ERlSKJt DOMOVINA
Iivii
IN SPIRIT 4 UNGUA6C ONLY
MORMNOWmiPAPSR
CLEVELAND S. 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 14, 1949
LETO LI.— VOL. LI.
VESTI
IZ SLOVENIJE
GLAVNA VOLIVNA KOMISIJA ZA STO. — ZVU je imenovala glavnq volivno komisijo za Svobodno tržaško ozemlje.
Predsednik komisije je dr. Clemente Forziati, predsednik Ytržaškega zbornega sodišča. Predsednikov namestnik je dr. Arbanassi.
Člani komisije: 1. Josip Mihelčič, trgovec v Trstu; 2. prof. Carlo Schiffrer, conski podpredsednik; 3. dr. Edvard Gasser, odvetnik v Trstu; 4. dr. Giorgio Jaut, odvetnik v Trstu.
Glavna naloga komisije je tehnično nadziranje volivnega aparata, zlasti pa sestave volivnih list in reševanje raznih pritožb.
Komisija sme vnašati brez odnosnega priziva razne spremembe v volivne liste, v kolikor se prepriča o nepravilnosti vpisa ali izpustitve kakega volivca.
KOLIKO VELJA V TITOVi-NI ENA ŠIVANKA. — Takole pravi pismo iz Slovenije: Tukaj zelo pogrešamo vsega, ne le hrane, ni ne sukanca, ne gumbom, ne šivank, če si hočeš kaj takega kupiti, pod roko seveda, moraš šteti teške denarje, če jih imaš. Jaz sem prodala po uradni ceni tele in sem zanj dobila 800 dinarjev. No lep denar, če pomislim, kaj se je za 800 dinarjev vse dobilo v
da takega talenta, in značaja. V spopadu med anglosaškim in ko-
munističnim svetom je moral pasti. Mojih in Tvojih znancev skoraj ni več. Lunder je umrl, Kanduča so ustrelili, ko ga je župnik poslal maševat na neko podružnico, kjer je patruljirala partizanska vojska. Tisti čas je bilo mnogo duhovnikov pobitih, ker so ostro nastopali proti partizanom. O državljnska vojska je grda. če boste v Ameriki imeli revolucijo, bo ravno tako. Grdost ameriških političnih bojev med amerikanskimi Slovenci je opisal Molek v Velikem mravljišču. Pa kakor je videti ste v Ameriki bolj zadovoljni s starim redom in si ne želite novega. A preroki govore, da bo komunizem zavladal po vsem svetu, čeprav še ne ta trenotek. Ti se šteješ med svobodnjake. Pri nas gre le za svobodo celot, narodov, a po moji filozofiji, bi bilo treba tudi svobode poedinca. To leži še v daljni bodočnosti. Zdaj študiram davnino slovanskih jezikov. Zdi se mi da Nemci niso več tako napihnjeni, toda oni se bodo kmalu izkopali, ker znajo delati. Kedaj bomo tudi mi dosegli tako utrjeno znanje. Vsekakor so tudi pri nas zastavili vse sile, da to dosežejo. Nemce in Ital
NOVI GROBOVI
Anton Kastelic
V soboto zjutraj ob 3:15 je umrl Anton Kastelic iz 990 E. 69 St. Umrl je na domu. Bil je 75 let star. Rojen je bil v župniji Sv. Lov|renca na Dolenjskem in je prišel v Ameriko v letu 1901. Že' več let je bil bolan. Bil je v službi pri Eaton Axle Co., kjer je delal 15 let. Zapušča soprogo Mary, roj. Oven, hčeri Antoinette Spencer in Jean Mack, sinove Edward, John im Albert in dva vnuka. Bil je član dr. Macca-bee št. 1218 in Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ. Pogreb bo v torek 15. februarja iz Grdino-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 dopoldne.
John Lustig
Po dolgi bolezni je umrl John Lustig iz Thompson, Ohio. Umrl je na domu v nedeljo zvečer. Bil je 76 let star. Rojen je bil v župniji št. Jernej na Dolenjskem. Od tam je prišel v Ameriko pred 51 leti. Družina je več let stanovala na 64. St. E. Bil je v službi pri New York Central Co. Potem ko je stopil v pokoj, se je preselil v Thompson, Ohio na svojo farmo. Soproga Mary je umrla leta 1943. Zapušča otroke: Vincent, Mary Robinson, Ann, Josephine in Agnes. Bil je član društva Slovenec št. 1. SDZ. Truplo leži na domu v Thompson, Ohio. V sredo zjutraj pa ga bodo prepeljali v Zakrajškov pogrebni zavod na
edina te vrste v Leroy. Bil je ka. V cerkvi je pel naš mali pev. član dr. sv. Pavla št. 10 Kat. I skj zbor. V srce je donela ona Hrvatske Zajednice. Pogreb je večno iepa slovenska “Novo-
Tam je imel trgovino. Bil je 51 let star. Rojen je bil na oto-
Slovenska nova maša v Chile
Dne 28. decembra je skupaj z
ku'Kor/fula v Dalmaciji in je 21 sobrati salezijanci prejel priželi v Ameriko pred 35 leti. 1 mašniško posvečenje častiti g. Zapušča ženo Louise, roj. Mag- Franc Petek sin slovenske šta-lfčič, hčeri Rosemary Celizič in1 jerske, pojoče Prlekije. Posve-Louise Celizič in štiri vnuke, j čen je bil v salezijanskem zavo-Biat Jožef je v Evropi sestra du La Gratitud NacLnal v San-Katie v Oakland, Calif., brat tiago de Chile. Dne 12. decem-Ivan in sestra Mary Bokarich bra pa je imel slovesno pryo sv. pa sta v New Zealand. Sele mašo pri sestrah usmiljenkah v pred letom se je preselil v Le- j Dieciochb — Santiago. Bil je to roy in šele pred enim mesecem krasen praznik za vse Slovence
CLINTON, Ind. — Po štiri-dnevni bolezni je 29. jan. umrl v bolnišnici John Potisek, star 63 let, doma od Litije, v Ameriki od 1903. Iz starega kraja je prišel v Forest City, Pa., se kasneje preselil v Clinton, Ind. Tukaj zapušča ženo in hčer, v Greensburgu, Ind., pa sina Johna.
NEW YORK. — Dne 1. feb.
je začel novo trgovino, ki je|v Chile, ne samo za novomašni- Je v Brooklynu umrl Joseph
ponedeljek skupno s pogrebom Ane Magličič v cerkvi sv. Pavla ob 9:30. Pokopali jih bodo v družinsko grobnico na pokopališču Kalvarija. , Pogreb vodi pogrebni zavod Grdina.
Mary Poliak
V petek zvečer je preminula po daljši bolezni Mary Polšak, stara 27 let, stanujoča na 988 E. 141 St. Tukaj zapušča soproga Andrew, hčer Judith Ann, v Johnstown, Pa. starše Joseph in Mary Zoidey, brate Joseph, John, Števen, William, sestre Elizabeth, Ireme, Helen in več sorodnikov. Rojena je bila v Johniatownu. Pogreb bo v pondeljek zjutraj: ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda Žele na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in na to na pokopališče Kalvarija.
Kenneth Hoover
mašnik bod’ pozdravljen” in druge slovenske mašne pesmi, ki jih je zaključila mogočna “Zgodnja Danica" in “Zmagala si devica slavna.” V imenu no-vodošlih slovenskih duhovnikov je novomašnika pozdravil č. g. Markuši Po sv. maši so slovenski naseljenci imeli skupni zaju-trek v salonu čš sester. Krepko smo zapeli kakih 20 slovenskih narodnih in še harmoniko smo potegnili. Košček domovine je bil pri nas. Bilo nas je 35 Slovencev iz Santiago in okolice. Preživeli smo najlepše trenotke v družbi novomašnika in se tudi pri tej priliki spomnili božje dobrote, ki nas je tako čudežno varovala in nas še vedno podpira. Molili smo za našo nesrečno domovino in za vse naše raztresene brate po celem svetu. Vse Slovence gori v severpi Ameriki
IZ RAZNIH NASELBIN
Stark, star 63 let. Zapušča ženo,, pet sinov, tri hčere, dva svaka in tri sestre. — Isti dan je v veteranski bolnišnici umrl Joseph Lipovšček, ki je služil 35 let v ameriški armadi in zadnje čase živel kot vojaški upokojenec. Zapušča ženo, dva sina in dve hčeri.
MILWAUKEE. — Umrla je Rose Bevetz-Matjaž, stara 92 let, doma iz Gornjega grada, Spodnja Štajerska. Bila je najstarejša Slovenka v naselbini. Tukaj zapušča pet hčera in sina, v starem kraju pa hčer. — Smrt se je tudi oglasila pri dveh be-člarjih, pri Johnu Gorniku in Franku Nagliču. Hotela sta si skuhati kavo, postavila vodo na peč, potem pa pri mizi zaspala in kipeča voda je ugasnila plin. Ko so sosedje zaduhali plin, so šli v njuno stanovanje. Gornik
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
30 dnevnica—
V torek ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Matija Grdina ki je umrl v Jugoslaviji dne 16. januarja 1949. Sv. maša bo v spomin 30 dnevnice njegove smrti.
Za pokojno sosestro— članice društva Sv. Ana št 4 S. D. Z. naj pridejo molit v pogrebni zavod Goluh3ki na Garfield Dr. v Garfield Hts. v torek večer ob 8 uri za pok. Josephine Kastelic in v sredo na pogreb.
Fine oranie—
Iz Floride so nam Demshar-jčvi poslali košaro finih oranž. Debele so in zelo sočnate. Prav lepa hvala 1 V bolnišnici—
John Pintar iz Geneva, O. se nahaja v Huron Rd. bolnišnici v Clevelandu, soba št. 416. Ta bolnišnica se nahaja na 13921 Terrace Rd. John bo potreboval kakih 20 darovalcev krvi.
Ne pozabite razprodaje—
Ako še niste posetili razprodaje Louis Majerja na 6408 St. Clair Ave. to storite še danes in se okoristite z izredno znižanimi cenami na obuvalu.
je bil že mrtev. Nagliča so pa ir »n . napol mrtvega odpeljali v bol- V6uKH uFRUlR
nišnico.
ker imam šivalni Stroj. Pa sem .za eno samo šivanko za šivalni stroj, ki je včasih veljala 1.50 do 2 dinarja, plačala 810 dinarjev. To se pravi, tla zdaj šivanka v titovini velja celo tele in še 10 dinarjev po vrhu.
DRUGO PISMO piše stari izobražen marksist. Takole pravi: Zanimalo me je pred vsem, da 3i govoril z nekdanjim našim škofom Dr. Rožmanom. Najprej je zbežal v Celovec, nato v Švico in zdaj je v Ameriki. Ne glede na njegovo politiko, je bil po moji sodbi ideal Slovenca, toda zašel je med kolesa, ki so se peljala v drugačno bodočnost, ško-
Trl na dan
vojske. Bog ve zakaj je bilo te- vafija. ga treba. Slovani mislijo, da je cilj življenja sreča, ki sta jo iskala Tolstoj in Prešeren. Nemec Kant trdi, da je cilj življenja izvrševanje dolžnosti. Vse-kako si Ti bliže sreče kot jaz, ker živiš v ustaljenih navadah, pri nas pa še ni izdelana trdna podlaga. Na vseh koncih še zijajo nedodelane praznine. Meni
stanujoč na 444 Mannering Dr., Jožefa Koštelc	| Eastlake, O. Tukaj zapušča so-
Po enoletnem bolovanju je Progo Isabella otroke Richard, umrla Jožefa Ko3telc. Stara je' Jeamnine, in Dale, sestre Mrs. bila 59 let. Stanovala je na Dorothy Doty, Eleanore, Mrs. 4724 E. 94. St, Garfield Heights, Vivian Judy, Mrs Geraldine Ohio. Bila je rodom iz vasi Ver- Sroižh, brata Keith in mater Al-
l___ __• ti•	• t»; 'i •	... j. ta Rlimmal fcan/Mlan io Kil
bovo pri Ilirski Bistrici, po domače Kovačeva Pepca. Tu zapušča soproga Anton Kostelc, štiri hčere in štiri sinove. Najstarej-
se zdi, zmeraj nekako visim in §j sjn jn gtjrj hčere so že poro-
ta Ruromel. Zaposlen je bil poprej pri železnici New Yoric Central, zadnja leta pa pri Chase Braes and Copper Go. Pogreb 'bo v sredo popoldne ob
to me spravlja v neko pusto občutje. Mi se zanimamo za novo bodočo komunistično Ameriko, ne za tisto, v kateri Ti živiš. Greš v gostilno in se za mal denar napiješ in naješ. Tu so cene v gostilnah tako visoke, da se jaz s strahom stran obrnem prej ko bi izpil steklenico vina. Živeti I je treba kakor moreš.
Predsednik Truman je obsodil obravnavo proti madžarskemu kardinalu Mindszentyu kot nesramno (Infamous). Proletarec v Chicagu pa pravi, da je bi-4 obravnava poštena in demokratična. SeVeda, kakor ima kdo svoje simpatije.
Kar bi radi vprašali Proletarca in druge tovariške liste, če so odobravali tudi obsodbo istega kardinala za časa Hitlerjeve okupacije na Madžarskem. Ta krat so ga zaprli, ker je delal med narodom proti nacijem, torej za Rusijo in druge zaveznike.
In veste, kdo je takrat kardinala ukazal aretirati in zapreti? Dr. Olty, ki je bil takrat na čelu nazijske stranke na Madžarskem! In ali ni zares čudno da je istega kardinala obsodil zdaj prav isti dr. Olty, ki se je leta 1945 nenadoma prelevil iz ruja-vega nacija v rdečega komunista.
Priznanje judovske države
Rio de Janeiro. Brazilijanska vlada je priznala Izrael kot samostojno državo.
SrOMNITI SE SLOVENSKIH BEGUNCEV g KAKIM DAROM
čeni. V starem kraju zapušča sestro. Truplo leži v pogrebnem zavodu Golubski n$ Turney Rd. Garfield Hts. Boulevard. Pogreb bo v sredo ob 9. uri zjutraj iz poljske cerkve 3V. Petra in Pavla.
Albert F. Ciirach Zadnji petek, je zadela kap Alberta F. Curach m kasneje istega dne je umrl. Bil je kar dobrega izldravja, ali ve8t, da mu je umrla dva dni poprej sinaha Mire. Anna Magličič, ga je tako zadela, da je postal otožen in izredno pobit. Smrt ga je dohitela na domu v Leroy
' Township, Paineeville, Ohio. kvah.
doma od Postojne. Tukaj zapu-/slovenska drama dr. Metoda
Bodite previdni, kadar grade preko ceste. Prekoračite <*• ito samo pri signalni luči.'
šča ženo, sedem otrok in brata Luka, v Clevelandu pa brata Pavla in Johna.
Razne najnovejše svetovne vesti
WASHINGTON. — General Eisenhower, ki je sedaj predsednik Columbia Univerze, je postavljen za predsednika vseh šefov generalnih štabov vojske, mornarice in avijacije. Poleg tega je vrhovni svetovalec predsednika in tajnika za državno brambo.
2:00 uri iz pogrebnega Izavoda Uradna objava teg imenovanja pravi, da je Eisenhower sprejel
Žele na 458 E. 152 St. na pokopališče Whitehaven.
Nove aretacije duhovnikov na Poljskem
Waršava, Poljska. — škof Stanislav Adamski je razposlal pastirsko pismo, v katerem pravi, da so komunistične oblasti začele z novim zatiranjem verskega pouka v šolah. Nove duhovnike so aretirali, ker so se upirali opustiti poučevanje verouka v šolah. Mnogi so bili aretirani pa zato, ker so brali škofovo pastirsko pismo v cer-
nove vojaške službe samo začasno, dokler se ne uredi celotna organizacija državne brambe. Eisenhower sam je rekel, da je klican radi nujnih poslov državne brambe in ima samo nekaj mesecev dopusta z univerze. Na splošno pa sodijo, da se pač vrača general Eisenhower v svojo vojaško službo radi tega ker hoče imeti predsednik Truman najkompetentnejšega moža za svetovalca v sedanjih izredno težkih vprašanjih. Eisenhower bo imel tudi zadnjo besedo v vojaški pomoči Evropi in o vojaških določbah Atlantskega sporazuma med evropskimi državami in USA.
Obupno je življenje v Ameriki, pravijo
V roke nam je prišel “Primor- bosi in raztrgani, medtem ko fa- j Tako je pisala neka “tovarši-. ,	i---1- aisti trosijo na račun nas davko- ca svoji sestri Zofki v Istro.”
Kot četrta točka danes: Kaj pravite na to vsi, ki zdaj tako ploskate madžarskim komunistom, ki so obsodili kardinala na dosmrtno ječo?
ski dnevnik” iz Trsta, ki brenka na komunistično struno. List prinaša pismo iz Clevelanda, katerega priobčujemo tukaj dobesedno. Takole se glasi tisto “ameriško pismo”:
‘V roke nam je prišlo pismo, ki ga je pisala iz Amerike, iz Clevelanda, sestra tov. Zofke T. v Huje pri Obrovem v jugoslovanski Istri. Pismo nosi poštni pečat iz Clevelanda, 29. sept. 1948 ter prinašamo odlomek omenjenega pisma:
. . Tukaj je strašna draginja. Posebno drago je meso, ki stane en dolar in pol funt, kar ni niti pol kg. Kdo naj ga je? Ko sem šla davi k zdravniku, sem videla v izložbi lepe ženske čevlje, ki stanejo od 18 do 19 dolarjev. Kmalu bomo hodili
plačevalcev ogromne vsote. Od same naše hišice plačamo 107 dolarjev davka letno, da ne govorim o tem, kar odtrgajo od plače mojega moža. Ne vem, koliko bi bilo v dinarjih, toda pri nas merijo vse po zlatu. Zelo grdo govorijo tukaj o Jugoslaviji, istočasno pa smo tukaj delovni ljudje že na črni listi in okrog nas se sprehajajo škof Rožman in drugi klavci in rablji in se pripravljajo na novo klanje. Takšen je svet, da človek nima veselja do življenja. . .”
Gornji citat je točno tak kot je v pismu, samo jezikovno je popravljen. Morda ga bo prebral tudi kak oboževalec ameriške svobode. Upamo, da se mu bo vsaj malo zjasnilo.”
Pismo smo priobčili, da bodo naši čitatelji videli, kakšne bedarije se poroča v stari kraj. Ne vemo, kje “tovarišica” kupuje meso po dolar in pol funt, mi
tako dragega še nismo jedli Clevelandu. In ženski čevlji po 18 do 19 dolarjev par! Pri vsakem slovenskem’ trgovcu jih lahko kupi za tak denar 3 pare, pa finih, kakršnih tovaršice tam preko niso še nikoli videle,
Iz dna srca se nam smili tovarišica iz Clevelanda, ki tako toži o življenju v Ameriki, da “nima niti do življenja več veselja.” Tako se nam smili, da bi ji prav radi podarili par deseta-kov, če bi hotela oditi iz te nesrečne Amerike in se podati za vselej v Titov paradižu.
WASHINGTpN. — Madžarska je, zahtevala naj Združene države odpokličejo poslanika Seldan Chapin, ministra v Budimpešti, češ da je bil zapleten v zveze s kardinalom Mindszenty. State Department je poklical ministra Chapina na posvetovanje v Washington in bo šele potem odločil kaj bo v stvari sami ukrenil. Madžarska vlada pravi, da bo rada sprejela drugega zastopnika Združenih Držav, a prosila je, naj State Department odpokliče sam tudi naše vojne atašeje, ker bo sicer madžarska vlada mo, rala odpovedati gostoljubnost tudi njim. State Department je ob enem izjavil, da ima popolno zaupanje v ministra Chapina in da so vse obtožbe Madžarske proti njemu popolnoma neosnovane. Chapin je zahteval od Madžarske vlade prepis sodnega zapisnika in sodbe, v kateri je tudi on sam obdolževan, pa je madžarska vlada to zahtevo zavrnila.
WASHINGTON. — Bivši predsednik poljske vlade Stanislav Mikulajcik je izjavil, da ima poročila, d« je komunistična vlada na Poljskem dala zapreti v zadnjih treh mesecih nad 400 katoliških duhovnikov.
SALZBURG, AUSTRUA. — Sem sta pribežale dva Madžara, ki pravita, da sta bila v službi pri sodišču kot strokovnjaka za ugotovitev lastnoročnih pisav. Trdita, da sta prinesla s seboj skoraj vse dokumente, ki jih je vlada javno uporabljala proti kardinalu. Trdita, da bosta dala takoj, ko prideta nekam v svoboden svet, pod prisego podroben podpis vse preiskave in sodnega postopanja proti kardinalu. Pravita, da so na sodišču brali same "fotografije” dokumentov, nič originalnega. Te prepise je vlada sama napravila s fotografskimi triki, s ponarejenimi listinami in podobnimi prevarami. Nekaj dokumentov je resničnih in sicer pisma kardinala v sodnih zaporih. Ta pisma je policija izsilita z mučenji, mamili, zastrupljanjem in hipnotičnimi sredstvi. Ponarejena so pisma ministra Chapina na kardinala in kardinalova pisma ministru USA.
Turnška pod naslovom Država med gorami. V času, ko le redko izide slovensko delo in slovenska knjiga še bolj redko pa slovenska drama moramo izid nove drame toplo pozdraviti.
Dramatik je zajel snov v dobi našega naroda, ko je bil še samostojen, ko je imel svojo lastno državo. Dejanje se odigrava na slovenskem dvoru, ko rešujejo naši predniki, velmožje in vojskovodje, usodo slovenskega naroda. V ta čas spada tudi pokristjanjenje Slovencev. Dramatik je spretno vpletel tudi ta zgodovinsko n a j p o membnejši dogodek v tok dejanja.
Drama je pisana v verzih, z mnogimi značilnimi starimi izrazi, ki dajejo obeležje dobi, v kateri se dejanje odigrava, še posebno ceno dobi knjiga z umetniškimi prilogami akademskega kiparja Franceta Goršeta. Posnetki kiparjevih reliefov so v prilogi na boljšem papirju.. Drama ima daljši zgodovinski uvod in tudi literarno razlago.
Tumškova drama je pomembna knjižna novost in jo vsem toplo priporočamo. Dobi se v slovenskih knjigarnah v Trstu in v Gorici.
Sovjeti morajo prenehati z blokado Berlina
Pariz, Francija. — Zapadne sile ne bodo dovolile nikake konference s sovjeti, dokler ne nehajo blokade Berlina. Vsaj nobenega sestanka predsednikov vlad ali zunanjih ministrov dotlej ne bo. Tako so sklenili zastopniki Francije, USA in Velike Britanije, je izjavil francoski zunanji minister Schuman.
Najnovejša slovenska
Koledar Svobodne Slovenije je iziel in stane $2.75, s poštnino pa $S. Hitite z naročilom v upravi Ameriške Domovine.
	
______________________._________________________
aia Ameriška Pomoviiw
/1 VII
(JAMES DEBEVEC. Editor)
«117 St. Clair Are.	HEnderaon 0628	Clereland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays __
FEBRUARY wh won tui wt© tsu sal •«
1*345 678 9 10 11 12 1314 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 2728
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10
zumu prišel do takih zaključkov, bi bila na vse mogoče načine poskrbela, da bi ves svet dobil utis, da je to res. Budimpešta ima izobilje prostornih sodnih dvoran, kamor bi bili lahko povabili vse zastopnike inozemstva, časnikarje in diplomate in druge opazovalce. Dali bi bili kardinalu priliko, da bi bil z njimi nevezano govoril in jim razložil kako je prišel do novih dognanj, dali bi bili vse mogoče prjr ložnost, da bi se sedanje kardinalove stališče razširilo po
koruzi’. Je res hudič, če se človek ne more in ne more odločiti, kam spada njegovo srce.”
Peter Kopriva.
Iz daljnega zapada
Enumclaw, Wash. — Ta me-vsem svetu, saj bi bilo to v največjo možno korist komuni-j sec mi poteče naročnina in jo stične politike in borbe proti Cerkvi in vseim nasprotnikom | moram poravnati še za naprej
komunizma. Vlada pa je strogo pazila, da je bil proces samo ob prisotnosti njenih zaupnikov, da kardinal ni prišel z nikomur v stik, da je bil popolnoma izoliran. In še celo to trdijo dopisniki, ki so bili v dvorani, da so kardinalove izjave. bile drugačne tam, drugačne so se slišale na radiu in zopet drugačne- so bile objavljene po časopisju, ki ga ima vlada v svoji oblasti in pod svojo kontrolo. Ves zunanji aran-žman sodne razprave torej tudi kaže, da so proti kardinalu" uporabili neko zločinsko inkvizicijsko sredstvo s katerim so dosegli kar so hoteli, da so namreč dobili take izjavpdca-kršne so tožitelji hoteli ali pa so si kardinalove izjave tako
per year. $6 for 6 months, $3.50 prikrojili kakor je bilo za obsodbo in za ponižanji obtože-
„	~	npcra VarHirmla nntrphnn
for 3 months.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.	________________________
No. 31 Mon., Feib. 14, 1949
Pravico so križali
Najvišje cerkvene avtoritete in zanesljivi lajiki, ki so dobro poznali pokojnega kardinala po več let in ki imajo možnosti, da so zdo verjetno dobili najzanesljivejše informacije izza kulis procesa proti kardinalu Minds'zenty, kolikor jih je, sploh mogoče dobiti, trdijo naravnost, da je bil kardinal mučen in omamljen predno je stopil pred sodnike.
Mučenje obtožencev je redno sredstvo kazenskega sodnega postopanja v komunističnem režimu. Mučenje, ki naj izsili priznanje. Trdijo, da so kardinala mučili takoj, ko je prišel v zapor, potem so pa nehali, ker so hoteli, da v sodni dvorani ne izgleda preveč slabo. Računali so s tem, da ne bo mogoče preprečiti, da bi v svet ne prišla kaka neretuši-rana” slika o njem.
Zastrupljanje in omamljanje je tudi redno sredstvo nečloveškega. postopanja z obtoženci v komunističnem preiskovalnem postopanju. Če namreč komunistični režim hoče delati parado s kakim obtožencem in nima nikakih drugih objektivnih dokazov proti njem, ga omami s strupi, ki uničijo možnost lastne volje, lastnega logičnega zaključevanja in izražanje lastne volje. Tako omamljen človek je slepa lutka v rokah tistega, ki vpliva nanj. Tak obtoženec izpoveduje to kar je državni tožbi potrebno za javnost in obsodbo.
Opazovalci trdijo, da je kardinal moral biti omamljen.
. Sodijo po tem kako je govoril v nekaterih delih procesa. Zapustil ga je spomin, zapustilo ga je znanje. Celo svojega lastnega materinega jezika ni pravilno izgovarjal, delal je napake v stavkih in slovnične napake, ki bi jih bil pri jasnem spoznanju nesposoben. Spomnil se ni nekaterih najnovejših okolnosti, ki bi jih bil lahko izpovedal brez vsake škode. Zamenjaval je osebe in dogodke. "Priznal” je tudi nekatere nesmiselne neumnosti. Tako je “priznal,” da je iz policijskega zapora pisal ameriškemu ambasadorju naj mu preskrbi avijon, da bo pobegnil iz Madžarske: pred obsodbo. Ponudil, da je v pismu, da bo za to plačal 4,000 dolarjev. Dalje je “priznal,” da je justičnemu ministru ponu-
nega kardinala potrebno.
Menda bo najbolj prav imel naš državni tajnik Ache-son, ki je dejal, da so komunistični prosekutorji uporabili proti kardinalu ne eno ampak vse možne zločinske trike in sredstva nasilja, prevare in goljufije, ki so znane v policijskih državah.
Komunisti so dosegli obsodbo kardinala. Lahko bi ga bili umorili bre.z vse te goljufive zunanje predstave. Z njo pa niso sodbe opravičili. Le mučenika Mindszenty so poveličali v očeh vseh resnih in pravičnih ljudi ter klasično dokazali da obsodbe za železnim zastorom niso kot sodbe nič vredne, le strašni prizoru zmagoslavja hudobe so.
ker brez tega lista bi več ne mogla biti. Vse je tako zanimivo pa naj bo novica ali “če verjamete al pa ne” in “Tri na dan” veliko pove; včasih tudi kako smešno, da se moramo smejat. Zdaj se pa tudi begunci _ novi kanadski naseljenci oglašajo iz vseh krajev. Prav radi beremo, ko pišejo kako Se imajo. Jako nas veseli, da se še zadosti dobro pohvalijo, saj so tudi gotovo veseli, da so se rešili taborišča, kjer ni bilo nič dobrega.
Ko smo mi prišli v to deželo pred 30 ali 40 leti, je bilo ve-
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
Klanjam se! Ne sicer preveč, ker v Ameriki nimamo take na-
vade. Malo pa vseeno, zakaj pa ne, saj vidite, da imam nov klobuk. Kakšen klobuk, bo zavpila Jevnikova Tončka, jo že kar vidim. Kaj je to klobuk, bo rekla in poklicala za pričo še Tomšičevko in obe bosta obsodili tisto gnezdo na moji glavi, da je čisto navadna šklefetra, ki jo bomo dali spomladi Tonetu Debevcu na farme, da jo bo
glavo, ampak kaj pa naj pokrijem, reva, če pa drugega ne premorem. To se pravi, da bi že na kakšno vižo drugačno naglavno stvar dobila, ampak nalašč ne, prav zanalašč ne, da bo on vedel, kdaj me je vjezil. Saj ste menda že uganili, dekliči, da je bil spet on uržeh, kakor za vsako stvar. Jaz sem pa tudi taka, kakor sem krotka in na vse sorte viže pohlevna, kadar je preveč, je pa preveč. Ne dajmo se, dekliči, pravim in za zgled si me vzemite, če hočete, da se vas bodo dedci šonali. čakajte, vam bom kar hitro
»HwwwiiinmmiiiimmiinntH
USEDA IZ NAHODA
rnfiiirH
Opazke in pripombe
Cleveland, O. — En članek v novem časopisu “Svobodna beseda," ki mi ne ugaja, je “Titova zmaga — udarec za ameriške Slovence.” Meni se vidi nepremišljen. Vse, kar je prav — VSEGA tudi Tito ni kriv: vse mizerije v Jugoslaviji, vBegaJ zla, vsega gorja, dasi spada lep delež krivde na njegoyo grbo! Ni pravično, kar takole prezreti vse, kar so Nemci in Italijani zagrešili nad našim ljudstvom in kar ga tepe danes in ga bo še dolgo, dolgo teplo, kakor bo teplo tudi druge evropske narode, koder je hodil nacijski škorenj!
Prav tako ne bo držalo, da bi ne bilo treba pošiljati paketov tja, če bi ne bilo Tita. Jaz sam sem mlknja, da bi bile gospodarske razmere v Jugoslaviji zdaj po treh letih miru boljše in pomanjkanje v splošnem mnogo
manjše, če bi komunisti ne da-dil, da odstopi kot kardinal in škof, da bi se doseglo pomir- jali prednosti svojim nebuloznim jenje med Cerkvijo in komunistično vlado na Madžarskem.
Obe ti dve pismi je čital predsednik sodišča in kardinal jih je “potrdil,” da jih je res pisal.
Vsak, ki le malo pozna kardinala, njegovo stalno in neuklonljivo odpornost, njegovo izrazito odločnost, da ostane na svojem mestu do konca, četudi je vnaprej vedel kaj ga čaka. kdor je bral kardinalove izjave, kdor ve, da kardinal enastavno ni hotel zapustiti svojega sedeža tudi tedaj ko bi to lahko storil, mora reči, da takih priznanj kardinal Mindszenty pri zdravi pameti in ob svobodnem razpolaganju s
— —  . _ M .. M	M a hi hil nil/rtli rini
Kžte^Tpa^noŽS ^ V «"* PTOti kaVkam’
živeli smo v jako slabih hišah
večina tega, kar se dandanes tiska v Jugoslaviji navadna komunistična propaganda, ampak VSE pa ni komunistična navlaka. Glede slovenske kulture in njene živi jenske odpornosti še dodam, da so jo nekaterikrat pretili uničiti še vse drugačni tiči kot so Tito in Kardelj in njihovi pajdaši, pa so drug za drugim izginili pod prahom zgodovine, dočim je slovenska kultura še vedno tu. Le verjemite, da bo preživela tudi Titovo na-eional-komunistično kugo.
Tako je s to rečjo. Jaz sem
__v______5.:___ ____i:	Tronur
oziroma barakah, a sedaj -pa nam vsem dobro gre, hvaia Bogu. Tudi vi begunci si boste sčasoma ustvarili svojega ognjišča ;z božjo pomočjo. Jaz bi posebno rada vedela, če je kje kak begunec ali begunka doma iz Žirov nad Škofjo Loko, da mi bi kaj pisal.
Posebnih novic med Slovenci tukaj ni.. Vreme pa imamo sem od Božiča precej mrzlo, ker tukaj ni zima v navadi, letos pa večkrat sneži.
vranam, vrabcem in komarjem. Saj sama vem, da to ni za na
izklepetala, kako je do tega prišlo, da nosim zdaj ta klobuk. Veste, kapco sem hotela za zi-Tako majckino in luštka-
no, da bi si jo pripela lepo postrani. Joj, kako bi pasalo skupaj vse to: mahjna kapca, majhen nosek in drobčkane oči 1 On pa: “Šur, k Čožu pojdi, naj; ti
tisto polhovo kapo posodi, Mojo ima iz starega kraja, a\la!”
poroča jih nikdo ne, ker menda pač vsak raje bere kot pa piše in tako tudi jaz. Zimo imamo pri nas neusmiljeno trdo, kar noče in noče odnehati. Take zime ne pomnijo najstarejši tukajšnji naseljenci, žalostno se sliši, koliko goveje živine in o-vac je poginilo, ker so bile vsled zime dorezane od vsake pomoči. Volkovi so trgali uboge živali, ki so se zatekle na železnico, ker so misliel, da je tam hrana
svojim razumom in spoznanjem ne bi bil nikoli da!
V normalnem človeškem kazenskem ^postopanju seveda tudi nobena priznanja ne bi bila odločilna.
Krivda mora biti dokazana. Izpoved obtoženčeva ni najvažnejše dokazno sredstvo in se v normalnem kazenskem postopanju ne smatra nikoli za zadosten dokaz. Krivdo morajo izkazovati nepristranska dejstva, nepristranske priče in dokumenti pisani in izdelani v svobodi, brez pritiska in tujega vpfiva. Sodnik, ki vodi procas se mora skrbno varovati, da ne zavede obtoženca k nikakemu napačnemu izpovedovanju in se mora varovati vsakih takozvanih navajalnih vprašanj, to je takih, ki bi mogla obtoženca navajati, da bi netočno izpovedoval. Komunistični sodniki v Budimpešti in povsod drugod po svetu nastopajo ravno nasprotno. Oni so vnaprej na strani obtožbe. Kardinala je predsednik sodišča izpraševal tako, da je bilo že v vprašanju jasno kakšen odgovor pričakuje. Predsednik je kardinalovim odgovorom dajal svojo prosekutorsko razlago, ki je bila ob enem uvod v naslednje vprašanje.
Vse to kaže, da je predsednik veddl, da ima opravka z omamljenim človekom, ki bo tako govoril kakor je za komunistično predstavo potrebno. Da bi bil kardinal tako neumen, da bi bil iz zapora pri zdravi pameti pisal ameriškemu ambasadorju o pobegu in justičnemu ministru ponudil iz zapora svoj odstop je nemogoče in neverjetno. Da bi bil kardinal v zaporu pri zdravi pameti prišel trezno do popolnoma drugih zaključkov glede stališča Cerkve na Madžarskem napram vladi kot pa je delal in govoril v svobodi vsa ta leta, ko je vedno povedal, da se zaveda, da ga čaka mučeništvo, pa je vendar stal neomajanp kot hrast, je skrajno neverjetno.
Komunistično sodišče opira svojo obsodbo v glavnem na taka “priznanja.” Na podlagi teh je bil obsojen kardinal in njegov tajnik. Ves svoboden svet je prepričan in opravičeno prepričan, da je ta sodba neutemeljena in krivična. Če bi bil madžarska kriminalna sodnija prepričana, da je kardinal v zaporu res svobodno in pri jasnem ra-
tletkam pred ljudskim blagostanjem, če bi Titov režim vse do razkola v Kominfromu ne bil bolj radodaren proti Sovjetom kot svojemu ljudstvu in če ne bi na slepo capljal po diktatu Kremlinskih paš ter prikrajšal Jugoslavije za vse koristi Marshallovega načrta, ki niso neznatne; vzlic temu pa rečem, da bi bili paketi iz Amerike še vedno enako dobrodošli pri nas kakor so na Francoskem, Angleškem in v drugih zapadnih deželah, čeprav bi morda lažje shajali brez njih.
Pa tiste kolekte. Tu je treba reči, da so kolekte in so kolekte. So kolekte, katerih se ni treba človeku sramovati; in so kolekte, ki se jih pozneje rajši ne spominja. Takih kolekt, kakršna je bila ona za otroško blonišnico v Sloveniji ali za jetične v Jugoslaviji, se ne bo treba nikomur sramovati 1
Tudi ne verjamem, da je “titovska divja revolucija začasno ubila slovensko kulturo.” Ohromila, da; ubila, ne. Za dokaz naj služi samo nekaj knjig, ki jih je izdala lani Državna za-
brezkompromisno proti VSEM
komunističnim režimom, ker smatram, da so nesreča za ljudstvo in prinesejo mnogo več gorja kakor dobrega. Tudi dobro vem, da se komunisti — ti mojstri v ubijanju značajev — nikdar ne obotavljajo obmetati nasprotnika z vsenti' mogočimi in nemogočimi, iz trte izvitimi ob-dolžbami, samo da ga uničijo. Vzlic temu sem proti takemu pretiravanju. Vse, kar je prav! Če hočemo, da nam bo svet verjel, da smo bolj pošteni in dostojni kot komunisti, tedaj moramo ostati pošteni in stvarni tudi proti njim.
na smrt. Tukaj je nagloma umrl 26. januarja neki moški
po imenu Anton Girgich. Bil je ravno v spovednici in ko se je spovedal ten dobil, odvezo se je zgrudil in za večno zaspal. Bil je veren mož in je gotovo bila to zanj srečna zadnja ura, ko je izdihnil svojo dušo v cerkvi. Je resničen pregovor; kakršno življenje taka smrt. Pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine in urednika, ki se vselej tako postavi za pravično stvar.
Johana Logar. ------o------
Glas iz države Wyoming
nekateri bodo popolnoma obubožali, take izgube imajo.
Pred kratkim je tukaj umri John Peternel, samski, po domače Kovačev iz Murov. Star je bil 62 let. Umrl je vsled oslabelosti srca. V Pittsburghu, Pa., zapušča brata Jožeta, v domovini pa brata Lovrenca. Prejmite lepe pozdrave vsi v u-redništvu kakor tudi vsi čitate-Iji Ameriške Domovine.
Ciril Jenko.
March of Dimes
Urednik “zarjavele tetke” Enakopravnosti se te dni tolaži s sanjami, v katerih se Ameriška domovina in Svobodna beseda sprehajata z roko v roko pa naši ljubi šenklerski cesti ter se s tem zabavata, da mečeta našemu naprednemu ljudstvu pesek v oči (medtem ko ubogi Boštjančič pretaka krokodilske solze nad ubogim narodom). Če bi ljubi Boštjančič pogledal skozi okno, bi se lahko brez posebnega truda prepričal, da je na Šenklerski cesti že zmanjkalo peska, odkar ga je on pred štirimi leti začel sipati z lopato svojim lahkovernim čitateljem v oči, ušesa in še nosove za povrh. Pristavim še, da gliha res vkup štriha: najprej je znorel Zaitz ir. proglasil Molka za klerikalca; zdaj je storil enako Boštjančič. Kaže, da se bodo kmalu vsi sopotni kolegi znašli v skupni celici v
ložba Slovenije:	nadaljevanje kakem državnem zavodu tiste
Jurčičevih in Gregorčičevih spi-1 vrste kakor pri nas na Studencu, sov, prvi zvezek Levstika in Ker- J	*
snika, Cankarjeva pisma (v treh ; Sosed Miha pravi, da so križi knjigah,) Charlesa de Costera1 in težave naših sopotniških roman “Til Ulenspiegel” v no- ( urednikov na las podobne teža-vem prevodu, nova izdaja Shake- vam in križem neke ljubezniželj-spearjevih dram “Beneški trgo- ne Amerikanke, ki se je pred vec,” “Kaj hočete” in “Julij Ce- kratkim začela učiti paragrafov zar” v popravljenem županči- j o bigamiji. “Reva se ni mogla
cevem prevodu, Cankarjev “Hlapec Jernej,” Stritarjevi “Kritični spisi,” Jurčičevi “Rokovnjači” in Tavčarjeva “Visoška kronika.” Res je, da je velika
odločiti,” mi je pojasnil, “ali ima rajši Jožeta ali bolj ljubi žova, pa je rešila svoj problem na ta način, da je z obema živela tako, kakor pri nas pravijo ‘na
Rock Springs, Wyo. — Prilagam deset dolarjev za celoletno naročnino, ki mi bo potekla ta mesec, kar je pa več, pa naj bo v podporo za kritje stroškov lista, ki ga pošiljate brezplačno tolikim našim pregnanim bratom in sestram. Bog naj Vas nagradi s trdnim zdravjem in dobro voljo, da boste mogli ta prelepi in prepotrebni list Ameriško Domovino tako skrb-io urejevati še mnogo let. Vsak zaveden Slovenec in .Slovenka bi moral Citati in podpirati ta naš časopis in se tudi tako ravnati kot nas ta list uči in na svetu bi zavladala ljubezen in pravičnost dd bližnjega.
Pa zdi se, da ima veliko naših ljudi zaprta ušesa in srce za dobre stvari in rajše teptajo zapovedi, katere nam je naš Zveličar zapusttil in v svoji slepoti sledijo zmotam, ki niso v skladu z njegovimi nauki ter drvijo v svojo lastno propast.
Kako vse drugače vlada bratska ljubezen med ubogimi begunci, ki drug drugega bodrijo k vztrajnosti in potrpljenju. — Kako so prisrčni njih dopisi, polni veselja in dobre volje, da se človek nikdar ne naveliča brati njih dopisov. Dragi bratje in sestre! Le pogosto se o-glašajte v naš list in povejte tudi nam drugim, kako živite, kako napredujete, vse nas zanima in od povsod. Iz vsakega kota zemlje se oglašajte, da bomo vsaj vedeli, kam je nesrečna usoda pognala naše rojake iskat svoj borni kruhek.	,
želimo vam vsem da bi se čimpreje privadili jezika, ka/ je najvažnejše, in da bi delali z zadovoljstvom, ki je podlaga vsemu dobremu.
Novic je vedno dosti, samo
Slovenska sekcija “March of Dimes” je dodatno prejela sledeče prostovoljne darove; Slovenski narodni dom St. Clair Ave., $25.00, Jugosloiv. delavski dom na Vfest Side $20.00, Johnny Vadnal orkestra $20,-00, društvo Clairwoods, št. 40 SDZ $]10.00, Člani Social - Aires $10.00, Beverly Hill Tavern $5.00, Frank Cimperman $5.00, John Hudak gčocerija $5.00, Norwood Appliance & Furniture Ce., $5.00, Dolores in Geraldine Paik $3.00, društ. Dom št. 50 SDZ $2.00, Mrs. Mary Hrastar $1.00 in Neimenovan $1.00. Poprej izkazano $653.50 in do sedaj skupno $765.50. — Vsem darovalcem naj bo izrečena največja in prisrčna za hvala.
Slovenska sekcija March of Dimes pobira prostovoljne doneske do 15. febr. t 1. in kdor želi še kaj darovati za ta plemeniti namen, to lahko stori na 6401 St. Clair Ave., v glavnem stanu Slovenske sekcije.
Zadnja prireditev je nepričakovano dobro uspela in tudi prostovoljni darovi so zelo po-voljni, da se bomo lahko Slovenci častno pokazali pred a-mdriško javnostjo, kadar gre za plemenito stvar. Kakor hitro bodo računi zaključeni, darovi sprejeti in prešteti, se bodo dohodki in stroški objavili. — Kdor še ni daroval, naj to stori danes. Pomagajmo z našimi prispevki nesrečnim — vrnimo jim hojo in povratek v veselo otroško družbo	Odbor.
Zdravla v naprej uživa
“Toda vaš lovski' čuvaj je pa v zadnjem času vedno pijan.” “Da, pri nas je namreč veliko gadov. Ker pa je slišal, da je žganje dobro proti kačjemu strupu, vsakokrat, kadar v grmovju zašumi, nastavi steklenico na usta.”	____
Jaz pa: “Jaz čem kapco, prfčem kapco, jaz kapco, kapco, (Kapco 1”. Pri zadnjem sem poskušala nekoliko potrkati s petami po tleh, pa se mi ni posebno posrečilo, ker nimam še prave vaje v tem. To pa rečem, da je bila njegova sreča, da takrat nisem imela kakšne sklede v rokah. Ne verjamem, da‘bi se mogla premagati, da bi mu je ne poveznila na glavo, nergi sitni. Tako sem pa v sveti jezici uprla roki v bok in vpila nanj: kapco, kapco, kapco!
Ali ste, ženske, že kdaj poskušale kuhati 20 let starega teleta? No, prav toliko je našega zmehčala vsa moja ihta. Ne in ne, kape ne, pa sama ne vem, zakaj da ne. Križana gora, pa nisem vedela, da ima tako trmo, jaz sem pa tako krotka in mehka ob njem. Nazadnje je pa dal od sebe: “Orajt, kapo dem na glavo, pa ne boš pri maši sedela zraven mene. Pa kaj je narobe s tvojim klobukom, tistim s fedrom, saj še ni eno leto, kar sem ti ga kupil. Kakopak, za vsako nedeljo boš imela novega!”
Kar je res, je pa res, tistega pa le ni dodal, kakor ima navado : ob vse bomo prišli, če bo šlo tako naprej. Ne vem, kaj ga je zmotilo, da ni tistega dodal. Le počakaj, gunevet, sem si rekla, ti bom že pokazala, kaj se pravi’ klobuk, da si boš zapomnil, kdaj mi nisi hotel kupiti kapce. Pš sem vzeia tisti klobuk s fedrom, veste tistega, ki mi tako strašno lepo paše, in sem mu strgala fe-der, potem pa šla na vrt, kjer' leži vse oguljeno božično drevesce, mu odlomila vršiček in ga vtaknila za klobuk. Takale sem pa zdaj v njem, kakor tako lepo kaže moja slika.
_ Ko sva šla v nedeljo k maši, sem se mu nalašč nastavljala, da sem bila vedno pred njim, si popravljala lase in uravnavala klobuk, da bi ga ja gotovo o-pazil. Ne vem, če ga je ali ne, sodila pa bi, da ga je, čeprav ni nič rekel. Ampak ko Smo stopili iz avta pred cerkvijo,\se je kar nekam pomešal med ljudmi in predno sem se dobro zavedla, je že sedel v polni klopi, da nisem mogla za njim. Veste, da me je pogrelo, ampak pomagati si nisem mogla. Kaj naj grem tje in ga izvlečem iz klopi in posadim poleg sebe? Saj veste, da bi se to ne spodobilo. Matohov France, ki je sedel tam blizu, bi se režal na vsa usta, to vem.
Opoldne je nekaj časa drezal v skledo, potem pa počasi rekel: “Mieka, kje pa prodajajo tiste kapce, ki bi eno rada?”
Aha, fantiček je prišel k nam v vas! Zdaj pa glih nalašč ne. Dobro se mi je zdelo, da sem ga spravila na pravo pot, vendar po njegovem pa ne sme biti, tisto pa že ne. Kaj pa mislijo, da nas bodo okoli prsta ovijali, zmenetje? Kakopak!
■ “Kaj čem zdaj kapri, ko i-mam tako oferten klobuk!” sem mu rekla. Le ne podati se jim, dekliči, le tisto ne!

.

		
V Libijski puščavi
* ROMAN
Toda vse te telesne neprijet- Da ni (bilo tistega izdalskega
i
\
nosti je oglušila 'bridka obupna dušna (bol —.
Kak prepad je zijal med njihovim preteklim življenjem in njihovo sedanjostjo —! In vendar — kaka kratka doba časa je ležala med nekdaj in sedaj—! Še ni minula ura, da so stali vrh Abusira, se smejali in šalili in se veselo razgovarjali, ali pa se jezili nad vročino in nad suhami' in godrnjali nad malenkostnimi neprilikami! Sadie je govorila o londonskih in pariških krojačih, o oblekah in o modah — sedaj ,pa se je pol-nezavestna oklepala lesenega sedla vrh gugajoče se kamele in sredi divjih krvoločnih’ lju-
Adi-.
\ln med tem je spodaj na reki čLal nanje njihov parnik — njvhov salon, je bila zanje pokrita miza s snežnobelim pr-ton^ na nji so se lesketali kozarci in se je bleščalo srebrno namizno orodje in vsa udobnost salonskega turistovskega parnika je bila pripravljena zanje —. Zdelo se jim je, da vidijo pred seboj živo sliko: “Kleopatrin,” krov, belo platneno streho, gospo Schlesinger z rumenim slamnikom, gospo Belmont slonečo v mehkem naslonjaču, vsaka malenkost je stala živo pred očmi njihove razpaljene domišljije — in tihe, zibajoče se kamele so jih z vsakim korakom nesle dalje,—proč, prop od te vabljive, mamljive udobnosti ven v divjo, neznano puščavo, v negotovo, strašno bodočnost —.
Redči turbani, prižasti bur-nuisi in mureni čevlji so opazujočemu polkovniku pričali, da ti beduini niso navadni klateži in roparji, ampak četa iz redne vojske mahdijeve. Tudi je opazil, da poznajo vsaj temelj pe
■ygjm« voie»kedisci,pline in boj
nega pohoda. Kako miljo pred
njimi in tudi na obeh krilih glavnega krdela so jezdile straže, zdaj pa zdaj se je pojavila: kje na obzorju vab peščene va-' lovine brzonoga kamela in beli burnus se je zableščal na sinje-modrem ozadju neba — in kakor sen sta. izginila jezdec in kamela v dolinico. Ali Wa Ibrahim qje jezdil na čelu glavne čete in njegovjpobočnik, človek kratkega, pa krepkega telesa in odurnega obraza, je bil na drugem koncu dolge karavane. Vsa četa je bila razdeljena na dve krdeli in sredi med Obema so jezdili nasrečni ujetniki. Nihče se ni posebno brigal zanje, tudi jim ni nihče branil; da bi se ne bili smeli pogovarjati med seboj, in Stephens je koj porabil priliko ter kmalu spravil svojo žival med obe Amerikan-
Mansurja, bi vas sploh ne bili našli!”
Žalostno je bilo gledati, kako zelo se je izpremenila postarana gospodična iz Bostona. Njena lica so upadla in njene oči so divje-plašno žarele iz svojih globokih zatemnelih jamic. Njeni pogledi so neprestano počivali na nečakinji. Zdelo se je, da je nase popolnoma pozabila in da misli le na ubogo dete svoje sestre.
In enaka nesebična poteza se je pojavila tudi pri njenih sopotnikih. Čudno, kako nesreča očisti človeško dušo! Tile po-sevtnjaki, vase in v uživanje zaljubljeni, občutljivi, sebični, na videz brez plemenitih čuvstev — kako so se iapremenili, komaj da je usoda malo položila svojo težko roko nanje! Sadie ni mislila več na sebe — le za svoj ubogo, slabotno, postarno teto se je skrbela, njena teta je pozabila na lastno revščino in mislila le na to, kaj čaka njeno nečakinjo, Cochrane, Brown, Belmont se niso brigali za svojo usodo, edina skrb so jim bile slabotne ženske, ki so z njimi delile nesrečo. Belmont posebej je mislil na svojo ženo — in mislil je tudi na nekaj drugega in obdeloval je s petami svojo kamelo, dokler je ni prignal trdo ob gospod ično Adams.
“Tule imam nekaj za vas!” je šepnil. “Utegne se zgoditi, da nas bodo kmalu ločili, in treba je, da se pripravimo na to!”
“Ločili — ?” je tarnala gospodična Adams.
“Nikar ine govorite pregtl|a-sno, da nas tale prekleti Mansur kje tapet ne izda! —Upam, da nas ne bodo ločili, pa utegne se zgoditi. Pripraviti se moramo i	‘...............
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
FEBRUAR	jkatoliških slovenskih Amerikan-
19.—St. Vitus Boosters št. 26	13.—Liga katoliških Sloven-
’	.....1 cev priredi igro “Pri kapelici”
KSKJ prirede plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igral bo Lou Trebar orkester.
20. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v cerkveni dvorani 16519 Holmes Ave.
20.—Euclid Rifle & Hunting klub, pustna večerja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. (spodnja dvorana).
26.—PredpustB« veselica društva Kristusa Kralja št. 226 K. S.K.J. v avditoriju SND na St. Clair Ave.
26,	—Oltarno društvo cerkve sv. Nikolaja priredi maškerad-ni ples v dvorani fare sv. Nikolaja.
27.	—The Holy Rosary Society fare sv. Pavla priredi maš-keraidni ples v St! Paiul avditoriju, 1369 E. 40 St. Igra Tarac’s tamburica orkester.
MARC
. — Svetovidski oder priredi zanimata igro “Pri kapelici” cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca. Pričetek ob osmih zvečer Ves preostanek gre za Ligo
v Slovenskem domu na Holmeis Ave.
MAJ
1.—Proslava 26 letnice otvoritve Sl-ovenskega narodnega doma v Lorain, O.
7.	—Društvo Bled št. 20 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Za ples bo igral Mullec orkester.
15.—Društvo Najsv. Imena pri fari Marije Vnebovzete bo obhajalo 20 letnico obstanka v cerkveni dvorani.
21,—Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narod-ned domu na -St. Clair Ave. — Micky Ryamce orkester.
JUNIJ
19. — Gospodinjski klub na Prince Ave. priredi piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave.
OKTOBER
8.	—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ plesna veselica v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
je bilo več vrst, zlasti v razdrapanih ruskih razmerah, ker je bil poleg carskih rubljev še Ke-renski, potem Donski, boljševiš-ki in še razna druga šara; med vsemi pa je bil še vedno na vrhuncu carski rubelj, s katerim se je še najdlje prišlo. Ker takrat v Rusiji ni bilo v prometu drugega kot papir in sicer samo bankovci, a me3to bakrenega drobiža pa navadne pošt. znamke, smo pričeli med seboj barantati liki gališki Židje. Ker se srebra že dolgo v Rusiji ni dobilo, je ta ali oni napravil kar dobro kupčijo, ko je za papirnati denar prodal srebrni novec za 40 ali pa še za večjo vrednost. Tako je bilo tisti večer med nami dosti šundra pa prav nedolžne zabave.
Tu sem Se srečal še z neke druge vrste vojnimi ujetniki, To so bili pa naši avstrijski vojni ujetniki, ki so se morali iz c-nega ali drugega razloga vojskovati v vrstah boljševikov proti kozakom. Te so kozaki potem ujeli in jih pridržali za sebe v ujetništvu; na ukaz vrhovnega atamana donskih kozakov so bili za Novo leto izpuščeni na svobodo. Ti so bili pa dvakrat reveži; večji kot mi. Sedeli so pri mizi in tožili, da so lačni. Tem tovarišem smo pa mi pomagali, kar se je pač dalo ter jim tako lajšali gorje.
S kakšno pravico so boijševiki pograbili te reveže in jih dali na fronto proti kozakom, je nerazumljivo; nerazumljivo seve-
Ob tridesetletnici potovanja iz Rusije v Jugoslavijo
srčni komunizem. Gorje onim, ki morajo garati za boljševike! Brezpravna masa so in vsega obžalovanja vredni reveži. Naši ubogi begunci so reveži, a mislim, da lahko trdim; vse drugačni reveži pa so oni nesrečni ujetniki, ki danes garajo na Ruskem. Za begunce se vsaj zanimajo države in jim hočejo lajšati bedo s tem, da jim pomagajo, re3 pomagajo in jih transport za transportom sprejemajo v svoje države, dočim brezpravni ujetniki na Ruskem garajo in stradajo kot smo mi v tistem gozdu. Nikdar se ne morem dovolj zahvaliti Bogu za zopetno svobodo.
Na rostovskem kolodvoru sem videl in zvedel marsikaj. Kar je bilo zame najbolj zanimivo in važno je bilo to, da sem izvedel, da dobi vsak Avstrijec, ki želi domov, potni list, ki ga izdajo na švedskem konzulatu v Rostovc. Neki Slovak mi je povedal, da je prišel včeraj na kolodvor švedski konzul ter naznanil Avstrijcem, da če želijo potni list ali kaj obleke, naj se javijo na njegovem uradu, pa bodo dobili in to zastonj. To je bilo pa nekaj zame, kajti res kake dobre uradne listine za to potovanje sem nujno rabil, pa sem takoj sklenil-: Takoj jutri grem na švedski konzulat.
Pozno v noč je že bilo, ko smo se začeli spravljati k počitku in to kar na kolodvoru; eni so se polegli po mizi, drugi po klopeh, ostali pa enostavno po tleh. To
ZAPRTNKA
Mnogi, ki trpe vsled
zaprtnice vedo, da po-■ledi«
da za take, ki komunistov ne po-1 slednje ‘Težišče” sem si izbral znajo. Mogoče, da je šel kak j tudi jaz ter se vlegel na kame-Avstrijec v njih vrste radi si-1 niti tlak pod mizo; za podglav-jajnih obljub, s katerimi komu-lnik sem imel pa moj “nahbrt-
(Jože Grdina)
(Nadaljevanje)
Ko smo si toliko vedeli povedati, smo pa še pričeli baran-
_ _________TT____tati z denarjem, ta ali oni je ne-
na najhujšes Lahko bi si sel iz ujetništr
primer tile ljudje Izmislil«, kovanec; eden
zerja Viljema II., jaz sem imel 3 srebrne rublje s podobo carja Nikolaja II., in še nekaj srebrnega drobiža; vse to sem hotel
spraviti s seboj domov, če med
J
/
“Nikar preveč ne obupujte, gospodična Adams!” jo je tolažil. Naš položaj je trenutno tak, da si ne moremo pomagata, proti takemu nasilju smo brez pomoči, toda prav nič ne / dvomimo, da bodo Oblasti storile vse potrebne korake in spravile stvar v red. Prepričan sem, da nas ne čaka drugo ko kvečjemu začasne neprilike.
MAKI
DAY
temi VITAMIN
YOUR IUY WORD
t r4	* "*• *
KJT S*
mw&ssiSa
SS5S3SS
H, to «•
WtKOMOMY
•UAMNnh 'Hn m~l t **
, M «k It, MftU«
HM «*•**.
(Ul lABOSATOMB, Mft
da spravijo nas moške £ poti, vas pa 'obdržijo —•”
Gospodična Adams je zatrepetala.
“Kaj naj ‘storim — ? Za božjo voljo, kaj naj storim, gospod Belmont? — Stara sem in moji dnevi so šteti. Mirno bi gledala smrti v oči, ko bi ššlo samo za mojo osebo. Ampak Sadie —! Zblaznela bi, če mislim nanjo. —! Njena mati čaka nanjo doma in jaz — oh!” Pokrila si je obraz z rokami in zajokala v obupu svojih strašnih misli.
“Vtaknite roko pod svoj površnik!” je pravil Belmont in pbgnal kamelo tesno db njeno stran. “In trdo primite, da ne zgrešite —! Takole —! Sedaj pa skrijte pod obleko —! To bo ključ, ki vam bo odprl vsaka vrata—!’
Gospodična Adams je potipala stvar, ki jo ji je stisnil Belmont v pest, pogledala ga je in v njenih očeh se je zazrcalilo začudenje. Stisnila je ustnice ter strogo in resno odkimala. Njen zagoreli obraz je kazal globoko nevoljo.
Pa vkljub temu je vtaknila samokres v notranji žep. Misli so se ji zavrtele v glavi, ko J je jezdila naprej —.
,Ali je še to bila ona — tista Eliza Adams ib Bostona, tista, ki je njeno srečno, tiho življenje tako mirno potekalo med udobnim stanovanjem, med cerkvijo in med sprehodi—? Tule je krčevito sedela na gugajoči se kameli sredi divje, neizmerne puščave, njena roka je počivala — samokres in njene misli, — o, te misli so prerečuna-vale — možnost umora —! O, življenje, ti opoilzdo, nestalno življenje, polno prevar in izdajstva, — kedo t« še more ke-daj zaupati —?Kadar nam kažeš svoje trdo, odurno lice, takrat ti nufrebiti gledamo pogumno v obraz, — ampak kadar si najslajše, takrat se te je treba najbolj bati —!
(Dalje prihodnjič)
se je pohvalil, da
ima srebrn novec s podobo kaj-
i kak srebrni tem ne bo več treba v skrajni si-
; pohvalil, da H dati za kruh. Potem smo razkazovali papirnati denar, ki ga
Poslovilno odlikovanje. — Gen. Courtney II. Hodges (levi) poveljnik I. armade odhaja v pokoj po 13 letih slu-ibe. V tem času se je povzpel od navadnega vojaka do 4 zvezdnega generala. Ob slovesu je prejel posebno odlikovanje za zvesto sluibo. Pomožni poveljnik 1. armade, Maj. Gen. Roscoe B. Woodruff mu je v imenu predsednika Trumana pripel odlikovanje.
nisti ne štedijo. Obljubijo veliko, dajo pa nič. še več; mize-rija in opustošenje je tam, kjer zavladajo. Ne morem torej reči, kako je v tem oziru bilo in kje je bilo več krivde; sodim pa, da prav gotovo pri boljševikih. In kdo pa naj bi bil tako neumen, da bi se šel vojskovat za nekaj,,, kar«ma..ve ‘.' Ko so jih kozaki ujeli, so jih držali naravno kot ujetnike. Tako sem fimel priliko videti tudi te dvakratne ujetnike in dvakratne reveže.
Koliko je bilo takih revežev Rusiji, jaz ne vem; prav ta; ko tudi ne, koliko jih je padlo; slišal pa sem pozneje, ko sem bil že nekaj let iz Rusije, da je' zdaj pa zdaj prišel kdo domov ves razcapan revež. Saj ste gotovo brali take zgodbe o vrniv-ših se ujetnikih iz Rusije, da je ta ali oni po dolgih letih vrnil. Nič čudnega, če je prišel v roke takim kot jaz v Pod-kolodnem, ki so bili pa vedno Slabši in odurnejši, da, brez srca kot so brez srca še danes.
Ni davno, ko sem čital, da Rusi še danes držijo v svoji oblasti tisoče ujetnikov in to tudi sami priznavajo. Ali ni to zločin nad človeško svobodo? — Kakšno pravico imajo Rusi, pardon; komunisti, kajti nočem delati krivice poštenim Rusom, kaj takega je zmožen samo brez-

—lica tega vežkrat vključuje: nervoznost, glavobol, Vfdigan.i« želodca, neprebavnort, zgubo spanca in apetita, plina in zabasa-nosti. Mogoče ste že poskusili mnoge druge zmesi z raznim uspehom,—sedaj si nabavite steklenico dolgočasno dokazane formule, Trinerjevo Grenko Vino. Že od leta 1887, je ta dobra poznana znastveno pripravljena zmes iz naravnih korenin, zelišča in cvetja, ■rečno odbijala zaprt-nico in pomagala nje •imptonom. Nabavite si še danes steklenico tega preskusenega Trinerjevega odvajalca za vos. (Opomba: ako vam ni mogoče dobiti Triner*
miiana vina v trni! Mi/nii TWirdaifllni.
JBr

mUJ*
2SSVSS?,
uuujatia no	----.
Corp„ 4035 W. Fillmore, Chicago, in vaša 18 oz. velika steklenica, vam bo odposlana poštnine prosto).
Trineijevo Grenko Vino
/
Dobrodošlica za Mrs. Marshall. - Med trn ko njen soprog gen. George C. Marshall počitnikuje na Porto Rico, kamor se je podal radi zdravja, je bila njegova soproga sprejeta v zgodovinski La Foi-taleza od guvernerja Luis Mvnoz Mann-a. I sredi je Mrs.
Inez Munoz Marin nova “frist lady” na Porto Rico.
nik,” da sem tako še bolj pre-trl posušeni kruh, ki sem ga vedno nosil s seboj za “rezervo.” Zaspal sem sicer prav trdno, dokler me ni začelo zebsti, da sem bil ve3 trd. Zjutraj, ko sem se izkobacal izpod mize, sem bil ves sključen in trd; ogrel me je nekoliko topli čaj, nato pa haj-di po mestu, da .najdem švedski konzulat.
Na svojem potu sem prišel mimo pošte, kjer sem srečal-prav imeniten pogreb nekega bozaškega polkovnika, ki je bil boju z boijševiki tam pri Cari-cinu (zdaj Stalingrad) ranjen, pa se mu je zastrupila kri in je na posledicah zastrupitve umrl.
Na poštnem uradu sem kupil par dopisnic, kjer sem takoj napisal’ mojemu dobremu gospodarju Petru Mihajloviču in njegovi družini ter sporočil, da sem srečno dospel v Rostov. Tu sem se še enkrat prisrčno zahvalil njemu in njegovi družini za vso naklonjenost in skrb za mene. Nehvaležno bi bilo od mene, ako bi kaj takega ne storil, zato sem mu tudi pisal.
še vedno se s hvaležnostjo spominjam tega dobrega moža in njegove družine; pri njem se mi je res dobro godilo, dasi sem bil le nekaj mesecev pri njem v službi. Ko so nas spomladi 1. 1916 pripeljali tam iz Sarapola na Don z drugimi tovariši vred, me je na tem “sejmu” v Urju-pini dobil Efim Timofejevič, pri katerem sem bil skoro eno leto, kjer pa potem po prvem prevratu, ko je bilo malo več svobode za ujetnike, nisem maral biti več radi tega, ker sem moral skozi celo sezono od pomladi do trde jeseni prenočevati na polju — ter pasti konje. Od tam sem šel za nekaj mesecev k Ivanu Simjonoviču, ker tam na zimo ni bilo dela, sem šel k Nazar ju; od tam pa k Mihajloviču in od njega domov.
To je prav kratko poročilo k temu, kar bi moral omeniti že v začetku pisanja; toda jaz sem se mislil omejiti samo na potovanje in še to bolj na kratko. Iz hvaležnosti do Mihajlovičevih ph se mi je zdelo, da W ne bilo prav, ako bi se jih vsaj malce mimogrede ne spomnil tudi pri čitateljih.
Hiša Petra Mihajloviča je bi-,la, lahko rečem, prva v vasi, tako glede postrežbe kakor gostoljubnosti; hrana prvovrstna in
zelo dobro pripravljena in lačnemu mi ni bijo treba biti. Za delavce, kadar so bili pri njem, je bil kar skoro preveč dober; vedno je bilo dovolj počitka; kar po par ur sem jo včasih vlekel, takole po kosilu. Na polju sva prišla včasih v nesoglasje, ko je prej kot drugi na polju ukazal: le sprezi, za danes je že dovolj. Pa sem ugovarjal, da to in to še lahko napravimo; toda Peter je rekel; dosti je, pa smo nehali.
In pri vsem tem jim ni nič manjkalo ; vsega je bilo dovolj; živina tako oskrbljena, da si konje Petra Mihajloviča izmed vseh takoj spoznal; tako so bili lepi najlepši v vasi. Jeznega ne vem, da bi ga kdaj videl; vedno dobre volje in šaljiv. Rusi so dobri vobče, ampak Peter je bil pa še posebno dober. Radi njega in njegove družine bi bil jaz pri njem tudi 10 let; tako mi je bil všeč in zelo sva si bila prijatelja ter mi je marsikaj zau Zato sem mu pa iz	*
saf.
Svojim tovarišem, ki so se bali iti na pot, nisem nič pisal; če so se potrudili, to ,so že potem zvedeli pri Mihajloviču. Svoje tovariše sem že omenil, kdo in od kje so bili, le na rojaka Kozloviča sem pozabil, ki je služil v sosednji šaligini in se je tudi bai iti domov. Kako so Oni potem napravili, ne vem. Morda je katerega izpodbodlo to, da sem jaz srečno prišel do Rosto--va? Najbrže so bili iznenadeni tako, kot jaz vesel, da sem že en lep košček tega mojega potovanja pustil za seboj.
(Dalje prihodnjič.)

MALI OGLASI
Soba v najem
V najem se oddasta 2 sobi za light housekeeping. Pokličite EX 0161.	-(32);
ženitbena ponudba
Slovenec, vdovec, se želi seznaniti s pošteno katoliško Slovenko, samico, ali vdovo z 1 otrokom, v starosti 50 do 60 let. Za nadaljna pojasnila pišite na “Vdovec, Rt. Box 73, Pittsville, Wisconsin.	(33)
Išče stanovanje
Veteran s ženo in enim otrokom želi dobiti stanovanje 4 ali 5 opremljenih ali neopremljenih sob. Kdor ima kaj naj pokliče EX 7584.	—(32)
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Are. in E. OSih
AUSTE
PREHLAJENI?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da' vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
MaRdei Drug
15702 WATERLOO RD.
	
_______:___________

___________________________:___________________________________________________________________
	
_____________________________________'___________________________________________________________________________
	


••-7 ■- - J /-•'fj;/;,^

Poljanka gleda njega in dru- nagovori: “Cujte, ste vi tu ge povrsti: “Kaj prav za prav uslužbenec, ne?’’ hočete?”	“Kakšen uslužbenec?’’ popri-
Boltar prijazno: “Nič neče- me ta nekoliko užaljeno, mo, mati Poljančeva. Prišli j “Uslužbenec je uboga reva, jaz Ljudje smo obiskat vašega sina in to sem pa hlapec, hlapec Jernač prelopo Kresinje si hočemo' —nikoli brez hlač.” ugledati.”	Boltar se zodovoljno nasmeh-
Žebre družbi: ‘“Zanimiva že- ne: "Bravo, me veseli.” Pristo-na kaj?”	Ipi še bliže zaupno: “Slišite,
“Kaj poznate Vida?’vprašuje Jerrihč, kaj pravite, na katero
roko.
Čelustra prikima: “Kar za-prezite konje, a jaz nažgem motor, bomo videli.’’ Jernač odhiti v hlev, a Čelustra k svojemu avtomobilu; za njim gre vsa družba.
Le gospa Milena je ostala zadaj, bila je slabe volje. “Bedarija!” reče. “Se bodo zmi-slili še kako večjo neumnost? Ce 'bi vedela, ne bi šla s temi pijanci!”
Jernač prižene svoja žrebca ter ju zapreže odzad za avto, kakor mu pokaže Čelustra.
hitijo vkup od vseh strani in vsa gosposka družba je zbrana tu v radovednem pričakovanju. Boltar stavi z Bo-huncem, da bo Jernač Celustro zmagal. Kaj bi ga ne s takimi težkimi žrebci.
bo pa na ohcet ippvabil.”
Ida, kakor da jo vse to nič ne zanima: “Malo bi se rada
ustavi motor, Jernač ukroti ko-; Čelustra seže v listnico in da ni Bohunc. nje. Čelustra stopi z voza ter,Jernaču nekaj kovačev. “Na, “A bo tudi 'bogata/' dostavi
reče nekoliko v zadregi: “Ško-Jernač, za liter žganja si zaslu- Jernač bahavo.	.........----------- ,,	, ..
da avtomobila, ne maram tve-'Žil.”	“Ali vam nisem pravil?” pri- sprehodila m si ogledala okoli-
gati.” Potem pogleda Jernača1 Jernač vzame denar: “Zahva- tegne čelustra. “Tak fant naj j co. Kdo gre z mano. . in se nasmhene: “Klemani ko-Jim, gospod. Ne bom si kup-il:bi bil 'brez dekleta! Na, Ema,;se jih pridruži, odidejo pre njuhar me je užugal, nebi šibil samo žganja, temveč tudi šče- zdaj imaš svojega ljulbčka!” |vrta. Čelustra in Bohunc si na-
• IM t____	rvmrmfl ' rrhaMfictU OTI Kfl mili MrtVltl nrPV “Min	" ntrasp	“
Ima od vraga močne gaščičev im bambusovih orehov.” Vsa družba se smeje.” “Jernač, ti imaš pa res zabe-mu reče Čelustra.
žena.
“Seveda ga poznamo,” pritrdi Čelustra. “Krasnega sina imate, mati Poljančeva! Veste, zadnjič smo se našli na velesejmu ter se dogovorili, da poj-demo skupaj na Kresno brdo. Prihodnje dni smo ga povsod iskali, a smo nazadnje našli nekje samo tale klobuk, Vida pa nikjer.” Čelustra izroči Poljanki Vidov klobuk z rožo.
Poljanka ogleduje klobuk. “No, lepe reči ste uganjali,” reče ter postavi klobuk na družinsko mizo v kotu pred kuhinjo.
“Ah, ljubčka pa leni!” vzdihne Ema. “Uh, kako je to sitno!”
“Kakšnega ljubčka?” jo pogleda Poljanka.
Boltar vpade vmes: “Veste, mati, eden iz družbe je zaostal, ga še ni.”
“Kaj v dolini?”
“Da, nekje v dolini.”
‘iSte iprišli peš? Od postaje mislim.”
“Ne, pripeljali .smo se prav od doma,” pojasni Boltar.
Poljanka pogleda njega in druge: “Kaj imate konje?”
V tem prihiti Jernač ter iztrese v eni sapi:	“Knšenfitks,
mati! Ste videli, s kakšnim
uho pri vas ljudje najrajši slišijo?”
‘Na obe, saj nismo gluhi. Ali ste morda dohtar? Jezični dohtar, mislim. Potem že vem, kam cikate.”
“No, seveda, ljudi bi hotel malo pretipati.”
“Ne, ne, tipati se ne pustimo.”
“Ne, ne mislim tako. Hotel bi le vedeti, kakšnega mišljenja so in. kakšno je njihovo razpoloženje.”
Jernač nekoliko otrese z glavo in reče: “Ja, tisto pa, kakor je vreme. Danes je, recimo, lep
dan, a če pridete takrat, ko'moči za deset konj; a Jernač j nam bo dež namočil seno, kr-,ima dva žrebca, silna, da bi pre-j šenfiks, tedaj boste videli hudi-jtegnila goro. Kdo Ibo torej ja-, ča!”	*čji? Najbrž se bo avto raz-j
V tem pristopi Bohunc in na-j trgal na dvoje.	___I
govori Jernača: “Čujte, je v tej “Daj ga, Jernač, uženi ga, daj
če im tuli ko tavžent vragov! Dve taki pošasti imajo.” Izlet-
mislil. konje.”
Ema mu oporeče: “O, saj vemo, Čelustra: na telečjih nogah si. Vso noč si krokal, zdaj pa brez konjske sile na tleh sediš.”
Jernač odpreže konja, ju ponosno zajaše ter objestno zdirja z njima enkrat gor in enkrat dol po vasi. Potem ju odvede v hlev, nakar ga povabi Bohunc k mizi: “Na, Jernač, po taki zmagi se spodobi kozarec vina.”
Jernač izpije na diišek in reče : “Zahvalim. Veste, gospod,
“Nič zato,” otrese Ema, “me točita vina.
ljen jezik,
“Ja, s ščegaščiči sem ga namazal.”
V tem pride mimo hiše Grah-kova Bara s srpom in cekarjem. Jernač ji zakliče: “E Bara, kam pa, kam?”
“Žet,” odvrne dekle ter sramežljivo stopa mimo.
Jernač zaupno družbi: “Glejte, to je Vidovo dekle.”
Vsi se ozrejo: “O, Vidovo dekle!” Z zanimanjem gledajo
‘1N)aj ga le užene!” pritrdi je pa le močna tista usnjena j za dekletom.
gospa Ema. “Uh, jate bi mu privoščila!”
Žrebca sta zaprežena, Čelustra sede za volan — in borba ^ se vname. Motor zahrope, Če-i lustra skuša sunkoma pognati vozilo. In prav ropot motorja, splaši žrebca, da se z vso silo j zaženeta v stran,. Jernač vip-j je, švrka z bičem, motor vrešči, žrebca se besno zaganjata. Gle-j dalci napeto opazujejo borbo,! 'mnogi vpijejo, kar poskakuje-! 'jo. Sila vleče silo. Kdo 'boj jačji, gospod ali hlapec? Ce-, lustra ne bo popustil, on ima
gara, a smrdi ko sam vrag!” ,1 “Prav brhko dekle!” pripom-
-m THE WORST IS YET TO COMB —in najhojše Sele pride
Kadar potrebujete plumberja
Grelno napravo, na paro ali plin, tanke za vročo vodo, ako se zamosti odvodni kanal, se z vso zanesljivostjo lahko obrnete do vašega rojaka.
AL ULLE
23621 Lakeland Blvd.	RE 4264
v lastnem poslopju
Vsak čas lahko pokličete na dom RE 4264
si ne bo toliko domišljal!' vpije Žebre.
Nato vpijejo vsi križem:
vasi kaka gostilna?” ’
“Kajpak je, pa še kakšna!”
“Imajo dobro vino?”	,„alu V[„JCJU vol
“O, dober tapkovec in doma-'.,0a> reS| Čelustra, pazi, drži!” če žganje.”	|_ “Jernač, ženi, potegni!” —
Bohunc zaviha nos: “Ne, sad-,“Avto se premika 'nazaj 1” jevca ne bomo pili.”	| Hropenje motorja, ki puha
“Kar m,uničijo ven,” veli Bol-'ob]ake djma jn smradu. Žreb-tar, “še dobro, da je kaj ima- ca .Hi-zata besna, gledata belo, mo.”	Izdaj zdaj bosta popolnoma
Bohunc prikima: “Ali nisem Zlljivjala. pravil?” Nato gre k avtomobi- “živio, Jernač pelje Celu-iriacii ace vaunt, a iva/vaii.i,, hi, izvleče steklenic in kozarcev stro!”— “Živio, Jernač! — hudičem so se pripeljali škrici? ter jih .postavi na mizo na dvo-jernag jg 2magau” _. “Jemač Brez konj in brez volov, a ropo- ru.	zmagovač!”
Medtem je pristopil k Jerna- Borba je končana. Čelustra ču Čelustra. “Čujte, Jernač,’
niki se na glas zasmejejo Jer- klance pa imate strahotnte! Saj
naču.
Poljanka Jernaču: “Kaj si še zmeraj doma, Jernač. Se mi ne boš že spravil po seno?”
Jernač nekaj otrese: “E, ga bomo pa jutri vzeli, danes sem ves zmešan, bi še zvrnil.
Poljanka nevoljno zamahne in gre noter. Izletniki si ogledujejo, dvor, hleve in kozolec ter se ozirajo na vse strani. Pred hišo se zbirajo radovedni ljudje, si ogledujejo avtomobila ter se zvedavo ozirajo v dvor. Nezaslišano, koliko gospode je prišlo k Poljančevim, bržčas sc prišli po Vida. Toda Kresinjci ga ne dajo, ne, saj ima končno ljudstvo tudi nekaj besede. Sicer se pa ljudje povsem zanašajo na Poljanko ona sama jim bo ubranila sina in z iburklami napodila vso to gospodo, če bo treba. Ne, Po ijanka Vida ne da, ne zlepa ne zgrda, o tem so Kresinjci prepričani. Zato se 'posmehujejo tem gosposkim ljudem v kratkih, napihnjenih hlačah in us njenih suknjičih ter njihovim kričavim šalom okoli vratu.
Ida in Sirak kreneta na vrt. “Ah, prekrasno!” vzdihne Ida.
“Divno!” pritrdi Sirak. “Prav nekaj takega sem si predstavlja) v fantaziji.”
"Kajne, gospod Sirak, tu bi bilo nekaj za nov roman.”
“Da, vas bi pa vzel 'za glav no junakinjo romana, gospa Ida.”
Ida ga hvaležno pogleda: “Ali res, gospod Sirak? Ah, v tako čudovito lepem okolju bi pa res rada sodelovala!”
Ko se jima odpre razgled na Kresinje poljane, tedaj obstaneta, ne moreta najti pravega izraza svojemu prijetnemu presenečenju.
Jernač še mota okoli hleva in si zvedavo ogleduje gosposko družbo. Boltar pristopi in ga
se divja koza ubila!”
Jernač mirno skomigne: “Koza ne, ali vaša ropotala si bodo zbila zobe, če jih imajo.”
“Kaj ni ibilo še nikoli avtomobila tu gori?”
“Ne, še nikoli.”
Čelustra se nasmehne: “To me pa res veseli, da smo mi pr- j vi.”
“Mene tudi,” dostavi Jernač. “Da smo namreč mi prvi te klance predihali. Veste, naš cestni valjar vam bomo poslali; enkrat pojde gor, enkrat dol pa bo cesta tip-top.”
Jernač mu oponese: “Vaš valjar, he! Vi, gospod, boste valjali testo, ne pa cesto!”
‘Ne verjamete, Jernač? Bh, kaj pa je nam takole potko povaljati? To napravimo za zajtrk.”
“Zajtrkujete morda zelje z bobom, gospod? Veste, za taka ropotala kot jih imate vi, je škoda cest.
čelustra ga resno pogleda: “Veste, Jernač, koliko ima tako ropotola moči? Deset konjski sil!”
Jernač ga pogleda: “Ja: deset gobcev!”
čelustra se nasmehne: “Nikar ne mislite, da smo tako od muh. Za liter žganja plačam, če vasi konji moj avto premaknejo.” Jernaču se zaiskre oči. “Velja!” reče in ponudi Čelustri
ijmrLrumrumrmjmr^^
za leto 1049 so izšle!
Baragmre Knjige
Knjige so sledeče:
1.	“BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949
2.	Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA
NARODA”
Obe knjigi skupaj staneta—$1.50
Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, .da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na:
A BIRD'S EYE VIEW!
BARAGOVA
1857 W. 21st Place
TJ'.TT?
PRATIKA
Chicago 8, Illinois
►>«
XT~-' vam mi zavarujemo vašo hišo, pohištvo, avto
Naj
Ali trgovino. Točna posluga.
THE UNION INSURANCE AGENCY
3496 E. 93 St.
• (North American Bank Bldg.)
Tel. MAin 3786
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St
HE 2730

111	M 11 ll-frt-H.
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unljska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po Jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec 1	papirja in črk.
Ameriška Domovina
•117 SL Clair Ava.	HEndersoa 0628