kulturno - politično glasilo svetovnih in domačih dogodkov 6. leto / številka 19 V Celovcu, dne 13. maja 1954 Cena 1 šiling Vežeta IffladiiniU tedu/a Morda na vsem svetu ni dežele, ki bi bila tako gosto posejana z Marijinimi božjimi potmi, cerkvami in znamenji kot je zemlja slovenska rin se posebej naša lepa Koroška. Ni prekrasna le zaradi svojih jezer, dolin, pOlj in gora, ampak še bolj, zato, ker j,e v teni koščku raja itoJiko cerkva posvečenih Najlepši vseh žena. Že pred 1100 leti je bila prva koroška cerkev, ki! se v zgodovini omenja, posvečena „sanctae Mariae in solio” — Gospej Sveti. Njej. se j,e šel po svojem ustoličenju na knežjem kamnu na Krnskem gradu poklonit novi vojvoda dežele, ki je prisegel, da bo tudi častilec in varuh vere. če začnemo z božjimi potmi tam, kjer teče bistra Zilja, pridemo k Mariji v Grabnu pri Hlačah, kjer so se včasih romarji ustav-ijali grede na Višarje. Ob izlivu Zilje v Dravo že 900 let kraljuje Marija na Zilji — „beljaška> Marija”, ki gleda na Beljak, Dravsko dolino in Dobrač. Vrbsko jezero obvladuje Marija na Otoku, kjer je na o-brambnem zidu proti Turkom slika, kako se pod Marijin plašč zatekajo, iščejo pri Njej, varstva prestrašeni verniki. Kraljica Roža ima prestol v Podgorjah, ki ga ji je podarilo mesto Dunaj v zahvalo za zmago nad Turki, zato ima pod nogami glave premaganih Turkov. Že sicer starodavna božja pot v Vetrinju ni nikoli imela toliko ča-• stilcev, poslušala toliko slovenskih molitev in petja in gledala toliko gorja in solza kot ob koncu zadnje svetovne vojne. De-settisoči so se tam poslavljali od Nje in življenja ter sli v smrt. Živi so ji v zahvalo postavili spomenik in pomagali prenoviti krasni oltar. Na sončnih Žihpoljah se bleščita dva Stolpa in vabita romarje h Kraljici, ki ji Bog Oče pravkar polaga krono na glavo. Koroška svetnica Hema j,e v Krki pokopana v Marijini cerkvi, katero je postavila sama. Mati-grofica je romala tudi na slovenska božja pota in šla h Podgorski kapelici, kamor še danes matere tako rade romajo. V Dolini se ji je podrla cerkev in šele od preteklega leta naprej more sprejeti pod novo streho več vernikov. V Podjuni ima Marija še več palač, kjer sprejema avdience prosilcev. V Tinjah ob Dravi, v Dobrli vasi', kjer ji prošta strežeta! Marija v Trnju pri Železni Kapli, kjer so pastirčki našli njeno sliko med trnjem, in mimo katere je Slo v zadnji' vojski toliko vernih kmečkih družin v izseljenstvo! Mimo velike Marijine cerkve v Nonči vasi poromamo v Sveto mesto nad Žvabekom; in še preko Drave v Grebinjiski klošter, kjer je cerkev kar prelepa in prevelika zja pojemajoče romarje. V to našo deželo Marijinih cerkva prihaja te dni Marijina luč iz Lurda. Preko Zilje Roža in Podjune v naša mesta in vasi skoro v sleherno hišo in bajto. Če je v nas Se kaj tega, kar je bilo v naših prednikih, ki so gradili Marijine cerkve, potem jo bomo srečni in veseli sprejeli. Če ni, naj nam zppet prižge vere in duha prednikov. Brez te luči smo izgubljeni, na smrt obsojeni. Ko se sedaj v majniku tega Marijinega leta tudi slovenski rod na Koroškem pripravlja na posvetitev Marijinemu Srcu, v katerem je gotovo skrb in ljubezen za narod, ki ji je postavil toliko cerkva in kapelic, se zavedajmo zgodovinske odgovornosti; ali se tudi mi vključimo v svetovno prenovitveno gibanj e, ki hoče drugi, boljši svet: svet miru, svdbode, ljubezni, ali pa se izključimo v svet, kjer vlada sovraštvo, maščevanje, sila, laž, obrekovanje, uničevanje nasprotnika, kacdti, izseljevanje, vojne, teror? Prihaja Marijin čas. Bije se zadnji, a strahotni boj med Njo in satanom, peklensko kačo. Ni dvoma, kdo 'bo zmagal. 1 oda za koga se bomo odločili mi? Od tega je od-v’isna naša 'bodočnost: luč ali tema! Zmaga aH' poguba! Narodi krvavijo-diplomati se razgovarjajo Dogodki zadnjega tedna v Iindokini so bili na bojišču sicer porazni za Francijo in s tem'za ves Zahod, doma v Franciji pa so vendar zbudili zopet veliko nekam uspavane narodne zavesti in narodnega ponosa. Padec trdnjave Dien Bien-Fu je zahteval o-gromno človeških žrtev, borci sami pa so pokazali 'borbenost do skrajnosti, dokler niso materialni premoči podlegli. Domovina je to odločnost sprejela z veliko zahvalo in ko domači komunisti' niti padlim žrtvam v pariškem parlamentu niso izkazali običajne časti, je odgovorila celo ulica z napadi na prodajialce komunističnih listov in na ikomunistične lokale. Pričakovati je ibilo, da bo v 'tem položaju Rusija po svojih komunističnih somišljenikih iz Kitajske in In doki.n e ponudila Francozom roko sprave in tako s politične strani' še 'bolj oddaljila Francijo in Veliko Britanijo od Amerike. Minuli 'ponedeljek pa se je zgodilo ravno obratno. Govornik komunističnega dela Indokine je stavil Francozom nesprejemljive pogoje, na katere Francozi ne 'bodo nikdar pristali1. Ta položaj na ženevski konferenci bo gnal Francoze po vsej verjetnosti v zbliža-njie z Ameriko, ki je od vsega početka zahtevala odločnega nastopa proti komunistični Kitajski. Listi poročajo celo, da je a-meriškil zunanji minister predlagal francoski vladi, da bi na mesta komunistične Kitajske vrgli vsaj. tri vodikove bombe. Francozi so gledali v takem koraku pričetek tretje svetovne vojne, Dulles pa je bil prepričan, da bd se komunistična Kitajska in tudi Rusija učinka vodikove 'bombe ustrašili. Londonski list „Times” piše, da je skrajna nujnost, da se ves Zahod zave potrebe skupne obrambe protikomunistične lini je v vzhodni Aziji, če ta skupnost ne bo v najkrajšem času vzpostavljena, potem so zginili vsi lizgledi, da bi se dalo to vprašanje še kda j: mirnim potom in ob zeleni mizi reševati in rešiti; zginilo pa 'bo tudi vsako upanje, da bi našli tukaj rešitev v krvavem boju. Komunistične čete so po padcu trdnjave Dien-Bien-Fu, ki je držala celih 170 dni, nastopile takoj nadaljevanje svoje poti po Vietmanu, ki še ni ..osvobojen”. Verjetno bodo navalili proti mestu Hanoi. Iriiman-Eisenhower Sedanjii predsednik Združenih ameriških držav Eisenhower je ob nastopu svoje službe nakazoval močno roko iti njegova prva pot j.e bila v Korejo, ker je že v volilni Ibor-bi obljubil, da bo z vsemi sredstvi končal vojno v Koreji. Ta načrt se je res da posrečil, topovi so utihnili, valovi nervoznosti okoli izmenjave vojnih ujetnikov so se polegli, politično pa je ostalo celotno korejsko vprašanje nerešeno do ženevske konference. Po prvem tednu so ženevski diplomati prešli k reševanju vprašanja Indokine, ker v korejskem vprašanju niso mogli doseči nobenega sporazuma. Ko je po prvem tednu ženevskih posvetovanji ameriški zunanji minister Dulles preko Italije zapustil Evropo, je izgledalo, da pomeni to rano odpotovanje velik diplomatski poraz Amerike v Ženevi. Govo-riili so celo o odstopu ameriškega zunanjega ministra. Ob tej. priliki je tudi državni predsednik Eisenhower izjavil, da bo treba pač tudi v Aziji iskati poti sožitja s komunizmom, kakor so ga vsaj zaenkrat našli v Evropi. Medtem se je pa na konferenci izkazalo, da pot popuščanja zapadoih velesil le ne bo dovedla do rešitve vprašan j vzhodne Azije. iz Amerike pa slišimo zopet ostrejše glasove. Ob tem omahljivem stališču predstavnika ameriške zunanje politike se je oglasil bivši predsednik Truman kot predstavnik demokratične stranke. On očita sedanji ameriški vladi-, da nima trdnih pogledov v zunanji politiki, da bi tako mogla preprečiti strašne nevarnosti, ki pretijo. Truman poziva vlado, da naj vodi zunanjo politiko v sporazumu tudi z demokratično stranko, ker bo le tako mogoče dati ameriškim zahtevam in težnjam tisto težo, ki jo v svetu tudi zaslužijo po gospodarski in vojaški sili. Truman je močno grajal napade sedanje vlade na zunanjo politiko prejšnje vlade, češ, da. vse razgalj.evanje in pretiravanje škoduje ugledu vse države. Truman je v svojem govoru izrecno naglasil, da po ameriški ustavi nosi vso odgovornost prezident sam. Seve on pri ameriških demokratičnih razmerah ne more mnenja diktirati, pač pa lahko očisti krog svojih sodelavcev ljudi, ki ameriško težo rušijo. Nova ponudba maršala Tita Okoli tržaškega vprašanja se razgovori nadaljujejo. Tudi Dulles in Scdba sta v Milanu govorila o Trstu. V razgovoru z zastopnikom ameriškega lista v Beogradu pa je maršal Tito nakazal novo pot ureditve tega perečega vprašanj,a. Tito zahteva brisanje Svobodnega tržaškega ozemlja z evropske karte. Italija naj dobi mesto Trst in del cone A, Jugoslaviji naj: pripade cona B in del cone A. Amerika, Velika Britanija in Francija prevzemajo garancijo italijansko - jugoslovanske meje. Te države prevzemajo tudi dolžnost, da zgradijo v Kopru za jugosla-vijo novo pristanišče in to z železnico povežejo z Ljubljano in Puljem. V tem slučaju bi Tito pristal na pristop Italije k Balkanskemu paktu, katerega so sklenile Jugoslavija, Grčija in Turčija. Jugoslavija pa bi pristopila k Evropski o-brambnii zvezi. Kraljica se vrača domov Angleška kraljica Elizabeta II. je v spremstvu svojega soproga obiskala vse dele britanskega imperija in je sedaj na poti domov pristala tudi na britanskih postojankah v Sredozemskem moiju. Na otoku Malta, ki je igral tudi v drugi svetovni vojni kot nezlomljiv steber imperija važno vlogo v obrambi pomorske poti skozi Sredozemsko morje, so kraljico z velikim navdušenjem pozdravili. Za 10. majndk pa je bil predviden obisk v britanski trdnjavi Gibraltar. Ta Gibraltar je nekako Stražnik morske ožine med Afriko in Evropo in je od leta 1704 v angleških rokah. Zemljepisno pripada seve tudi ta košček skalovja k Pirenejskemu polotoku. Ta britanska kolonija meri 5 km2 in šteje približno 28.000 prebivalcev. Gibr-altarska vodna cesta je 14 do 90 km široka iti do 980 m globoka. Španci so proti temu političnemu obisku odločno v Londonu vlagali proteste, vendar ni nič pomagalo. Da pa so predvideli Angleži ob tem obisku vse možnosti, izpričuje število stražnikov, ki je doseglo 500. Vse je mirno poteklo in ko boste to 'brali, bo kraljica zopet v Angliji. KRATKE VESTI Dne fi. marca j.e zasedal celovški občinski odbor in sklepal o odstranitvi cestne železnice (tramvaja) iz mesta k jezeru. Kakor smo že poročali, so sedaj velika dela v teku, ki spreminjajo križišče železnice in ceste ih bo nova cesta speljana pod železnico. Pri tej, priliki se je pojavilo tudi vprašan je, da bi tramvaj, nadomestili z velikimi avtobusi, ki bi vezali mesto z jezerom. Taki avtobusi bodo prevažali po 85 oseb naenkrat. Promet bo podražen že 1. junija tega leta. V protest proti tem načrtom tudi nismo opazili v demonstraciji prvega maja uniformiranih nastavljencev celovškega tramvaja, kakor je to bilo vsako leto. V Drobolah ob Baškem jezeru je bilo minuli teden zborovanje koroških socialističnih učiteljev, kjer je govoril novoimenovani deželni šolski nadzornik g. Hasel-bach in razvil svoje poglede na naloge šole. Naglasil je, da stoji vzgoja mladine na prvem in znanje šele na drugem mestu. V Sovjetski zvezi so vpeljali zopet smrtno kazen za morilce, da bi tako nudili državljanom večjo osebno varnost. Taka smrtna kazen je bila dd leta 1950 odstranjena. Smrtna kazen je sedaj veljala le za špijone in izdajalce države. V Št. Vidu ob Glini je bilo zborovanje delavcev in nastavljencev, ki je naslovilo na avstrijskega zunanjega ministra Figla pismo, kjer zahtevajo, da Jugoslavija izroči obsojenega Perneta Avstriji'. V tej zvezi poroča graška Tagespost o tiskovni konferenci v Beogradu, kjer je zastopnik zunanjega ministrstva izjavil, da do sedaj Avstrija še ni podvzela korakov v tem vprašanju. Pač pa se je ta zastopnik pritožil nad pisanjem avstrijskih in nemških listov, v zvezi z imenovanim procesom. Posebno je naglasil pisanje graške Tagespost, ki je pisala: „Če bi razvoji dogodkov vzel drugo pot, bi verjetno Perne are sedel kot obtoženec na sodnijski klopi, marveč bi bil v drugem položaju kot borec za zahodno pojmovanje demokraci- ie” Na Dunaj, je pripotovalo in odpotovalo več inozemcev z ruskimi letali, ki se niso izkazali ali javili' pri avstrijskih pristojnih oblasteh. DNE 12. MAJA JE PRISPELA NA KOROŠKO LUČ IZ LURDA. Koroški mladinci bodo ponesli turški ogenj po vseh farah dežele, da bi tako v Marijanskem leto tesno povezali vso katoliško mladino in vso katoliško ljudstvo s čudežnim svetiščem Matere božje v Franciji. Anglija je izgnala dva člana ruskega poslaništva v Londonu, o katerih trdijo, da sta uganjala špijonažo proti Vel. Britaniji. V vzhodnem delu Berlina so se vršila pogajanja med zastopniki Velike Britanije in komunistične Kitajske. Na ženevski konferenci pa so si zastopniki istih držav v laseh. Na Dunaju so 'pokopali bivšega avstrijskega krščansko socialnega politika Richarda Schmitz. Bil je dolga leta tudi dunajski župan. Nacisti so ga vrgli, v koncentracijsko taborišče, iz katerega se je preko Italije v pozni jeseni 1945 vrnil na Dunaj. Zveza katoliških družin, ki je postavljena dO sedaj, na Dunaju, Zgornji Avstriji in na Koroškem šteje nad 90.000 članov. Zveza se bo v naslednjih mesecih razširila tudi na ostale zvezne dežele Avstrije. Komzomolci so zborovali v Moskvi. Tajnik organizacije se je pritoževal, da je protiverska propaganda vse preveč ponehala v teh vrstah komzomolcev. . Dne 1. maja se je zbralo v Marijinem Celju (Maria Zeli) na Štajerskem nad 7.000 mladih avstrijskih delavcev, ki so tam praznovali delavski praznik v duhu in smislu majniške Kraljice. V Pakistanu je porodila neka 20-letna žena otroka, ki je imel 2 glavi, 4 roke in 4 noge. Politični teden Po svetu ... Francoska utrdba Dien Bien Phu v Indo-kini je padla. Vietminske komunistične čete so jo pomandrale s svojo premočjo, sicer ne v času, kot si ga je ibil preračunal sovražnik, 'toda zgodilo se je. Nekaj dni kasneje kot je bilo predvideno, so klonili ju-naški ibranilci praktično zapuščeni svoji usodi! Predvideno je ibilo, da bi se to zgodilo ob začetku ženevske konference, da bi padec, Dien Bien Phu-ja bil uvod v veliko politično ofenzivo, kjer naj 'bi bilo povedano za zeleno mizo zapadnim državnikom, da so spet izgubili novo bitko in da naj bodo dovzetnejši za načrte Molotova in Ču En Lai-ja. Junaški branilci1 pa so po vsej verjetnosti prekrižali račune na šahovski deski Vzhoda. Nastopila je v Franciji neka iztreznjenost, prišlo je do neke nacionalne samozavesti, ki spominja na čas Device Orleanske. Dejstvo je, da ves francoski narod žaluje, da se danes bol ji kot kdaji v zadnjih letih pričenja zavedati, da poseduje dediščino „grande nation” („velike nacije”). Poveljnik Dien Bien Phu-ja, general de Castrie je čez noč postal legendarna osebnost v francoski zgodovini. Ves svet nedvomno občuduje hrabrost posadke, ki je 170 dni kljubovala premočnemu sovražniku. Občuduje v prvi vrsti neverjetno visoko etično moralo njih, Iki so se branili do žalostnega, pa do slavnega konca. „Vidim, da se bliža konec, toda borili se bomo do zadnjega. Naj živi Francija!” (Vive la France!) Te radijske depeše je odposlal v zadnjih urah strašnih borb, ki so Se vršile le nekaj anetrov od njegovega podzemeljskega bunkerja. In ko so potem ameriška letala bila nad bojiščem, so pač mogla javiti o velikem oblaku dima nad področjem, kjer je bil Dien Bien Phu, drugega nič... Konferenca v Ženevi pa ima namen rešiti „vprašanja” jugovzhodne Azije. Tudi de Castrie je vedel, da sede tam tisti, ki bi z enim samim telefonskim naročilom mogli preprečiti, da bi do padca Dien Bien Phu-ja ne prišlo in do novih desettisočev človeških žrtev v takozvani ,,'hladni” vojni med Vzhodom in Zapadom. Eni kot drugi lso hladnokrvno čakali, kaj bo ... Eni kot drugi so se že pripravili na vsako možnost. Kaj. pa so si mislili obleganci v Dien Bien Phu-ju? — To je povedal general de Castrie: „Borili se bomo do zadnjega. Naj živi Francija!” Nauk iz Dien Bien Phu-ja govori Francozom v dobro. S človekom-vo-jakom, kakršen je — de Castrie so dokazali svojo vitalnost, so s tem zgledom pokazali, da ne zaostajajo za sinovi Siegfriedov iz Nibelungov. Mnogo je pisanja v zvezi z Dien Bien Fhu-jem, češ, da je to novi Stalingrad. Lepo je, če Nemci priznajo svojim bivšim omalovaževanim vojaškim nasprotnikom, da imajo tudi to svoji »Stalingrad”. Če je to bilo mišljeno iz nevoščljive maščevalnosti, je druga stvar... Zborovalci v Ženevi pa še niso prišli iz začetka. Na sestanku preteklo soboto se niso zedinili, kdo, kdaj in kako naj se pogajajo o Indokinil Medtem je utrdba Dien Bien Phu že padla. To je bila prijetna vest za delegacije Kitajske, Severne Koreje in Vietminha in je ojačila njih trenutni politični položaj. Nikdo pa ne ve, kakšna bo končna reakcija na Zapadu. Zaenkrat ni iz nobene zapadnih prestolic slišati kaj posebnega. Ameriški zunanji minister je v radijskem govoru poveličeval junaštvo Francozov in predlagal, naj; bi se protikomunistični svet organiziral v zaključeno celoto in v Aziji nastopil strnjeno proti komunistični nevarnosti. Medtem je radio Peking javil, da je na francoski strani v Indokini bilo 381.000 mrtvih, ranjenih in ujetih. Po francoskih mestih so visele zastave na pol droga z žalnim trakom. Gledališča in kinematografi so bili zaprti in tudi predstava moskovskega baleta, ki gostuje v Parizu, je bila odpovedana. Francozi si mnogo dovolijo in prav toliko prenesejo, toda tega dne si niso želeli užitka plesne umetnosti iz Moskve. Zapadni svet je v težki mednarodni politični krizi. Dien Bien Phu je bila končno zgolji neka vojaška postojanka sredi ozemlja, zasedenega po Vietmincih. Francozi so jo organizirali šele pred meseci s padalskimi če- tami. Utrdba j,e bila trn v nasprotnikovem telesu. Zdaj, si bodo sovražnikove vojaške sile, ki jih je vezala ta utrdba, z 'lahkoto utrle pot proti jugu v srce francoskih posesti v Indokini. Prva poročila trdijo, da so voj aške kolone na poti in že obkrožit jejo važno pristanišče Hanoi. če ženevska konferenca ne bo dogodkov prekinila, če ne bo prišlo do kake vsaj, začasne rešitve, 'bo v doglednem času vsa jugovzhodna Azija v plamenu. Zapadne sile so prejele udarec, ki pa ne pomeni poraza. Poskušale bodo zadati protiudarec. Človeštvo pa sc ile upravičeno boji, da bi porušenje političnega ravnotežja resno ogrozilo svetovni mir. Zapadi ima dovolj, sredstev in moči, da more zaustaviti komunistično ekspanzijo v jugovzhodni Aziji, manjka pa mu tistega, kar je predpogoj za to^ enotnosti. ... in pri nas v Avstriji Vsako leto pregleda državne račune naj-višja državna ustanova »Rechnungshof.” V zvezi s takim pregledom računov dobijo razna ministrstva tudi opozorila o nerodnostih, ki so 'se v minulem letu tu in tam dogajale. Tako se je zgodilo tudi nedavno in najvišjie kontrolno mesto državnih računov je opozorilo na 'take nerednosti v ministrstvu za kmetijstvo in tudi v ministrstvu za promet. Seveda bodo sedaj, v parlamentu vse to obravnavali in je pričakovati, da bodo po stari navadi1 očitali eni drugim. Saj se parlament sestane dne 12. majnika k svojemu pomladanskemu zasedanju. Dnevni red tega pomladanskega zasedanja je zelo obširen in deloma zelo sporen. Bistrica v Rožu je edina občina na Koroškem, v kateri, se bodo vršile ponovno volitve, in sicer 16. maja. Obe stranki: SPOe (socialisti) in »Delovna skupnost” (Arbeits-gemeinschaft, 'lista OeVP in Vd‘U-ja) sta dobili pri volitvah 14. marca t. 1. vsaka 454 glasov. Odločilni glas, kateri naj bi bil jx) mnenju enih socialistični, po izjavi drugih pa glas »Delovne skupnosti”, torej OeVP in VdU-ja:, pa je bil od občinskega tajnika v volilnem lokalu v Svečah raztrgan, češ da ni veljaven, ker pri štetju glasov za .posamezne stranke, ni 'ležal v, ampak izven kuverte. Stranka, kateri bi pripadel ta glas, bi dobila seveda župana. Deželna volilna komisija je v tem, gotovo edinstvenem primeru odločila tako, da se morajo volitve na Bistrici ponoviti. To pa upravičeno, saj se ni dalo dognati, čigav je bil' v resnici odločilni glas. Mogoče je bila strgana celo glasovnica »Krščanske stranke”, kdo ve? Na vsak način se bodo morali volilci bistriške občine odločiti 16. maja za sledeče stranke: Arbeitsgemeinschaft, SPOe, VO (Komunistična ljudska opozicij,a) in za »Krščansko stranko”. Sliši se, da bodo nekateri komunisti oddali svoj; glas socialistični stranki1, ker sami ne morejo računati na število glasov, ki bi bilo potrebno vsaiji za en mandat (74 glasov). Ljubši jim je župan iz. delavskih, kot iz meščanskih vrst. V petek se je začela volilna borba z nekim člankom v »Volkszeitung”, v katerem zastopnik »Delovne skupnosti” ostro nastopa proti mrtvašnici, ki naj bi stala okoli 100.000 šil. in jo namerava občina zidati na pokopališču v Svečah. Pisec članka je mnenja, da zadostuje, če se dosedanja mrtvaška veža poveča in popravi. Socialisti so nad pisanjem in volilno propagando OeVP in VdU-ja v toliko ogorčeni, v kolikor, tako trdijo, »Delovna skupnost” razširjuje vesti, ki nikakor ne odgovarjajo resnici. Saj socialisti ne mislijo napraviti več, kot dati dosedanji mrtvašnici dostojnejšo zunanjo in notranjo obliko. Navsezadnje se bo pač moral pri dokončni odločitvi tega vprašanja novoizvoljeni občinski svet le ozirati tudi na zmogljivost občinske blagajne. V soboto, 8. maja zvečer, so napravili socialisti pri Adamu v Svečah volilno zborovanje, na katerem je govoril sam deželni glavar Ferdinand Wedenig. Od pol 7. ure zvečer do začetka zborovanja, ki se je pričelo ob osmih, so donele po zvočnikih koračnice in vabile Svečane k zborovanju. Deželni glavar Wedenig je na tem zborovanju zavzel jasno stališče do narodne manjšine ter poudaril, da je prav, če se naši otroci uče obeh deželnih jezikov. Govoril je o medsebojnem spoštovanju ter pou- Na vidiku pa so že de/elno-zborske volitve 17. oktobra za Dunaji in Nižjo Avstrijo, in tako se bo vse delo parlamenta odigravalo v senci bodočih volitev. Na dnevnem redu parlamentarnih sej bo ureditev vprašanja članarine pri delavskih sindikatih. Socialisti stojijo na stališču, da je treba 'to članarino odtegniti plači, delavca, kar bi delavca sililo k članstvu v sindikatu in omejevalo njegovo svobodno odločitev ali hoče biti član takega sindikata ali ne. Ves avstrijski sindikat pa je v soci-ali.Stičnih rokah in pomeni tako tudi važno politično orodje. Socialisti povezujejo to zahtevo s svojim ipristankom za nadaljnje odplačevanje pri izvozu avstrijske industrijske robe. Vrsta avstrijskih produktov je na svetovnem trgu predraga in je tako ]>otrebno, da država za izvoz doplačuje, da postane avstrijsko blago na svetovnem trgu konkurenčno. Nedavno smo pisali na primer o surovem maslu, katerega producira avstrijsko kmetijstvo v taki množini, da se ga ni mogoče znebiti in ga je treba izvažati v Italijo ali pa v Nemčijo. Tam pa je cena le 25 do 26 šilingov za kilogram, medtem ko stane pri nas surovo maslo 32 do 34 šilingov. Ker so socialisti odklonili potrebno doplačilo za tak izvoz, so si kmetje pomagali na ta način, da od litra prodanega mleka pridejo trije groši v poseben fond, ki naji financira izvoz mlečnih izdelkov. Podobno se godi raznim industrijskim produktom. Druga točka dnevnega reda ni nič man j kritična. OeVP zahteva vključitev trafikantov v trgovsko zbornico, socialisti zahtevajo 'kot protiuslugo vključitev javnih nastav-Ijencev v delavsko zbornico. Kakor je trgovska zbornica v rokah OeVP, tako je delavska zbornica v rokah SPOe. daril upravičenost dvojezičnih napisov, n. pr. Volksschule — ljudska šola. Žaililbog so se v naši občini do sedaj socialisti v občinskem svetu krčevito branili tega dvojezičnega napisa na ljudski šoli v Svečah. Saj, nam je še zelo, zelo dobro v spominu potek občinske sej e, na kateri se je to vprašanje obravnavalo. Samo socialisti so glasovali proti dvojezičnemu napisu, češ sedaj, je nastal zopet mir ipo naših vaseh, zakaj ga s takšnimi zahtevami ponovno o-grožati. Upamo, da se bodo besede dež. glavarja oprijele merodajnih zastopnikov lokalne organizacije SPOe na Bistrici in bodo ti v nacionalnih vprašanjih zavzeli lo-jalnejSe stališče napram našim zahtevam, kot do seda ji. »Noben narod ne more trditi o sebi, da je več vreden kot drugi”, je dejal g. deželni glavar, »vsak narod ima svoje vrline”? V nedeljo, dne 9. maja popoldan pa so bili povabljeni od socialistične stranke k »Mariju” na Bistrici rentnerji, da se primerno »pripravijo” na volitve. Ta teden bodo razne stranke imele še celo vrsto zlx> rovanj, na katerih bo po vsej verjetnosti veliko ostrih, a seveda tudi sladkih besedi. »S 'Špehom (slanino) se lovijo miši, z „le-kom” pa ,ovce", pravi pregovor. Torej: bo treba ob besedah govornikov veliko previdnosti od strani 'ljudstva, ki se 'bo zborovanj udeležilo. Zastopniki naše volilne skupine, torej »Krščanske stranke”, so imeli že več zaupni-ških sestankov. Mirno, vztrajno delo med ljudstvom je strmelo za tem, da se vsak občan seznani z jasnimi smernicami za te volitve. Posebno se je poudarjalo sledeče: Krščanska stranka se nc povezuje z nobeno drugo volilno skupino. Nastopa pri volitvah 16. maja samostojno. Vse druge vejiti, katere širijo zastopniki dingih strank, so neresnične. Vsi katoliško zavedni občani se združijo na dan volitev v »Krščanski stranki”, kateri liodio dali s svojo glasovnico stoodstotno zaupanje. Na dan volitev vsi na volišče! Vsak glas je dragocen in važen. Vsi volilci naj se zavedajo tega, da podprejo z vsako, za »Krščansko stranko” oddano glasovnico listo domačinov. Nosilec naše liste je g. Anton Feimig, pd. Ucar iz Sveč. Bil je že dolga leta pred drugo svetovno vojno občinski svetnik. V prepričanju, da smo z. nosilcem liste, kateri je kot napreden gospodar, celkveni ‘ključar in navdušen cerkveni pevec, najbolj ustregli želji naših volilcev, smemo upati na zadovoljiv Izid za vse tako važnih občinskih volitev’. 16. maja oddajmo svojo glasovnico vsi: »Krščanski stranki!” S tem bomo na najlepši način izpolnili svojo versko in narodno dolžnost. Nadalje je na dnevnem redu parlamentarnih posvetovanj, vrsta gospodarskih zakonov, 'ki so veljavni do 30. junija. V teh gospodarskih vprašanjih so nadstrankarska posvetovanja privedla že do bistvenega zbližan ja, če zgoraj navedena vprašanja politično ozračje ne bodo preveč zastrupila in bi taiko parlamentarno delo ne mogli pravočasno dokončati. Vsi sklepi parlamenta morajo v odobritev v Aliirani svet in morajo najmanj čakati 30 dni na odobritev. Najtežji je gotovo politični spor v zadevi sindikatov. Socialisti morajo politično gledano držati svoj. močnejši položaj in ga utrditi na ta način, da 'bodo delavci plačevali svoje prispevke direktno od svoj ih plač in za OeVP je to 'tudi načelno vprašanje, ker bi na ta način delavci bili izročeni v polni meri sindikatu. Proces proti bivšemu OeVP ministru dr. Kraulandu na Dunaju se nadaljuje. Po šestdesetdnevni obravnavi še nikakor ni jasno, katera politična stran je po dogodkih leta 1945/46 močneje obremenjena. Verjetno bo proces trajal še mesec dni. Dne 8. maja je bila deveta obletnica nemške brezpogojne kapitulacije pred zavezniškimi armadami'. Vsako leto so visele na držav, poslopjih ta dan državne zastave. Letos teh zastav ni bilo in to v protest proti negativnemu poteku berlinske konfe-rence v vprašan ju avstrijske državne pogodbe. Pač pa so žrtve zasedbe napravile demonstracije proti zasedbenim silam. Taka demonstracija je bila tudi dne 8. majnika na Novem trgu v Celovcu. Avstrijsko dobroimetj.e pri Evropski plačilni zvezi je naraslo na 119 milijonov dolarjev. Tekom zadnjih štirih mesecev se je višina denarnih vlog pri hranilnicah in bankah povišala od 5 na 6 milijard šilin-gov. V Celovcu in tudi drugod je število novih stavbišč izredno veliko, tako je seve padlo tudi število brezposelnih in 'to celo pod lansko številko ob istem času. V Bistrici v Rožu 'bodo 16. maja po sklepu deželne volilne komisije ponovili občinske volitve. Na volitvah, 14. 3., sta dobili SPo in Arbeitsgemeinschaft isto število glasov. Ker je bil en listek uničen, bi po vsej verjetnosti odločeval ravno ta listek o županu. Tako je sedaj: deželna volilna komisija odredila nove volitve. NAD 10,000.000 BEGUNCEV IZ VZHODA ŽIVI V ZAHODNI NEMČIJI Zahodhonemški statistični urad sporoča, da živi zdaji tam več kot deset milijonov ljudi, ki so pobegnili ali pa bili izgnani iz področij, nad katerimi gospodarijo komunisti. Več kot osem milijonov oseb so izgnali iz njihovih domov pri masovnih iprese-1 it vab prebivalstva, približno dva milijona oseb je pa pobegnilo na Zahod po drugi svetovni vojni. LETALSKA ZVEZA LONDON - BEOGRAD Dn'e 3. maja je 'britanska 'letalska družba »Eagle Aviation” ponovno vzpostavila letalsko zvezo med' Londonom in Beogradom. To bo edina, neposredna letalska zveza Jugoslavije z Veliko Britanijo. SPOR MED IZRAELOM IN TRANS-JORDANIJO Varnostni svet j,e na svoji seji, dne 5. maja, z osmimi glasovi proti dvema in enim vzdržanim glasom sklenil, da bo začel splošno debato o medsebojnih skupnih pritožbah Izraela in Transjordanije, in sicer v smislu skupnega predloga Brazilije in Kolumbije. AMERIŠKI TEHNIČNI STROKOVNJAKI ODPOTOVALI V TUJE DEŽELE Uprava za delovanje v tujini sporoča, da j c 24 ameriških tehničnih strokovnjakov odpotovalo v 18 dežel bližnjega Vzhoda in Afrike, Latinske Amerike, Južne Azije in daljinjega Vzhoda, kjer bodo pomagali izvajati program tehničnega sodelovanja za napredek teh dežel. Po tem programu deluje zdaj v tujini več kot 1600 ameriških strokovnjakov. PAKISTAN ZAVRNIL SOVJETSKI PROTEST Tukajšnje časopisje objavlja poročila tiskovnih agencij iz Moskve, po katerih je pakistanska vlada zavrnila sovjetski protest proti ameriški vojaški pomoči Pakistanu in [/roti pa k i sta nsko-tu ršk em u dogovoru. V svojem odgovoru pravi pakistanska vlada, da je sovjetska vlada prišla v svojem prepričanju do neopravičenega zaključka, da je Pakistan dal Združenim državam na razpolago svoja vojaška oporišča. Volitve na Bistrici v Rožu Brez žrtev . .. ? Marsikdo mladih taikole govori: „Lepo je ibiti značajen, tudi jaz bi rad bil. A le zakaj zahteva vzgoja značaja toliko odpovedi od mladega človeka? Mar ne bi mogel postati značajen na lažji način, brez žrtev?” Fant, dekle! Brez žrtev in odpovedi ne dosežemo na zemlji nobenega večjega uspeha. In ti bi hotel, hotela doseči največji u-speh: plemenit značaj? * Poglejmo fanta, ki želi sodelovati pri tekmi v veslanju! Vsako jutro zgodaj vstane, sede v čoln in vesla. Po treh urah pride ves zmučen, znojen in ožgan od sonca iz čolna. Tako dela več tednov pred tekmo. Živi izredno umirjeno. Vzdržuje se vsakega uživanja. Dobrlih reči ne je, ker se boji, da bi se preveč ne odebelil. Ne sme kaditi. Ne sme piti alkoholnih pijač. Vsak večer gre zgodaj spat itd. Le zakaj, vse te odpovedi? Samo zaradi morebitne slave prvenstva in srebrne kolajne! * Kaj pa lakomni človek? Kolikim dovolje-nlim rečem se ta odpove! Slabo je. Ne privošči si kaj. boljšega. Oblači se slabo. Ne upa si iti na sprehod, da si ne trga čevljev. Vsaki zabavi in družbi se odpove, ker noče kaj zapraviti itd. In zakaj vse to? čemu se skopuh odpove tolikim dovoljenim rečem? Samo zaradi denarja, da kupček vidno raste. # Podobnih primerov je še nešteto. V življenju se mora pač vsak bojevati in dopri-našati žrtve. Razlika je samb v tem, zakaj se kdo žrtvuje. Veliko ljudi se žrtvuje za minljive zemeljske dobrine. In ti, ki hočeš doseči lep značaj — delaš s tem za svojo dušo — za večnost, bi hotel, hotela to doseči brez žrtev, brez odpovedi? Lep značaj je sad boja s strastmi, sad vaje v odpovedih in žrtvah! „V vsakem človeku se skriva svetnik in zločinec”, je rekel francoski govornik Lacordaire. Zločinec v tebi sam od sebe raste in se krepi. Ni ti ga treba hraniti. Če pa hočeš, da svetnik, svetnica vlada v tebi, se moraš znati marsičemu odpovedati in imeti vedno pripravljeno voljo za dobro — moraš vzgajati sam, sama sebe! Tržaški študentje v Globasnici Razveselili smo se, ko smo slišali, da nas obiščejo dne L maja študentje iz Trsta, ki so prišli na Koroško, da si ogledajo naše lepe kraje. Prišli so k nam s prvo slovensko igro „Ve-seli dan” ali »Matiček se ženi”, ki jo je napisal Tomaž Linhart. Uvodoma so č. g.Posch v lepem govoru pozdravili tržaške študente, nato jie tudi g. prof. Peterlin, vodja dijaške skupine, povzel besedo in spregovoril z velikim navdušenjem, da se jim je vendar enkrat posrečilo priti med koroške brate, kamor jih je vleklo že dolgo časa. Komaj se je dvignil zastor, so si igralci že osvojili srca gledalcev, kajti1 igrali so res prav dobro, tako da si jih Korošci lahko vzamemo za vzgled. Tudi vsebina igre je nam ugajala in je bila za talko priliko posrečeno izbrana. Kar se tiče vlog, so j ih seve vsi sijajno rešili in se je pri vsakemu posameznemu igralcu videlo, da so bile dobro naštudirane. Tu smo opazili predvsem to, koliko lepše in lažje se igralec giblje na odru, če vloge res dobro zna. Navdušenje in zanimanje za lepo podano veseloigro se je stopnjevalo od dejanja do dejanja in je v znak hvaležnosti občinstvo igralce nagradilo z močnim aplavzom. Ob koncu pa bi najrajši še kar ostali v dvorani. Vendar pa smo le imeli razumevanje za njih utrujenost od dolge poti. Za slovo so nam zapeli še nekaj lepih pesmi, potem smo se dobro razpoloženi razšli. 1 ržaški študentje pa so bili tokrat gostje dobrih Globašanov, ki so jim šli tudi pri prenočiščih na roko. Nekaj, pa se jih je odpeljalo spat v Šmihel. V nedeljo zjutraj: pa so nadaljevali svojo turnejo mimo Klopinj-skega jezera in nato preko Roža, kjer so se ustavili za nekaj, časa na razstavi v St. Jakobu, spet v svojo domovino. Bili smo jih veseli in jim kličemo: Kmalu nasvidenje! ZA DOBRO VOLJO KDO JE OSEL? Zelo prevzeten farmer je prijezdil na ko-nju na trg In ker se mu tam neki fantič ni hotel takoj izogniti, je nad njim zavpil: »Fant, izogni se, moj konj ne mara oslov!” — Korajžni fant se polagoma izogne, pri te*n pa vpraša farmerja: »Zakaj pa potem tebe doli. ne vrže?” Lepo uspela prireditev v Rožu Gojenke letošnjega kmetijsko-gospodinjskega tečaja v Št. Jakobu v Kožu Za Sentruperčanka-mi so nas povabile gojenke gospodinjske šole v Šentjakobu v Rožu na svojo zaključno prireditev. Hvalevredna tiha in dostojna tekma obeh naših tako važnih gospodinjskih zavodov je uspela: Sent Rupert in Setjakob sta s svojima prireditvama višek našega letošnjega prosvetnega dela. Kar štirikrat so morale ob zaključku šentjakobske gojenke nastopiti. Nič čuda, ko pa so se zanimali za prireditev talko mladi kot stari širše šentjakobske okolice, Zilj,ani, Selani, Podjunčani in še vrsta domačih gostov od drugod. Končno so se napovedali tudi še tržaški dijaki in dijakinje, ki so slučajno v istih dneh zaključevali svojo turnejo po Koroški. Vzgojni ipomen razstave kuhinjskih kakor ročnih del j.e očividen. Prirediteljice se resno trudijo, da prikažejo našemu gospodinjskemu svetu, kako okusna jedila se lahko pripravljajo iz domačih sredstev. V ročna dela pa polagajo vso svojo umetniško dušo in nas učijo, 'kaj. je res domače, slovensko v priredbi in barvi. S ponosom trdimo, da dosega kakovost razstavljenih predmetov uprav idealno višino. Pri zaključni. prireditvi so gojenke pod taktirko neumorne č. s. Jasne Puntarjeve zapele vrsto pesmi,med katerimi je znana„Ro/., Podjuna Zilja” po napevu nadvse spretne dirigentke izredno ugajala. Želeli bi, da bi dekliško petje po sedanjem razhodu gojenk nikakor ne zamrlo. Tudi absolventke lah- N a V našem listu smo poročali pretekli teden o nadvse uspeli kulturni prireditvi in razstavi v Št. Rupertu, danes pa sledi v »Našem tedniku” obširno poročilo o šentjakobski prireditvi. Obakrat je slavnostni govor imel g. dr. Valentin Inzko. Uredništvo je bilo naprošeno, da objavi vsaj en govor. Tej želji torej ustrezamo. »Leto za letom prihajamo v naše narodne šole Občudovat napredke in uspehe vsakoletnega tgospodinjiskega tečaja. Zaključna prireditev je prešla že v nepogrešljivo tradicijo. Dokaz nam je, kako je dovzetno za teoretično in praktično znanje naše dekle. Kakšen velik ikorak napravi v znanju slovenščine in drugih predmetov in koliko duhovnih zakladov si nabere. Skromen dokaz 6-mesečnega prizadevanja učenk in učiteljic sta razstava in prireditev. Kakšno veselje navdaja starše in vse odrasle, ki čutimo z mladino tim narodom, ko občudujemo izobilje lepote na razstavah, ko hvalimo kuharsko umetnost in ko se predajamo lepoti slov. besede in pesmi. Težko je izraziti, koliko truda in prizadevanja gojenk im vzgojiteljic je v tem delu. Častite sestre s svojo neutrudljivo pridnostjo ne vprašajo za plačilo. Dajejo in dajejo, ždeč si samo eno, da bi seme, ki so ga vstejale, tudi rodilo; da bi njih delo blagoslovil Vsemogočni im bi vse gojenke ostale dobre Slovenke in katoličanke. Kakor pa plodov pomladanskega cvetja in brstenja ne moremo pregledati vigredi, tako se bodo tudi sadovi tega 'tečaja širili v nedogledno bodočnost. Da, prav to je, kar nas navdaja z velikim upanjem! De-kleta, 'ki so tu v samostanu sprejemala pouk in vzgojo ne po kapljicah, ampak v velikih količinah, bodo spet naprej dajala: svojim domačim v rojstni hiši; tam, kjer bodo morda služile; tam, kjer bodo nekoč gospodinjile. Moja in vseh dobro čutečih želja jie, da bi se ta vpliv razširil na ves naš rod. V gospodinjstvu izurjene, notranje ustaljene, značajne, idealne, prežete verske in narodne zavesti bodo dekleta šla med svet. Današnjo dobo preveva materializem, že ko uspešno gojijo naše tako lepe pesmi. Dekliška prizora, ki sta pomenila nekak višek prireditve, sta prikrojena prav za dekleta. Prvi nam j,e nazorno ipodal vsestransko, važno delo matere- gospodinje in nas rahlo opominjal, naj nikar ne podcenjujemo često nazven malo vidnega njenega dela v družini. Drugi prizor pa je gojenkam in nam uspešno razblinil sanje o dozdevno mikavni tujini in nam domovino približal v vsej njeni lepoti. Govornik g. prof. dr. Inzko je v zanesenih besedah govoril o pomenu strokovno in kulturno izobražene gospodinje matere in podčrtal važnost obeh naših gospodinjskih šol. V imenu navzočih staršev, gojenk in vsega naroda se je končno požrtvovalnim učiteljicam za njihovo delo toplo zahvalil. Ob koncu obeh tečajev izražamo samo še željo, naj bi gojCnke-absolventke sedaj posvetile svojo ljubezen še svoji organizaciji, kii bo pridobljeno njihovo znanje še naprej globila in širila. pot hoče zavladati v naših družinah. Kako radi se mu vdamo. Dekle, žena., ki j,e čuvarka lepega in plemenitega v domu, naj z besedb in še bolj; z zgledom ta nezdravi materializem prežene iz fanta ali moža in iz svoje okolice. Svet bo le tedaj lep in dober, če bo naše delo prežeto z ljubeznijo. Za to veliko delo pa jie treba mnogo poguma, navdušenja in vztrajnosti. Dekleta, mladina, rojaki iz vseh naših dolin! Ali čutite, da smo bratje in sestre, ali veste, da smo vsi ena družina? Ali čutite, da nas veže neka nevidna vez med seboj? To je naša domovina, so gore in reke in jezera, polja in travniki ob katerih živimo. To je materina beseda, s katero izmenjujemo naše misli, pojemo pesmi in častimo z njo Boga. To je kri, ki pluje po naših žilah. In ker smo vsi ena družina delajmo vzajemno za to veliko skupnost — za narod. Našo besedo ohranimo, sejmo zrno ljubezni do te naše besede in pesmi, do krščanske blagovesti! Za srečo v domovih, za dobro voljo v družinah, za pravo vzgojo mladine pa boste poskrbele nekdaj, ve dekleta — bodoče žene in matere. Vaša velika naloga naj vam bo vedno pred očmi! Kot vzvišeni, vsega truda vredni cilj; na gori, naj vam zato za vse življenje ostanejo ideali: mati, domovina, Bog! Če vam bo to ostalo sveto, potem se bo tudi o vas spolnilo, kar poje pesem; »Dokler človeški rod biva po zemlji tod, bode slovelo slovensko dekle.” Pri nas na Koroškem Pri nas na Koroškem se radi imamo, še grmič ob poti poleti golči. Zabavamo se in veselo kramljamo, Pri delu pa Drava nam čelo hladi. Med nami se dvigajo slavna svetišča, visoko prvači jim Sveta Gospa. — Kako so nam draga domača ognjišča, odklanjamo zanje palače svetal MLADINA PIŠE: Velikonočni prazniki v domovini Domovina, mati, Bog! To geslo polagam na srce vsem koroškim bratom in sestram. Naj bi zacvetelo v vsakem, a posebno v mladem srcu. Saji je od mladine odvisna vsa .bodočnost. Večina deklet, iki ste že odšle v tujino, v Švico in v druge tuje kraje,ste šle morda res s poštenim namenom, da si nekaj prislužite, da si tako zagotovite svoj življenjski obstoj; in si olepšate svojo bodočnost. Lepa je bila tudi misel iti malo po svetu zaradi izobrazbe, ki človeka bolj usposobi za življenje. Precejšen del naše mladine pa gre v tujino iskat svoj(o srečo. Povem vam, da jo je v tujini težko najti. Upam, da ne bo odveč, če rečem, cla bi bilo treba doma več zadovoljnosti, pa bi ne bilo treba trpeti v tujini. Ravno pred enim letom, tudi v tem lepem mesecu majniku, sem odšla tudi jaz poskusiti tujino. Zato si lahko predstavljam, kako mora mlado, doma lepo, v mili ljubezni staršev ohranjeno dekle hrepeneti v tujini po svojem domačem kraju. Spominjam se lanskega lepega meseca majnika, ko sem se poslavljala 's krvavečim srcem iz lepega Roža in zapuščala starše, prijatelje in sopevke. Zdelo se mi je, da je sonce o-temnelo, čeravno je najlepše sijalo. Ali tolažila sem se z upanjem, da po temni noči zasije .beli dan. In prišla je spet pomlad; ki zbudi vso naravo iz zimskega spanja. Moje srce je v tujini zahrepenelo ipo domovini. Po dolgem letu je napočil veseli čas, da sem se mogla vrniti ravno pred velikonočnimi prazniki v domovino. Srce mi je zaigralo, ko sem stopila na svojo rojstno zemljo v lepem Rožu. Beseda sladka, domovina! Ne greš ti več mi iz spomina. Kot iskra živa v srcu tliš, ljubezen k sebi mi budiš. Dekle iz Roža »Z LASTOVKAMI” V SELAH Na velikonočni ponedeljek je društveni oder zopet vršil lepo kulturno delo. Naše katoliško prosvetno društvo je uprizorilo petdejansko igro »Z lastovkami”. V njej se dvoje plemenitih, zvesto ljubečih src kljub oviram vsled zahrbtnosti hinavskega prija;-telja in odurnosti vaškega ošabneža končno združi. Med ganljivo dejanje je vpletenih tudi več takih prizorov, da se ob njih iz srca nasmej iš. Igralci so s svojim dobrim nastopom spravili občinstvo v jako dobro in prijetno razpoloženje. Zato zaslužijo tudi našo pohvalo. Kar oglasite se še, kajti želimo si še lepih iger! »REPOŠTEV” v ŠT. JANŽU V ROŽU Travnik še ni razcveten, pač pa je gozdič že zelen in zato se je v šlemcovem gozdiču nad vasjo že začelo živahno življenje. Že dva tedna sem je farna mladina, pod delavnim vodstvom Branka, kopala in vozila in spreminjala svoj naravni društveni oder in ga zasukala za 180 stopinj. Prej je gledalo občinstvo proti gozdu, zdaj gledamo proti Guram čez Dravo. Je tudi lepa panorama, če tudi ne več tako naravna. Zato pa je predvajanje iger za gledalce bolj jasno in lepše, ko gledajo na oder od zgoraj, medtem ko smo prej gledali od spodaj, navzgor. Kot premijero na svojem novem odru so igrali prvo majniško nedeljo fantje igro: Repoštev. Dovršeno so predstavljali pravljico o Repoštevu, ki reši nedolžne pred krivično smrtjo, hudodelca pa izroči zaslužni 'kazni. — Prihodnjič 'bodo v počastitev mater najbrž tretjo nedeljo majnika nastopili otroci in dekleta, ki 'bodo gotovo s svojim živahnim in veselim nastopom zbrale v naši naravni dvorani veliko in hvaležno občinstvo. Čarobne so v svitanju jutranje zarje trdnjave, ki čvrsto odbijajo grom; Matjaževa Peca, Obir in Višarje varujejo naše imetje in dom. V koroških se jezerih jutro umije, poprej ko se zgrne čez ves Korotan in mavrica v njih se vodice napije, da z njo blagoslavlja nam plodno ravan. Pri nas na Koroškem domačnost kraljuje, vsa ziljska dolina nas vabi na raj. Čeprav se ji kje kak korak odteguje, srce pa želi na Koroško nazaj. KRUH — naša važna hrana Spet smo vrgli zrnje v zemljo, da iz njega zraste novo. Spet ibomo napajali zemljo z našim znojem, da bo kruh boljši, da bo dragocenejši. Vsi živimo od kruha: mladi, stari in najmlajši — in to danes in jutri in so tudi pred tisočletji. Da, to drobno seme, ki smo ga zaupali materi zemlji v zadnjih mesecih ali že jeseni, ohranja materialno življenje človeštvu. Ali smo vsej ali dovolj za lastno druži-žino, da ne bo stradala kruha? Smo izrabili in napolnili vsako ped zemlje? Ni dovolj, da samo zase in na svoje najbližje mislimo. Tudi za delavca v tovarnii, za rudarja v črni zemlji, za študenta in znanstvenika, za učitelja v šoli in za delavčeve otroke — za vse je treba kruha in vsak ga ima pravico uživati. Smo sejali dobro seme ali pleve? Le dobro, polno seme nam bo rodilo zdravje in moč. Ob vsaki novi setvi želimo, da bi bila žetev bogatejša in boljša. Ali bo tudi letos? Če smo pri semenu in setvi kaj zagrešili ali zamudili, dajmo nadaljni obdelavi in skrbi posvetiti vse naše moči. Kmalu bo pripekalo sonce na zemljo in izžemalo iz nje dragoceno vlago. Sedaj se tako pridno napajajo naša polja. Sicer mraz zadržuje vso rast, da že zaskrbljeno gledamo izpod strehe. Pa Bog daj, da ne bomo morda ob suši še bolj( žalostno gledali na naše rastlinje. In če — kot pred dvema letoma pritisne suša — bo žetev revna in naš kos kruha tenak. Zato moramo rastline naučiti varčevat z vlago. Kako? Dajmo jim dovolj brane, kjer se to še da popraviti in pa ob pravem času jim rahljajmo zemljo, a pravilno. S pogostim rahljanjem, zlasti po dežju, pretrgamo kapilare, po katerih izhla-peva voda. Uporabljajmo brane in kultivatorje, motike in grablje ob vsaki priliki! če bomo to delali, se nam ni treba bati, da bi ne bila naša žetev v jeseni bogata. Kako bomo obdelovali — s konji ali traktorji? V starih časih so orali z lesenimi plugi, danes z železnimi. Traktor preorje 1 ha zemlje v 4 urah, konji pa 1 ha v 25 urah in to 24 cm globoko. Premislimo kako bomo najbolje opravili naše delo! Traktorsko o-ranje omogoča bolj globoko obdelovanje kot vprežno oranje z živino. Stroj je tudi hitrejši. Vemo pa, da je obdelovanje s strojem mnogo bolj površno, se precej zatlači (zlasti, če se obdeluje v mokrem) in da s strojem nikoli ne moremo obdelati vsako ped zemlje. Torej s čim? Z obojnim! S traktorjem, če ga le imaš, ker boš mnogo hitreje, ceneje in z manjšim trudom opravil delo. — Ne zavrzi pa popolnoma delo z živino, ker ti je na tolikih krajih le z njo mogoče dobro obdelati. Glavno je, da bodo naša polja obdelana skrbno, da tako dvignemo plodnost naših polj in se boi kmet veselil obilnih pridelkov. CENE GOVEJE ŽIVINE IN PRAŠIČEV Na dunajskem glavnem sejmu za govedo, dne 3. maja t. 1., so bile sledeče cene: voli 7.20 do 11.20, največ 11.50 biki 8,— do 10.30, največ 10.90 krave 7.— do 9.—, največ 9.50 telički 8.20 do 10.50, naj.več 11.— živina za klobase 5.— do 7.— ‘šilingov za kilogram žive teže. Na glavnem sejmu za prašiče, dne 4. maja pa so prašiče prodajali po teh cenah: največja dosežena cena 14.— prvovrstni 13.30 do 14.— drugovrstni 12.80 do 13.30 tretjevrstni 12.30 do 12.90 za pleme 11.50 do 12.50 merjasci 10.50 do 11.50 šilingov za kilogram žive teže. MEDNARODNO ZBOROVANJE O ZAŠČITI ŽIVALI Dne 16. maja se bo v Londonu pričel mednarodni kongres društev za zaščito živali, katerega se bo udeležilo od 200 do 300 zastopnikov iz 23 držav. Na zborovanju bodo razpravljali o problemih v zvezi z zaščito živali, na katere so naletela društva v raznih državah. Glavni predmet razprave pa bodo posledice madežev nafte na morju za življenje pomorskih ptic; nadalje bodo razpravljali o prevozu živali, izvozu želv, zakolu živine brez trpinčenja, privezovanju psov na verigo, zapiranju ptic v kletke, bikoborbi ter o življenju in nastopanju živali v cirkusih. Tokrat Ijo prvič, da bo zborovanje, katero prireja vsake štiri leta Svetovna federacija društev za zaščito živali, v Veliki Britaniji. PORAST ARGENTINSKEGA IZVOZA PŠENICE V času od julija 1953 do februarja 1954 je Argentina izvozila 4,402.641 ton žitaric, medtem ko je leto dni preji izvozila le 605.780 ton. Največ izvoza odpade na pšenico, manj na rž, koruzo, oves in ječmen. PORAST ŠTEVILA ŽIVINE NA SVETU V LETU 1953 Po podatkih, ki jih je zbralo ameriško poljedelsko ministrstvo, je število goveje živine na svetu v letu 1953 doseglo nov vrhunec. V začetku leta 1954 je bilo na svetu okoli 856 milijonov glav živine, en odstotek več kot v prejšnjem letu in 15 odstotkov več kot pred vojno. REKORDEN PRIDELEK RIŽA V INDIJI Indijski pridelek riža v letu 1953-54 cenijo po zadnjih poda tikih na 91.067,000.000 funtov. DR. JANKO MIKULA: Jloimrftv verne na grvb junaka Preč. g. Janezu Starcu, ki je umrl 2. maja 1953 na Koroškem, v spomin (2. nadaljevanje) Kot vsepovsod so bili tudi zvonovi v Hodišah zlorabljeni, oskrunjeni. Zvoniti so morali v pozdrav hitlerjevskemu nasilstvu in izdajalskemu odobravanju njegovih navdušenih privržencev. Zvoniti so morali dva tedna po eno uro dnevno, ko je v potokih krvi In razvalinah stokala junaška Poljska. Zvoniti so morali, ko je bila ponižana svobodna Francija. In še in še so morali zvoniti, ko se jpo dvorišču kurjega vodnika, pa ga ni bilo na njem. Sedel; je v kolnici na gredi in kikirikal, kolikor mu je grlo dalo. „Marš na dvorišče!” je zamahnil kmet po njem in ga spodil ven. Toda petelin zunaj ni niti zinil, ampak se je samo odškodoval na gnojišču, pogrebe! malo v plevah ob' skednju in spet stekel pod streho in tam znova zakikirikal na kurjo družino. „Dež bo,” je rekel kmet in zaskrbljeno gledal v nebo. Sonce je medlo svetilo in prosojni oblaki so kakor tenčice zastirali nebo. In kako dobro se sliši zvonjenje, je opazil Cimbura in prisluhnil. Razločno je slišal zvoniti poldan iz Kestranj — tudi iz Hermanj in čez čas še iz Piska. Žalostno, kot da bijejo na poplah, so se oglasili še signalni zvonci ob čuvajnicah na železnici. Pii obedu se je zbraila vsa družina. Toda preden je kosilo minilo, je zunaj nastala velika sprememba! Sonce j;e ugasnilo, senca se je naglo zgoščala in nebo se je zastrlo s temnosivimi oblaki'. „Nevihta bo,” je oznanil Cimbura in je šel pred hišo na vas. Tu je zagledal preplašene obraze sosedov, ki so vsi zaskrbljeno gLedali v nebo. Kaj, bo dalo nebo? Tih, blagoslovljen dež? Ploho, ali — Bog ne daji —- točo? Vse sil j e še stoji na polju v klasju, niti snopa še ni! pod streho ... Trud, znoj in upi vsega leta — žetev, letošnja bogata žetev, se vsem smeje — samo štirinajst dni vremena — potem pa naj se zgodi volja božja. Damski balonski plašči Največja izbira, poceni Celovec l/H&d&fa "P/LtU-t Paratleisergasse dz lastne oblačilne tovarne Ne samo ljudje, ampak vse naokoli se pogreza v molk, je napeto, pozorno, prestrašeno in celo v zraku visi vprašanje; kaj bo? Bajte in kmetje se boječe krčijo k zemlji. čebele se s strelovito naglico, kakor kadar dežuje, vračajo s paše in kar padajo v uljnjak. V zraku ne prhne niti ptica, ne zabrertči komar. Vse se skriva v gnezda, vsa perutnina z dvorišča se je zbrala okoli petelina v kolnici. Goveja živina se trga in od trguje od' jasli1, kolikor jii verige dovoljujejo, in dlaka se živini ježi. Konji nemirno grebejo, strižejo z uhlji in kratko, vznemirjeno pohrzavajo. Spremenilo se je nebo, spremenila je svoje obličje tudi zemlja. Nebo se je zatemnilo z oblaki — in glej, otem-nela je tudi voda v Hanzličku in v Blanici, očrnela so tudi okna, ki so še pred trenutkom vsa gorela in žarela v soncu. Krajina, ki je bila prej, podobna nasmejanemu obrazu, je sedaj: podobna zlovešče zamrače-nemu in skrivnostno molčečemu obrazu. Vse sklanja svoje glave, kakor da je zrelo za smrt. Rž, ki jo žanjejo, zlata pšenica in bleščeči ječmen in kljukasto upognjeno klasje. Negibno stoje drevesa in težke, s sadjem obložene veje se nagibajo k zemlji. Le vitki topoli se željno in radovedno kakor preteče metle vzpenjajo proti pomračenemu nebu. Kaj; bo padlo iz/ oblakov? — Kaj se bo /godilo? se v pošastnem molku vprašuje vse naokoli. V tem polmraku je čez nebo zasičal, kakor da bi zamahnil z ognjenim mečem, dolg blisk, obenem pa je oglušujoče udarilo. Okna so zažvenketala, zemlja se je stresla v temeljih, toda nebo do sedaj še ni ipotočilo nobene solze. Zagrmelo je na suho, le od visokega 'topola na vasi je ostal samo razcefran štrcelj; in bele trske so kot cunje visele z mogočnega debla. To je bil začetek — prvi strel. Takoj, za njim je završali vihar, da jie dvigal oblake prahu, in zabobnel grom. Drug za drugim so švigali bliski in tresk je sledil tresku. Z nevidnimi rokami je veter upogibal drevesa kot ,prot-je in jih stresal v krošnjah, kot da jili drži za lase. Plameni blagoslovil j enih sveč so zamige-taili na oknih, okrog sveč pa so klečale prestrašene družine. Gospodarji so naglo obu- Moški balonski plašči Največja izbira, poceni Celovec l/tlfrdCfo TiČckt Paratleisergasse iz lastne oblačilne tovarne vali škornje, si oblekli suknjič in segli po kučmi. Zdajci pa je, kalkor da bi jo s kamnom udaril zašklebetaila šipa na Cimburovem oknu, zdaj; že druga, tretja ... »Sveti križ božji — toča!” je zalomila z rokami gospodinja. Cimbura je s stisnjenimi ustnicami naglo snemal zunanja okna in zapiral notranja. Ne toča, ledeni kosi so se sipali na žemljo in s trščem napolnili vso pokrajino. Celo grom je obmolknil in bliski So, nehali, švigati, le sivi, oblaki so iz svojega'naročja venomer sipali pogubo na prestrašeno zemljo, četrt ure — niti ne — morda golih deset minut je padala toča, potem pa se je ulila strašna ploha. Cimbura ni vzdržal dolgo pod streho. Strah, bojazen za pridelek, za drevesa, za polje, za vse ga j,e gnal ven. Toda komaj j,e prestopil prag in je skozi dež kakor skozi gosto meglo pogledat na dvor, je v nemi grozi sklenil roke. Na dvorišču so stala gola drevesa kakor sredi zime, listje in sadje pa se je zbito valjalo pod drevesi na tleh v blatu. Z nesrečo, ki jo je povzročila, si je huda ura svoj gnev nasitila, se v razsajanju izdiv-jala in se za gozdovi utrujena unesla. Le medlo so se blesketali njeni bliski in zamolklo donela grmljavica. Naliv se je spremenil v gost dež, ki pa ljudi ni zadržal več doma. Gospodarji so hiteli na polje, da se na lastne oči prepričajo, da za letos že imajo zmlačeno in prodano. Toča, ki jie mestoma ležala še ped debelo, je zanje opravila to delo in sedaj se je polagoma talila, gi-nila in izginila. Sonce je še pred zahodom pretrgalo oblake ih ijKJgledalo na Pulimo in po toči uničeno okolico. Zaslišalo je tarnanje, opazilo solze, se streslo in, kakor da ne bi moglo dlje gledati na zemljo, na stolčeno sil je in na drevesa brez listja in sadja, je znova zagrnilo svoje lice in se tega dne ni več prikazalo. »Kako strašen dan!” je pomislil Cimbura, ko je zvečer legal spat. Po dolgoletni navadi, ki mu je sčasoma prišla v kri in meso, je še pred spancem izprašal svojo kmečko vest. »Ali je ogenj ugašen? — Ali si bil v hlevu in stajah? —- So otroci in posli doma? — Si že molil? — Veš, kaj: boš juri delal?” Damski kostumi, moške obleke Največja izbira, poceni Celovec Jfl&clCtT' PlCht Paradeisergasse lastne oblačilne tovarne Danes se j;e k tem rednim, vsakdanjim vprašanjem pridružilo še novo; „S čim bom posejal polje in kaj. bom peljal v mlin?” S tem vprašanjem na ustih so šli spat danes vsi Pminici. Ta misel je kakor mora stala ob njih posteljah, preganjala in podila od njih spanec in ga nadomestila s skrbjo in strahom. (Dalje prihodnjič) lllllllllllllllllllilH]|llllllllllllllllillllllllllllll!ll!lillllllilllllllllllllllllll P«taa peitisdlšaš Modreci, 3 delni, 90x19(1 cm iz trpežnega gradla s la afrikom šil. 289.— isti z vato podloženi, mehki šil. 320,— z damastnim gradlom in vato, mehki šil. 345.— s platnenim damastnim gradlom, vato, mehki šil. 365.— Posteljno perje: za blazine kg 37.80, 31.50, 24.50 za pernice in blazine, belo šil. 65.—, šil. 56.— puhasto perje za blazine, la kitajski pol-pnh, najfinejši la Inlet, 120 cm širok, plav in rdeč, mt. šil. 28.70 Posteljno blago, 140 cm široko, močno, belo, meter šil. 17.50 Kovtri, veliki, dvobarvni, z belo vato šil. 155.— Kovtri, klot na obeh straneh, s čisto belo vato sil. 175.— Kovtri iz brokata, vseh barv, kompl., čista bela vata šil. 239,— KRISCHKE £ (0. Klagcnfurt, 8.-Mai-Strasse 3 in Neuer Platz 12 šil. 89.60 šil. 168,- Cfaveliei' MOBEL Brezkonkurenčne cene in kvaliteta - velika izbira Kuhinjska oprava, šestdelna, od šil. 1680,— Tujska soba, polno izdelana, od šil. 1800,— Spalna soba, polno izdelana, od šil. 3250.— Sekreter, poliran z barom, od šil. 2940.— Ugodni plačilni pogoji na obroke — Železniški nastavljene! dobijo pohištvo, okna in vrata brez naplačila in brez takojšnjega denarja'. Vzamemo v račun ..Hausratschein”. Brezplačna dostavitev z lastnim avtom. Beljak — Villach, Kumpfallec 3, Telefon 40-45 Banaaski botri in botrke, pozor! Birmanske obleke samo iz blaga od G. Umschaden CELOVEC, AM FLEISCHMARKT Največja izbira — najnižje cene! Robot cenejši; Robot II a, Nenar 2,8 1740,—; Robot Star, Xenon 1,9 2365.— V I L l A C H ◄ PRILOŽNOSTNI NAKUP! Fine moške srajce najmodernejših vzorcev iz najboljšega popelina, vseh velikosti do št. 46 samo pri G. Umschaden CELOVEC, AM FLEISCHMARKT Oglejte si prosim naša izložbena okna! Za mlado in staro! Voghurt! Uživajte ga vsak dan, ostanete zdravi. imeli veselje do dela in vedno čvrsti Poizkusite ga tudi vi za en mesec! !r*^; ■ - '• • . . ' ' •* • -. ? sv • . Hoteče fuedHosii Vam nudi leftjdtUum iadlmoft PRI NAKUPU PREPROG - PREGRINJAL - BLAGA ZA POHIŠTVO - NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA PERILA ORIUMJUJUJ © Plašči iz balonske svile za dame, gospode in otroke v bogati izbiri WALCH ER Celovec - Klagenfurt, lO.-Oktobcr Strassc 2 Največja izbira vseh vrst čevljev za vsak poklic pri BEHR-ScUuUe BELJAK - VILLACH Widmanngassc 43, Italiener Strassc 17 NIZKE CENE . plačilne olajšave BELJAK-VILLACH - POSTGASSE, 3 - TEL. 47-67, ZA ŽUPNE URADE POSEBNI POPUSTI Ittsecati šafa dobiček! MALI OGLASI VSAKA BESEDA STANE 1.10 S (IN 10% DAVKA). Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite ua upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telelonsko (Celovec št. 43-58). SCHVVARZ nogavice so cenejše, Celovec, Pfarrplatz. Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave ANDLINGER, Celovec, Adlergasse Telefon 20-52. Strokovni nasveti in brezplačni proračuni. Dobave po tovarniških cenah. Električne črpalke. Vse na zalogi. KINO CELOVEC-KLAGENFURT PRECHTL Od 14. do 17. maja: »Tarzans Ver- geltung”.______________ STADTTHEATER Od 14. do 20. maja: »Bricftragcr Miiller” (ni za mladino). DOBKLA VES 15. maja ob 20. uri in 16. maja ob 16. uri: „Vater braucht cine Fran”, tudi za mladino (Borsche, I.obel, Leutwerk; Angelika, Urs, Migg, Oliver). 19. maja ob 20. uri: „Um Haarcs-breite” (ni za mladino). Pijače in jedače najceneje Rainusch, Celovec, pri Bezirks-hauptmannschaft. URE za BIRMO, ki odgovarjajo vsem zahtevam in po zmernih cenah pri J. A. KERN, Celovec, Kramergasse 7. TKufiferer VILLACH Dva Slovenca iz Avstralije, čiste preteklosti, samca, želita spoznati dve slovenski Korošici od 18 do 26 let starosti. Ženitev ni izključena. Kmečke hčerke imajo prednost. Osebno dopisovanje. Ponudbe na „Na.š tednik” pod »Primorski smo fantje”. č;e je komu znano, kje se nahajata Ogrizek Alfonz in Hanzelič Ivan, naj javi na upravo „Naš tednik” ali pa na naslov: Majcen Franc, 25. miles - construction, C. R. Port Augusta, S. Australia. Zadnji čas sta živela nekje pri Beljaku. List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. Lastnik m izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sadiak. - Tiska tiskarna Družbe »v. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. - Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.