Ut»lMX. Hl m LJubljana, sreda *• falifa HJ* Gon Dia U vrat a Dio X, do 100 vrat 4 Din 2J50, od 100 do 800 vrst & Din a. vecji inaeratl petit vrsta Date 4*s Popast po aogufoni. Iianiftnl davek posebej. — »StovensJd Narod« vetja meaeeno v Tn|,iKfcnlJ1 Din 12.-. aa taosematvo Dto 2»~ Rokopisi se oe vračajo UREDNIŠTVO IM UrBAVMHVO LJUBLJANA, Ksafljsvm ssana stav. ft. Telefon: 31-22. 81-23. 31-24. 81-30 ta 81-26 Podružnica: MARIBOR 8troasmayerJeva Sb — NOVO MESTO, ljubljanska c tsssssl st. 26. — GESLJli: aa^slsl arednistvo: Strossmayerjeva unea 1, telefon št. ttft: podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna oranimica v LJubljani st. 10.35L Državljanske vojne v Španiji še ne bo kmata konec: Vlada in uporniki se pripravljajo na dolgotrajne borbe Uporniki so sicer povsod v def enzivi, vendar pa se ne mislijo tako kmalu udati — Severno od Madrida grade svoje postojanke in se pripravljajo na trdovraten odpor Pariz, 29. julija,, t. PoroJSOa t* £paa$e ka- I $ejo. da. v teku vtčeraj&njega dne nfoo na- ! stopile nikake bistvene spremembe. Vlad ne oete napredujejo pieverno od Madrida ne da bi doelej dopale kako odJočflno zm~ go. Z uporniška strani zatrjujejo, da »o p* uporniki utrdili na gorskih grebenih sever no od Madrida* od koder jih bo le težko pregnan. Zato celo računajo g tem, da §e bo poln za j zaradi te^a ptabiliTiral In da j*1 računati z dolgotrajnimi borbami, Tlporni-ki so povsod drugod v defenzivi. Njihov po ln-aj jf» zelo nt**žkoc>n zaradi tega, ker je i delavstvo in po večini tudi kmeoko prebivalstvo povsod proti njim. Zato se morajo tudi tam. kjeT bo sireT absolutni jro-spodar- ; ji. boriti i velikimi tefkoftajni. Stalni zahrbtni n.ipadi. podobni pravcati gverilski vojni zelo demorali^irajo uporniške čete, ki so i zgubil p pocfiim zaradi porazov zadnjih dni. Vladnim e>ra.m »e je posrečilo vzpostaviti 7v^7n m^d Madridom in portaipralfcko mejo na eni ter med Madridom in vzhodno obalo ni druiri strani. Upornikom sedaj grozi, da jim vladne čete padejo v hrbet, do^im so sp vladna eWe na dragi strani zagotovile dovoz živil in mnnieije. Vse pa kaže. da državljanske vojne v Španiji ne bo se krma Ju kone>o. Uporniki skušajo spra-vati maroške čete v Španijo, r čaner bi vsekakor dobili nadmoć" nad viadnimi tetami, toda vlada je s pomočjo mornarice dovoz iz Maroka onemogočila. Redaj prevažajo le manjše oddelke a letali, kar pa je ze- ! lo dolgotrajno in ne pomeni posebne okre- , pitve ;ipomikov. Vesti, da je vlada dobila To hom»bnih letal, so izzvale v uporniškem tabore veliko vznemirjenje. Kakor v Abe-siniii. bo najbrže tudi v i>pajiiji odločilnega pomena nadmoč v zraku. Uporniki imajo po zatrjevanju vlade *amo okrog" 10 letal, do-oim ra-polaga vlada sedaj i nad T0f> letali. Hudi boji v južni Španiji Gibraltar. 29. julija, r. Borbp v južni Španiji trajajo dalje ter se na obeh straneh borijo z največjo ogorčenostjo. Uporniki nimajo ladij 7s prevoz čet, da bi dobili oja-čenia iz severne Afrike. V letalih prevažajo iz severne Afrike manjše oddelke., da ojartjo svoje čete. čijih število je zelo padlo. Vladne čete so zažgale go-zdove med Algerirasom in Malago. da uničijo vse prometne zveite. Ranjenci leže po ulicah Oibraltar, 29. julija. AA. Semkaj je prispel «*eZ Algeciras francoske odvetnik, ki živi v Tangerju. Izjavil je. da vlada v Al-gecirasu strasno stanje. Ranjenci leže na cestah po več; ur, ker ni nobenih prevoznih, sredstev, da bi jih prepeljali v bolnišnice. Pomanjkanje zdravil Gibraltar, 29. julija, r. Radijski postaji Sevilla in Madrid konkurirata med seboj, kdo bo poročal o več in večjih zmagah nad nasprotnikom, tako da ni mogoče verjeti poročilom ne ene ne druge. Vse pa kaže. da so resnične vesti, po katerih so vse bolnice v Madridu prenapolnjene z ranjenci, ki leže tudi kar po hodnikih in gospodarskih poslopjih. Bolnicam je zmanjkalo tudi zdravil. Zato so jih oblasti rekvirirale po vseh lekarnah. Uporniki brez municije Madrid. 29. julija, e. V bližini Bur^ glavnega stana generala Mol h?, je davi zletelo v zrak rmmicijsko skladišče. S tema *so uporniki izgubili svoje najvažnejše muiiicijsko skladišče in svoj vir za municijo, kesr v vsej Španiji nimajo v svojih rokah nobene municijske tvornice. Prodiranje upornih Severnih Čet pod poveljstvom generala Mol le proti španskeanu glavne mu mestu se je ustavilo, ker uporniške ćete trpijo zaradi pomanjkanja munic*}?. Uporniki se počasi umikajo proti svojim središčem v Segoviji in Burgosu. Taktika vlade obstoji sedaj v tem, da onemogoči prehranjevanje upornikov *•« **■ vtm odreže vse c?ste in dohodna središča za fronto generala Molle. Vlada ima ceste med Madridom in sredozemeko obalo, pred vsem j Poveljnik upornikov general Mola v Alicante, Valencio in Barcelono popol noma v svojih rokah Kriiarka prestopila na stran upornikov Aiadrid. 29. julija, o. V slusebeoesB listu.,. vlada preglasna posadko križark^ ?.Cervan-te«i 7a dezerlerje. ker je prestopila k upornikom. Vlada posJVS h.kratii vse špansko vOfBo brodnvjp. da ladjo takoi izsledi in jo prisilili k predaji. Če se ne bi hotela vdati, naj jo potopi. Izvedelo se je, da so uporniški oficirji na ladji, ki so jih moma t ji prvotno zaprli, posadko ukanili in M Spel polastili poveljstva nad ladjo. Ladja je od-phila v neznano smer. Položaj upornikov Hendav, 20. juuja. AA. O splošnem položaju upornikov poročajo: V rokah upornikov se nahajajo pokrajine Navara, A leva, Guadalahar, Saragob.sa, Leon So rja, (Ta- \ licija, Badahos, Huesca in Lenta. Uporni- j ški oddelki prod;rajo proti Madridu in so zasedli planote severno od Madrida. ■> O položaju uporniških čet na jugu pa ni zanesljivih poročil. Po poročilih radijske i postaje v Sevilli so uporniki gospodarji Andaluzije. Po drusri strani pa je znano, da imajo vladne čete krepko v svojih rokah železniško progo iz Madrida v Murcio in Alicanto. Zaradi tega uporniki doslej Še niso mogli presekati zveze Madrida z Alicanto. Vladni oddelki so pobili upornike pri Albaceti. General Franco reorganizira upornike SevUIa, 29. julija, s. General Franco je prispel v Sevillo. Tu namerava nadaljevati akcijo proti madridskemu režimu. Sedaj zbira okrog sebe uporniško vojsko. F*!^^ Madridu bo pričel prodirati hkratu z vojsko generala MolJa, ki si skuša po zadnjih porazih v Guadarrami opomoči. Uporniki menijo, da se bodo vladne ćete težje upirale upornikom, če bodo hkratu z dveh strani prodirali proti Madridu. Vojaška atašeja v Rimu na strani upornikov Rim, 29. julija, o. Španska vojaška atašeja pri poslaništvu v Rimu polkovnik Estrada in pomorski kapetan Villegas sta izjavila poročevalcu -Tribune*, da ne priznavata več madridske vlade in da se bosta pokorila le uporniški vladi, ker je general Franco izjavil, da ostane zvest republiki. Ostavke pa nista podala, ker smatrata, da bodo uporniki v bl;?.n-jih dneh vrgli režim ljudske fronte. Uporniki groze Franciji s prekinitvijo odnoša|e% če bodo zmagali, se bodo maščevali za?^ " podpiranja Španske ljudske fronte Pariz, 29. julija. A A. >Liberte« prinaša poročila iz Casablance, da so vladne čete v borbah na Guadarrami imele trikrat večje izgube kot uporniki. List tudi trdi, da ćete i generala Morea še zmeraj držijo v rokah ■ vodovodne cevi madridskega vodovoda. Ge- ! neral de Liano je izjavil časnikarjem, da ; bo uporniška armada, čim prevzame oblast v Španiji, prekinila vse odnošaje s francosko vlado, ki je španski ljudski fronti poslala v pomoč letala. j 70 francoskih letal v Španiji j Pariz, 29. julija, s. Silno iznenađenje je izzvala vest iz španskega vira, daje v Španijo že prispelo 70 francoskih letal, ki jih bodo uporabili proti upornikom. Začudenje je tem večje, ker je francoska vlada v smislu službenega poročila sklenila, da ne bo dovolila izvoza letal, orožja in streliva v Španijo. Hitler poklonil 50.000 mark za španske begunce Berlin, 29. julija, r. Državni kancelar Hitler je poklonil 50.000 mark za podporo I nemškim beguncem iz Španije. Nemški prote v Madridu i Berlin. 29, julija, r. Nemški poslanik v Ma-; dr idu je odločno protestiral pri špan.^Jci vladi zaradi poniženja Doma nemžke delovne fronte in nemške ljudske šole v Barceloni in zahteval odškodnino tudi za veoško-J do. ki so jo zaradi napadov s strani vlad-i nih čet trpeli nemški državljani Atentat ! na francoski brzovlak i Touloase. 29. julija. A A. Na brzovlak, ki vozi i« Pariza proti španski meji je bil izvršen atentat, ko je brzovlak dirjal s 110 km hitrosti skozi vas Lantic. Zaslišala se je nenadoma eksplozija in nato je prišlo do katastrofe. Sodne oblasti so takoj uvedle j preiskavo o motivih te^i zločina, V brzo-| vlaku se je peljalo mnogo španskih begun-I cev. V Španiji vladajo anarhisti V vladnem in uporniškem tabora vladajo velika nesoglasja, ki jih izkoriščajo ekstremni elementi Paril, 29. julija, r. Uredništvo »Jouraala* je poslalo svojega posebnega poročevalca v glavni stan španskih upornikov k grene-ralu Francu, od katerega je zvedel, da (»o doeedaj prepeljaJi rz Maroka v Španijo te več oddelkov maroških legrionarjev. č> bo uspelo pripeljati v evropsko ftpanijo 15 do 30.000 legionarjev, ne bo sile, ki bi pe nw gia TOperstavljati tej disciplinirani vojski na njenem pohodu proti Madridu. Poroeerrale« je nadalje izvedel, da med greneraloma Franeom in Mollo«m ni sporazu ros o v*eh vpra-sanjih. toda prav takšno nesoglasje vlada tudi med posameznimi sku pinami madridske ljudske fronte. Sploh ni mogoče povsem zanesljivo reči, kdo prav za prav sedaj vlada v Španiji. Se bolj t/vena je trditev, da je Španija v oblasti anarhistov, ki s pomočjo svojih tajnih celic terorizirajo po vsej državi in vsakogar prisi-I lijo. r, Ta vest je izzvala silno pozornost v pariških političnih krofrih. ker je znano, da se ba£ sedaj mudi v Londonu portugalski zunanji minister. 'rvavi medsebojni obračuni Barcelona. 29. julijn. r Med anarhisti in socialisti, ki so uspešno likvidirali upor nisko gibanje v me-stu, je prišlo ped*j do krvavega m^isehornesra ohra^mavanja. T dosedanjih spopadih je bilo nbftih in ranjenih žp 7p1o mno£o Ij'id'. r^hnji sise odložili oro'.ia. ki so jim pa oblasti dale v I prvih dneh. ko sp je bilo treb< boriti proti skupnimi sovražniku. Zdaj z njim likvidirajo svojp pos* \pe vasi. tako so lepa tudi mesta, ki v ničemer ne zaostala jo glede lepote, lugiene in reda. O jugoslovenski prestolnici pravi list: Vsi. ki so videli Beograd pred 15 leti. se sedaj čudijo Svetovna vojna je mesto uničila, v povojnem času pa so ga nanovo zgradili, tako da je najmodernejše irj nailepše urejero mesto. Ulice so asfaltirane. Poleg veličastnih zgradb tudi prirodna lepota ni zanema/j*-na. ko cestah &it zasajena drevesa in zelene trate so posejane na obeh straneh širokih ost. Zgradbe so okusno zgrajene. Lepoto mt-sta cenimo po lepoti ulice in re je ulica lepa, je tudi mesto lepo. Beograjske ulice so lepe. S tem v zvezi kritizira list olepševalno komisijo za Carigrad, ki bo obiskala velika evropska mesta. Pisec pravi, da bi bil greh, če bi se komisija napotila na tako dolgo potovanje in ji priporoča Beograd, ki je od Carigrada oddaljen samo 23 ur. Komisija se bo osebno prepričala-o vsem, kar bi moglo koristiti Cangraiiu. Ce bi bil Carigrad urejen kakor Beograd, bt to zadostovalo in bi bilo mnogo. Pustimo zaenkrat London. Pariz In Berlin. List objavlja tudi članek svojega urednika, ki opisuje obisk na Opleneu. svetem mestu vseh Jugoslovenov. Po opisu zunanjosti in notranjosti hrama, piše list: Kdor zapusti ta veličastni hram, ga zapusti s težkim srcem, ob spominu na velikega slovanskega sina. kralja - mučenika. Ta kraj je vsem Jugoslovenom srve*.. Vsi, ki prihajajo semkaj, pa najsi so Hrvati, Slovenri ali Srbi iz najrazličnejših kraje-v države, se vračajo z Oplenca, presinjeni z isto jugot*k>vensko idejo. Ople^tiac daje ljudstvu iste ideje in iste misfi in iste prepričanje. Podobno pišejo t odi drugi turski novinarji in opisujejo svoje vtise iz Jugoslavije. Večina teh Člankov, ki govore tako laskavo o Jugoslaviji, so bogate okrašeni s slikami Teniški dvoboj Madžarska — Jugoslavija Trenutno vodijo Madžari s}:0 Budimpešta, 20. jul ja. V ponede^ek se }p tu začel teniški dvoboj, med Jugoslavija in Madžarsko. Prvi dan je MadgntaJni vodila 2 : 0 po porazih Kukuljevtfa in para Kukuljevič Mirie. Včeraj se j<= tekmovanja nadaljevalo ob navzočnosti regenta admirali Horthvja. Pete jp po i7relno nMri borbi premagal Mitića o : 0, 6 : 3. 4 : K. 4 : 6. fi : 1 Vršil se j*1 na'o double med Madžaroma. Dsltas—r^ffrnev ;?i Jugoslovanoma Pal- lada -Punčem 7>aradi nemoćne vračane se je ta tekma pričela žele ob 18. in je morala biti zaradi mraka prekinjena pri stanju P> : X 4 : fi. 4 : o. R j 4. Igra je bila zelo zanimiva in polna napetih momentov zlas+i ob mreži. Madžari trenotno vodijo 3 šs\ NTa sporedu je se na«ialjevanje prekinjenega douHa ter sincla Pallada -Oj»browitj7 in PiHičec -Szi^etv. Abasinski cesar gre v Brazilijo Cesarica pride v London, nakar oba odpotujeta v Ameriko, k}er nameravata ostali .!er»jf»!em. 29 julija r. Bivša abesinska cesaries Makonen. ki §e se veda« nrndi v Palestini, se sedaj pripravlja n apot v Aa jtlijo, k|er »e bo pridniiiU eesarj« Hailn Selasij«, ki se pripravlja na te. da u 'e«l-ao »pasti anarleška »zemlje. Tesar je sila« ogarfen zaradi postopanja aaal^Ako r*»aV. Sklonil jo. Ha se ho naselil r Braziliji. Brazilska vlad« t»o j© io rfala pe^ehn« di»vo-l]enj© za bivanje aa ajenom «»*emljn. HeHa) aamerava likvidirati samo >«• nekatera fi-aaa^aa vprašaaja. Angleška rezervna armada London, 29. julija. AA. DNB poroča: Vojni minjater EHiftf Cooper je izjavil v apodnji zbornici, da. namerava organizirati novo pehotno rezervo, ki bo najprej štela 70.000 vojakov. V to službo bodo sprejeti neoženjeni moški od 17. do 25. leta. Anglija bo zgradila še en velcparnik London, 29. julija. AA. V spodnji zbornici je parlamentarni tajnik finančnega ministrstva izjavil, da je finančni minister Nevilie Chamberlain sporočil fusiofrirani i dražbi Cunard White Star v imenu vlade. ' da aoglasa z gradnjo ae enega veleparnika oblike >Queen Maryt ob enakih pogojih (glede subvencije itd.h kakor je bila zgrajena sama >Quec.n Mary<. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE Csrihv 29. julija Beoirrad 7 Pariz 90.21875 London 15.35, Nem' Y0rk m Bnmeli M.«0. Milan 24.15. Amsterdam 207.875, Berlin 1 123.10. Dunaj 57.30, Praga 12.675, Varšava 57.70, Bukarešta 2-50. Srat I »8L0VBN8KI NARODc, m*, ». jriija gJt. Stev. 171 Gasilstvo v Maribora in okolici Mariborska garihfca Četa sa pripravlja mi proalara *$- letnice svofaga Obstoja Maribor, SS. julija. Poćetki organiziranega gasiistra v na-fth krajih, segajo t dobo Rimljanov, ki so vzdrževali v mestih ustrojene požarne brambe. Srednji vek je v obrambi pred ognjem prepustil posameznika samemu eebi in sele razvoj meščanstva v visokem srednjem veku je združil varstvo mesta pred ognjem s gradbeno in policijsko mestno politiko. Vsi za vojaštvo sposobni možje so morali v slučaju požara sodelovati, mestni magistrat pa je skrbel sa dovoljne vodnjake, za razpoložljive posode ter držal v službi požarnega nočnega čuvaja* za katerega izvemo v Mariboru L 1475., da je dobival za deset noči službe 75 pfenigov plače. Na temeljih požarništva, združenega z mestno gradbeno politiko ter sodelovanja vse meščanske soseske prt gašenju požarov so živela naša mesta in z njimi tudi Maribor tja do konca XVH. stoletja. Mesto, katero je s svojimi požarniskimi aaredbami postalo izhodišče tudi za Mari-bor, je bilo Dunaj, ki je izdal 1. 1557. gasilski red. Pod vplivom dunajskega požarnega reda so v XVII. stoletju začela polagoma vsa notranjeavstrijska mesta vzdrževati v meščanskih hišah kadi z vodo, uporabljati dimnikarje, zahtevati ometanje dimnikov in ognjišč, nadomeščati lesene dimnike z zidanimi ali glinastimi, nastopati proti razsvetljavi s treskami in ieščer-bami itd. Da pa je zlasti zadnje ostalo pri nas v mestih kakor na deželi le na papirju, dokazuje dvoje poznejših primerov: 1. 1789. je izdal notranjeavstrijski gubernij odlok, da morajo gostilničarji oskrbeti v hlevih laterne, da se v hlevih ponovno prepoveduje pušenje tobaka ter da se morajo opremiti z laternami vozniki, ki so tedaj uporabljali večinoma treske; in Se v sedemdesetih letih XIX. stoletja vidimo v 8t. Ilju pri Velenju učitelja, kateri si sveti ponoči okoli šole s tresko. Ako pa ni mogla javna oblast preprečiti požarov posredno z navajanjem prebivalstva na ravnanje z razsvetljavo, kurjavo itd., je storila tozadevno v XVIII. stoletju veliko neposredno in z organizacijo gašenja požarov. Posredno je javna oblast delovala proti požarom s kontrolo gradbenih del, kjer je zlasti kontrolirala zidavo kuhinj in dimnikov, specijalno v mestih pa z borbo proti lesenim in s slamo kritim hišam. Maribor je v tem pogledu šel z državno požarno politiko tako daleč, da je v začetku XIX. stoletja ustanovil lastno mestno opekarno pri Kamnici, preko katere so bile do srede XIX. stoletja večinoma zamenjane mariborske lesene hiše z zidanimi. Upravno pa je terezijanska doba poleg tega uredila požarništvo z gasilskimi redi ter z njimi na osnovi običajev razdelila gasilske funkcije. V mestih je bila urejena služba nočnih čuvajev v cerkvenih stolpih. Nabavilo se je gasilsko orodje ter razdelilo med hišne posestnike ter večje podjetnike. K preventivnemu požarništvu so bili pritegnjeni zlasti dimnikarji, ki postanejo nekaki požarni nadzorniki. Vodstvo gašenja pa je po tradiciji pravno prešlo v roke županov ter političnega obla-stva. Občine so bile primorane skrbeti za gasilsko opremo, zlasti za brizgalne. Pri gašenju pa je terezijanska doba namesto prejšnje celotne soseske pritegnila v prvi vrsti obrtnike. Dimnikarji in krovci so morali priti na kraj požara z lestvami, tesarji in zidarji s sekirami in žagami, so-darji, kovači, livarji in ključavničarji so prevzeli delo pri brizgalnah, mlinarji so skrbeli za napeljavo vode, strojarji, ribiči, jermenarji, kositarji in knjigovezi so Črpali vodo, vrvarji, suknarji, krznar j i in steklarji so nosili na pogorišče lestve, kot-larji, tkalci, sedlarji, milarji in barvarji pa sekire. Trgovci so čuvali rešena predmete, peki, mizarji, puikarji, čevljarji, krojači, mesarji, natakarji in muzikanti pa so se morali v slučaju požara sbrati pred ro-tovsem ter biti na razpolago gasilskemu vodstvu. Istotako so bili dolini vsi lastniki konj dati gasilskemu vodstvu na razpolago vprežno sivino ter vprego. In poleg tega uvede terezijanska doba L 1750. naj-preje za Češko, nato pa tudi za nase kraje dolžnost, da se morajo v ravnanju s gasilskim orodjem vaditi mestni uslužbenci in nameščenci vsaj enkrat na mesec. Kakor pa je zadnja naredba ostala kljub kontroli kresij zaenkrat večinoma na papirju, tako se je tudi le počasi uveljavila določba iz leta 1773., da dobijo oškodovanci pri požarih, nevihtah in povodnjih javno podporo. O tem piše znani zgodovinar profesor Baš v brošuri, katero je založila mariborska gasilska četa za svojo 651ctnico 1. in 2. avgusta. Vsa preteklost gasilstva v naših krajih pa se bo prav posebno zrcalila na gasilski razstavi v unionski dvorani za časa Mariborskega tedna. Pomoz Bog! G. J. Tscheligi, ustanovni član šel sem po gasilskih sledovih vse tja do rojstva mariborske gasilske čete, k g. J. Tscheligiju, pivovarnarju v Mariboru. Zelo prijazno me je sprejel 8 i letni, a mladostno čil in prožen gospod. Takoj so me osvojile njegove dobrotne oči in v prijetnem domačem tonu mi je pripovedoval: Po nekem večjem požaru na Dunaju so pričeli tudi Mariborčani misliti na samopomoč v sili in ustanovili 1871. gasilsko društvo. Navdušenje je bilo veliko in takoj se je priglasilo nad 120 meščanov vseh slojev v ta plemeniti krožek. Med temi sem bil tudi jaz. Vsi meščani, brez razlike, so radevolje denarno prispevali. To lepo navado opazujemo med starejšim meščanstvom še danes. Med prvim gasilskim orodjem je bila lesena in pa težka ročna brizgama. Z leseno brizgalno je bil pač križ. V njenem vodnem košu so včasih shranjevali krompir in jo zaradi razsuše-nosti večkrat nismo mogli spraviti v pogon. Ročna brizgama je bila zelo težka, gasilci smo jo morali sami spraviti na po-žarišče in goniti jo je moralo izmenoma 16 mož, ki pa niso vzdržali nad 3 minute. Postal sem plezalec (Steiger) in bil s ponosom vse do svoje poroke 1. 1876. Takrat so me degradirali, pa nisem bil prav nič užaljen in se udejstvoval naprej, kolikor mi je čas dopuščal. Saj je šlo za celoto, za varnost našega lepega mesta. Rad se spominjam teh Časov. Bila je prijetna, odkritosrčna družabnost in lepo tovarištvo, očiščeno in preizkušeno v težkem delu in mnogokrat v velikih nevarnostih. Imena poveljnikov boste našli v kroniki. Tudi teh se rad spominjam, bili so vrli možje, ki so veliko žrtvovali, da so spravili mariborsko gasilstvo za res zanesljivo in udarno silo, znano daleč po svetu. Z uniformo se nismo postavljali, dobili smo neke preproste bluze, druga obleka je bila naša. Kakor boste našli v starih zapiskih, je bilo naše delo blagoslovljeno z mnogimi lepimi uspehi. In tako se še danes rad pomudim v mislih pri gasilstvu in tistih lepih časih, ko je medsebojno spoštovanje bilo veliko večje, vezi v družbi kakor fine strune, ki so lepo, lepo zvenele, želim vam, gospod poveljnik, da tudi vas v težkem in plemenitem udejstvovanju spremlja vsa sreča. Prisrčno sva se poslovila in po prasni Koroški cesti me je spremljala lepa melodija starih časov, lepa zgodovina naše čete in pa dobrotne oči g. Tscheligija, kateremu kličem iskren gasilski: Pomoz Bog! — Poveljnik Ramšak. Natreskan pred sodniki Pije samo za potrefio — Karambol dveh Ančk — Zlorabljena deklica Ljubljana, 2°. julija-Peter Šlebir. posestnikov sin. in Pet&r Rebernik, zidarski pomočnik, sta se pred meseci spopadla na Viševci Začelo se je zaradi dekleta. Slebdr je bil zelo pijan, ker rad pije žganje, čeprav js Se zelo mlad. Napadel je Rebormlca s koso in mu zadal hudo poškodbo na roflri. Čakali smo, Slebirja pa ga m bilo. Sodniki malega senata so vprašali navzočega Rebemika, kje je jima k s koso. Rebemdk je dejal, da ga najbrž ne bo, ker ga je videl zjutraj na vse zgodaj pijanega. Sle-bir se je pa le prima jal naposled v dvorano. Vse je priznal in mu je bilo vseeno, kako in kaj. Mel si je z rokami oči, Id so fnu lezle skupaj, da ni zadremal na zatožni klopi. Ko ga je predsednik senata vprašal, ali naj prečita izjavo njegove sestre, je šlebirr zaspano odgovoril, de »žaher, kakor vočte«. Šlebir j evo pismo o glasu in njegov kazenski list nista bila nič kaj prijazna. Fant ni bil prvič pred sodniki. Državni tožilec dr. Luocrvnik ga je vprašal, kdaj bo nehal piti. Slebir se je prebudil iz sladke Omotice in se živahno nasmejal gospodu, ki je kazal toliko zanimanje » njegovo malenkost: — Ja, ali se vaen zdi, da sem ps^Mi? — Trezni niste! — Nekaj kozarcev sem ga res kopal, saj ga pijem samo za potrebo. Mlad človek si ga ja lahko privošči srn potrebo. Glede napada s koso se je Peter izgovarja' s pijanostjo. Zdravnik dr. Suher je ugotovil, da poškodba nima težkih posledic, šlo je torej samo za prestopek. Sodniki so Petra obremenili s 5 meseci strogega zapora, plačati pa mora tudi Rebemaku za bolečine 500 Dto in OUZD 630 Din. Peter je kazen sprejel« češ, karj pa boe©. Id se je počasi odmajati w oSrere»e. OBE STA MU KRIVI Smlja Anica, kolesarka, m gospa Anica, motoristka, sta Wla ovadeni, da sta ogrm-iati varnost poMfcev na Resfjevi cea* pred Zmajskim mostom, ko sta trčili, se obe precej potoEkld in si raatrgali obleko. Lepa gospa 'Anica je sodniku narisala »dejanski stan« na papir. — Poglejte, gospod sodnik, tukaj sem vozala, tam je most... — Sodnik: Tam ni nič, most je tu •.. — Ne, t3e je... Kriv je bil prav za prav tisti furman, ki je peljal voz mrve cez most. Kolesarka je bila pred njim, motoristka za njim. Furman je zavil v stran, kolesarka se je ma-Sla pred motoristko, motoristka pa pred Jcoiesairko. Nista se pa več utegnili izognnfci druga drugi. Kolesarka je zahtevala 100 Dm za popravilo kolesa, 80 Din za raztrgano obleko in 40 Din za raztrgano kom-bdnežb, ki je biia čisto nova in jo lahko pokaže, da je res raztrgana, je rekla. Za bolečine ne zahteva nič. čeprav jo se zdaj zobje bole. Motoristka je pa imela za 180 Din Škode zaradi pokvarjenega vozila, 700 Dim jo je stal plašč, ki je raztrgan, za bolečine pa zahteva 100 Dm. Sodn&k je razsodil, da sta bili obe krivi. Kolesarka je bila obsojena na 100 Din denarne kazni pogojno za 1 leto, motoristka pa na 200 Din denarne kazni pogojno, kar mora motoristka bolj paziti na ulici med vožnjo, kakor kolesarka. ALI IVANKA LAŽE? 38 let stari A., raznasalec kruha, 27 let stari B., tudi raznasalec kruha, ter 47 let stari C, cerkovnik in organist. vsi ti nekega kraja na Gorenjskem, so sedati na zatožni Mopi, obtoženi, da so zlorabili neko 15 let staro Ivanko. tA. je »javil, da deklice niti dobro ne pozna. Vse se je Ivanka izmislila in vse kaže, da )o je nekdo nahujskal. B. je tudi trdil, da je nedolžen In pripomnil, da Ivanića najbrže nI ptf fnav4 parnem* C. je iwu9 i^ko zmi"jewi svojo neoovmosi m rekel, da je čisto nemogoče, da bi storil očitano mu nečisto dejanje sa svonskom, ne da bi kdo kaj opaoal. saj so bi« ljudje še v cerkvi in gospod kaplan ter gospod župo«: sla Ha reda* sv cerkve, Ivanka, ki močno jeclja, je ostmi* pri svoji prvt tsdaM, da so jo vsi trije sieca-biK. Materi ta al upala povedati takoj, ker se ja bala. Njem prva i-ajtva o poteku dejanj sa pa ni krila s njene sedanjo izjavo. Motila se je zlasti glade časa In podrobnih okoliščin. Sicer pa je govorila zelo pametno in nismo dobili vtisa, da ni pri pravi pameti. M*Ji senat je sklenil, da je treba sasli-sati še nekaj prič ki Ivanki ne tovariaice, s katerimi te je vračala is tole. ko jo je napadel prvi obtoženec Rasprava je bila preložena. Zahteve naših zavarovancev „Feniksa" Ljubljana. 29 jtiHja. Akcijski odbor ta zaščito eavarovancev »Feniksa« v Osijeku je imel 12- t. m. sestanek, na katerem je sprejel obširno spomenic 3 ter jo poslal vladi, trgovinskemu ministru, komisarju pri »Feniksu«, narod-n;rn poslancem in senatorjem. Predlogi v tej spomenici so plod temeljitih razglabljanj, vendar pa ne izključujejo revizije aH dopolnitve zlasti v tem smislu, dn bi država sama z lastnimi sredstvi posredovala, da bi vplačani prispevki zavarovancev ne bili izgubljeni in da bi se znova povrnilo zaupanje v ustanovo zavarovanja. Po obširni obrazložitvi svojih upravičenih zahtev prosijo zavarovanci »Feniksa«* potom svojega akcijskega odbora trgovinsko ministrstvo odnosno vlado, na i se s posebno uredbo takoj ustavijo vsa izplačila »Feniksa* do končne sanacije, naj se uredbe dopolnijo ali izpremene v tem smislu, da se tudi zavarovancem dovoli moralorii, med katerim bi plačevali samo zapadle riziko premnje za primer mirti. Zaostanki na plačanih premijah bi se iz* plačali po sanaciji na način, ki bi se tedaj določil ali pa bi se čas zavarovanja po_ daljšal za tolrko. za kolikor bi zaostali s plačili. Ukine naj se prepoved vlaganja tožb proti »Feniksu« rm Dunaju odnosno njegovemu pravnemu nasledniku, ki je po trgovskem zakonu odgovoren za vse obveznosti »Feniksa*. Takoj naj se prične pre-osnova »Feoiksa* v zadrugo zavarovancev z izvolitvijo organizacijskega odbora \7. vrst akcijskih odbonov v vsej drŽavi, ki bi pripravil vse potrebno za legalizacijo te zadruge, sklical prvo glavno skupščino ter vodi. avgusta v vseh razpoložljivih prostorih kamniške osnovne šole. Priglašenih jo mnogo več razstavljaleev, kakor lani in posamezniki so zavzeli večje prostore. Med vodilnimi izdelki obrtništva, bo tudi na letošnji razstavi najvidnejše zastopana mizarska obrt, nato usnjarska, kovinska, keramična, tekstilna, klobu£araka itd. Pokojnega Jožka Steleta. ki nam je ob priliki lan«ke razstave s toliko ljubeznijo priredil razstavo narodnih nos in raznih starinskih znamenitosti, letos ni več med nami in zaradi tega ta del ra/.&tave letos tudi odpade. Pokroviteljstvo nad letošnjo razstavo je prevzel g. Ivan Polak, večletni predsednik obrtnih zadrug in častni predsednik obrtnega društva za srez Kamnik. Da povzdigne pestrost sporeda ob fasu obrtne razstave, bo tudi naš agilni športni klub priredil več tekmovanj in sicer 2. avgusta svoj športni dan s teniškimi, plavalnimi in nogometnimi tekmami ter boksom in rokoborbo, v dneh 8. in 9. avgusta pa se vršijo na mestnem kopališču podzvezne pla valne tekme za prvenstvo dravske banovine. V smrt zaradi slabega izpričevala Ljubljana. 2*>- julija-Dne 21. t. m. je prijavil železničar A. I'km ar. stanujoč s svojo soprogo v mesrt-nih hišah na Vodovodni cesta 6«, da je istega dne ne/nano kam pobegnil njegov 17-letrti sin Ladislav, dijak III. meščanske šole na Prulah. S seboj je vzel 150 Din in pa železniško legitimacijo za znižano vožnjo, ki mu gre kot sinu železničarja. Doma so bili prepričani, da sin ni odŠeJ daleč in da se bo kmalu vrnil. NavzMc temu so pa takoj začeli poizvedovati za njm- Poizvedbe so pa ostale brezuspešne, dokler ni včeraj prispela iz SpLita vesrt, da si j«e fant tam in sicer v parku na Marjanu končal živi jem je. Nedolerni mladenič je obupal nad življenjem, ker je moral zapustiti šolo zaradi slabega spričevala. Pobegnil je od dV>ma, hodil nekaj časa peš, nato pa je sedel v vlak in se odpeljal naravnost v S-plit. Tam so se ga polotile samomorilne misli in se je obesil na Marjanu. Njegovo identiteto ao ugotovili na podlaga legitimacije, ki jo je imel pri sebi in v katero je mladi obupanec pred smrtjo napisal, da je res njegova last- Ubogega Ladislava, ki je bi»l sicer izredno miren in ubogljiv mladenič, so pokopali v Splitu, in sle nesrečna roditelja šele po pokopu zvedela za obupno dejanje svojega sina edinca. Iz Ptuja — Vtoaa v vinsko klat. Na Boriu pri 9v. Barbari ▼ Halozah se je vršila kakor vsako leto tudi letos zabava na dan it. Ane, v gostilni Debeljaka Rudolfa. Pri tej prilik; pa sta hotela dva prijatelja dobr? kapljic« in jedače priti poceni do brezplačne postre/ be in *ta ponoči vlomila v vinsko klet K* sta bila že »aložena z vsemi dot notami, p.i ju ja pri delu zasačil gospodar, ki ju jo fiei no6 zaprl, naslednji dan pa ju je izročil orožnikoma. — Nezfoda. Poststnikov sin Stanko Zn panid iz Hajdine je bil doma zapo>l^n pr: mlatilnem stroju, kjer se jr nenadoma pre trgal gonilni jermen, ki ga y- udaril • tako silo po glavi, da je obležal nezavesten. Na pomoč poklicani zdravnik pa je tudi u£o tovil pretres možganov. — Jadralna sekcija Aerokluba Maribor se je ustanovila tudi v Ptuju in ima svojo delavnico na jrimnaziji, kjer r*o člani le prav pridno na delu in si prnde prvn jadralno 'etalo tipa >Zojrlm. I ru koczy ded.. Mostni trg 4, in Dsftar, :spI 17,30 se ho pričela na Olimpovem ignl**« v Gaberju revanžna kvalifikacijska nogometna tekma med S»K Ptujem m SR Olinri-poru. Prva kvalifikacijska tekma jp bila preteklp nedeljo v Ptuju, kjer je Olimp 'Amagal v razmerju 4 : 2 (4 : 1). Nedeljska tekma bo gotovo prav zanimiva. —c Nesreča ne počiva. V ponedeljek j* noki (ie^ek udaril potletno mesarjevo h^eT-ko Mileno Rn.^kovo iz Z,Mvndne 7 motiko po glavi in jo moert f>o kler it O.iberja m*. oe«4ti v fiaborju s kolesa in to močno poškodoval po glavi in rokah. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolniei. SAM07AVEST — Gospodična, ali vas je moj« snubitev hudo presenetila? . — Viti aajajaaj. saj že davno vem, da 1 imate dober okna. Z Jesenic — šolska deca se je vrnila s počitnic. V ponedeljek se je vrnila nafta šolska deca s počitnic na Uskovniei. Tefcko ji je bilo slovo od gorske pokrajine, a sladki so bili objemi mamic na Jesenicah, ko so npreje-maLe svoje ljubljenčke lepo rejene, svežih, zdravih obrazov, f&upno se jp pripeljalo 38 otrok, obiskov na Uskovnici pa je bilo 45. Zdaj bi se deca rada odpeljala še na morje-, a kaj ko ni denarja, ne bogatih Ptri-cer. Zaupanje pa ima v predsednika obr-ine mag. phar. C Jo4eta Zabk a rja. — .fPAPniška sokolsku skupina priredi v nedeljo 2. avgusta izlet v Mojstrano. Spored prireditve je naslednji: Ob 14.30 j« sprejem gostov na postaji Dovje - Mojstrana, nato sprevod z jeseniško sokolsko godbo na čelu skozi Mojstrano in nato na telovadišče. Ob 15.30 se prične javna telovadba, pri kateri nastopijo vsi sokolski oddelki s prostimi vajami na orodju ta v lahki atletiki. Nastopi tudi oddelek vojske s posebnimi vajami ter v raznih panogah lahke atletike in voltežiranjem. Izlet je obvezen za aokolaka. društva Rateče - Planica, Kranjska gora, Mojstrana, Jesenice. Koroška bela - Javornik in Blejska Dobrava. Vsem izletnikom dopušča čas, da gredo zjutraj na izlet k Peričniku in v Vrata, popoldne pa se udeleže v Mojatra.n1 javnega nastopa. Sokolstvu naklonjeno občinstvo iz vse zgornje savske doline pa na j v čim večjem številu poseti sokolsko prireditev v Mojstrani, ki bo vse goste gostoljubno sprejela. Iz škofje Loke — Ob smrti sreskega načelnika g. Kranja Levičnika. Morda so prav težkoče, ki se bori škofja Loka z njimi, v svojih prizadevanjih za lepšo bodorLiost, vzrok, aa se škofjeloško prebivalstvo ta z njim ves okraj posebno hvaležno spominja vseh onih predstojnikov, ki so vodili sresko izpostavo od njenih početkov dalje. V vrsto teh njenih prijateljev je zasekala zdaj smrt vrzel. ki je Skofjo Loko globoko presunila. Sre-ski načelnik g. Franjo Levičnik je bil drugi predstojnik škofjeloške sreske izpostave ter je živel več let med nami. Bil je splošno cenjen ta spoštovan obenem, kar oboje je tudi v največji meri zaslužil. Po svojem značaju blag, je znal z globokim razumevanjem uravnavati svoje delo. Stiki, ki jih je navezal pokojnik z javnostjo, so vselej temeljili na prisrčnosti. Iz škofje Loke je odšel g. načelnik v Ptuj, odtod pa so ga premestili v ljubuaki srez, kjer mu je zdaj smrt presekala zadnje čase pre-skušenj polno življenje, škofjeloški okraj bo ohranil g. načelnika Levičnika v najlepšem spominu. — Ljubljanski otroel v Poljanski dolini. Poljanska dolina si krepko utira pot k razvoju tujskega prometa. V idilični vasici Logu nad skofjo Loko so našli siromašni ljubljanski otroci letovišče. Na letovanju je 14 deklic in 23 dečkov že tretji teden Domačini gredo malim letoviščarjem zelo na roko, tako. da se počutijo otroci kakor doma. Priredili so tudi več izletov v okolico, med drugim so obiskali tudi grob vi-soškega gospoda. Ekskurzijo je pripravilo društvo »Skrb za mladino«, ki mu je mnogo na tem. da bi letošnlemu. po vrsti petemu letovanju, sledila še nadaljnja. Štev. i/l »SLOVENSKI NAROD«, »rada, 21. julij* 1936. Stran 3 DNEVNE VESTI — Taja princa t Dubrovnik«. V Dubrovniku sta se mudila v ponedeljek dva tuja princa. Iz Budve se je pripeljal z dvornim avtomobilom span&ld princ Anaulho, sorod* irtk bivšega španskega kralja Alfonza XIII. Z luksuzno" motorno jahto Amrita «e je pa pripeljal v Dubrovnik italijanski nadvojvoda D* Aosta, nečak italijanskega kralja Viktorja Emanuela. Princ potuje incognito pod imenom Amadeo de la Cisterna. —401etnica 26. razreda vojne akademije. V nedeljo 2 avgusta bo praznoval 26. razred vojne akademije 401 tnico ko so prišli iz nje prvi častniki. 15. avgusta se sestajiejo Se živeći gojenci tega razreda, od katerih jiih je umrlo že 65, 40let_ nico jih je pa doživelo 42, med njimi tudi armijska g-enerala Danilo Kalafatovič in Miloš Jovanovič ' ' — Ufiteljski kongres t Norem Sadu. Poročali smo že, da ho letošnji uMteliski kongres od 3. do 5. avgusta v Novem Sadu. Konsresa se udeleži okrncr 2 000 delegatov h vse države. Ker v Novem Sadu ni za toliko postov prostora v Hotelih, rodo stanovali učitelji tudi po privatnih hišab. __ Predsednik mednarodne unije matema- tikov v Spiitu. V Splitu se mudi že ve? dni znani angleški učenjak, predsednik medu \-rndne federarije matematikov prof. V« Voimp, Zanima se za gospodarske in kulturne raz-fpore v naši državi. — Vatikan suspendiral dva frančiškana. Rimska kongregacija je suspendirala od izvrševan j-a službe frančiškana, načelnika pravosodnega ministrstva v Beogradu dr-Avguštirta bičića in gvardijana frančiškanskega samostani v Guoki gori Ladislava Fišića. ker sta vložila na civilnem sodišču tožbo proti vrhbosnnskcmu nadškofu dr. Sariču. — Ogromno škodo povzročajo živalske kužne bolezni« Centralni veterinarsko-bak* terioMški zavod v Beogradu pod vodstvom dr Ivo Kende je ustanova krneli -skega ministrstva. Zavod ima pet oddelkov, v katerih so pisarne in laboratoriji De'uje že deset let na zatiranju ž:valskih kužnih bolezni, ki povzročajo našim kmetovalcem ogromno HDPdo. Ta škoda znaša na leto nad eno milijardo. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dr-avske banovine« št. 61« l dne 20 i. in. objavlja uredbo o občinskih uslužbenc:h. ki io je sklenil banski svet dravske banovine po pooblastilu iz § SS zakona o občinah na svojem sedmem rednem zasedanju dne 22. febru-aria 1936 ;n objave o pobiranju občinskih davščin. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87 Joseph Schmidt V lepem pevskem filmu Zvoki mladosti Otto Tressler, Liane Dietz, Szoke Szakall Predstave v sredo in četrtek ob pol 9. uri. Pride: Savoy Hotel 217 Hans Albers iMmmmmsmmmmKBHmmmmmmmmammmm — Znižana \ 07.11 i na za koajfrenj čebelarjev. Zveza za tujski promet v Slovenji sporoča: Odobrena je polovična voznina po naših železnicah vsem čebelarjem iz Jugoslavije, ki se udeleže kongresa Zveze jugoslcvenskih eebearskih društev in zadrug v Vukovaru 15.. 16 in 17. avgusta. Vozna, olajšava velja od 11. do 21 a/gusta. — Nov g^rob. Včeraj je umrl v Ljubljani g. Pavel Kotnik. Pogreb simpatičnega splošno priljubljenega moža bo jutri ob 17. iz Emonske ceste 6. Bodi mu lahka zcm'ja, težko prizadetim svojcem naše isvkre.no sožaJje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo močno nagnjenje k nevihtam, vroče vreme. Včeraj je zra&ala najvišja temperatura v Sarajevu 38, v Beogradu 37, Splitu 36, Skoplju 35, Zagrebu 34, Ljubljani 32, Mariboru 29. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.1, temperatura je znašala IS.6. — Trije ponesrečenci 26 letna učiteljica Ana Hut, nameščena na šoli v Srednji vasi pri Bohinju, je danes dopoldne tako nesrečno padla s kolesa in sicer na obrežju tik za bolnico, da si je zlomila desno nogo. Ponesrrečenko so takoj spravili v hoJaioo, Brivskemu mojstru Francetu Ko-štomaju na Tvrsevi cesti je davi spodrsnilo na gladkem parketu. da je omahnil. Medtem, ko se je lovil, je udaril z levo roko po šipi, ki se je zdrobila in ai je Ko-štomaj prerezal žile na roki. Sdoci so -prepevali v bolnico 42 letnega posestnika Josipa šusteršiča iz Velikih Vrhov pri Krki. sušteršič je bdi zaposlen pri postavljanju lesenega ogrodja na Polževem, pa je po nesreči omahnil in padel z odra. Udaril je z glavo ob tram tako močno, da si je pretresel možgane. Davi se je pa že počutil boljše. — S kolesi iz Danske v Sarajevo. V Sarajevo je prispel v ponedeljek s skupino dijakov ravnatelj srednje šoie iz NTborga na Danskem Anton Bonde. izletniki so se pripeljali s aeboj. Bonde je hil Ž3 petkrat v Jugoslaviji s svojimi dijaki, ki študirajo našo favno in floro — Brat je nehote ubil brata. V Bosanski Kostanjici se je pripetila včeraj teika nesreča, llletni Benko Goldhaver je po nesreči ustrelil s starinskim revolverjem svojega I21etnega brata Zvonka. Hotel se je prepričati, če revolver strelja, napel je in sprožil. Deček ni vede!, da je v samokresu naboj. Debela svinČenka je zadela njegovega bratca v slavo in bil ie takoi mrtev — Lažni jugosfovenski grof in pustolovec aretiran v Parizu. Zagrebško okrožno sodišče je že pred sfdmimi leti Izdalo tl-ralco za znanim pustolovcem in lažnim grofom Mirkom Pielvkom Inno, ki je ukradel dragoceni diptihon iz zakladnice zagrebškega kaptola. Pustolovec se piSe v resnaoi Martin Maratovič in je bil prvotno trgovec v Splitu. Po drzni tatvini dlp-tihona je brez s!edu izginil. Diptihon «0 pozneje našli v Ameriki in ga dobili nazaj. — Dve žrtvf Dunava in nova žrtev Save. V Dunavu pri Beogradu sta utonila včeraj bogoslovec Uja Stanič in Momčilo Čamčija, v Savi prsi Zagrebu pa Hamdija Mandič. — PcŠ iz češkoslovaške v Šibenik. Dva mlada čeha Stjepan Kopriščak in Franc Stip sta jo mahnila iz češkoslovaške peš v Dalmacijo. Brez vfcakih dokumentov »ta prekoračila našo m~jo v Murski Soboti, od keder sta nada1 jeva 1 a «voje romanje preko Maribora, Zagreba Siska. Knina, Splita. Makarske in Dubrovnika nazaj v Šibenik. Za to dolgo pot sta rabia šest tednov in preživljala sta se z dohodki cd raznih akrobacij. — Autoizletl: 3 — 7- avg. na Dunaj. 3. — 11. avg. v B?rlin. 7 — 9 avg na Grossglockner, 22 — 26 avg. na vsa je z^ra Salzkammerguta. Prijave: izletniška pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon. tel. 26-45. Iz Ljubljane —lj Benčan Janez — šestdesetletnik. Na svojfm domu v idilični Rožni dolini praznuje danes zdrav in krepak svoj 60 letni rojstni dan g Janez Benčan, stavec v pokoju. Naš jubilant je od mladih nog zaveden narodnjak in Sokol, s? iz tistih časov, ko je bilo nevarno zagovarjati Tyr-šrvo sokolsko misel. Posvetil se je tiskarski umetnosti in je bil v tej panogi usluž-ben nad 40 let. Prrd leti je stopil v pokoj in sedaj uživa svoj zasluženi pokoj s soprogo Vekoslavo, prav tako zasluženo narodnjakinjo in Sokclieo v prijetnem domu v Rožni dolini. Kljub svojim šestim križem se naš jubilant udeležuje vseh sokolskih in nacionalnih prireditev in s po-nesom obleče sokolski kroj. Odločno je stal vedno v naprednih vrstah in upravičeno ga prjštrvajo Vičan i med na^odloč-nejše pobornike jugosloven&ke nacionalne misli. Jubi'antu želimo še mnogo zdravih let ter mu klic mo krepak »Zdravo!« Dr. Igor Tavčar Dr. Konvalinka Tavčar imata novo telefonsko številko SMS —lj Zadnji tržni dan v mesecu je bil danes, vendar je bil trg dobro založen. Kupčija pa ni posebno cvetela. Zelen jadni trg je zdaj oikoraj v^ak dan povsem zaseden, De le ob tržnih dneh V ljubljanski okolici so nešteti zel en jadni vrtovi, odkoder dovažajo na živilski trg dan za dnem velike količine zelenjave in soeivja Prejšnje Čase so zalagale Irg predvsem TrnovČaiike in ni bila tako huda konkurenca med prodajalci. Tedaj ljudem tudi ni predla tako trda za denar. Barje napreduje čedalje bolj ter prevzema počasi značaj nekdanjega Trnovega, Trnovo se pa preraja iz predmestja v mesto. Zato so se motili oni, ki so pričakovali, da bo živilski trej čedalje slabše zaseden, čimbolj se bo sirilo mesto. Cene na trgu se znatno ne spreminjajo od tedna do tedna. Zda i je Irg že založen skoraj z vsemi letošnjimi pridelki zelo dobro, zato so se cene že kolikor toliko ustalile. Izmed zadnjih novitet lahko omenimo samo domače paradižnike, ki jih prodajajo že po 4 Din kg. Uvoženi so malo cenejši, ker jih lahko dobte že izpod 4 Din. Sadni trg je letos izredno dobro založen za julij. Posebno mnogo je hrušk in breskev. Omeniti je treba, da so na trgu na prodaj tudi zelo lepe v Ljubljani pridelane breskve. V Linhartovi ulici je velik sadovnjak za breskve. Pridelek je tako lep, da ljudje mislijo, da so to italijanske breskve. Prodajajo jih po 10 do 14 Din ks. Najboljše hruške na trgu so zdaj s^alcburgaricer.. ki so po 5 Din kg. Na kmečkem sadnem trgu je med sadjem na prodaj tudi mnogo rdečih malin, in sicer \*o 4.50 Din kg ali liter. Na perutninskem trgu so cene nespremenjene. __lj Vzdrževanje cest v središču. Večina cest v središču je dobrih, izvesti je pa treba ceste na nabrežjih Ljubljanice, Vse pro-metnejše ceste sredi mesta so tlakovane, razen Vegove ulice. V zahodnem delu mesta so napravili pred leti poskus: ceste so sprameksirali. To je cenen način asfaltiranja, vendar cestišče prav za prav ni asfaltirano, nego samo poškropljeno s katranom in posuto z zdrobljenim vulkanskim kamenjem. Za to asfaltiranje ni treba betonskega temelja. Najprej cesto dobro očistijo, da odstranijo s površine ves prah. nakar jo po-brizgajo s smolo. Na prašni cesti se smola ne spoji s površino, kar se kaj kmalu pokaže. Nasip se zveze s smolo in ko ga vozila sčasom utro, se spoji z njo tako, da je tlak navidez asfalten. Pri nas se spramek-siranje cest ni posebno obneslo. Nasip so gladili z valjarjem, ki je pa bil očitno pretežek, ker se je pod nym zgrbanoil tlak in nasip neenakomerno stisnil. Sprameksiranje popravljajo vsako leto, da sproti zakrpajo luknje in zravnajo kotanje. Tudi zdaj jih popravljajo. Po tem. da so popravila potrebna tako |K>goeto, bi človek mislil, da sprameksiranje cest ni posebno priporočljivo. Pomisliti je treba, da v zahodnem delu mesta .v Levstikovi ulici in na Vrtači ni Živahnega prometa, a morajo ceste vendarle tako pogosto popravljati __lj Nove oficirske legitimacije naj dvignejo v soboto dne 1. avgusta t. 1, ob 8. zjutraj pri komandi ljubljanskega vojnega okrožja soba štev. 29, Maistrova ul., v Ljubljani bivajoči rezervni Častniki z začetno črko S, S, T in U. —1] škropljenje cest. Zaradi hude vročine prihajajo škropilni vozovi na ceste po večkrat dnevno. Zlasti morajo pridno Škropiti v sredini mesta, kjer se tlakovane ulice in trgi hitro segrejejo. Tako Škropljenje v Selenburgovi ulici, kjer se tlak segreje od solnca najhitreje, le malo zalete, prav tako se kaj hitro osuši tudi Kongresni trg. Škropljenje pa zaleže vsaj v toliko, da se Čet dan v mestu ne dviga prah. Se večkrat pa bi kazalo škropiti aeUakovane glavne ceste, ki vodijo v mesto, kakor Triaako, Dolenjsko pa tudi Celovško in Smartinsko cesto. Tam je na cesti obilo prahu, ki ga sproti dviga veter in pa avtomobili in to niče ves dan zavite v prah. l— Vrnitev peeftnisfcih kolesij mestne eb-*ioe. PoČitniSka kolonij« v Mednem «e vrne jutri, v četrtek ob 16. na glavni kolodvor, [stotako se jutri vrne počitniška kolonija mestne občine, ki je bivala ob morju pri Sv. Jakob-u-SU je vici. Prispel* bo ob pol 21. Starši otrok iz obeh kolonij naj pridejo na glavni kolodvor. —lj Tatovi na Savi. Na Savi in sicer vzdolž struge od Medvod pa do Tacna, Jezice ter Tomaoevega, v vročih dneh kar mrgoli kopa'cev. V kopali«ih a kabinami jih je bolj malo. večina ostane na prostem v grmovju, kjer spravljajo obleke In vse. kar prinašajo s seboj. To je pa ugodna prilika za tatove. Tudi letos se je te večkrat primerilo, da je moral ta ali on« kopalec domov v pomanjkljivi obleki, ali pa je bil prisiljen na Savi počakati prijatelja, ki je m?d tem odhitel na njegov dom po drugo obleko. Kopalcem kradejo tatovi tudi denar, ure in kolesa. Orožniki so sicer pridno na delu in iščejo že dokaj znan? tatove, vendar se jim ti spretno izmikajo. Včeraj pa se jim je na Jezici vendarle posrečilo prijeti 26-letnega bivšega trgovskega pomočnika Antona Ce. rarja iz Domžal, ki je okradel več kopalcev in ukradeno obleko prodajal po vaseh. —lj Otroci žrtve perverinežev. Policija je te dni prijela neke po mestu pohajajoče drčke, ki bo se jih lotili trije perverane-ži. Otroci so perverzneže poznali in povedali na piliciji njih imena. Dva sta bila aretirana, eden pa je medtem že podlegel srčni kapi. —1} Izsleden vlomilec. Kakor smo ž? po-ročai, je bil izvršen pr:d dnevi v pisarno mukrj'i k >tenskcmu zemljevidu in si jela zaenkrat samo v mislih m besedah krčiti pot pioti SnsaJon. Morala pa bosta najbrž o>tati v Ljubljani. o< i koder ju bodo IBIIUII v vzčrojcvališče. —Ij Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Ft P Zajcu, izprašan optik. Stari trg 9, Ljubljana Kupujte domače blago! DANES OB 16., 19.15 IN 21.15 URI POSLEDNJIC SENZACIONALNI Ko^StS £L&u-,££&i. Scmncliag proti Joe Loulsu KINO SLOGA) tel« 27*30 Jutri veleburka: Gospod brez stanovanja Iz Maribora — Triglavski irtvi na isdnji poti. Včeraj popoldne se je vil na pobreško pokopališče žalosten sprevod. Nepregledna množica prijateljev in znancev je spremljala mlada ljubitelja planin, v triglavskih stenah tako tragično preminulih mariborskih športnikov Sava Domiclja in Egona Lettnerja na njuni zadnji poti. Žalnega sprevoda so e^e udeležili zastopniki tukajšnjih športnih organizacij, ki so položili na grob nepozabnih mladeničev krasne vence- — Fotoamater]eni. ki bodo slikali priiore velike gasilske proslave na *V. mariborskem tednu«, se nudi prilika, da si pridoh3 lepe nagrade. Mariborska gasilska četa je namreč sklenila, da bo najboljše slike nagradila. — Ni dr. Parelič, pa ne it Maribora. Graška policija je poslala mariborski obvestilo, da so v Ramsau^Schladmingu v Avstriji nedavno aretirali nekega Jakoba Hudeca, ki se je izdajal po pisanju nekaterih inozemskih listov za atentatorja dr. Ante Paveli-ča. Tamkajšnje oblasti to odločno demantira jo in trde, da je aretiranec iz mariborske okolice. Zato ie mariborska policija izvršila obširne poizvedbe in dognala da Hudec ni iz Maribora. — Vlom. Preteklo noč je neznani storilec vlomil v stanovanje posestnika Pavla Pivca v Velki in ukradel 1^00 dinarjev gotovine ter za ^000 dinarjev zlatnine in razne obleke. Rokomavha i^čeio orožniki. — Orožnik padel v prepad. V Konjicah se se preteklo noč zelo hudo ponesrečil "25. letni orožnik Peter Kravič. Ko je v gozdovih nad Konjicami zasledoval nekega zločinca, v temi ni opazil globokega prepada ter strmoglavil v globino. Nesrečnež je obležal nezavesten 1 razbito glavo. Nevair.o poškodovanega ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je njegovo slanje zelo resno. __ Naplavijeno truplo. Pri Janževskem vrhu je Drava naplavila truplo neznane utopljenke, stare 25 do 30 let. Ker na truplu ni bilo videti nikakih znakov nasilja, so utopljenko v Breznem pokopali. Identiteta ni znana. __ Tajnost p&rkirSnja po mariborskih ulicah. Včeraj sta bila v Vetrinjski ulici po policijskem stražniku opozorjena dva avto uo-bilista. da v tej ulici parkiranje (postajanje) avtomobilov ni dovolieno, češ, da je ulica preozka. To je vsekakor čudno, ko prometna policija še vse do danes ni nikjer postavila internacionalno priznanih znakov v obliki malih kandelabrov. Po mednarodnih pravilih bi se mesta, kjer je parkiran ie dovoljeno ali nedovoljeno, morala točno označiti. Tako pa imajo a v tom obi list i domači kakor luji sitnosti g policijskimi organi, kar bi vse lahko izostalo. — Ocetna kislina... Včeraj dopoldne so ljudje našli na evangeljskem pokopališču 121etnega kovaškega pomočnika Franca Z., ki je v samomorilnem namenu izpil večjo količino ocetne kisline. 0 dogodku so takoj obvestili mariborske rečeva h e. ki so nezavestnega mladeniča prepeljali v bolnico. — Prepoved točenja alftoholn'h pijač. Da se prepreči pijančevanje in i/.gredi vojaških nabornikov ob priliki rednih naborov, odrejam na podlagi členov bo" in 67 zakona o notranji upravi, da se v dnevih od 4. do 14. avgusta vojaškim obveznikom v Mariboru ne smejo točiti in prodajali alkoholne pijače. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali na podlagi el. 60 zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Oin, v slučaju neplačila v danem roku pa z zaporom od 1 do 10 dni. Naredi a stopi v veljavo 4. avgusta. — Stanovanjski urad Mariborskega tedna. Kakor vsako ieio, bo tudi letos za časa jubilejnega >V. mariborskega tedna« posloval poseben stanovanjski urad. Mariborsko javnost, ki ima za časa letošnje jubilejne pri- reditve na razpolago prosta stanovanja, obveščamo, da bo stanovanjski urad MT lelo^ osredotočen na glavnem kolodvoru v Ihhj kajšnji poslovalnici »Putnika«:. Prijave stanovanj sprejema izključno le imenovana poslovalnica na glavnem kolodvoru dnevno cd 8- do 12. in od 14. do 18. ure. Stanovanjski urad bo posloval ve« Ča« Mariborskega tedna, t, j. od 1. do 9. avgusta. V tem ca»u je dovoljena otiskovalcem polovična vozni na na vseh naših železnicah. — Obiskovalcem >V. mariborskega tednat. Letošnji >V. mariborski ledene, ki je počs-ščen tudi z najvišjega mesta, bo od 1. do V>. avgusta. Za poset te tradicionalne prireditve velja polovična vožnja za doporfovMiije od 30. juliia do 9. avgusta, za povratek pa od 1. do 9 avgusta. I z ve nm ari borak! po-setniki morajo na odhodni postaji kup ti direktno vozno karto in železniško legitinu cijo za brezplačen povratek. Vsak zunanii obiskovalec, ki želi več dir ostati v Maribora in večkrat poseliti vMaril»orski ledena lahko v slučaju, da je za vozno karto pl.i- čal Din 15.__ do 25.—, oz. do Din "vvood najmanj osem mesecev pred modo, kajti tako dolgo rabi film, da obide ves svet. ČITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON" MALI OGLASI seda 0.50 para. davek Otr a— oeseda i Din, aavea a Um preklici a pismene :>ogovors flnde malin oglasov je creoa prtiozjc sns m sro — Popustov s* male aglase ae priznamo. POUK seseda 60 par. davek S> Dir Najmanj« cneaek 8 Din ^^STOOJEPlSNI^CuK^^ za časa počitnic (po desetprstnem sistemu) za začetnike m izveztane. Večerni tedaj. Učna ara znižana na 2 Din. Vpisovanje dnevno Pričetek novega tečaja 4. avgusta. Chrifitofov učni zavod Domobranska c. 15. 2101 RAzno Beseda SO par. davek 3.- DIB Najmanju ananasi S Dtn LAHKA LETNA OBLAČILA mirei. kasa, lister in damske športne hlače v odlični izdelavi 4i nabavite najceneje pri Pre. r>srr»hni ta^od Obfciaa LJnblj&na IhBSwSb*' ■ ,^ ^S>?^"*^£*» JIM' 2^^a*j'' Ture Milit ton'iai »Rađiosan«, Zagreb Dukljaninova 1. |PRODAM j I a HRUŠKE sveže, namizne, debela jabolka, oeaplje bele. plave. Košare 40 kg Din 124__franko vozu ma -azpo&ilja G Drechsler, Tuzla- 2106 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo Žalostno vest, da nas je na* ljubljeni soprog, oče, stari oče, prastari oče, gospo KOTNIK PAVEL včeraj, dne 28. VU. 1936., po daljSi bolezni, bogu-vdano za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v Četrtek, dne 30. julija 1936 ob 5. uri popoldne iz hiSe Žalosti. Emonska cesta 6, na pokopališče k Sv. Križu. Masa zadušnica se bo darovala v farni cerkvi v Trnovem dne 31. t. m. ob pol «. url zjutraj. LJUBLJANA, 29. julija 1936. ŽALUJOČI OSTALO, Makulaturni papir proda atrrava „Slovenskega Naroda", L}nbl}ana, Knaflleva ulica štev, s Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 20. julija 1936. Stev. »71 Lidija VVisiakova o Argentini ki jo je spoznala v Parizu Vaelav Vlček je bil partner v njeni najčudovitejši kreaciji Ljubljana, 20. julija. Tisoč« "njenih oboževalcev je pretrgla vpu. da je nenadoma umrla plesalka svetovne slave Argentina. Pariški Besoptel so poročali, ria so ljudje jokali v kavarnah in na ulici, ko so v večernih izdajah dne 10. julija eitali, da je zašla za vedno U Čudovita Eveada plesne umetnosti. V Ljubljani jih je malo. ki so Argentino videli na odru živo, «?riena \Adiy\ Wisiakova je pa gotovo edina, ki jo je poznala osebno. Ko je zvedela, da je velika Argentina mrtva, M j© zjokala in ni roojrla verjeti, da je res. knj-ti sama je bila velika oboževalka slavne plesaIV«* ;,> ni^no iiTnetnosti Gdftna Lidija je pripovedoval;t o svojem poznanstvu z Argentino tele zanrmivosti: — Ko sva prišla z Vlckom It. Ljubljane v Pariz 1. lOzŠfi.. sem prvič videla Argentino. Tedaj je bila že slavna v Ameriki, v Parizu pa je Se niso poznali. V umetniških krofih so celo govorili, da je že prestara in da bo težko dobila ansražma. Drugrod že slavna plesalka si je morala torej v Parbai šele utreti pot do uspeha in priznanja, Pariz je svet zase. ki ne prizna vselej umetnike, ki jih poprej že priznajo drugod. Ravne v Parizu je dosejrla v zadnjih dvanajstih letih vrhunec svoje slave. Njen prvi nastop je bil v gledališču Olvmtpia. Z Vlčkom m skladateljem Skerjancem smo sedeli nekje zadaj na jraleriji. Navdušili smo se za lepo Argentino, pa tudi pariška publika se je vnela za njeno originalno umetnost. Pozneje sva se srečali z Argentino prvič na poljskem poslaništvo. Plesala je spamske, r4ese na neki dobrodelni prireditvi. Tedaj gva ji bila z Vlčkom predstavljena in seveda Vlček tedaj ni slutil, da bo kdaj njen partner jaz pa da bom učenka njene spremljevalke in režiserke plesalke prospe Jbanez. Se veekrat smo se srečali na kon-oertnfh večerih. Kadar je n .-istopila Argentina, sva rjohiln z Vlčkom od nje brezplačne vstopnice. Videla sva jo v gledališču Champs-Elvsee-s. v dvorani Plegel, v opori Omminue in v Veliki operi. V operi Comiqne. kjer je bil Vlček baletni moj^t« r. je nristopila v plesu »t Amour s.or<*ier«. s katerim se je prav za prav uveljnvila v Parizu. V tem plesu je bil Vlček njen partner. Ar?entinr> je bila virtuozinja v kastanje-tah. Njena učiteljica v tej umetnosti je bila gospa lbanez. zaradi tega sem šla v šolo pospf* Ihrtnez T'čila s^m se pri nji špansko plepe s knstnnjet-ami. N^koi* ?om vadila ple-se iz eikla »L Amonr -sort'ier*. Kar vstopi Argentina in me opazuje. To vem. da še nikoli ilotlej nisem imela tolikšne treme. Vedela sem. da so bili ravno ti plesi njene najčudovitejše kreacijo. Argentina mi je po »knSnji Beetitala in mi rekla, naj ne izgubim poguma. Pred petimi leti se mi je pripetila na odru pri skušnji nesreča. Zaradi poškodbe na nojri sem morala pustiti ples. Vrnila sem se v Ljubijano iri Argentine nisem več videla z.ive Toda lani. ko sem bila v Parizu, sem jo hotela obislo.fi. pa je nisem več dobila, odšla je že na oder. Govorila pa sem —=^=- ~r" ■■- ■ ==----=^--=™^^------------------------------- — z gospo lbanez. Povedala mi je. tla namerava Argentina plesati samo se 5 let. na-kai bi javne nastope opustila, posvetila pa. bi se jKisebrfi plesni akademiji, katero bi ustanovila v Parizu za moderne in klasične plese. Z Vlčkom se je Argentina pogovarjala zelo podrobno o tej akademiji. kjer bi Vlček poučeval klasične plese. Pred štirinajstimi dnevi je bil Vlček tri dni naš gost. Prišel je s francoske riviere in se je mimogrede ustavil v Ljubljani. Ob tej priliki mi je pripovedoval, da bo sla Argentina z njenim partnerjem Vtpoeneov Eseudero prihodnjo sezono zopet v Ameriko. Argentinino lepoto in umetnost sem občudovala od prve*ra dne. ko sem jo videla na odru. Ker sem jo tudi osebno poznala, me je vest o njeni smrti užalostila do dna srca. Res ne morem verjeti, da je Argentina mrtva* — Ali ste v Parizu kaj zvedeli o njeni preteklosti in umetniški karieri? — Da, z gospo Tbanez sva se večkrat pogovarjali o Argentinini karieri. Razumljivo je, da sem se zanimala za življenjsko pot te velike umetnice. Pisala se je Antonia Meree. Njen oče je bil prvj plesale« v Kor-dovi, njena mati pa iz neke španske plemiške družine. Rodila se je v Ruenos Airesu. Ko je bila stara ° let., je prvič nastopila v Madridn. Njen mož živi v Parizu, je žid no imenu Oxe in je lastnik gledališča Femina ter izdajatelj modne revije Femina. £e tedaj v Parizu B6 «i je zdelo, da je Argentina rahlega- zdravja. Znano vam je morda, da sta jetika in srčna kap bole7ni, za katerimi umirajo plesalci in plesdke. Pljuča in srce največ trpita pri tej umetnosti Zato se nisem čudila.' da je Argentino zadela srčna kap. ko se je 10. julija vrača1.* domov z neke prireditve njej v čast. v San Sehastianu. Tudi Vlček mi je zadnjič pravil, da jo je videl ob koncu sezone v Parizu in da je bila videti zelo izmučena in izčrpana. Pač usoda vseh umetnikov, ki dadi dušo in telo za umetnost! Kino za pse lastnik velike psarne v Berlinu je prišel na originalno misel, ki jo je dal tudi patentirati, S pomočjo filma dresira pse, ki dobe potem posebne diplome. Otvoril je že pospl>en zavrni v Gn"inwaldu, kamor pribija vedno več prijateljev psov. Za zsrled so mu služili dresirani pelicijski psi. ki jih je večkrat videl v filmu. Iz zabojev je napravil kolibo, kamor je spravil še«t volcjakov različne starosti ter nekaj do™- in doberma-nov in jim pokazal pasji film. Pri prvih prizorih so jeli psi strahovito lajati in tuliti. Lajanje je pa polagoma utihnilo in končno so p*i naostrili ušesa in jeli z velikim zanimanjem gledati svoje tovariše na filmskem platnu. Ko so psi končali na platn-n svojo produkcijo so jih čuvaji nežno pog*la^ dili. To je četveronožnim gledalcem tako ugajalo, da so začeli od veselja lajati. Lastnik pearne je napravil potem v svojem zavodu pregrade, kakršne morajo premagati na platnu policijski dm. Preskrbe! si je enako obleko, kakor jo nosijo čuvaji v filmu in začel je delati s svojimi psi vsakovrstne vragolije. Uspeh je bil presenetljiv. Psi so si na vse načine prizadevali delati isto, kar so počeli poiicijski psi pred filmskim aparatom. Najboljšo se potrudili volčjaki in dobermani. Zdaj hodijo psi naj prej v kino, potem pa na vrtu ponavljajo. kar so videli. Po 14 dneh so napravili na policiji izpit z odličnim uspehom. Šejk Hamad v Londonu London je poset'1 nedavno šejk Hamad ben Ise al Kbalifa, vladar Bahren&kih otokov v Perzijskem zalivu s svojima dve ma sinovoma. Angleži so neopaženo prenesli med abesinsko vojno bazo svojega vojnega brodovja iz Bu^hire na njegovo ozemlje. Tako so se brez najmanjšega konflikt« izognili morebitnim italijansko nemškim vplivom na iranskega k rali a kraljev, na perzijskega šaha. ki mu pripada Bushire- Seik Hamad dovoljuje tudi angleškim letalom ustavljali se na enem izmed njegovih otokov na poletih med Anglijo in Indijo. Nasprotno je pa dovolil šejk pred letj znani ameriški družbi Standard Oil Oompanv iz Kalifornije ustanoviti na otoku podružnico, ki so jo nazvali Rahren Oil Ccmp-inv Ta pridobiva zdaj mili ion barel nv petroleja letno in pomeni hudo konkurenco ang'eškcmu pe troleju. Zato ima'o Angleži dovolj povo„ da centi kraljevskega flo^ta bolj. nejn so ceni1! SbogSgi abesinskega cesarja, ki je bil voivoda Verski ob njegovem kronanju več tednov njeonv 0OSt. Kdmo voivoda Vor^ki je dovolil abesi.nskcmu cesarji] pet minut traja ioči obisk, drugače so mu bila pa vsa vra-ta na dvor zaprta. Pač so pa šejka H.imada vozili po Londonu in mu izpolnili vsako željo. Eni nje govi želji pa vend.ir ne m^rein tisAreS. Šejk ie namreč i>raz:l idjo, di bi priplul parnik »Oueen Marv« v Perzijski zaliv, &M bi si ga mogli odlediti nied^vi ljudje. AfligleSki listi poročajo, d-a se ;o šejk v Londonu najbolj zan.imvl za bolel Rimskega Korsa.kova »Šeherezada-'- Ta pravljica iz »Tisoč im ene noči«*, v kateri naiprej sultanova prva /ena, petem pa tudi vse druge varajo sultana z zamorskimi sužnji, zd kar j'h sultanovi voiaki p< bieio. je si4no prevzela OPijeftfaUke goste. Oba sinova in oče .so baje drHc'vh nozirvi in izbili fenih oči glodali balet in ve- čas jih ie mika1o poseči vrneš, tako <=e jim je bila razvne'a itak že vroča kri- Polet iz Les Angelesa v Moskvo Slavni ruski letalec S, Levaaevaki, ki je tudi izdatjio pomacal i«.-pvati Čeljoskince, se pripravlja na j>o!et iz T-os Anj^eh sa, v Moskvo. Spremljal tra l.o knuar Lovč* nko. Priprave M že koiičane. Pot ju bo vodila preko San Fratieisca, Seattla, FaitbanUsa. Nome, nad obalo Ledenega oceana, na otok Oi\on in dalje v Krasnil ki lahko doseže hitrost otO km na uro. Ker je letalo namenjeno v prvi vrsti za polarne kraje, ima kolesa in bolničke. Levanevski je izjavil, da namen njegovega poleta ni rekord, temveč znanstvena opazovanja zlasti aeroloških pogojev leta- nja v visokih zemljepisnih širinah. I^etalo je opremljeno z vsemi potrebnimi instm menti in aparati sovjetskega izvora. levanevski krene na pot te dni, fteveda ce ho vreme ugodno, drugaoe bo pa pocakaL Razveseljive številke o porasta gradbene delavnosti Stavbna sezona je letos v Ljubljani cnnocro zivahn*i&a kakor lani Ljubljana, ML julija. Letos lahko sprevidimo tudi že brez statističnega gradiva, da je gradbena delavnost oživela in da je konec zastoja, ki je trajal Od začetka svetovne gospodarske krize. Frecej žrvabna je ena delavnost tudi v Ljubljani. Vendar po samem Številu novih stavb ne moremo z zanesljivostjo presoditi, koliko je živahnejša stavbna sezona od lanske, ko so podjetniki tožili, da vlada največje mrtvilo. Najtocnej.V) sliko o stavbnem pihanju bhko nudi le statistika r. zaposlenih stavbnih delavcih, ki jo vodi OIZD. Ta statistika nam jasno kaže. da je stavbna >ezona letos mno registrira posebej, in ?icer jih je bilo prej ;pji mesee zaposlenih 3.0ftfl v vsej ha novini, dočim jih je bilo lani samo fM^O. Stavbnih delavcev je b:lo lani zaposlenih junija 1007. torej 1.*>šO manj kakor lani. V Ljubljani je lani bilo zapos'enih na >mv bah 1?04 delavcev junija, letos pa I0O6l Pri rokah pa nimamo številk, ki bi nam pokazale posebej koliko je bilo aapoelenih v Ljubljani še pri drugih gradnjah. <*> bi k številu delavcev, zaposlenih na stavbah. prišteli ^e delavce, ki *o zaposleni pri re- Tulnciii Ljubljinice. in delnvee, ki grada gorenjsko rcsto. hi bila skupna številka za- poslenih delavcev v gradbenih strokah v Ljubljani še mno^o holj razveaeljivn, Lpostevati moramo tudi ielo važen činitelj, ki je vplival na statistiko o tapoal*-nosti stavbnih delavcev v juniju v Ljubljani. Tedaj je n.imree trajala stavka sko raj pol meseca in pcnljetniki so o-4javili delavce. Ako bi ne bilo stavke, bi Matittika izkazovala najbrt okrog W*) delavcev, zaposlenih na >t^vbah v Ljubljini. To lonke sklepamo že po tem. da je bilo letos maja v Ljubljani okro?77. apriU ^o?S — tlnO. maja XH4 HB8 in junija 4 0P7 -- 5*i77. Pri fradnjali ioleanin, cest, vodovodov itd. je bilo lani januarja zaposlenih 1141 delavcev, leto- 1111. februarja WT\ — ISflfc; marca 198 I8M, aprila Iftl^ 88M, maja 8SM ?«Vv junija =»1^0 %M& Te številke n im lepo kažejo porast jrrad-bene delavnosti z razvojem pt.avbne pezone Naj?n3Čilnej>e je. da je stavbni sezona letos v resnici mno^-o živahnejša k*kor lani. kar nam lahko po pravici budi optimizem. kajti do oživifve gradbene delavnosti ni prišlo ihicajno. kakor tudi ni prišlo plučaj-' no do zastoja. Film je pomagal policiji Z njegovo pomočjo so prijeli zločinca, ki mu evropska in ameriška policija nista mogli do živega Nemec Stoffcld, mednarodni žepar< se je pro?lav'l s tem, <\&. je kradel cela desetletja po Evropi bodisi v Berlinu, Londonu. Rimu al] Parizu, pa lJj po-licija n.koli ni mog!a zasačiti pri tatvini- NjjfjOva sreča ie bila splošno znana med zločinci in ca ropska pobci ia si je globoko oddahnil«, ko je prenesel Stoffeld polje svojega delovanja v Amerko. Takoj po njegovem prihodu v New \'or^ so se začele množi*i tatvine n« podzemni železnici in av^obu^fh in polic:ja je dobila v roke dokaze, da je na delu Stoffeld Iz Ne\v V011^^ a« ie preselil v Chicago, v zibelko ameriških tolo-v^ iev. n.a Ki liudje ne začeli verovali, da j« zločinec nedosegljiv odnosno v z\*ezn s s inim peklenščkom, je policija sklenila aretirati ga tudi bre/ dokazov, samo da bi obvarovala ljudi pred nprn. Nekega dne )e pa zapel na policiji v Ohicagu telefon in znana filmska dTužba j« pi-osaila poli. cijsikega ravna tel i«, naj pošlje v nreri atelje nekaj dettekrivov, češ< da je njen operater afkrtualnih dogodkov nohote ujel n« ulici prizor, ki bo polnofio gotovo zanimal- Prizor je- tnajđl sanuo nek«! i sekund in na filmskem platnu seveda ni mogla bit! kdove kaj. Videla se ye fdcurprna radovednežev, Jcafco gleda procesijo- Spredaj je stala, starejša dama z ztaia*ata1a gn-pča T'a nio in vi<$e1o se je. kaiko ji je verižica netia. doma padla na Ma. V naslednjem trenutku se ie pa kraj dame goječi gospod sklonil. Hm. to je pa res čudno, - je dejal detektiv, videič na pla«*tnu košček filma. Zdaj vam ga pa po*kažemo počaisn. da bomo 3abJko ustavili apaTat. kier Ho pogrebno, Ustavriln «»o ga baš tam. kjer se vidi. kako s«11 gospod sldoni. Videla se ye točno roka, držeča majhne klešče. Bilo je ia<;no, da ie^ ta roka prestrogi a verižico, dja bi jo lahko kraj dame srtoieči gospod pobral. Toda glava «*e na fiVon ni vedela, ker je bil do-I tičn*i mož fotografiran prenizko. — Nafwra_ vite nam fotografijo tega pri/ori, \*> d^ial detektiv, — saj nam lahko tudi tvJka pra^ pride. <"ez dva dni so povabi i SloffeHa pod pretvezo na policijo, da bi *i ogledali niegovo roko. In rzka/alo se ie, da j^ rok« na frimskem platnu istovetna 7 rok^ rr»o ža, ki mu mirti evropsika, niti amenSka p^-]rici*ja ni mogla <%c* živega- Ta>kcv «;*> je Hrp znova izkazal kot zanesljiv pomočnik p^1-HcMAi Annatnsko cesarstvo se modernizira afladi vladar drža,ve bndisttc-nih Annami-tov Bao Day. ki je bil vzgojen v Kvropi, je svojo orientalsko dež>olo 1jt\ preoej reformiraj. Toda. fcu/ti on je na-leiH roed rao^t.i-liroi podložiirki na hud odpor In malo j« verjetno, da- bi Se nj^pove reforme srladko. Francoski učenjak Rene Jhnun^T pomca, da je Bao Dav na.jpr^ o<^>r»va barbarski način arma-make ju6tJ<3e. namreč wmrt.no kazen pod nogami *«nna pra,vicmoati«. VedrvlTJii de*>e4okožeft. ki ja po Ijndaki volji poman-d?*ai v ptra^nih rmricah na t.»rWV na Mnrt obRojeoih Armanritov, je Ael zdaj v pokoj in ta gTorni na^tn nfm>rtirvA je konC-no od pravi jeo. Mladi kralj a** ne oblači t pestra svilena oWacila. kakor zahta'vaJ0 tradicije njegove debele t«m?ve^ noai rnoderne Rfmrtine obje ke, i|2n"a pridno goif in bridke. Riu^re n pa h Ijačami je nadomestil t. elefctricnumi von-rilatorji ter poklical na dvor pariški jarr orkester, ka-r je dvignilo me>c\ domačimi vihar og-orčenja. Toda- kmaJu je pariška godba zmaga-la n svojimi najmod^rn^j^imi komadi. Poznavalec, Orijerita.. že ome-nj^ni prof. Maunier, pa izraža, bojazeru da bi pr^ velika svobodomiselnost mladecra vladarja ne omajala njegovega pr^s-tola, okrog katerega so zbrani starokopitneži, ki sovražijo vpe n ovotarije. Andre Theuriet: 49 Nevarna lepotici Roman — Priznam, da sem fantast. — ie za-mrmral. — Ali sem na kriv. da so me vaše oči omamile kakor močno vino? — To me žalosti, — je odgovorila resno. — kajti vi bi se ne smeli omamljati s tem vinom. — /lakaj pa ne? — >e vzkliknil ves V OKlriu. — Ker niste svobodni. — Svoboden? — je ponovrl razburjeno. — Kdo pa ie torei svoboden na tem božjem svetu? Ne morem drugače, ne-#o videti vas in vi mi tega ne morete zabran'ti. Globoka ljubezen ne pozna ovir. — To so lepe besede, —* se ie za-smeala. — Recimo, da bi se nekdo resnično zaljubil v vašo ženo in da bi govoril tako. kakor govorite vi meni. ALi bi vas veselilo, če bi vašo teorijo prelival v prakso? Jakob se je ugrizni! v ustndoe in molčal. Sram ga je postafo, ko je Mania znova omeođa Terezijo, To mu je šlo na živce. Vse. kar se ie v njem skrivalo plemenitega in odkritega, so razgibale besede o njegovi pošteni ženi. ki io je hotel varati baš zavoljo te žene «n to je smat-al še za večji greh. nego nezvestobo samo, sai ga je a, takrat ste mi rekli, da imate rahločutno srce... Mislim, da ste malo pretiravali. — Morda, toda pripomnila sem. da sem strašno sebična ... Nisem s^ rzpre-menila . . . Vse ali nič in če se SDOzahim tako daleč, če napravim neumnost, da se zaljubim, ne trpam rivalinie. Do svojega ljubčka hočem imeti samo jaz pravico. Tn pri teh besedah mu ie zopet pogledala v oči. Omamrjen od n enega pogleda ie slikar za šepetal. — Ali bi faM t^tega. ki bi izpolnil te pogoie? Kočraž je pogania-l hirfro po ravni cesti in v zapeljive baron=ične oči zrnči Jakob ie ime] občutek, da plove na ne-vidn h krilih v neznani rafc Prispel je bil do tiste stopnie čustvenega ognia. ko prikrivanie že izgubi pomen in ko se duša v mukah hrepenenja odloči odreči se vsemu in prelomiti vse dane obliube. — Dovolite, — ie nadaljevala baronica Lieblingova. — dejala sem. da b: zahtevala, da bi pripadal liuhlieni mož samo meni, če bi se zaljubila. — Ali bi me liubili? — je vprašal slikar boječe. — če bi vam prisegel, da bom zavoljo vas pozabil na vse? Urejuje Josip Zupančič — Z* »Narodno tiskarno« Fran Jezersefc. — Za upravo In Snseratnl del lista Oton CnrlstoC — Vat ▼ T^rttM^1iUi