jgto XLVI - št.72 - CENA 70 SIT Gorenjci so odločeni: Zgodovina se ne sme ponoviti "Gorenjska je enkrat že "izgubila" kmetijsko šolo, še enkrat je ne sme." Kranj, 15. septembra - Letos se je v prvi letnik triletnega šolanja za kmetovalca na Srednji Mlekarski in kmetijski šoli v Kranju vpisalo le dvanajst dijakov, po republiškem normativu pa je pogoj za polno financiranje oddelka 28 učencev. Čeprav je tudi v drugem in tretjem letniku vsega skupaj le za en razred dijakov (29), je iz različnih pogovorov in sestankov, ki se kar vrstijo, zaznati glavno sporočilo: zgodovina se ne sme ponoviti. Če je Gorenjska enkrat že "izgubila" kmetijsko šolo in se potlej zelo prizadevala, da jo je spet dobila, se zdaj to ne sme zgoditi. In se tudi ne bo! Če denarja za normalno izvedbo triletnega in štiriletnega šolskega programa ne bo zagotovilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ga bodo gorenjske občine. Ob tem, da 600 tisoč tolarjev ne bi smelo predstavljati večjega problema, se zastavlja vprašanje, kakšni so razlogi, da je med gorenjsko kmečko mladino tako malo zanimanja za kmetijske poklice. Na seji kranjskega izvršnega sveta je bilo med drugim slišati predloge, da bi program šole bolj prilagodili potrebam družinske kmetije, dali večji poudarek praktičnim znanjem, uvedli gospodinjski program za kmečka dekleta, začeli izobraževati za dva poklica hkrati...(Več na 14. strani) • CZ. |l...... > Vlom v pisarne oddelka za notranje zadeve občine Škofja Loka Zmanjkalo kar tisoč potnih listov Škofja Loka, 15. septembra - V ponedeljek zjutraj, ko so uslužbenci oddelka za notranje zadeve občine Skorja Loka prišli na delo, jih je čakalo neprijetno presenečenje. Vhodna vrata v oddelek so bila vlomljena, pravo razdejanje je bilo tudi v vseh pisarnah. Za zdaj še neznani vlomilec (ali več vlomilcev), očitno profesionalec, je prostore oddelka za notranje zadeve v pritličju montažne občinske stavbe v Skofji Loki "obiskal" med vikendom, od 10. do 13* teptembra, domnevno ponoči. Preiskavo vodi urad kriminalistične službe UNZ Kranj. - H. J. Več o tem na 24. strani. Suša je bila naravna katastrofa Nad 35 milijard škode Ljubljana, 15. septembra - Komisija državnega sveta za kme-||jstvo, gozdarstvo in prehrano je obravnavala poročilo o ško-a,> ki jo je kmetijstvu povzročila letošnja huda suša. Kmetij-stvo ministrstvo je zaradi slabih izkušenj iz preteklih let, ko J> po občinah uporabljali različna merila za ocenjevanje ško-*je» po naročilu vlade oblikovalo merila, ki so veljala za vso QrŽavo. Pri ocenjevanju ni bilo upoštevano samo kmetijstvo, ?mpak tudi gozdarstvo in ribištvo. Ocene govorijo o 35 milijardah tolarjev škode. Država je ne bo zlahka poravnala. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo predlaga vladi intervencijski uvoz krme, pokrivanje obresti, regres za semena in °Prostitev davkov in prispevkov. Denar bo država vzela iz Proračunske rezerve in iz solidarnostnega sklada, nujna pa bo ludi prerazporeditev denarja v kmetijskem in gozdarskem mi-n,strstvu. • J.K. Nezadovoljni s plačami Tržič, 17. septembra - V sredo, 15. septembra 1993, je nekaj več kot 100 delavcev 2 montažnih obratov tržiškega Peka prekinilo delo in zahtevalo sestanek z vodstvom sindikatov in podjetja. Delavci so bili nezadovoljni z nizkimi avgustovskimi plačami, ki so jih prejeli dan poprej. Po sestanku so oblikovali zahteve, ki so jih javno izobesili, o njih pa bodo govorili na ponedeljkovih pogajanjih sindikalnih delavcev z vodstvom podjetja. • S. S. Kranj, petek, 17. septembra 1993 Poslanska pisarna v Kranju Poslanec vas čaka Kranj, 15. septembra - Poslanska pisarna v Kranju je uspešno premagala prve težave, je v sredo povedala vodja pisarne Petra Tomažič. Deluje v pritličju kranjske občine, telefon pa je 221-811, interna 249. V pisarni so doslej že "uradovali" poslanci dr. France Bučar, Brane Eržen, Sašo Lap, Štefan Matuš, Irena Oman in Nace Polajnar, v ponedeljek, 20. septembra, pa bo v pisarni Jana Primožič. Svojo poslansko dolžnost je prvič že opravil tudi predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan. Državljani prihajajo v poslansko pisarno in ustno ali pisno razlagajo svoje probleme in poglede, bodisi poslancu, s katerim se želijo srečati, ali vodji pisarne, ki jih posreduje naprej poslancem. Pričakovati je, da bo poslanska pisarna sčasoma vedno bolje obiskana. • J.K. Plačilna kartica ACTJVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj t.....■.................................'..........................'................."■..........................................'................................."i Dohodnina po novem Predvsem pa bo morala država učinkoviteje pobirati davke, saj uide proračunom države in občin veliko denarja. Ljubljana, 15. septembra - Že konec septembra utegne državni zbor razpravljati o spremenjenem zakonu o dohodnini. Sprememba tega zakona naj bi bila tako imenovana druga faza davčne reform«, nujna pa je zaradi slabih gmotnih razmer, v katerih Uvi vedno več Slovencev. Odbor ta finance predlaga med drugim državnemu zboru, da uvede neobdavčeni del dohodka v visini 10 odstotkov povprečne plače, vfetje pa naj bi bile tudi olajšave za vzdrževane Člane. Uvedli pa naj bi nov najvišji davčni razred, kjer bo dohodnina višja. Zoper to spremembo se pojavlja ugovor, da M ta obremenitev odvračala ljudi od večje poslovnosti in višjih dohodkov. Predlagane novosti naj bi osiromašile državni proračun, pa tudi občinske, vendar so bili ti pomisleki zavrnjeni s kritiko drŽave, da ne zna pobirati vseh davkov, da hi lahko več iztržila pri carinah, kjer je obilo olajšav, in da bodo občinske proračune po novem polnile tudi takse od igralnih avtomatov izven igralnic. DrŽavi naj bi vrgle okrog 8 milijard tolarjev. • J.K. Prvi privatizacijski programi na Agenciji Revizije v 80 podjetjih Čez dobrih 14 dni bo mogoče kupiti novo izpopolnjeno verzijo certifikatov, sporoča Agencija za privatizacijo. Ljubljana, 15. septembra -,V Sloveniji se začenja privatizacija, njen vrhunec pa je pričakovati prihodnje leto. Državni sekretar za privatizacijo v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Tone Rop je povedal, da je Agencija za privatizacijo že prejela nad 30 programov privatizacije, ministrstvo pa je tudi pripravilo tipske modele aktov za notranji odkup delnic, tako da ne bi smelo biti nejasnosti in dvomov. Ministrstvo in, zbornica pripravljata anketo za podjetja, ki se bodo lastninila, Teden boja proti kajenju Opustiti kajenje, da ali ne? Kranj, 17. septembra - Od 14. do 21. septembra je teden boja proti kajenju. Vrsto let ie tečejo kampanje proti kadilski razvadi med ljudmi, vendar je ne uspejo izkoreniniti Zlasti med mladimi še vedno narašča. Kot v svojem sporočilu ob tednu boja proti kajenju navaja Zavod za zdravstveno varstvo iz Kranja, do porasta kadilskih navad prihaja v starosti med 15. in 17. letom. Mlade prepogosto vlečejo negativni zgledi v domačem okolju in pri agresivnih vrstnikih. Zasvojeni s tobakom verjetno vedo, kako si škodijo s svojo razvado, kako kajenje ogroža njihovo zdravje in okvarja posamezne organe. Tretjino bolezni današnjega časa povzroča ali pa je povezano s pasivnim in aktivnim kajenjem. Med tri tisoč bolniki s pljučnim rakom v Sloveniji jih je kar 80 odstotkov kadilcev. »Ni naš namen spodbujati k opustitvi kajenja le v tednu boja proti kajenju, temveč vse leto,« sporočajo z Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. »Želimo, da se pri branju teh vrstic mlajši ali starejši zasvojenec poskuša soočiti sam s seboj. Kdo sem, kaj hočem, ali ima res nekdo oblast nad menoj? Se ji lahko uprem? Zakaj pa ne! Po drugi strani pa, ali se lahko odpovem takemu užitku ? Morda se bo lahko kdo od njih odločil in rekel: danes je ne poskusim, jutri tudi ne, pojutrišnjem pa bo cigareta že davna preteklost.« • D.Ž. začenjajo pa se tudi revizijski postopki. Doslej so končani v 80 podjetjih. Največ problemov je pri usklajevanju z otvoritveno bilanco in denacionali-zacijskimi zahtevki. Čez dobrih 14 dni pa bo mogoče na poštah kupiti izpopolnjeno (drugo) verzijo certifikatov. V podjetjih, kjer so že začeli z lastninjenjem, uporabljajo prvo. Prihodnje leto se bo lastninilo okrog 500 podjetij, država pa bo pomagala s proračunskimi sredstvi. • J. Košnjek str. 4 Izvršni svet ni mesto za politiziranje POUK V OSNOVNI ŠOU ZA ZAČASNE BEGUNCE IZ BIH SE BO ZAČEL V PONEDELJEK, 20. SEPTEMBRA 1993, OB KURIV PROSTORIH GIMNAZIJE KRANJ. OTROCI NAJ SE TEGA DNE ZBEREJO V AVLI GIMNAZIJE, KJER BODO DOBILI NADALJNJE INFORMACIJE. V Zlitu prekinili stavko Tržič, 17. septembra - Včeraj so v tržiški tovarni ZLIT delavcem končno izplačali * strokovno specializirani sejem !^0YENSKI PROIZVOD-" 0VENSKA KAKOVOST SPELJEVANJE ZNAKOV < ^NSKItl PROIZVODOM IN STORITVAM 26. JESENSKI SEJEM VELIKA PRODAJNA PONUDBA BLAGA ŠIROKE PORABE SEJEMSKE CENE-POPUSTI in VEUKA GOBARSKA RASTAVA KRANJ, 23. - 28. 9. 1993 *t JEKLO WTEHNA ŽELEZNIMA it*. anananZ^^ananm Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 mi mm uvoz ■ Avstrija laufen julijske plače. Ob tem so jih na zboru delavcev seznanili, da je upravni odbor sklenil prijaviti podjetje za stečaj. Po takem razpletu so delavci sprejeli predlog sindikata za prekinitev 16-anevne stavke. Medtem ko bo od 40 do 50 delavcev skrbelo za nadaljevanje proizvodnje, bodo drugi na dopustu ali čakanju. Stavkovni odbor se bo še naprej pogajal za izplačilo regresa in avgustovskih plač. S. Saje SLOVENCI PO SVETU Evropska skupnost zaščitnik manjšin Dodelitev večjih pravic manjšinam ne bi spodbujala odcepitvenih teženj, kar naj bi bilo posebej urejeno s posebnim odlokom. Ta bojazen pa je v nekaterih državah Evropske skupnosti zelo prisotna. Pobudnik ideje o Evropski skupnosti kot krovnemu zaščitniku narodnih manjšin je predsednik pravnega odbora evropskega parlamenta, krščanski demokrat Alber. Z njo bo seznanil vse vlade držav, članic Evropske skupnosti. Prav pri zaščiti manjšin bi morala biti ta evropska organizacija za zgled ostalim državam nečlanicam. Alber v pobudi obširno opisuje pravice manjšin, prav tako pa tudi dolžnosti. Pripadniki manjšin bi morali spoštovati ureditev države, v kateri živijo, in pravice, ki jih ima večinski narod in morebitne druge narodnostne skupine. Ker je v Evropi še veliko strahu, da bi povečevanje pravic manjšin utegnilo sprožiti odcepitvene težnje, bi po mnenju evropskega parlamentarca morali sprejeti poseben odlok, ki bi preprečeval take odcepitvene težnje. Vsaka narodnostna skupnost bi smela uporabljati lastno zastavo, ki pa ne bi smela biti tuja državna zastava. Alber zagovarja tezo po posebni zaščiti manjšin, ki so oškodovane pri jeziku, šolah, zaposlovanju v javnih službah in političnem zastopstvu v organih zakonodajne oblasti. Člani narodnostne skupnosti bi smeli uporabljati svoj jezik v vseh javnih ustanovah. Država naj bi pokrila stroške prevajanja. V vseh vrtcih, kjer -je možno, naj bi bil dovoljen tudi jezik manjšine. Za manjšinske šole bi morale dati denar države, v katerih so manjšine. Tako bi se manjšinci učili uradni jezik, člani večinskega naroda pa tudi jezik ali jezike manjšin. Če bo pobuda poslanca v evropskem parlamentu sprejeta, bo to Romembna obveza za države, v katerih živijo Slovenci, larsikje, posebej v Italiji, so pravice Slovencev še daleč od tega, kar predlaga Alber in kar je že uvedla država Slovenija. Svobodnjake motijo slovenski dijaki Koroški svobodnjaki dr. Jbrga Haiderja so spet sprožili hajko zoper dijake iz Slovenije na Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu, piše Naš tednik iz Celovca. Poslanec svobodnjakov Schrctter ie vrgel v javnost kar nekaj strašilnih laži. Med drugim je dejal, da sta dva prva razreda na akademiji potrebna zaradi velikega števila dijakov iz Slovenije in da bodo zaradi tega za 10 milijonov šilingov višji stroški. Deželni šolski svet je zavrnil obtožbe. Predvidoma bo v prvem letniku 44 dijakinj in dijakov, od katerih jih ima 30 avstrijsko državljanstvo, starši petih dijakov so že nekaj let zaposleni v Avstriji, trije dijaki so otroci beguncev, ki imajo v Avstriji stalno bivališče, iz Slovenije pa prihaja le 6 dijakov. Zaradi takšnega števila vpisanih sta potrebna dva oddelka. Prav tako je šolski urad zavrnil trditev svobodnjaškega poslanca, da se smejo dijaki iz Slovenije vpisati na Dvojezično trgovsko akademijo le na osnovi posebnega dovoljenja deželnega glavarja. J.Košnjek Javni protest skupine poštenih ljubljanskih policistov Korupcija v ljubljanskem policijskem vrhu Nekdanji notranji minister Igor Bavčar je konec leta 1992 odredil preiskavo, vendar se nikomur ni nič zgodilo. Od novega ministra Iva Bizjaka so pričakovali ukrepanje, saj mu je bila predana vsa dokumentacija, vendar spet ni bilo nič. Ljubljana, 15. septembra - "Ničesar se ni zgodilo in preostala nam je samo še možnost, da javno opozorimo na nepravilnosti in rešimo čast policistov, saj nas je velika večina poštenih in pripravljenih kljub mizernim plačam in velikemu tveganju častno opravljati svoje delo," je zapisala skupina poštenih policistov iz ljubljanskih postaj policije. Pismo je posredovala predsedniku republike Milanu Kučanu, predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, poslancem državnega zbora in javnosti. V pismu ugotavljajo, da morajo biti policisti strokovni, nepolitični in pošteni, vendar je poštenosti toliko manj, kolikor višje gremo po lestvici pomembnosti policijskih funkcionarjev. Intervencije, pogledovanje skozi prste, korupcija. Medtem ko moramo navadni policisti trdo garati, pa nekateri naši nadrejeni samo telefonirajo, pa se umakne prijava za prometni prekršek tega ali onega pomembneža, včasih celo sumljivih oseb. Kaj dobijo v zameno ne vemo. Naši šefi se tudi že javno družijo z ljudmi iz ljubljanskega podzemlja. Kadarkoli se je kdo od policistov skušal upreti nezakonitim intervencijam, so ga hitro disciplinirali, opozorili, premestili. Podpisani pravijo, da so opozarjali prek policijskega sindikata, vendar so vodilni v sindikatu tudi sami vmešani v nezakonito početje. V začetku lanskega leta je nezakonito delovanje šefov doseglo vrhunec. Policisti so se pritožili na mi-' nistrstvo. Uvedena je bila preiskava notranje zaščite, ki večinoma potrdila navedbe. Zgodilo se ni ničesar. Ko je začel novi minister iz stranke, ki ji je poštenje vsaj navidezno v ospredju, smo končno pričakovali ukrepanje. Vendar zaman. Vsi šefi so ostali, nekateri pa celo napredovali vse tja do kabineta ministra ali kabineta predsednika republike, pišejo ogorčeni policisti. Pismu je priloženo poročilo o notranji zaščitni obdelavi povezanosti delavcev organov notranjih zadev s Šefikom Puričem, lastnikom restavracije Amadeus, ki je, kot je potrdila preiskava, povezan z nekaterimi kriminalno aktivnimi osebami, pa tudi z nekaterimi funkcionarji ljubljanske policije. Med notranjo zaščitno obdelavo, ki še ni zaključena, je bilo opravljenih 20 razgovorov z delavci ONZ, ki imajo stike s Puričem, prav tako pa z nekaterimi državljani, ki imajo stike s tem človekom. Zadeva, ki jo nekateri že poimenujejo z novo afero, še ni končana. Minister Ivo Bizjak je povedal, da je že ukrepal in da mora biti afera razkrivata do kraja. Ze Bavčarje zahteval radikalne kadrovske ukrepe zoper devet delavcev. Glasnik notranjega ministrstva Božo Truden je v sredo povedal, da so dva delavca upokojili, dva premestili, štiri pa kazensko ovadili javnemu tožilstvu. Nekateri, kot vedo povedati policisti, pa so še vedno na starih dolžnostih ali celo na višjih. Zgodbe še ni konec, zato utegne biti razplet zanimiv. • J. Košnjek I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Včeraj se je po počitnicah spet sestal državni zbor Mariborsko orožje v parlamentu Včerajšnja seja državnega zbora, prva po počitnicah, je nadaljevanje julijske nedokončane seje. Redno septembrsko zasedanje bo konec meseca. Ljubljana, 17. septembra - Ker julijska seja državnega zbora, zadnja pred parlamentarnimi počitnicami, ni bila končana in čaka na obravnavo še nad deset točk dnevnega reda, se je vodstvo državnega zbora odločilo, da jo dokonča včeraj in danes. Kolegij predsednika državnega zbora pa se je odločil, da uvrsti na dnevni red razpravo o odreditvi parlamentarne preiskave o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču. Parlamentarno preiskavo o tej aferi so takoj po najdbi orožja terjale nekatere stranke in poslanske skupine. Parla- mentarne preiskovalne komisije naj bi v prihodnje lažje delale, saj utegne biti kmalu sprejet poslovnik o parlamentarni preiskavi, ki ga bo državni zbor tokrat že drugič obravnaval in utegne biti kmalu sprejet, saj je o njegovi vsebini visoka stopnja soglasja. Sicer pa ima državni zbor na dnevnem redu prvo obravnavo sprememb zakona o delovnih razmerjih, predlog dopolnjenega zakona o zaposlovanju in zavarovanju za čas brezposelnosti, za katerega so parlamentarci še pred počitnicami izglasovali sprejem po hitrem postopku, prvo obravnavo zakona o inšpekciji dela, predlog sprememb stanovanj- Se s cestami spet zapleta Vse kaže, da predlog zakona o družbi za izgradnjo avtocest ne bo uvrščen na septembrsko sejo državnega zbora. Družba bo delniška, delovala bo po zakonu o gospodarskih javnih službah, delež države mora biti najmanj 51-odstoten, ustanovni kapital 51 milijonov tolarjev zagotovi država z bencinskim tolarjem. Razen državnega denarja pa bo družba obračala najeta posojila, cestni tolar, druga namensko zbrana sredstva, cestnine, denar, zbran z izdajanjem vrednostnih papirjev in prihodke od oddaje spremljajočih dejavnosti ob avtocestah. Vendar se pri sprejemanju zakona zapleta. Ali naj bo družba javna ali profitna, kdo jo bo nadziral, ali bo denar res porabljen namensko itd. Štajerci bi radi imeli sedež družbe v Celju, drugi v Ljubljani, sporna postaja gradnja vzhodne ljubljanske obvoznice in podobno. Če družba ne bo kmalu ustanovljena, pravijo na prometnem ministrstvu, bo del prihodnje gradbene sezone zamujen. Liberalno-demokratska stranka Decembra kongres Ljubljana, 13. septembra - Kongres Liberalno-demokratske stranke bo predvidoma decembra, na njem pa bodo predvsem ocenili dosedanjo vlogo stranke v slovenskem političnem življenju. Do kongresa pa se bo stranka ukvarjala z drugimi aktualnimi vprašanji, tudi z aferami, ki morajo dobiti epilog v državnem zboru. Najmočnejša slovenska politična stranka se bo notranje reorganizirala in demokratizirala, predvsem pa se bo pri tem prilagajala reformi lokalne samouprave. Lokalne volitve še niso v ospredju, saj je čas njihove izvedbe še negotov. LDS tudi soglaša s prizadevanji obrambnega ministra Janeza Janše za vključitev Slovenije v pakt NATO. Američani pri naših strankah Ljubljana, 14. septembra - Slovenijo je obiskala ameriška delegacija, v kateri so trije ugledni strokovnjaki za problematiko človekovih pravic: ambasador Kenneth Blackvvell, Charlotte Ponticelli in Januzs Bugajski. V pogovoru z vodstvom Socialdemokratske stranke Slovenije je predsednik te stranke Janez Janša posebej poudaril problem sodstva, ki še ni doraslo novemu položaju in Američane seznanil s predlogom stranke, da za sodnike ne bi smeh biti izvoljeni tisti, ki so v preteklosti vodih politične procese. Američani so soglašali s prizadevanji stranke in ponudili pomoč, za avtoriteto neodvisnega sodstva pa je nujna predhodna razprava o kandidatih za sodnike v najširši javnosti, posebej za kandidate za ključne funkcije. Ameriška delegacija se je sestala tudi z vodstvom Demokratov, ki so memli, da naša država še ni izkoristila vseh možnosti mednarodne uveljavitve. Slovenska ljudska stranka Pomoč vinogradnikom Ljubljana, 14. septembra - Slovenska kmečka zveza pri Slovenski ljudski stranki je sklenila pozvati k večji pomoči vinogradnikom. Po mnenju iniciativnega odbora za vinogradništvo so nujne stimulacije za obnovo vinogradov. Denar naj zagotovi država, zadružne kleti pa naj nehajo uvažati vino. Nesprejemljivo je tudi dveletno plačevanje letošnjega grozdja. Vse stranke pa bodo pozvali, naj ob sprejemanju novega proračuna glasujejo za več denarja za kmetijstvo. J.K. POZI v Ker bo proračun občine Kranj za leto 1994 po predvidevanjih sprejet že v decembru 1993, pozivam vse proračunske porabnike in vse ostale zainteresirane, da svoje predloge v izogib nesporazumom predložijo Izvršnemu svetu SO Kranj še v septembru 1993. Vitomir Gros, dipl. inž. Predsednik SO Kranj Zaščita stanovalcev Vlada predlaga hitro spremembo stanovanjskega zakona. V obrazložitvi pravi, da gre za izredne potrebe države, ki je dolžna državljanom zagotavljati enakost pred zakonom. V tem primeru gre za zaščito imetnikov stanovanjske pravice v stanovanjih, ki jih bo doletela denacionalizacija. Načrtovana julijska obravnava v državnem zboru je odpadla, rok za privatizacijo stanovanj pa se izteka, k hitremu sprejemu pa silijo tudi določbe zakona o denacionalizaciji. skega zakona, prvo obravnavo zakona o železnicah, prvo obravnavo zakona o lastninjenju stavbnih zemljišč in prvo obravnavo zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja. Redno septembrsko zasedanje pa se bo začelo konec meseca in bo trajalo dva tedna, saj je za uvrstitev na dnevni red predlaganih že okrog 50 točk! Med njimi pa so nekatere zelo kočljive kot na primer zakon o igrah na srečo, zakoni o lokalni samoupravi in lokalnih volitvah ter upravnih okrajih ter organizaciji ministrstev nasploh, zakon o političnih strankah, zakon o volilni kampanji, resolucija o izhodiščih zasnove nacional"* varnosti z vidika obrambe, **r' nosti, zaščite in reševanja, spi* menjen zakon o dohodnini, i* koni o sodstvu in sodnikih itd-Kot so povedali v vodstv" državnega zbora, se bodo P? slanci do konca leta sešli še tfj' krat, vendar bodo vse seje ge in obsežne. Med drugim W prišel na eni od prihodnjih $ v parlament predlog za spre membo ustave, za kar pa je P0-trebna dvotretjinska veČin2' Gre za predlog podaljšanja r°' ka za uskladitev zakonodaje 1 novo ustavo. Prvotni rok se teče konec letošnjega leta, go^ zakonov in predpisov pa še d»s' po rajnki Jugoslaviji. J.Košnjek Inšpektorji SDK v zdravstvenem zavodu Dolg seznam nepravilnosti Za nakup računalnikov, za katerega ni bilo predpis*' nega razpisa, je Zavod za zdravstveno varstvo republi' ke Slovenije potrošil štirikrat več, kot bi smel. Ljubljana, 15. septembra - Državni zbor je zaradi spornega nakj£ pa računalnikov, bilo jih je 2750, zahteval inšpekcijski pregl^ poslovanja Zavoda za zdravstveno varstvo Republike Slove«'*. Opravila ga je Služba družbenega knjigovodstva, o ugotovitvi pa je v sredo poročala odboru državnega zbora za nadzor prof*, čuna in drugih javnih financ. Seznam ugotovljenih nepravilno5 je dolg. Inšpektorji so ugotovili nepravilnosti pri vodenju knjig.^ vodstva in zamude pri fakturiranju. Sporno je bilo pokrivanje 1 gub in dvig stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri tej£ je šlo za 3 milijarde tolarjev. Na odboru je bil izražen dvom, I niso bile izgube umetno napihnjene. Stroške prostovoljnega z?' varovanja naj bi zavod knjižil kot stroške obveznega zavarovanj in s tem pridobil 1,6 milijarde tolarjev. Zavod je kupil 2750 rać"' nalnikov. Skupščina zavoda je za nakup odobrila 500 milijom1 tolarjev, zavod pa je porabil 2,1 milijardo tolarjev. Povrhu vseg so bili računalniki kupljeni brez predhodnega javnega razpis*; Direktor zavoda Franc Košir se je branil z utemeljitvijo, da J; ustanova nasledila slabo dediščino prejšnje uprave vključno tm gubo, s plasiranjem in posojanjem pa je zavod zaslužil 3,5 m«1 jarde tolarjev. Razprava v državnem zboru s tem še ni končan* Vodstvo zavoda pa je dolžno pripraviti merila za racionalno P0-slovanje. • J.K. MESTNI DEMOS in SLOVENSKA DESNICA VABIJO NA ZBOROVANJE ZA SLOVENIJO 18. SEP. 1993 ob 19. uri KRIŽANKE-LJUBLJANA VABLJENI! Organiziran bo brezplačen prevoz I Avtobus odpelje ob 18. uri izpred hotela Creina v Kranju MMM©IMGLAS Ustanovile!j in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463. telefajt: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dn«*J| na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnin' DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92). CENA IZVODA: 70,00 SIT.____^ demografsko ogroženi Država podprla deset naložb £a demografsko ogrožene v radovljiški občini je odobrila 7,8 milijona tolarjev nepovratnih sredstev 11 za tri milijone tolarjev dolgoročnih posojil. adov|jjca i4 septembra - Investitorji iz demografsko ogroženih a&elij radovljiške občine so letos sodelovali na republiškem nate-iu S ^est'm' vlogami za pridobitev nepovratnih sredstev pri razvoji j>°spodarske infrastrukture in s trinajstimi vlogami za pridobitev jgoročnih posojil za pospeševanje gospodarskega razvoja. Mini-2*^° *■ ekonomske odnose in razvoj je na podlagi prednostne li- *< ki jo je predlagala delovna skupina občinskega izvršnega sveta, gorilo za štiri naložbe 7,8 milijona tolarjev nepovratnih sredstev r za šest naložb nekaj več kot tri milijone tolarjev dolgoročnega Posojila. Država je zagotovila 30 od-lai °V Predračunske vrednosti a e'ektrifikacijo Slamnikov, za °k"ovo in izboljšanje nizkona-Nstnega Hadovni omrežja v Srednji za prvi del kanaliza-£'Je v naselju Nemški Rovt in ni.asfahiranje ceste na Kuplje-u' republiške podpore pa JJ'sta dobili vlogi za pomoč pri editvi odvodnjavanja na cest- nem odseku pod Goreljkom in za asfaltiranje ceste na Spodnje Slamnike. Poleg investitorjev (krajanov) in države naj bi za te naložbe po izračunih iz začetka leta zagotovila 6,3 milijona tolarjev nepovratnih sredstev tudi občina, vendar je bojazen, da sredstva, ki so v proračunu namenjena za demografsko ogrožena naselja, za to ne bodo zadoščala. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je doslej odobrilo tri milijone tolarjev dolgoročnega posojila tudi za vseh šest naložb za pospeševanje gospodarskega razvoja, ki so imele priporočilo občinske komisije. Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju bo dobila milijon tolarjev za ureditev zbiralnic mleka in nakup hladilnih bazenov v Gorjušah, na Koprivniku, v Studorju in v Stari Fužini, posojilo pa bodo dobili še Marija Zalokar iz Gorjuš za ureditev mlekarnice s hladilnim bazenom, ki ga bo poleg nje uporabljalo še osem bližnjih kmetov, Jože Čuden iz Gorjuš za dograditev hleva z 31 stojišči in mlekarnico, Marija Korošec in Terezija Grmek s Koprivnika za obnovo hiše, v kateri bi nudili hrano tiristom, Lidija Mlakar iz Stare Fužine pa za ureditev prostorov, v katerih bi (kot dopolnilo ponudbi planšarskega muzeja) pokušali in prodajali mlečne izdelke. Za odobrena posojila velja devizna klavzula, dvoodstotna obrestna mera, dveletni moratorij in desetletni odplačilni rok. Ministrstvo doslej ni odobrilo posojila za dograditev hleva s trinajstimi stojišči, za gradnjo stavbe, v kateri bi na kmetiji nudili hrano in pijačo, za dograditev apartmajev, turističnih sob in za povečanje gostinskega prostora. Skupna vrednost zahtevkov iz neodobrenih vlog je 13,7 milijona tolarjev. • C. Zaplotnik Težave s prevozi otrok v šolo Otroci se bodo vozili v šolo tudi v Davči Ijtofja Loka, 16. septembra - V občini ^kofja Loka je cena zelo razpršene po-^lltve tudi ta, da prednjači v Sloveniji P° Številu otrok, ki se vozijo v šolo. Za cene prevozov pa se je očitno zelo težko dogovoriti. , Kar pogosta tema na dnevnem redu Škofjeloškega izvršnega sveta so prav Prevozi otrok v šolo, saj zakon zahteva, aa se vsem otrokom, ki so od šole oddaljeni več kot 4 kilometre, tak prevoz zagotovi. Poleg prevozov podjetja Alpeto-ur, ki izvaja javne prevoze v tej občini, Pa se učenci, zlasti iz oddaljenih hribovskih naselij v šolo, ali do avtobusa v do-8ni, vozijo s kombiji in malimi avtobusi zasebnih prevoznikov. Pri tem se pojavljajo, kot smo slišali na torkovi seji, velike težave pri dogovarjanju o plačilih, saj so v okoljih, kjer je bilo za take prevoze manj interesentov, prevozniki uspeli doseči (izsiliti) višje cene. Da je volje za primerno plačilo stroškov prevozov dovolj, nenavsezadnje priča dejstvo, da se plačujejo prevoženi kilometri glede na kvaliteto cestišča in vzpone, ki so na poti. Več kot očitni pa so poskusi, da se del stroškov tudi prevozov delavcev v podjetja prevali na šolske prevoze, na občinske denarje seveda. Ker so se stroški od konca preteklega šolskega leta povečali, so na včerajšnji seji odobrili povečanje cen prevozov za 8 odstokov, s tem, da se z nekaterimi v Selški dolini skuša doseči razumnejše (nižje cene), ali pa poišče druge prevoznike. Novost, ki je bila uvedena brez soglasja izvršnega sveta, pa je dejstvo, da so se za prevoz otrok k pouku na podružnični šoli organizirali tudi v Davči, pri čemer obrazložitev, da se bodo s tem izognili poškodbam na bližnjicah (ki pa so krajše od 4 kilometrov), ki jih otroci uporabljajo, ni bila posebno prepričljiva. Več teže in razumevanja je za strah pred medvedi, ki lomastijo zadnje čase v teh krajih. Izvršni svet je te prevoze za vse, ki so oddaljeni več kot 4 kilometre, odobril. • Š.Ž. (J Sotavljanje posledic suše (Ne)prodaji družbenih stanovanj na rob Škodo bo potrebno prijavljati Razsodbe sodišč bodo dokumenti tega časa vr$n^a ^°'(a' septembra - Ko so na zadnji seji škofjeloškega iz-toj ^a sveIa obravnavali ugotavljanje škode, ki jo je povzročila legij 7aLSU^a' se je razvila zanimiva razprava o tem, kdaj bomo zmo-tjst- e posledice stvarno oceniti in s potrebnimi ukrepi pomagati kih'"1' ^ so resnično najbolj prizadeti. Prve ocene škode po podat-tjr Za Ce'° Slovenijo kažejo, da so v nekaterih občinah močno pre-tn Va''' za'° na Škofjeloški vladi predlagajo, da se podatki temelji-Poverijo. *ro!n P™'0 ocenah naj bi v škofjeloški občini letošnja suša pov-kov • za milijonov tolarjev škode, kar naj bi glede na priča-p*11' ustvarjeni družbeni proizvod v kmetijstvu in gozdarstvu druik11''0, °"a Je ^kode za skoraj polovico tega, glede na celotni Pod proizvod pa za dobra 2 odstotka. Podatek je nekoliko stvi P0vPrečjem Slovenije (glede na družbeni proizvod v kmetij-Co |n 8°zdarstvu naj bi bilo v Sloveniji škode za dobro polovi Pri i! . na skupni družbeni proizvod pa za 3,3 odstotka), zlast Pon?°en' §kode v celotnem družbenem proizvodu, kjer je seveda p0jjernben delež te proizvodnje. Razmere nastale škode zaradi Cjenjkanja dežja, ki se ponavlja že drugo leto zapored, so v ob-Škr?r ^er Je usmeritev predvsem v živinorejo - mednje sodi tudi kot Ja Loka - še bolj občutna in dolgoročna, saj je travna ruša, d0. 0snova za pridelavo krme, zelo resno načeta, to pa utegne Ul^oročno vplivati na stalež živine. Tako stanje zahteva resno de epanje, in v Škofji Loki predlagajo, da se zagotove potrebni ob arJJ za odkup živine (za kredite v ta namen pa regresirane ČjnpStl) ter prepove uvoz mesa. Razmere zahtevajo dodatne koli-i2p Semen in gnojil (kar naj bi tudi regresirali), za nadomestilo Prih a Pr'delka krme, pa je potrebno do naslednjih pridelkov '* dr*■ ' 'et0 zagotoviti okoli 2.500 ton koruze in drugih krmil je .,r?iavnih rezerv in uvoza po regresiranih cenah. Izvršni svet se ?n\a •! s.trmJa' z ukrepi, ki so predlagani na ravni države, da se p0i nJšajo in odpišejo davčne obveznosti, zmanjšajo pripevki za na °Jninsko in zdravstveno zavarovanje, da se uvede moratorij ra2°dP'ačila kreditov za tekočo proizvodnjo in investicije ter pre-ltJS?redijo sredstva občinskega proračuna in rezerv v korist sUjj Jstva. Vsekakor pa občina z že doslej ugotovljeno škodo po j(e Pričakuje, da bo dobila tudi sredstva solidarnosti iz republi- cWazPrava pa je ob tej temi pokazala tudi različne poglede: po^ nje 1 2a.nekatere občine iz republiških gradiv vzbujajo nezaupa-mej *aJ Je mogoče oceniti, da so pri navajanju škode pretiravali, vj|q P°moči pri 30 odstokih škode pa je nerealno visoka. Posta-pre.Se J« tudi vprašanje, ali je smotrno pomagati vsem, kar pov-da l' In.če je sploh mogoče razmere oceniti do te mere natančno, se ' »ili pomoči deležni resnično najbolj prizadeti. Zavzeli so inD a naj se popis škode izvede čimbolj natančno in strokovno pozdravili dogovor, da naj bi v pospeševalnih službah kmetom aij sia^a'' P" izpolnjevanju zahtevnih obrazcev prijav škode. Prej Hah ^ Pa k° P° vseJ Sloveniji potrebno pristati na realnih oce-dogj s° Se ugotovili, saj teh bremen preostalo gospodarstvo v ne- Škofja Loka, 16. septembra - Prodaja družbenih stanovanj v ožjem mestnem jedru je tema, s katero se škofjeloški izvršni svet že dolgo ukvarja. Končno so se odločili, da kljub nasprotujočim si tolmačenjem stanovanjske zakonodaje vztrajajo pri prepričanju, da teh stanovanj niso dolžni prodati. Naj jih k temu prisili sodišče. Ze ko so pred leti v podstrešna in druga stanovanja obnovljenih starih hiš na Mestnem trgu v Škofji Loki naseljevali upravičence do solidarnostnih stanovanj, je bilo v škofji Loki veliko opozoril na to, da si ta stanovanja zaradi svojih številnih posebnosti in kvalitet na eni strani, ter vpliva na oživljanje starega mestnega jedra na drugi strani, zaslužijo drugačne stanovalce. Te poglede je praksa potrdila, vprašanja pa so se zaostrila, ko so ti stanovalci po novi stanovanjski zakonodaji (iz oktobra 1991) dobili možnost, po nekaterih tolmačenjih pa celo pravico, za odkup teh stanovanj. Na škofjeloški vladi je večina menila, da bi bil tak korak težko popravljiva škoda, saj je jasno - če nič drugega - da ti stanovalci, ki bi s tem postali tudi vsaj delni lastniki teh hiš, stanovanj, še manj pa hiš v celoti, ne bi mogli primerno vzdrževati. Z dokončno odločitvijo so na občini precej odlašali in iskali druge možnosti, tako da se je nabral kup zahtevkov po odkupu, pojavljale pa so se tudi grožnje s tožbami na sodišču. Razpis za "službena" stanovanja Izvršni svet je na tokratni seji sprejel tudi razpis za oddajo v najem desetih tako imenovanih službenih stanovanj, ki naj bi jih občina oddala za neprofitno najemnino delavcem nekaterih javnih služb. V večini gre (gradiva o tem iz nam nerazumljivih razlogov nismo dobili) v bistvu za "kadrovska" stanovanja, torej ne za stanovanja v zgradbah zavodov ozko vezana na delo (kar so po definiciji službena stanovanja - npr. hišniška stanovanja). Da ob tem marsikaj glede kategorij stanovanj in najemnin tudi pripravljalki gradiva ni jasno, je bilo na seji več kot očitno. tudi ne bo zmoglo.« Š.Ž. Na torkovi seji so se odločili dokončno: šestim prošnjam za odkup družbenih stanovanj na Mestnem trgu se ne ugodi, če pa prizadeti menijo, da so jim kratene njihove pravice, naj to dosežejo prek sodišča. Te razsodbe bodo ostale dokumenti tega časa in ne-spametnosti, ki so bile storjene pri tem. Svojevrstna slika našega sodstva bo ostala tudi nedavna razsodba (na prvi stopnji, nanjo pa so sklenili, da se pritožijo), ko je sodišče ugodilo zahtevku podnajemnika (!), ki seje v družbeno stanovanje vselil na silo (!), da ima pravico do okupa. Kmalu bo prišel čas, ki bo take dokumente-vrednotil, zato kaže ohraniti pri tem načelnost.© Š.Ž. 3,2 milijona tolarjev za demografsko ogrožena območja v občini Pozitivno rešene tudi tri individualne vloge Jesenice, 14. septembra - Izvršni svet SO Jesenice je na torkovi seji obravnaval informacijo o rezultatih natečaja za pridobitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij, ki ga je za letošnje leto razpisala republjika. Občina je za investicijo v obnovo vodovoda Rateče s povezavo vodovoda Tamar dobila 3.250.000 tolarjev. Avtocesta odprta že prihodnji mesec Kot je na torkovi seji povedala predsednica izvršnega sveta Rina Klinar, pričakujejo, da bo avtocesta Hrušica - Vrba odprta že v sredini prihodnjega meseca. Glasbena šola se seli Izvršni svet je podprl predlog za preselitev glasbene šole iz stare Gimnazije v prostore na Kejžarjevo 22, bivši samski dom. Ministrstvo za šolstvo in šport je namreč sprejelo odločitev, da se v letošnjem šolskem letu začne s prenovo Gimnazije Jesenice, v tej stavbi pa ima sedež tudi glasbena šola. Občina Jesenice je na omenjenem natečaju sodeloval s tremi predlogi investicij: poleg obnove vodovoda še z investicijo v postavitev transformatorske postaje in obnovo nizkonapetostnega omrežja v Ratečah ter v izgradnjo telekomunikacijskih kapacitet na območju Gozd Martuljka. Višina neodobrenih zahtevkov za sofinanciranje je bila 13,5 milijona tolarjev, pri odobreni investiciji pa je ob zahtevku za skoraj pet milijonov tolarjev Jesenicam namenila 3,2 milijona. Izgradnja telefonskega omrežja končana pred rokom Izgradnja telefonskega omrežja na Blejski Dobravi in Gozd Martuljek - Kranjska Gora bodo predvidoma dokončana še pred koncem leta. Na Blejski Dobravi so z deli že zaključili, pri gradnji razvodnega omrežja Gozd Martuljek pa so v zaključni fazi. Delovna skupnost za razvoj telefonskega omrežja v občini zahteva, da se razširitev telefonskega omrežja na Plavžu in Planini pod Golico obravnava skupaj, čeprav se bodo izvajala ločeno. Priključitev na razširjeno omrežje v Planini pod Golico pričakujejo ob koncu prihodnjega leta. Za sofinanciranje inicialnih razvojnih načrtov in za sofinanciranje gradnje objektov lokalne gospodarske infrastrukture se sredstva dodeljujejo v obliki nepovratnih sredstev v višini do trideset odstotkov predračunske vrednosti, če pa je lokacija naložbe v desetkilometrskem pasu ob mejah Slovenije, pa do petdeset odstotkov. Za ostale namene so se sredstva dodeljevala v obliki dolgoročnih kreditov, po 2-odstotni obrestni meri in z upoštevanjem valutne klavzule. Novost letošnjega natečaja pa je bila, da so investitorji za naložbe v kmetije, dopolnilne dejavnosti, malo in ostalo gospodarstvo vlagali svoje zahtevke na občinski upravni organ, ki je vsem trem prispelim vlogam dal pozitivno mnenje. Vse tri individualne vloge so bile pozitivno rešene tudi na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, skupaj so jim namenili 1,4 milijona tolarjev. M.A. STRANKARSKE NOVICE Slovenski krščanski demokrati Gorenjske Ustanovitev gospodarskega foruma Kranj, 16. septembra - V petek, 17. septembra, ob 19. uri bo v sejni sobi kranjske občinske skupščine potekala ustanovitev Gorenjskega gospodarskega foruma, ki ga po zgledu na državni ravni ustanavljajo občinski odbori SKD Gorenjske. Gre za novo obliko dela, ki jo dopušča statut te stranke, po kateri naj bi se za uresničevanje posebnih interesov v tem forumu povezali obrtniki, menedžerji, mladi podjetniki, državni uradniki ter znanstveno tehnološki delavci, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, saj prav v teh strukturah ugotavljajo, da so v sedanjem zborničnem sistemu po vseh delitvah iz nedavne preteklosti slabo organizirani. Doslej sta bila poleg gospodarskega foruma SKD na državni ravni organizirana že dva regijska, do konca meseca oktobra pa naj bi jih bilo skupaj 16. Kot so nam povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, oblika organiziranja (v začetku bodo verjetno imeli status društva) ni pomembna, pač pa vsebina delovanja. Zavzemali se bodo za višjo moralo odnosov znotraj podjetij in na medpodjetniški ravni, za korektnejše odnose do delavcev in sindikatov, z ambicijo, da postanejo servis delodajalcev, ki bo omogočal tudi vpliv na poslance v državnem zboru, na eni strani, ter z urejeno informacijsko mrežo in znano dobrimi stiki te stranke na mednarodni ravi, tudi navezovanje mednarodnih povezav, na drugi strani. Za vključitev v Gospodarski forum SKD članstvo v stranki ni pogoj, želijo le, da naj bi novi člani ne nasprotovali programskim usmeritvam te stranke. SKD namreč pri ustanavljanju mreže nudi le svojo "infrastrukturo", sam forum pa naj bi deloval brez političnih zamejitev. Gorenjski gospodarski forum ustanavljajo za šest občin: poleg 5 gorenjskih naj bi se vključila tudi občina Kamnik, kakšna pa bo končna oblika organiziranosti in status, pa bo pokazala tudi nova zbornična zakonodaja, zlasti po izvedeni privatizaciji, ko se bodo vzpostavila povsem nova razmerja. Nič hudega, smo slišali, če to pomeni pot h konkurenčnosti tudi na tem področju, saj so sedanje zbornice pogosto same sebi namen. Čas je, je dejal predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev gospodarskega foruma Jakob Vreček, da kdo pove, da sedanja politika podpor brezposelnim pomeni potuho mnogim, da se ne vključujejo v delo, da se ne uredi enakopravno obravnavanje podjetnikov in obrtnikov pri poravnavanju računov, itd., in le če bomo zmogli zdrave gospodarske zakonodaje, bo upanje za to, da postane Slovenija mednarodno konkurenčna in s sadovi svojega dela prijazna dežela. Gospodarski forum - interes za vključitev je doslej pokazalo 60 do 70 podjetnikov - se bo uveljavil le, če bo na tej poti dovolj učinkovit. • Š.Ž. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Sp. Besnlca 81 IZREDNI POPUST ZA POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite HT 064/403-871 Dež in gobe Vse kaže, da je dež v zadnjih dneh koristil zemlji in tudi gobam, saj jih je dovolj povsod po Gorenjskem. Nekateri nabiralci so v zadnjih dneh našli tudi prave gobarske trofeje. Trinajstletni Boris Kožar iz Zaloga pri Cerkljah je pred dnevi v gozdu pod Krvavcem našel jurčka težkega kar 1,70 kilograma, ob koncu prejšnjega tedna pa so Kožarjevi nabrali kar sto lepih jurčkov. Druga Sobarska trofeja prihaja iz oline Brebovnice. Več kot dva kilograma težkega jesenskega gobana je nedaleč od domače hiše našel devetnajs-tletni Tomaž Jereb, ki sicer ponavadi kar ve za prava gobarska mesta. Domači ponavadi nabirajo hi pojedo samo lisičke in jurčkc, vse ostalo pa posušijo in prodajo. V Poljanski dolini, kjer je očitno zelo veliko gob, je na območju Gorenjih Brd Valentin Aljančič iz Kranja, ki sicer ni gobar nabral kar 15 jurčkov, ki so se pri betu držali skupaj. Najdba ga je tako navdušila, da bo za gobami še pogledal, jurčki pa bodo končali v loncu ali kozarcu za vlaganje. M. G., slike: J.Ku., J.P. in M.G Praznik v KS Visoko Poleg ceste še vrsta drugih del Visoko, 16. septembra - Krajevna skupnost Visoko v kranjski občini z naselji Luže, Milje in Visoko že nekaj časa kaže sliko velikega gradbišča. Ob akcijah, reševanju problemov in dejavnostih je največji gradbeni poseg, ki se ni končan, obnova regionalne ceste, Id je, kar zadeva cesto, republiška investicija, vendar pa hkrati urejajo tudi vodovod. Sicer pa krajevno praznovanje, ki bo ob koncu tedna s športnimi prireditvami, družabnim srečanjem v nedeljo popoldne Športnem parku na Visokem, osrednja svečanost pa bo jutri (sobota) ob 18. uri v večnamenskem objektu z baliniščem na Miljah, poteka predvsem v znamenju zaključe vanj ua in poteka različnih del iz letošnjega programa. Ob uresničevanju za letos sprejetega programa jim je v KS kar [>recej časa vzela priprava na obnovo ceste oziroma urejanje astniških zadev ter reševanje problema pasjega zavetišča. Čeprav obnova ceste še ni končana, zadeva v zvezi z zavetiščem pa se bo tudi še razreševala, je aktivnost zdaj usmerjena še na nekatere druge akcije. Prvotni program obnove regionalne ceste se je zdaj razširil tudi na obnovo postajališč, ureditev pločnika, cestne kanalizacije, zamenjavo glavnega vodovoda na tem delu in gradnjo kabelske kanalizacije za ptt naprave. Projekt obnove je tako veliko zahtevnejši, kot je bil načrtovan na samem začetku in med drugim rešuje tudi problem pitne vode za bodočo gradnjo na Vogah. Predsednik KS Rajko Bakovnik in delegat v zboru KS Lojze Smolej ugotavljata, da so bile (in so še) na vseh področjih v RS živahne aktivnosti. "Na komunalnem področju smo obnovili nekaj makadamskih cest (proti šoli, klanec na Visokem, severna obvoznica v Športni park), sanirali več divjih odlagališč in očistili strugo potoka na Lužah ter "pomladili" čez 150 let stare kostanje na Visokem. Krajani na Lužah so se lotili obnove cerkve, obnovili pa so tudi kapelico med Srednjo vasjo in Lužami. Poleg vseh, ki so sodelovali, še posebno pohvalo zasluži Franc Sitar, ki je bil organizator zahtevnih del; se posebno pri cerkvi, saj so urejali odvodnjavanje in osuševalna dela." Gasilci, ki bodo prihodnje leto praznovali 70-letnico, zdaj končujejo glavna dela na stolpu v Domu krajanov, v kratkem pa bo KS začela obnavljati tudi streho Doma krajanov nad vrtcem, za kar so dobili nekaj denarja na podlagi natečaja za objekte skupne rabe. "Še posebej delavni so na Miljah," ugotavljata Bakovnik in Smolej, "kjer so letos dokončali balinišče in večnamenski objekt z garderobami. Prostor je zdaj urejen, primeren za piknike in srečanja, najbolj aktivno pa je Športno društvo TELA v kraju." Kar pa zadeva še nekatere druge, nekomunalne dejavnosti, so v okviru priprav na novo organiziranost za vse tri vasi v KS začeli ?ostopke za vrnitev zemljišč. Prav zdaj razrešujejo s firmo ELA tudi sistem oziroma obnovo kabelske televizije z internim kanalom. V načrtu imajo ureditev igrišča za vrtec. Med letom je bilo v krajevni skupnosti nekaj uspelih in kvalitetnih kulturnih prireditev in srečanj (srečanje z Bavarci). Med različnimi društvenimi akcijami pa je zelo uspela tudi krvodajalska. "Morda letošnja dogajanja dajejo vtis, da smo lani in zadnja leta naredili več. Vendar so letošnje akcije, ki so že končane, ali ravnokar potekajo, nekatere pa se bodo v kratkem začele, po obsežnosti vse skupaj še večje in zahtevnejše. Ko bodo končane, bo razrešenih precej problemov, celotna krajevna skupnost pa bogatejša na različnih področjih. Zato smo ob letošnjem praznovanju zadovoljni, da smo oziroma bomo ob sodelovanju krajanov in delni pomoči občine, sicer pa ob skromnih sredstvih, uspeli uresničiti za letos ne ravno skromen program. A. Žalar Če župan hodi na seje izvršnega sveta... "Izvršni svet ni mesto za politiziranje44 Predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros je zavrnil očitke, da bi na sejah izvršnega svet« razpravljal politično. Kranj, 15. septembra - Kranjski župan Vitomir Gros se zadnje čase dokaj redno udeležuje sej občinskega izvršnega sveta, na katerih se vključuje v razpravo, daje predloge, prosi, da gredo njegove pobude v zapisnik - in podobno. Ko je v sredo na seji v razpravi o problematiki kmetijskega šolstva na Gorenjskem dejal, da to ni problem gorenjskih občin, ampak stranke na oblasti, ki je celo javno oznanjala, da je domače kmetijstvo treba likvidirati, saj je po svetu dovolj cenejše hrane, se je začela precej polemična razprava o vlogi predsednika občinske skupščine na sejah izvršnega sveta. V razpravi je bilo slišati, da predsednik občinske skupščine (kot tudi drugi člani predsedstva) na seje izvršnega sveta ni E>osebej vabljen, ampak dobiva e gradivo za sejo, da bi se bolje spoznal s problematiko in da bi lažje spremljal delovanje občinske vlade. To seveda ne pomeni, da se sej ne sme udeležiti. Nasprotno: na sejah lahko sodeluje, besedo pa mu brez soglasja članov izvršnega sveta lahko da le predsedujoči. Nekateri člani izvršnega sveta očitajo županu, da izrablja seje izvršnega sveta za politiziranje, da kot predsednik občinske skupščine predlaga izvršnemu svetu, kaj naj predlaga skupščini, da z raznimi časopisnimi izjavami za javnost (in predlogi izvršnemu svetu) izvaja pritisk na izvršni svet, da v razpravah etiketira člane izvrš- nega sveta iz drugih strank, da zahteva pisanje svojih predlogov v zapisnik seje izvršnega sveta... Predsednik občinske skupščine Vitomir Gros se je strinjal, da so zadeve na tem področju precej nedorečene, sicer pa je zavrnil izrečene očitke. Dejal je, da je sodelovanje med. skupščino in izvršnim svetom nujno in da so mu tedaj, ko ni hodil na seje, očitali, da se zato, ker premalo spremlja delo izvršnega sveta, zapleta tudi na skupščinskih zasedanjih. "Ker nimam glasovalne pravice, na seji le poslušam in povem svoje predloge, ki pa jih izvršni svet lahko sprejme ali zavrne," je dejal Gros in poudaril, da ima tako kot vsak občan pravico, da v javnosti (v časopisu) pove svoja stališča in predloge in da to še ni pritisk na delo izvršnega sveta. Očitek o politiziranju ifl etiketiranju je zavrnil z beseda-mi, da je bila njegova razprav* o kmetijskem šolstvu strokovfl3 in da ni nikogar etiketira!, ampak le opozoril na omalovaževanje in izničevanie pomen3 kmetijstva. Kar zadeva zapi5' nik, je dejal, da nič ne zahteva ampak le občasno prosi, da W njegove pripombe ali predlog8 posebej zapisali. Predsednik izvršnega sveta Pe' ter Orehar se je zavzel za to, ty bi izvršni svet ohranil dosedaOJ1 način dela, ki temelji na tesnet" sodelovanju s skupščino i" njenimi organi, in da bi & naprej deloval kot strokov«1, ne pa politični organ. C. 1* plotnik Sodnik soočil obtožena Zdenko Piskernik in Pavla Kodra Bančnica naivno zaupala slovesu Elana in Kodra? Kranj, 16. septembra - Včeraj, v sredo, se je na kranjskem temeljnem sodišču začela glavna obravnava proti Zdenki Piskernik, nekdanji vodji kranjske poslovne enote Beograjske banke oziroma Komercialne in hipotekarne banke d.d. Ljubljana, ter Pavlu Kodru, nekdanjemu direktorju gospodarskega sektorja v begunjskem Elanu. Obtožnica bremeni Piskernikovo kaznivega dejanja nevestnega gospodarjenja, Kodra pa napeljevanja k temu. Zanimivo soočenje obeh obtožencev. Danes so zaslišali priče, sojenje se bo nadaljevalo 6. oktobra. Radovljiški tožilec Anton Rib-nikar Zdenki Piskernik očita, da je od začetka leta 1988 do konca aprila 1990 kot vodja bančne poslovne enote v Kranju izdala neugot ovij eno število, najmanj pa 81 avalov banke na bianco menice izdajatelja begunjskega Elana ter podpisala enako število bianco pogodb o a v al ir arij u menic z Elanom. S tem je kršila določila statuta Beograjske banke TB Ljubljana oziroma statuta njene pravne naslednice (od leta 1990) Komercialne in hipotekarne banke d.d. Ljubljana. Oba statuta namreč kot edini pristojni organ za avaliranje menic določata kreditni odbor banke. Piskernikova, pravi tožilec, bi lahko in morala predvidevati, da zaradi tega utegne svoji banki škodovati. To se je res zgodilo, saj so bile štiri menice zaradi insolventnosti dolžnika Elana vnovčene pri Komercialni in hipotekami banki v skupnem znesku več kot 13,2 milijona takratnih dinarjev. Kot je še povedal tožilec, je na vnovčenje čakalo še za okrog sto milijonov dinarjev menic, za kakšno vsoto so bile avalirane vse menice, pa niti ni znano. Pavel Koder, zdaj pomočnik glavnega direktorja za finance v Metalki commerce v Ljubljani, naj bi Zdenko Piskernik naklepno napeljal h kaznivemu dejanju nevestnega gospodarjenja s tem, da ji je v začetku leta 1988 dal v avaliranje najmanj dve bianco menici Elana ter ji pri tem zatrdil, da je tako dogovorjeno v centrali banke v Ljubljani, kjer je bil več mandatov predsednik izvršilnega odbora. Tričlanski sodni senat, ki mu predseduje poklicni sodnik Anton Šubic, je najprej zaslišal obtoženo Zdenko Piskernik, ki je v svojem zagovoru dejala, da je zaupala v dobro ime tovarne Elan in njenega finančnika Pavla Kodra. Elan je bil slovenski "paradni konj", tudi največji delničar Beograjske banke, imel je dobro tretjino vseh delnic, Koder je bil več let predsednik izvršilnega odbora temeljne banke v Ljubljani. V Erimerjavi z njim je bila torej ot vodja poslovne enote v Kranju v podrejenem položaju. Bianco menice in pogodbe je podpisala v veri, da je Koder o tem res dogovorjen v centrali v Ljubljani, kot ji je zatrjeval. Če ne bi podpisala, bi se ji lahko slabo pisalo, je bila prepričana. Na njen pristanek so bianco menice in pogodbe podpisovale tudi tri druge uslužbenke kranjske bančne enote. Kodru je popolnoma zaupala, niti [lomislila ni, da bi bile menice ahko vnovčene, šlo je le za zavarovanje Elanovih kreditov. Piskernikova: "Bila sem zavedena!'' "Sredi januarja 1990 sem imela hudo prometno nezgodo, po njej sem delala samo še en teden. Torej ni res, da bi podpisovala menice Elanu do konca aprila," je dejala Zdenka Piskernik. "Ko sem v začetku aprila, med okrevanjem, slišala za finančni zlom Elana, je bil to zame velik šok. Elan je bil namreč naši banki dolga leta zelo soliden partner, vedno je v rokih izpolnjeval vse obveznosti Šele po tistem me je glavni direktor banke s telegramom opozoril, da za podpis menic nisem bila pooblaščena. Do takrat sem bila prepričana, da sem ravnala prav. Bila sem zavedena, zdaj vem, da je šlo s strani Elana oziroma Kodra za vnaprej premišljeno igro. Skušala sem preprečiti uničenje banke, ki bi ga lahko povzročilo vnovčenje ostalih menic. S sodelavko sem šla v Elan h Kodru po seznam menic -sama spiska nisem delala, ker sem podpisovala prazne menice in pogodbe, torej brez znanega naslovnika, zneska in drugih podatkov - ter takoj obvestila SDK in firme, Elanove upnike, na katere so bile menice naslovljene, da preklicujem svoj podpis." Zdenka Piskernik je še povedala, da je menice in pogodbe običajno prinašal v podpis in žigosanje Pavel Koder sam, da ji je - dokler stvar ni prešla v avtomatizem - večkrat zatrdil, da je o tem dogovorjen v centrali banke v Ljubljani (z vodstvom), da pa jo je Boris Radisavljevič iz centrale nekoč (datuma se ne spominja) poklical v Kranj in vprašal, ali Elanu res avalira menice. Odgovorila je pritrdilno, nakar se je začudil, koga je vprašala za dovoljenje, dejala je, kar ji je povedal Koder, Radisavljevič pa je na to odvrnil, da s Kodrom v Ljubljani o tem niso nič dogovorjeni. "Rekla sem, naj se o tem pogovorijo v Ljubljani, poklicala Kodra in ga vprašala, za kaj gre, kasneje mi je zatrdil, daje v Ljubljani "vse urejeno". Tudi po pogovoru z Radisavlje-vičem, zal, nisem posumila ničesar." Koder "Nikogar nisem silil!'*_ Za Pavla Kodra je bilo avaliranje bianco menic v banki popolnoma običajno poslovno dejanje, kot je uvodoma povedal v svojem zagovoru na sodišču. Banka je bila za to registrirana, tudi enota v Kranju, ki je dajala kredite v okviru mesečnih limitov. "Prve pogovore pri Piskernikovi sem opravil sam, to je bilo 5. januarja 1988, ko sem od nje dobil načelno privolitev, 13. januarja pa ustni pristanek. Po tem je zadevo prevzela finančna operativa v Elanu. Lahko, da sem kdaj tudi sam spotoma prinesel menice v podpis, sam se spominjam samo za prvo. Nikogar v banki, ne v kranjski poslovni enoti, ne v ljubljanski centrali, v to silil. Če v Kranju niso bili pristojni za avaliranje, bi morali dobiti dovoljenje v Ljublja- ni. Piskernikovi nikoli niše«" rekel, da sem v Ljubljani avaliranje dogovorjen. Ne ve* zakaj bi ji lagal. Če ne *>\ avalirala ona, bi za to prosil1 Ljubljani." PNJ - Soočenje_ Izjavi Piskernikove in Kodra s* torej bistveno razlikujeta, zato je sodnik oba obtoženca sooČl'' "Fest" človek si bil, vedno sel" ti verjela, tudi danes s** pričakovala, da boš gov^ resnico. Da je v Ljubljani ^ dogovorjeno, si rekel večkr*! ne samo enkrat. Tudi po kl>^ Radisavljeviča si obljubil, ^ boš šel v Ljubljano, dejal **! da si vse 'uredil. Ti si prine*j* menice in pogodbe, počakal«, smo jih podpisali m žigos*>>' izpolnjevali ste jih vedno sai*1' Večkrat si rekel: "S Kranjem Jj Erijetno sodelovati. Kar sej jranju zgodi, v Kranju tu^ ostane." Pavel Koder: "Ničesar ne ffl°f| em spremeniti, kar sem dosW povedal. Vse, kar se je v Ela" zgodilo, se zgrinja na Kodr* Nekomu, ki je že obremenjen pač naložimo še eno brens*' Tako tudi Piskernikova." Glavna obravnava se je zaslišanju obtožencev nadalj^ vala z zaslišanjem prič. Ker v# povabljene trenutno niso segljive, bo sodišče delo nadal' jevalo predvidoma po W' septembru. H. Jelovčan Gorski reševalci iz Evrope pridejo k nam Kranjska Gora, 16. septembra - Čez dva tedna se bodo v Kranjski Gori zbrali člani Mednarodne organizacije t* reševanje v gorah (IKAR), ki povezuje 29 tovrstnih organiza* cij iz Evrope in Severne Amerike. Komisija za Gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije, ki bo gostil0 srečanje, si obeta prihod čez sto tujih in domačih reševalcev. Člani štirih strokovnih komisij IKAR bodo zasedali že i četrtek, 30. septembra. Istega dne zvečer bodo uradno odpri' srečanje, nadaljevali pa ga bodo v petek in soboto, 1. in 1 oktobra. Zadnji dan bo na sporedu praktična vaja slovenski? gorskih reševalcev, v kateri bodo sodelovali tudi helikopter)1 slovenske policije. Po obiskih IKAR leta 1962 na Vršiču, let* 1971 na Bledu in leta 1981 v Bovcu bo letošnje srečanje prvo v samostojni Sloveniji, ki so jo sprejeli kot redno članic0 Mednarodne komisije za reševanje v gorah na lanske^ zasedanju v Avstriji. S. Saje VELEBLAGOVNICA š KO F J A LOKA d.o.o KDOR IŠČE, TA NAJDE ___ V MAM' zasebna zdravnica dr. Darja Benedičič Bolnik potrebuje več kot samo recept U Jtebni praksi strokovno ne delam nič drugače, kot sem v javnem zavodu, pravi dr. Darja Benedičič, ■ aa moram zdaj ob medicini misliti tudi na organizacijo in ekonomiko. Utfh'}^ sePtembr» ' Dt D««j« Benedičič iz Tržiča se je po 12 nn dela v javnem zavodu opogumila in začela z zasebno i nos,J°- V nekdanji Pekovi obratni ambulanti zdaj četrti esec opravlja splošno prakso in jo dopolnjuje z medicino dela. JJotiv za to odločitev nI bil profitni, pač _, pač pa jo je vodila težnja po samostojnosti in, priznava, tudi kanček avanturizma. Kako ste se opogumili za zasebno prakso? ,,po 12 letih dela v javnem zavodu sem dobila občutek, da delo postaja rutinsko. Čutila sem se sposobno za kaj več in zasebna praksa je tu predstavljala izziv. Med zasebnike sem •Ja iz Zdravstvenega doma Tržič, predtem sem dve leti delala tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo. Izkušnje "nam tudi iz medicine dela, in ?jcer iz obratne ambulante °PT, opravila pa sem tudi Podiplomski tečaj iz medicine dela. Trenutno delam še specializacijo iz splošne medicine." ^*ko ocenjujete razliko med v javnem zavodu in !**bno? K-ar zadeva stroko in stik s Pacienti, ne delam bistveno JJJgače kot prej. Dobiš pa več 2?eiUka odgovornosti pn delu. ^cer sem že prej delala strokovno in odgovorno. Pač pa je yeč organizacijskega dela. V Javnem zavodu se tudi nisem °bremenjevala z ekonomiko, zdaj pa o tem veliko več Premišljujem. Trudim se za *unkrajšo čakalno dobo in za Jo, da pacientom nudim čimbolj kvalitetno zdravstveno storitev v svoji ambulanti in da sama opravim čimvečji del diagnostike in terapije." Kakšen je poslovni rezultat? Je Pozitivna ničla? V zasebno prakso nisem veliko vlagala, saj z zdravniško Plačo tudi ne moreš ustvariti Jelikega kapitala. Najela sem *e opremljeno ambulanto, ki *ein jo še malo dopolnjevala. Plačujem najemnino, pokrivam materialne stroške. Po treh mesecih bi težko ocenila finančni rezultat. Sicer pa zaslužek ni bil glavni motiv mojega odhoda med zasebnike, pač pa relativna samostojnost pri delu." Kakšna dovoljenja so bila potrebna za zasebno prakso, kakšne pogoje je bilo treba izpolnjevati? "Formalno je pot v zasebno prakso dokaj težka. Pri meni je postopek trajal devet mesecev, preden sem lahko začela delati. Najprej sem dobila mnenje zdravniške zbornice, glede smeri, v kateri naj bi delala, in glede kraja opravljanja zasebne prakse. Slo je tudi za presojo izobrazbenih pogojev in opravljanje dela. Potem sem morala izpeljati postopek na ministrstvu, ki je vključeval tudi ogled obstoječe ambulante. Merila pri tem so bila zelo stroga, tako da sem morala opremo nekoliko dopolniti. Nato je stekel postopek za pridobitev koncesije za opravljanje dejavnosti splošne medicine in za vključitev v javno zdravstveno mrežo. Ko sem sklenila te postopke, sem izpolnjevala pogoje, da se pogajam z zavarovalnico. Z Zavodom zazdravstveno zavarovanje Slovenije sem sklenila pogodbo o opravljanju zdravstvenih storitev, in sicer za zagotovljeni program zdravstvenega varstva, za prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa tudi z Adriaticom. Koncesija je bila predpogoj za sklenitev teh pogodb. Nato sem se dogovor- NE cigaretnemu dimu y tednu boja proti kajenju zdravstveni strokovnjaki intenziv-.eje kot sicer opozarjajo na posledice, ki jih povzroča podltiva razvada. Mnenja o tem, ali svarila zaležejo ali pa Je treba nad cigareto z drugačnimi ukrepi, tudi zakonodajnimi, različna tudi med našimi naključno izbranimi sogovorniki. Franc Špik: "Ne kadim in tudi nikoli nisem. Cigaretni dim me zunaj ne moti, v zaprtih prostorih pa zelo, kadar kadilci prižigajo cigareto za cigareto. Ne vem, ali akcije proti kajenju kaj zaležejo. Ko se sam pogovarjam s kadilci o tem, kako moteči so in kako si sami škodujejo, oni pa še kar kadijo, nimam tega občutka." Vladimir Rooss: "Nisem zagrizen kadilec, včasih kadim, včasih spet ne, odvisno pač od družbe. Ne bi mogel reči, da sem zasvojen s cigareto, saj nimam nobenih težav, tudi pri rekreativnih športih me ne ovira. O nekadilcih imam pozitvno mnenje in tudi akcije boja proti kajenju se mi zdijo vzgojno smiselne." Elizabeta Zoreč "Sem zagotovo največji sovražnik dima. Svoj čas so v naši družini vsi kadili, jaz nikoli, zdaj pa že leta nazaj ni več tobaka v hiši. Prepričana sem, da bi moralo biti še več akcij proti kajenju. Zlasti učitelji v šoli bi morali vplivati na otroke, da bi se ne privadili kajenju. Kar srce me včasih zaboli, ko vidim kakega prav majhnega pokovca, kako vleče dim." Borut Šolan "Kako leto sem že kadilec. V družbi sem in tja prižgem kako cigareto, ne prav pogosto. Cigareti bi se lahko vsak čas odrekel, če bi bilo treba, na primer v primeru bolezni. Akcije boja proti kajenju Ea že kažejo rezultate: v nekaterih gostins-ih lokalih že odpirajo posebne prostore za nekadilce." D.Z.Žlebir, foto: G. Šinik ila za najem ambulante. V Pekovi obratni ambulanti sem sicer delala že od marca, tako da je bila vpeljana, imela sem tudi krog pacientov, tako da je šlo takorekoč za kontinuiteto prejšnjega dela." Koliko pacientov ste pridobili? "Zdravstvena zavarovalnica določa kvoto pacientov, kolikor naj bi jih imel vsak zdravnik. Zdaj jih imam nekaj čez dva tisoč. 2230 pacientov je sicer normativ za enega zdravnika, pri zdravnikih pa je registriranih različno število pacientov, vendar največ 3000, nad tem številom pa jih lahko že odklanjamo. Obstaja pa problem, ker imam ob 2000 registriranih pacientih tudi visoko frekvenco, velik obisk, veliko opravljenih storitev." Kdo so vaši pacienti? Večinoma Pekovi delavci? "Zdaj tukajšnji delavci niso nujno vezani na obratno ambulanto. Odkar obstaja inštitut izbranega zdravnika, si ga lahko poiščejo tudi drugje. Večino pacientov imam vendarle iz Peka, pa tudi njihove družinske člane. Veliko imam otrok, starostnikov. Ambulanta je torej odprtega tipa in pokriva takorekoč vso populacijo." Vas pacienti poznajo še iz prejšnjih let v javnem zavodu? "Da. Moram priznati, da brez izkušenj v javnem zavodu, brez določenega kroga pacientov, ki so stalno hodili k meni že prej, in brez poznavanja populacije, ne bi mogla začeti v zasebni praksi." Je ostalo še kaj stikov z nekdanjo matično hišo, zdravstvenim domom? "Na javni zavod si tudi kot zasebnik še vedno vezan. Tako mi zagotavljajo reševalno in patronažno službo ter nujno medicinsko pomoč. Za splošno medicino tudi pač ne more biti popolne avtonomnosti, saj si z delom še vedno zelo vezan na javni zavod." Kako vam plačuje zdravstvena zavarovalnica? "Ob sklenitvi pogodbe smo se domenili za plan o predvidenem številu obiskov m številu točk, zdravstvena zavarovalnica Ea mi plačuje akontacije. Pro-leme imam s precejšnjim preseganjem tako dogovorjenega plana. Ob veliki frekvenci pacientov (tudi do sto v celodnev- Zasebna zdravstvena praksa na Gorenjskem se kar noče raziiveti, zlasti ne tista, ki dela z blagoslovom driave. Ta čas s koncesijo ministrstva za zdravstvo dela sedem zasebnikov, osmi se na to pripravlja. Med njimi so trije farmacevti, v Kranju, Škofji Loki In Trticu, zobozdravnik na Bledu, trije specialisti (kirurg v Kranju in nevrologinji v Kranju in na Jesenicah) ter splošna zdravnica v Triiču. ni ordinaciji) imam tudi večje stroške, zato se bom morala z zavarovalnico dogovoriti, kako bo s plačevanjem presežka. Sicer pa moram reči, da mi zavarovalnica redno dovaja akontacije." Kakšni so stroški zasebnega zdravnika? "Velik strošek je najemnina. Plačujem laboratorijske storitve in storitve mikrobiologije.Nabavljam sanitetni material, zdravila. Zaposleno imam medicinsko sestro, za katero zagotavljam bruto plačo po kolektivni pogodbi. Toliko mi vsaj zanjo prizna zavarovalnica, sama pa skušam plačevati nekoliko bolj stimulativno. K vsemu gredo še stroški za moje zavarovanje, vračam tudi sredstva za specializacijo. Zaenkrat si še nisem izračunala, koliko mi ostane. Velikega dobička ne pričakujem, sicer pa me pri odločitvi za zasebno prakso ni vodil profitni motiv, pač pa želja po avtonomnosti in tudi malo avanturizma." Kakšno problematiko opažate pri svojih pacientih? "Imam veliko število aktivnih zavarovancev, kjer prevladujejo akutna obolenja, precej je poškodb, med otroki je veliko nalezljivih obolenj, infektov, precej imam astmatikov. Velik pa je delež starejših zavarovancev, kjer se pojavljajo kronične degenerativne bolezni, predvsem obolenja obtočil, gibal, presnove." Postajate družinska zdravnica? "Skušam delati po načelih družinske medicine. Z izbiro osebnega zdravnika je prišlo do tega, da se cele družine odločajo za enega zdravnika, ki jih dobro pozna in zdravi vse od otrok do starih staršev. Ljudje dandanes pri zdravniku iščejo bolj oseben odnos. Potrebujejo več kot zgolj medicinskega strokovnjaka, od obiska pri zdravniku pričakujejo več kot le recept. Želijo, da jim prisluhneš in se jim popolnoma posvetiš." D.Z.Žlebir Pomoč odvečnim delavcem Rešili tri tisoč delovnih mest Ljubljana, 14. septembra - V 98 podjetjih, kolikor jih je zaradi prestrukturiranja in sanacije vključenih v sklad za razvoj, je bilo pri prenosu lastnine zaposlenih okoli 56 tisoč ljudi, ugotovljenih pa okoli 10 tisoč tehnoloških presežkov. Ministrstvo za delo v sodelovanju s predstavniki podjetij pomaga pri reševanju odvečnih delavcev. Kot so predstavniki ministrstva povedali na tiskovni konferenci, je sofinanciralo programe reševanja presežkov in pri tem porabilo okoli štiri milijarde tolarjev. Gre za pomoč pri denarnem nadomestilu, dokupu zavarovalne dobe, odpravninah, prekvalifikacijah, dodatnem usposabljanju, skušajo pa ohraniti čimveč delovnih mest in spodbujati odpiranje novih ter pomagati pri samozaposlitvah. Posebna projektna skupina ministrstva je v sodelovanju s podjetji doslej obravnavala že 89 podjetij, v katerih je bilo predvidenih okoli 9 tisoč odvečnih delavcev. Po šestih mesecih so jih odpustili šest tisoč, kar pomeni, da so z drugimi ukrepi rešili tri tisoč delovnih mest. Sicer pa na ministrstvu za delo ugotavljajo, da se med odvečnimi delavci znajdejo tudi invalidi, kar naj bi rešili z ustanavljanjem invalidskih podjetij. D.Ž. Vsi begunci bodo registrirani Ljubljana, 14. septembra - Urad za priseljevanje in begunce pripravlja registracijo vseh začasnih beguncev, ki živijo v Sloveniji, tudi tistih brez statusa. Osnovni smisel registracije je pridobitev podatkov o številčnem stanju začasnih beguncev v Sloveniji, kar urad potrebuje zaradi pridobitve mednarodne človekoljubne pomoči, zagotovitve potrebnih sredstev za oskrbo v naslednjem letu, delitve prejete materialne in finančne pomoči beguncem, ki živijo pri družinah, najnujnejše zdravstvene oskrbe, vključevanja v šolski program in programe prostočasnih dejavnosti. Kdor potuje v Rusijo ali Ukrajino Obvezno cepljenje proti davici Ljubljana, septembra - Po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije število obolelih za davico na območjih Ruske federacije in Ukrajine še naprej narašča. Slovensko ministrstvo za zdravstvo zato poziva vse potnike na omenjena območja, da se pred potovanjem obvezno cepijo zoper to bolezen. Cepljenja opravljajo in o tem izdajajo potrdila zavodi za zdravstveno varstvo, na Gorenjskem v Kranju, Gosposvetska 12, sicer pa tudi na Inštitutu za varovanje zdravja v Ljubljani, Trubarjeva 2. Cepljenje proti davici je obvezno za vse, ki so se nazadnje cepili pred več kot desetimi leti in za tiste, ki se doslej še niso cepili. Kdor ne bo imel potrebnega potrdila o cepljenju, mu obmejni organi ne bodo dovolili prehoda meje. Dokument o tem, da je bila oseba cepljena proti davici pred manj kot desetimi leti, je lahko zdravstvena knjižica ali drug veljaven dokument. Pristojni organi bodo na mejnih prehodih začeli preverjati dokumente v zvezi s cepljenjem proti davici v nedeljo, 19. septembra, od polnoči dalje. Ukrep bo veljal do preklica. Ministrstvo za zdravstvo prosi potnike, da zaradi njihove lastne varnosti čimprej opravijo cepljenje. ŠKOFJA LOKA D.O.O., KIDRIČEVA 50 Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost - pranje in čiščenje osebnih vozil V KRANJU NOVA TRGOVINA ISKRA SERVISA V prostorih sedanjega servisa v Kranju, na Planini 4, smo odprli specializirano tehnično trgovino s končnimi izdelki in rezeivriimi deli. Pri nas lahko dobite po konkurenčnih cenah: w TV aparate Selečo «*■ audio in video naprave Goldstar telefone in telefonske sisteme Iskra Terminali «r gospodinjske aparate Corona f brivnike Braun in Iskra **■ električno ročno orodje Iskra ERO *** varilne aparate, merilne instrumente in prednapetostno zaščito Iskra Septembra nudimo še posebej do 15 % jpopusta in možnost plačila na tri čeke. Veselimo se vašega obiska. _PRINS____ prodaja - inženiring - servis KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Petek, 17. septembra 1993 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja otroške in mladinske ilustracije Poji A. Zorman. V galeriji Mestne hiše]t na ogled spominska razstava grafik in risb Avgusta Černigoja. V Kava baru Pungert razstavlja slikarka Bernarda Šmidiz Lesc, v Kava baru Kavka pa akademski slikar Levon Hajkazuni iz Armenije. JESENICE - V razstavnem salonu DOLI K razstavlja škofjeloška slikarka Mirna Pavlovec. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava industrijskega oblikovalca Primoža Černeta Design '93. V bistroju Želva na Jesenicah so predstavljeni slovenski vzorci, ki so jih zbrali leta 1922 in so se pojavili na pisani-cah in kožuhih. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani se predstavlja z barvnimi fotografijami Mihael Kersnik. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja kolekcijo barvnih fotografij'Klemen Čebulj. VRBA - Prešernove hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11. 30 do 17.30, ponedeljek zaprto. RADOVLJICA - V avli občine Radovljica je na ogled razstava del članov Likovne sekcije KUD Radovljica. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Tadej Rupel, član Fotografskega društva Radovljica. V galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava slik akademske slikarke Klementine Golja. Galerija Časa Brigita predstavlja slike akad. slikarke Brigita Pože-gar - Mulej iz let 1992-93. V prostorih Ljubljanske banke razstavlja stripovske originale Tanja Kloeckl. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Jože Slak -Djoka, v Vili Prešeren pa so na ogled najnovejša likovna dela Nejča Slaparja. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik Valentina Omana. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej z novo železarsko zbirko je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. Zaradi adaptacije strehe gradu je zgornje nadstropje zaprto za ogled. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Samo Šiles. V okroglem stolpu Loškega muzeja je na ogled razstava Ženska oblačilna kultura na Loškem, ob razstavi si je moč ogledati video kaseto Izdelovanje avb na Grencu pri Šk. Loki. V galeriji Fara razstavlja akvarele član likovne skupine ZKO Šk. Loka Edi Sever. KAMNIK - V Hramu Luiar razstavlja slikarska dela "Kamniški motivi " akademski slikar Dušan Lipovec. TRŽIČ - V Paviljonu ISOBje na ogled razstava Mik starih časov. V Kurnikovi hiši je ob deseti obletnici Društva tržiških likovnikov na ogled razstava tržiških slikarjev in kiparjev. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: POLETJE V KRANJU - V sklopu prireditev Poletje v Kranju - Pod marelo se bo v petek, 17. septembra, ob 20. uri predstavila skupina Adria Dixieland z Metko Stok. BLED, JESENICE: JESENSKE SERENADE - Danes, 17. septembra, se bo na Gorenjskem predstavil Dekleta flavt SG§ iz Ljubljane z glasbo 20. stoletja. Trio iz Škofje Loke so začela s skupnim muziciranjem pred osmimi leti, pohvalijo se lahko s štirimi prvimi nagradami na nekdanjih republiških in zveznih tekmovanjih in z vrsto javnih nastopov. Tokrat se bodo predstavile z deli skladateljev našega stoletja, med katerimi je tudi noviteta škofjeloškega profesorja glasbe in skladatelja Petra Kopača, ki je ravno z nekaterimi deli za flavto močno opozoril nase. Koncert v Gradu Grimšče ob ob 17. uri, v Kosovi graščini na Jesenicah pa ob 20. uri. ŠKOFJA LOKA: OTVORITEV RAZSTAVE - V galeriji Fara bo danes, 17. septembra, ob 19. uri otvoritev razstave akvarelov Edija Severja, člana likovne skupine pri ZKO Škofja Loka. Razstavo bo otvoril prof. Andrej Pavlovec, v kulturnem programu pa se bo predstavil Sašo Zagoršek. ŠKOFJA LOKA: SLIKARSKA RAZSTAVA - V galeriji Ivana Groharja bo danes, 17. septembra, ob 20. uri otvoritev razstave akademskega slikarja Sama Šilesa. TRŽIČ: JUBILEJNA RAZSTAVA - Ob deseti obletnici Društva tržiških likovnih umetnikov bo danes, 17. septembra, ob 18. uri, otvoritev razstave tržiških slikarjev in kiparjev v Kurnikovi hiši. Z izbranim repertoarjem se bo v krajšem kulturnem programu predstavila tržiška flavtistka Andreja Prapotnik. TRŽIČ: PRIREDITEV OB SVETOVNEM DNEVU OTROKA - Tradicionalna otroška prireditev ob svetovnem dnevu otroka bo tudi letos na igrišču vrtca Deteljica v Bistrici pri Tržiču organiziral v nedeljo, 19. septembra, z začetkom ob 14. uri tržiški WZ. Program bo povezovala Jelena Jukič, nastopili pa bodo člani ansambla Abrakadabra, otroški pevski zborček Sončni žarek. Pihalni orkester Tržič, ansambel KUD Podlju-belj, plesna skupina Miš Maš, otroška folklorna skupina Karavanke in še kdo. Na priredtivi bo tudi otroški srešolov, delavnice in stojnice z mamljivimi ponudbami, čisti prihodek prireditve pa bodo vzgojiteljice namenile nabavi igrač za tržiške vrtce. CERKLJE: SLIKE OSNOVNOŠOLCEV - V Cocktail baru Vanesa v Gradu pri Cerkljah bo danes, 17. septembra, ob 18. uri otvoritev razstave slik učencev osnovne šole Davorin Jenko. V krajšem kulturnem programu ob otvoritvi bodo nastopili učenci Osnovne šole Davorin Jenko Cerklje. LIKOVNA KOLONIJA V _BOHINJU_ •Od 19. do 25. septembra bo ob gostišču Kramar v Bohinju potekala slikarska kolonih. Zasnovana je kot soočenje različnih konceptov na isto temo: Bohinjski slikarji v Bohinju. S tem želijo organizatorji opozoriti na vpliv, ki ga ima domače okolje na avtorjevo delo, ne glede na to, v katerih okoljih kasneje živi. Sodelujejo akad. slikarji Slavka Čufer - Sark, Albin Polajnar, Janez Ravnik, Črtomir Frelih in Boni Čeh kot gost. Pred novo sezono gledališča Tone Čufar TUDI LETOS KOMEDIJE Tri komedije in sodobna drama je bera, ki jo za to sezono ponuja jeseniško gledališče Tone Čufar. Za abonente pripravljajo tudi gostovanja slovenskih poklicnih gledališč in kot že nekaj let tudi tokrat niso pozabili na najmlajše. Prva premiera gledališča Tone Čufar, predvidoma novembra, bo slovenska praizvedba komedije Pokvarjeno, Rayja Co-onevja. Avtorja ljubitelji gledališča poznajo po lanski uspešnici Prešernovega gledališča Zbeži od žene. Delo režira Miran Kenda, prvič se kot prevajalec predstavlja Jakob Jaša Kenda, scenograf in kostumo-graf Jože Bedič pa bo ob tej predstavi praznoval štirideset-letnico poklicnega delovanja. V prihodnjem koledarskem letu bo gledališče Tone Čufar svojemu občinstvu ponudilo zadnje dramsko delo pred nekaj leti umrlega ruskega dramatika Alekseja Arbuzova Zmagovalka. "O ženski, ki je v karieri dosegla vse, kot ženska pa ni zmagovalka, prej pora-ženka. Na račun kariere se je odrekla otroku, izgubila dve ljubezni in tako pri petdesetih ostaja praznih rok. Drama je pisana z izjemnim posluhom za vse tenčine duhovnih pretresov. V svoji sporočilnosti je humana in ekološka, vendar nikakor ne sovjetska," predstavlja delo, ki ga bo režiral Peter Mi-litarov direktorica Gledališča Tone Čufar Alenka Bole Vrabec. Tudi letos iz uspešne pretekle sezone: Ravmond Queneau - Vaje v slogu Jara meščanka Jovana S. Popovica je, kot jo predstavljajo v programu gledališča, klasična radoživa komedija o bogati čevljarjevi vdovi, ki bi se rada iz nekdanje obrtnikove žene prelevila v damo iz visoke družbe in ujela primernega moža. Obljubljajo, da vas bo duhovita satira na potrošniško družbo, režiral jo bo Marjan Bevk, nasmejala do solz. LITERARNA DELAVNICA ZKOS Mladi ustvarjalci bodo lahko od 12. oktobra 1993 pa vse do maja 1994 obiskovali literarno delavnico, ki jo bo vodil pisatelj Lojze Kovačič. Na srečanjih, ki bodo vsak drugi torek od 17. do 20. ure v prostorih Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Štefanova 5, Ljubljana (začetek v torek, 12. oktobra 1993), bodo mladi avtorji izpopolnjevali svoj slog, se pogovarjali o sodobni svetovni in domači literaturi ter estetiki, pripravili pa bodo tudi recital in pogovore z občinstvom. Delavnica se bo končala maja 94 z literarnim večerom. Šolnina za literarno delavnico znaša 7.200 tolarjev, če jo plačate takoj, oz. 7.800 tolarjev, če jo poravnate v treh obrokih. (1. obrok ob vpisu, drugi januarja 94, tretji pa marca 94). Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 061/151-028, int. 18. KONCERTI GROBLJE 1993 LJUBLJANSKI MADRIGALISTI Groblje, 14. septembra - Na osmem koncertu letošnjega 24. Mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe v galeriji Jelovškovih fresk v (i robija h pri Domžalah so v torek zvečer nastopili Ljubljanski madrigalisti, ki jih je vodil dirigent Matjaž Šček; krstili pa so tudi troje del letošnjega slavijenca Antonia Tarsie (1643 - 1722) in sicer troje vokalno-inštrumentalnih del z naslovi: "Si queris miracula" iz leta 1715, ali v prostem prevodu "Če je lahko čudo/". Pri teh skladbah je z zborom sodeloval še instrumentalist Milko Bizjak s spinetom. Mešani pevski zbor Ljubljanski madrigalisti, ki je na naši in tuji glasbeni sceni prisoten od leta 1991 in je tako doma kot v tujini že dosegel vrsto odličnih uspehov, tako na koncertnih odrih kot na tekmovanjih, je z dirigentom Matjažem Ščekom v Gro-bljah najprej odpel pet madrigalov in motetov našega Jakoba Gallusa. Petje je bilo v vseh pogledih vzorno, saj so pevci znali prisluhniti skladateljevim zahtevam in zahtevam renesančnega glasbenega obdobja. Tako je bilo prisotno večzborje, efekti eha, ploskovita dinamika, odlična dikcija celotnega ansambla, saj so pevci peli ves prvi del v izvirni latinščini. V nadaljevanju pa smo potem slišali tri krstne izvedbe nanovo najdenih, rekonstruiranih in tudi že v tisku izdanih zborov Antonia Tarsie. Njegovo 350-le-tnico rojstva slavimo prav letos in pri tem ima za to največ zaslug ljubljanska Založba Edition Bizjak. Tudi zato smo lahko pri treh obsežnih in cikličnih zborih slišali in videli sodelovanje spineti-sta Milka Bizjaka. Baročna glasba pa je bila hkrati tudi najbolj logično slogovno nadaljevanje nastopa Ljubljanskih madrigali-stov v okviru "harmonije zvoka in barv z navdihom Jelovškovih fresk". Gallus Carniolus, d.o.o., ki je programski in organizacijski izvajalec celotnega festivala v Grobljah, pa je imela pri vsem navedenem res srečno roko. Tako so se doslej nekam lokalno-ko-prsko zastavljene celoletne slovesnosti tudi po zaslugi grobeljske-ga festivala, Ljubljanskih madrigalistov, Milka Bizjaka in Matjaža Ščeka razširile na osrednjo Slovenijo. V drugem delu pa so Ljubljanski madrigalisti s Ščekom nadaljevali a Cappella koncert, tako kot so ga z Gallusovo glasbo tudi uvedli. Le, da tokrat programsko, zvočno in slogovno precej drugače. Saj smo lahko v zborovskih delih slovenskih skladateljev 20. stoletja: Marija Kogoja, Emila Adamiča, Vilka Ukmarja, Marijana Gabrijelčiča in Pavla Merkuja zaznali pravi cvetober zborovske glasbe našega časa. Zbor, ki nam je prepeval, pa se je znal do najmanjše potankosti odzivati zborovodji - dirigentu Matjažu Ščcku. In tako smo lahko slišali res prave in dovolj avtentične podobe navedenih skladateljev in njih zborovskih uspešnic. Koncert je zatorej več kot uspel. F.K. Tretja izmed komedij, ki jo v letošnji sezoni pripravlja jeseniško gledališče, je postavljena na malo sceno. S francosko dovtipnostjo in jedkim humorjem obrača avtor Jean-Claude Danaud sulico v nenehni bitki med ženskim in moškim spolom v delu Žensko ročno delo, ki ga režira Bojan Maroševič. Otroški oder Fantazija ponuja zabavno družinsko sliko Le po kom se je vrgel ta otrok. od začetka oktobra pa vse d aprila pa se bodo vsakih štif' najst dni vrstile otroške matin*' je z domačimi in tujimi ustvaf' jalci. Skupaj z Občinsko knj* nico bodo pripravili pet liter*f' nih večerov s slovenskimi I'1*" rarnimi ustvarjalci, seveda P bodo na sporedu Gledali^ Tone Čufar tudi njihove usp*' šne predstave iz pretekle sez* ne: Juntez Frana Levstika 'jj Vladimirja Kocjančiča, Vaje slogu Ravmonda QueneaUr Ljubezni Georgea VVashing1^ na Mira Gavrana in Eko E» Hrvoja Hitreca. "Predvsem smo se mof8'1 prilagoditi trenutnim gosp^ darskim razmeram in tako Pa v nobeni predstavi ni več k", deset vlog. Na večje projekte $ v tej krizi enostavno ne upanj1" misliti," pravi direktorica g'e' dališča Alenka Bole Vrabec kljub temu da so imeli 'aI" šestdeset abonentov več kotv sezoni pred tem. Prepričana r da tudi letos obisk predstav *» lik in poudarja tradicijo teatf* na Jesenicah, na kateri skušaj" graditi. "Še vedno ostaja n** stalni sodelavec režiser Mir8!1 Kenda, tudi kot član umetni' škega sveta, ki skrbi za konji' nuiteto dobrega dela." • ^' Ahačič ZAČENJAJO Z DELOM Gledališka skupina DPD Svoboda iz Žirov vabi k sodelovanju nove igralke in igralce. Če imate veselje, vsaj malo talenta, se nam pridružite. Pripravljamo novo satirično komedijo. Z va7 jami bomo začeli v torek, 21. septembra, ob 19. uri v m*1* \ dvorani DPD Svoboda v Žireh. Stanislava iz Pudoba "SVET V SVOJI SEDANJI FORMI Ni EDINI SVET" __(P. Klee)__j To je slikarstvo Stanislave Pudobske, ki se predstavlja v g* leriji Ivana Groharja. Rojena je bila 1952 1., 1976. leta je konČf' ALJJ - slikarstvo pri Gabrielu Stupici. Od 1977. leta je član,cj društva slovenskih likovnih umetnikov in deluje kot samostojj1 umetnica. Živi in dela v Pudobu - Starem trgu pri Ložu. Svoje lo je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razst* vah. Studijsko je potovala v Anglijo, Italijo, Indijo, Nepal, Fra" cijo, Španijo, Romunijo in Zahodno Nemčijo. To je nešteto sV tov, ki jih odkriva na svojih platnih Stanislava Pudobska. Pot0j vanja skozi nevidni svet. Globoki impulzi se rojevajo v njen osebni in kolektivni zavesti Notranjske (okolica Cerknice je na.' dihnila že Hinka Smrekarja, Lojzeta Perka). To so odzivi, ki P*1' padajo drugačnim zakonom. Njena platna so sinonim za "impf^ vizacijo". Solzavo sentimentalnost, petelinjenje in nastopaš^ zmaguje skrita erotika. Njena umetnost se ne zaustavlja pri vt* čem hrepenenju, marveč se zateka pred oltar, mitologiji, da bi* v podobah ohladila želja. Izraz impresije se je spreobrnil v tv presijo slikarkinih notranjih doživljanj. Ukvarja se s primarno*' jo začetka. Izsušena snov spomina se odeva v lepoto objekt* (najpogosteje ženska). Fantazija v umetnosti ni nič več noveg* Od Antike do Boscha je prikazovala zastrašujoče prikazni in & navadne objekte. Platna Stane Pudobske so izraz bojazni, kis rojeva iz znanstvenega napredka in z njim prihajajoča tesnob*: Hipersenzitivnost slik spodbujajo svetlobni odsevi, kozmolos^ prostor in ikonografski svet prevzetih mitologij. Svet kot vesoU je mistično prebivališče lepote, skrivnosti. Slika je gesta, ki zdA1' žuje v sebi neskončni karakter fantastične umetnosti in njene m* tamorfoze. . Polona Hafn* OŠ HELENA PUHAR Kranj, Kidričeva 51 objavlja prosto delovno mesto SPEC. PEDAGOGA za delo v oddelku za delovno usposabljanje za določen čas (do maja 1994). GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Kranjsko gospodarstvo Izguba šestkrat večja od akumulacije Čeprav se ni dobro primerjati s slabšimi, pa v kranjski občini ugotavljajo, da je njihovo gospodarstvo na boljšem kot, denimo, v Celju in Mariboru, kjer so bile polletne izgube desetkrat oz. osemkrat večje od akumulacije. iimiiiui m i jii u i m <——uumnnrn irn-rnmr"innn—ss^ssses&ss jk»njj, 15. septembra - Kranjski Izvršni svet je na seji v sredo med •J^gim obravnaval tudi poročilo o poslovnih rezultatih gospostva občine v letošnjem prvem polletju. V poročilu je (pod jtto) sicer navedeno, da so nekateri podatki v njem lahko le za ^»terno Unnrnhn" fin tnroi vorirtnn nndnvna skrivnosti vendar plačah, zneski**. ^Prav je poročilo o poslovnih ob prehodu starega v novo leto jfzultatih v prvem polletju je bila desetkrat večja od časovno že nekoliko odmaknje- akumulacije, ob polletju manj no, dobro kaže sliko kranjskega kot šestkrat večja. Ob tem, da gospodarstva. Razmere so bile ima gospodarstvo za 5,9 mili-tudi v tem času slabe, vendar le iarde tolarjev nepokrite izgube ne.koliko boljše kot ob koncu iz prejšnjih let, je v prvem "tinulega leta. To najbolj na- letošnjem polletju "pridelalo" 2orno kažejo podatki o izgubi: še 2,1 milijarde tolarjev nove. Z Plače so se realno povečale Oeki plač v prihodkih gospodarstva se je zvišal z 12,1 na *4,4 odstotka. Plače so se tudi realno povečale, saj le bila Povprečna mesečna bruto plača v letošnjem prvem polletju za w odstotkov tišja od lanske, medtem ko so cene Življenjskih Potrebščin v tem času porasle le za 43 odstotkov. Zasebna pobuda v polnem razmahu V kranjski občini je v letošnjem jprvem polletju delovalo v gospodarstvu 81 družbenih podjetij, 14 mešanih, sedem rtruinih in 893 zasebnih. Družbena so z 18.608 delavci ^tvorila četrtino vse akumulacije v gospodarstvu, mešana z 2.430 delavci več kot eno tretjino, zasebna pa s 1.309 delavci domala dve petini. £a šestino manjši izvoz Kranjsko gospodarstvo je v letošnjem prvem polletju izvozilo *« 188 milijonov dolarjev blaga In storitev, od tega za 156 milijonov dolarjev v "pravo" tujino. Izvoz je bil približno za Šestino manjši kot v enakem lanskem obdobju, izvoz v "pravo" tujino pa za devet odstotkov. 5.442 brezposelnih Ob polletju je bilo v kranjski občini 5.442 brezposelnih, samo \ v prvih šestih mesecih pa Je brez dela ostalo 1.360 delavcev. J Med temi jih Je 88 Iz Kovinskega podjetja Kranj, kije šlo v »tečaj, 248 trajnih presežkov in 1.078 iskalcev prve zaposlitve. Brezposelnost je bila ob koncu junija za nekoliko manjša kot ob prehodu starega v novo leto. Na novo seje v Prvem polletju zaposlilo 1.069 delavcev. izgubo je poslovalo 207 podjetij (trinajst mani kot ob koncu minulega leta), ki zaposlujejo 4.345 delavcev. Več kot štiri petine izgube je bilo v industrijskih podjetjih, za 162 milijonov tolarjev v gradbeništvu in za 108 milijonov tolarjev v trgovini. Jedro vseh izgub (95 odstotkov) je bilo v 26 družbenih podjetjih, med katerimi je sedemnajst večjih. Z izgubo je poslovalo tudi 181 zasebnih podjetij (vsako peto), ki pa so k skupnemu znesku prispevala le dobro dvajsetino. Ko so se v Kranju glede izgube primerjali z drugimi večjimi mesti v Sloveniji, so ugotovili, da so, na primer, na boljšem kot v Celju, kjer so bile polletne izgube desetkrat večje od akumulacije, in v Mariboru, kjer so bile osemkrat večje. Sekretariat za gospodarstvo je še posebej pregledal in ocenil gospodarske rezultate šestnajstih kranjskih podjetij, ki po številu zaposlenih sodijo med največja, saj skupno zaposlujejo kar 71 odstotkov vseh v gospodarstvu. Med temi podjetji so v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem izvoz najbolj pove- čali v Iskri ERO, Savi, Iskri Števci, Planiki in IBI-ju. V vseh se je v enem letu, med lanskim in letošnjim polletjem, število zaposlenih zmanjšalo, največ pa v Iskri ERO (več kot za Eetino). Akumulacijo sta naj-olj povečali Iskra TEL in Planika, največ pa stajo ustvarila Merkur in Iskra TEL. Med šestnajstimi največjimi podjetji so štiri imela ob polletju izgubo: Elektro Gorenjska (832 milijonov tolarjev), Iskra ERO (120 milijonov), Gradbinec (99 milijonov) in Cestno podjetje Kranj (42 milijonov). Najboljše plače so imeli v Iskri TEL, PTT podjetju, Iskri Števci in Elektro Gorenjska, najslabše v Planiki, Iskri ERO in Gradbincu. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so jih v letošnjem najbolj povečali v Elektro Gorenjska, najmanj pa v Iskri Stikala, Cestnem podjetju Kranj in Planiki. Vsa podjetja, razen štirih z izgubo, so v prvem polletju dosegla boljše rezultate od kranjskega in republiškega povprečja, za kar imajo po oceni izvršnega sveta precej zaslug tudi sposobni podjetniki. C. Zaplotnik 5 škofji Loki zavrnili poročilo o polletnih rezultatih Kakšni so cena in učinki informacij o gospodarstvu (5°$* Loka - 16. septembra - Prva informacija o polletnih gzjutatih gospodarjenja v občini Škofja Loka je vzbudila upanje, Je gospodarstvo te občine prebrodilo najhujše, začelo oživljati in celo doseglo znatno boljše rezultate kot v gorenjski regiji in v povprečju Slovenije, pa je izvršni svet na zadnji seji informacijo o teh rezultatih zavrnil. Agonija v tržiški tovarni ZLIT se končuje delavci so dobili julijske plače g*feano podjetje Sklad za razvoj predlaga začetek Jggjnega postopka. JttlH 8eP*emnra " Zli t ovim delavcem so včeraj Izplačali lijake osebne dohodke. Zaradi te izpolnjene zahteve ^kovnega odbora in odločitve o prijavi podjetja za stečaj .sindikati predlagali prekinitev stavke. Predlog so na I^M^njent zbora delavcev sprejeli, ^najstdoevna stavka, v katero je vodstvo tovarne ZLIT delavce, je bila povsem nesmiselna, so ocenili j^^avniki gorenjskih svobodnih sindikatov in tovarniškega j!p*jkata med včerajšnjo tiskovno konferenco. Namreč, če »i re&T 28 razvoj kot večinski lastnik hitreje odzval na Rvanje nakopičenih težav, do stavke sploh ne bi prišlo. Kot j£r.8ega krivca so omenili upravni odbor pod vodstvom t,$anc Prinčič, ki ni reagiral niti na lanske stavkovne zahteve '** na letošnjo nezaupnico direktorju Dobidi in zahteve »J??)® »tavke. Po grobi oceni je zaradi septembrske stavke za 8 do 10 milijonov tolarjev škode. S podrobnejšo jj^j20 bodo tudi po imenih pokazali, kdo je kriv za tolikšno pj*}^ovni odbor se je odločil, da bo delavcem predlagal £ ukinitev stavke zaradi dveh izpolnjenih zahtev. V Četrtek so koluarn* izplačali julijske place v viSini 80 odstotkov po l^kUvni pogodbi določenih zneskov, upravni odbor podjetja jjj« na torkovi Izredni seji sklenil, da podjetje prijavi za »J*tek stečajnega postopka. Glede prvega so povedali, da so s£*di dolgega pogajanja o izplačilu socialne pomoči z SDK JjJJ* je od 2. do lš. septembra zahtevala 17 različnih Kumentov) prosili za pomoč predsednika slovenske vlade; pj i^egovo pobudo so prek ministrstev zagotovili denar za .*ce« Na stečaj je sindikat pristal pod težo podatkov, da £r*)*tja s 3,5 milijona mark dolgov ni moč rešiti niti s svežim dek 0m z oddaj0 v najem. Na včerajšnjem zboru Pri«VCev 80 strinjali s prekinitvijo stavke. Danes je na delo sio okrog 40 delavcev, ki so zadolženi za nadaljevanje Pr°ttvodnje S. Saje Ko so na torkovi seji škofjeloškega izvršnega sveta obravnavali informacijo o polletnih rezultatih gospodarjema v občini, so bili zagotovo pod vplivom kritik, izrečenih v skupščini ob zadnji obravnavi tovrstnega poročila. Informacija je bila tako kot tudi že vse dosedanje, sestavljena na osnovi podatkov, ki jih v pretežni meri zbira služba družbenega knjigovodstva, ter dopolnjena z nekaterimi podatki statistike in morda gospodarske zbornice, vendar po mnenju članov škofjeloške vlade ne daje realne slike gospodarskih razmer in ne opozarja na glavne probleme. Premalo je podatkov o tem, kaj se v resmci dogaja s produktivnostjo. Tudi podatki o brezposelnosti so po mnenju škofjeloških "izvršnikov", vprašljivi in tudi po mednarodnih merilih nerealni. Pogrešali so oceno o tem, kaj pomeni za številna podjetja z blokiranimi računi možno uveljavljanje novega zakona o prisilni poravnavi m stečaju, veliko premalo pa je tudi podatkov o investicijah (zlasti v opremo in znanje), kar je najpomembnejše za nadaljnji razvoj. Slepimo se, ie bilo eno od mnenj, ki smo jih slišali, da so dosežki v gospodarstvu občine Škofja Loka nadpovprečni, pogledati je potrebno samo stopnje akumulativne in repru-duktivne sposobnosti, ki je na gorenjskem dnu. Od sekretarja za družbeni razvoj, ki je ses-tavljalec gradiva, pričakujejo več kvalitativnih ocen, oris najpomembnejših problemov, saj so prepričani, da jih po številnih stikih z gospodarstvom dobro pozna. Izrečene kritike pa škofjeloški sekretar ni sprejel. Za izpolnitev zahtev, ki so jih člani izvršnega sveta tokrat postavili, je potrebno podatke in informacije sistematično zbirati in postavlja se vprašanje, ali bo stroške takega zbiranja (dela, ki bi ga naložili službam v podjetjih ter kasnejše občinske obdelave) mogoče upravičiti z vrednostjo sklepov in možnih ukrepov na občinski ravni. Kvalitetne informacije so vsekakor zaželene, potrudili se bodo za bolj poglobljeno komentiranje gibanj, vprašanje pa je, koliko sploh lahko občina vpliva na pogoje gospodarjenja. Ob tem, da ima škofjeloško gospodarstvo daleč nadpovprečni izvoz, je potreba priznati, da so podjetja v Škofji Loki to vseslovensko krizo le uspešneje premagovala in da so pokazala svojevrstno žilavost in vitalnost, je še menil sekretar. S. Ž. /uspešen\ * posel propagandna f| 1 OBJAVA f tik v Gorenjskem glasu ^7 Sanacija ne poteka po načrtu Jesenice, 14. septembra - Skupna izguba koncerna Slovenskih železarn v prvi polovici leta znaša 5,2 milijarde tolarjev, kar je 5,6-krat več, kot je bilo načrtovano v sanacijskem programu. Od metalurških družb je imela največjo izgubo Acroni Jesenice, več kot dve milijardi. Na Jesenicah je v letošnjem letu zaprtih že za 220.000 ton metalurških kapacitet. Torkove seje jeseniškega izvršnega sveta, na kateri so obravnavali polletno poročilo o izvajanju sanacijskega programa Slovenskih železarn, se je udeležil tudi direktor koncema dr. Andrej Ocvirk. Pojasnil je vpliv recesije na evropskih trgih in poudaril, da brez investicij v posodobitev tehnoloških linij ni možno delati po evropskih merilih. Dejal je, da za rešitev železarn najpomembnejša povezava s podobnimi sistemi v tujini, prek katerih bo moč vstopati na tuje trge. "Doma pa se moramo usposobiti tako, da bomo takrat, ko se bo trg odprl, konkurenčno sposobni. Samo z zniževanjem plač, stroškov in kvalitete ne bo šlo. " Kot so poudarili na seji izvršnega sveta, so vzroki za to, da se sanacijski program ne odvija tako, kot je bilo začrtano, v prepozni reakciji vlade oz. parlamenta, nekonkurenčnosti kot posledici visokih tehnoloških stroškov, v poglabljanju recesije na evropskih trgih, nadaljevanju dumpinskega pritiska iz vzhodnoevropskih držav, povečevanja cen strateških surovin in nadaljevanju likvidnostnih težav. Dejstvo, da je najslabše stanje prav v metalurgiji, napoveduje za enkrat še temno prihodnost jeseniških železarn, zato izvršni svet predlaga vladi, naj čimprej sprejme ukrepe za sanacijo obveznosti iz naslova prispevkov, nepokritih izgub in obveznosti do velikih sistemov. Ker tudi v prihodnosti še načrtujejo odpuščanje delavcev iz železarne, skušajo spodbujati odpiranje novih delovnih mest v občini. V tem smislu se zavzemajo za aktivno sodelovanje med Železarno Jesenice in občino pri razreševanju prostorske problematike nove obrtne cone kot tudi naselja Stara Sava. M.A. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA RADOVLJICA UPRAVA ZA GOSPODARSTVO IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI OBVESTILO Vse pravne in fizične osebe v občini Radovljica, ki so utrpeli škodo zaradi suše v letu 1993 obveščamo, da jo lahko prijavijo na predpisanem obrazcu najkasneje do petka, 24. 9. 1993. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali. Obrazce za prijavo škode lahko dobite na sedežih Kmetijskih zadrug, zbiralnicah mleka in na Občini Radovljica, uprava za gospodarstvo. Izpolnjene obrazce lahko oddate osebno ali po pošti Kmetijskim zadrugam oz. na Občino Radovljica - uprava za gospodarstvo. ^JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA Kidričeva $8,64220 Škofja Loka Zaradi povečanega obsega deta vabimo k sodelovanju SKUPINE ZA MONTAŽO STAVBNEGA POHIŠTVA Ponudbe pošljite na naslov JELOVICA - L! - Škofja Loka, Kidričeva 86 (inženiring stavbnega pohištva). Dodatne Informacije dobite po telefonu 064/631-241 pri g. Kalanu. MERCATOR - KŽK KMETIJSTVO KRANJ, d.0.0. Begunjska c. 5, Kranj objavlja prosto delovno mesto PRAVNIKA za nedoločen čas Posebni pogoji: dipl. pravnik, eno leto delovnih izkušenj, zaželen pravosodni izpit. Za objavljeno delovno mesto je določeno 6-mesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema v 8 dneh po objavi Kadrovska služba Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj d.0.0., Begunjska c. 5, Kranj. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Po sporu zaradi znaka SQ Je minister zgladil nesoglasja? Kranj, 13. septembra • Kot vse kaže, bodo nesoglasja med Združenjem SQ (Slovenska kakovost) in Gorenjskim sejmom ter uradom za standardizacijo in meroslovje, uradom za zaščito industrijske lastnine in ostalimi o uporabi znaka SQ zglajena še pred tretjim sejmom Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, ki se bo začel v četrtek, 23. septembra, in na katerem bodo spet podeljevali zlate, modre in zelene znake SQ. Upanje, da bo spora zaradi znakov SQ konec, daje ponedeljkov pogovor med ministrom za znanost in tehnologijo dr. Radom Bohincem, predstavnikoma uradov, ki delujeta v okviru ministrstva, in Francem Ekarjem, članom vodstva Združenja SQ in direktorjem Gorenjskega sejma. Dogovorili so se, da bi oznaka SQ postala kolektivna znamka, ki bi jo še naprej podeljevalo združenje v sodelovanju s strokovnimi ustanovami ministrstva za znanost in tehnologijo. Znaki bi po obliki in barvi ostali enaki kot doslej, z njih bi odstranili le najbolj moteči napis "certifikat", vsebino znaka pa bi pojasnili v navodilih. Tretji sejem Slovenski proizvod - slovenska kakovost bo odprl minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, prvi dan sejma pa bo tudi novinarska konferenca, na kateri naj bi predstavili za vse strani sprejemljive rešitve označevanja in podeljevanja znakov SQ. V zadnjih dneh sejma bo predvidoma tudi strokovni posvet o standardizaciji in varstvu industrijske lastnine.# C.Z. SQ in jesenski sejem Kranj, 16. septembra - V Kranju bodo prihodnji teden na Gorenjskem sejmu odprli veliko sejemsko prireditev. V četrtek, 23. septembra, se bo namreč začela 3. strokovno specializirana sejemska prireditev Slovenski proizvod - Slovenska kakovost SQ združena s tradicionalnim jesenskim sejmom. Prireditev bo v obeh razstavnih halah na Gorenjskem sejmu in bo trajala do 28. septembra. Prireditelji napovedujejo veliko ponudbo blaga za široko potrošnjo po sejemskih cenah, s popusti in posojili. Tako kot običajno bo tudi letos na tej prireditvi Gobarska družina Kranj pripravila veliko tradicionalno razstavo gob. V strokovno specializiranem delu oziroma na tretji sejemski prireditvi SQ, ko bodo podelili znake SQ najboljšim slovenskim proizvodom in storitvam, pa bo tudi več strokovnih srečanj oziroma posvetovanj. • A. Ž. PRIHAJA... XEDOS 9 SPREJEMAMO NAROČILA - DOBAVA JAMAR 9 1 MOŽNOSTI NAKUPA: LEASING, KREDITI l * It 1 "VII It LKASINCAi mu*.I a 626/2.01/5« - «2.680 »KM POLOG 14,938 l>KM. .16 X MOM 1» KM ZA VSA VOZILA 2<7c JKSKNSKI POPUST ! DOBAVA ZA VSK MODELE DO 15. DNI Na cesti Mazda Xedos 9 Na lanskoletnem ženevskem avtomobilskem salonu je Mazda z velikim uspehom predstavila luksuzno limuzino xedos 6, s katero so se postavili ob bok audiju 80, mercedesu 190 in BMVV-ju serije 3. Na letošnjem IAA so naredili še en korak k luksuzu: predstavili so Xedos 9. Y .('.<' . tf.o.o. KMi ifsU 25, 64000 kranj O salon: UM : 14 Tod O scr\is:0M 22262* Y. C. C. DELOVNI ČAS: % - I7h solmla I lih - i:h KRANJ Projekt je bil sprva sicer zastavljen bolj širokopotezno, toda avtomobilska kriza je povsem očitna tudi v japonski avtomobilski industriji. Vendar pa so si avto vseeno zamislili kot nekaj posebnega in luksuznega. Xedos 9 je po svojih oblikovnih značilnostih sicer podoben manjši šestici, le da je večji, širši in zato prostornejši. Ob 4,82- metrski dolžini in 2,75-metrski medosni razdalji je notranjost resnično udobna, zraven pa sodi tudi 420-litrski prtljažni prostor. Xedos 9 ima povsem popolno opremo od električno zložljivih zunanjih ogledal do serijsko vgrajene alarmne naprave in termostatično vodene klimatske naprave. Xedos 9, ki bo od januarja tudi na slovenskem trgu, bo na voljo z dvema šestvaljnikoma. Šibkejši, kakršen je tudi v xedosu 6, ima 1995 kubičnih centimetrov gibne prostornine in največjo moč 105 KVV, močnejši znan iz modelov 626 in MX-6 pa 2497 kubičnih centimetrov in 123 KW. Tako motor kot ostala zasnova so plod najsodobnejše tehnologije, kar omogoča majhno vsebnost škodljivih snovi v izpušnih plinih, ki že zdaj ustrezajo ameriškim in evropskim normam, ki bodo veljale leta 1994 oziroma 1996. S xedosom 9 in že predstavljenim xedosom 6 je Mazda nastopila tudi kot proizvajalec tako imenovanih premium avtomobilov. Poleg tega, da je xedos 9 prav zagotovo vrhunski avto tega razreda, je hkrati tudi paradni avto celotne Mazdine ponudbe. • M. G., slika: Mazda VIKTORIJA Kranj, SKALICA1 TEL064/324-734 G0LF1.4i CL G0LF1.4i GL GOLF 1.4i GL GOLF 1.4i GL GOLF 1.6i CL doreg. 25.420 DEM doreg. 26.200 DEM doreg. 27.200 DEM doreg. 27.770 DEM doreg. 28.370 DEM Mleko se je podražilo šele četrtega Čeprav se mleko zaradi lažjega obračuna ponavadi podra*1 prvega v mesecu, je bilo tokrat drugače: vlada se je obotavljal*; zato nova odkupna cena velja šele od 4. septembra dalje. Bolj kot živinorejci se nad zamikom jezijo v mlekarnah in zadrugah-kjer bodo morali septembra oddano mleko obračunavati dvakr*1 oz. po dvojnih cenah. Koliko za gozd? Na trgu je vedno tako, da velja tista cena, ob kateri sj kupec i" prodajalec sežeta v roke. Enako velja za kmetijska in gozd"1 zemljišča. Cene, ki jih navajamo, so lahko le okvirne ali izhodi*' čne, sicer pa so odvisne od lege, dostopnosti in od drugih ekfr nomskih dejavnikov. V jeseniški občini, na primer, je za kvadratni meter gozda prve kategorije (brez lesa) treba odšteti 84 tolarjev, za gozd druge kategorije 71 tolarjev, za tretjo 58 in za četrto 40 tolarjev. Gozd pete kategorije je po 32 tolarjev za kvadrat"1 meter, šeste po 21 in sedme po 10,50 tolarja. Krava s teletom -150 mark Da se naslova ne bi kdo preveč "ustrašil", je treba takoj zap'' sati, da smo tokrat malce posegli zunaj gorenjskih meja, v daljo0 Združeno republiko Jugoslavijo, kjer kmet dobi za kravo s tel«; tom 150 mark, za kopico sena pa mora pri nakupu odšteti - rcC in piši - 600 mark. In zakaj tolikšen razkorak? Tudi živinorejecv Srbiji je prizadela suša, a ker ima država veliko več skrbi z vojfl° in drugimi pomembnejšimi "posli" kot pa s sušo, jim ne preostane drugega kot to, da živino razprodajo. Ker je ponudba velika-povpraševanje pa zelo skromno, so cene živine padle na skorajda neverjetno raven. Za kravo s teletom je mogoče dobiti okoli \M mark, kar je približno toliko, kot sicer stanejo- boljši uvožen' športni copati; hkrati pa se je astronomsko podražilo seno. No, suša je le eden od razlogov za tegobe jugoslovanskih kmetov, glavni je vsekakor vojna. Ker je oskrba z mlekom v Beogradu in drugih mestih postala že kritična in dramatična, je država zamrznila cene, posledice zamrznitev pa kajpak najbolj občutij0 živinorejci. Mleko je v primerjavi z drugimi živili in izdelki srne; šno poceni, cenovna razmerja so porušena, kot je porušena tud' marsikatera hiša v Bosni, na Hrvatskem. Liter mleka stane 27 milijonov dinarjev, liter mineralne vode 44 milijonov, zavojček cigaret povprečne kakovosti pa kar 150 milijonov dinarjev. WR>mmiKA ŠKOFJA LOKA D.0.0., KIDRIČEVA 50 Trgovino, Servis, Mednarodna dejavnost prodaja in montaža avtoplaščev za osebna vozila LIP RADOMLJE Tovarna sedežnega in jedilniškega pohištva vabi vse, ki cenijo hrastovo pohištvo na VELIKO JESENSKO RAZPRODAJO v svoj prodajni salon v Preserje pri Radomljah. Znižanje cen do 40% za stole iz evropskega in ameriškega programa. Lahko nas najdete: Akcija velja od 17.9.1993 dalje, vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure do razprodaje. KRANJ LJUBLJANA DOMlALE KAM NA KOSILO, VEČERJO? ijlM IME GOSTINSKEGA OBJEKTA j KRAJ J SPECIALITETE, MENU CENA ODPRTO E GOSTILNA Pr' Primoik GOSTILNA ZARJA Pristavo pri Tržiču TRBOJE rsok d« kosilo ii molit« nt vrsti jidi po norofilu vsako soboto in nedeljo kosila krnilo 500,00 SIT vsak dan 9 - 23 tal. 57-585 500 SIT vsak dan 11-23 pet., sob. 11-01 torek zaprto Obi jave za rubriko sprejemamo na rax ^ i o- joo oziroma v oglasni službi, Bleiweisova 1 6, Kranj 21 5-366 MARU TI 0609/615-923 ■Hi ZA ZAČETEK JE ŽE 2000 DEM DOVOLJ! Maruti je avto. ki ga dobite takoj. Maniri je avto z osnovno ceno do registracije le okrog 800.000 SIT. Maruti je avto za katerega so zagotovljeni rezervni deli in servis po vsej Sloveniji. Maruti je avto, ki ga lahko odpeljete tudi. če imate v žepu le 150.000 tolarjev. Maruti je avto, ki ima 800 cem, 26 KVV, 5 vrat in dovolj prostora za Stih odrasle potnike. Maruti je avto, ki porabi na 100 kilometrov le 4,5 litrov bencina. Maruti je avto, ki ga lahko kupite pri naslednjih pooblaščenih prodajalcih: GLOBUS MOTORS Ljubljana 0609-615-923 in 061-182-061 inL 445, AVTOMERKUR Ljubljana 061-317-771. 303-066 in 316-159. AVTOMOBIL Maribor 062-38-478, SPEKTRA ORBIT Celje 063-411-298. IPI COMMERCE Novo Mesto 068-24-409, HEUREKA Brežice 0608-65-599. MICRA T Koper 066-37-229, AGATON Ribnica 061-861-488 ter AVTO TVVTNS Ptuj 062-796-334, ULA Trebnje 068-44-231, PIGAL Nova Gorica 065-25-608. AIDNA Žirovnica 064-801-009 TEHNOIMPEX INTfRNATIONAl 0 0 0 C106US MOTO« INTfRNATIONAl, d d lUUlU/IVI* ZASTOPNIK MAJNJT1 AVTOMOOIOV 4237 9.STRAN • GORENJSKI GLAS JOŽE KOŠNJEK f-jvjjjien začetek slovenske politične jeseni Pod bremenom lokalnih volitev Afcre, poleti se jim je pridružila še "orožarska" iz Maribora, zakonodajne naloge državnega zbo-ra» med njimi tudi predlagana sprememba ustave, ter postavitev sistema nove lokalne samouprave z občinskimi volitvami, ki bi morale biti spomladi, utegnejo biti osrednje točke slovenske Politične jeseni. Slovenska država se od začetka septembra dalje ponaša z Obnov|jeno stavbo parlamenta °*ironia državnega zbora. Ko-^aj so gradbeniki odšli, so se v Poslopje vrnili poslanci, nekateri bolj, drugi manj spočiti, saj Je bilo vsaj za nekatere poletje n?dyse živahno. Tudi za vlado n> bilo prav veliko oddiha. Vse skupaj je najbolj razburkala najdba orožja na mariborskem .tališču. Preiskava o tej zadevi Je bila hudo politično obarvala, mariborsko sodstvo pa je °Uo deležno kritik, da učinkuje Prepočasi in nasploh pelje pre-'fik0 v napačno smer. ybrambni minister Janez Janša *? pravosodni minister Miha Kozinc sta se sprla pred očmi Javnosti. Tisti, ki jim sedanja ■adna koalicija ni pretirano P° godu, so si že meli roke, da 0 Drnovškova vladna združba izpadla. Vendar je vzdržala. S jeJe. na kateri so obravnavali a s.Por, pa je prišlo skopo spodilo, da je vlada na strani Pravne države in neodvisnosti s°dstva. Minister Kozinc je bil !}ajverjetneje s to salomonsko 'orrnulacijo zadovoljen, Janez Janša pa prav gotovo ne, saj še jjaprej v javnih nastopih poudarja, da slovensko pravosodje f kos novim razmeram in da Je v pravosodnem sistemu še vehko ljudi, vdanih prejšnjemu sistemu On sam in Socialdemokratska stranka Slovenije, ki LPL.redseduJe' terJata, da bi bilo lTeba vse sodnike imenovati na "ovo, iz list pa izločiti tiste, ki 30 v preteklosti vodili politične ^ocese. V ■ »eh letih slovenske demokratično izvoljene oblasti,, čeprav predstavniki sedanje opo-l'c,je trdijo, da so bile prve in ariske volitve nepoštene in tekači niso bili v enakopravnem Položaju, nismo uspeli prilagodi zakonodaje novim razme-arn in samostojni slovenski dr-avi. Ustavni zakon veleva, da e mora to zgoditi do konca le-osnjega leta. Tega zanesljivo e, bomo zmogli, pa naj drža-. ni zbor in vlada zasedata noč n dan. Zato prihaja na dan Predlog za spremembo ustavne-?a zakona, ki naj bi rok za us-. aditev zakonov z ustavo po-a'JŠal do konca prihodnjega le-.a- Predlog za podaljšanje bo še *os na klopeh parlamentarcev. Prepir ob proslavah Javna polemika se je razplame-nela okrog organizacije proslave ob 50. obletnici vstaje primorskega naroda. Proslava je mimo in vse je bilo v najlepšem redu. Jabolko spora je bila udeležba častnega voda slovenske vojske in obrambnega ministrstva sploh na proslavi v Novi Gorici. Častni vod je po-tćm sodeloval, zastopnik slovenske vojske je bil med govorniki, obrambni minister Janez Janša, ki je zadnje mesece sploh v središču slovenskih političnih dogajanj, pa je zavrnil očitke, da on sam in njegovo ministrstvo ponižujeta in podcenjujeta prispevek Primorcev k osvoboditvi in nastajanju slovenske države. Predsednik države Milan Kučan, ki je opoziciji trn v peti kot človek prejšnjega režima, je v govoru okrcal tiste, ki ponižujejo partizanski osvobodilni boj, obrambni minister Janša, ki v kritikah delovanja državnega predsednika ni posebej prizanesljiv, pa je v torkovi radijski oddaji dejal, da so trditve, da podcenjuje boj Primorcev za svobodo, osebna žalitev. Povedal je, da ceni vsa zgodovinska dejanja, ki so prispevala k osamosvojitvi Slovenije, med njimi pa narodnoosvobodilni boj ni edini. Še bolj kot ob novogoriški proslavi se je slovenska politika razdelila ob pripravah na proslavitev 50. obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda od 1. do 3. oktobra leta 1943 v Kočevju, oziroma Kočevskega zbora. Slovesne seje državnega zbora v Kočevju ne bo, bo pa proslava, so sklenili na kolegiju predsednika državnega zbora. Proti slovesni seji državnega zbora v Kočevju so bili najprej krščanski demokrati, nato pa še socialdemokrati, Slovenska ljudska stranka in Samostojna poslanska skupina Saša Lapa. Vse ostale parlamentarne stranke so bile za sejo državnega zbora, ki pa bi bila brez udeležbe teh strank brez pomena. Sedaj bo proslava, na kateri bo govoril predsednik državnega zbora Herman Rigelnik. Država so sofinancirala proslavo, nanjo bodo povabljeni vsi poslanci in svetniki, udeležba pa bo stvar njihove osebne odločitve. Tako se utegne zgoditi, da bodo na proslavi poslanci in svetniki parlamentarne večine brez krščanskih demokratov in morda demokrati, del zelenih in poslanci, zvesti Jelinčičevi nacionalni stranki. Krščanski demokrati imajo do Kočevskega zbora precej negativno stališče, saj naj bi takrat partija že prevzela oblast v fronti, pozdravljajo pa stališče predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika, da je treba dogodke iz polpretekle zgodovine politično oceniti. Kdo bo vladal v občinah Pod senco afer in aktualnih političnih dogodkov se v političnih strankah bolj ali manj glasno pogovarjajo o strategiji na lokalnih volitvah, ki bi morale biti po ustavi spomladi prihodnje leto. Mandat sedanjim občinskim skupščinam prihodnjo pomlad nepreklicno poteče, treba pa bo izvoliti nove. Tu nastaja problem. Ali bomo spomladi volili v sedanjih ali že v novih občinah, ali sploh bomo volili, in, kdaj bomo oblikovali nove občine in predvidene samoupravne okraje kot vmesno stopnjo med državo in občino. Državni zbor melje potrebno zakonodajo o oblikovanju novih občin in lokalnih volitvah. Delo ne gre pretirano hitro od rok. Pri nastajanju zakonskih osnutkov in izhodišč je bila dosežena precejšnja stopnja medstrankarskega soglasja, sedaj pa ga je vedno manj. Lokalne volitve pa drugo leto zanesljivo bodo in stranke hočejo biti nanje pripravljene. Na občinskih ravneh bodo zanesljivo nastajale nove koalicije. Politični prodor napovedujejo stranke, ki so bile na državnih volitvah poražene in nekatere nove stranke, združene v Slovenski desnici. K sodelovanju snubijo tudi nekatere parlamentarne opozicijske stranke. Resneje so se začeli spogledovati Slovenski krščanski demokrati in Slovenska ljudska stranka, sploh pa je na raznih shodih mogoče videvati za skupno mizo voditelje krščanskih demokratov, Slovenske ljudske stranke in socialdemokratov, ki bi utegnili kot nova koalicija skupaj nastopiti na lokalnih volitvah. Uspeh na lokalnih volitvah bi po njihovih oce- nah vplival tudi na sedanjo vladno koalicijo, kjer bi radi Združeno listo socialnih demokratov zamenjali s kakšno drugo stranko, recimo s Slovensko ljudsko stranko. Lokalne volitve ne bodo tako nepomembne. Ne bodo le boj za oblast po občinah, ampak bodo izidi zanesljivo vplivali tudi na politična razmerja na državni ravni, vendar bi "brez Liberalnih demokratov kdorkoli težko sestavil trdno vlado z večinsko podporo. Neopredeljen ostaja še naprej del socialistov, ki so še vedno razpeti med liberalne demokrate in socialdemokrate, kakršna koli možnost sodelovanja dveh socialdemokratskih strank, Janševih socialdemokratov in Kocjan-čičeve Združene liste socialnih demokratov, pa je vsaj za zdaj nemogoča. Razhajanja so velika, rojevajo pa se nove in nove zamere. Izid lokalnih volitev pa bo odvisen tudi od volilnega sistema, ki še ni niti dogovorjen, še manj pa sprejet. Ce bo sistem večinski, potem bodo v prednosti večje stranke oziroma močne koalicije s skupnimi kandidati. Tudi zato takšen napor, vsaj pri nekaterih, za združevanje ali vsaj programsko sodelovanje, ki ga zagovarja ljudska stranka, ki je za zdaj opazen najbolj na desni strani slovenske politike. Bojijo se, kot pravijo sami, da jim ne bi kdo spet zmešal štrene in pobral glasove. To naj bi kot trojanska konja levice na zadnjih dveh volitvah storila pokojni Ivan Kramberger in Zmago Jelinčič. Sredi strankarskega in parlamentarnega vrenja pa bo morala krmariti Drnovškova vladna ekipa, ki se za zdaj raznim pastem spretno izogiba in meni, da ni razlogov za slovo in da sploh ni nenaravna koalicija, kot ji očitajo. Očitno zna dr. Drnovšek politična nasprotja sproti odstranjevati in usmerjati pozornost na druga, predvsem gospodarska področja. Naloga mu sicer povsod ne uspeva najbolje, zadnje čase so njegovo gospodarsko politiko kritizirali nekateri ugledni ekonomisti z dr. Bajtom na čelu, vendar premier pravi, da jo bo zvozil in ni razlogov za slovo pred volitvami. Po novih predčasnih volitvah pa se toži predvsem tistim, ki so imeli lani decembra slabšo žetev. Ali le prihaja Demos II. ? ° srečanju Socialdemokratske Qnke Slovenije v Begunjah in p£°slavi ob 50-letnici vstaje na j*lttlorskem v Novi Gorici je ohr°' da sta v sloveniii ie ^kovana dva nova velika *b°ra, ki lahko predstavljata ttietke liberalnega in konser-atjvnega političnega prostora, a*ršnega je Slovenija le požela pred drugo svetovno vojno. ^danja slovenska vlada očitno le l svoi konec, vprašanje je jjj koliko časa bo ta agonija tktt Medtem ko predsednik kor ? Javnosti ustvariti vtis, da hL° .Ja deluje normalno, se Za a'.' vladne politične stranke \>a Asovim hrbtom le dogo-fe/^a/o o novih koalicijah in pri /o pr*dno kalkulirajo s števi-hn*x- P°slancev, da bi si na ta Po V Parlamentu zagotovile taireDrto večino. Na eni strani 4pUt}a levica, na drugi pa ^/'co in ker je Slovenija cflhna, bodo jeziček na tehtni-^ tudi tokrat verjetno nekatere ^'ai/fe politične stranke, ki so v Parlamentu. Dr. Drnovšku, ki je vse do zadnjega upal, da je mogoče obdrlati sedanjo vlado, je najbrl vsaj do zadnjega sestanka sveta LDS jasno, da se mora tudi sam začeti politično opredeljevati, če hoče v izrazito ločenem političnem prostoru preliveti. Njegova formula, po kateri je bilo mogoče pluti med levico in desnico, hkrati pa je biti še liberalec, je očimo danes v Sloveniji le preliveta. Če se premier še nekaj časa ne bo opredelil, bi se mu zlahka Zgodilo, da popolnoma izvisi, tako pa mu v vsakem primeru ostaja vsaj 50 odstotkov mol-nosti, da v vrhu politike deluje tudi v prihodnje. Očimo se je v tej dilemi Drnovšek le odločil za levo opcijo. Najbrl ni naključje, da je vlada takoj po svetu LDS v zapletih glede pošiljanja častne čete v Novo Gorico sklenila, da ta četa mora na proslavo in s tem obrambnemu ministru prvič izrekla resno opozorilo. Vendar pa je hkrati treba dodati, da je slednji navkljub tej ultimativni odločitvi v Novo Gorico poslal le častni vod, s čimer je s svoje strani pokazal, koliko namerava biti poslušen vladi v sedanji sestavi. Na seji sveta LDS je bil menda predsednik stranke pod hudim pritiskom članov stranke in naj bi v nekem trenutku celo ponudil svoj odstop. Do tega sicer ni prišlo, očimo pa odslej naj njim sklepi sveta LDS visijo kot Damokle-jev meč. Nova prerazporeditev moči poteka brez volivcev, saj je le malo verjetno, da bi šli v izredne volitve. Po vsej verjetnosti bodo stranke skušale to opraviti z rušitvijo sedanje vlade in oblikovanjem nove s pomočjo parlamenta. Posebne ambicije po novi vladi gojijo stranke, ki so na zadnjih volitvah polele najmanj glasov, med njimi so predvsem Demokrati, Zeleni, pa tudi Slovenska nacionalna stranka, ki se je zaradi razkroja v svojih vrstah sploh znašla v neugodnem po- lolaju. Ko je bila še enotna, je s številom glasov predstavljala pomembno silo v parlamentu, sedaj, ko je razbita, pa se je tudi njena moč ustrezno zmanjšala. Zelo zanimivo bo videti, kam se namerava uvrstiti Demokratska stranka, ki je številčno sicer šibka, zaradi svojih bivših drla-votvomih zaslug pa ji mediji še vedno namenjajo veliko prostora. Nasproti levi opciji se vse bolj pojavlja "novi Demos", ki se je nekako le rodil na zborovanju socialdemokratov v Begunjah. Na tem zborovanju sta molnost novega Demosa omenila tako Janez Janša kot Marjan Podobnik in pri tem poudarila, da takšna koalicija ne bi smela ponoviti nekaterih napak iz zgodovine. Opazno je bilo, da za begunjsko "Demosovo mizo" ni bilo Demokratov. V vseh najrazličnejših vladnih kombinacijah pa je skrita samo ena past, ki se ji reče - Slovenski krščanski demokrati. To je Vedno živa Kostanjevica Terme Čatel: voda ima več kot trideset stopinj, zdi se mi gosta, telko plavam. To plavanje je kot hoja v breg: telesna muka, srce poskakuje, kri plapola, a misli iznenada postanejo začuda lahke in veliko jih je, kar izpodrivajo druga drugo. Sinoči sem bil spet v Kostanjevici na slavnostnem orgelskem koncertu v počastitev 300-lemice smrti J. V. Valvasorja. Ne morem se prav spomniti, kdaj sem bil prvič v teh dolenjskih Benetkah. Bo le kakih trideset let. Samostan je bil tedaj še v slabem stanju, forma viva je komaj začela liveti. Tedaj in danes pa je bil z nami spiritus agens vsega kulturnega dogajanja v teh krajih - učitelj Lado Smrekar. Ni pa bilo več pokojnega prav tako učitelja Jankoviča, bil pa je zato gospod Kukec, pa doktor Andrej Smrekar - kontinuiteta, fizična in duhovna. Koncetira orglar Filip Krilnik - veliko in različne avtorje. V fortu zrak trepeče. Tedaj se počutim kot resonančni trup godala. A vse je nekam ubrano, celo Lapajne, ta poet barja, začuda sodi v obnovljeni duhovni hram. Tam nekje zadaj čutim Gorjance in Trdinov vrh. Menda je tam sporna meja. Viernejevi Vestminstrski zvonovi bolajo dušo. Spomnim se Trdine. Danes bi v teh gozdovih zaman iskal bajke in povesti. Na severni strani te mejne gore se menda začenja Evropa, na drugi strani se spet razplameneva vojna. Tam se začenja Balkan: dve Cerkvi istega Boga se le stoletja bijeta za prevlado; tretja Cerkev, kije bojda v sorodstveni zvezi s prvima dvema, je od začetka njun skupni sovralnik. Kako se pravzaprav ni nič spremenilo v teh zadnjih tristo letih. Valvasor bi bil tudi danes lahko reven kot cerkvena miš, kajti sukanje peres ne tedaj ne danes ne prinaša kaj prida cvenka. Dolenjska je spet enkrat mejna krajina. Vzadnjih desetletjih utečene ekonomske, kulturne in medčloveške vezi so pretrgane ali vsaj natrgane. "Vi, v Ljubljani, tega ne čutite," mi pravi ugledni bizeljski kmet Balen. Mol ima prav, si mislim. V Ljubljani se pač ta čas bijejo predvsem telki ideološki boji: "ta rdeči" ne priznajo medvojnega in povojnega revolucionarnega nasilja, "ta beli" ne kolaboracije z Nemci in Italijani, bi rekel Rupel. Tako imamo namesto narodove spet strankarsko Zgodovino, namesto Evrope postajamo Neevropa. Tisto, kar teli slovenske Balone, pa vplivne slovenske Janeze ne briga kaj prida. Ekonomija, sem pred časom zapisal, kdo bo tebe ljubil. Še vedno kruta resnica. Sicer pa da ne bo pomote: S Hrvati ne bo lahko. Tu je nuklearka, so prometne poti, so vikendi, so medsebojni dolgovi, je nekaj akutnih mejnih vprašani. Vsega je za desetletje trdih dogovarjanj. Če s kom, potem bomo v pogajanjih z njimi spoznali, da politika pozna samo interese - mi in Hrvatje pa imamo malo skupnih interesov, imamo pa dolgo skupno mejo in smo zato obsojeni na sobivanje. Tako je pač! Kostanjevica ima lepo lego. Ni čudno, da so se tu pred stoletji naselili menihi, pa kasneje vojaki, danes pa tu domuje predvsem umetnost. Pravijo, da ima to mesto največ umetnin na prebivalca, in to ne le v Sloveniji, ampak tudi širše. Jakac, Lamut, Kralja, samostanska dediščina... - neizmerno bogastvo. Kostanjevčani so ponosni na vse to. Osnovna šola, galerija -muzej jim je to usadila v zavest. Utrne se mi misel: partizan Jakac ("nečisti" Slovenec) za te ljudi ni sporen. Partizan Šubic (z rodovnikom), ki je, mimogrede rečeno, zapustil Poljancem vsaj toliko, če ne več kot Jakac Kostanjevici, pa je za nekatere Poljance persona non grata. Od vseh slepot je zagotovo ideološka najstrašnejša! Bazen se počasi polni. Slovenci, očitno, ne investiramo več le v drage avtomobile, ampak le tudi v lastno zdravje. Pravijo, da je to opazno zadnja leta tudi pri prislovično delovnih Nemcih, ki vse bolj livijo za angleške vikende. Postindustrijska Evropa se resnično prenavlja, vse več ljudi, ne glede na narodnost in stran, išče nove odgovore na večno vprašanje: Kaj je smisel livljenja? Skladje, harmonija, ničesar preveč, ničesar premalo, nobene skrajnosti - odgovarjajo strokovnjaki. Takrat, ko so dali porušiti baročni vhod v kostanjeviški samostan, da bi zadrulni tovornjaki imeli prost dostop vanj, so mislili, da je vse, kar je bilo do tedaj, prazgodovina, da so tone, kilometri, kilovati - količine torej, edino, kar potrebuje Novi človek. Zmotili so se! Sedaj iščemo kvaliteto, iščemo smisel • za (starega) človeka. Kaj neki bi na to temo rekla prijatelja, zdravnik Slavko in sodnik Jole? Zvečer gremo počastit Pleteršnika, jutri med brajde - tam bo dovolj besed Se bomo spet samo spraševali? Bo kak odgovor? Bo kaj resnice? Viktor Žakelj namreč stranka, ki je le na oblasti in tu tudi pokrivaizred-no močne resorje. Vprašanje je, kaj več bi v drugačni vladi lahko še dobili, lahko pa ob morebimem neuspehu skupnega naskoka desnice na vlado veliko izgubijo. Kolikor torej vse opozicijske desne stranke v parlamentu seštevajo števila svojih poslancev, bodo vendarle krščanski demokrati tisti, ki bodo na koncu odločili, ali se sedanjo vlado splača podirati ali ne. Marko Jenšterle VILMA STANOVNIK Jure Košir, smučar, ki ga spoštuje celo slavni Alberto Tomba Smučanje zahteva celega človeka Čeprav je svoj smučarski talent dokazoval že več let, je Mojstrančan Jure Košir lani "zablestel" na prizoriščih belega cirkusa - Olimpijska sezona pa je zanj nov izziv. Bled, 12. septembra - Odkar smo v Sloveniji ostali brez "velikih" zmagovalcev, kot so bili Bojan Križaj, Rok Petrovič, Boris Strel, Jure Franko.... pa seveda Mateja Svet, se je zanimanje za smučarijo precej zmanjšalo. K temu so prispevale še s snegom skromne zime in upad smučarske industrije v Evropi. Toda preveč ljudi je, ki na svetu še vedno živijo od smučarije in s smučarijo, da bi tako lepemu in atraktivnemu športu lahko prehitro rekli "adijo". Tudi v Sloveniji je tako. Smučarija kljub vsem družbenim in denarnim težavam ostaja slovenski nacionalni šport. Mladi uspešni tekmovalci pa mu dajejo novega poleta. Med njimi je prav gotovo najodločnejši Jure Košir, ki se je z našo ekipo prejšnji teden vrnil s priprav v CllLL Dobri lanski rezultati so gotovo pomenili še novo obveznosti, še resnejše in vztrajnejše delo pred novo sezono. Kaj si počel med poletnimi "počitnicami"? "Predvsem sem veliko treniral. To se mi je zdelo najvažnejše. Kajti ravno dejstvo, da se mi je lani "odprlo" in da je to zimo olimpiada, sta bili odločilni, da sem v tej sezoni nadaljeval s treningi in jih celo še pospešil. Tako sem šel že maja na smučanje v Ameriko, kjer sicer nisem imel klasične- ga treninga, saj so me za japonski časopis Ski journal povabili, da predstavljam tehnike smučanja, sem pa obenem kar dobro smučal. Sledili so tudi junijski treningi z ekipo, ki so kar dobro uspeli. Julija sem imel večinoma dopust, najprej sem bil v Španiji, nato pa na Krku, kamor hodim vsako leto. Sledile so kondicijske priprave na Bledu, pa atletski treningi na kranjskem stadionu, priprave doma... vse do odhoda v Čile." Po lanskih ne preveč posrečenih pripravah ste imeli letos v Čilu več sreče z vremenom. "Trening v Čilu je bil res izredno koristen in mi ni niti malo žal, da sem šel, čeprav sredi poletja niti približno nisem pričakoval take smučarije. Posebno potem, ko smo bili prejšnji dve leti v Novi Zelandiji, kjer je veliko slabši sneg in tudi vreme nam je nagajalo. V Čilu je bila poleg nas še celotna ekipa Nemk, Italijanke, Avstrijci, blizu pa je bila tudi ekipa Američanov. Že pred nami pa je v Čile pripotoval Tomba." Menda sta s Tombo tudi skupaj trenirala? "Stanovali smo v istem hotelu in kar dosti sva se družila. Opravila sva skupni trening, enkrat pa sva tekmovala tudi med vratci, ko sva vozila slalom. Čeprav sem v začetku, podobno kot mnogi, mislil, da je Tomba nedostopen, morda celo nadut, sem ugotovil, da v bistvu sploh ni napačen fant. Odkar sem ga na tekmi tudi premagal, je z menoj celo zelo prijateljski. Ogromno sicer da na to, da je glavni, da skuša biti povsod glavni. To pa je tudi KOMENTAR So pa res nenavadni Kitajci namreč. Pa ne zato, ker je njihov zunanji minister Quian Qichen s svojim obiskom počastil Slovenijo. Ta je le priložnost, ob kateri se lahko ozremo na posebnosti sedanjih dogajanj na Kitajskem ter na velike razlike med njihovim in našim načinom iivljenja in mišljenja. V tem oziru nam pomore Li Shizeng, eden tistih, ki so 1989 na Trgu nebeškega miru nasprotovali moštvu, ki mu pripada tudi prej omenjeni minister. Li se je rodil 1951, danes iivi v Torontu, kot publicist in je dobitnik številnih literarnih na- frad. Svoje videnje sprememb, i so se na Kitajskem zgodile v zadnjih desetletjih, ponazarja na preprostem in nekoliko smešnem primeru človeka, ki se brez karte in denarja vozi Z vlakom. Kaj se mu zgodi, če ga dobijo? Pred 20 leti: vlakovni policist mu je najprej primazal klofuto, mu nato ukazal napisati samokritiko in ga naposled nagnal z vlaka. Pred 10 leti: poslali so ga v delovno taborišče na prevzgojo; tako je s težkim fizičnim delom odslužil tudi vozovnico. In danes: če ima denar, lahko plača na mestu; če ?a nima, pa ga policija odpelje v olnišnico, kjer mu vzamejo kri! Iz razvoja tega primera je razvidno, da tudi na Kitajskem slabi vloga ideologije in da postaja življenje bolj stvarno. Kitajci, ki so še nedavno živeli v znamenju razrednega boja, se vse bolj posvečajo gospodarstvu. Kitajski voditelji, ki so - za razliko od svojih kolegov v drugih realsocialističnih državah - leto 1989 preživeli nedotaknjeni, zdaj državo in državljane usmerjajo v pospešeno gospodarsko dejavnost, ki že kaže znake možnega čudeža: prislovično kitajsko pridnost Miha Naglic povezujejo z japonsko tehnologijo in ruskimi naravnimi bogastvi - in zdi se, da v tem tudi uspevajo. V času, ko se v bivši Jugoslaviji pospešeno pobijajo med seboj in ko Rusi gladuje jo, ko Nemce zajema novo rasno sovraštvo, Afriko lakota, Bližnji vzhod pa kljub začeti spravi Izraelcev in Palestincev ostaja območje velike napetosti - v tem istem času se Kitajci ženejo v neusmiljenem teku za profitom. Kaj drugega jim pravzaprav tudi ne ostane! Kitajska namreč nikoli v svoji dolgi zgodovini ni poznala "svobode", spoštovanja človekovih pravic in demokracije v zahodnem smislu. Rusi jo zdaj naposled imajo - (lačno) demokracijo namreč, to pa je tudi vse. Kitajcem, katerim demokracije ne dopustijo (in jo tudi manj pogrešajo), pa je zdaj omogočeno, da se vržejo v gonjo za zaslužkom. Tu so še možne primerjave s Slovenijo in Slovenci. V Žireh so, denimo, imeli po vojni sprevodnika, ki ženicam, za katere je posumil, da se zjutraj odpravljajo na Brezje, ni pustil na avtobus. Čeprav so imele denar. A to je le primer posamičnih, krajevnih pretiravanj. Z leti so si naši ljudje, ki so vedno imeli denar za avtobus (brez prevzgoj in krvodajalstva), zaslužili še za avtomobile. Zdaj pa si zamislite, da bo vsak tretji, sedmi ali dvanajsti od Kitajcev, ki se danes množično in povečini brez vozovnic in denarja podajajo na pot v že tako ali tako prenaseljena mesta, zares zaslužil za avto. Bo to sploh smotrno? Se ne bodo povozili in zadušili od izpušnih plinov? In to v času, ko v mestih Zahoda propagirajo vrnitev h kolesu, sedaj prevladujočemu prevoznemu sredstvu Kitajcev! Z uporabo zahodnih vzorcev na Kitajskem torej ne opravimo veliko. Tam imajo pač svoje posebnosti. Ste kdaj pomislili, da je ena največjih prav znamenita in popularna kitajska kuhinja? Zakaj? Zato, ker je sintetična - za razliko od naše, ki je analitična. Naše kosilo, ko se kuha in postavljeno na mizo, spominja na analizo: tu je meso, tam zelenjava. V kitajskikuhinji pa se najprej vse nareže na drobno, nakar se kuha ali peče skupaj. Ne nazadnje zapiše Li Shizeng še eno "pretresljivo" dejstvo: da je v zadnjih štirih letih, odkar je junija 1989 zapustil domovino, spal v 120 različnih posteljah. In ne glede na to, ali je bilo v hotelih ali pri znancih, povsod je bila odeja zapognjena pod Zimnico. Po tem sklepa, da imamo na Zahodu noge najrajši na toplem. Kitajci pa, nasprotno, hočejo, da noge med spanjem dihajo - da lahko pokukajo izpod odeje... So pa res nenavadni ti Kitajci, boste rekli. - "Res nenavadni so ti Kranjci", pa si je nemara mislil kitajski zunanji minister, ko je na Brdu lezel v neproduš-no postlano posteljo?!. nekako razumljivo, saj je pri vsej njegovi slavi težko ostati čisto "normalen" .... In ni čudno, da tudi pri nas v Sloveniji ljubiteljem smučanja ni najbolj všeč. Vendar pa mislim, da je kljub vsemu "velik" smučar in da tudi njegovo obnašanje smučanji daje velik plus. Ker poznajo ga pa le vsi... smučarija je s tem bolj popularna in to je konec koncev tudi pomembno." Jasno je, da je bila pred leti, z uspehi Križajo, Strela,... smučarija pri nas bolj popularna. Sedaj, s tvojimi uspehi in uspehi naših smučark, se ji popularnost postopno vrača. Posebno, ker nastopate tudi v reklamnih oddajah, v lanski akciji podarim - dobim.... Ko ti nekako prevzemaš vlogo slovenskega Tombe? "Mislim, da je najino vlogo kljub vsemu težko primerjati. Tomba je pač toliko bolj popularen, da gotovo ni prave primerjave... enkrat mi je pripovedoval, da na avtocesti v Italiji ne more niti na kavo, saj ga ljudje enostavno "raztrgajo". Jaz pa teh težav nikakor nimam. Res je, da me včasih kdo ustavi, me kaj vpraša, nimam pa nikakršnih težav ne v Kranjski Gori ne kje drugje, da ne bi šel v miru v lokal ali kam drugam." Večino časa preživiš na smučiščih, na treningih, na tekmah. Kaj pa študij, prosti čas? "Res sem vpisan na Fakulteto za šport, vendar pa trenutno nimam ne ambicij ne časa za študij, saj se smučanju posvečam tako rekoč stoodstotno. Tudi večina prostega časa je posvečena športu, rad imam košarko, ki jo igram rekreativno in sem trenutno tudi sponzor košarkarskega kluba v Mojstrani. Rad pa igram tudi tenis. Glede študija in ostalih stvari pa bi gotovo bi drugače razmišljal, če bi prišlo do poškodbe... Trenutno pa je moško smučanje toliko profesionalen šport, čeprav nekateri še vedno govorijo, da ni, da se drugim stvarem ne moreš veliko posvečati." Te pri karieri najbolj skrbi poškodba ali morda nenaden padec forme, ko nekako ne gre več? "Če forma pade, jo lahko z veliko truda in treninga dobiš nazaj. Če pa je posredi poškodba, pa lahko to pomeni tudi konec kariere...." Kako gledaš na smučarje, ki imajo vrsto hudih poškodb in še vseeno vztrajajo. Naprimer Nataša Bokal? "Natašo lahko samo občudujem. Vem, da se je po tako hudih padcih težko "pobrati". Sploh pa naprimer njej, ki je že malce starejša tekmovalka in ni stara osemnajst let kot naprimer Mojca Suhadolc, ki se je poškodovala sedaj. Samo predstavljam si lahko, kako težko je Nataši, in zato ji želim, da bi uspešno "prišla nazaj". Bi bil ti v primeru poškodbe tudi med "vztrajnimi"? "Mislim, da bi bil. Smučanje imam pač tako rad, da se mu ne bi mogel kar naenkrat odpovedati. Prav gotovo bi v primeru poškodbe skušal narediti vse, da bi se vrnil v smučarijo." Sta s Špelo Pretnar še prijatelja? "Sva še." Trenutno ste sredi pripravljalnega obdobja, že prej pa si omenil, da so v tej sezoni najpomembnejše olimpijske igre. Kakšni so občutki pred zimo ? "Lahko rečem, da dobri. Nimam nikakršnih problemov ne z opremo ne s tehniko ne s pripravljenostjo. V Čilu sem res dobro smučal in mislim, da bom že na prvih tekmah dobro pripravljen. Predvsem mislim, da ne bi smelo biti težav v sla; lomu, pa tudi veleslalom mi gre letos bolje kot lani ob tem času. Vozil pa bom tudi supe/; veleslalom in smuk. Glavni cilj v sezoni je seveda olimpiada, pa tudi svetovni pokal.... glavni pokazatelj, kako sem priprl vljen, pa bo Park City." Domača tekma je za vsak tekmovalca nekaj posebnega. "Res je. Zelo si želim, da b< ravno v Kranjski Gori dos«; gel... kaj lepega. Tako zarad' mene, kot zaradi navijačev, kl jih imam na domačem tereni1 kar dosti." Je kranjskogorski Casino & tvoj pokrovitelj? "Ni več. Imeli smo enoletno pogodbo. Po lanskih uspehih sem dobil menedžerja v Švici in sedaj ravno potekajo pogovori o novem sponzorju, katc rega ime bom nosil na glavi-Najbrž bo iz tujine." Od dobrih rezultatov večiifi športnikov skuša "potegni tudi finančne koristi Kako ti uspeva? "Ko enkrat začneš dosega1! lepe-uspehe, je gotovo preceekend tečaji pogovornega jezika in poslovne korespondence. Podrobnejše informacije po tel. 064/76-922 od 8. do 12. in od 16. do 18. ure, Evropa Bled, Alpska 7, 64260 Bled Nagradno vprašanje (St 2 v I. krogu): V KATEREM JEZIKU JE NAPISANA NAJOBSIRNEJSA ENCIKLOPEDIJA NA SVETU? (Odgovori na prvo vprašanje, objavljeno v torek, ter na današnje Sf"fan|f» bodo vključeni v žreb za 4 lepe nagrade Podjetja EVROPA Bled, obenem pa vključeni v finalno žrebanje. Odgovore na obe nagradni vprašanji Evrope Bled sprejemamo do vključno torka, 21. septembra.) Nagrade v I. krogu: 1. tečaj tujega jezika v vrednosti 440.- DEM 2. 50-odstotni popust pri tečaju tujega jezika 3. 20-odstotni popust pri tečaju tujega jezika 4. angleško-slovenslti slovar MOlF/i ZAUPANJE V KVALITETO Ljubljanska 13/a Bled tel./fax 064/77-426 OSEBNI RAČUNALNIKI NA 3 OBROKE "Podrejam se okusu poslušalcev" Program Radia Žiri je moč poslušati že skoraj deset let. To jesen je po obeh dolinah Sore zapihal svež veter - Radio Žiri ima od prvega septembra naprej novega direktorja, Marjana Potočnika, diplomiranega geografa in sociologa, človeka, ki pravi, da ima občutek za prostor in ljudi. Zaenkrat lahko oddaje Radia Žiri poslušate od 12. do 19. ure od ponedeljka do sobote in v nedeljo od 9. do 15.30 ure. Ob koncu leta pa bodo začeli z oddajanjem celodnevnega programa. Kakšna je osrednja usmeritev in katera programska posebnost Radia Žiri? Osrednja usmeritev je informativno - izobraževalna. Glede na ne preveč rožnato finančno stanje dajemo še poseben poudarek vsebini. Seveda pa se bo potrebno usmeriti tudi v komercialno plat, s tem pa je povezana razširitev programa na celodnevno oddajanje. Naša osnovna misel je ta, da je treba poslušalca že takoj zjutraj vezati na našo frekvenco. Želimo, da se medij čimbolj infiltrira v prostor, morda bolj kot doslej. Zato posamezne programske pasuse namenjamo posameznim področjem v regiji. Naša posebnost so torej oddaje iz življenja naših krajevnih skupnosti. Kot lokalna radijska postaja tako lahko ljudi obširneje informiramo o aktualnih problemih, kakršen je na primer v zadnjem času rudnik urana. Kdo so ljudje, ki največ poslušajo vašo radijsko postajo? Pred kratkim smo glede na raziskave Mediane ugotovili, da nas največ poslušajo mladi. Velik odziv med najrazličnejšim prebivalstvom imajo tudi aktualne oddaje v živo in seveda glasbene oddaje. Želimo, da bi se tudi na našem radiu vrtela podobna glasba, kot se vrti po drugih radijskih postajah. Seveda nekaj časa namenjamo tudi narodnozabavnim vižam, s prvim decembrom, ko začnemo s celodnevnim oddajanjem, pa se bo našlo več časa za specialne oddaje, mogoče tudi za klasično glasbo. Zakaj ste se odločili prav za radio? Tu sem šele od prvega septembra, mesto direktorja pa sem sprejel kot izziv, saj sem že prej precej ukvarjal z radio amaterstvom in audio tehniko. Tu imam idealno priložnost, da povežem svoje osnovno poznavanje prostora s hobijem. V preteklosti sem se veliko ukvar- jal tako z narvano in kulturno dediščino kot tudi z urbanizmom, tako da imam pregled nad stanjem na tem področju. Bil sem namreč strokovni sodelavec odbora za prenovo starih mestnih in vaških jeder. Z novinarstvom sem se ukvarjal le kot urednik brošure o prenovi starega mestnega jedra Škofje Loke. Svojo prihodnost vidim na radiu in to na dobrem radiu. Pred seboj imam kar nekaj načrtov, predvsem pa tehnološko posodobitev radia, oddajne mreže in same studijske tehnike. Če bi imeli možnost, da bi po radiu vrteli le tisto glasbo, ki je vam najbolj všeč, kaj bi poslušali prebivalci Škofje Loke in okolice? Kaj takega se ne bi moglo zgoditi, predvsem zato, ker bi se jaz vedno podredil okusu poslušalcev. Meni osebno pa je najbolj všeč akustični rock-jazz, včasih sem kar precej poslušal skupino Pentangle, slovenske glasbe pa ne poznam, ker je ne poslušam. • M.A., foto: Janez Pelko hf kM Prodali vse te velike / *De, se sprašujejo bohinjski sirarji. Spomin na letošnji Kravji bal v Bohinju Podobe preteklosti i in sedanjosti Po nošah in šegah je moč spoznati, od kod so in kako živijo prebivalci nekega kraja. Besedilo in slike: Stojan Saje Planšar bo vriskal še juhej, čeprav je namenjen za v muzej, je v verzih zapisal že pokojni ljudski pesnik iz Bohinja Ukčov Fronc. Njegov sin Jože Cvetek se je kot predsednik Turističnega društva lahko veselil, da se do danes ni uresničil drugi del te napovedi. Majerji in majerice še pasejo živino po bohinjskih planinah, konec poletja pa se z njo veseli vračajo v dolino. Del tega veselja delijo z obiskovalci Kravjega bala v Ukancu, kjer so letos že štiridesetič prikazali svojo opravo in postavo. Vzdušje na prizorišču, kjer je bilo opaziti tako delovna kot pražnja oblačila, prikazuje tudi naša fotoreportaža; zlasti za tiste, ki jih tam ni bilo. Če se tale Kopitar s televizije pri našem siru (m puncah) drenja... . Jno Kalčič z Blejske Do-rn* rad Pokaže, kako se ocno kuje podkvica. Da ne bodo vsi le delali, bova Ali uganete, katera od nas je midva plesala, sta sklenila Ljubljančanka, se nasmihajo folklorista. pastirice. ... gremo pa mi h kotlu (in Spelo) gledat, so se znašli lačni pastirci. Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi Kjer sence : Igor K. "Spaček ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavil neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik citroena 2 CV, avtomobila ki ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo že 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bil le-ta prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček je, razen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letin je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi tiubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na Kokrici pri Kranju. Prva noč, pni dež... Po 427 kilometrih avtoceste, krav, hribov in gozdov se je naš prvi dan potovanja končal nekje za Munchnom na enem izmed obcestnih postajališč. Specialiteta dneva, "pečene klobase v mraku" so nam dobro teknile in šele debele dežne kaplje so ?oskrbele, da smo se pospravili v spalne VTeče. Zadovoljni, akrat še nismo vedeli, da bo dež nas zvesti spremljevalec vse do Finske, Nurmesa in spačkarskega srečanja. Klobasicc žur Štempelj je poseben ritual, ki ga spačkarji poznamo, odkar hodimo na srečanja. Na vsakih 1000 kilometrov naredimo postanek, da "povohamo ta domač'ga", letos iz Naklega, iz Besnice in Martinovčevega iz Pševega. Samo povohamo, če še diši. ...in kvaliteta nemških avtocest Ker je čas zlato, mi pa smo ga s seboj vzeli bolj malo, smo si iz čisto spačkarskih razlogov za prvi cilj izbrali mesto Munster nekje v severni Nemčiji. Tako smo si turizem po Nemčiji prihranili za drugič in se osredotočili na avtocesto m tisto, kar spada zraven. Ja, na tem mestu bi veljalo omeniti kvaliteto nemškega "autobahna". Namreč, po vsej deželi je razpredena prava mreža hitrih cest, ki tečejo večinoma po treh pasovih v eno smer, na klancih pa celo po štirih. Na vsakih 20 kilometrov je parkirišče z weceji, na vsakih 50 pa večje postajališče (Raststelle), na katerem poleg osnovnih toaletnih prostorov zasledimo bencinsko črpalko, restavracijo, trgovinico z živili, spominki in še čim, poslovnežem pa je namenjena celo sejna soba za te in one debate. Vožnja tako spominja na Straussove valčke, a kaj, ko so nam Nemci ponujali njihovega Vvagnerja, sicer brez groma in strele, a z obilnim deževjem, tako da so kilometri minevali v znamenju brisalcev vetrobranskega stekla in izumitelj le-teh bi si zaslužil vsaj doprsni kip, če ne kar ulice imenovane po njem. Mi pa smo izumili tudi osmo umetnost, namreč kako med nenehnim nalivanjem z neba najti eno suho uro, da se člov'k malček noge pretegne (Iztok Mlakar), pa nahrani. Pred trgovino v Minutni Prvo noč se nam je dogodil Bangladeš, saj je "scalo" kot za stavo. Tako smo beležili tudi nekaj primerov male nočne rekreacije. Izstopala sta Zok in Polona. Naslednjega dne sta pri zajtrku tožila, da ju bolijo čeljusti, ker sta ponoči intenzivno žvečila Dentagum žvečilne in z njimi krpala "luknje", kjer je curljalo v njunega spačka. Baje kar uspešno. Do spačkarske trgovine Pobrali smo se z avtoceste, štempliali prvih 1000 kilometrov in se znašli v mestecu Munster, velikem nekje med Kranjem in Ljubljano. Poiskali smo tamkajšnji spačkarski klub "Die Ente" in gospoda Franza, ki nam je odprl vrata trgovine z rezervnimi deli, novimi in rabljenimi, in raznimi dodatki za naše jeklene konje. Naše spačkarske duše so tam doživele nirvano, vsa zadeva je zgledala, kot če bi otroke spustil v trgovino z igračami. Nemške marke smo zamenjali za prtljažnike, brisalce, platine, zračne filtre, razne držalce, ščitnike in olepševalce... in seveda miniaturne modelčke Spačkov. Nakupovalna mrzlica je povsem zasenčila kosilo. Nanj smo enostavno pozabili. (nadaljevanje prihodnjič) SOBOTA, 18. septembra 1993 TUJI I 10.25 Radovedni Taček: Raca 10.40 Oscar Junior 10.50 Snorčki, ameriška risana serija 11.15 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija 11.40 Pobeg, norveški igrani film 12.10 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.45 Večerni gost: Darja Lavtižar Bebler 15.00 Rdeča cona, ponovitev francoskega filma 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 National geographic, ameriška dokumentarna serija 18.00 RPL 19.05 Risanka 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Utrip 20.30 TVariete 21.30 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka 22.05 TV Dnevnik 3, Vreme 22.40 Sova; Grozni dr. Phibes, angleški film 14.15 Človek in glasba 15.10 Sova, ponovitev 18.00 Igra ljudskih množic, športni film 18.50 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.10 Ring, poročilo o zdravju reke 21.45 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 22.35 Sobotna noč: Videonoč 9.05 Pri Huxtablovih, ponovitev 9.30 Ljudje iz Sant Benedicta, ponovitev serije 10.15 Evroritem 10.30 Bi stvo stvari, angleška komedija 12.30 Hallo Austria, hallo Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Neu pravičene ure, avstrijski film 15.05 Pogledi od strani 15.15 Comedv ca-pers 15.30 Pingu, lutkovna serija 16.36 Duck Tales 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X large 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Oče potrebuje ženo, Monika 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stavimo, da... 22.25 Hellimgerjev zakon, ameriška TV kriminalka 23.55 Čas v sliki 0.05 Kletka norcev III, francoska komedija 1.25 Kev largo/ Poročila/ Ex li-bris/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 13.20 1000 mojstrovin 13.30 Šah svetovnemu prvaku 14.00 Doživeta zgodovina 15.00 Ali imate radi klasiko 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Orožniška postaja Sulzenau, 5. del 17.46 Kdo me hoče? 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Ča v sliki 20.00 Kultura 20.15 Hackl-Me ver, kabaret 21.50 Čas v sliki 22.00 Šport 22.30 Zadnji dnevi človeštva, drama 0.20 Chicago 1930 1.05 Poročila /1000 mojstrovin NEDELJA, 19. septembra 1993 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Edukon 10.50 Risanke 11.15 Cro pop ročk 12.00 Poročila 12.05 Pogumni kapitan, ameriški barvni film 14.00 Poročila 14.05 Smrkci 14.25 Želite milord?, nadaljevanka 15.15 Prizma 16.00 Poročila 16.05 Prisrčno vaši 17.10 Daktari 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.15 Santa Barbara 19.00 Na začetku je bila beseda 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.35 Zlate strune tamburice 22.00 Usode: Dr. Josip Butorac 22.35 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 0.00 Poročila radio trlglav 96,0 MHz 101,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 16.20 Nitti - izsiljevalec, ponovitev filma 17.56 Rokomet: Turnir Arena (ž), prenos 19.30 TV dnevnik 21.00 Črno-belo v barvah; Tiha voda, ameriški barvni film; In memoriam; V avtobusu, angleška nanizanka 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop 9.00 CMT 9.46 A shop 10.00 Jeklo in čipke, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.30 Teden na borzi 12.40 A shop 18.00 Devlinova zveza, ponovitev 19.00 CTM 20.00 Avtotimes 20.35 Devlinova zveza, 2. del ameriške nanizanke 22.35 Hiša strahov, ameriški barvni film 0.06 Poročila v angleščini 0.40 Erotična uspavanka 1.00 Erotični film 8.00 - Dobro jutro 9.00 - Gorenjska včeraj, danes 9.20 - Ti, jaz in najin otrok 11.20 - Menjalniška mrzlica in finančni trg 12.00 - Mali oglasi 13.20 - Oglašanje s Kredarice 14.00 - Gorenjska danes 17.20 - Zaplešimo skupaj 18.00 - Gorenjska danes, jutri 1820 - Verska oddaja 19.30 -Večerni program 12.00 - Napoved programa - 12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 14.40 - Nasveti za hojo po hribih - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.30 - Prenos dnevno-infor-mativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Napoved programa - EPP -16.10 - Razvedrilno popoldne -17.00 - športni utrinki - novice - obvestila -19.00 - Odpoved programa V Diskoteki PRIMADONA YASM IN, VLADO IN SEAT IBIZA Drevi (sobota, 18. septembra) bo v DISKOTEKI PRIMADONA na Trebiji super žur: 1. prireditev v sklopu glasbene lestvice "Gremo v Primadono", ki jo pripravlja Nataša Bešter v sodelovanju z Gorenjskim glasom in Radiom Kranj -nastopata Yasmin Stavros In Vlado Kalember; 2. finalno žrebanje zvestobe Diskoteki Primadona, v katerem bo poleg ostalih lepih nagrad nekdo odpeljal novo, svetlečo seat ibizo; 3. vse ostalo super, kar najdete le v Primadoni. Diskoteka Primadona je odprta vsak petek in soboto od 21. do 4. ure - drevišnji žur pa lahko spremljate na Radiu Kranj in v torek v Panorami. TEHNA AŽELEZNIH mm Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 mm KINO 18. septembra CENTER amer. kom NAPIHNJENCI 2 ob 17., 19 in 21 uri STORŽIĆ amer. akcij, melodr. UBEŽNIK ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. družn. kom. MADE IN AMERICA ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. kom. Ml SE IMAMO RADI ob 18 in 20. uri TRŽIČ amer. akcij. krim. ŽIVI OGENJ ob 18 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film ŽIVI OGENJ ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer erot. drama NESPODOBNO POVABILO ob 18. in 20. uri 8.45 Živ, žav, ponovitev 9.35 Pozabljena zgodba, ponovitev ameriške serije 10.00 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 11.00 22. srečanje ljubljanskih zborov, 2. oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenci v zamejstvu 12.30 Domači ansambli: Ansambel Roberta Zupana 13.00 Poročila 13.30 Mario, kanadski film 15.05 Tisočletje, ponovitev 16.00 Rečni kralji, avstralska nadaljevanka 18.00 TV Dnevnik 17.10 Otrok je tu, ameriški film 18.40 Iz stare skrinje, otroška oddaja 19.20 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih 60 21.25 Preživetje v avstralski divjini, avstralska dokumentarna serija 22.00 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport 2220 Sova; Ljubezen do Lidije, angleška nadaljevanka, 10/13, Kamilična trata, angleška nadaljevanka 15.10 Moški, ženske 16.25 Zadnji beg, angleška nadaljevanka 17.15 TVariete 18.15 športna nedelja 18.15 Atletsko tekmovanje za Hro-vatov memorial za paraplegike, reportaža iz Ljubljane 18.45 Športni utrinki: Plezanje 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.10 Alpe - Donava -Jadran 20.40 Beg brez konca, ameriški film 22.30 Športni pregled V 9.15 Slika na sliko 10.06 Hišni ljubljenčki 10.30 Sezamova ulica 12.00 Poročila 12.06 Kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Duševni klic 15.36 TV razstava 13.45 Lovejov, nanizanka 14.45 Na avtobusu, nanizanka 15.10 Anderseno-ve pravljice 15.35 Ostržek 16.46 Poročila 16.50 Opera box 17.20 Veliki ameriški seks škandal, ameriški barvni film 18.50 Leteči medvedki 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.10 Dinastija Strauss, 2/6 del nadaljevanke 21.46 Srce v Hrvaški, Hrvaška v srcu 22.50 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.56 Poročila v nemščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja 17.46 Pepsi DJ mag 18.46 Športna nedelja; Acv match race cup, reportaža 19.30 TV dnevnik 20.00 Tisočletje, ameriška dokumentarna serija 21.10 Dobri fantje, humoristična nanizanka 22.06 Prostitutka, francoski barvni film 23.45 šport 0.00 Horoskop 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 8.50 V zdravilišču, ameriška čb burleska 920 Zapornik iz Zende, 2. del 9.46 Njegova nova služba, ameriška burleska 10.10 Male živali 10.30 Hiša strahov 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 18.00 CMT 18.55 Koncert Ota Pest nerja, ponovitev 20.00 Marlboro music shovv 20.30 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.20 Dannvje-ve zvezde, oddaja v živo 22.06 Lovci iz pekla, ameriški barvni film 23.35 CMT R&U d.0.0 Cankarjev trg 6,64220 Škofja Loka Tel.: 0641623-303 Telefonski aparati PANASONIC. Servis kombiniranih štedilnikov. Prodaja, servis in montaža bojlerjev. 9.00 Cas v sliki 9.05 Pozor, kultura 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 Univerzum 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Denar ali jetra, nemška komedija 15.30 Hobotnica, kviz 16.10 Tinv to on 16.36 Odštevanje 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Trdno v sedlu 18.00 čas v sliki 18.06 X large reportaža 18.30 Oče potrebuje ženo 19.30 Čas v sliki 19.48 šport 20.15 Levja jama 21.15 Kabaret 22.15 Kako ste? 22.45 Vizije 22.50 Zadnji dnevi človeštva, 2. del drame 0.45 Maurice Ravel 1.00 Poročila TVAIS1IJA2 9.00 Čas v sliki 9.06 Čebelica Maja 9.30 Očarljiva Jeannie 9.55 Medvedek Barnev 10.00 Pan optikum 10.15 Tisoč klovnov, ameriški film 12.10 Clip 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slika iz Avstrije 14.30 Flachgau 15.00 Športno popoldne 16.30 Po sledeh Svena Hedina, 1. del 17.15 Klub za seniorje 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Slika Avstrije 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Žrtev strasti, ameriška TV kriminalka 21.45 Čas v slik 21.56 Taksistka, francoska TV komedija 23.20 Fantastične zgodbe 23.46 čas v sliki 23.46 Alicina restavracija, ameriški film 2.35 Hellin-gerjev zakon 3.20 Poročila Poročila/1000 mojstrovin W belite kaj sporočiti ^ m Gorenikam in Gorenjcem?^ • Izberite M ■ NAJUČINKOVITEJŠI 1 P nač.n: OBJAVO M v Gorenjskem glasu fax 215-366<^ 8.00 - Dobro jutro - 9.00 - Dežela kranjska nima lepšga kraja - Žabni-ca 10.00 - Vrtiljakova ropotarnica 11.00 - Po domače na kranjskem radiu 12.00 - Mali oglasi 12.40 -Kmetijska oddaja 13.00 - čestitke 1720 - Točke, metri, sekunde 18.20 - Kviz 18.50 - Radio jutri 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Kmetijska oddaja - 11.00 - Novice in dogodki - osmrtnice - obvestila - mali oglasi - 11.40 - Sprehod po kinodvora-nah - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP 12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev -13.30 - Nedeljsko popoldne Radia Žiri - vmes vreme - prometna varnost - kulturni kažipot - Loka v časopisju - glasbena lestvica 3x3-športni utrinki - 15.30 - Odpoved programa - PONEDELJEK, 20. septembra 1993 Kemična čistilnica in pralnica "BISTRA" Spodnji trg 27 64220 Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto STROJNE LIKARICE Pisne prijave pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: Kemična čistilnica in pralnica "Bistra", Spodnji trg 27, 64220 Škofja Loka, tel.: 064/621-474. KINO 19. septembra CENTER prem amer. druž. kom MADE IN AMERICA ob 17,19 in 21. uri STORŽIĆ amer. kom. NAPIHNJENCI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. kom. Ml SE IMAMO RADI ob 18 in 20. uri DUPLICA prem. amer. akcij, melodr. UBEŽNIK ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, krim. ŽIVI OGENJ ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film ŽIVI OGENJ ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film NE POZABI ob 19. uri RADOVLJICA amer erot drama NESPODOBNO POVABI LO ob 20. uri 10.50 Hovl, angleška nanizanka 11.15 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 11.40 Znanje za znanje, učite se z nami 12.10 National geographic, ameriška dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.05 Alpe - Donava - Jadran 13.35 Športni pregled 15.50 Homo turisticus 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček: Plošča 17.25 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 17.50 Risanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 štiri v vrsto, TV igrica 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 20.55 Televizijska konferenca 22.15 TV Dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport 22.40 Sova: Collins in Covvarda, angleška nanizanka; Kamilična trata, angleška nadaljevanka 14.05 Forum 14.20 TV mernik 14.35 Utrip 14.50 Zrcalo tedna 15.06 Nedeljskih 60 16.06 Obzorja duha 16.35 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka 17.00 Sova, ponovitev 18.50 Podjetniška mreža 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.06 Sedma steza 20.30 Nočne ptice, poljska drama 21.40 R + R, izobraževalna oddaja 22.10 Pro et contra 23.10 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 1 LJUBEZEN DO LIDIJE Richardson se vrne domov. Dokler bo pisal roman o Evens-fordu, ki ga je obljubil gospodu Stirlingu, bo živel pri starših. Toda njegove misli so zmedene in nikakor ne more začeti pisati. Oče ga skuša razvedriti, zato ga povabi v tamkajšnji sanatorij, kjer naj bi nastopil njegov pevski zbor. Richardson je presenečen, ko tam sreča Noro Jepson, ki mu pove, da je v sanatoriju tudi Lidija. Richardson obišče Lidijo in počasi spozna, da se je njegova ljubezen spremenila v pomilovanje. 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Poročila iz parlamenta 11.50 Živalski raji 12.15 Šiling 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Tri ženske 14.00 vValtonovi 14.46 Evroritem 15.00 Am, dam, des 15.15 Benjamin Rožca, risana serija 15.50 Pustolovščina na Karibih 16.15 štiri bo zmagala 16.35 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Oče potrebuje ženo 19.30 Čas v sliki 20.15 športna arena 21.08 Mojstri kuhaji 21.25 Perry Mason in svojeglava nuna, ameriški film 23.00 Čas v sliki 23.05 Denar in strast: Afera Hearst in Davies, ameriški TV film 0.40 Kletka norcev III, ponovitev 2.05 Poročila NUDIMO UVOŽENE MARKIZE TENDE POSEZONSKE CENE ! Informacije: T? 77-996, fax:76-107 10.00 Poročila 10.06 TV šola 12.00 Poročila 12.06 Luč svetlobe 12.50 Risanka 13.06 Monoton 13.36 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Poletni premor, ponavljalni program 16.10 Dobri fantje, ponovitev 16.00 Poročila 16.06 Komentarji 16.10 Pet otrok in Peško, nadaljevanka 16.35 Afternoon report 16.46 Učimo se o Hrvaški 17.15 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Dokumentarna oddaja 18.36 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.10 Hrvaška in svet 21.00 Pariz ekspres, angleški barvni film 22.15 TV razstava 22.36 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja 19.30 TV dnevnik 20.10 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Napačnega človeka imate, nanizanka 21.30 Kronometer 22.10 Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka 23.00 Električni cowboy 23.30 Horoskop 9.00 CMT 9.45 A shop 10.00 Ma cNeil in Lehrer komentirata 11.00 Lovci iz pekla, ponovitev ameriškega filma 12.30 Helena 1320 A Shop 18.00 Upravljanje, dokumentarna serija 18.46 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 19.10 A shop 1925 CTM 20.10 Poročila 20.30 Menih, ameriški barvni film 22.06 Upravljanje 22.50 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.15 A Shop 23.30 CMT 15.00 Musikantenstadl, ponovitev 16.46 Paviljon osmih vogalov 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Pesmi v točilnici 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki 20.00. Kultura 20.15 Munchenčana v Hamburgu 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Razpad cesarstva 22.00 čas v sliki 22.30 Knjige meseca 22.46 Zadnji dnevi človeštva 2.06 Poročila MIKE'S SPORT FA S H10 N (^foto bobnar) 5.40 - Dobro jutro 9.00 - Gorenjska včeraj, danes 920 - Tema dneva 10.40 - Informacije - zaposlovanje 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 14.30 - Točke, metri, sekunde 1720 - Parnas 18.00 - Gorenjska danes, jutri 1820 - Juke box 1860 - Radio jutri, koristne informacije 12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Tolar za knjigo -15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Napoved programa - 16.15 - Otroški program -17.00 - športne novice - obvestila -18.00 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa - KINO 20. septembra CENTER amer. druž. kom. MADE IN AMERICA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIĆ Danes zaprto' ŽELEZAR amer. kom. Ml SE IMAMO RADI ob 18. in 20. uri TRŽIČ prem. amer. kom. NAPIHNJENCI 2 ob 18. in 20. 29 GLASm JE Ž/V/USM SIMONA H80 •^HO SOBOTO OPOIDNC N« nflDtU TRIGlflV J€S€NIC€ /96.0 MHZ/ 2A OKROGLO MIZO - MIHA KOZINC v jutrišnji oddaji Glasba Je življenje bomo zaslišali osebo, ki Je bolj vajena, da ona zaslišuje. Z nami bo namreč Pravosodni minister gospod Miha Kozinc, ki Je ob sporu z jjorambnim ministrom Javno napovedal svoj odstop, povedal nam bo, ali bo zapel ob odhodu, če se bo seveda g* odločil za to drastično potezo, tisto lepo slovensko: Oj, 5°-aJ gremo, oj, zdaj gremo, nazaj še pridemo... g ministrom Kozincem se seveda ne bova pogovarjala o Pravosodju, ampak o glasbi. Vprašala ga bom tudi, ali ga g*dnje dni kaj moti, ko zasliši vojaške koračnice.. enkrat vas opozarjam na zanimivo nagradno igro, Pravzaprav na pesniški natečaj. Kot že rečeno, s pivovarno Jmlon bomo ustanovili Društvo zelo živih pesnikov. Pesniška naloga Je dokaj preprosta. Iščemo dvovrstičnico, I^atero mora biti vključena ŠOLA. lahko je oranžada ali pa ~°la-cola. Vsak teden bomo izžrebali ročno uro Sola in še r^krat po dve majici Sola, vsak mesec pripravili prav Posebno presenečenje in okrog božiča udarili še s posebno Stoletno nagrado. Sodelujte, obrestovalo se vam bo! j* posebej vabimo k sodelovanju v nagradni igri šolarje, saj J^^amo za njih presenečenje, ki Jim bo ostalo za vedno v ^ornimi. |°sedov Mihec Je zelo žalosten, ker učitelji nočejo stavkati, jedina septembra Je, začelo seje spraševanje, počitnice so H daleč, ta šola Je res nekaj groznega. Iznenada se mu ^rjie ideja: ^ami, ali lahko ostanem danes doma? Ne počutim se * Seveda, ljubi otrok. Kje se pa ne počutiš dobro? MODL Niče, fletno... lastnice so se nama potegnile v nasmeh, Aligator pa je dejal: ^po, niso naju pozabili." In res. Mega ste, poslali ste kup B°Plsnic in prav je tako. Na zadnje vprašanje ste odgovarjali 9?-odstotno, to pomen' z malenkostnimi napakami, t'ko kot TCimo kakšne čevlje, ki so B roba, ali pa Ali Star namesto ^ Star, ali pa... ma j a, še kaj bi se našlo. Jest bom kar citiral ^vilni odgovor, torej... Pero Gnus se je drl pri Pankrtih in Pti Sokolih, zdaj pa se baše ob obloženi mizi skupaj z vite-S•• Tina vse drži, namreč eno od Perotovih imen je tudi ^js, samo fant se glih ne dere, ampak prav milozvocno po-£ • Polk, a se strinjate. Sicer pa, a kaj navijate za 4 Non Blon-|**«Pa ne samo tatemni, ampak tudi vi tablontni. Tukajle pri je kar ugodna klima smo vsi za to, d' je mega komad tisti ^bat's Up. Sem hotel povabit" punco (pevko namreč), d'bi ?e£ala nagrado, pa ravno takrat ni bilo nobenega avtobusa tal nJ' t8"co °*a se k°mo zmenili za drugič. In zadevo smo »i 0 opravili kar sami. Običajni gibi rok, zzzzzk in prva je-u^ska jodlgatorska nagrajenka je Tadeja Rozman, Tuga »arnana 12, Kranj. Odgovor je..., seveda spadaš med takvih 98 odstotkov (beri zgoraj). In čestitke, jasno. TOP 3 2" S° Ja' Pa kaJ " Adi Smolar 3' ?utte le Stone - Eros Ramazzotti • *uša nasprot sonca - Pero in vitezi... JJOVOSTI ovosti je s fullom dost' in Roberto, Aligatorjev zamenjevale J* je totalka potrudu' in mi vse razložil. Tu je kup novih ka-2P s hrvaške, ena Severina ie pošla, pa smo dobili eno dru-H° njeno kaseto z naslovom Dalmatinka", Marko Brecelj ima j^°cktail", pazi to, gorenjski Za zmeri Skregani imajo eno ^^to, k' se ji reče "VVhat", pol je pa tle full novih cedejk od ^k kompilacij, do novih Porno For Pyros, Antrax, luštne iz-Sof Nicka Cavea & Bad Seedsov (v živo), d' ne pozabim tu j. se UB 40 s "Promises and Lies"...itd. Še nekaj - Pero Lov-j5Vse bo v sredo, ob 13. uri oglasil v Aligatorje vi trgovini, izpisal bo kakšno kaseto, pe kej se boste lahko zmenili z T\ pa- gj ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 102.: {^!en band je trenutno na evropski koncertni turneji, k' se ji ga 6 "Zooropa", pa en dober videospot imajo, a veste tiste-Pj Koenga tipa s štrikom okoli face privezujejo, on pa kar {jkj6- Ce ne veste pa pokličite Bonota na letno rezidenco na Sten na nasl°v Bono, Za voglom 17. Dopisnice čakamo do Pisn' sePtembra, na uredništvo Gorenjskega glasa, pri-§5 Jodlgator". Nataša se zahvaljujem za tisto super, sicer pa q'opis lavfa naprej (Marjana, počitnice pa to), kar se tiče Pa a?ve9a izleta, je pa tazadnji cajt, d' grem tudi jaz enkrat, jS ^igator. Mojca, kot vidiš Jodlgator will never die, Aliga-L Pa je rekel, ma ja usta do uses (če si ga pa tako pohvali-Eb *;a še nekaj Citaj pazljivo. Če ste prej prebrali članek r,J °biskali Aligator Music Shop, potem vam Aligator iz prve °stalL na uho pove, daje nova kaseta Pop Designov že v trgo-rwi.Angleška a ne). Sicer pa Tud' ti ga zašibej Bojan, pa vsi Cav. foto bobnar Danes predstavitev klaviatur v Begunjah Danes, v petek, 17. septembra, bo od 15. do 18. ure v Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem predstavitev najnovejših modelov klaviatur Hohner TSK in orgel ter klasičnih pianov. Promocijsko predstavitev, ki je namenjena vsem, ki se že učijo na katerega od inštrumentov ter tistim, ki se za klaviature šele zanimajo, bosta vodila Oliver Linder iz tovarne glasbil Hohner iz Trosingerja in Slavko Avsenik mlajši, ki bosta tudi odgovarjala, na vprašanja ter svetovala, katera klaviatura bi bila najprimernejša za določeno starost in določen namen. Zanimiva informativna predstavitev je prva iz serije jesenskih prireditev namenjenih glasbenikom, učencem m ljubiteljem. Namreč 8. in 9. oktobra bodo v Begunjah na sporedu Hoh-nerjevi dnevi, kjer bo predstavitev različnih modelov harmonik. Drago Papler r -mrt «m± ^*~*«^ -šili . Slavko Avsenik mlajši bo na klaviaturah prikazal različne efekte, ki jih uporablja tudi v filmski glasbi. • Foto: Drago Papler Slo - ročk Slovenski ročk je naslov kompilacijske kasete, ki je izšla v grodukciji ZOM - Glasbenega založništva Helidon Ljubljana, oris Bele, urednik izdaje je izbral deset znanih, aktualnih hit skladb, ki so najbolj vžgale v zadnjem obdobju in osem Helidonovih izvajalcev: Sokoli (Čist nor in Greva punca v južne kraje), U'redu (Na vrhu nebotičnika in Le en dan), Šank ročk (Pravljica o mavričnih ljudeh), Zoran Predin (Gate na glavo), Mad dog (Če pridem v nebesa), Miladojka Vouneed (Reellove), Marko Brecelj (Ta stol) in Lačni Franz (Zdravljica). Kljub temu da zadnja dva izvajalca že nekaj časa nista aktivna, sta na kaseto uvrščena zato, ker sta skladbi neka protiutež in malenkostni Eogled nazaj v preteklost ter spodbuda za naprej, saj založniška iša računa na te izvajalce in avtorje. Prvi testni projekt je zasnovan tako, da se bo ob dobrem odzivu lahko nadaljeval v seriji. Drago Papler Ovitek kasete Slo ročk Pojutrišnjem na Deteljici pri Tržiču CICIBAN, DOBER DAN Tudi letos bo v Tržiču za najmlajše, mlade in mak) manj mlade vesela prireditev CICIBAN, DOBER DAN, z zabavnim programom, delovnimi kotički in srečelovom. Organizator, VVZ Tržič, vas vabi pojutrišnjem, v nedeljo, ob 14. uri na igrišče pred Vrtcem Deteljica v Bistrici pri Tržiču. Tam bosta tudi GORENJSKI GLAS s čepicami - srečkami in Mednarodno trgovsko podjetje HRIBAR & OTROCI iz Kranja, ki bosta za oštevilčene čepice pripravila posebno igrico, zanjo pa je pripravljenih 10 Bburago avtomobilskih modelčkov (Podjetje HRIBAR & OTROCI Kranj je ekskluzivni zastopnik firme Bburago in največji gorenjski grosist za igrače - podjetje ima svoj sedež na Cesti Kokrškega odreda 18 v Kranju, telefon 064/212-479, 064/221-650). Izid žrebanja oštevilčenih kupončkov na Glasovih čepicah bomo objavili v torkovem Gorenjskem glasu I TOREK, 21. septembra 1993 TV I 9.45 Pamet je boljša kot žamet 9.50 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 10.50 Podjetniška mreža 11.20 R + R, izobraževalna oddaja 11.50 Nočne ptice, poljska drama 13.00 Poročila 14.00 Sobotna noč, ponovitev 15.20 Druga godba 16.05 Sedma steza 18.00 TV Dnevnik 1 17.10 Pozabljena zgodba, ameriška igrana serija 17.35 Kaj mora sova opraviti jeseni 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 štiri v vrsto, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.35 Magija + moda 21.30 Osmi dan 22.15 TV Dnevnik 3, Vreme 22.36 šport 22.50 Sova: Če ti misliš, da imaš težave..., angleška nanizanka; Kamilična trata, angleška nadaljevanka TV 16.05 Gospodarska oddaja 16.45 Slovenci v zamejstvu 17.15 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 1930 TV dnevnik, Vreme, Šport 19.56 šport 20.10 Po vojni, angleška nadaljevanka 21.00 Studio City 22.00 Kronika, kanadska dokumentarna serija 22.25 Videošpon 23.05 Svet poroča TV 1 9.30 Palček David 10.00 Poročila 10.05 TV šola 12.00 Poročila 12.05 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.50 Risanka 13.06 Monoton 13.35 Zgodbe iz Monticella, serijski film 14.00 Poročila 14.06 Poletni premor, ponovitev oddaje 14.35 Murp-hy Brovvn 15.00 Risanka 15.10 Napačnega človeka imate, ponovitev 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Tujci, novozelandska nadaljevanka 16.35 Afternoon report 16.45 Učimo se o Hrvaški 17.15 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dvenik 20.10 Kitajska, angleška dokumentarna serija 21.05 V prvem planu 22.36 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja TV 19.30 TV dnevnik 20.10 To je ljubezen, humoristična serija 20.40 Ta ko, da se ve, serija 21.06 Napačnega človeka imate, nanizanka 22.00 Potovanje v Vučjak, nadaljevanka 22.55 Jazz 23.25 Horoskop 9.00 CMT 9.46 A shop 10.00 Macne-il in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Menih, ponovitev filma 12.30 A shop 18.00 Jazzbina 19.20 A Shop 18.45 Pred poroto 19.36 CMT 20.10 Poročila 20.30 Po letje v školjki, slovenski barvni film 22.00 Jazzbina 22.30 Poročila 22.50 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.30 A shop 23.30 CMT TV 1 9.00 Čas v sliki 9.06 Pri Huxtablovih 9.30 Klub za seniorje 10.15 Pan-op-tikum 10.30 Neupravičene ure, ponovitev 12.00 Muzikanti iz Avstrije 12.05 športna arena, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.25 Tri ženske 14.00 VValtonovi 14.46 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Am, dam, des 16.15 Medvedek Rupert 15.40 Panda klub 15.46 Pustolovščina na Karibih 16.15 Konfetti shovv 16.35 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.30 Oče potrebuje ieno 1922 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.00 Ani mo - O živalih in ljudeh 21.07 Pogledi s strani 21.20 Izjemen par 22.05 Neugnanka, ameriška prisho-loška kriminalka 23.36 Čas v sliki 23.40 Prijateljica moje žene, italijanski film 1.20 Žrtev strasti 260 Poročila foto bobnar SLOVENIJA 2 PO VOJNI 1. del angleške nadaljevanke; Joe Hisch, fantič, ki je skupaj z materjo pobegnil iz Hitlerjeve Nemčije, leta 1942 prispe v angleško deško šolo. Njegov sobni tovariš, Michael Jordan naj bi mu pomagal pri vživljanju v novo okolje. Vojni časi pa se kažejo tudi v relativno miren svet šole; med dečki ni pomembno le, kateri "tajni druščini" kdo pripada, ampak se po svoje ubadajo tudi z globljimi vprašanji - za pridobivanje novih prijateljev sta pomembni tudi čast in lojalnost ter nena zadnje celo narodnost. CELOVEC iHcmdl I ' Bahnhofstr. 20 [Tel 9943-463-511566J PISARNIŠKA TEHNIKA TELEKOMUNIKACIJE VAŠA STROKOVNA TRGOVINA Z OSEBNIM SVETOVANJEM IN SERVISOM TV 8.30 Vremenska panorama 14.40 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Zgodbe iz vsakdanjega življenja 16.20 Zakladnica Avstrija 16.45 Svetovne religije 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Da ali ne 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Jolly Joker 21.00 Animo - O živalih in ljudeh 21.00 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport 0.00 Chicago 193 0.45 Poročila radio triglav 96,0 MHz 01,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 2 R 5.40 - Dobro jutro 9.00 - Gorenjska včeraj, danes 9.20 - Tema: Družin sak politika 10.40 - Informacije - zaposlovanje 11.20 - Stanovanjska zadruga Gorenjske 13.00 - Glasbene skupine 14.00 - Gorenjska danes 1720 - Pozdrav in naše ulice 18.00 -Gorenjska danes, jutri 18.15 - Na vrtiljaku z Romano 18.50 - Radio jutri, koristne informacije MIKE'S SPORT FASHION 12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Nasveti za male podjetnike - 15.00 - Dogodki danes - jutri -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje R Slovneija - 16.00 -Napoved programa - 16.30 - EPP -17.00 - Novice - športni utrinki - obvestila - 17.30 - Vprašanja in pobude -18.00 - Aktualna tema -19.00 -Odpoved programa - Nogometni spektakel v Bašlju DANES OB 15. URI! Na nogometnem igrišču v Bašlju bo danes (petek) popoldan prvi tradicionalni rokometni turnir, ki bo za gledalce pravi spektakel. Nastopile bodo rogonietne ekipe GAŠPERJI, BLUE ANGELS, AMIGOS in BASEU-BELA, v Bašlju pa bodo danes tudi znani športni komentatorji, pevci itd. Začetek ob 15. uri, zaključek pa... KINO 21. septembra CENTER amer. druž. kom. MADE IN AMERICA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer kom. NAPIHNJEN Cl 2 ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. melodr HOVVARDOV KOT ob 20. uri V A IS Predstavitev vozil lada Bohinjska Bistrica - Na parkirnem prostoru pred Domom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici bo v soboto, 18. septembra, od 10. do 13. ure predstavitev vozil lada samara, lada karavan in lada niva. Interesenti bodo vozila lahko tudi preizkusili in kupih. Predstavitev bo pripravila firma MZM z Bleda v sodelovanju z Avto Trade Kranj. Za udeležence prireditve bodo pripravili tudi žrebanje, nagrada pa bo avto-radio. Pohod in gobarska razstava Kokrica - Turistično društvo Kokrica pripravlja v nedeljo, 19. septembra, tradicionalni Družinski pohod; tokrat na Okroglo. Zbor udeležencev bo ob 14. uri pred brunarico. Pod lopo pri brunarici ob Čukovem bajerju pa bo društvo že jutri, v soboto, 18. septembra, in nedeljo skupaj z Gasilskim društvom Kokrica pripravilo tudi gobarsko razstavo. Razstava bo oba dneva odprta od 9. do 19. ure. (až) Četrto družinsko srečanje Hotavlje - Dom na Slajki Turističnega društva Hotavlje vabi turiste in pohodnike Škofjeloškega hribovja na četrto družinsko srečanje na Slajki, ki bo to nedeljo. Postregli bodo s srnjakovim golažem in drugo domačo hrano. Če pa radi plešete, se boste lahko zavrteli ob zvokih harmonike. Zeblo pa vas tudi ne bo, saj je v domu prijetno toplo, (až) Množično tekmovanje loških gasilcev Škofja Loka, 17. septembra - Občinska gasilska zveza Škofja Loka prireja jutri, 18. septembra 1993, tekmovanje gasilskih enot iz vse občine. Na tekmovanju, ki se bo začelo ob 8. uri pri gasilskem domu na Trati, bo sodelovalo več kot 1300 članov iz 30 gasilskih društev. Do- f>oldnc se bodo pomerili najm-ajši gasilci, mladinci in mladinke, popoldne pa še člani in članice ter veterani. Ob 19. uri bodo razglasili rezultate tekmovanja in podelili priznanja najuspešnejšim gasilskim enotam.. S. Saje Spominska svečanost Pred 51. leti se je po dveh dneh neenakega boja z močnejšim sovražnikom v Udinem borštu končala drama 2. bataljona Kokrškega odreda. Spomin na dogodek in na takrat padle borce bo obeležen v nedeljo, 19. septembra 1993, ob 14. un, s spominsko svečanostjo, ki jo bodo ob polaganju vencev oblikovali domačini - recitatorji in pevci Pevskega zbora DU Kranj. Na slovesnost vabijo KO ZB NOV Naklo, Obč. odbor ZB NOV Kranj in OSB Kokrškega odreda. Izlet na Štajersko V soboto, 2. oktobra 1993, Društvo upokojencev Cerklje organizira izlet na Štajersko. Prijavite se po telefonu 422-241, kjer boste dobili tudi ostale informacije. L.C. Prevzem gasilske avtocisterne Cerklje - Lani so člani Gasilskega društva Cerklje v kranjski občini praznovali 100-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Ko so takrat ugotavljali, da imajo že več kot 60 let staro opremo, so razkrili tudi željo, da bi nabavili gasilsko avtocis-terno. To željo pa so zdaj uresničili. Slovesen prevzem avtocisterne z blagoslovitvijo, na katerega so povabili tudi sosednja društva v občini in predstavnike KS pod Krvavcem, bo v nedeljo, 19. septembra, ob 14. uri pod Jenkovo lipo v Dvorjah v Cerkljah. Po slovesnosti bo veselica, igral pa bo domači ansambel Mon-roe. (až) Izlet v Prlekijo Društvo upokojencev Žabnica organizira v četrtek, 7. oktobra 1993, izlet okrog Slovenskih Goric in Prlekije. Odhod bo ob 6.30 uri iz vseh avtobusnih postaj od Form do Stražišča. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva. L.C. Razstava nemških ovčarjev Kinološko društvo Škofja Loka vabi na 1. državno razstavo "Specialka za nemške ovčarje", ki bo v soboto, 18. septembra 1993. Razstava se bo začela ob ob 8. in bo trajala do 18. ure. Pričakujjejo več kot 120 najlepših psov iz Slovenije, Avstrije, Italije, Češke in Hrvaške. Podelili bodo priznanja CAC SLO, sodil pa bo priznani sodnik g. Reinhard Maver iz Nemčije. • L.C. Izlet v Dolžanovo sotesko Skupnost partizanskih tehnikov in tiskarjev Gorenjske organizira v Četrtek, 23. septembra 1993, izlet v Dolžanovo sotesko nad Tržičem. Zbirno mesto je parkirišče ob restavraciji Deteljica (pred Tržičem ob bencinski črpalki) ob 9. uri. Lahko pa počakate tudi na avtobusni postaji v Tržiču. Hoje je za približno pol ure. L.C. Izlet radovljiških planincev Radovljica, 14. septembra - Planinsko društvo Radovljica prireja konec tedna, 18. in 19. septembra 1993, izlet čez Kriško steno na Kriške pode k Poga-čnikovemu domu. Izletniki se bodo povzpeli na Križ, Stenar in Planjo; prvi dan bo 8 ur hoje, drugi dan pa 6 ur. Zaradi zahtevnosti priporočajo udeležbo le izkušenim planincem. Prijavijo se lahko od torka do četrtka popoldne v društveni pisarni. Odhod na izlet, ki ga bosta vodila Jože Vari in Marjan Škrbec, bo v soboto ob 5.30 izpred radovljiške avtobusne postaje. • S. S. Vabilo k petju Društvo upokojencev Škofja Loka vabi vse člane, ki imajo posluh in dober glas, predvsem pa veselje do petja, da se pridružijo moškemu pevskemu zboru. Kandidati se lahko prijavijo v društveni pisrani v uradnih urah, ali pa vsak četrtek od 18. ure dalje pri pevo-vodju g. Pircu, ki vodi moški pevski zbor. • L.C. & SERVISNO PODJETJE KRANJ p.o Podjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, servisnih in instalacijskih del v gradbeništvu KRANJ, Tavčarjeva 45, p.p. 29, tel.: h.c. 222-311 razpisuje prosta dela in naloge A) VODJA SLIKOPLESKARSKE DELOVNE ENOTE Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe - smer pleskarski tehnik ali delovodska šola smer zaključna dela v gradbeništvu - tečaj iz varstva pri delu - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih v stroki - 3 mesečno poskusno delo - vozniški izpit B kategorije B) MONTERJA CENTRALNE KURJAVE IN VODOVODNIH INSTALACIJ Pogoji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe - 3- letna poklicna šola smer monter in upravljalec energetskih naprav - tečaj iz varstva pri delu - tečaj in A test za avtogeno varjenje - poskusno delo 2 meseca - vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: SERVISNO PODJETJE KRANJ, Tavčarjeva 45. ŠKOFJA LOKA D.0.0, KIDRIČEVA 50 Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost - tehnični pregledi motornih vozil (JESENIŠKA) HOKEJSKA NAGRADNA KRIŽANKA Danes, 17. septembra, se s tekmami prvega kroga začenja državno prvenstvo v hokeju na ledu. Uvod v vročo sezono v ledenih dvoranah je bil s poletno hokejsko ligo, v kateri niso zatajili športniki, ki jim skupaj z vodstvom njihovega kluba tokrat namenjamo nagradno križanko. Hokejisti z Jesenic so drevi v prvem krogu prosti; prav tako njihovi navijači, ki bodo zato imeli več časa za - Glasovo križanko. TOKRAT JE POTREBNO REŠITI CELO KRIŽANKO IN UK 2 VPISANIMI REŠITVAMI POSLATI DO ČETRTKA, 23. SEPTEMBRA, KO BO OB 8. URI V UREDNIŠTVU GORENJSKEGA GLASA ŽREBANJE. Rešitve pošljite na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 (na kuverto pripišite: "hokejska križanka"). Rešitve lahko v kuvertah brez znamke oddate tudi v informacijskih pisarnah Turističnih društev CERKLJE, JESENICE, RADOVLJICA in ŠKOFJA LOKA: ali pa v nabiralnik v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju in v malooglasni službi Gorenjskega glasa na Bleivveisovi 16. Pokrovitelj hokejske nagradne križanke (ugotovili ga boste z rešitvijo opisa večje slike v križanki) je tokrat pripravil imenitne hokejske nagrade: 1. komplet vstopnic za četrtfinale Evropskega pokala (6 tekem) 2. vstopnici za zadnji tekmovalni dan Evropskega pokala « 3. zastavica in značka jeseniškega hokejskega kluba 4. in 5.: majica športne zveze Jesenice ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE TOBAČNA UUBUANA Oskrbni center TOBAK KRANJ. Izmed 1328 prispelih rešitev je komisija izžrebala nagrade takole: nakup v vrednosti 5.000 SIT prejme Andreja Potočnik, Log 18, Železniki, nakup v vrednosti 3.000 SIT prejme Pavla Jelen, Zoisova 32, Kranj, nakup v vrednosti 2.000 SIT pa prejme Vida Gantar, Mlakarjeva 22, Kranj. Nagrajence čaka široka izbira blaga v oskrbnem centru Tobak v Kranju, Oldhamska 12, pri vodovodnem stolpu. Izžrebali smo tudi tri tolažilne nagrade Gorenjskega glasa, ki jih prejmejo; Stane Zupan, Pangeršica 3, Golnik, Marjan Žerovnik, Voglje, Vogljanska 16 in Martin Tkalec, Hafnerjevo naselje 61, Škofja Loka. čestitamo! Na podlagi sklepa Upravnega odbora AMD Podnart z dne 2. 9. 1993 razpisujemo JAVNI NATEČAJ ZA ZBIRANJE PONUDB za oddajo poslovnih prostorov v najem v domu AMD v Podnartu v skupni površini 114 m2. Prostori so opremljeni z elektriko, vodo in centralnim ogrevanjem. Možna je souporaba sanitarij, pisarne s telefonom in asfaltiranega dvorišča. Prostori se oddajajo za proizvodno ali storitveno obrtno dejavnost brez ekološko oporečnih odpadkov. Izhodiščna cena za m2 površine znaša 7 DEM mesečno. Prostori bodo oddani najugodnejšemu ponudniku. Pisne ponudbe pošljite priporočeno po pošti na AMD Podnart s pripisom ZA RAZPIS najkasneje v roku 8 dni od dneva objave. 4 EISENHOWER ŠAHIST GAHI VLADARSKO ŽEZLO JEZIK HELEM-STtČNE DOBE SPLOŠNO IZOBRAŽEN ČLOVEK ŠPANSKO NAZOBČANO GORSKO SLEME 4 MEZONI, NESTABILNI OSN. DELCI SLOVESNA OBREDNA OPRAVA GRŠKA ĆRKA RICHARD NK0N OBŽALOVANJE PRRUD0L FOVEGA JEZERA JEZERO V TURČIJI 06L IMENA RONALD OZVEZDJE SEVERNE NEBESNE POLOBLE PETER PAN V BUDIZMU PRENEHANJE ZEMEUSK. ŽELJA KONEC ŠAH IGRE KURIR MOČNO RAZSTRELIVO BANČNI HRAMBNI PROSTOR SVOBODNA ZEMLJIŠKA POSEST CHRISTIAN ANDERSEN GR. BOG VOJNE TERITOR. OBRAMBA INDUSTR. RASTUNA DIH, SAPA ZVEZEK PtSANKA ROMARSKO MESTO V ITAUJI AM.ZVEZNA DRŽAVA SESTAVIL F. KALAN STOPNJA PRIDEVNIKA VRTNA UTA PRIPADNIKI EVR. RASE POSODA ZA PEČENJE OTOK PRI FRANCUI ELEMENT SKOKA 21. L - 19.2. ST. DRŽAVA VPERZ ZALIVU GORSKI REŠEVALNI ČOLN LEVIPR VISLE MESTO V TEKSASU LUKA 06 STOMENS. MORJU GAJ PREDNJA STRAN NOVCA ZVEZDA V DEVO DOKTOR DEL TELESA EDEN 00 12 PREROKOV V ST ZVITEK ZDRAVILO PROTI MALARIJI AM PEVEC T0MMY KARENUA KALCU NEZNANEC PREBIVALEC EVROPSKE DRŽAVE MESTO V SAUOSKI AHAfiUI OKROGLA VRTNA GREDA Ffl PtSEC EMILE , (PRAVO** GAflV ROMAM, PUPILA FRANCI ZAGORIČNIK Nova Atlantida - Zgodovina II Bgdomir Andrić Okop ^nveč gnoja v naši hiši ečja je sreča za nas oblegane Krajni čas je da sedemo ,a mizo očetno in se zmenimo V* bratje: kdo dela gnoj \ahČ° ^a ^ez Pra? iht° tUC* skoz °*no z dimnik * koder le se na dan prikaie *la malce srečni a7 nečesa nam gotovo ne zmanjka g* to se naši Številni ^Protniki ne morejo junaško sPodobno dolgo bojevati §SdsOgrizek fctoanski marš, 30.12.1992 to"dati četniki obkoljeno sarajevo s težkimi P°vi jugovojske že mesecev devet ubijajo. p'1*.piJsko mesto izginja v plamenih, nori triiater na palah izvršuje svoj peklenski načrt. a]setletna mirsada se s tekom med kroglami opravlja na olimpiado, miloševič spreminja lotno bosno v ogromen auschwitz. vojaki ega sveta z zračnim mostom dovažajo hrano. wLl parki so iz8inili- ni več korenin niti (Pnkov korenin, ni cele zgradbe in ne celega /*»a. minus petnajst stopinj, zdravniki delajo ^nogoče. od mraza in lakote umirajo tisoči. oi? ne sedi brezbrižno ob malih zaslonih, je ®Pel in zlomljen od lastne nesreče, miloševič je fcefi %eneralissimo franko, ki prižiga nacizem za pogovarjajo, pogovarjajo, novinarji por-jJT[V<>, poročajo, poročajo, ljudje pa trpijo, trpijo, Pogr m um*raJ°' umirajo, italijanski rdeči križ *wu desetine ton plesnivih sladkarij, svetovna b0ll}a. izvaža svoje blago, vojni dobičkarji lev.J°> bogatijo, bogatijo, kajti kadar se tepeta fa*n bik je s krvjo oškropljeno vse okolno Ko/ °VJe m uJede žde na vejah dreves, bratomorna iad me<* verami na balkonu pretresa preko Pron"a Pijanski škorenj, in v ruševine balkona °v* v telefonski imenik svojih izbranih ne vem' kolikokrat sem vrgel bombo h a nedolžne civiliste pred klavnico v Novem lg*'?du. H**bil sem rdečico z obeh lic, prav ničesar več se c\,*!*.mujem/ S Hudičem sem sklenil Zvezo Zla -tet*11 angeli molčite! V neki zakotni srbski vasi tonu ^mral cerkev in z buldožerjem poravnal tfa^nik z glogovim količem jurišam na čelu mitskega krdela, še v snu ne morem \>0j.n nežnih in čistih src devic - vampiric. Ne i^r*J sproti Statistike Zla: izropal sem stotino, Ptri dvesto srbskih kokošnjakov. Kdo še šteje iqši ?• Toda zgoraj, v Beogradu in Vojvodini, '"o/- zmeraj neodločni ali lojalni Hrvati, s 'lfn bedastim zavzemanjem za človečanske pravice v srbski državi, samo demoralizirajo naše prikrite petokolonaše, ki so že hm od izmišljanja množičnih četniških zločinov nad civili. Ta podtikanja, tudi brez njihovih lahko pridobljenih domovnic, v svetovnih medijih že tako težko pridejo skoz po vseh naših (upravičenih) zločinih že v prvih dneh naše agresije nad Srbijo. J a, jaz sem ta veličastni posiljevalec na (bosanski) rimski stezi (ki tiči v vsakomer od vas?), od katerega se v peklu pri omenjanju mojega imena Markizu de Sadeu po suhih ustnah cedijo slapovi strastne sline. Ja - če se nismo spet napak razumeli - jaz sem to "nedolžno bitje", ki se v alegorljskem zrcalu medijske tekme samo od sebe spreminja v "zločinski gobec". Moja država je institucija svinjaka, ki jo z deodoransi in s tajno policijo rešujem zadušljivih dlak in perja črnih bradačev in belih orlov. V Svobodni Deželi gojim pomaranče. Madžare, papige, Salovake, zlikovce, Hrvate, oljke in Albance. Tisoče rož zla cvete v moji domovini. Glavobol mi zadajajo le maloštevilni Nemanjiče-vi komunisti, pa tudi s temi bom kmalu opravil. Ravno te dni sem v Horgošu sam položil temeljni kamen za tovarno aspirina. V bližnji prihodnosti bomo počistili tudi umazane ostanke Zemuna, ki smo ga polne tri mesce oblegali in ravnali, da nam razen moke opek in korenin koprive od Vukovara ni ostala niti črka "V". Vendar so tudi zelo inteligenmi predlogi: znakaženi Zemun naj bi ostal nedotaknjen za turistično ponudbo z brezplačnim safariiem na preostale čemike, ki pod zemljo riiejo skupaj s krti. Tako bi, kot je zapisano v sklepih idejnega projekta, z enim udarcem zaslužili na vagone dolarjev in definitivno zatolkli četnike. Obenem bi si sneli z vratu tudi svilene borce za človečanske pravice. V notes si zapisujem: nikar ne pozabi, da je treba rudnike srebra in bakra v Boru in Trepči v znak hvaležnosti podeliti našim zahrbmim zaveznikom, Francozom in Angležem, ob posebno ugodnih koncesijah. "Tamo daleko, daleko raj (egejskega) mora, tamo je moje selo, tamo je Velika Hrvatska." Da človek ne bi verjel - to so nebeška dejstva! In vendar, jaz, Slavko Jendričko, balkanski diktator, ob vsem, kar sem skoz pekel dosegel od Triglava do Soluna, čutim, da nisem do kraja ustregel nuklearnemu reaktorju svoje duše, v katere mračnem srcu bobnajo nenasime ambicije. Njo, to mojo visokoradioaktivno dušo, ne zadovolji niti to, da sem v Vzhodni Srbiji pobil blizu dvesto tisoč muslimanskih in vlaških duš in tako za nekaj let zagotovil deficitarne surovine za podzemno tovarno mila v Kavni Gori. To isto tovarno je nekaj let pred vojno nesposobna in skorumpirana srbska vlada nameravala dati v najem Ciganom iz ustne ljudske fantastične književnosti. S pismom iz Drača se mi je oglasil moj nezakonski sin, gubernator Albanije, v katerem navaja, da smo preveč dobromi in tolerantni do Arbanasov, medtem ko brez najmanjše milosti ljubljanski grafit In že je tu zora vsevidečega Objektiva: bajka o diktatorju se prebuja iz sanj, iz negativa v pozitiv foto-domišljije, v kateri se mučim z vprašanji, ne da bi pristal na rešilne črno bele odgovore. Franci Zagoričnik Šesto pontsko pismo Silovito bombardiranje Beograda Sramotno kot se za pamflet spodobi Zamisel o bombardiranju Beograda ni nova. Prvič se pojavi v stihih Santa Maria dell'Infermi-ta, v času srbijanske ga napada na Dubrovnik. Takrat je bil ves navzven usmerjeni pritisk zavesti namenjen Evropi, morda z razkazovanjem uničevanja hrvaških kulturnih in kultnih objektov v mnogih napadenih mestih in drugih naselbinah, ko se je zdelo, da napadavci sami skrbijo za čimbolj učinkovito promocijo njihovega ravnanja ter da jim protinapad medijev v resnici samo pomaga. Samo zdelo se je, da Dubrovnik mogoče predstavlja nedotakljivo mesto, zaradi njegovih arhitektonskih vrednot in slovesa najlepšega mesta na vzhodni obali Jadrana. Nasproti temu se je izkazalo, kako Evropa miselno še zdaleč ni izoblikovana kot nek celovit in enkraten fenomen zavesti njenega bitja. Ostala je indiferentna do dogajanja na Balkanu, in Dubrovnik potemtakem ni bil njeno evropsko mesto, kot na primer Benetke, Pariz, Amsterdam. Ostal je izdan in zapuščen, v brezcenje prodan in predan na milost in nemilost Balkanu, kot stvar Balkana. Podobno kot se je zgodilo Vukovaru in Osijeku, Sisku in Karlovcu, pa še prej Brniku in Gornji Radgoni. Zaradi tega se v elegiji Santa Maria dell'Infermita vojna preseli na nekakšen prostorno in časovno preganjamo vse, kar je četniško ali hodi po vseh paralelni evropski prostor, česar že Nova revija ni štirih, na kar se zmrdujejo celo tam neki hohštaplerji in bivši komunjari v Odborih za človečanske pravice. Tudi ti mi pišeš, kar ti pride, ti moj scrkljani pamž. Ti v resnici nikdar ne boš spregledal potuhnjene narave inteligenmih opic. In že sem se namenil, da bom sinovo pismo vrgel v pepel, pa mi je pri tem pogled obstal na grobi faci tipa, ki meje že pred nekaj dnevi prepričeval, kako so vsi ti Odbori za človečanske pravice pravzaprav izpostave obveščevalnih služb imperialnih sil. Pomislim, da res živimo v času nepričakovanih političnih parjenj, ko ne vemo -kot tudi ne v ogabnih ameriških maratonskih TV odobravala in je zavračala objavo. Schiavi, sužnji, Slovani (v tem primeru nemara Srbi) pripeljejo svoje fante in svoje vojne fantome v Benetke, ki so tudi njihove. Če se spomnite, Srbija ni samo tam, kjer živi en sam Srbin. Je tudi tam, kjer je njegov grob. Njihova najlepša romantična pesem, čeravno pravoslavci, ima v naslovu in v refrenu ime katoliške bazilike, ki jo Srbi v moji elegiji pridejo porušit. Sredi njihovih priprav na "njihov" beneški karneval se znajdejo tudi beograjske Terazije v verzih: "Mojbog, saj bežijo/ Glej, levinja beneška nadaljevankah - kdo bo koga že jutri zasovražil s Terazij skrije svoj zarod!" in s kom se gonil. V Kranju so se pojavile tri razstave posvečene In kaj preostane mogočniku ob koncu nemirne vojni na Hrvaškem. Najprej v (danes že bivši) noči, kot da se silen in blažen nasmiha v prazno, galeriji Gorenjskega muzeja razstava Hrvaški ko čiki pomirjeno dogorevajo v kristalnih vojni plakat. Potem v avli občine razstava pepelnikih? Dokumenti Osijeka 1991. Ravno ob tretji raz- stavi Karlovec v vojni sem lahko na svoji koži doživel svetopisemsko sintagmo "od Poncija do Pilata" in te razstave po tem Kranj ni videl, pač pa Tržič, Koroška Bela in Radovljica, Lahko bi se reklo, da mediji, ki so sicer zapolnjevali svojo vlogo obveščanja, v treh letih vojne niso dosegli polnega ozaveščanja Evrope in sveta. Izkazuje se nekaj povsem nepričakovanega. Skoraj na pragu tretjega tisočletja, že v času, za katerega smo v svoji zavedenosti pričakovali nekakšno dokončno stanje graditve in izpopolnitve svet, in bo že tu nekoč šele pričakovana lepša prihodnost, na tem pragu nas je dočakal samo ponovljeni škandal človeštva, v katerem so nad ljudmi mitske nadnaravne sile in pošasti neba in pekla. In obratno. Odvisno od strani, na kateri je človek ujet, in ne glede na to, kateri bog je nad njim, ali je isti ali drugi. Edina realnost, ki še kaj velja, je predvsem realnost moči orožja, so zasedena in osvojena ozemlja, so uničena mesta, ljudje v izgnanstvu in morda šele nazadnje tudi ubiti ljudje in živali. Edino, kar lahko Evropa in svet priznavata, so izvršena dejstva. Zmagovalcu naj gre, kar si je izboril, saj bo potem mogoče on sam pomirjen, če že ne more biti pomorjen, in bo potem dal mir. Zgodilo se bo po stari pravici močnejšega, kot velja za vsako infantilno igro, pa čeprav je v tem primeru zmagovalec pripoznan in razglašen za zločinca. Nešteta pogajanja o premirjih so samo abotna farsa, pri kateri izvajalci pred očmi vsega sveta izvrstno uživajo, saj se v tej svoji igri kar vidno redijo. Svojega zadovoljstva tudi ne morejo prikrivati, saj je vselej tudi v skladu s trenutno uspešnostjo njihovih pogajanj in sklenitev še novih in novih premirij. Ze na srečanju s hrvaškimi književniki, 27. septembra 1991 v Cankarjevem domu v Ljubljani, sem nastopil zoper tako vpeljano institucijo pogajanj. Dopuščal sem samo ekstremno varianto pogajanj, namreč: "Z okupatorji se je mogoče pogajati samo o njihovi predaji!" Vendar tudi pogajanja med slovensko jugoslovansko vojno niso bila vselej takšna. Sovražnik je lahko zapustil Slovenijo z zavestjo, da se bo tja nekoč še vrnil in da bo Slovenijo prej uničil politično in gospodarsko. In še bolj bo okrnil že tako skoraj uničeno slovensko nacionalno substanco s pre-plavitvijo njenega ozemlja z begunci, kar je od vsega najbolj perfiden element vojskovanja z drugačnimi sredstvi. Ta vojna z drugačnimi sredstvi je identičen termin, kot velja za pesniško vojskovanje. Prav pesniško vojskovanje bi lahko na eni strani balkanske fronte pripisovali kar Karadžičem, vse od Vuka St. Karadžića do pesnika Radovana Karadžiča in mednje mnoge druge pesnike - zločince. Posebna značilnost jugoslovanske vojne je, kot je zabeležila v svojem članku Birna Helgadottir v časniku The European, da bojo vojni zločinci nagrajeni in he kaznovani. Vojna dramaturgija bo šla v tem primeru gotovo v smeri rekordnega trajanja, v smeri stoletne vojne. Za mnoge bo to samo verbalno prenapenjanje, za druge zgodovinska zverodobna neizogibnost. Tako kot pogajanja je tudi vsaka druga resničnost te vojne samo trenutna. Nobena njena pretiranost ne zdrži niti toliko, da bi bila do konca izrečena. Zato ni nič čudnega, da je bila vest sredi dnevnika v soboto, 11. septembra 1993, o eksploziji prve rakete tipa "luna" na Terazijah v Beogradu sicer nujna in razumljiva, vendar nič bolj vznemirljiva, kot je bilo vznemirljivo poročilo o orkanu Lidija v Mehiškem zalivu. Palača Albanija se je seseala kot hišica iz kart, V naslednjih dneh je Beograd doživel svoje drugo najhujše apokaliptično porušenje v svoji zgodovini (prvo 16. aprila 1941), po obsegu pa največje. Stari Grad ni mogoče ločiti od Novega Beograda. Savskega venca in Vračarja ne boste ločili od Vukovarja ali Baš-čaršije. Dorčola in Palilule ne ločite od Mostarja in Karlovca, Topčiderskega brda od Kranjske gore, Zvezdare in Karaburme od Kambodže in Marsa, Dedinj in Voždovca od razdedinjenega Zagreba in Siska, Celovca in Dunaja. Ne boste ločili pojma od pojmovanja, resnice od tega, kar je res in kar ni. (Prevajalec besedil Radomira Andriča in Slavka Jendričko je Franci Zagoričnik, atfor risbe je Ivo Antič.) \ SKUPŠČINA OBČIE ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET KRAJEVNA SKUPNOST GORENJA VAS VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE LJUBLJANA Javni protest zaradi namere Vlade in Ministrstva za okolje in prostor o predelavi in skladiščenju posebnih in drugih odpadkov na lokaciji Rudnika urana Žirovski vrh Iz sredstev javnega obveščanja (TV Slovenija) in pojasnil državnega sekretarja za okolje in prostor gospoda Radovana Tauzesa v Škofji Loki smo bili obveščeni, da Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor načrtujeta predelavo in skladiščenje posebnih odpadkov ter celo skladiščenje radioaktivnih odpadkov na lokaciji opuščenega rudnika urana v Žirovskem vrhu. Proti takšnim nameram Skupščina občine Škofja Loka, njen Izvršni svet in Krajevna skupnost Gorenja vas odločno protestiramo in zahtevamo, da se pri sanaciji rudnika in uvajanju nadomestnih dejavnosti upoštevajo veljavni predpisi, zlasti naslednji: 1. Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (Ur. 1. RS, št. 36/92) 2. Zakon o varstvu okolja (Ur. 1. RS, št. 32/93) ter 3. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/ 84, 37/85, 29/86, Ur. 1. RS, št. 26790, 1W3, 47/93). K 1. točki Vlada Republike Slovenije je dolina skladno z Zakonom o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh sprejeti program izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja in z njim predvideti uvedbo primernih nadomestnih dejavnosti za zaposlovanje delavcev, ki v rudniku niso več potrebni, s posebno presojo vplivov na okolje, če gre za dejavnosti na območju rudnika. Ugotavljamo, da Vlada Republike Slovenije navedenega zakona ne uresničuje, saj še ni sprejela programa izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja, niti ne zagotavlja financiranja operativnih planov aktivnosti, ki morajo biti sprejeti vsako leto do 1. septembra. Zaradi takšnega ravnanja Vlade se ne izvaja niti začasno zavarovanje okolja ter objektov pred nevarnostjo za zdravje ljudi, kar pomeni, da se kljub prenehanju obratovanja rudnika urana, razmere v tem okolju niso izboljšale. Z neizpolnjevanjem navedenih obveznosti Vlada grobo krši zlasti določbe 2. in 9. člena Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v RUŽV (Ur. 1. RS, št. 36V92). K 2. in 3. točki Vlada RS v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor načrtuje ekološko problematične nadomestne dejavnosti brez predhodne izdelave študije o dejanski integralni obremenitvi okolja, ter presoje vplivov na okolje, zaradi česar je prišlo do neupoštevanja naravnih danosti tega prostora, ki so naslednje: a) Celomo območje Poljanske doline in tudi olje območje Rudnika Žirovski vrh je relativno gosto naseljeno, saj v poljanski mikroregiji, kamor sega vpliv rudnika, živi nad 7000 prebivalcev. Tukajšnje prebivalstvo je te sedaj prekomerno obremenjeno z naravnim sevanjem in dodatnim sevanjem, ki je posledica rudarjenja tako, da znaša skupna ekvivalentna doza 5,9 mSv. Zato zahtevamo takojšnjo sanacijo deponij in drugih virov sevanja tako, da se bo zmanjšala obremenitev okolja in odklanjamo nadomesme dejavnosti, ki bi dodatno onesnaževale zrak, vodo in zemljo na tem območju. b. Lokacija objektov opuščenega rudnika, ki bi se uporabila za nadomesme dejavnosti, leži v dolinskem dnu, kjer so izredno neugodne meteorološke in klimatske razmere, saj se zaradi konfiguracije terena tok zraka iz dolin Todrlce in Brebovščice usmeri proti Gorenji vasi in nato ob Sori proti Poljanam. V Gorenji vasi je povprečno 20 dni mesečno s temperaturno inverzijo, ta pa traja poleti povprečno 10 ur, pozimi pa 16 ur ali kar cel dan, zato so dejavnosti, ki onesnažujejo zrak na tej lokaciji absolutno neprimerne. c. Območje Žirovskega vrha je tudi iz seizmološkega vidika občutljivo, saj je po podatkih Seizmološkega zavoda Republike Slovenije na tem območju motno pričakovati potresno aktivnost 9. stopnje. č. Geološka sestava tal in vodnatost zaledja predstavljata dodatno ranljivost tega prostora. Močna poroznost in prepokanost kamnin negativno vplivata na stabilnost terena in predstavljata proste poti za vodo, zato bi lahko skladiščenje nevarnih snovi škodljivo vplivalo na površinske in talne vode na tem območju in s tem tudi ogrozilo vire pitne vode. d. Zaradi naravnih danosti območja je bil rudnik v celoti izločen kot motna lokacija za skladiščenje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in ni bil uvršen v izbor niti med 30 motnih lokacij v Sloveniji. e. V občini imamo pravkar izdelano študijo motnih potencialnih lokacij za odlaganje komunalnih odpadkov, kar je zanesljivo manj zahtevna lokacija kot za odlaganje posebnih in drugih nevarnih odpadkov. V študiji lokacija nekdanjega rudnika urana ni predvidena za kakršnokoli odlaganje odpadkov. Iz navedenega je razvidno, da je zaradi naravnih danosti poseganje v območje Todrala in Žirovskega vrha zelo občutljivo in da obstaja velika ranljivost tega okolja ali drugače povedano, da je sprejemljivost okolja za nove dejavnosti zaradi demografskih, meteoroloških, seizmoloških, geoloških in hidroloških razmer zelo majhna, nikakor pa ni sprejemljiva za dejavnosti, ki bi povzročale nove emisije ali ogrolale vodotoke. Dokazi: - Študija - izbor lokacije NS RAO v RS, Elektropro-jekt Ljubljana; - Evidenca in valorizacija prostora in okolja RUŽV, Gaura. Prepričani smo, da so bila z dosedanjim načrtovanjem kršena temeljna načela Zakona o varstvu okolja (Ur. 1. RS, št. 32/93), saj ni bila zagotovljena študija o ranljivosti okolja in presoja vplivov na okolje, kar je v nasprotju s 6. in 51. - 59. členom citiranega zakona. Zakon o varstvu okolja kakor tudi Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor zagotavljata lokalni skupnosti sodelovanje pri načrtovanju posegov v prostor, zato nas preseneča sedanji način dela Vlade in pristojnega Ministrstva, ko se o naši usodi odloča brez naše vednosti in dobivamo informacije le preko sredstev javnega obveščanja. S takšnim načinom dela ni bilo upoštevano načelo javnosti, s čimer je bilo onemogočeno sodelovanje lokalne skupnosti, kar je v nasprotju s 14., 15. in 60. členom Zakona o varstvu okolja. Lokalne skupnosti in prizadetih strank pa tudi ni motno obiti pri pripravi planskih in prostorskih izvedbenih aktov, kakor tudi ne pri izvajanju posegov v prostor, saj njihovo sodelovanje zahteva Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, in Ur. 1. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93) v 37. - 39. členu, 50. - 55. členu ter Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. 1. SFRJ, št. 47/86) v 49. členu. Poleg tega pa moramo opozoriti, da v sedanjih planskih in prostorskih izvedbenih aktih naše občine na območju RUŽV ni predvidena tovrstna sprememba namembnosti prostora, zato ni pravne podlage za izdajo upravnih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor. Zbori občinske skupščine so le na 8. skupni seji, dne 17. 12. 1990 med drugim v zvezi z namerami o skladiščenju posebnih odpadkov v RUŽV sprejeli naslednja sklepa: 1. Izvršni svet in občinska skupščina odločno nasprotujeta načrtovanju odlagališča radioaktivnih, posebnih in drugih odpadkov na hidrogeološko in ekološko neprimernem območju in bosta v primeru načrtovanja in izvajanja takšnih posegov uporabila za njihovo preprečitev vsa pravna in druga sredstva, zaradi varstva naravnega in bivalnega okolja svojih občanov. 2. Izvršni svet in občinska skupščina zahtevata, da Republika Slovenija zagotovi ob zapiranju RUŽV takšno nadomestno dejavnost, ki ne bo ekološko vprašljiva. Navedena sklepa sta bila ob obravnavi zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v RUŽV na občinski skupščini, njenem izvršnem svetu, na zboru krajanov v Gorenji vasi še večkrat potrjena. Poudarjamo, da smo pripravljeni sodelovati pri izbiri primernih nadomesmih dejavnosti, ki so sprejemljive za ta prostor in okolje, nikakor pa ne bomo sprejeli enostranskih odločitev, ki ne bodo upoštevale sprejetih predpisov o varstvu okolja in obenem onemogočale zavarovanje pravic lokalne skupnosti, ki jih na tem področju zagotavlja ustava in materialni predpisi. Z Ustavo Republike Slovenije je zajamčena pravica do zdravega livljenjskega okolja. Za zdravo livljenjsko okolje ^skrbi drlava. Zato upravičeno pričakujemo, da bo drtava zagotovila sanacijo sedanjih razmer v opuščenem rudniku, skladno z zakonom o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja, nikakor pa ne povzročila dodamega ogrolanja in obremenjevanja te sedaj zaznamovanega okolja z uvedbo neprimernih in ekološko spornih nadomestnih dejavnosti. Rudnik urana Žirovski vrh je bil nenormalno zaprt in ne obratuje te od 1. 7. 1990 zaradi česar le nastaja večja škoda v okolju, potencialne nevarnosti pa se večajo (drsenje jalovišča Boršt v dolino, zruški v jamah, iztekanje izcednih voda in jamske vode v vodotoke), zato najodločneje zahtevamo: - da vlada RS takoj sprejme program izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh, zlasti tisti del, s katerim bo zagotovljena izvedba nujnih ukrepov za zavarovanje bivalnega okolja, O sprejemu programa Vlada obvesti republiško skupščino in občino Škofja Loka v skladu z zakonom. - Vlada RS naj najprej izvede zakonsko opredeljeno sanacijo Rudnika urana Žirovski vrh, ter upošteva nedavno sprejeti Zakon o varstvu okolja ter zagotovi sredstva za uresničitev: * projekta za trajno prenehanje pridobivanja uranove rude s trajnim zavarovanjem okolja pred posledicami pridobivanja * projekta za trajno prenehanje proizvodnje uranovega koncentrata s trajnim zavarovanjem okolja pred posledicami proizvodnje uranovega koncentrata, * projekta za trajno prenehanje obratovanja jalovišč, hidro-metalurške in jamarske jalovine s trajnimzavarovanjem okolja pred posledicami odlaganja in deponiranja in trajno sanacijo ostalih objektov, ki so v zvezi z obratovanjem rudnika. - Izvršni svet zahteva, da Vlada RS, zlasti pa njeno Ministrstvo za okolje in prostor upošteva lastne predpise (Zakon o varstvu okolja) in spoštuje predpise in standarde Evropske skupnosti za to področje ter preneha z načrtovanjem odlaganja, predelave in skladiščenja posebnih in radioaktivnih odpadkov na območju rudnika Žirovski vrh. * Glede na zagotovila ministra za okolje in prostor, da bo upošteval stališča in mnenja lokalne skupnosti, dodatno utemeljujemo zahtevo po prenehanju načrtovanja uporabe lokacije RUŽV za prej navedene sporne namene. Zahtevamo, da Vlada Republike Slovenije naš protest obravnava na svoji seji in nas o sklepu obvesti. Obenem zahtevamo, da nam čimprej posreduje strokovna gradiva in sklepe, sprejete v zvezi s programom izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh ter uvajanju nadomestnih dejavnosti in nas o vseh aktivnostih sproti obvešča. Za sodelovanje se vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo. Predsednik Izvršnega sveta Predsednik KS Gorenja vas Vincencij Demšar Jože Bogataj IVAN JAN - odmevi na: Jože Dežman s sodelavci: GORENJSKI PARTIZAN -GORENJSKI ODRED Prehajam k splošnim opombam. Vsekakor je jasno vsem, da tudi najskrbneje napisana knjiga ni brez napak, vendar so običajno malenkostne ali. nebistvene, zanemarljive. V tem primeru pa so take, da bralca zlahka zavedejo. Dalje. Vprašljiva je ustreznost naslova, saj gre vendar za monografijo Gorenjskega odreda, knjiga pa zajema celotne probleme NOB Gorenjske. Gorenjski odred ni deloval vse od 1941. do 1945. leta, temveč od 20. junija 1942 do 27. avgusta 1944. Prebijanje skozi tekst in vzporejanje raznih podatkov ter imen je zaradi odsomosti vsaj imenskega kazala zamudno. Prav tako je premalo razvidno dejstvo, da so bile razmere leta 1942 neprimerno hujše, drugačne kakor konec 1943 ali 1944. In še: razprave so ugotovile vrsto načelnih in idejno neustreznih ocen ter sklepov, vendar bodo o tem verjetno pisali drugi. Tu se dotikam le motečega, večkrat ponovljenega pojma "partizansko gibanje", ki ga je Delman vpeljal le v raznih razpravah. Ta pojem namreč ne ustreza ne izrazoslovju v času NOB, ne stvarnosti. Zakaj? Na kratko: pravilno je narodnoosvobodilno gibanje, kajti ta pojem zajema tako oborolene partizane kot aktiviste-civilne ilegalce, ki so delovali neoboroleni. Partizanska, gverilska je bila le taktika, čeprav nekateri, celo zgodovinarji te pojme tolmačijo po svoje. Sicer pa bo o tem prav gotovo razpravljal še kdo. K navedbam o stvarnih napakah, ki jih je največ. - Na 4. strani je uveden izraz 'Zgornja Gorenjska" in "Zgornja Kranjska". V oklepaju piše, da je bil to Oberkrain. Toda to je preveč šolski prevod, kajti Oberkrain (prej Sudkarnten) je bila dejansko Gorenjska. Zgornja Gorenjska pa je vseskozi pojem za zgornji gorenjski kot od Radovljice prek Jesenic in Zgornjesavske doline do Bohinja. Zgornja Kranjska je potem navedena še nekajkrat. - Na 9. strani v predzadnji vrsti je na kratko omenjeno, da je "Gorenjski odred imel do konca junija 1943 9 bataljonov". Navidezno majhna napaka, pa vendarle ni majhna, saj je dogajanje potisnjeno skoraj za mesec dni naprej. Poročilo štaba GO namreč te 6. junija 1943 {gl. zbornik VI/6, dok. št. 20) poroča o devetih (IX.) bataljonih in njihovih poveljstvih. Iz tega upravičeno lahko sklepamo, da so bili bataljoni ustanovljeni najkasneje maja, kar pa je za tiste čase in razmere pomenilo precej. Zato ni v skladu z dejstvi tudi zapis na 21. strani spodaj, kjer pravi, da je bil "novi I. oz. Jelovški bataljon ustanovljen sredi junija 1943..." - Napačna navedba se skriva tudi na strani 12 v stavku "Med ofenzivo poleti 1942 so začeli okupatorji iz ubeinikov iz partizanskih enot snovati t.i. raztrgance (Gegenbanden), skupine za boj proti partizanom". To je točno, ni pa točno, da so jih osnovali le iz partizanskih ubeinikov, kar ni nepomembno, kajti med raztrganci je bil le manjši del le-teh. Večino so sestavljali prostovoljci, okupatorjevi simpatizerji in vpoklicanci. Lahko navedem vrsto imen. Sicer pa nam to razjasni naslednje: "... 25. junija 1942 je poveljnik redarstvene policije Alpenland "landrate" na Gorenjskem prosil, naj mu preskrbijo imena zanesljivih moških, ki bi prišli v poštev za vodiče pri protipartizanskih akcijah. Čez mesec dni mu je radovljiški "landrat" poslal sezname za 80 moških iz 9 občin." To in še več sta opisovala T. Ferenc in F. Škerl v Letopisu MNO 1958 in v 900 let Kranja 1960. Na isti strani (12) so površno navedeni podatki o številu domobrancev v 1944. Med drugim je zapisano, da so "do konca 1944 domobranske postojanke štele 1400, ob koncu vojne pa 250 mol...". Pravilno pa je: sredi septembra 1944 je bilo v j. postojankah le nad tisoč domobrancev, konec leta blizu 200u' konec vojne pa najmanj 2600. Sicer pa to obdobje sega le v čas P ukinitvi GO. . fi Na 16. strani je treba popraviti dve napaki. Prva je, da 1. batalj°u GO še ni obstajal pred 20. junijem 1942, a v knjigi je zapisano, je na osnovi zadnjega poročila moč sklepati, da je omenj^ bataljon "obstajal le pred 20. junijem". Tedaj je bila še četa, M potrjuje raziskava in še live priče: I. Vovk-Tomi-Živan, I Konobelj-Iztok-Slovenko in drugi. A I. Bertoncelj-Johan niko ni bil član štaba I. grupe odredov. .j - Na strani 18 piše: Ob nemški mobilizaciji letnikov 1916 -1926,1 se je začela januarja 1943, so gorenjske partizanske enote za*el protimobilizacijo in zbiranje prostovoljcev. To drli le delno, kajti priprave na mobilizacijo fantov, ki P^.L grozil vpoklic v nemško vojsko, so se začele le oktobra 1942. * 1 namen, poleg drugega, je bilo iz vojske na teren poslanih ve borcev, kar je povedal Tone Peternel-Igor. u - Stran 19, zadnji stavek pravi: Delno je iz Gorenjskega odrt^i nastal tudi Jeseniško-bohinjski odred... To je povsem netočno- 1 tem, če le omenjamo, je resnica naslednja: Jeseniško-bohinjfy odred je bil ustanovljen iz 3. bataljona Prešernove brigade, ki jej. tedaj v Predjami, in sicer 30. avgusta 1944. Ta bataljon je kot /jgH odreda iz brigade odšel v Bohinj. Nikoli in nič borcev Gorenjski, odreda ni prišlo v J BO, razen posredno (gl. zbornik VI/15, str. m ' ter kronika JBO, str. 52 - 57, ki jo je napisal Mile Pavlin). I - Stran 28. O prvem komandantu in politkomisarju GO Andfe>.( Žvanu - Borisu Černetu ter Poldetu Strališarju - Rudiju L navedeno, da sta bila od maja do 20. junija 1942 v.d. sv0J.fj funkcij. To ne drli. Na te pololaje sta prišla neposredno s fun»y komandirjev čet. To potrjujejo še liveči soborci (I. Vovk, i Konobelj in drugi). (se nadalje POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK ^°nec meseca v Celovcu Sejem Componenta 93 Ljubljana, 14. septembra - V Celovcu bo od 29. septembra do 2. ok-°bra potekal strokovni sejem Componenta 93, ki bo tokrat že tre-J* tovrstna prireditev, na kateri se predstavljajo izdelovalci in do-■vitelji sestavnih delov za proizvajalce sistemov. Kljub temu da položaj v industriji sestavnih delov ni najbolj "goden, se je že v minulih letih pokazalo, da je ideja za organiza-ClJ° takšnega sejma zanimiva in dobrodošla. Na 6000 kvadratnih litrih razstavnih površin se bo letos predstavilo več kot 100 prodajalcev iz Nemčije, Italije, Švice, Poljske, Češke, Slovaške, ^adžarske. Hrvaške, Slovenije in Avstrije. Največ je seveda av- lrijskih razstavljalcev, iz Slovenije pa se predstavlja 10 podjetij. Razstavljala se v glavnem osredotočajo na področje elektrode, industrijske kooperacije za avtomobilsko industrijo, strojni-_tv,a, gospodinjskih aparatov in industrijskih ter obrtnih storitev, ^jem je pomemben zaradi prostorske povezanosti med ponud- I*CI in odjemalci, tako da so omogočeni neposredni stiki med Posameznimi podjetji in možnosti za individualne rešitve posajenih problemov. Organizatorji so pripravili sejem pod geslom Jj-e gre vse po zlu, mi ne bomo vrgli puške v koruzo, v sejemskih ?.n?h pa pričakujejo od tri do štiri tisoč strokovnih obiskovalcev, 'Jih bodo letos prvič tudi posebej evidentirali. Ob sejemski prireditvi bodo pripravili tudi vrsto strokovnih P^davanj, ki bodo strnjena v forum dobaviteljev. Razpravljali odo o gospodarkih razmerah v vzhodnoevropskih državah, pri- ahzaciji, zakonodaji o tujih investicijah, ter tehničnih in gospodskih zmožnostih dobaviteljev iz teh držav. Poleg tega bo na nevnem redu tudi problematika potencialnih dobaviteljev in ev- °Pskega managementa. • Tako kot za vse ostale celovške sejme so organizatorji tudi to-rat pripravili cenejše vstopnice za slovenske obiskovalce, ki so na voljo v PPC Gorenjski sejem. • M. G. /j/U/STATISTIČNE INFORMACIJE Povprečne plače v podjetjih in drugih organizacija v Republiki Sloveniji, Julij 1993 VII 93 SIT NETO VII 93 SIT ČPSPODARSTVU "^GOSPODARSTVO 74975 70627 90206 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 46351 43930 54834 Bp|UTO INDEKS .0, I-VI l 93 I-VII92 NETO INDEKS 0 l-VII 93 0 l-VII 92 Skupaj gospodarstvo ^gospodarstvo 164,8 160,8 171,9 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 169,2 165,1 177,4 ' a Formah 12 na desni strani ceste iz Kranja proti Škofji Loki J° v ponedeljek odprli se eno prodajalno Zajček. Otroška trgo-jj!n» Zajček je že kar nekaj časa na Trgu Rivoli v Kranju. Na , °rmah bodo imeli enak program kot v Kranju. Na voljo bo vse potrebujejo otroci od rojstva do desetega leta. Starši bodo kar 2« » svoj naraščaj lahko izbirali stajice, hojce, vozičke, kozmeti-c° in oblačila, otroci pa bodo medtem lahko stikali med poli-z najrazličnejšimi igračami. Iz Zajčka pa tudi z veseljem Poročajo, da so znižali cene vseh artiklov, ne samo ob otvoritvi tj* trgovine, ampak bo pri tem kar ostalo. V Kranju je Zaj-*k odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob ah od 8. do 12. ure, na Formah pa od 9. do 19. in ob sobo-l*h od 9. do 13. ure. Novo na Jesenicah Na Jesenicah v Trebežu, C. v Rovte 12a, odpiramo v sredo, 22. septembra 1993 novo trgovino, kjer vam nudimo: * prodajo materiala * svetovanje £*5?Ot> * montažo * In servis za TEHNA Na Jesenicah odprli energetsko-svetovalno pisarno Nasvet, kako prihraniti energijo Jesenice - Včeraj so na Cesti železarjev na Jesenicah odprli energetsko-svetovalno pisarno, v kateri bo občanom vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure svetoval Rajko Peternel z Dovjega, ki se je za svetovanje občanom usposobil na seminarju Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana in Fakultete za strojništvo. Pisarno, ki je za zdaj prva na Gorenjskem in peta v Sloveniji, je odprl državni sekretar za energetiko Boris Sovič, o pomenu energetskega svetovanja pa je spregovoril vodja energetskega svetovanja Matjaž Malovrh. Da bo pisarna bolje izkoriščena, bo vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure v njej tudi svetovanje jeseniškega podjetja Kres. Program energetskega svetovanja je na podlagi desetletnih izkušenj s tovrstnim svetovanjem na Štajerskem, Vorarlbergu in drugih pokrajinah Avstrije ter v Nemčiji, Franciji in Švici pripravilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, izvaja ga Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, pri zagotavljanju prostorov pa pomagajo občinske skupščine. V energetsko svetovalnih pisarnah bodo občanom svetovali za učinkovitejšo rabo energije v zgradbah in gospodinjstvih. S tem želijo spodbuditi varčevanje in smotrno rabo energije, zagotoviti obveščanje in izobraževanje občanov o možnih energetskih prihrankih, pomagati pri odkrivanju vzrokov za preveliko porabo energije in spodbuditi razvoj in proizvodnjo energetsko varčnejših naprav. Strokovnjaki ocenjujejo, da je z različnimi ukrepi mogoče samo pri ogrevanju zmanjšati porabo energije za polovico, kar ni zanemarljivo ob dejstvu, da Slovenija ni bogata z energetskimi viri. • CZ. r KOLIKO JE VREDEN TOLAR-, INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ 19 junija letos je stopil v veljavo dveletni rok, v katerem si morajo osebe, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, pridobiti ustrezno izobrazbo in strokovno usposobljenost (Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, Ur. I. RS št 28/93). Gospodarska zbornica Slovenije (Združenje za trgovino in Center za tehnološko usposabljanje) pripravljata v ta namen vrsto seminarjev, na katerih bodo pripravili kandidate za preizkus strokovne usposobljenosti Vse natančnejše informacije o datumu in poteku seminarjev lahko dobite na OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI V KRANJU. NAIUfNl/TlOOAM NAIum/rtODAM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Jesenka) 7150 72,20 AVAL Bled, Kranjska gora 71-35 71.65 COPIA.Kran| 7t,60 72.20 CREDITANSTALT N. banka Lj. 71 '30 71,90 EROS (Stari Mayr),Kranj 71.80 71,80 F-AIR Tržič (Deteljica) 71,30 71,90 GE0SS Medvode HRANILNICA LON, d. d. Kranj 71.51 71,99 HIDA-tržnlea Ljubljana 71,40 71,70 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 71,40 72,10 INVEST Škofja Loka LB-G0RENJSKA BANKA Kranj 70,60 72.55 MERKUR-Partner Krani 71,50 71,85 MERKUR Železniška postaja Kranj 71,50 71,85 MIKEL StraiiJče 71,60 72,00 OTOK Bled 71,59 72,30 POŠTNA BANKA.d. d. (na poŠtah) 70,50 71,80 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 71,65 71,90 SXB Kranj (Radov9ca.sk. Loka) 71,50 71.85 SLOGA Kranj 71,45 71.90 SLOVENUATURlST Boh. Bistrica 70.60 SLOVENIJATURIST Jesenice 71,60 72.10 TALON Žel. postaja Trata. ŠK. Loka 71,30 71.75 TJAŠA Kranj 71,70 72,00 UBKSk.Loka 70,80 71,95 VVILFAN Kranj 71,50 71,70 WILFAN Radovljica. Grajski dvor 71,50 71.90 POVPREČNI TEČAJ 71.36 71.96 10.00 10.16 7.30 7.55 10.02 10,17 7.30 7,45 10.10 10,30 7.30 7.80 10,00 10,10 10,25 7,20 7,60 10,20 7.40 7.50 10,05 10,20 7,30 7,55 10.13 10,25 7,19 7,49 10,10 10,20 7/40 7,55 10,05 10,25 7,28 7,48 9.84 10,16 10,16 10,12 10,01 9,52 10,12 10,16 10,05 9.82 10.04 10,10 10,13 9,95 10.12 10,10 10,04 10.31 10.21 10.21 10.25 10.13 10.18 10.20 10.21 10,25 7,00 8.00 7,45 7,51 7,45 7.51 7.20 7,55 7,26 7.45 7,00 7.39 7.30 7,40 7.45 7.51 7,10 7.50 7.16 7.30 7.40 7.25 7,45 7.20 7,50 10,14 10.20 10,20 10,15 7.30 7,50 7.30 7,50 7,30 7,55 7,27 7,53 10,20 10,25 10,22 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blago po 9,80 tolarjev. Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% _provizije,_ Licenca za menjalniško dejavnost? Čeprav je v Sloveniji že zdaj okoli 1600 menjalnic (veliko jih je tudi na Gorenjskem), še vedno rastejo nove kot gobe po dežju. Posel je očitno privlačen in kot vse kaže, tudi pogoji za začetek niso preveč zahtevni: treba je ustanoviti podjetje za opravljanje menjalniške dejavnosti, skleniti z izbrano banko pogodbo in izpolniti še nekatere druge manj pomembne pogoje. Ob tem, ko se zastavlja vprašanje, ali v Sloveniji potrebujemo toliko menjalnic, so med menjalnicami tudi precejšnje razlike, predvsem razlike v pogodbah med menjalnico in banko. Čeprav sklep Banke Slovenije določa, da je presežek deviz, ki so prodane v menjalnicah, treba v dveh dneh odvesti, pogodbe ta rok podaljšujejo tudi do enega tedna. Takšni in drugi razlogi navajajo Banko Slovenijo k razmišljanju, da bi v novi zakon o deviznem poslovanju, ki ga bo slovenski parlament prvič obravnaval novembra letos, vnesla tudi določbo, po kateri bi morale menjalnice pridobiti za svojo dejavnost tudi licenco Banke Slovenije. Licenca bi banki omogočila, da bi lažje spremljala dejavnost menjalnic. Delavski dom w2 , .... tel.: 064/211387 Vaš najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz H°te!^4ko?^r Agens - časopis za privatizacijo Ljubljana - Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo in sklad za razvoj sta začela izdajati časopis Agens. Namenjata ga vsem, ki spremljajo proces lastninskega preoblikovanja slovenskega gospodarstva. Časopis bo izhajal vsak mesec. Z njim bodo strokovnjaki agencije in sklada seznanjali javnost s potekom lastninjenja in z drugimi dejavnostmi, odprt pa bo tudi za domače in tuje zunanje strokovnjake in za vsa aktualna vprašanja. V prvi številki se predstavljata agencija in sklad, v prihodnjih pa bodo obravnavali tematiko iz podjetij, ki so v procesu prestrukturiranja. "AVTO SOLA" ing. H UM AR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 20. SEPTEMBRA 1993, ob 18. uri. V0ZIU BOSTE NA SODOBNIH V0ZIUHR5,GOLFin motornem kolesu YAMAHA. ©311-035 ČANG ŠLANG d.o.o. Naročila na p.p. 45,61101 Ljubljana ali na telefon: 061/217-690,216-766,215-476 CAJ ZA HUJSANJE Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujsanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je CANG-SLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja CANG-SLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Caj CANG-SLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. CANG-SLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica CANG-SLANGA vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa CANG-SLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici CANG-SLANGA pred spanjem. CENA: 699,00 SIT + PTT STROŠKI (VELJA D01. OKTOBRA) PLAČATE PO POVZETJU Kil ■d IME IN PRIIMEK: i UUCA IN ST. KRAJ IN POSTNA ST. i KOM. CANG SLANG i NAROČILNICO POSUITE NA NASLOV: D2IRLO D.O.O. P.P. 45. 61101 ! LJUBLJANA, ALI NAROČITE PO TELEFONU: 061/217-690. 216-766. 215-476 33 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Bohinjski sirarji vztrajajo Srednja vas v Bohinju, 15. septembra - Kljub dolgoletnim težavam obrata sirarne GKZ Srednja vas v Boh inju iz njega še prihajajo hlebi okusnega bohinjskega sira. Da je po njem veliko zanimanja med kupci, je potrdila dobra prodaja tega izdelka tudi med letošnjim Kravjim balom. Kot je povedal vodja sirarne Milan Taler, je v obratu zaposlenih skupno 10 delavcev, pred katerimi Je letos zahteven delovni načrt. Izdelati nameravajo okrog 70 ton sira, za kar bodo potrebovali približno 900.000 litrov mleka. V vsem letu zberejo okrog 2 milijona litrov mleka iz bohinjskih vasi, poleti pa tudi s Eašnikov v Gorjušah, na Koprivniku, Zajavorniku in Goreljku. etos jim je celo prvič primanjkovalo mleka, tako da so ga za domače potrebe morali pripeljati od drugod. Več kot polovico skupne količine doma zbranega mleka namreč namenijo za trg kot polnomastno mleko, nekaj pa ga predelajo v skuto in smetano. Bohinjski sirarji se dogovarjajo z Mlekarskim institutom iz Ljubljane za pomoč pri zamenjavi zastarele tehnologije za izdelavo sira. Ko bo prenova uresničena, bodo lahko sirili večje količine mleka. To pa pomeni, da bodo več sira lahko ponudili še drugam, saj ga zaenkrat največ prodajo na Primorskem. S. Saje Agroraehanika na sejmu v Riedu Kranj - Na letošnjem kmetijskem sejmu v avstrijskem mestecu Ried je sodelovalo 1995 razstavljal cev iz štiridesetih držav. Slovenijo sta kot edina zastopala kranjska Agromehanika in ljubljanska Semenarna. Sejem je obiskalo milijon obiskovalcev, med katerimi jih je bilo precej tudi iz Slovenije. Kako velik je sejem v Riedu, dovolj pove podatek, da so razstavni prostori v 37 dvoranah. Nagrada za kmetice Radovljica - Izvršni svet je sklenil, da krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše odobri iz redne proračunske rezerve 112 tisoč tolarjev kot nagrado kmeticam, ki so veliko prispevale k temu, da so prireditve ob Vodnikovem letu na Koprivniku lepo uspele. Kmetice bodo denar porabile za strokovni izlet. Kmečki praznik pod Storžičem Kako so nekdaj žagali, tesah'... Bašelj - Po vsakem dežju pride sonce, pravijo prireditelji 9. Kmečkega praznika pod Storžičem, in zagotavljajo, da bo po slabem vremenu med tednom v soboto in nedeljo lepo. Le kdo jim ne bi verjel - in želel?! Po sobotni nogometni tekmi med "ledig" in poročenimi ter po zabavnem programu z ansamblom Ažman bodo v nedeljo (začetek ob 14. uri) prikazali stara kmečka opravila in običaje. Podirali bodo drevesa, tesali, žagali, delali "klaftre", ličkali koruzo in polnili zimnice, iztiskali iz sadja mošt, strigli ovce in se za povrh vsega pomerili še v vlečenju vrv. Le kdo bo močnejši - Sv. Lovrenc ali Naklo? CZ. M KŽK Kmetijstvo Kranj, d.o.o. v sadovnjaku Preddvor (pri hotelu Bor v Preddvoru) m® vsak dan od 9. do 17. ure In v soboto od 8. do 13. ure Jabolka bodo na voljo tudi v cvetličarnah AURA in MAJA v Kranju. NOVO NOVO NOVO J/FS>mWHIIv\ ŠKOFJA LOKA D.0.0., Kidričeva 50 Trgovina. Servis, Mednarodna dejavnost X pranje in čiščenje osebnih vozi! X prodaja in montaža avtoplaščev za osebna vozila X priprava vozil za tehnični pregled X tehnični pregledi motornih vozil X prodaja obnovljenih tovornih vozil X popravilo tovornih vozil in avtomobilov Informacije na telefon 064/632-121,632-730 int. 49 in 1 B. SE PRIPOROČAMO! Webasto (D ® ^ H 0 Slab vpis v kmetijsko šolo Sedem oddelkov, denar le za pet Čeprav se zgodovina rada ponavlja, se pri kmetijskem šolstvu očitno ne bo: Gorenjci so namreč trdno odločeni, da kljub slabemu vpisu na kranjski šoli ohranijo izobraževanje za kmetijske poklice. Kranj, 15. septembra - Ko so šolske oblasti ukinile kmetijsko šolo v Poljčah pri Begunjah, je Gorenjska potrebovala veliko časa, da jo je spet dobila nazaj in da potlej kmečkim fantom in dekletom ni bilo več treba hoditi na šolanje na Grm pri Novem mestu, v Šentjur pri Celju ali kam drugam. Je zdaj Gorenjska spet pred tem, da izgubi kmetijsko šolo, ki si je v zadnjih letih po svojim možnostih uredila šolsko posestvo v Strahinju? Sestanki, ki se o problematiki kmetijskega šolstva kar vrstijo, kažejo, da je na Gorenjskem tokrat veliko pripravljenosti in tudi odločnosti, da se kljub slabemu letošnjemu vpisu v prvi letnik šolanje za kmetijske poklice ohrani. V prvem letniku le dvanajst dijakov Ko je problematiko kmetijske šole v sredo obravnaval kranjski izvršni svet, je ravnateljica šole Marija Ana Malavašič povedala, da je bil letošnji vpis kljub seznanjanju javnosti z vpisnimi možnostmi izredno slab. Ob tem, da je v drugi letnik triletnega šolanja za kmetovalca napredovalo štirinajst dijakov, v tretjega pa petnajst, se je v prvi letnik vpisalo vsega dvanajst učencev. Pri štiriletnem izobraževanju za kmetijskega tehnika je slika le malo boljša: v prvem letniku je 28 dijakov, v drugem 21, v tretjem 19 in v četrtem 17. Ministrstvo za šolstvo in šport, ki zagotavlja polno financiranje le za oddelke z najmanj 28 dijaki, ji sicer formalno priznava vseh sedem oddelkov, vendar pa ji glede na število vpisanih zagotavlja sredstva le za pet oddelkov. Ko so v šoli izračunali, koliko denarja bi potrebovali za normalno izvedbo triletnega in štiriletnega kmetijskega pro- f;rama, se je izkazalo, da jim za etošnje šolsko leto zmanjka vsega 600 tisoč tolarjev. Na nedavnem pogovoru, ki so se ga udeležili predstavniki gorenjskih občin, kmetijske svetovalne službe in šole ter poslanec državnega zbora in kmet Ivan Oman, so se dogovorili, da bodo za finančno podporo najprej zaprosili ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo; potlej, če na republiki ne bo uspeha, pa naj bi šoli pomagale iz težav gorenjske občine. Šolanje za dva poklica? Nedavni pogovor in tudi razprava na seji kranjskega izvršnega sveta je pokazala, da problem ni samo v 600 tisoč tolarjih, ampak predvsem v tem, kje so razlogi za tako slab vpis, kako v prihodnje zagotoviti boljši vpis in kaj storiti, da bo šola s svojim programom postala privlačnejša za kmečke fante in dekleta. Kot je povedala ravnateljica Marija Ana Malavašič, se učiteljski zbor prizadeva, da bi učenci pridobili čimveč teoretičnega in praktičnega znanja iz živinoreje, poljedelstva, kmetijskega strojništva in z drugih področij. Praktični pouk sadjarstva imajo v sadovnjaku Resje pri Podvinu, s konjerejo in cvetličarstvom se seznanjajo na Brdu, udeležujejo se predavanj kmetijske svetovalne službe, obiskujejo sejme in hodijo na strokovne izlete... Jaka Korenčan, kmet iz Podbrezij, sicer v izvršnem svetu odgovoren zapodročje kmetijstva, je dejal, da bi morali strokovno proučiti, zakaj kmečki otroci v osmem razredu zatajijo kmečki stan, kot je, denimo, tudi Cankar svojo mater, zakaj na kmetijah usmerjajo otroke v druge šole, ne pa v kmetijske... Program kmetijske šole bi po njegovem mnenju morali po vzoru drugih držav dopolniti tako, da bi hkrati izobraževala za dva poklica: poleg kmetijskega še za poklic, s katerim bi tudi lahko kmetiji veliko koristili. Problem stranke na oblasti? Zdravko Gorjanc je menil, da je triletni kmetijski program očitno "padel" zato, ker se je znašel v slepi ulici, iz katere so slabe možnosti za "preskok" na višjo stopnjo izobraževanja. Tadej Markič se ni strinjal z oceno, da je bil vpis zelo slab. Nasprotno: vpis je bil po njegovem mnenju zadosten, le normativi ministrstva pomenijo za Gorenjsko "nasilje". Predsednik izvršnega sveta Peter Orehar je dejal, da je slab vpis prehodnega značaja in posledica tega, da kmetijska posestva, ki so se znašla v neobetavnem položaju, ne spod; bujajo vpisa, novi lastniki, ki dobivajo zemljo nazaj, pa Še niso dovolj začutili potrebe po znanju. Šola se bo morala tudi s programom preusmeriti iz izobraževanja za delavca na kmetijskem posestvu v šolanje za kmetovalca. Dr. Janez Remškar je ob tem, da je bilo slišati celo pobude za ukinitev triletnega izobraževanja na kranjski šoli, zaskrbljen nad odnosom države do kmetijskega šolstva. Prav znanje, pridobljeno na šoli, bi lahko bodočim kmetovalcem olajšalo marsikatere težave, ki jih sicer čakajo pri odpiranju V Evropo. Kranjski župan Vitomir Gros je dejal, da problem kmetijskega šolstva ni problem gorenjskih občin, ampak stranke na oblasti, ki naj bi celo javno oznanjala: domače kmetijstvo je treba likvidirati, saj je po svetu dovolj cenejše hrane. Župan je s to izjavo izzval precej polemike, ki se je nadaljevala pod točko "razno", v kateri so razpravljali o njegovi vlogi na sejah izvršnega sveta. C. Zaplotni* V tržiški občini dopolnili oceno o škodi po suši Škode že za 300 milijonov tolarjev Nekateri pridelovalci zelenjave so zvozili na njive na tisoče litrov vode iz Tržiške Bistrice in si z izdatki za zalivanje bistveno znmanjšali izkupiček. Tržič, 14. septembra - Komisija za ocenjevanje škode po suši je na ponedeljkovi seji dopolnila poročilo o škodi, ld jo je suša prizadejala tržiškemu kmetijstvu in gozdarstvu. Po zadnji oceni je škode za 900 milijonov tolarjev, kar je 95 milijonov več kot po delni oceni iz sredine avgusta. Komisija, v kateri so Matjaž Meglic (kmetijska svetovalna služba), Martin Šetinc, sodni cenilec in izvedenec za kmetijsko gozdarsko stroko, Matija Ferčej iz Občine Tržič in Miro Bajd, predstavnik kmečke zveze, je ocenila, da je suša povzročila največ škode na travinju. Travna ruša je marsikje močno razredčena, razrasli so se pleveli. Pridelek prve košnje je bil 30 do 50 odstotkov manjši od normalnega, druge 50 do 60 odstotkov, izpad pridelka tretje košnje pa doslej niso ocenili, ker na vseh Miro Bajd, predsednik tržiške podružnice kmečke zveze V občini enaka merila kot v republiki ...o merilih za dodeljevanje pomoči "Zavzemam se za to, da bi tudi v občini uveljavili republiška merila in da bi bili do pomoči upravičeni le tisti, ki jim je suša "pobrala" najmanj 30 odstotkov pridelkov." ...o vladnih ukrepih "Pozivam vlado, naj čimprej sprejme vse ukrepe, ki jih sicer namerava sprejeti za ublažitev posledic letošnje suše. Kmetje bi namreč radi vedeli, na kaj lahko računamo. Le tako bomo lahko uravnavali krmni obrok in se izognili temu, da bi enkrat krmili samo slamo, drugič le beljakovinske dodatke. Lani je država pomagala kmetom predvsem s cenejšo koruzo, letos je slišati, da naj bi namesto koruze priskrbela ječmen in drugo beljakovinsko bogato krmo." ...o nakupu sena "Na Primorskem in Notranjskem ga prodajajo po 24 tolarjev za kilogram, k tej ceni pa je treba prišteti še stroške prevoza, nakladanja in razkladanja. Ob tem, da je koruzo v razsutem stanju mogoče dobiti že po 22 tolarjev za kilogram, je seno predrago in se ga gorenjskim kmetom ne splača kupovati." ...o zalivanju zelenjave in namakanju "Ker so kmetijska zemljišča zelo razkosana, bi jih bili treba najprej zložiti in razdeliti v večje obdelovalne kose, potlej pa zgraditi zbiralnik in vanj napeljati vodo. Od kje naj bi jo črpali za namakanje kriškega polja, so mnenje še deljena. Nekateri se zavzemajo za vrtine in za vodo iz podtalnice, drugi za vodo iz Tržiške Bistrice." kmetijah košnje še niso končali. Ker je bila že lani suša, so vse zaloge krme pošle. Pomanjkanje krme bo imelo dolgoročne posledice, saj se je bati, da bodo kmetje krčili tudi osnovno čredo. Koruza je prisilno dozorela, storži so manjši in drobnejši. Čeprav je bilo v zadnjih dveh tednih kar precej padavin, bo koruze za siliranje 30 odstotkov manj, kakovostno pa bo za dve petini slabša, kot bi bila v normalnih razmerah. Zgodaj sa-jen krompir je izkoristil spomladansko vlago in je kar dobro obrodil, pridelek poznih sort pa je bil, odvisno od sestave tal, 40 do 50 odstotkov manjši. Žita je bilo zaradi suše za desetino manj. V sadovnjakih so plodovi drobnejši, prezgodaj dozorevajo in odpadajo. V tržiški občini je tudi precej pridelovalcev zelenjave, za ka- tero je znano, da potrebuj' veliko vlage. V letošnji suši Je bil pridelek zelo različen: tatfj kjer so izkoristili možnosti *■* zalivanje, je bil še dokaj dobjj drugje precej slabši. Zlasti ne*8' teri pridelovalci so se zelo prizr devali in so ves čas suše.!' večernih in jutranjih urah vo*f na njive vodo iz Tržiške Bistflf" Navozili so jo na tisoče litrov, * tem nakopali precejšnje stroŠke' ki jim jih povprečne odkup'1 cene niso pokrile, in se znašli položaju, ko pridelek niti ni tako slab, iztržek pa zaradi veČJJJJ stroškov bistveno manjši, kot " bil v normalnih razmerah. Po gozdnogospodarskem načrt naj bi bilo v 10.303 hektarj'J gozdov v tržiški občini na W° 64.397 kubičnih metrov IJJ iglavcev in listavcev prirast*' Gozdarji ocenjujejo, da staJ| lanska m letošnja suša zmanjš*" za petino, kar znaša 12.879 W bičnih metrov lesa, v denarju B 77,2 milijona tolarjev. K znesku) treba prišteti še 4,5 milijo1}* tolarjev, kolikor nai bi bilo J sredine avgusta škode zara° lubadarja, ki ima med 5"% ugodne možnosti za (pretiran0' množitev. C. Zaplotnik OBVESTILO Vse pravne in fizične osebe v občini Škofja Loka, ki so utrpeli škodo zaradi suše v letu 1993 obveščamo, da jo lahko prijavijo na predpisanem obrazcu najkasneje do četrtka 23.9.1993. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali. Obrazce za prijavo škode lahko dobite na sedežih krajevnih skupnosti ali v sprejemni pisarni Občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2. Izpolnjene obrazce lahko oddate osebno na vložišče Občine Škofja Loka, Poljanska c. 2 ali po pošti na isti naslov. Nič krive Čebele plačale z življenjem V nesoglasja zapletli - čebele Nedeljsko presenečenje: mrtve čebele pred čebelnjakom in v panjih. Kranj, 13. septembra - Ivan K od ran z Ješetove v Kranju je čebelar že več kot pol stoletja. Prve čebele je imel, ko je hO stat vsega štirinajst let, zdaj jih ima... Pa saj leta niso pomembna-Ivana bolj žuli nekaj drugega. "Nikoli zaradi čebel in čebelnjak« nisem imel sitnosti in težav, ne sosedom in ne tam, kjer so bil« občasno na paši, niso bile nikomur na poti," pravi Ivan in a* sprašuje, ali je zdaj tega sožitja konec. V soboto je svojih 25 panjev čebel krmil za zimo, v nedeljo zjutraj pa je presenečen opazil, da veliko čebel leži mrtvih preo čebelnjakom, še več pa v panjih. Ko je natančneje pregledal, ie ugotovil, da v štirih panjih ni več življenja, v enem pa je ostalo vsega polovica čebel. "Le kaj se jim je zgodilo, le koga motijo? se je spraševal Ivan, ki ni mogel verjeti, da se bržčas ponavlja zgodba izpred treh let, ko mu je nekdo prvič zastrupil čebele. 1° kdo je ta "nekdo"? Ivan nič ne domneva, ampak je kar trdno prepričan, da povsem natančno ve - za ime, priimek, naslov... Nj>t to mu tudi ni težko vedeti, saj je očitno, da so se nič krive čebele le znašle na poti (rodbinskih) nesoglasij. Nai bo tako ali drugače! Nesporno je, da je del čebelje družioe obležal pred čebelnjakom in v panjih in da ima Ivan precej škode (okoli 32 tisoč tolarjev) in tudi strahu, da se nedeljski primer ne bi še kdaj ponovil. In naš komentar! Če kaj velja, da lepa beseda pobije sto norih, je bolje nesoglasja zgladiti za skupno mizo, s pogovorom, kot v spor vpletati čebele, o katerih ljudje modrosti in pregovori govorijo samo dobro. CZ. D9^:/.:9-3.:+:+:3^^ UREJA: Vilma Stanovnik Na rokometnih igriščih se začenja nova sezona Gorenjski ligaši dobro pripravljeni ^ Preddvoru bodo s turnirjem praznovali 25. obletnico igranja rokometa. Kranj, 16. septembra - Medtem ko so drugoligašice, tretjeligaši ln ekipe v mlajših kategorijah že startali z letošnjim državnim Prvenstvom, drugoligaši ter prvoligaši in prvoligaške zaključujejo priprave nanj. S predkolom pa se začenja tudi pokal Slovenje. Rokometašice Kranja še na-PfeJ ostajajo edini ženski prvo-!'8aŠ z Gorenjske. Letos bodo [Brale v beli skupini (v njej po-£8 Kranja nastopajo še ekipe: gRK Novo mesto, M - Degro "'ran, RK Drava, ŽRK Žalec 'n RK Marcus Burja), če pa se °°do po prvem delu prvenstva Uvrstile na prvo ali drugo me-s*°, pa bodo napredovale v e,'tno skupino, v kateri nasto-P* šest najboljših ženskih ekip ft* Krim Electra- RK Branik, £K Kočevje, RK Mlinotest, JK Belinka Olimpija, ŽRK velenje). , V ekipi je prišlo med sezono j!0 nekaterih sprememb. Boža ^rijeviča je na trenerski klopi ^menjat Pavel Srečnik, klub je ^Pustila vratarka Jolanda Le-5'č, ki je odšla v Ajdovščino, v ^kofjo Loko sta se vrnili Smilja in Brigita Jelinič - Šturm, Vprašljiv pa je še nastop Dide ^astelic - Praprotnik. Novinka ekipi je Marina Feukić, ki je . Kranj prišla z dobojskega Že-ezničarja. Sicer pa so dekleta p^ela s pripravami še avgusta, ako da računajo, da bodo do oktobra dobro pripravljena, pligrale so še nekaj trening te-*em, prvenstvene tekme pa bo-a° igrale v dvorani na Planini v sobotah ob 18. uri. Med drugoligašicami, ki v Sloveniji zastopajo gorenjski rokomet je treba na prvem mestu omeniti ekipo Lokastara, *jer od začetku sezone ne skrinjo ambicij po dobri uvrstitvi, .ekipo sta se iz Kranja vrnili ,ye odlični igralki Oličeva in ^'iničeva, kot kaže visoka l^aga iz prvega kola, ko so ^Canke s kar 14 goli zmagale Krim Electi B, pa se že "festuje marljivo delo pet-aJstčlanske ekipe, ki tudi letos ij|oi pod strokovnim vodstvom i|*arjana Kalamarja. Škofjelo-*e rokometašice pa si želijo z dobrimi igrami povrniti zaupanje novemu sponzorju, podjetju Lokastar. Jutri, z začetkom ob 18. uri, se bodo rokometašice Lokastara prvič v letošnji ligi predstavile domačim navijačem, pomerile pa se bodo z ekipo Polja. V drugi državni ligi za ženske bo ekipa Kranj B jutri gostovala pri ekipi Tapi Zagorje, Planina Kranj pa odhaja na gostovanje h Krim Electi. Četrta ekipa med gorenjskimi drugoligašicami je ekipa Sava Kranj, ki v nedeljo ob 10.30 doma (na zunanjem igrišču OŠ Matija Čop) gosti ekipo Izole. To je najmlajši ženski rokometni kolektiv na Gorenjskem, saj deluje šele tri leta. Z delom pa so začeli na željo staršev in uči-teja telovadbe na OŠ Matija Čopa in Jakoba Aljaža. Trenerske posle v klubu vodi Tone Hladnik, pomaga pa mu Slavko Stržinar. Dekleta trenirajo trikrat tedensko, tako da so dobro pripravljena, kot večino športnih kolektivov pa tudi njih pesti pomanjkanje denarja- V prvi državni ligi za moške imamo Gorenjci letos v ognju škofjeloški Šešir, ki je v ogrevanju na sezono odigral že nekaj srečanj in turnirjev. Novinci v prvi ligi si želijo v njej predvsem obstanka, okrepljena ekipa (novinci so Nebojša Praljak, Boris Tomić, Bruno Glaser in Dušan Novšak) pa v prvem kolu gostuje pri Celjski Pivovarni, doma pa bo uvodna predstavitev letošnje sezone v soboto, 9. oktobra, ko pride v goste slovenjegraška Nova Oprema. V drugi državni ligi - zahod bodo Gorenjsko zastopale ekipe: RK Tap Inženiring Preddvor, PK Center Zaplotnik in RK Besnica. Drugoligaši igrajo prvo kolo 2. oktobra. Že ta torek, 21. septembra, pa se začenja predkolo pokala Slovenije za moške. Ekipa Center Zaplotnik bo v Škofji Loki gostila ekipo Kočevja (21.9. ob 18.45 uri), v sredo pa bodo srečanja med Sava Kranjem in Kolinsko Slovanom ter Desnico in Prulami. Druga, povratna tekma, bo za vse odigrana 29. septembra. Gorenjci imamo svoje predstavnike tudi v skupini kadeti - Vab ILA, PRIREDITVE turnir v kegljanju na ledu - Jutri, z začetkom ob 7. uri, j na ledeni ploskvi blejske Športne dvorane potekal mednarodni rnir v kegljanju na ledu. Začel se bo s predtekmovanji, finale pa bo % y ure- Razglasitev rezultatov bo ob 17. uri v hotelu Lovec. Pri ovno prvenstvo za mladince na Gorenji Savi - SK Triglav Teling državno prvenstvo za mladince do 16 let. Tekmo- IJgja to nedeljo d ,(-> bodo nastopih nastopili na 60-meterski skakalnici. • J.B. j "Pto občinsko prvenstvo Radovljice - Radovljiški teniški klub od lenes do nedelje organizira tradicionalno občinsko prvenstvo, na ka-a em se bodo pomerili tekmovalci v treh kategorijah: ženske, moški iS iCl 1949 " l978>' moški B (r°Jeni 1948 in PreJ)' Prijave še danes do 7,1"*" ure sprejemajo na teniških igriščih v Radovljici ali po telefonu d ." 340. Tekmovanje za člane se bo začelo danes ob 15.30, za ostale ™ Jutri ob 8. uri. • A.S. ^'tovna akcija v Planici - Prijatelji skakalnic in Planice so jutri, ob uri vabljeni na delovno akcijo. Na njej si bo moč ogledati že Pravljeno delo na velikanki, ustanovljen pa bo tudi Klub prijateljev 'anice ^ %,c V.S p. Qvalni piknik - Plavalci Triglava, njihovi trenerji in vodstvo kluba jj.8anizirjo jutri, z začetkom ob 12. uri, tradicionalni plavalni piknik. n'k bo na pokritem delu Gorenjskega sejma v Kranju. • V.S. <\'-acUsko plavanje v Kranju - Iz Športne zveze Kranj obveščajo, 0. Je zimski bazen v Savskem logu za rekreacijo odprt od jutri naprej * sobotah od 15. do 18. ure in ob nedeljah pd 9. do 19. ure.« V.S. n^f**' tek do Češke koče-To nedeljo bo ob 11. uri pri hotelu Kazina L;e2erskem start gorskega teka do Češke koče. Proga je dolga 6 ki-Jah Ctrov' zenske bodo tekmovale v dveh, moški pa v treh kategori-Vg . Prijaviti seje moč uro pred startom na štartnem mestu. Tekmo- lformacije in pojasnila dobite po telefonu ^e*{e 0r8anizira Planinsko društvo Jezersko, glavni pokrovitelj pa je 4a .^a koča. Dodatne informacije in ^ 138 (Luka Karničar). • V.S. y*H*arski spored - V predzadnjem kolu super balinarske lige ekipa • p . Sostuje v Postojni pri Soviču, prvoligaški pari pa so: Železničar ^ r,mskovo, Bičevje - Feroles Radovljica, 5. avgust - Transport, lstd« - Svoboda, H uje - Šiška. Tekme bodo jutri z začetkom ob 9.uri. i ?*asno bodo tudi srečanja v II. ligi - zahod. Pari pa so: Bistrica -JJa 1000, Krmelj - Virtus, Instor Tr. - P. Trbovlje, Zarja - RLV, Je-^nicc - Slavija, Branik - Fužine, Iskra CEO - Center. • V.S. $°yJeniškaprireditev v Komendi - Konjeniški klub Komenda je v ne-JL|{0' 19. septembra, organizator velike konjeniške prireditve, kasa-n dirk. Začele se bodo ob 14. uri. • V.S. center (Sava Kranj, Center Zaplotnik, Besnica, Šešir, Radovljica Š. Bled, Preddvor Infotra-de, Žabnica, Pizzerija P. Stor-žič) in starejše deklice - center (Lokastar, Kranj, Sava Kranj, Planina Kranj), ki so s prvenstvom začeli minuli konec tedna, nadaljevali pa ga bodo jutri in pojutrišnjem. • V. Stanovnik, M.Dolanc 25 LET ROKOMETA V PREDDVORU Preddvor, 17. septembra - Z rokometnim turnirjem bodo v Preddvoru proslavili 25. obletnico organiziranega igranja rokometa. Na turnir so Preddvorčani povabili prvoligaša Veliko Nedeljo, rokometaše Besnice, RK TAB Inženiring Preddvor ter RK Gorjanc Preddvor. Turnir bo na igrišču osnovne šole v Preddvoru jutri, 18. septembra, z začetkom ob 16. uri. Hkrati pa bo tudi Križnarjev me-morial, v spomin na prezgodaj umrlega športnika in rokometaša Jožeta Križnarja. Pokrovitelj turnirja je Zavarovalna služba Adriatic, poslovna enota Kranj. Zametki rokometa v Preddvoru segajo v leto 1967, ko je na preddvorsko šolo prišel pedagog vzgoje prof. Jože Cuderman ter leto dni kasneje Božo Crijevič. S prihodom prof. Cudermana na šolo so se začeli treningi selekcije četrtih razredov. Medrazredna tekmovanja so ustvarila veliko zanimanja za rokomet. Z ustanovitvijo rokometne sekcije pri TVD Partizan Preddvor - Bela 1968 so rokometaši Preddvora vstopili v drugo gorenjsko rokometno ligo in ob koncu tekmovalne sezone osvojili prvo mesto in se uvrstili v prvo gorenjsko rokometno ligo. \ Zelo pomemben mejnik v razvoju preddvorskega rokometa je bilo leto 1972, ko so pionirji v Celju osvojili slovensko prvenstvo, članska ekipa pa se je uvrstila na kvalifikacijah v Krškem v ljubljansko consko rokometno ligo. Pred petimi leti se jim je izpolnil velik sen - uvrstitev v prvo slovensko rokometno ligo. Z osvojenim 4. mestom so preddvorski rokometaši dosegli daleč največji uspeh in se tudi zaradi spremembe tekmovalnega sistema uvrstili v slovensko super ligo. Iz nje so sicer izpadli, v tekmovalni sezoni 1992/93 pa so osvojili v drugi državni rokometni ligi drugo mesto. V karavanški rokometni ligi pa so zmagali in osvojili dragocen pokal. Pomembni državni uspeh pa so dosegli v tretji državni rokometni ligi rokometaši Skale Preddvora, saj so bili zmagovalci lige. Zelo uspešno pa nastopajo tudi pionirji in kadeti. V letošnji tekmovalni sezoni Preddvorčani sodelujejo s štirimi ekipami in sicer v drugi in tretji državni rokometni ligi, v kadetski republiški ligi - skupina center in s pionirji, ki imajo največ tekmovanj po Gorenjski. Rokometni turnir v počastitev tega srebrnega jubileja se bo začel ob 16. uri s tekmo RK TAB Inženiring Preddvor: RK Besnica, ob 17. uri RK Velika Nedelja : RK Gorjanc Preddvor, nato bosta tekmi za 3. oziroma prvo mesto in ob 20. uri svečana podelitev pokalov in priznanj. Na družabno srečanje po podelitvi pokalov in priznanj pa vabijo vse ljubitelje rokometa. • J. Kuhar Gorenjski derbi na bledu Bled, Jesenice, 17. septembra - S prvim krogom se danes začenja državno hokejsko prvenstvo. Naši ligaši letos ne nastopajo v mednarodnih tekmovanjih, tako da bo edino mednarodno tekmovanje v članski kategoriji nastop Acroni Jesenic v pokalu državnih prvakov. Kljub nekaterim zapletom v prijateljskih tekmah pred sezono kaže, da bodo slovenski ljubitelji hokeja v letošnjem državnem prvenstvu prišli na svoj račun. Liga bo prvič sestavljena iz sedmih ekip. Kot kaže bo tudi Slaviji, ki se ob začetku sezone ubada s težavami, uspelo sestaviti moštvo, s kar petimi tujci (trije Kanadčani in dva Slovaka) in tujim trenerjem pa so se okrepili v Mariboru, ki je letos novinec v ligi. Tako, razen morda Slavije, v letošnjem prvenstvu ne bo ekipe, na katero na vsaki tekmi ne bi bilo moč računati. Jasno je, da prvi favoriti za nov hokejski prostor ostajajo Acroni Jesenice, kjer ničesar ne prepuščajo naključju. Jeseničani so sicer v prvem kolu prosti, v drugem kolu pa odhajajo na gostovanje v Maribor, kjer bo tekma že to nedeljo. Najzanimivejše današnje srečanje bo na Bledu, kjer domača ekipa gosti močno okrepljen Triglav. Tekma bo ob 19. uri. Olimpija Hertz danes gosti Mariborčane, v Celju pa bo srečanje med domačo ekipo in Slavijo Beton. • V.Stanovnik ^kujanje mmmtmmm PRED NOVO KEGLJAŠKO SEZONO Triglav z moško in žensko ekipo Kranj, 15. septembra - Kranjski Triglav je eden maloštevilnih klubov v Sloveniji, ki bo v letošnji sezoni nastopal tako v ženski kot moški elitni ligi. Pri dekletih so pred sezono zamenjali trenerja, tako da sedaj pod nadzorom Voja Vujesiča vadi šestnajst kegljavk, od tega dvanajst članic in štiri mladinke: Cejeva, Zajceva, M. in J. Jeralovi, Virantova, Fle-ischmanova, Ribičeva, Belcijanova, Cojeva, Nepužlanova, Sterhovčevi Čubrilovičeva, Erženova in Malovrhova. Po trenerjevem mnenju so dekleta sposobna z dobrim delom z vrha izpodriniti tudi ekipo EMO iz Celja, vendar pa v letošnji sezoni od igralk pričakuje predvsem od 2450 do 2500 podrtih kegljev na srečanje. To pa naj bi ekipo uvrstilo na drugo do tretje mesto. Od moštva, ki ga sestavljajo M. Oman, Boštar, Šimnovec, Beber, V.Oman, Česen, Gajser, Lužan in Markič trener Tone Česen, pričakuje predvsem obstanek v ligi, glede na pripravljenost ob začetku sezone, pa bi se Triglavani lahko potegovali tudi za sredino lestvice. V obeh konkurencah se bo prvenstvo začelo 25. septembra, igralke in igralci pa bodo preostali čas izkoristili za piljenje forme, ki bi jim zagotovila ugodne rezultate v težkih uvodnih srečanjih, ko se bodo tako ženske kot fantje pomerili z aktualnimi državnimi prvaki. • I.Golob SLOVENSKI ALPINISTI SO ODŠLI PROTI CILJU V TIBETU - V ponedeljek, 13. septembra 1993, so popoldne poleteli z letalom v Ziirich in Amsterdam ter naprej v New Delhi in Kat-mandu 4 člani alpinistično-smučarske odprave "SKI 8000". Kot je pred odhodom povedal vodja Matej KRANJC iz Šenčurja, z njim potujejo še Iztok TOMAZIN iz Tržiča, Drejc KARNIČAR z Jezerskega in Urban GOLOB iz Ljubljane, vendar bo zaradi pomanjkanja denarja šele v Nepalu znano, ali bodo vsi člani odšli proti cilju v Tibetu. To jim vseeno ne jemlje dobre volje in ne zmanjšuje motiviranosti za vzpon na 8046 metrov visoko goro Shisha Pangma. Prav tako so dobro pripravljeni za smučanje z vrha gore ali po ozebniku nekaj pod vrhom. Kot mala odprava ob odhodu sicer niso doživeli posebno množičnega slovesa, zato pa upajo, da bo drugače ob njihovi vrnitvi. Razen svojcev sta se od slovenskih alpinistov poslovila tudi glavi direktor Može in komercialni direktor Mežnaršič z letališča Brnik, ki je eden od sponzorjev odprave.• S. Saje - Foto: M. Gregorič JUTRI SE ZAČENJA SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA Za začetek brez najboljših * Kranj, 17. septembra - Z nedeljsko tekmo v rdeči skupini med ekipama Triglav - Lipje in Satex Maribor (v Športni dvorani na Planini ob 19. uri) se bo tudi v Kranju začela letošnja ligaška košarkarska sezona. Ekipa Triglava, ki edina od gorenjskih ekip nastopa v zeleni skupini prve slovenske lige pa v prvem kolu, ki bo na sporedu že jutri, odhaja na gostovanje v Rogaško Slatino k ekipi Donat MG. Jutri pa začenjajo s tekmovanjem tudi drugoligaši. Drugi krog tekmovanja bo na sporedu že v sredo, ko ekipa Triglava doma gosti Comet (tekma bo ob 20. uri vŠD na Planini), v rdeči skupini pa Triglav Lipje odhaja na gostovanje k Podbočju. Medtem ko najboljše štiri moške slovenske ekipe (Smelt Olimpija, Slovenica Koper, Postojna in Tam Bus) nastopajo v SBA in evropskih oz. Koračevem pokalu, pa bo na Gorenjskem letos malo kvalitetnih košarkarskih predstav. Edino košarkarice Odeje Marmorja bodo nastopale v pokalu L. Ronchetti, za kar so se letos tudi dobro okrepile. # V.S. oomet mmmmmsmm. Tretjeligaški derbi v škofji loki Kranj, Škofja Loka, 17. septembra - Ljubitelji nogometa na Gorenjskem bodo ta konec tedna prišli na svoj račun. V Kranju bo v nedeljo ob 16. uri gostovala ekipa Istragasa, ki se ji moštvo Živil Nakla prav gotovo ne bo pustilo presenetiti. Zanimiv tretjeligaški obračun pa se v nedeljo ob 11. uri dopoldne obeta tudi na igrišču v Pu-štalu v Škofji Loki, kjer se bosta v gorenjskem derbiju pomerili ekipi Jelovice in Visokega. V drugi ligi ekipa Jelena Triglava v nedeljo gostuje v Trbovljah pri Orii Rudarju, prav tako pa na gostovanje odhajata mladinska in kadetska ekipa Jelena Triglava, ki bosta igrali z ekipama Železničarja. Mladinska ekipa Gorenjskega glasa Creine jutri ob 16. uri gosti mariborski Branik, v predtekmi pa se bosta ob 14. uri srečali ekipi kadetov. V tretjem krogu OML ekipa Železnikov odhaja na gostovanje k Jadranu v Dekane, Zarica pa k taboru. • V.S. Prva zmaga Kranjčanov V 5. kolu so se na državnem ekipnem šahovskem prvenstvu v dveh dvobojih pomerili favoriti v dveh pa moštva v boju za obstanek v ligi. Ljubljanski šahovski klub Iskra je s še eno zmago, tokrat proti Lipi Ptuju, s 6 : 4 že zelo blizu končnemu cilju slovenskega prvaka. Metalna Maribor je premagala s 7 : 3 Murko iz Lesc. Šahovska sekcija Tomo Zupan Kranj je v dramatičnem dvoboju premagala Napredek iz Domžal s 6 : 4 in končno po vrsti neodločenih izidov zabeležila prvo zmago. Celjani pa so neodločeno igrali z Vrhniko in so tako ob Napredku Domžale najresnejši kandidat za izpad iz superlige. Vrstni red po 5 kolih: 1. LŠK Iskra (10), 2. Metalna Maribor (8), 3. - 4. ŠS Tomo Zupan Kranj in Murka Lesce (5), 5. Lipa Ptuj (4) itd. • Aleš Drinovec JI Mercator - Preskrba, Tržič, d.d. odda v najem najboljšemu ponudniku - del poslovnega prostora v spodnji etaži PC Planina Kranj, Nikola Tesla 3, primernega za dejavnost, ki ni konkurenčna dejavnosti podjetja; ter - garažo v stolpnici - Tržič, Cankarjeva 1. Podrobnejše informacije dobite osebno na upravi podjetja ali po telefonu 50-393. Pisne ponudbe oddajte v osmih dneh od objave na naslov: Mercator - Preskrba, Trg svobode 27, 64290 Tržič. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA RADOVLJICA UPRAVA ZA URBANIZEM Številka: 362-2/93-7 Datum: 15. 9. 1993 Na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS št. 18/91) in na podlagi 10. in 11. člena Pravilnika o pogojih in merilih ter postopku za uveljavljanje pravice do dodelitve socialnega stanovanja v najem v občini Radovljica (Ur. I. RS št. 20/93) objavljamo naslednji RAZPIS O ZBIRANJU VLOG ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM V OBČINI RADOVLJICA 1. Predmet tega razpisa je zbiranje vlog za oblikovanje občinske liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem. 2. Občina Radovljica ima po stanovanjskem programu na razpolago (5) pet socialnih stanovanj. 3. Upravičenec do uvrstitve na prednostno listo za dodelitev socialnega stanovanja v najem mora izpolnjevati naslednje pogoje: a) da je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v občini Radovljica, katerega skupni prihodek na člana družine ne presega višine določene z Zakonom o socialnem varstvu, ki znaša: - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % povprečne plače - za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta starosti 34 % povprečne plače - za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % povprečne plače - za odrasle osebe 52 % povprečne plače Odstotki iz prejšnjega odstavka se računajo od vsakokratne povprečne plače v državi (julij 93). b) da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo ni najemnik ali lastnik oziroma lastnik stanovanja oz. je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja c) da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja oz. je vrnil izpraznjeno ali zamenjal primerno stanovanje in zato prejel 30 % od vrednosti stanovanja d) da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja e) da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine Upravičenci do pridobitve občinskega socialnega stanovanja v najem niso občani, ki so stanovanje odkupili po določbah Stanovanjskega zakona in ga na trgu prodali. 4. Upravičenci oz. udeleženci tega razpisa morajo v "Vlogi", ki jo kupijo v času razpisnega roka v pritličju stavbe Gorenjska c. 19, Radovljica, v papirnici in knjigarni, navesti naslednje podatke: - o stanovanjskih razmerah - o številu ožjih družinskih članov, ki živijo s prosilcem - o času stalnega bivanja v občini - o socialnoekonomskih razmerah - o zdravstvenem stanju - o posebnih socialnozdravstvenih razmerah družine glede na razmere v občini 5. Udeleženci morajo vlogi za pridobitev socialnega stanovanja priložiti naslednjo dokumentacijo: - potrdilo o državljanstvu - potrdilo o družinskih članih oz. članih gospodinjstva - potrdilo o stalnem bivališču na območju občine Radovljica - potrdilo o dohodku o vseh članih gospodinjstva za zadnje trimesečje pred objavo razpisa - potrdilo o premoženjskem stanju oz. dohodku od tega premoženja v skladu s predpisi s področja socialnega varstva - najemno oz. podnajemno pogodbo - drugo dokumentacijo, s katero izkazujejo gmotne in socialnozdravstvene razmere na podlagi tega razpisa 6. Upravičenci naj izpolnjene vloge in priloženo dokumentacijo vložijo v roku 15 dni od objave razpisa osebno na naslov: OBČINA RADOVLJICA, UPRAVA ZA URBANIZEM, Gorenjska c. 18, Radovljica, III. nadstropje. 7. Vsa doslej vložena dokumentacija pri Alpdomu ali pri občinskem upravnem organu ni veljavna in se ne upošteva. NAČELNIK UPRAVE ZA URBANIZEM Jože Čebašek, I. r. N N A M A VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d o o MERCATOR - KŽK KMETIJSTVO KRANJ d.o.o. Begunjska c. 5, Kranj Zaradi razširitve trženja na področju vrtnarstva in cvetličarstva iščemo MLADE IN AMBICIOZNE DELAVCE vrtnarske, cvetličarske, kmetijske in komercialne usmeritve Za nedoločen čas bomo zaposlili KOMERCIALISTA z visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali kmetijske smeri in VEČ CVETLIČARJEV, CVETLIČARSKIH IN KOMERCIALNIH TEHNIKOV Poskusno delo po določilih Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Vse, ki vas takšno delo zanima, vabimo, da v 8 dneh po objavi posredujete pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Kadrovski službi Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj, d.o.o, Begunjska c. 5, Kranj. V Mengšu 2. in 3. oktobra MIHAELOV SEJEM Največji gorenjski sejem pred drugo svetovno vojno je bil v Mengšu, kjer so preko leta sicer prirejali več sejmov (na tiho nedeljo, na velikonočni ponedeljek itn.), najslovesnejši med njimi pa je bil Mihaelov sejem na god farnega zavetnika. KS Mengeš, GD Mengeš, TD Mengeš in Mengeška godba so trdno sklenili obuditi tradicijo Mihaelovega sejma - letos bo 2. in 3. oktobra. Prijave in informacije: Krajevna skupnost MENGEŠ (ga. Tatjana Sivec Strmšek), telefon/fax: 061/737-081. Rok za prijave: 20. september.' ŠKOFJA LOKA D.0.0., KIDRIČEVA 50 Trgovino, Servis, Mednarodno dejavnost - priprava vozil za tehnični pregled ▲ « ŽELEZNINAn JEKLO TEHNA Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 ® mu g □ Hi uvozHOPPE I CIEnil^IBIHI VRTIČKARJ1, KMETOVALCI, LJUBITELJI MALIH ŽIVALI...! Novo v Kranju na Primskovem (Šuceva - Dolnov) Prodajni center SEMENARNE Ljubljana. OTVORITVENE CENE! Delovni čas: 8. do 19., sobota 8. do 13. ure. Tel.: 241-114, 241-115. Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK, eden plin, drugi elektrika. Cena po dogovoru. 0218-543 21308 Stroje in aparate za predelavo plastičnih mas, prodma. 0222-078 21349 Prodam rabljen mešalec mašino za opeko špičak. 078-606 21350 Sortirnik krompirja, transportni trak, avtomatsko tehtnico in prekucnik, prodam. D.o.o. Kozina, 0328-238 21356_ Prodamo nov TRAKTOR ferguson 539. Reteče 17, 0633-802 21364 Prodam starejši TV barvni In ČB prenosni, ekran 30 cm. 0323-897 21366 RAČUNALNIK ATARI 520 ST - 400 DEM. 0622-204_21376 Prodam pretočni GRELNIK vode. 066-306 21402 SEKULAR in KNJIGE za Ekonomsko šolo, prodma. 067-037 21413 Prodam ELEKTROMOTOR 4 KW 2800 obr./min. 057-449 21418 Zamrzovalno SKRINJO 120 I. tri predalčna, prodam. 0 714-935 21420 OLJNE GORILCE rabljene, zelo ugodno prodam. 0215-545 21424 Prodam dve novi termoakumulacijs-ki PECI 2,5 in 4,5 KW. 0715-411 21464 Prodam ELEKTROAGREGAT moči 1 KW, cena po dogovoru. 0620-581, od 17. do 20. ure 21466 Navaden PRALNI STROJ, poceni prodam. 0 45-176 21470 Prodam rabljen TRAKTOR TV 523, 6 let, TV 420 7 let, TV 818 3 leta. AGROMEHANIKA, 0326-032 do 18. ure 21507 STROJ za toplotno tiskanje na majice, trenirke, prodam. 0242-888 Prodam poceni OLJNI GORILEC viessen do 35 KW - brezhiben. 0221-444 21524 Prodam rabljen POMIVALNI STROJ candv za 300 DEM. 0623-170 21525 Prodam RAČUNALNIK AMSTRAD 464 monitor, kasetnik, programi, igre. 0328-412 21536 Prodam kuppersbusch na trdo gorivo s kuhalno ploščo, novo, in zamrzovalno SKRINJO 210 litrsko. 0218-087, od 19. do 21. ure 21546 Prodam potopni HLADILNIK za mleko alfa laval. 0802-033 21553 Prodam AVTORADIO zvočnike maglenke preobleke za Golfa. 0326- 690 21577 Ugodno prodam elek. ŠKARJE za pločevino, deb. 4-16 mm, 3150 tip HECKERT In VILIČAR 5 ton, letnik 1988. 0062/608-154 dopoldan, 685-258, po 20. uri 21576 Gasilsko društvo proda starejšo gasilsko motorno brizgalno "ILO" skupaj z prikolico in sesalnimi cevmi, najboljšemu ponudniku. 043- 332 21580 Prodam kabino za FERGUSON ali za stajerja 18. Vinko Rozman, Smlednik 10, Smlednik 21592 Prodam COMMODORE 64, zelo ugodno in prvi blatnik za GOLFA. 0214-068 21613 Prodam TEA PEČ 2,5 KW in 3 KW. 0632-794_21637 Novo etažno PEČ za centralno in nekaj različnih brivskih mrežic, prodam. 0802-581 2164S MALI OGLASI g 217-960~ APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF in Singer, nova, nerabljena, ugodno prodam. 0 215-650 20122 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595_20735 Termoakumulaclisko PEČ 3,5 KW prodam, cena 15000 SIT. 0311-877 21273_ Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto In poravnalko z krožno žago. 0891-190 21276 Elektronski PIKADO oddam ali prodam. 0633-488 2127« Prodam (4) plinski ŠTEDILNIK. 0212-087 21112 Prodam plinski ŠTEDILNIK z jek-lenko. 0311-546_21175 CB POSTAJO LAFAYETTE TEXAS AM40/FM40, SvVR meter, prodam. 0738-205 21252 Prodam tralnožarečo PEČ šivalni STROJ. 0311-367 novo in 21262 Prodam novo enoosno traktorsko PRIKOLICO za manjši traktor. 0681 209 21 »1 Ugodno prodam dobro ohranjen PISALNI STROJ olvmpia. 0422-065 21292 KOMBINIRKO za obdelavo lesa (poravnalka, debelinka, žaga, vrtalka) in namizni REZKAR za obdelavo lesa v kombinaciji z žago in vrtalko, ugodno prodam. 0622-325 21296 Prodam CIRKULAR. zvečer 0401-007, 21302 tfČAJI TUJIH JEZIKOV NEMŠČINA VSEH STOPENJ XJ\ ODRASLE tel.:(064) 323*892 GLASBILA D.0.0. P0UŠICA PRI P0DNARTU' TEL: 064/70-225 Odkupujemo hlodovino smreke, jelke, bukve, jesena, javorja in gozdne češnje. Se priporočamo I Prodam termoakumulacijsko pejL vhodna vrata brez podboja. V", 937, po 15. url _2 Prodam RADIATORJE 43 členjj peč kuppersbusch štedilnik. 9"' 191__m Prodam 120 litrski BETONSKI M* ŠALEC. Golniška 53, Kranj M Rabljeno etažno PEČ TVT #1 ekspanzijsko posodo, prod*". 066-948__^ Rabljena okenska KRILA in 4 rolete, prodam. 0311-739 Prodam 40 k.m. kombi plošče de*j cm in žensko KOLO z notranF prestavami, skoraj novo. 070-05* 21422 Prodam dobro ohranjeno saVj OPEKO 62 cmx42 cm z vhnjakiJ vijaki, zelo ugodna cena. 0329-°^ 21426 ^ Eno ugodno prod leto rabljene SALONITKE, ji X) prodam. 0 43-546 2Z> SMREKOVE PLOHE, deske mešana drva, prodam. 0421-4*1 21506______, HRASTOVE PLOHE, stare 3 !•* prodam. 041-410__ Cementno sive STREŠNIKE, meške, nove, 90 kosov, prod*^ 066-052 Prodam HRASTOVE PlOHEJ kovinski podboj dom. Beleharjeva 18, Šenčur Prodam SMREKOVE PLOHE, debj cm In 8 cm. 064-032__ Prodam 4 nova TERMOPAN OK^ 100/120 za 40000 SIT. 057-416 21535__ Poceni prodam ograjo za baW kompletno s streho. 0326-690 Prodam kompleten GRUŠT z OpJ' žem, omare za dnevno sobo ' plinski kamp hladilnik 20 li««*' 047-638, po 19. url IZOBRAŽEVANJ MARK D.O.O. - JEZIKOVNA šOft vabi tudi letos, mladino in odraS* tečaj angleškega in nemškega W% Prijave in informacije na 0 213'"^ 20614___^/ Iščem UČITELJICO ANGLEŠčjJ za triletno hčerko, za poučev*J dvakrat tedensko. 0 47-236 J> 4 Instruiram klavir ali elektronske za začetnike. 0324-410 FREJTONERICO, odlično ohranjeno, melodija, ugodno prodam. 070-015 21177 _ Sok) KITARO eko les poul, kovček, stojalo, uglaševalec, prodam. 0691- 161 21392 Rabljen KLAVIR ali PIANINO, kupim. 0 738-062 21479 GR. MATERIAL Izdelujemo in prodajamo suhe SMEREKOVE OBLOGE (opaž), raznih dolžin in širin, ter ladijski pod. 0 64-103 20417 Ugodno prodam GARAŽNA VRATA 2290x2063. 046-030_21190 Italijanska KERAMIKA - granitogres, okna, vrata, senčila, parket, opaž. Lekero, 043-345 21256 Vodno MIVKO prodam. 0631-420 21270_ Ugodno prodam nova vhodna vrata ter izdelujem vsa mizarska dela. 0311-344 21272 Ugodno prodam gradbeno DVIGALO (vttel+rolka) in motor tori. 0714- 924 21277 SALONITNE PLOŠČE, 1000 X 700, nove, 200 kom., prodam ali zamenjam. Suhadole 12, komenda. 21322 SIPOREKS 5 cm in 10 cm, ter 10 vreč APNA, prodam. 0 312-322 Instruiram fiziko in matematiko, <^t ugodna. 0631-530__*3 JEZIKOVNI TEČAJ za kasetj "Nemščina v treh mesecih", dam. 0 327-155___JI Slovenščina, angleščina - lekljjjj. anje, prevajanje, povečevanje; J%, kovna delavnica Pika; 0733-Z^ Begunje__M Za 7. In 8. razred OŠ INŠTRUKTORJA Angleščine in K tematike. 0 422-183 IZGUBLJENO -—"Tjjs GOBARJI POZORI V torek, 14*3 je bila med 14.30 in 16.30 "Stagnah" iz modrega avtornojv znamke JUGO UKRADENA Z|r^ KA TORBICA in VIJOLIČNI ANOrV^ Kdorkoli bi kaj vedel o tem dopo^ naj mi prosim sporoči na 081-*^ 215*5___ KUPIM Odkupujemo STARINSKO POH#, VO In vse ostale starine, poleg *L pa nudimo tudi restavratorske nj luge. 0 53-401 1> luge Kupim 100 BUKOVIH B 0218-758 Kupim opremo za živilsko trgov1 ■ 077-609 4 SIMENTALCA dO 70 kg Z* "M kupim. 0061/611-527, zvečer J> ■—T I Kupim stanovanjsko pravic**,, Kranju. 0324-431___J>j Kupim kamnite okenske okviri* j stare hiše. 0622-135___j>; Kupim TELETA slmentalca, sta^ 2 In 8 tednov. 049-002 KUHINJS*, Kupim rabljeno OPREMO. 0328-202 Odkupujemo in prodajamo INSKO POHIŠTVO in ostale Staraj, predmete. ANTIKA KIRKA, TavcJ^i va 7, Kranj, 0221-037, 48-545 21 j^etek, 17. septembra 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 21.STRAN* GORENJSKI GLAS <3 SAMSUNG POSEBNA POLETNA PONUDBA J 37 cm jy51cmTTX 11*63 cm TTX 33.520 SIT 43.100 SIT 75.430 SIT _ 37cmnx 36.940 SIT |V55cmnX 49.930 SIT ^72cmnXstereo 96.590 SIT v|DEOREKORDERJIod 39.670 SIT ^ISTOLPI od 41.730 SIT C.Talcev3Kranj Tel.: 212-367 °d 9- do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2VIDEO KASETI BIKCA simentalca, starega do 10 r1- kupim. «733-928 21440 ČEVLJARSKO DELAVNICO dam v najem aH prodam, po dogovoru. •327-812, zvečer 21547 ODDAMO; restavracijo v Radovljici. Pisarniške prostore (30 m2), v Kranju, skladiščne prostore pri Kranju. KUPIMO ali NAJAMEMO cca 20 m2, za trgovino v Kranju, Bledu, Šk. Loki. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 IN 218-693 21657 KOLESA Ugodno prodam malo vožen TO-MOS COLIBRI. Stare, Koprlvnik 28, Kranj 21281 FANTOVSKO KOLO Rog, na pet prestav, prodam. O 327-155 21330 MOPEDA 21334 Ugodno prodam dva TOMOS, nova. 041-324 J^plm bukovo In Jesenovo hlodo- ^051-059_21446 STANOVANJSKO PRAVICO, kupim, ^Jesenicah. • 84-712 21472 £UČKA simentalca kupim. 1401- 21506 l^^tar_do štiri leta, dobro ohranjen, 177-609 rjQ^jto^ bukovo in jesenovo HLO- r421- 21563 t620-500 7*"jPim suha BUKOVA DRVA. L^Pujemo smrekovo hlodovino tudi ^gdarice. 064-103_21805 l~I^CA simentalca, starega do 10 dni gWm. 0217-526 21646 JOKALI Nujno poceni prodam ohranjeno veliko žensko ponv kolo. 050-318 21372 GORSKO KOLO scout novo z opremo snimano A 20 in kolesarsko opremo, prodam. 0311-077 21404 Prodam E 90 ali zamenjam za APN 6, računalnik. 0733-321 21515 TOMOS 15 SLC, brezhiben, prodam. Poklukar, Poljšica 56 a, Gorje, 0725-315_mM Prodam MAŠINO E90 ter vilice in zadnje kolo za BT 50. 0632-265 21611_ MOTOR BT 505, vožen eno leto, cena 1100 DEM, prodam. 0 324- 318 21666 OBVESTILA Nakupovalni Izlet z avtobusom na Madžarsko, dne 18.9.1993. Prijave S 49-442 18852 VODOVODNE INSTALACIJE VSEH VRST: manjša popravila, predelave, ter nove instalacije. 0218-427 21370 SIT PREJMETE I TE V NAGRADNEM ŽREBANJU. NAGRADE PREJELI V BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE. DVIGNITI V TRIDESETIH DNEH PO OBJAVI V ČASOPISIH GORI [\ GLAS IN DNEVNIK. Ugoden nakup je pri LOKI nakup * centru Kranja oddam LOKAL z rutinsko opremo, 96.k.m.. 0213-S^Od 18. do 19. ure 21090 y.t centru Kranja oddam renoviran 5*q v izmeri 25 k.m " OBLAČILA r331-233 Casablanca, 21315 NOSEČNICEI V ORHIDEJI dobite oblačila. Nasproti gradu Kiselstain v Kranju. 0327-144, zvečer 21351 Dolgo belo POROČNO OBLEKO, ugodno prodam. 0 329-598 21665 OTR. OPREMA Trgovina z igračami- lesen[sestavljivi 1& otroški stolčki - ugodno, zvečer 738-113, 21259 NAROČILA NA p. p. 45,61101 LUBLANA ali na telefon: 061/217-690 061/216-766 061/215-476 REVOLUCIONAREN DOSEŽEK KEMIČNE INDUSTRIJE V BOJU ZA OHRANITEV MLADOSTI PREPARAT PROTI SIVIM LASEM Losion, ki v skladu z naravnim ciklusom sivim lasem vrača Prvotno naravno barvo in sijaj. pigiricci je blaga, brezbarvna raztopina za vtiranje v lasišče. dostopno in neopazno spodbuja vnovično nastajanje Pigmenta. Gigiricci je primeren za vse Vrste las. Spodbuja rast, odstranjuje prhljaj in preprečuje odpadanje. Gigiricci je znanstveno preskusen. Otroško STAJICO, novo prodam In 6 delno veliko, starejšo OMARO za dnevno sobo. 0241-382, 218-007 21381 Avstrijski otroški VOZIČEK kombiniran in torbo za nošenje, prodamo. 0311-077 21406 OTROŠKI STOLČKI za hranjenje znova na zalogi, prevzem osebno ali po povzetju. 0 57-313 21478 Ugodno prodam otroški VOZIČEK chicco. 0421-677 21537 Ugodno prodam otroški STOLČEK In previjalno MIZO. 0421-677 21535 Prodam KRMILNI KROMPIR. 002 049- 21275 Ugodno prodam SILAZNO KORUZO, cena po dogovoru. 0061/823- 713 21278 Prodam GROZDJE po 45 SIT, belo in črno. 0065/62-735 21295 KROMPIR rdeči in beli, ter suha drva, prodam. 0633-215 21 ms Kupim ali menjam semensko RŽ za pšenico. 0633-215 21636 Prodam SILAŽNO KORUZO. Trboje 74 21638 SILAŽNO KORUZO, 1 Suhadole 12, Komenda. H, prodam. 21321 POSESTI OSTALO Zelo ugodno prodam BELO GROZDJE. 0065/57-065 21333 Prodam KROMPIR za ozimnico. Poljšica 4, Podnart, 070-164 21345 Prodam svež paradižnik. 045-532 21360 DRVA meterska, razžagana, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki z dostavo! B325-488 20079 Suho ZAMAN JE - BUTARE, poceni rodam. Lahovče 73. 0 421-722. Prodam Bela 11 SILAŽNO KORUZO. Sp. 21378 Prodam domače ŽGANJE, peteršllj, korenček in rdečo peso. 0061/841- 059 21386 30 kom. HRASTOVIH VINJSKIH SODOV, od 100 do 250 litrov, prodam. Zg. Bela 20, Bizjak. 0 45- 853 21207 Prodam jedilni KROMPIR. 103 t421- 21396 Prodam SADIKE grozdja 0212-087 in sliv. 21400 OGLJE - veliko žanje, cena samo 641 posezonsko zni-\9 Srr/kg. 066- 21280 Prodam hrastove SODE, čebre in kadi za namakanje. 043-489 21286 Suhe SMREKOVE PLOHE, špirovce in lege za grušt, prodam. 0 46-255 21324 Invalidski VOZIČEK, skoraj nerabljen, ugodno prodam. 077-609 21343 Prodam štiri lesene KADI, po 400 I, za namakanje sadja. 0801-38721359 Poceni prodam nove SODE 200 litrske. 0212-191 21361 Nudim pomoč v gospodinjstvu in nego. Gašperiin, Kamna gorica 1/c Moško narodno NOŠO, komplet, malo rabljeno, prodam. 0691-161 GROZDJE refoško Koper, prodam, cena 50 SiT/kg. 0066/36-210, po 20. Uri 21432 Prodam vipavsko GROZDJE belo In črno po 40 SIT. 0065/65-890 21434 GROZDJE Malvazija In Refošk -Teran, prodam. 0 067/79-107 21484 VIPAVSKO GROZDJE rdeče In belo po 40 SIT. 0065/65-890 21491 Prodam ZEUE v glavah. 0401-172 21503 Prodam drobni KROMPIR za krmo. 0 802-726 21519 KROMPIR za ozimnico prodam. 0061/621-126 SANTE 21531 Prodam novo govejo KOŽO. 066-306 ustrojeno 21395 CENA: 1.599 SIT+PTT stroški ^aročila tudi ob sobotah in nedeljah zaročila na &p. 45, 61101 LJUBLJANA m na telefon: 061/217-690 061/216-766 061/215-476 1 steklenička 185 ml IME IN PRIIMEK: ULICA IN ŠT KRAJ IN POŠTNA ŠT KOS GIGIRICCI NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV DŽIRl.O d o o , p p 45, 61101 LJUBLJANA Konec meseca ugodno prodam velikocvetne MAČEHE (italijanske). 045-5GL2 21451 Suhe BUKOVE DRVA in lepe HRASTOVE HLODE, prodam. 0 45-368 21474 Poceni prodam 2 soda ali kadi 400 litrov za namakanje. 058-466 21526 Prodam 80 litrski KOTEL za žgan-jekuho. 0241-164 21545 Prodam BOBNE za ribanje repe in sadja. Kogovšek, Repnje 46, 0061/ 824-156 21571 SILAŽNO KORUZO prodam. Jenko, Hraše 49, Smlednik 21539 Prodam DOMAČE ŽGANJE. 0311- 228 21540 SILAŽNO KORUZO prodam. 0061/ 823-653 21551 Prodam DROBNI KROMPIR. 0422-610 21553 Pi kar, rodam C ir, Žeje 1 DROBNI KROMPIR. 2, 64203 Duplje Poklu- 21558 Prodam SILAŽNO KORUZO. Ažman, Suha 5 21573 GROZDJE izabelo in prodam. 0067/79-175 malvazijo 21602 0,5 ha SILAŽNE KORUZE, prodam. Moše 11, Smlednik 21620 Prodam GROZDJE meriot, rebula, plnela. 0065/56-784 21633 V Kranju prodam starejšo HIŠO s pomožnim objektom. 0325-549 21185 Slovenska družina najame HIŠO v okolici Kranja in nudi pomoč starejši osebi ali paru, ki živi v hiši. Šifra: OBOJESTRANSKA POMOČ 21181 Najboljšemu ponudniku prodam komfortno HIŠO blizu Bleda. 0725-034, od 19. do 21. ure 21265 Prodam vlsokopritlično HIŠO, staro 40 let, 150 k.m. stan.površine, centralno ogrevanje, na lepi legi 1000 k.m. zemljišča v Britofu 258, 3 km iz Kranja, cena 160.000 DEM. 0324- 408 21339 Na Dovjah prodam PARCELO z brunarico v izmeri 4107 k.m., voda na parceli. 0891-694 21375 Prodam montažno GARAŽO -kovinsko. Benedik, Pševska 14, Kranj 21380 Prodam stavbno ZEMLJIŠČE okolica Kranja, 35 DEM/k.m. 0214-191 21401 Prodam neizdelano VIKEND HIŠO v Radovljici. Šifra: Pogled na Triglav Iščem PARCELO za postavitev čebelnjaka v bližini Kranja. 0311- 476 21455 Na Bledu, Alpska 1 prodam GARAŽO. 076-512 ali 061/348-136 21456 Oddam GARAŽO v Šorlijevem naselju, šifra: GARAŽA 21473 Prodam dvostanovanjsko HIŠO z velikim vrtom Škofjeloška 38. 0061/ 267-572 21502 V Radovljici oddamo v najem poslovne prostore v velikosti 100 k.m. za mirno obrt ali pisarne. Možna preureditev v 3 manjše lokale. 0715-851 21610 PRODAMO; manjše stanovanjske hiše na Gorenjskem, zamenjamo tudi za stanovanje. KUPIMO: enodružinsko hišo z vrtom v Kranju, Radovljici, Bledu, Šk. Loki. PRODAMO: Atraktivno več namensko parcelo (2200 m2), v Radovljici in na Jesenicah: VIKEND PARCELO na Joštu In pod Krvavcem in druge. ZAMENJAMO 4 in 2 sobno stanovanje v Kranju za enodružinsko hišo. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 in 218-693 21658 Odstopim B 326-690 telefonsko številko. 21589 KITAJSKO OUE, pomaga pri glavobolu, zobobolu, astmi, revmi, bronhitisu, cena 22 DEM, pošljem po povzetju, naročila na 0 062/302-247 PRIDELKI Prodam 1 tono OVSA 0061/823-139 vrečah 21251 Sadjevo ŽGANJE od tepk in moš-tarc, prodam. 065-111 212« JI AŽELEZNIM AQ Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 SAT VRHOVNIK SK.LOKA. OOOBSIČ 125 TEL: 064 633-425 V Križah prodam aH dam v najem objekt s kletjo in dovoljenjem za gradnjo garaže. 057-488 21543 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabavne prireditve, nudi glasbenik. 0 421- 498 19239 TRIO ali DUO igra na ohcetih, v lokalih, na obletnicah. Cena ugodna. 070-015 2117« PLESNA ŠOLA KRANJ vpisuje otroke, osnovnošolce, odrasle in seniorje 0223-233 ali 41-581 21557 plesna Sola KRANJ rfa Sola za vso _ generacije Tel:064/41-581. 223-233 RAZNO PRODAM Kvalitetno IZDELANE SMETNJAKE in DVOKOLESNE SAMOKOLNICE, za silažo In žaganje, ugodno prodam. Kveder Bojan, Predoslje 132, Kranj. O 241-128_21125 Prodam litoželezno kopalno KAD 80x80 in 170x80. 0311-891 21130 Prodam mešana DRVA. Jerala, Podbrezje 218 21245 Prodam GAJBICE in ŠPINGEL. 065-154 21263 Prodam BUKOVA DRVA 0622-639 21293 SAMOZAVEST JE POL USPEHA Prodam suha mešana DRVA. 046- 039_21303 Novo KAVČ GARNITURO 40% ceneje in nov mali KOMPRESOR, prodam. Tone Senegačnik, Cankarjeva 17, Radovljica 21311 Prodam okovane GAJBICE po 300 SIT kos. Ličar, Posavc 48 21336 Prodam 12 kub.m. MEŠANIH DRV po 2500 SIT. 0622-418_21373 Prodam 12 m BUKOVIH DRV. 066- 295 21433 DRVA prodam. Logonder, Strahinj 51, 048-544 21436 Prodam 9 kub.m. kvalitetnih BUKOVIH DRV. 0218-647 214*1 KAVČ, dva FOTELJA, PRALNI STROJ, star pet let, ugodno prodam. 0 52-001 21460 Poceni prodam ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elek. s plinsko pečico ter otroško KOLO in BMX. 0632-110 21526 Prodam HOBY 83 mizarsko kombl-nirko, hobv tračno žago rabljeno, nov plinski štedilnik na dva kurišča. Cena po dogovoru. 078-361 21597 Poceni prodam PEČ na olje, štedilnik elek. in hrastov SOD 100 I. 0310-240 216O8 Poceni prodam nov hrastov SOD 150 litrov in lepo ohranjeno enodelno omaro, blizu Kranja. 0401-208 21815 Prodam ŠTEDILNIK, plln.elek. sesalec 1000 Iskra in zimski plašč. 0212-727 21630 STAN. OPREMA Prodam novo SEDEŽNO GARNITURO, kavč-f 2 fotelja, novo hrastovo KUHINJO ter kombiniran VOZIČEK. 0329-225 21287 PREMOG • UGNIT KOCKE 6.000 SIT, KOSI 6.400 SIT • RJAVI IZ ZAGORJA 12.000 SIT CENE VELJAJO ZA KRANJ GARANTIRAMO KVALITETO! PREVOZ BREZPLAČEN MOŽNOST PLAČILA Z 0DL0G0H ZA UPOKOJENCE DODATNE UGODNOSTI Dvojno pomivalno korito z odcejal-nikom, prodam. 0421-699 21338 Pomivalno KORITO Kolpa ker-diva, prodam. 0631-994 21390 Prodam kuppersbusch s pečico, rabljen eno sezono, cena 20.000 SIT, bele barve. Dimitrievski, Posa-vec 9/7 21393 ZAKONSKO POSTELJO, predalnik in zelo malo rabljen otroški jogi, prodam. 0 326-869 21476 Poceni prodam KAVČ in dva FO-TEUA. 0312-534_21600 Prodam kuhinjo, spalnico in pralvni stroj. 0324-076, zvečer 21612 Ugodno prodam nov 6 delni regal. Cena 700 DEM. 0214-935 21531 STORITVE J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 0 329-886 102*8 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka. 0 733-120 15593 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov Izdelujem. Po dogovoru opravim tudi montažo. Frlic, Ževnikova 5 a, Or-ehek Kranj, 0217-937 19170 Rolete, žaluzije in lamelne zavese, lahko naročite. 0061/713-310 19370 POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalaclje. 0 325-815 19466 Montaža in popravilo žaluzij in rolet. 0061/376-783 19516 ZIDARSKA SKUPINA, nudi vse usluge, hitro, kvalitetno in poceni. 0 326-287_20150 ŽAGANJE DRV, na območju občine Tržič in Kranj. 0 57-214, po 20. uri. 20575 Kvalitetno izdelujem CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Jenkole, Prebačevo 32 a, 0326-426 21065 VLEČNE KLJUKE - SNEMUIVE izdelam, montiram ali predelam. 0633-506, popoldan 21133 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo, montiramo In popravljamo. Plačilo lahko na obroke. 0213-218 21182 NAREDITE NEKAJ ZASE Pedikuro na vasem domu kvalitetno opravim. 0633-452, popoldan 21261 Kmetovalci! Popravljam pluge in izdelujem lemeža za vse tipe! 0422-370 21274 Zidarska in fasaderska dela. Hitro in poceni! 043-369 21284 Pleskanje stanovanj, hitro in poceni. 0217-625 21307 Ugodno čistimo itisone, tapisone, sedežne garniture, avtomobile. Ca-sablanca. d.0.0., 0331-233 21313 MONTAŽA TV ANTEN: A kanal, MM TV; 0215-146, 57-420_21377 Popravljam ženske nogavice -pobiram zanke. Pokličite ob sredah, od 12. do 17. ure. 0326-270 21398 DISTRIBUTERJI, GROSISTI! Smo uvozniki konkurenčnih produktov. Pokličite nas. 0331-735 21510 Izdelujemo zložljive podstrešne STOPNICE z dvojnim pokrovom, po merah. Jezerska 8, 0242-77221542 NAPISE na nagrobnikih OBNAVL-JAMO! 0632-658_21549 CNARY vaša kozmetična nega! 0214- 341 21557 Prevozi tovora s kombijem in selitve. 0215- 211 21572 Izdelujemo vse vrste kovinskih vrat, vrtnih ograj, okvirjev ipd. 0310-364, popoldan 21*22 SMETNJAKE pocinkane Izdelujem In prodajam. Dostava brezplačna. 0324-457 21*25 EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi s kakovostnim italijanskim materialom, jamstvo 2 leti, možnost plačila na 2 čeka. 0064/66-052_21*44 Popravilo vseh vrst pralnih in pomivalnih strojev, hladilnikov, štedilnikov in bojlerjev. 0738-932 21*50 STANOVANJA Lastniško GARSONJERO v Mariboru 30 k.m. s toplo vodo In centralno zamenjam za enako ali 1-sobno. Razliko doplačam, na relaciji Radovljica-Lesce-Bled na manj prometni točki. Jože Mihorič, Kardeljeva 58, Maribor 210*6 V Kranju oddam dvoposteljno sobo brezplačno paru ali dvema dekletoma za pomoč v gospodinjstvu. 0214-925 21224 UGODNO ječmen (rinfuza) 17.50 SIT/kg KAN 27% - PREDPLAČILO 15.90 SIT/kg odojki-očiščeni 450.00 SIT/kg Cen« so brez p.d. _Tel. 242-638 _ V škofji Loki prodam 2-sobno STANOVANJE s kabinetom 52 k.m. 0631-249 21254 Zamenjam družbeno garsonjero za enosobno ali 1,5 sobno stanovanje. Cimerman, Gor. odreda 18, Kranj 21299 Prodam 3-sobno STANOVANJE brez centralne, 74 k.m. uporabnega prostora, zelo ugodno. 066-158, od 7. do 16. ure 21304 GARSONJERO najame zaposleno dekle, zaželena okolica avtobusne postaje v Kranju. 0212-090 21309 Najamem STANOVANJE okolica Bleda, Radovljice (možna pomoč). 0736-418, od 8. do 11. ure 21312 Za mamico s 14 letnim sinom iščemo primerno STANOVANJE za najem, lahko tudi neopremljeno, v okolici Bleda. 0725-539 21355 Dekle nujno najame STANOVANJE, Bled-Lesce-Radovljica. 077-095 21379 V Kranju na Planini prodam 2,5 sobno STANOVANJE 71 k.m.. cena po dogovoru. 0323-589 21459 Prodam 1-sobno STANOVANJE 42,5 k.m. 0329-414 214*3 STANOVANJE prodam. Jovič Jovo, Na Kresu 19, Železniki 21494 Prodam 3-sobno stanovanje v Kranju, brez centralne, za 60.000 DEM. 0213-516_21495 V okolici Kranja oddam v najem večje 3-sobno neopremljeno STANOVANJE. Šifra: PO DOGOVORU 21498 Oddam opremljeno GARSONJERO 15 k.m. v Bistrici pri Tržiču. 057-930 21514 Enosobno lastniško STANOVANJE 39 k.m. na Planini, prodam. 0327- 941 21604 ODDAMO; enosobno (neopremljeno) in 3 sobno opremljeno stanovanje v Kranju. PRODAMO; stanovanja v Kranju, Gorjah pri Bledu, Šk. loki, Radovljici, Lescah, Jesenicah. ZAMENJUJEMO stanovanja. KUPIMO manjšo garsonjero, 1, 2, In 4 sobno stanovanje. KUPEC NE PLAČA PROVIZIJE. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 in 218-693 216M OBIŠČITE STUDIO Trg Prešernove brigade 6/4 KRANJ Vt (064)326-683 Takoj prodamo zelo lepo, novejše enosobno stanovanje, na Planini III. 0 327-464 21655 Vodovodni stolp - takoj prodamo dvosobno stanovanje, 56 m2, v pritličju. 0 214-674 in 218-693 2i6se Oddam dvosobno opremljno stanovanje, na Planini pri Kranju. 0 329-153, sobota od 10. do 14. ure. 21670 VOZILA DELI TRGOVINA Z AVTO DELI - novi, rabljeni, Zastava, Renault, Golf Av-tokleparstvo Krničar Milan, Dvorje 93, Cerklje, 0422-221_20737 Prodam dele za fičota: motor, menjalnik, gume, okna. 0311-284 21348_ Prodam Z 101 po delih In zadnji del Jugo in desna vrata. 053-176 213*5 Prodam PERTLJAŽNIK in verige za Z 101. 043-309_21394 Nova desna VRATA za JUGOTA prodam za 25000. 0310-267 21570 VOZILA Nakupovalni izlet z avtobusom na Madžarsko, dne 16.9.1993. Prijave 049-442 19896 Po delih, prodam LADO. YUGO 45, ZASTAVA 101, 126 P, ŠKODA. 0 715-601 20370 ODKUP - PRODAJA in KREDITIRANJE nakupov vozil. AVTOSPORT, d.0.0., 0331-503 in 323-171 int. 12. Vsak dan od 8. do 19. ure 207*3 Prodam BMW 316, letnik 1986 0 323-379 popoldne po 15 uri, sobota in nedelja ves dan. MIKE'S SPORT FASHION (Audi Auto - Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 126, tel.:9943-463-21415 VOZILA*NAD.DELl*SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO R 18, letnik 82, prodam. Tel. 061/ 440-441 od 10. do 18. ure. Kupim zelo ohranjeno FLORIDO, I. 1991 ali R 18, letnik 1987. 0 325-815 21013 ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL. GOTOVINSKO PLAČILO, OGLED NA VAŠEM DOMU, ODVOZ NA NAŠE STROŠKE, UREDIMO PREPIS. ZADOVOLJNI BOSTE. NON STOP od 7. do 20. ure. "064/241-168 21048 Ugodno prodam VW, letnik 1971. 046-570 210*4 Prodam Z 101 comfort, letnik 1982, reg. do konec avgusta 94. 0631- 598_21066 OPEL RECORD 2.0 Luxus, letnik 1980, reg. do 4/94, cena 4000 DEM, prodam. 0 213-143 2nea GOLF diesel, I. 88, reg. do 10/94, ugodno prodam. Hozjan, Predoslje 133 b 21246 Prodam BOLHO, letnik 1989, reg. celo leto. 0733-288, po 15. uri 21257 Prodam Z 750, letnik 1980. 043- 028 21258 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, ohranjen, druga lastnica, reg. celo leto. 059-109 212*7 FIAT 750, letnik 1981, reg. do 4/94, prodam. 0802-658 212*9 Prodam CITROEN AX 14 TRI. letnik 1990. 0633-453_21282 Prodam CITROEN AX 14 TRS, letnik 1987. 0218-820_21285 Prodam Z 101, letnik 1983, obnovljeno, štular, Galetova 22, Kokrica 21288 Prodam VVARTBURG LIMUZINA, golfov motor, letnik oktober 89. 043-579 21294 Prodam KADETT GSI, letnik november 1988 z vso dodatno opremo. 0221-203_21296 Ugodno prodam MERCEDEZ 300 E, letnik 1988. 0401-337 21297 Prodam HONDO 1,6 V HB, letniki 988, registrirano celo leto. 0325-543 21300 Ugodno prodam SIMCO HORIZONT, letnik 1979. Kebetova 25, Kranj, 0212-067_21305 Prodam R 4, letnik 1984, reg. celo leto. 0331-233 21314 Prodam ALFA SUD, letnik 1977, registriran do 20.12.93. 0327-537 21316 Prodam RENAULT FUEGO, letnik 1983, cena 6500 DEM. 070-780 21317 Prodam JUGO KORAL 60, letnik 1990. 0 78-335_21318 GOLF, diesel, letnik 12/84, prodam. Kovor 53, Tržič. 21325 Dve LADI SAMARI, letnik 1989, prodam. 0 328-001, po 14. uri.21332 Prodam Z 101, letnik 1977, registriran za 700 DEM. 070-366 21335 reg. 1-31: prodam zelo ugodno. 0621-313 21341___ Prodam R 4, letnik 1989. Ogled na Alpska 54, Lesce, škrabelj 21347 Prodam 126 P, letnik 1979. 0216-727_21353 Prodam JUGO 45, letnik 1990, reg.julij 94. 0215-197_21354 Prodam OPEL KADET, letnik 1970, reg. do maja 94. 0241-301 213*7 —-- 4 Prodam FIČKA, letnik 1982, dobro ohranjen, reg. do 4/94. 077-759 213*8___ Prodam VVARTBURG karavan, letnik 80/81, reg. do 12. meseca. 0421- 462_213*6 Prodam R 18, letnik 1981, dobro ohranjen, cena 3500 DEM. 084-113 21383_ JUGO KORAL, letnik 1991, prodam za 6000 DEM. 0061/612-341 213*7 Prodam NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 90, cena 15600 DEM. 0328- 286 21397 JUGO KORAL 55, letnik 1989, reg. do 2/94. 049-281_21399 R 4, letnik 1986 in 90 oba ohranjena, prodam aH menjam za karavan. 0311-077 21405 Prodamo: ZASTAVA 50-8N, kamion, BMVV 316 I, I. 89, LANTRA 16 V, I. 1992, SUBARU LEGACY 2.0 WD, I. 92, JUGO 45 E, R 5 CAMPUS 5 v., 5 p, letnik 7/92, rdeč, ugodno. 0331-503 In 323-171, Int. 12_mos Prodam karamboliran JUGO 55, I. 86. 084-787 21410 Prodam LADO 1600, letniki 979. 0214- 030 21412 SIMCA HORIZONT 1100 ccm, letnik 1979, reg. do 5/94, prodam. 0720- 205 21415 Prodam Z 126 P, letnik 1985, 75000 km, brezhiben, dve gumi novi. 0217-544 2141* Prodam HROŠČA, letnik 1974. 0241-753, po 15. uri 21423 MERCEDES 240 D, model 123 letnik 1977 prodam ali menjam. Trgovina Rubin, Kokrica, 0215-545 21425 Ugodno prodam LADO SAMARO, I. 88 ali zamenjam. Prvi lastnik! Trgovina Rubin Kokrica, 0215-545 21427 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1989, reg. 5/94. Trgovina Rubin Kokrica, 0215- 545 21428 Lep, vinsko rdeč GOLF, bencin, letnik 1987, prodam. 0215-54521429 Odkup, prodaja in prenos lastništva vozil. Komisijska trgovina Rubin, 0215-545 21430 Prodam R 5, original francoski, letnik 85, reg. za celo Teto, poceni. 0714- 612 21431 Prodam lepo ohranjeno JUGO FLORIDO, letnik 1989. Planina 16, štular 21435 Poceni prodam Z 101. 0212-851 21436__ Prodam JUGO 45, letnik 1989, dobro ohranjen, reg. celo leto. Titova 4 A Jesenice 21439 Prodam Z 101, letnik 1983, registriran, cena po dogovoru Vučenoviš, c. 1 .maja 65, Kranj 21441 Z 128, letnik 1985, cena po dogovoru, prodam. 083-503 21442 Prodam Z 101 skala, I. 90 in satelitsko ANTENO Eurosat. 0329- 318 21448 JUGO 55, letnik 1990, prodam. Ogled petek in sobota, Svetinova 7, Jesenice 21452 Prodam JUGO 45, letnik 1989. Petrič, Lahovče 65 21454 Prodam R 4, letnik 1983, lepo ohranjen. 0218-886 214*0 • ™9 032 94, bele barve, za 2600 DEM. 0323- 424 214*2 Prodam R 11 GTL, letnik 1988, reg. 8/94, bele barve, dobro ohranjen, prevoze, 75000 km, cena 9800 DEM. 0327-108 214&5 Z JUGO 55 KORAL, letnik 1989, reg. do 3/94, po ugodni ceni prodam. 046-219, popoldan 214*7 CITROEN AX, pet vrat, metalna barva, nov, še nevozen, prodam. 0 85-036 21469 R 5 CAMPUS, diesel, letnik 1991, reg. do 6/94, rdeče barve, pet vrat, prodam. 0 312-494 21471 DIANO Furgon, popolnoma obnovljeno, neregistrirano, letnik 1983, primerno za razvoz kruha, peciva, vrtnarskih izdelkov, manjših selitev, cena 3000 DEM. prodam. 0 58-238, popoldan. 21475 R 4 GTL, letnik 8/92, cena 8400 DEM, prodam. 0 44-114 21481 R 4 TL, letnik 1983. registriran do 3/ 94, prodam. 0 53-401, popoldan. 21487_ Lepo ohranjen R 9 GTC, letnik 1982, prodam. 0 211-816 21468 Prodam VVARTBURG KARAVAN, letnik 80/81, reg. do decembra. 0421-462 21490 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1990, za 8000 DEM. 0681-25021492 Ugono prodam Z 128, letnik 1988. 0682-114 21493 R 4 GTL, letnik 1988, 4400 DEM. Gartnar, Sebenje 27, Bled 21497 Prodam R 5 diesel, prva reg. 1988, original francoski. 0216-003 21499 Prodam OPEL KADET 1,2 S, letnik 1982. Žemva, Razgledna 14, Bled 21504 Prodam JUGO 55, letnik 1991, reg. do 4/94. 083-586 21505 Vozen 126 P prodam za 300 DEM. Beravs Katl, Tavčarjeva 2, Radovljica 21513 PREMOG velenjski lignit po ugodnih cenah - MOŽNOST plAČ'lA na 7 obitokf NUDIMO PREVOZE s prekucnikom do 6 ton! Inf. in naročila: KUPREP d.o.o, Kranj, tel. 43-244 SERVIS ŠKODA FAVORIT - Form*1 in prodaja rezervnih delov. AVTOMc-HANIK česen Damijan, 041-079 21517 ^ Prodam JUGO KORAL 55, le«11" 1988. 085-264_2i5jJ Prodam R 5, letnik 1985, GOLF d. letnik 1983. 085-416_2i£ R 5 diesel, letnik 1992, prodam 0872-068_ai£ Dobro ohranjen CITROEN GA 0312-255_ Prodam LADO SAMARO, 1989. reg. do 7/94, cena 5900 Dfci^ 0312-255 Sintschnig ■—\ CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel.: 9943-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU • za vaš avto se bomo potrudili • vedno velika zaloga in ugodne cene vozil • veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme • vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici TAMARČEK d.o.o. ^21-50-47 ali 06-09-61-17-60 J^ek, 17. septembra 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA _._ 23.STR AN • GORENJSKI GLAS KG M II VAM NUDI: UGODEN NAKUP PREMOGA ! • TRBOVLJE kosi-kocke-oreh • VELENJE kocke in kosi SE PRIPOROČAMO:TEL.061/823-609 rjcj^am R 18, letnik 1981, cena 3000 JiB2e' ahko na Posojilo. 0312-255 f^am 2 101 komfort, letnik 1982. ^striran do 2/94. Delič, Zoisova 14, ^11 _ 21629 gjfcdam JUG0 koral 55, letnik 1/ J^gOOO km. ©733-173 21632 1&dam LADO SAMARO, letnik ■^»861-524_21634 GOLF 1,4 I, 3.v., model GL, jijgarn za 25000 DEM. ©738-964 letnik 1987, ugodno prodam. 5B31-285 2164i GOLF JX diesel, I. 86, 5 p, 3 v., 97n^ti* *errino moder, prodam za ca ■^fjEM . ©218-647_21642 drJ u9°dr|o oddam takoj dobavljiv J^atno opremljen CITROEN ZX. !*^550_21643 k^am JUGO 60, letnik 89/decem-?*> Prevoženih 42000 km, rdeče 2ieVf0. cena 5300 OEM. O621-007 hTL9' diesel- letnik 85/86, rdeče >^ prodam. O 323-467 21052 IHTAVO 750, letnik 1978, ugodno ^am. Rozman, Podreča 20. O .^^84__21853 ^UGo KORAL 55, letnik 1990, S^^ran do 5/94, bele barve, cena i{VQ DEM, prodam. O 331-852 a^F. bencinar, letnik 1989, prodam • MTjenjaTTi za cenejši avto Jako-^Frankovo nas. 172, Sk. Loka. ""tj*1 letnik 1990, prevoženih 62.300 £ • 'deče barve, garažiran, prodam. *17-842 21664 60, letnik 12/89, prodam. _čevo 55/a. 21667 ia^njam YUGO 60, letnik 12-89, Pfj^je vozilo z mojim doplačilom, v^gčevo 55/a/_ 21668 vV^° 45, reg. do 6/94, letnik 1983, U,*0 dobrem stanju, garažiran, po Jflifnl ceni, prodam. O 714-675 ^APOSLITVE SftjENSKA KNJIGA, NUDI ODUČIŠ PLAČILO IN STROKOVNO US-Dor^LJANJE ZA PRODAJO PO SrJJpVlH. IZGUBITI NE MORETE No^V N|C lMiKQ samo OGROM- sJ^giDOBITE. O 733-349 20276 <9yK"ni redno a" honorarno zaposlila^ 8 strokovnim uvajanjem za vZl^Pnisko delo za področju Slo-O 76-622, po 18. uri. 20343 TVžae tel. 57-350 £p°*ii PRODAJALKO jfj^določen čas. ^B°J: komunikativnost, ^*J*»je pri prodaji tekstila, ..*°nčana trgovska, srednja g^šjasola. ^»>ene prošnje poSljite -J* dneh na naslov: {JSovinaJAŠA, »a polje 62, Tržič če ste na čakanju ali brezposelni pokličite 0215-041, zvečer 20744 Zaposlim KV MIZARJA. Mizarstvo Sitar, 041-532 20932 NATAKARICO zaposlim takoj za nedoločen čas. Nedelje in prazniki prosti. Loški hram, Blaževa 1, Škofja Loka, ©621-679 21009 Nudimo zaposlitev z odličnim plačilom. ©328-724 21118 Zaposlim natakarico za delo v okrepčevalnici - pizzeriji. Informacije osebno v Okrepčevalnici Prajerca, Sp. trg 4, Škofja Loka 21248 Nujno potrebujem honorarno ali redno zaposlitev. Sem trgovka. O85-357 • 21253 Iščemo prodajalko (trgovska šola), boutique SAŠA, Glavni trg 24, Kranj 21319 Iščemo delavca GRADBENE STROKE, za fizična dela, kateremu zidarska, tesarska in ostala gradbena dela niso tuja. Prijave na O 221-192 21327_ Iščem honorarno delo za par ur dnevno v Kranju. Šifra: UPOKOJENKA 21340 Montažne delavke za popoldansko delo nujno Iščemo. Prošnje na naslov: LE TEHNIKA, Hrastje 75, Kranj 21352_ Mizarskega pomočnika zaposlim. Hafner, Zasavska 2, Kranj 21374 Izkušenega fanta, dekle za strežbo zaposlimo. 0214-369 21411 Ali ste ostali brez službe in bi si radi poiskali drugo delo? Pri nas vas čakamo! 0218-402 21421 Iščem delavca - skupino za opažanje stan. hiše (fasada). ©52-231, popoldan 21437 Redno zaposlim KUHARJA ali KUHARICO in strojnika težke gradbene mehanizacije. 0324-914 21447 Dekle aH fanta za STREŽBO V BISTROJU v centru Kranja, zaposlimo honorarno ali redno. Zaželjena praksa. O 323-079 21483 Delo dobi prijazno dekle za STREŽBO V LOKALU. O 736-391 21486 Zaposlimo izvozno-uvozno referentko z znanjem nemščine in izkušnjami v ZT. INTERCET, d.0.0., tel., fax.: 064/59-062_21500 Iščem zidarsko skupino za izdelavo fasade s silikatno opeko. Lotrič, Jamnik 11, Zg. Besnica 21511 Iščemo PRODAJALKE za discont, lahko začetnice ali pripravnice. ©622-481 21522 Zidarje in tesarja zaposlim. ©241- 795 21523 Iščem zidarsko delo. Imam skupino, delamo kvalitetno in poceni. ©401- 316 21527 IŠČEMO predstavnike za stike z našimi poslovnimi partnerji. Ponujamo vam stimulativno plačilo za kreativno delo. Zaželen je lasten prevoz. Pisne prošnje pošljite v osmih dneh po objavi, na naslov: SIMTECH, d.0.0., Tržaška 43. 61000 LJUBLJANA AKRIS Pogrebno podjetje ^•ova vas 17 radovljica POGREBNE STORITVE KRISTAN % 064/733-365 KO UGASNE ŽIVLJENJE POKLIČITE NAS. Ml VAM UREDIMO VSE POTREBNO POSEBNO UGODNO - UPEPEUTVE IjAROClA OSEBNO' AU PO TELEFONU 24 UR NA DAN i\E0Ji5OTinariLi\TOiB PRAVI ZDRAVNIK V VAŠEM ŽEPU (objavljen v torkovi številki na 10. strani) ZASTOPNIK VITALIS d.0.0. BROD 24 ta rin\ rliiiA 68000 NOVO MESTO ZA SLOVENIJO Tel. (068) 21-093, 28 073 Iščemo POLAGALCE PARKETA za delo v tujini, cca 10.000 k.m. ©76- 033 21552 Zaposlim simpatično dekle za strežbo v novi pizzeriji. ©421-714, od 16. do 18. ure 21582 Zaposlim fanta izkušenega za peko pizz v krušni peči. ©421-714, od 16. do 18. ure 21584 Dober zaslužek nudimo akviziterjem z lastnim prevozom. ©633-677 21590 Takoj honorarno zaposlimo mlajšo upokojenko - prodajalko za delo v centru Kranja. Delovni čas po dogovoru. Vaše prijave z opisom dosedanjih Izkušenj pošljite do 27.9.93 na naslov: PRO ĆOMMERCE KRANJ, p.p. 35, 64001 Kranj 21593 TAVERNA BAKHUS, zaposli KV natakarja in natakarja pripravnika. ©49-068 21595 Zaposlim KV MIZARJA in fanta za priučitev. Mizarstvo Podjed, ©241- 642 21603 GOSTILNA SEJEM redno ali honorarno zaposli natakarja ali dekle z veseljem za delo v stržbi. ©222-233 21640__ V Naklem nudimo 4 urno popoldansko - honorarno delo, ČIŠČENJE PISARN. © 422-185 od 18. do 20. ure. 21662 V Bohinjski Bistrici, nudimo občasno honorarno delo ČIŠČENJE. © 422-185, od 18. do 20. ure. 21663 ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, ©733-232 177&4 Oddam MUCO in mladiče posamezno. ©324-308 21247 Oddam dva PSA, dobra čuvaja, 2 meseca stara, srednje velika. ©421- 163 21249 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam. Krumpestar, Vodiška c. 59, Vodice 21250 BOBTAIL mladičke ugodno prodam. 0691-593 21255 Prodam SVINJO s 4 prašički, težke po 40 kg. 049-540 21268 BIKCE za nadaljno rejo od 200-400, kupim. 0061/373-982_21259 Prodam KRAVO za zakol ali menjam za brejo. 065-005 21290 Prodam 8 tednov stare čistokrvne NEMŠKE OVČARJE. ©65-774 21301 Prodam PRAŠIČE 20-90 kg. Kokrški log 10, Primskovo 21310 PIŠČANCI, težki 2.5 kg, za zakol, prodam. Suhadoie 12, Komenda. 21320 TELICO SIMENTALKO, staro 1 leto in pol, že brejo, težko 420 kg, prodam. 0 733-117 21323 Dva črno bela TELETA, ugodno prodam. Zabret, Bobovek 4, Kranj. © 218-453 21326 TELETA, starega 14 dni, prodam. O 422-673 21331 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. O681-071 21345 Prodajalna ČRNA DANA na Mohorjevem klancu vam nudi črnino In talna dodatke, takojšnja popravila oblačil, konfekcijo In pletenine v črno-bellh tonih, nogavice... Dobrim ljudem podarim lepe, mlade MUCKE. 0622-700, zvečer 21357 PURANE za zakol prodam I ©733- 879 21358 Po 1. oktobru bom oddajal mladiče ZLATEGA PRINAŠALCA. Sprejemam naročila. ©622-236 21409 Prodam KOZLIČKA Jamnik, Trata 17, škofja Loka 21417 Prodam 1 teden staro TELIČKO simentalko. Suha 37, Kranj 21419 PURANE, stare 5 tednov za nadaljno rejo, prodam. ©241-189 21445 FRIZIJKO, staro sedem dni in kostanjeva DRVA, prodam. ©45-291 21449 Želite mlade KUNCE. Ugodna prodaja, ©45-532 21450 Prodam brejo TELICO po izbiri. Kalan Janez, Suha 4, Kranj 21453 Ljubiteljem živali oddamo šesrte-denskega tigrastega MUCKA. 045-056, zvečer 21457 Prodam dva BIKCA. Jerič, Šenturš-ka gora 3, Cerklje 21458 Prodam 7 tednov starega TELETA. 064-229 21468 SIMENTALKO, 110 kg, za zakol ali rejo, prodam. 0 421-676 21477 PUJSKE težke od 25 do 30 kg, prodam. Sp. Brnik 15. 21485 Prodam osem mesecev brejo TELICO simentalko. Vidmar, Zg. Bela 29 21489 KRAVO simentalko s tretjim teletom in BIKCA simentalca starega 8 tednov, prodam. 065-663 21498 Sivo perzijsko MUCKO prodam. 0403-097 21501 Oddamo mladega črno-beiega KUŽKA. 046-523 21510 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 7 tednov, prodam. 0631 -092 21512_ BRAK JAZBEČARKI, cepljeni z rodovnikom, stari 3 mesece, prodam. 070-380 21534 Prodam PEKINEZERJA, starega 6 mesecev. 082-543 21547 Prodam 2 TELIČKI simentalki, stari 10 in 20 dni. Sajovic, Suha 29, Kranj 21554 Prodam TELETA simentalca, starega 10 dni. 0217-033_21568 Prodam enoletne KOKOŠI, PURANE in ODOJKE za zakol. Ažman, Suha 5 21574 črne PRINAŠALCE psičke mladiče, zelo ugodno prodam. 0242-242 21575 Prodam dve TELICI, stari 3 mesece. 064-235 21601 Prodam BIKCA simentalca, starega 6 mesecev. Kunšič, Perniki 4, Zg. Gorje 21608 Prodam JARKICE 5 mesecev stare. Urh, Zasip Reber 3, Bled 21617 Prodam JARKICE, stare 10 tednov. Golniška 1, Kokrica 21621 Lepega mladega NEMŠKEGA OVČARJA prodam. 0802-581 21*49 ZAHVALA za Marjanom Cvetanom se pravilno glasi: Ob nenadni in prezgodnji smrti dragega sina, moža, očeta, tasta, brata, strica ter dedka MARJANA CVETANA ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi MARIJE KUNŠIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi pevcem in gospodu župniku. Posebna zahvala gre osebju doma oskrbovancev Škofja Loka. VSI NJENI OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec, bivši direktor Združenega zdravstvenega doma Kranj prim. dr. JOŽE ŠUŠTERIČ specialist - ffiziolog v pokoju Ohranili ga bomo v trajnem spominu! VSI ZAPOSLENI ZAVODA OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi ADI ADOLF PRAČEK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pozornost, izrečena sožalja in poklonjeno cvetje. Zahvaljujemo se članom ZB NOV Primskovo za častno spremstvo, posebej gospodu Jožetu Beštru za lepe poslovilne besede. Izrekamo hvaležnost zdravnikom in sestrama ambulante ZB zdravstvenega doma v Kranju za vso pomoč in dolgoletno zdravljenje. Posebej hvala zdravnikom dežurne ambulante za lajšanje bolečin ob zadnjih trenutkih njegovega življenja. Hvala pevcem Društva upokojencev za ganljivo petje, hvala za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste ga z nami pospremili na zadnji poti. Žena Hcra, sinova Andrej in Bogomil z družinama V Kranju, dne 17. septembra 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta IVANA OSELA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem sosedom za izraženo sožalje, za darovano cvetje in sveče. DO ERO Iskra bivšim sodelavcem, DO ERO Iskra za denarno pomoč, Trgovini Tranča, postaja PM KRANJ, ps kranj za zaigrano Tišino, g. župniku Cirilu Brglezu za lep pogrebni obred in pevcem iz Stražišča za zapete žalostinke. Žalujoča žena Vida in sin Ivan Stražišče, 7. septembra 1993 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše dobre mame, babice, prababice, sestre in tete KATARINE . KNIFIC p.d. Blaščeve mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Grebencu in duhovnikom Vidic za lepo opravljene molitve in pogrebno mašo, pevcem iz Naklega za ganljivo in lepo petje in podjetju Navček za vestno opravljene pogrebne storitve. Zahvaljujemo se tudi dr. Pegamovi za njeno dolgoletno zdravljenje, ter bolnišnici Jesenice. Vsem skupaj ter vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči mož Janez in hčerke z družinami Zg. Besnica, 14. septembra 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, očeta, brata, strica, nečaka, bratranca ŠTEFANA ČIMŽARJA s Štefanje gore se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, ter spremstvo na mnogo prerani zadnji poti. Hvala pogrebniku Jeriču, gasilcem, zvonarjem, gospodu kaplanu, sodelavcem Iskre Ero. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Štefanja gora, 10. septembra 1993 Nadaljevanje s 1. strani Vlom v pisarne oddelka za notranje zadeve občine Škofja Loka Zmanjkalo kar tisoč potnih listov Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Jaka Demšar in vodja preiskave, kriminalist Ljubo Pirkovič sta povedala, da je neznanec vlomil v vse pisarne oddelka, da je pustil za seboj pravcato razdejanje. Kaže, da je prvenstveno iskal prazne slovenske potne liste, ki na črnem trgu stanejo najmanj tisoč (v Bosni) pa tudi več mark. Bera, ki jo je odnesel s seboj, je bila bogata: 1000 bianco obrazcev potnih listov, 113 bianco obrazcev vozniških dovoljenj RS ter luknjač s štiri-krako zvezdico za anuliranje kategorij v vozniških dovoljenjih, 146 bianco obrazcev prometnih dovoljenj, že dvakrat žigosanih (v rubrikah prva registracija in SO Škofja Loka), pet okroglih žigov različnih premerov z napisom Republika Slovenija, Občina Škofja Loka, Oddelek za notranje zadeve, žig z napisom Svet za preventivo in vzgojo v.cestnem prometu SO Škofja Loka, žig z napisom duplikat ter več različni!} pravokotnih žigov z napisi staU no bivanje, začasno bivanje» odpoved bivanja. Iz pisarn v Škofji Loki so izginili obrazci slovenskih potnih listov od serijske številke EA 253001 do EA 254000, obrazci vozniških dovoljenj od številke S 0518488 do S 0518500 in od S 0518301 do S 0518400 ter obrazci prometnih dovoljenj od serijske številke 700901 do 700979 in od 701834 do 701900. Da je vlomilec res iskal prvenstveno prazne slovenske potne liste, dokazuje podatek, "Vrata" v Poljansko dolino razširjena Škofja Loka, 16. septembra - Pred dobrima dvema mesecema smo poročali o gradnji gospodarskega poslopja na Poljanski cesti, ki še vedno ostaja edini vstop v Poljansko dolino, ki je s svojim robom neposredno (po)segala na to cesto. Očitno hudo prometno oviro so poskušali vsaj omiliti s sporazumom med investitorjem in občino, ki je zgrajeni del objekta odkupila za 500.000 tolarjev, lastnik pa se je z novogradnjo umaknil cesti za približno slab meter. Tako so se "vrata" v Poljansko dolino le nekoliko razširila, vprašanje pa je, ali dovolj za vse tisto, kar se tej dolini "hudega in nevarnega "obeta". Vložene denarje naj bi, kot so nam povedali na občini, povrnila republika. • Š.Ž. Odprta vrata sefa. Foto: Janez Pelko da je vzel sicer tudi 146 obrazcev prometnih dovoljenj in 113 obrazcev vozniških dovoljenj, da pa je kar 1200 teh dovoljenj, shranjenih na različnih mestih na dosegu njegove roke, pustil. Zmenil se ni niti za denar (okrog 150.000 tolarjev), čeprav ga je moral videti. Po pravilih bi morali biti potni listi shranjeni v sefu, vendar so bili povečini v železnih omarah, le nekaj paketov tudi v blagajni, ki pa je bila za tolikšne količine knjižic premajhna. Kar je bilo shranjeno v blagajni, je ostalo. »Občinska stavba v Škofji Loki, v kateri so med drugim prostori oddelka za notranje zadeve, ni zavarovana. Vratarska služba je organizirana samo med tednom do 16. oziroma 17. ure popoldne, ob sobotah niti to ne, čeprav v nadstropju montažnega dela začasno gostuje pošta, ki trenutno prenavlja svoje prostore ob avtobusni postaji in torej ob sobotah dopoldne ljudje hodijo v občinsko hišo,« sta povedala Jaka Demšar in Ljubo Pirkovič. Jaka Demšar se je povezal tudi z dr. Slavkom Debeljakom, direktorjem uprave za Merkurjeva NOVOST za mladoporočence in svate! Našli jo boste v Merkurjevlh prodajalnah: Globus, Kranj FeiTum, Ljubljana Elektro, Radovljica Union, Jesenice Blagovnica Šk. Loka TCHoče PTC Nova Gorica (064) 214-151 (061) 181-061 (064) 714-997 (064) 83-490 (064) 620-863 (062) 611-211 (065) 28-623 KNJIGA ŽELJA MLADOPOROČENCEV Obiščite ali pokličite Merkurjeve prodajalne in povprašajte po Knjigi želja mladoporočencev! upravno pravne zadeve v državnem ministrstvu za notranje zadeve, katerega lokalni podaljšek je občinski oddelek za notranje zadeve v Škofji Loki. V ministrstvu so občinskim upravnim organom, kamor oddelek organizacijsko sodi, dali navodila za zavarovanje in jih opozorili na nujnost zavarovanja, saj vlom v Škofji Loki ni bil prvi. Lani in letos sta bila podobna vloma že v Kopru in Črnomlju. Zaradi odsotnosti zavarovanja oziroma nenavadno velike količine praznih obrazcev dokumentov, ki so bili slabo shranjeni, bodo kriminalisti v škofjeloškem primeru med drugim raziskali tudi to, ali gre morda za malomarnost uslužbencev in s tem hud disciplinski prekršek. Kot je povedal Ljubo Pirkovič, so delavci občinskega oddelka za notranje zadeve večkrat predlagali izvršnemu svetu namestitev varnostnih naprav, vendar do tega (še) ni prišlo, ker nameravajo oddelek v celoti preseliti iz montažnega v pritličje stare občinske hiše in ga tam tudi primerno zavarovati. To naj bi se zgodilo že čez dva tedna, ko bodo obnovitvena dela končana. V škofjeloškem primeru poleg odsotnosti vsakršnega učinkovitega zavarovanja čudi tudi nenavadno velika zaloga obrazcev dragocenih dokumentov. Razlog, zakaj toliko praznih potnih listov, je delno sicer razumljiv in opravičljiv. 25. junija letos so za prehod slovenskih državljanov prek državne meje nehali veljati rdeči potni listi nekdanje SFRJ, v oddelku so zaradi tega pričakovali veliko povpraševanje ljudi po novih slovenskih potnih listih in so pri Cetisu naročili večjo količino obrazcev. Ker je bilo enako v vsej državi, v Cetisu niso uspeli naročila pravočasno izpolniti in so obrazce poslali v več etapah, nazadnje konec avgusta, ko je naval ljudi že pojenjal. # H. Jelovčan RADiO Živahen oktober v Kranju Kranj, 17. septembra - Od 8. do vključno 10. oktobra bo * Kranju veselo, živahno in nenazadnje ali pa predvsem tudi zanimivo. V večnamenski dvorani Gorenjskega sejma bo pod naslovom "Naj viža oziroma Veseli oktober v Kranju" velika zabavno-glasbena prireditev. Za zdaj povejmo le to> da takšne prireditve v Kranju oziroma na Gorenjskem še ni bilo. Nastopili bodo namreč ansambli, ki so letos zmagali na festivalih v Sloveniji, udeleženci oziroma Gorenjci pa bodo takrat izbrali "Naj vižo", kar pomeni najboljšo oziroma najbolj priljubljeno letošnjo skladbo oziroma melodijo* Seveda v treh dneh ne bo manjkalo tudi zabave in različnih drugih zanimivosti. Več v prihodnji številki Gorenjskega glasa. A. Z. Obnavlja Petrol črpalko na črno? Škofja Loka, 16. septembra - V četrtek so na bencinski črpa iklM Škofji Loki - na križišču z odcepom v Poljansko dolino pred nt*j stom - stekla obnovitvena dela že nekaj mesecev zaradi neustrezni' cistern (po mnenju vodnogospodarskega inšpektorja) zaprte crp*^ ke. V Škofji Loki so bili prepričani, da črpalke na tem mestu ne J£ več, saj je več kot očitno, da se ne da tega dokaj zahtevnega kriz''' ča, ki je tudi vedno bolj obremenjeno, primerno urediti ter serna«^ rizirati, če tam stoji tak objekt. Tako stališče je bilo vneseno tudi ustrezni prostorski dokument (kot možnost dobre namembnosti " vsekakor atraktivne lokacije je opredeljena turistična pisarna), velT dar je Petrol očitno drugačnega mnenja. Začetek del so iz gorenj' skih inšpekcijskih služb v petek že ustavili, vendar so v torek in st* do z deli čez ves dan pospešeno nadaljevali. Medtem ko na škofjf loškem izvršnem svetu o tem nič ne vedo, odgovorni občinski ura«' niki se vpričo spraševalca sprašujejo, kdo je za to pristojen, Pet"0 očitno "odgovarja" na dejstvo, da na lokaciji, kjer je predviden* nova črpalka, v konkurenci ni uspel pridobiti zemljišč. Na delovni prisoten namestnik vodje nadzora Petrola Andrej Kern, na /agoi> vlja, da imajo za gradnjo vsa potrebna dovoljenja.• Š.Ž. Sončni vlak 1993 Kranj, 16. septembra - Z Dunaja je danes prek Slovenije proM Puli odpeljal »Sončni vlak 1993«, na katerem bo 280 povabljencev in okoli sto predstavnikov človekoljubnih in zdrav* niških organizacij ter delegacije iz 12 držav. Namen potovanja s sončnim vlakom je pomoč osamljenim, revnim, prizade; tim ljudem, ter zbliževanju ljudi različnih kultur. Pokrovitelj1 akcije so predsedniki Avstrije, Slovenije in Hrvaške, Thoma* Klostl, Milan Kučan in Franjo Tudjman, deželni glavarji avstrijskih zveznih pokrajin ter avstrijska veleposlanika na Hrvaškem in v Sloveniji. 77 TRGOVINA VSE ZA OTROKfl )fj^ . JkBANJ - Tig Bivoli, tel. 325-103 ZajCek ro™^ -ob cesti Šk.I/>ka-Kranj, tel. 632-565 BIOAN5K* ^-vVLAPA 5PM-M«£ZO ZA Kovo. ŠTIRIDESETA POMLAD SEJMA MODA 40. slovenski sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene konfekcije in galanterije, modnih dodatkov, kozmetike in nakita z mednarodno udeležbo Za prevoz z vlakom vam Slovenske železnice priznajo 40% sejemski popust! sejem moda - fashion Zazrite se v modno prihodnost! Ljubljana, od 22. do 25. septembra od 9. do 19.ure POMLAD POLETJE LJUBLJANSKI SEJEM