 10 217 gld., primankljaj 37.048 gld.
VI. Vojaška nastanitev: Potrebščina 2235 gld. Pokritje 2675 gld., prebitek 440 gld.
VII. Raznoterosti: Potrebščina 2151 gold. Pokritje 569 gold, primankljaj 1582 gld.
VIII Izredna potrebščina: Potrebščina 86 904 gld. Pokritje 22 082 gold., primankljaj 64.822 gld.
Vsa potrebščina skupaj znaša 368 105 gold, vse pokritje brez mestnih doklad 181.300 gld. Primankljaj 185 805 gld.
V pokritje tega primankljaja je poročevalec predlagal, da se posebne mestne doklade postavijo v proračun v znesku 70000 gold., in da se. v letu 1900 pobira 20% priklada od vsega za deželno stolno mesto Ljubljano predpisanega neposrednega davka, in da se kot efekt te doklade postavi v proračun svota 110.000 gld.
Če se ta dohodka v skupnem znesku 180.000 gld. odštejeta od izkazanega primankljaja ostane še nepokrita svota 5805 goldinarjev, ki se mora pokriti iz blagaj-ničnih ostankov koncem 1. 1899.
Naposled je poročevalec v imenu finančnega odseka predlagal, naj se proračun odobri, a če bi blagajnični preostanki ne zadostovali za pokritje primankljaja, naj magistrat nasvetuje, katera točka v izredni potrebščini se naj za leto 1900 opusti.
Pri specialni razpravi o poglavju „Uprava v obče" se je sklenilo, mestnega arhivarja nastaviti definitivno extra statum s prejemki IV. plačilnega razreda.
Obč. svet. dr. Požar se je zavzel za redarje, pojasnil njih težko službo in priporočal, naj se njihovi dohodki zboljšajo.
Zupan Hribar je opozoril, da so se redarjem zviša.i prejemki prej kakor uradnikom in mestnim slugam, namreč že leta 18'JG. Ti prijemki so taki, kakor v drugih krajih, in še boljši kakor v nekaterih večjih občinah.
Pri poglavju III. „Cestne ulice" itd. je vpraš; 1 obč. svet. Šubic, kake skušnje je mestna uprava naredila z elektroštevci.
Župan Hribar je pojasnil, da elektroštevci v začetku niso bili preskušeni in niso prav kazali, sedaj pa je občinstvo ž njimi zadovoljno. Letos je bila samo jedna večja pritožba in tudi tu se je stvar uredila in je stranka zdaj povsem zadovoljna.
Pri poglavju IV. Zdravstvene in blagotvorne zadeve" so se dovolili naslednji doneski: ElizaJbetni otroški bolnici 500 gld., ljudski kuhinji 50 gld., vseučiliškemu zavetišču na Dunaju 25 gld., za zdravljenje škrofuloznih otrok v Gradežu 300 gld., mariborskemu društvu za odpuščene, kaznjence 5 gld., za kmetijsko preskušališče 200 gld. in društvu avstrijskih narodov ustanovnine 200 gld.
Pri V. poglavju „Šolstvo itd." se je sklenilo, nadzorovalni dami gdč. VVessner-jevi povišati sedaj na 50 gld določene petletnice na 90 gld.
Pri tem poglavju so se dovolile naslednje subvencije:
»Glasbeni Matici" 1200 gld, „Narodni šoli" 200 gld, „Dramatičnemu društvu" 6000 gld., „Filharmoničnerau društvu" 200 gld. za vzdržavanje botaničnega vrta 105 gld., stanarina in vodarina za pisarno trgovske in obrtne zbornice 490 gld., strelskemu društvu 26 gld., za šolski delarni 330 gld, družbi sv. Cirila in Metoda 500 gld , društvu „Radogoj" 350 gld, »Slovenskemu planinskemu društvu" 300 gld., prof. Vo dušku za meteorologična poročila 100 gld., dijaški mizi na vseučilišči v Gradcu 50 gld, otroškima vrtcama za božičnico 150 gld., razni nepredvidni doneski 500 gld, Losch-nerjevi ustanovi 200 gld., „Gospođinjski šoli" 200 gld.
Pri poglavju VII „Raznoterosti" se je dovolilo gasilnemu društvu 500 gld. in za nakup gasilnega orodja 100 gld.
Mej izrednimi potrebščinami je pre-računjeno: za olepševalne namene 1000 gld., za donesek k novi deželni bolnici 3. rok 12 000 gld., za kupnino za svet od stavišča gluhonemnice 2071 gld, šišenski občini 4. rok za vtelovljeni del 1500 gld., za morebitno gradnjo cerkve na barji 500 gld. za vseučilišče v Ljubljani 5000 gld., za naprave pri šoli na barji 723 gld., za tlakovanje Rimske ceste 1500 gld., za park v Kolodvorskih ulicah 1000 gld., za hodnike ob Rimski cesti 1000 gld., za kanal na Po-gačarjevem trgu 200 gld., za instrumente ža tržnega nadzornika 525 gld, za uredbo Strojarske steze 1200 gld, za razširjenje mestne razsvetljave 3000 gld., za adaptacije v Švicariji 400 gld., za zgradbo kanala *
v Špitalskih ulicah 5000 gld., „Glasbeni Matici" za nakup klavirja 1000 gld. in »Dramatičnemu društvu" za vzdrževanje opere 2500 gld.
Nasvet magistratov, naj se za sliko v mestni dvorani doplača slikarju Germu 250 gld., je bil odklonjen.
Glede naprave transparentne ure na „Mestnem domu" je obč. svet. dr. Tavčar opozarjal, da ne gre eksperimentirati. Če se hoče napraviti taka ura, naj se napravi na magistratu, saj od tod se širi luč po mestu. Govornik se je izrekel proti postavki, češ, da bi se zadovoljil s slabo idočo in slabo kažočo mestno uro.
Obč. svet. dr. Stare je nasvetoval, da se napravi na frančiškanski cerkvi, in je opozoril, da hočejo frančiškani nekaj prispevka plačati, če se to zgodi.
Obč. svet. Grošelj in Kozak sta bila za napravo transparentne ure na „Mestnem domu", obč. svet. Mally za napravo ur na obeh poslopjih in obč. svet. Prosenc za napravo ure na frančiškanski cerkvi.^Obč. svet. Šubic je dejal, da bolje kakor transparentne ure bi bilo znamenje opoldne z Grada, ker zdaj se v Ljubljani večkrat ne ve, koliko je ura, in predlagal, naj se magistratu naroči o tem poročati.
Sprejet je bil predlog obč. svet. Tavčarja, da se na „ Mestnem domu" napravi navadna ura, in resolucija obč. svet. Šubica.
Obč. svet. dr. Stare je opozoril, da bo ljudsko štetje veliko stalo, v proračunu pa za to ni postavke.
Župan Hribar je pojasnil, da se je vpoštevalo pri točki „tiskovine", druzih troškov pa itak ne bo, ker bodo ljudsko štetje izvršili mestni uradniki.
Obč. svet. G o gol a je v obče opozoril na smrad, ki nastane vsled odstran jenja sifonov pri kanalih in prosil, naj se temu nedostatku opomore.
Obč. svetnik dr. Tavčar je dejal, da se mestnemu zastopu očita, da zanemarja trnovsko predmestje, zlasti tlakove in je predlagal, naj magistrat preišče, kje bi bila naprava novih tlakov potrebna in naj o tem poroča. Ta resolucija je bila sprejeta.
Naposled so prišle na razpravo točke »mestne davščine" v poglavju II. „uprava mestna imovina". Te davščine so: a) mestna užitnina, b) posebne mestne pnklade, c) mestne doklade, d) povračilo klavničnih pristojbin od loterijskega posojila, e) gosta-ščina, f) tržna štantnina, g) mestni lov, h) mestna ledenica, i) tržne pristojbine, k j pasji davek, 1) najemščina od portalov in razložb.
Predno je prišla na razpravo točka o najemščini od portalov, seje seja za 10 min. pretrgala.
Ko se je zopet otvorila seja, se je obč. svet. dr. Tavčar oglasil proti takozvani najemščini od portalov. Rekel je, da je ta najemščina napravila mnogo hrupa-Pri proračunu, ki izkazuje nad 350.000 gld. izdatkov, je svota 336 gid., ki se računa kot dohodek najemščine od portalov, malenkost in je neopravičeno, če puščamo, da se radi te bagatele razburjajo duhovi naši in naših someščanov. Obžalujem, da je radi te malenkosti prišlo v naši sredi do na-sprotstev, in v naprej se odločno zavarujem, da želim s svojim nasvetom priti v kako nasprotje s tistimi čislanimi člani občinskega sveta, ki store žrtev, če z nami sodelujejo in katerih bi ne mogli pogrešati, to so gospodje uradniki. Vsled portalne najemščine je nastala razburjenost, in bilo bi čisto nepotrebno, da bi jo pustili še nadalje raznetati. Portalna najemščina ima na sebi vse znake izrednosti. Vsak davek in vsaka najemščina, ki ne zadeva vseh, nego le posameznike, je trda. Pri tej najemščini od portalov je pa še posebno vpoštevati, da dolgo ni bila vpeljana, in da morajo zdaj prizadeti someščani za nekaj plačevati, za kar dolgo niso plačevali. Govornik je predlagal, da naj se črta ta najemščina od portalov in naj se magistratu naroči, da v prihodnje več ne dovoli napravljati portale, ki segajo za več kakor 15 cm na občinski svet.
Župan Hribar je pojasnil, da bo najemščina od portalov znašala 366 gld, ker bodo tudi trgovine v Filipovem dvorcu in Meščanskega ubožnega zaklada plačevale te najemščino.
Obč. svetnik Lenče je priporočal predlog dr. Tavčarja, poudarjajoč, da žele odpravo te najemščine hišni posestniki, in je predlagal glasovanje po imenih.
Poročevalec obč. svet. Senekovič je opozarjal, da je bil sklep glede najemščine storjen pravilno, soglasno in brez ugovora. Gotovo je, da od tistega, ki rabi mestni svet, se sme zahtevati odškodnina. Napaka je bila, da je magistrat pozabil to najemščino za leto 1898. predpisati in pobrati. Doslej mora plačati to najemščino 92 hišnih gospodarjev, a največ kar kdo plačuje, je 45 gold. Namen portalov je, delati reklamo in za reklamo se stori vedno več. Razburjenost, ki je nastala, je umetno provzročena. Povsod se nahajajo elementi, ki se najbolje počutijo, kadar delajo zdražbo. To je gotovo, da z gospodarstvom mestnega zastopa niso in ne bodo nikdar vsi zadovoljni. Kritike se ne bojimo, zoperstavljati pa se je vsemu, kar bi delalo nasprotje mej stanovi. V tem slu čaju pa se je rabilo tako sredstvo. Proti najemščini od portalov se je oglasilo dru štvo hišnih posestnikov, niso se pa oglasili trgovci, ki so v prvi vrsti zadeti. Svoj čas je bil med nami obč. svetnik, ki je predlagal davek na luksus. Tudi najemščina od portalov je nekak davek na luksus. Isti obč. svetnik je predlagal, naj občina zida stanovanja za delavce. (Podžupan dr. vit. Bleiweis: To je bil dr. Gregor č.) Ta predlog je bil naperjen proti hišnim posestnikom, a takrat ni nastala razburjenost, ker ni bilo agitatorične sile. Govornik je potem omenil, da se je očitalo uradnikom, da so s posebno vnemo glasovali proti odpravi najemščine od portalov, in da se uradnikom očita, da nič davkov ne plačujejo. Uradniki kakor delavci jih plačujejo, če ne neposredno, pa posredno. Hišni po sestnik zvali svoje davke na stranke, a užitnina in gostaščina pride največ od teh, ki niso hišni posestniki, trgovci ali obrtniki. Sicer pa so vsi stanovi navezani drug na druzega. Če bi se nadaljevala gonja proti uradnikom, bi bili ti primorani se zjedmiti in ustanoviti društvo, ki bi jih z vsem preskrbljevalo.
Po nekih kratkih pojasnilih župana Hribarja glede visokosti nekim trgovcem odmerjene najemščine sta bila predloga obč. svet. Lenče t a, naj se glasuje po imenih, kakor predlog obč. svet. drja. Tavčarja, naj se črta najemščina od portalov, odklonjena, in je bil sprejet odsekov predlog.
Seja se je na to zaključila.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. decembra.
— Osebne vesti. Notarjem v Mokronogu je imenovan gospod Makso Koser, sedaj notar v Ptuju, poprej v Idriji. — Začasni okrajni živinozdravnik gosp. Alojzij K o n i g v Kočevju je imenovan stalnim.
— Farška gonja proti ,,Slovenskemu Narodu". Z vseh stranij dobivamo poročila o strastnem ščuvanju mladih in starih duhovnikov proti našemu listu. Po stari farški navadi zalezujejo posebno ženske in jih z vsakovrstnimi grožnjami silijo, naj pritiskajo na svoje može, da ne obnove naročbe na rNarod*. Toda tudi ženske so se naveličale larškega terorizma. V nekaterih krajih so nadležne hujskače kar z metlami napodile.
V obče moramo reči, da se naši somišljeniki vrlo drže. Priporočamo vsem, naj duhovnika, ki se drzne prestopiti njih prag, da agitira proti našim listom, primerno odpravijo.
— Slovensko gledališče. Danes, v soboto, dne 30. t. m. uprizori se prvikrat na slovenskem odru mojstrsko delo Straus-sovo, komična opereta „Netopir". Delo je v glasbenem in zabavnem oziru izborno, v svojem žanru klasično ter kot tako uzor najboljše, po celem glasbenem svetu brezpogojno priznane operete. Kako velike uspehe je delo doseglo na dvornih opernih gledališčih na Dunaju, v Berolinu, Petrogradu in povsodi drugod, je znana stvar. Ker veselost, prijetna in poštena zabava še nikjer in tedaj tudi na slovenskem odru ni izgubila svoje eksistenčne pravice, je prav umestno, da se za tako resna dela slovenskega opernega repertoarja, kakor so bila „Faust", „Glumači", „Dalibor", „Cavalleria", „Čarostrelec" itd, kot prijetna izprememba uvrsti velezabavna in vesela opereta, katera bo v pevskem oziru dosegla tem večji uspeh, ker se v glavnih pevskih ulogah ne izvaja z operetnimi, temveč z opernimi močmi.
— Repertoar slovenskega gledališča.
V pondeljek, dne 1. januarja 1900. leta
igra se drugikrat v sezoni priljubljena slovenska narodna igra „Rokovnjači". Na pitnico v prvem dejanju poje pri tej predstavi operni basist gospod Pestko\vski. — V torek, dne 2. januarja poje se drugi krat v sezoni izborna in velezabavna ope reta, Straussov „Netopir". — Prihodnje predstave so v petek, dne 5. in v soboto, dne 6. januarja. Na sv. treh kraljev dan bodeta dve predstavi v slovenskem gledališči, popoludanska ljudska in večerna. —Ker se bliža predpustni čas, v katerem prirejajo narodna društva mnogo veselic in zabav in da se le ta pri prirejanji veselic, plesov itd. na igralne dneve slovenskega gledališča ozirati morejo, naznanja intendanca dramatičnega društva, da so igralni dnevi slovenskega gledališča v mesecu januarju: 1., 2, 5., 6., 9., 11., 13., 16., 19., 21., 23., 25., 27., 30.; — v mesecu februarju: 4., 6., 8., 10., 13., 16, 18, 20., 22., 24. in 27.
— Trd bodi, neizprosen, mož jeklen ... V narodnem oziru se tega drži vsak kranjski klerikalec. To so narodnjaki, da ni tacih. Za narodne namene sicer ne dajo nič, to veselje prepuščajo liberalcem, ali drugače skrbe vselej in povsod, da ima vsaka slovenska naprava v deželi čist naroden značaj. Dokaz tega je razglasilo v današnjem uradnem listu. Ta javlja, da je registrirana zadruga »Gospodarska zveza v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo — Volksvvirt-schaftlicher Verband, registrierte Genos-senschaft mit heschriinkter Haftung«. Pri tej zadrugi ni in ne bo nobenega Nemca, predsednik je seveda slavnoznani dr. Šu-šteršič, poleg katerega vodijo to zadrugo tako »odlični« narodnjaki kakor Šiška, Belec, Brejc, Janežič itd. in vender ima zadruga dvojezično ime. Slovenski naprednjak bi sicer rekel, da je to škandal, toda klerikalci, ki so vzeli vse narodnjaštvo v zakup, že vedo, da je tako jedino prav. Živela klerikalno slovenska dvojezičnost!
— Družba sv. Cirila in Metoda si
je s precejšnjimi stroški omislila znakov, ki je čast. dame nosijo lahko tudi kot broše ; gospodje pa kot se navadno pripenjajo svetinje. Moški naši znaki so obešeni na trakovih z narodnimi barvami. V prvo so se prodajala ta družbina znamenja na vrhniški veliki skupščini. Želeti je, da udje naše družbe odičeni z njimi nastopajo vselej takrat, kadar jim je kak skupen družbin posel. Dobivajo se v poljubnem številu pri blagor, gospeh prvomestnicah ljubljanskih ženskih podružin: Franji dr. Tavčarji, Veri dr. Šlajmarjevi in Ivani Zupančičevi. Ženski znaki se oddajajo ko mad po 1 gld., moški pa po 50 krajcarjev. Izdelani so po vseh umetnostnih zahtevah v Pragi. — Družba priporoča, naj bi Slovenci tudi kar mogoče omišljevali si Per-danovih užigalic, Jebačinove kave, Skabrne-Zupančevega platna, Petričičevega mila, na novo prirejenega goriškega voščila, ki ga zalaga tvrdka Drufovka in Bonačevih onih svinčnikov, ki nosijo marko „ Svinčnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani." Od vseh teh prodanin dobiva družba svojih gotovih si prispevkov. Družba si je z letošnjim šolskim letom morala razširiti tržaške in velikovške šole in koj po novem letu odpre na najnevarneji narodni postanki v Tržiču svoj otroški vrtec. To pa stane; veliko stane! — Slovenci! Bode naj Vam naša družba v spominji vsak čas, ob vsaki priliki — so-sebno pa te dni, ko prehajamo v l9stoto novo leto.
— Odbor „Narodne čitalnice" v Ljubljani imel je 27. t. m. svojo prvo sejo, pri kateri se je tako le konstituiral: G. dr. vitez Bleiweis pl. Trsteniški, predsednik; ravnatelj g. J. Šubic, podpredsednik; prof g. Karol Pire, blagajnik; finančni konceptni praktikant Fr. Skaberne, tajnik; g. Anton Vrhunc, gospodar; odborniki gg.: A. Ciuha, dr. M. Hudnik, M. Levstek, dr. M. Pire, J. Prosenc, dr. F. TekavČič. — Odbor se je oziral na vse želje in je poskrbel, da more členom vsestransko vstreči. Za bralno sobo naročilo se je poleg vseh slovenskih mnogo čeških, hrvatskih, ruskih, nemških dnevnikov, ilustrovanih listov in revij, precej novih listov, n. pr. „Kunst", „Leipziger Illu-8trirte Zeitung", „London Newsu, „Grazer Tagblatt", revija .Zukunft" i. dr. Opozarja se že danes, da bo v letnem poročilu, ki v kratkem izide, tiskan poziv na subabonente, naj se v gotovem času izjavijo, katere liste
žele v podnajem vzeti. Zreb bode odločil vrsto, v kateri se bode čitalo; upati je, da v tem oziru potem ne bode več čuti pritožeb. — V predpustu priredi „ Čitalnica" vsako sredo plesno vajo v mali dvorani, dve besedi s plesom v veliki dvorani in na pustno nedeljo, 2 5. febru-v a r j a , veliki zaključni vence k. — Z upravo vojaške godbe se vrše pogajanja radi promenadnih koncertov, ki so se pri nas hitro udomačili. „Čitalnica" prevzarr . te koncerte v lastno režijo in jih priredi vsako drugo nedeljo, ob 3. uri popoludne s sodelovanjem popolne vojaške godbe v veliki dvorani. — Ker se odbor resno trudi, da svojim členom nudi zabave in dobrega čtiva, upati je, da bo mnogo novih členov pristopilo, ki naj blagovolijo prijaviti svoj pristop blagajniku ali tajniku. — Prva plesna vaja je v sredo, 3. j a n u -varja 190 0.
— „Naša Straža". Občni zbor „Naše Straže" se bo vršil dne 14. januvarja 1900 v Trstu. Vsporei ostane isti, kakor je bil že naznanjen, in tudi vse drugo velja, kar se je že razglasilo.
— „Ljubljanski Zvon" je najodlič-nejši slovenski leposlovni in znanstveni mesečnik, čegar dopisniki so že 19 let najboljši naši pesniki, novelisti in znanstveniki, čegar sotrudniki stremijo vedno za viškom literarne umetnosti in čegar uredniki so se od .lurčič-Kersnikovih časov do sedaj trudili vedno za to, da je list zanimiv, po vsebini bogat, raznovrsten in aktuvalen. Z danes izšlo 1. številko stopa »Lj. Zvon" v XX. letnik. Uredništvo njegovo je izročeno našemu pesniku-prvaku, g. Antonu Aškercu, čegar ime že je — program. Po katerih načelih hoče urejati g. A. Aškerc poslej »Lj. Zvon«, je že pojasnil sam v našem listu ter v prilogi 12. štev. lanjskega letnika in v 1. št. letošnjega letnika »Lj. Zvona«. Moderna revija znajaktuvalnejšo vsebino postani »Ljub. Zvon« »Die Zeit«, »Die \Vage« in drugi taki zborniki naj so mu vzor, individualnost posameznih literatov, svoboda v umetnosti in najvišji napredek v znanstvu so cilj, za katerim stremijo »Zvonov« urednik in vsi njega izbrani sodelavci. Naj bi zategadelj ne manjkalo v nobeni slovenski narodni hiši tega naj-izvrstnejšega lista. »Lj. Zvon« more tekmovati z vsakim nemškim »družinskim« listom ter je po izbranosti gradiva gotovo med prvimi avstrijskimi leposlovnoznan-stvenimi revijami. »Lj. Zvon« je vzlic svoji izborni vsebini in veleokusni obliki jako cenen list, ki sodi v vsak salon, pa tudi v preprosto družino. Opozarjujo na vsebino 1. letošnje štev., poživljamo svoje somišljenike, naj agitujejo za »Lj. Zvon«, da se čim najbolj razširi. Zlasti apelujemo na slovensko ženstvo in odraslo našo mladež, da podpre naš najodličnejši leposlovni in znanstveni mesečnik!
— Ljubljanska pošta. V včerajšnji seji trgovske in obrtniške zbornice je zbornični svetnik g. Fr. Hren naznanil, da je tržaško poštno in brzojavno ravnateljstvo na njegovo intervencijo obljubilo, napraviti v Ljubljani nove poštne tružice po sistemu Vlček in odredili, da se bodo pisma tudi zvečer mej 9. in 10. uro pobirala iz tružic, s čimur bo občinstvu znatno ustreženo. Nadalje je g. Hren predlagal, naj se pri poštnih lilijalkah napravijo brzojavne postaje in naj se pomnoži število pismonoš. Vsakdo ve, da je to že davno potrebno, in je g. Hren s svojim prizadevanjem prav ustregel občinstvu.
— Pevsko društvo „Slavec" priredi, kakor smo zadnjič poročali, v soboto (sv. treh kraljev dan), dne 6. januvarja velik „šaljiv koncert s plesom" v telovadnici „Narodnega doma". Vspored temu koncertu je sestavljen povsem šaljivo, tako v godbenem kakor v pevskem oziru. Dični slovenski skladatelj gosp Parma je vposlal društvu za ta večer svoj najnovejši, po slovanskih motivih zloženi valček »Triglavske rože". Svoje prijazno sodelovanje so obljubili režiser g. Inemann, operni pevec g. Pestkovvski, komik g Ho u s a. Istotako je zagotovljena vojaška godba. Izmed vsporeda je posebno omenjati velik orkestralen, kostumiran šaljiv zbor z bas-solo „Modrovanje mojstra Smole" v katerem mojster „Smola" opeva blažene stare čase, ko so bile še takozvane „Cehe" in dobro vince, a zdaj — ga pije „filoksera",
Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 298, dne 30. decembra 1899.
mladi sedanji svet (zbor) pa ga zasmehuje ter ugovarja njegovim jeremijadam. V orkestri ranem kvintetu koncertna godba „Mišji strah" pa nastopa petero raznih propalic, katere je usoda na tako čuden način spojila. — Prihodnja velika „Slavčeva maskarada" vršila se bode dne 18. svečana, pod naslovom ,NoC v Benetkah' ter je odbor že sedaj pričel s predpripravami.
- Dne 13. januvarja pa je običajni redni občni zbor z navadnim vsporedom v ,Slavčevih" društvenih prostorih v „Narodnom domu".
— Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko je tudi v minolem mesecu nadaljevalo svoje delovanje. To je bilo v prvi vrsti posvečeno bojevanju proti konsumnim društvom. Boj ni bil brez uspeha, dasi se mora reči, da politična oblastva nikakor ne postopajo proti tej konsumski kugi tako, kakor bi morali. Prizanesljivost je naravnost čudovita, vsled česar si tudi ta kunsumna društva kratko malo vse dovoljujejo in se ne zmenijo za zakone. Pride čas, ko se to počenjanje konsumnih društev na pristojnem mestu primerno pojasni. Sicer pa opozarjamo vse trgovce in obrtnike na današnji uvodni članek in jim toplo priporočamo, naj društvu v čim večjem številu pristopijo.
— Važna sodnijska razsodba. Doslej je bila pri pismenih oporokah navada, da se ni vpraševalo, na kakšen način se je izvršil podpis oseb, ki ne znajo pisati. Zato se je vkoreninila na deželi vera, da zadošča, ako se pisanja nevešča oseba, ki dela pismeno oporoko, peresa samo dotakne. Pri nekem slučaju pa je ljubljansko in graško sodišče razsodilo, da vzlic tej navadi take oporoke ne veljajo, če dotični testator ni napravil lastnoročno križca na oporočni listini sami. Posledice te sodne razsodbe je ta, da bo na deželi več oporok neveljavnih, če ne bodo napravljali testa-torji križcev lastnoročno. Na to opozarjamo zlasti tiste župnike in kapelane, ki se vtikajo v vsako oporoko, da pazijo na to, da se dosedanja nezakonita navada samega dotikanja peresa opusti ter da poskrbe za to, da se vrše poslej podpisi ali vsaj pod-križanje pravilno, t. j. lastnoročno na listini sami.
— Vilharjeva prorokovanja. V Zagorju ob Pivki našla se je knjižica, ki je bil v njo pesnik Miroslav Vilhar beležil gospodarske in dnevne svoje beležke : zapisava'a se je v njo občinska robota. Kako je prišla knjižica do te časti, ni razjasnjeno. Čudno je pa najbolj to, da se knjižica že prej ni opazila, ker hrani v sebi poleg raznih zanimivih podatkov o taboru na Kalcu čedno rokopisno zbirko pesniških produktov Vilharjevih, ki jih večina gotovo še ni natisnjenih. Razven šestinštiridesetih ugank v verzih zapisanih, je v tej knjižici 25 pesni političnega in do-morodnega značaja in bolj „lahkokrilega" temperamenta. Jedna, naslovljena „Cincara", ima celo dekadentsko lice! Ali je knjižica književnega pomena ali ne, pokazati mora šele preiskava. Nikakor pa ni zamuditi prilike, da priobčimo iz nje že danes
— koncem stoletja — naslednja „Prorokovanja'' Vilharjeva za leta 1868 do 1900 Sestavljena so bila ta »prorokovanja" gotovo 1. 1867., druge pesni pa pred tem letom, ker je jedna (z groba pesnikove matere) naslovljena „13. 11. 1864 v Planini". Veliko večjega kot humorističnega pomena ta prorokovanja pač ne bodo več; interesantno je pa vendar-le, kako jo je pesnik tuintam vendar-le pogodil. Priča naj to o proroškem nadarjenju pesniškega duha, ki so že stari Grki verovali vanj ! Proro-kovanje: 1868, Tabori unemajo Slovence. 1869, Toman vodja slovenskih železnic. 1870, Nemškutarjem klenka. 1871, Krakovčani nabijejo zadnji cilinder. 1872, Oče Čepon razpara zadnji fračič. 1873, TržiČani pojo „Hej Slovani!" 1874, Miši prejedo nemško zvezo in Dežman postane Kartajzar. 1875, Želoda ne vidiš več na klobukih. 1876, Ljubljanski Nemci se zbirajo le v nemški ulici, na nemškem trgu, v nemški cerkvi. 1877, Pajk ne pride več po pisarni cah. 1878, Sokol podi Tur-narje čez Dravo. 1879, Nekaj kron počiva med starim železom. 1880, Slovenija krepki steber Avstrije. 1881, Narod ni več nad narodom. 1882, Na Kosovem polju volijo južnega cara. 1883, Hočevarji se presele" na Švabsko. 1884, Cirilica zmaga Gajico. 1885, Madžarom teče voda v grlo. 1886,
Turki teko proti Meki. 1887, Napoleonidi gredo rakom žvižgat. 1888, Slovenci i Primorci bude* Ilirijo. 1889, Rojaci ne glodajo samo golih kosti. 1890, Švabi še vedno hrepene po edinosti. 1891, Beligrad i bela Ljubljana pod enim klobukom. 1892, Lah joče po levem bregu Soče. 1893, Jadransko morje je naše. 1894, P o I a k i i Rusi se pobratijo. 1895, B i s m a r k skoči v Ren, Beust v Lajto. 1896, Jugoslovani zjedinjeni. 1897, Triglav, Balkan in Ural pod enim oblakom. 1898, Švabom se hlače tres6. 1899, Lipa i hrast se pogajata. 1900. Božji mir na svetu!
— Umrl je nocoj ponoči umirovljeni višji poštni oskrbnik in hišni posestnik g. Josip Busič v starosti 72 let.
— „Narodni dom". Odbor krajcarske družbe razglaša v današnji številki našega lista zadnji letošnji izkaz o darilih za „Narodni dom" in prosi rodoljube, naj bi tudi v prihodnje vztrajali in pridobili kaj novih podpornikov.
— Litijski rodoljubi so se odkupili na korist družbe sv. Cirila in Metoda z 28 gld. in 85 kr , litijske Slovenke pa so poslale 100 gld. kot novo pokroviteljnino. Izkaz imen priobčimo v prihodnji številki!
— Okrožno sodišče v Mariboru.
„S. G." piše: 0 našem okrožnem sodišču se govorijo čudne reči po mestu. Slišimo nekaj o slovenskem kurzu, o dr. Janežiču, o 100 gld. nagrade za nemške uradnike, o nekih tajnih odlokih glede priučenja slovenskega jezika in o drugih takih rečeh. Ker še ne moremo izvedeti nič natankega, prosimo prijatelje naših narodnih teženj, da nas primernim potom poučijo o vseh teh stvareh.
— Klub zagorskih kolesarjev priredi na novega leta dan v prostorih gosp. L. Habata v Zagorju ob Savi veselico. Pri plesu bo svirala novoustanovljena kolesarska godba na lok. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop prost.
— Čudne razmere morajo vladati pri sodišču v Ptuju. Ondotni nadoficial in germanski občinski svetnik Kersche je na Štefanovo brez vzroka v uradu oklofutal v državni službi osivelega 64 let starega sodnega slugo, g. Javšouca. Seveda se Ker-schetovi prijatelji silno trudijo, da bi se to prikrilo. Res, čudne razmere'
— Ujet morilec. Pred prazniki smo priobčili brzojavno poročilo o poskušenem roparskem moru v znani gostilni pri Marja-nici na Bači. Zločinec je gostilničarko Kendo in njeno deklo z nožem na strahovit način razmesaril, potem pa pobegnil. Odnesel je samo malo denarja, menda nekaj čez 30 gld. Morilca so ujeli v Bači. Zove se Peter Carli. Morilca je ujel orožnik Križaj, ki je tri dni in tri noči bil neprestano na nogah in zasledoval zločinca. Dobil ga je pred cerkvijo na Ponikvi, kjer je Carli doma. Ko je Carli zagledal orožnika, se ga je tako ustrašil, da je s tem obudil sum. Poskušal se je ukrasti v stran, a orožnik mu je bil za petami in ga je prijel. Carli je bil že večkrat kaznovan in je sploh na slabem glasu. Ko so morilca pripeljali v Tolmin, sprejela ga je velika množica, a ne preveč prijazno. Dne 27. t. m. so Carlija konfrontirali z ranjeno gostilničarko Ma-rijano Kendo in njeno deklo, ki sta še vedno v smrtni nevarnosti, in obe sta potrdili, da ju je Carli napadel in ranil.
— Poskusen umor. M ar i n i č Josip, nadredar v Pazinu, doma pa iz Vedrjana, star 54 let, je opravljal dne 24. t. m. po noči svojo službo v spremstvu dveh drugih redarjev. Ko se približajo stražarji cerkvi, v kateri se je vršila baš polnočna služba božja, skoči iz družbe mladih ljudi, stoječih blizo cerkve nekdo, potegne iz žepa samokres ter ga sproži nadredarju Mariniču v levo lice. Marinič seje zgrudil na tla, ostala dva redarja sta pa prijela drznega napadalca. Prihiteli so drugi ljudje, vzdignili ranjenca ter ga prenesli domov. Poklicali so naglo občinskega zdravnika ki je kon-statiral, da je prodrla krogla skoz levo lice proti grlu. Drugi dan so prepeljali Mariniča v tržaško bolnico, da mu tam izvlečejo kroglo.
— Izseljevanje v Ameriko. Tekom letošnjega leta se je samo iz političnih okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Krško izselilo 730 oseb v Ameriko. To so seveda le tiste, za katere se ve. Koliko jih je pa še skrivaj odrinilo in koliko jih je šlo iz Notranjske!
— V Žireh prirede tamošnji rodoljubi dne 6. januvarja prih. leta veselico na korist družbe sv. Cirila in Metoda ter Prešernovem spomeniku v prostorih gosp. župana A. Sedaja. Začetek ob 7. uri zvečer, vstopnina za osebo 10 kr.
— Punt v kaznilnici. V kaznilnici v Kopru je nastala revolta. Vzrok je ta, da kaznjenci letos v Božiču niso dobili boljše hrane, kakor v drugih letih. Iz Trsta so šli drž. pravdnik in trije uradniki ter kompanija vojakov v Koper.
— Prodajalci jerebic. Danes so se spet prodajale jerebice na trgu. Prodajalci so si jih morali gotovo na nepošten način pridobiti. Marija Drachsler, posestnica v Hrušci št. 14, je imela tri jerebice; Marija Kraljic, posestnica v Strahomerju št. 6, eno, in Martin Jerant, posestnik v Volavlji št. 7, dve. Vsak teh je bil obsojen pri mestnem magistratu v 5 gld. globe ali 24 ur zapora. Vrh tega se bode moral vsak zagovarjati pri sodišču zaradi tatvine divjačine.
— Južno vreme. Vsled južnega vremena je Ljubljanica ponoči naglo narasla in odnesla več čolnov, ki so bili na Ljub Ijanici. Pri Poljanskem mostu sta dva čolna zadela v most tako, da je bila nevarnost za most.
— Za kidanje in odvažanje snega
izplačala je mestna blagajnica za čas od 17. do 30. decembra t. 1. 1915 gld.  18 kr.
* Gospod Ivan Rašković, bivši tenorist slovenske opere v Ljubljani, je pel te dni kot gost zagrebškega gledališča trikrat, in sicer v Parraovej „Kseniji", v Leon-cavallovih „Glumačih" in v Maillartovi operi „Puščavnikov zvonček". Gostoval je na engagement. „Narodne Novine" pišejo o g. Raškovidu, da je „njegov uspeh nadkrilil vse uspehe zagrebških bivših liričnih teno-rov v novem hrvaškem gledališču." Gospod Rašković ima „lep, čist in zvonk glas, višina mu je primerna, tehnika dosti izgla-jena in rutina zadostna. Njegova igra še ni velika, a dosti živa." G. Rašković je žel prav mnogo priznanja ter je danes že člen zagrebškega gledališča.
* Avstrijska nadvojvodinja — svetnica. Nadvojvodinja Magdalena, hči cesarja Ferdinanda L, ki je bila rojena dne 14. avgusta 1532 in jc umrla dne 10. decembra 1590., bode imenovana v kratkem za svetnico. V Brixenu se vrši svečani be atifikacijski proces, nabrano je ogromno podatkov, ki baje dokazujejo, da so dobili ljudje s priprošnjo pokojne nadvojvodinje pomoč pri Bogu. Glavna njena zasluga pa je, da je ustanovila samostanski zavod za dame v Hallu na Tirolskem.
* Devetkraten umor. Velikonemškim listom poročajo iz \Vilhelmsbrucka: V sosednji vasi Oschek se je dogodil v noči od 21. do 22. t. m. grozen, devetkraten umor. 211etni sin gostilničarja in posestnika Kovvalskega je ubil s sekiro, kateri je v to svrho nabrusil,'svoje stariše, 4 sestre, deklo in njenega par tednov starega otroka in svojega v hlevu spečega brata. Storil je ta strašni zločin zato, ker mu stariši niso dovolili, da bi se oženil s svoje ljubico ter prevzel gospodarstvo. Kovvalski zločina ne taji ter trdi, da je umoril vso devetorico žrtev sam. Sodišče pa sumi, da sta mu pomagala njega ljubica in njen brat, kajti sam bi baje ne mogel storiti toliko umorov.
* Iz strahu pred blaznostjo. Častnik v Benešovu garnizujočega pešpolka Karol Schmidt je prišel te dni v Prago ter se zaprl v sobo ondotnega hotela. Ker ga dru-zega dne ni bilo na pregled, sta dva njegova tovariša odprla šiloma vrata in ga našla ustreljenega. Schmidt je zapustil pismo, v katerem naznanja, da mora v smrt, ker bi sicer zblaznel.
* Sina ubila lastnega očeta. Iz Mezo-Vasarhelvja poročajo: Opekar Aleksander Dezso je šel 27. t. m. v stanovanje svoje žene, od katere je živel ločeno. Hotel se je s soprogo zopet spraviti. Našel je doma le svojega 191etnega sina Emerika. Ker je moral dolgo čakati svojo ženo, se je razjezil, začel besneti in razbijati pohištvo. Emerik je šel po starejšega brata in oba sta hotela braniti očetu razbijanje. Toda sprli so se in očeta sta sina ubila
* Zlat mož. Posebno privlačna sila na pariški razstavi bode .zlati mož" iz Klondike v Alaski. Vlada v Alaski posodi potrebno zlato in prebivalci Alaske zložijo
stroške za napravo tega čudovitega kipa-Kip bode iz samega zlata predstavljal najditelja zlata na Alaski, M-. M ■ Questiona, po domače „Jacquesa". Mi. Question, ki živi zdaj kakor bogataš v Kaliforniji, je bil 27 let v Alaski in pozna deželo bolj ko vsak drugi. Ta mož je ustanovil več rudniških mest v Alaski, na pr. Fort Reliance, Forty Mile, Circle Cty in druga mesta, ki so danes vsled bogasova v pol .em cvetu in prometu. Takega zlatega moža bi se pač ne branila nobena ženska!
* Najboljše plačani avstrijski profesor je Hochenegg na dunajski tehniki, ki ima redne plače 30.400 kron in 1600 kron starostne doklade, torej 32.400 kron ali 16.000 gl. Prof. Hochenegg je bil pri projektu ljubljanske elektrarne glavni faktor ter je zastopal pogajanja ljubljanske občine s tvrdko Siemens & Halske.
* Millocker opasno bolan. Velepri-Ijubljeni avstrijski komponist raznih ljubkih operet, Karol Millocker je smrtno nevarno zbolel. Zadela ga je kap že drugič, in je malo upanja, da še okreva.
* O katerih ženskah se piše največ? V „Zeitschrift fiir Bucherfreunde" je priobčil Tons Kellen zanimiv članek, ki se bavi z vprašanjem, o kateri ženski se je pisalo največ. Kellen je dognal, da stoji na prvem mestu nesrečna obglavljena francoska kraljica Marija Antoinetta, na drugem junaška devica orleanska, Jeanne d' Are, na tretjem obglavljena Marija Stuart, na četrtem Marija Terezija, na petem pa Elizabeta T u d o r , angleška kraljica, sovražnica Marije Stuart.
• * Gora se je posula v Amalfiju v Italiji ter zasula te dni 4 hiše, hotel, del samostana, svetilnik v luki, nasip ter po-škodila štiri ladije. Delavci, ki so lomili kamen, so zapazili, da se del gore giblje. Naglo so obvestili vse gostilničarje in vse je bežalo. Dve Angležinji pa sta tekli nazaj po svoj pozabljeni nakit. Vrnili se nista več. Tri ženijske kompanije razkopavajo razvaline, v katerih so ponesrečenci. Amalfi je bilo letovišče, a poslej se ne upa nihče več tjakaj.
* Koliko poje človek do smrti ? Nekdo je izračunil, da poje" zdrav človek pri dobrem teeu, in če ima za to potrebni denar, do 70. leta 96.0000 kilogramov re-dilnih snovij.
* „Brez dela". Pod tem naslovom prorokuje „Budapesti Hirlap" hud gospodarski polom v Budimpešti tekom te zime. Že sedaj je 20000 delavcev, zlasti zidarjev in obrtnikov stavbinske stroke, brez dela in jela. Niti občina, niti država ne zida sedaj ničesar. Že začete stavbe zasebnikov bodo kmalu dovršene in potem bo 60.000 ljudi brez zaslužka.
* Moder pes. Na Dunaju ima neki pek psa. Vsak dan mu donaša iz kavarne časopise ter jih nosi točno nazaj. Nobena skušnjava ga na poti ni zapeljala. Te dni je svojo pot še hitreje opravil. Vse se je čudilo njegovi pridnosti. Kmalu pa se je pojasnila ta pridnost psa. Prijatelj gospodarjev je prišel z novico, da se pes vedno vozi po električni železnici. Pes je po-gruntal, da pride z električno železnico hitreje naprej, zato je skakal za ljudmi v vozove in tako pospešil svoje delovanje.
* Smrt burskega generala Kocka in angleška krutost. V bitki pri Elandslaagte je bil ranjen tudi general Kock. Po bitki, okoli pol 7. ure zvečer je začelo silno deževati, a šele drugo jutro je našel generala njega nečak in pobočnik, ki se zove tudi Kock. General je ležal — nag, pokrit le s tanko cunjo. Neki angleški vojak ga je oropal obleke, ure in vsega denarja. Nečak je generala nesel s pomočjo petorice Burov 4 milje daleč. Potem so ju Angleži poslali po železnici v bolnico v Ladvsmith. Tam je ležal general v ubornem šatorju med trumo navadnih vojakov. Nečak mu je dražega dne stežka dobil pol litra mleka. Bolniki so dobivali surovo meso ter so ga morali sami kuhati. Neka holandska gospa de Haas je prinašala generalu krepčil. Vzlic temu pa je general umrl radi pomanjkanja postrežbe, prestanih muk in od lakote. Zadnji njegov veseli trenotek je bil, ko je čul, kako beže Angleži, tepeni na Modderspruigtu, ko je slišal grmeti burske topove za mestom ter pokati bombe po mestu. Umrl je 31. novembra, nečak pa je ostal še nekaj časa ujetnik, potem pa so ga izpustili ter poslali v Pretorijo.
* Duhovniški celibat v Južni Ameriki — odpravljen. Chilenski list „Tritona" je priobčil papeževo encikliko, 8 kater j je celibat za duhovnike odpravljen. V papeževem pismu se imenuje celibat cerkvena, ne božja naredba, katero so uvedli koncili in papeži v času, ko je sililo vse v duhovni stan'; dandanes pa noče v Ameriki skoraj nihče v semenišče in več župnij je izpraznjenih, zato pa pešajo vera, nravnost in javno poštenje. Papež dovoljuje torej, da se ondi vsak duhovnik oženi, če hoče, a večje zasluženje ima, ako ostane samec.
* 400 morilcev, tatov in sokrivcev bo stalo v kratkem v Sassariju pred porotnim sodiščem. Prič bo 900. Vse obtožence so polovili na otoku Sardiniji, ker so se pečali z ropom in krajo. Akti procesa obsezajo 200 zvezkov. Za obravnavo so postavili na vojaškem vežbališču v Sassariju posebno veliko leseno lopo.
* Poštni parnik „Schwitzerland" Red Star Linie v Antverpah je dospel 22. t. m. v Filadelfijo.
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina januarskega zvezka: 1. Oton Zupančič: Vseh živih dan. Pesem. 2. Aleksandrov : Na piru. Balada. 3. Fr. Govekar: Suzana. Novela. 4. dr. Simon Šubic: O zrakoplovstvu. 5. Naprej ali nazaj. Pesem. 6. E. Gangl: Tamkaj za goro. Pesem. 7. Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 8. Viđa: Scherzandb. Pesem. 9. Rado Murnik: Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja. Humoreska. 10. Vo-janov: V boju. Pesem. 11. Književne novo sti. Z.: Tavčarjeve po veti. — E. Gangl: »Slovanska" in „Salonska knjižnica". — Z.: Bistriškega »Gledališke igre". — Protej: Ganglova drama „Sin". — F. G.: Aškerčeve „Nove poezije". 12. Slovensko gledališče. Z.: Dramske predstave. — oe: Operne predstave. 13. Glasba, oe : Koncert „ Glasbene Matice". — oe : Tri Aškerčeve balade, uglas-bil Risto Savin. 14. Upodabljajoča umetnost. V. Holz: M. Jama in njegove slike. 15. Listek. Razpis častne nagrade. — Sedemdesetletnica skladatelja drja Benj. Ipavca. — Henrik Heine. — Č.: Med revijami. — „Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole oase-žen v veliki osmerki po eden pot na me sec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 2 gld. 15 kr. Za vse ueavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr, na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
— „Popotnik". Št. 24. ima nastopno vsebino: I. Ob koncu XX, leta. — II. Slov-niška teorija Kernova. (Dr. J. Bezjak.) — III. O narodnem gospodarstvu. (Vek. Ku-kovec.) — IV. Slovstvo. (Novosti.) — V. Društveni vestnik. — VI. Raznoterosti. — VH. Natečaj.
— „Slovenka". Vsebina 25. zvezka: Vele Rože (pesem). — Etbin Kristan: Za pogum. — Kristi^a: Spomini (pesem). — Hoič: Rusija. — Zorana; Skalil se val, prešel je sen . . . (pesem). — Ivanka: O Božiču.
— Zagorska: Zaobljuba. — Ivanka: Iz življenja. — Književnost in umetnost — Razno.
— Doma. — Z novim letom odloži uredništvo „Slovenke" dosedanja urednica gospa Marica Bartol ter ga prevzame gdč. Ivana Anžič. „Slovenko" znova toplo priporočamo slovenskim damam. V tem listu najdejo vsega kar treba neobhodno vedeti omikani ženski ter mnogo dobrih migljajev v gospodinstvu. »Slovenka" je torej tudi praktične vrednosti, kar naglašamo še prav posebej. Glavni del „Slovenke" pa je izpolnjen z izvirnimi pesmimi, povestmi, razpravami, ocenami, poročili pa tudi s prevodi. Vsebina je vedno zanimiva in aktuvalna.
— Dr. Gojmir Krek: Anton Aškerc. Studie mit Uebersetzungsproben. Laibach. Verlag L. Sch\ventner 1900. „Narodna tiskarna" in Laibach. Mlada, a za slovensko književnost že dokaj zaslužna knjigotrž-nica Lavoslava Schwentnerja nam je položila za Božič na mizo zopet veleokusno knjižico, ki je razveselila vsakega prijatelja domače literature. Knjižica se bavi na 114. straneh temeljito z deli A. Aškerca in sicer v nemškem jeziku. Dr. Gojmir Krek, sin vseučiliščnega profesorja dr. Gregorja Kreka v Gradcu, piše elegantno, živo, prepričevalno in pa duhovito. Njegovi feljtoni v „Siidsteir. Post" so se odlikovali vedno z neko resno gracijo in temperamentno dialek-tiko. Prav tako ta knjižica, o kateri spregovorimo v kratkem kaj več. V tekstu je
precej prevodov Aškerčevih pesmij; prevode je priredil deloma prav dobro gosp. avtor sam, par — posebno lepih — jih je prot. Funtka, nekaj pa Fr. Selaka. Želeli bi le še več takih prevodov, ki bi govorili o geniju pesnika-prvaka še zgovornejše kakor govori g. dr. Krek. Z njegovimi izvajanji se. pa ne strinjamo vseskozi. Začetek štu dije je docela ponesrečen in prispodoba A. Aškerca z — Viljemom II. naravnost gorostasna. Da dr. Krek brani pustolovskega veseljaka Milana, je takisto originalno. Njegova filipika za moderne „tirane" z „zla-timi srci" na str. 54. in 55. diši celo po servilnosti in pa popolnem neumevanju Aškerčevih tendenc itd. Sicer pa nočemo pisati že tu ocene, a potrebno se nam je zdelo vendarle takoj konštatovati, da misli in čuti g. dr. Gojmir Krek včasih prav buržuazijsko. Študija, pisana v lahkem feljtonskem slogu, je vzlic temu sad resnobnega duha in nenavadno fino čutega estetika. Knjižica stane 80 kr., po pošti 83. Dobiva se pri založniku L. Schvventnerju v Ljubljani. Tisk je jako ukusen in oblika dela prav lična. F. G.
Telefonična in brzojavna poročila.
Novo mesio 30. decembra. Gosp. Žitek, bivši profesor v Ptuju, je danes tukaj umrl.
Dunaj 30. decembra. Jutrišnja „Wiener Zeitung" priobči: 1. skupni državni proračun za štiri mesece; 2. ci-slitvanski proračun za šest mesecev: 3. kvotni provizorij — ki določa razmerje, kakor sta ga dogovorili deputaciji za šest mesecev; 4. zakon o razdelitvi užitnin in 5. zakon o odpravi čas-niškega in koledarskega kolka.
Dunaj 30. decembra. Lastništva dunajskih dnevnikov so se dogovorila, da bodo počenši z novim letom izdajala ponedeljske jutranje liste. Ta sklep, ki je obudil v žurnalističnih krogih največje ogorčenje, ker se ž njim žur-nalisti degradirajo še pod nivo čevljarskih pomočnikov, je ponesrečil in seje izvršitev opustila, ker so stavci napovedali štrajk in zagrozili, postopati s silo proti vsakemu tovarišu, ki bi delal za ponedeljski jutranji list. Časniki naznanjajo v današnjih večernih listih, da ponedeljskih jutranjih izdaj ne bo Dunaj 30. decembra. Srbski vi-sokošolci, ki so bili prisotni pri sprejemu kralja Aleksandra, so bili k temu komandiram. Zagrozilo se jim je, da izgube stipendije in da ne dobe nikdar službe v Srbiji, če ne pridejo kralja navdušeno pozdravit.
Praga 30. decembra. V današnji seji dež. zbora je prišel na razpravo bugetni provizorij. V debati je najprej govoril dr. S k ar d a, ki je ostro prijemal namestnika Coudeuhova in izjavil, da o spravi z Nemci ni govora, dokler češki narod ne dobi zadoščenja za storjeno mu žaljenje. Cehi se niso borili proti Clarvjevi osebi, ampak proti njegovi politiki. Wolf je izgubil be sedo, ker je bil odsoten. Zdaj govori dr. Baxa.
Budimpešta 30. decembra. „Pester Lloyd" poroča, da pomilosti kralj Aleksander, čim se vrne v Beligrad, vse tiste, ki so bili obsojeni radi „zarote" in „atentata" na razkralja Milana.
Berolin 30. decembra. Vlada je sklenila, premestiti vse poljske uradnike v čistonemške kraje, da zamore uspešneje germanizovati poljske pokrajine.
Berolin 30. decembra. Klerikalni princ Ahrenberg, ki je s prav nečuveno bestialnostjo umoril svojega črnega slugo, je prišel včeraj sem. Na cesarjev ukaz je bil na kolodvoru aretovan in odpeljan v zapor. Iz tega se sklepa, da se zdi cesarju kazen, ki jo je vojno sodišče prisodilo princu Ahrenbergu, premajhna.
Pariz 30. decembra. Vest, da sta Angleška in Nemčija sklenili tajno konvencijo, vsled katere prevzame Nemčija vse portugiške kolonije v Afriki in v Aziji, je tu obudila veliko vznemirjenje. Listi pravijo, da bo Francija znala preprečiti izvršitev tega dogovora.
London 30. decembra. Ob Mod-derriverju se je mej Angleži in Buri vnel boj s topovi.
London 30. decembra. V Poreyu je bila ustavljena angleška ladja, otovorjena z municijo za Bure.
Ijrednistvo in upravništvo
,SlovenSke9a Naroda".
P.f.
Bratje Sokoli!
V nedeljo, dne 31. t. m
Silvestrov večer
v telovadni dvorani „Nar. doma".
Člani „Sokola" in trgovskaga pev. društva imajo prost vstop. Člani rodbin plačajo 30 kr., nečlani 50 kr. za osebo.
^i««-*1-*.«-C ob S. uri.
Na obilno udeležbo vabi z bratskim „Na zdar !"
odbor.
Darila.
Uredništvu našega lista so poslali: Za   Prešernov   spomenik: G. P.  M. na
Dunaji 4 K, katere so darovali: gg. Milanovic Ko-vačević, pedag. Divić, Uršič, med., vsak po 1 K — G. Fran Keršič pek v Radovljici 3 K, nabrane v „fajhtni" družbi. — G. Julika Gabrov-šek, učiteljica v Knežaku 6 K, nabrane v veseli družbi pri županu Cucku na sv. večer. — G. Franjica Maj zel jeva v Belicerkvi 4 K, katere so darovali gg. er. Herle, \Vitscnl, in dva neimenovana gospoda vsak po 1 K. — Skupaj 17 K. — Živeli darovalci!
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je si. tv rdka Ivan Bonač izročila 20 gld. daru za prodane »svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Te svinčnike, izdelane v veleznani Hardtmutbovi tovarni, priporočamo kar najtopleje.
Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani v korist so se odkupili od novoletnih voščil : Alojzija Bauer, Klotilda Golf, Emilija Gusl, Friderika Konschegg, Avgusta Mattanovič, Jako-bina Naglas. Marija Šerc, Franja Zemme, Agneza Zupan, Fr. Bahovec s soprogo, Ivan Bele, Josip BezJaj, Fr. Črnagoj, Jakob Dimnik, Jakob Furlan, Fr. Gabršek, Fr. Gale, Engelbert Gangl, Luka Jelene, Makso Josin, Alojzij Kecelj, Ivan Kruleč, Janko Likar, Jos. Maier, Rok Merčun, Val. Mikuž, Fr. Raktelj, Juraj Rezek, Fr. Schiffrer, Jos Trav-nar, Božidar Valenta, Rudclf Vrabl in Janko Ži-rovnik.
Od novoletnih voščil odkupili so se v korist mestnim ubogim v Ljubljani: Frančiška Še-tina, vdova drž. pravd.; Lujiza Demscher, pošta-rica in posestnica v Železnikih; Josip Turk ml. s soprogo, posestnik; Ivan Hribar, župan s soprogo; dr. Ivan Hribar, odvet. koncipijent; I. Vončina z rodbino; I. Šešek; Franc Podgoršek, mag. pol, svetnik; rodbina Druskovič; dr. vitez Bleiweis; F. Groschel; Franc Ferlinc s soprogo; Iv. Škerjanc; Iv. Mally; Edigij Bončar; Marija Patat; rodbina Viktor Rohrmann-ova; Roza Fux; Josip Strzelba, posestnik; Leop. Tratnik; Kham & Murnik; Oro-slav Bernatovič; L. Widmayer; Adolf Hauptmann; dr. Požar s soprogo; Hubad; Karol Binder; Drag. Fakin; Anton Gorše; Ivan Kopač; Johann GIo-botschnigg; Anton Komove; Evgen Guttman; A. Tschinkel's Eiđam G. Laessig; Adolf Tdnnis; Gustav Tc'innies z ženo; Amalija in Marijana Tonnies; Emil Tonnies z ženo; August Žabkar; Josip Lav-renčič; Ivan Jax; Avg. Tomažič z ženo (tvrdka Iv. A. Hartmann); I. Knez; M. Rosner & Co.; Gričar & Mejač; A. Šarabon: F. P. Vidic & Co.; Evgen Lah z ženo; Duffe Jan. z ženo; Dr. Ko-pfiva; Ante Gutnik, oficijal; Janez Hrast z ženo: Kuralt Josip; Pretnar Franc; Trstenjak Anton; Franc Čuden ; A. Klein & Co.; Franc Ravnihar s soprogo; Buzzolini; Iv. Jagra dediči; Hugo Ihl; Josip Kordin; Goričnik; Ub. pl. Trnkdczv; Josip Maček; Ferd. Simonetti z ženo; Ida \Vanek; Jos. \Vanek; Ivan Grobelnik; J. C. Praunseiss; A.Gruber z rodbino; Henrik Kenda s soprogo: rodbina Valentin Golob; Adela Skaberne; Marija Giontini; Franc Kollmann; L. Mikusch; Feliks Urbane s soprogo; Ivan Soklič; Paichel; Iv. Češnovar; Avgust Auer s soprogo; Franc Terdina z ženo ; Karol Planinšek s soprogo; Iv. Tosti s soprogo; dr. Dolenc; Henrik Abram; Matilde Lowy; Josip Ma-kovec, pleskar; Štefan Bergant; Kapsch; Fr. Povše; J. Velkavrh; J. Gnjezda, c. kr. profesor; Josip Leuz; Josip Počivavnik; Eger rodbina; rodbina Adolf Eberl; Jos. Lenče s soprogo; Pauschin Al.; A. Krejči; A. Achtschin; Ana Gerber; I. Žitnik; Franc Krapež; dr. vitez pl. Schuppl s soprogo; Viktor Naglas; Jakob Naglas; Ivan Šubic; Ivan Lončar; dr. Val. Krisper; Iv. Kocmur; Faleschini z rodbino; Iv. Fdderl; Franc Jakopič; Iv. Jebačin; Iv. Gogola;   Ant. Gogoia;  dr. Majaron Danilo;
Ferd. Stare s soprogo; Rudolf Petrič; Gustav Pire; Fernanda Majaron; Oton Detela; Matija Za-
mida; dr. Alb. Suyer; Viktor Schiffrer; Albert Zeschko; Ferd. Souvan; Franc Ks. Souvan; Hilda, Josef in Hans Krisper; Iv. Škofic; Schmitt Ferd. 8 sinovi; Perdan; Ernest Hammerschmidt z družino; Martin Malenšek, župnik; Vaso Petričič z družino. Marija Černe; Marija Čik; Ana in Urban Zupanec; J. Zalaznik; Rudesch; Dr. Drč s soprogo; Viktor Cantoni s soprogo; Viktor Schon-
wetter; Franc Trtnik; dr. Tekavčič; Schwentner;
dr, Munda; Ivan Plantan in soproga; Filip Su-
pančič; Camillo Pammer; Zhuber, stotnik: Ant. Stacul; Franc Szantner; J. Gorup; Žužek; J. Gnezdu z rodbino; Mariana Činkole; rodbina Fabian; dr. Račič z rodbino; Pleiwei88 Josip; knezoškof Jeglič; Stedry s soprogo: Josipina Šumi; baron in baronica Hein; Fran Pavlin s soprogo; baron Gall; Fr. Doberlet; Piccoli, lekarnar; Konrad Schumi; Ivan Belič; Ivan Mathian; P. Majdič; Rovšek; Vodnik Alojz; Iv. Spreitzer; K. Čaks ; Gabr. Zupančič; Marija in Ivana Marolt; Ivan Bahovec; Josip Kozak: Franc Terček: A.. Ciuha; Hugo Eberl.
V Radečah pri Zidanem mostu so se od novoletnih voščil odkupili v korist ondotni šolski kuhinji nastopna p. n. gospoda: Zagorjan I'.<har, Kolnik, Buchwiser, Šebat, Leveč, Jordan, Slapar,' Trepečnik, Kos, Podlesnik, Gmeiner, Brunschmid', Podlogar, Bleiweiss, Rosina, Supančič, 'avančič in dr. Homan. — Za nabranih 36 K 90 vin. se vsem blagim darovalcem najtopleje zahvaljuje
odbor.
Darila za „Narodni Dom".
XCII. izkaz „Krajcarske družbe".
Prenesek   .   .   .   3G.136 gld. 71 kr. Doneski za mesec oktober; plačali so čč. p. n. dame in gospodje:
dr. Ivan Tavčar. 5 gld..... 5 _
Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Fr. Kollmanu, I. Murnik, M. Ple-teršnik i-i U. pl. Trnk6czy,\"t
3 gld., skupaj...... 18 _
Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik, I. Gorup, Fr. Mally, dr. Fr. Muuda, S Rntar in V. Rohr-mann, a 2 gld., skupaj ... 14 — A Bayr, J. S. Benedikt, 0 pl. Detela, P. Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gričar. M Klein, dr. J. Kušar, E. Lah. J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač, R. Milic, Gust. Pire, K. Pire, L. Pire, T. Povše, J. Rode, dr. Fr. Te-kav ič, J. Velkovrh, K. Vve-ber, A. Zajec, dr. Fr Zupane, M.Zupane in K.Žagar, a 1 gld.,
skupaj.........
A. Bartel,  I Bonač, J. Jenko, J. Maček,  Al.  Poljanec, Fr. Stare, I.  Šubic, A. Tavčar in A. Trstenjak, a 50 kr., S'cupaj Najdeno v „Naroduem domu" . Nekdo iz veselja, ker se je izognil neljubi um pravdi    . 1    „ — Doneski   za   mesec november;  plačali so čć. p. n. dume in gospodje:
dr. Ivan Tavčar...... 5   „ —
Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Fr.Koll-mann, I. Murnik. M. Pleter-šnik in U. pl. Trnkoczv, a 3 gld.,
skupaj......... 18   B —
Dr. vitez K. Bleivveiss, Fr. Goričnik. I. Gorup, Fr. Mally. dr. Fr. Munda, S. Rutar in V. Rohrmann, a 2 gld, skupaj 14 . — A. Bayr, J. S. Benedikt, O. pi. Detela, P. Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gričar, M. Klein, dr. J. Kušar E. Lah, J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač, R. Milic, G. Pire, K. PilC, L. Pire, T. Povše, J. Rode, dr. Fr. Tekavčič, J. Velkovrh, K. Wcber, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 1 gld.,
skupaj ........ 26   , —
A. Bartel, I. Bonač, J. Jenko, J. Maček, Al. Poljanec, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in A. Trstenjak, a 50 kr., skupaj 4   „ 50
A. V za železni štedilnik I. .   . 5   „ —
Doneski za mesec december; plačali so čč. p. n. dame in gospodje:
dr. Ivan Tavčar....... 5   „ —
Dr. A. Ferjancič, I. Gogola. Fr. Kollmann, 1. Murnik, M. Pleteršnik
in O. pl. Trnkoezy, a 3 gld.,
skupaj......... 18   n —
Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik,
I.  Gorup,  Fr. Mally,  dr. Fr.
Munda, S. Rutar in V. Rohrmann, a 2 gld, skup .j . . 14 T — A. Bayr, J. S. Benedikt, J. vit.
BIeiweis,   O.   pl.   Detela, P.
Drahsler. J. Duffe, A. Gogola,
I Gričar, M. Klein, dr. J. Kušar,
E Lah, J. Lozar, J Martinak,
I. Mejač, R. Milic, G. Pire, K.
Pire, L. Pire, T. Povše J. Rode.
dr.Fr. Tekavčič, J. Velkovrh, K.
Weber. A. Zajec, dr. Fr. Zupane,
M   Zupane in   K.   Ž:igar, a
1 gld., skupaj...... 27   „ —
A. Bartel, i. Bonai, J. Jenko,
J. Maček,  Al. Poljanec, Fr.
Stare,   I. Šnbic, A. Tavčar in
A. Trstenjak, a. 5.- kr., skupaj 4   „ 50
Darilu „Narodne tiskarne' .   .       100   „ —
2ti
50
50
Skupaj   . 36.452 gld. 71 kr.
Opoiitbn: Doneski preteklega leta so narastli za 1.127 gld. 19 kr., torej za 191 gld. 14 kr. manj kot leta 1898 Naj nam bo dovoljeno, slavno občinstvo prositi, da bi obračalo na „Narodni dom", ki ne stoji nikakor na trdnih nogah, nekoliko več pozornosti. Veliko imovitih Slovencev pogrešamo še v vrstah mesečnih plačnikov, veliko jih je tudi, kateri so nekaj časa vstrajali, potem pa z doneski prenehali. Prvi kot drugi naj bi se spomnili našega rodoljubnega podjetja in priskočili „Krajcarski družbi" s primernim mesečnim doneskom. Malo svoto lahko vsakdo vtrpi, ne da bi je sam občutil, podjetju pa ž njo vendarle močno koristi. Naj ne bo ta opomin zaman! One požrtvovalne rodoljube pa, kateri že enajst let z nami vstrajajo, zahvaljamo kar najtopleje, proseč jih, naj nas podpirajo v našem težavnem položaju tudi v prihodnje.
V Ljubljani, dne 25. decembra 1899.
Odbor „Krajcarske družbe".
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego ,,MolI-ovo francosko žjranje in aol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-80 a. v. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvor. založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (59—17)
J