251. številka. Ljubljana, v sredo 30. oktobra 1895. XXVIII. leto. mk dan ssesor» isimAi nedelje in prasraike, ter velja po poeti prejeman xa avstro-ogerske deiele em vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., ca jeden 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom na vse leto 13 gld., na četrt leta 8 gld. 30 kr., u jeden mesec 1 gld. K)J;kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ta Četrt leta — >'. . tuje detel«- toliko veo, kolikor poštnina znaša. Za osnanila plačuje se od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeokrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat sli večkrat tiska Dopisi naj ee Uvole fraakirati. — Rokop i v se ne ithčmjo. — Uredništvo in apravnistvo je na Kongresnem trgu št. VI, Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati mu-očuiue, reklamacije, osnanila, tj. vse administrativne stvari. Vabilo na naroSbo. NUtbu p. ss. obelnatve nljudno vssblssao nas mt« nnroebo, atnr« gonpotle naročnike pa, k»-••risa bo poteklM ksscfin meneč« naročnina, preslme, dn Jo o pravem *5aau ponove, da poal-ljan|«> no prrneka tu do dob« voe ilevllke. „SLOVENSKI NAROD" voljo um li|nbl)snske nnreeulke brvs poill|a- n|n nn doni: Yee teto . . . gld. ■»•— I Četrt leto . . gld. »*80 Pol lete ... „ n>5o| Jeden nseoe«. l-IO no poiHJanfe nn done ste računa lO kr. nn neeoee, SO kr. nn četrt leto. H poill|nnJena po poŠti voljni iroe leto . . . gld. 1«-— I Četrt letn . . . nld. -Pol letn ... M 9*— I Jeden sneoee . „ I-40 fJsV~ Nnroenje ne lahko ■ eenklna dnevons, n k krmi u sto nsorn poalntl tndl naročnina, drogače ■e ne oalrnnao nn dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Kako znajo .... iDopis.) Z Dolenjskega, koncem oktobra. Dobili smo v roke „Dolenjske Novice" od dne 15. oktobra t. 1. Uvodni članek je o dežel nozbor-akih volitvah, za katere že delajo, po mislih pastirskega lista od 9. t. m. Pa kako? Kolikor stavkov, skoraj toliko je laži in urednik temu lista je duhovnik t Najprej se razdele slovenski deželni postanci — ne vemo po katerih znamenjih— v liberalne in katoliške-narodne. S tem se izreka prvič, kakor da bi bili mej našimi slovenskimi poslanci kedaj kateri taki, ki niso katoliški. Kako grdo sum-ničf-nje! Mar gospodje ne poznajo Kristusovih besed: Ne sodite, da ne boste sojeni! Po tem pa slovenske liberalce zjednači s tistimi nemškimi židovskimi liberalci, ki so bili liberalci le po imenu, drugač pa zatiralci družili, zlasti slovanskih narodov, in celemu svetu je znano, da so se slovenski narodnjaki, katere on zdaj svojevoljno imenuje liberalce, ž njimi bojevali ves čas, kar imamo ustavo, noter do današnjega dne; mej tem, ko so se tisti, ki jih imenuje on katoliške narodnjake, bratili in družili ž njimi na Dunaji v tako imeuovani srečno minuli koaliciji. Ali ni tako prevračanje in zavijanje resnice ne le nesramno, ampak naravnost pregrešno ? I^i«iteke Sundečićevo „Milje i Omilje11. (Konec.) Da ne bi pretrgali pripovedovanja o Nevenki, nismo še omenili dveh večjih zbirk, katere ju izdal Snndečič v dobi njegove III. ljubavi. Koncem sept. 1881. oženil se je namreč njegov „do grla prijatelj" dr. Mišetič, bivši dvorski zdravnik na Cetinju, in to priliko je porabil Sundeč:«';, da je zbral svoje dotedanje ljubovne pesmi in jih pomnožil z novim cvetjem. Takošnjo zbirko je izdal 1. 1882. pod naslovom „Ljubav i Cviječe" pri Pretnerju v Dubrovniku. L. 1885. pa sta umrla Sundečiou zaporedoma dva sina, najstarejši Velimir in pesniško nndahnjeni Pero, kateri mu je bil največja tolažba na sveta. Tedaj so ga očinske bolesti tako prevzele, da bi bil kmalu na vse in celo na samega sebe pozabil. Komaj je samega sebe premagal, da ni znorel ali pa obupal. Te svoje bolestne občutke je izlil v pesme jiOdisHje roditeljskog srca", katere je izdal vkupno * Perovimi pesmami pod imenom „Tužna knjiga« (v cirilici). Nadalje si oglejmo še tele laži: Katoliško narodni poslanci so hoteli zajca izročiti kmetskim puškam, da bi ga smel vsak streljati; liberalci so pa zajca rešili te nevarnosti. Grda laž! Vsi vemo, da so vsi poslanci s Klunom in Povšetom vred glasovali soglasno, da naj zaje ostane lovna žival, katero sme streljati le, kdor ima lovsko pravico. Saj bi drugače tudi lov ne imel nikake vrednosti in občine bi ne dobivale od njega take najemnine, kakor zdaj. Na daljo pišejo „Dolenjske Novice", da so liberalci krivi, da se je sezidala v Ljubljani velika in draga bolnišnica, in s tem zabranili, da se ni napravilo več manjših po deželi. Kako debela laž! Kajti za bolnišnico v Ljubljani po načrta, kakor se je sezidal«, so glasovali vsi deželni poslanci, torej tudi katoliško-narodni. Da se pa niso delale tudi bolnišnice po deželi, tega pa n:so krivi poslanci, ampak deželne finance, ki nikakor ne dopuščajo, da bi se bila zidala bolnišnica v Ljubljani, ob jedri cm pa še druge na deželi. Potem pišejo: Koliko tisočakov je veljalo deželno gledališče, od katerega kmet prav nobene koristi nima, čeprav so tisoči kmetskih žuljev v njem zazidani, ter sklepajo: tako znajo liberalci gospodariti s tnjem, največ kmetskim denarjem. Koliko laži je spet tukaj nakopičenih' Zakaj to novo gledališče zidati, ko je staro pogorelo, je sklenil deželni zbor soglasno Torej tudi s katoliško-narodnimi glasovi i.i ne iz kmetskih žuljev, ampak iz lastnega glediškega premoženja, ter iz prispevkov kranjske branilnice in ljubljanskega mesta. A dežela je samo posodila 100.000 gld., ki se ji pa iz gledaliških prihodkov obrestujejo in po obrokih nazaj plačujejo. Res skoraj neverjetno je, da more duhovski list s takimi lažmi za volitve delati. In zdaj, ko vemo, da je sam škof na Sela volilne agitacije, moramo obžalovati, da se mora to ravnanje pisati tudi na njegov račun in če kdo misli, da se na ta način brani škofova in njegove duhovščine avtoriteta, katero on vedno povdarja, ta se jako, jako moti ! Taka pot ne votli do avtoritete, ampak tje, kamor so prišli na Francoskem, Laškem, Nemškem, Oger-skem in drugod. Zato naj gledajo, da se ne bodo prepozno kesali! Sedaj pa oglejmo si natančnejše obseg zbirke „Milje i Omilje*. Izšla je leta 1893. v „dijoničkoj tiskari" kot sijajna izdaja na 28.r> straneh. Zbirka obsega samo erotične pesmi in sicer 1. iz 1. 1848. (na pesnikovo nevesto^; 2. iz I. 1874. —1877. (na Nevinko); 3. iz I. 1877. — 82.) ko se mu je Nevinka odtezala); 4. iz 1. 18*2. fna Nevinko v Tratu) in 5. iz I. 1891. (po Nevinkinej smrti). Zanimivo je za nas Slovence, da je prvo pesem te zbirke („Zviez dama") uglasbil za jeden glas s spremljevanjem na glasovir naš slavni rojak Jenko, a sedemnajsto („Mila si mi") je zložil za štiri glasove s spremljevanjem na klavir pref (rerbid ter jo obelodanil v I. zvezku svoje „ Slovanske jeku" pri Kleinu in Kovaču. Krasno vezan izvod „Milja i Omilja" podaril je Sunđečič vrloj slovenski rodoljuhkinji, gospej Te rezi Jenko-vi, soprogi dr. Jenka v Ljubljani o priliki, ko je svojo hčer spremila v „djevojački institut carice Marije" na Cetinju, ter predanj napisal lastnoročno (v gajici) posvetilno pesem, ki je bržkone najnovejši plod Sundečičeve muze. On hoče to pesem dati natisniti v novosadskom „ Brankovem Kolu" in pripomni „da bi mu bilo osobito milo, kad bi istu posvetnimi i Vi dali, da se štampa v njekora s I o- Oržavni zbor. Na Dunaj i, 29. oktobra. Zanimanje za današnjo sejo je bilo kaj majhno. Vso pozornost je absorbovala kriza, katera je nastala v konservativnem klubu vsled tega, ker ni gotovo, bo-Ii vlada potrdila izvolitev dra. Luegerja dunajskim županom ali pa se udala pritisku Židov in Madjarov in najpopularnejšemu možu na Dunaju, izvoljencu dvotretjinske večine v obč. svetu odrekla potrjenje. Ko je ob 2. ari popoludne prišel dr. Lue« ger v zbornico, hiteli so nacijonalni, konservativni pa tudi nekateri poljski poslanci k njemu in mu čestitali, dočim so levičarji ta prizor motrili z očitnim srdom. Druga hI var, s katero so se poslanci mej sejo in obravnavami, seveda mej soboj, bavili, je bil čudni konec v tako velikem stilu začete in tako klaverno končane debate o vladnem programa. Splošno se je priznavalo, da bi se taka debata v nobeni parlamentarno vladani državi ne mogla tako končati, kakor pri nas, da bi se povsod predlagale izjave, izrekajoče vladi ali zaupanje ali nezaupanje, a da se to v našem državnem zboru ni zgodilo, je dokaz, da je naš parlament še nezrel ali se je pa že preživel. Začetkom seje je zbornica rešila dolgo vrsto peticij, potem pa se bavila s poročilom kazenskega odseka o zakonu glede pačenja in ponarejanja živil. Zbornica se jo danes že v drugič bavila s tem zakonom, ker je bila gospoilska zbornica ustrezajo vladnim zahtevam prenaredila nekatere točke. Vladni zastopnik sekcijski načelnik barou Plappart je to prenaredbo odobraval in priporočal zbornici, naj vzprejme zakonski načrt brez premembe. Poslanec Lienbacher je dolžil vlado, da je dolgo let nasprotovala takemu zakonu, da pa J6 s* daj želeti, naj se stvar nikar več ne odklada, saj je dovolj sramotno, da so očitne prevare toliko let žo nekaz-njive. Posl. dr. Kindermann je m*j drugim povedal, da se v nekem mlinu na Češkem porabi vsak teden vagon amerikanske ilovce, ki se, posušena in zdrobljena, primeša moki. Govorila sta še posl. Habermann in Povše, kateri je govoril o ponarejanju surovega masla, potem pa se je razprava pretrgala. venskom časopisu". Izpolnjujoč željo sedemdesetletnega starčka, prinašamo tu z gesnejnim dovoljenjem Sundeč oevo „posvetnico", ki je pisana z velikim vzktom in mladtni.ško na\tluŽenostjo. Blagorodnoj i Veledicnoj Gospodji Terezi dr. Jenkovoj. Slovenklnjo, krasnog spola diko! Uiijskc vilo sliko i priliko! . . . Tebi pjesnik sije as ruke tvoje Ovo „Milje i Omilje" svoje; Šijo ti, Gospo, ove pjesme male, Koje ljubav premnose, hvale: Ljubav sludku, neporočnu, svetu, Sličnu sumo sitnom čemin *)-cvietu Iz kojega miomiris diše, Da nuni >I■«:"._*. 11 sjedni miriše. (Jitnj pjesme, pa ih onda sudi I prijazna spram pjesnika budi, Koji tvojim morim so divi: Dok o tebi uspomenu »jivi, Kii o vili punoj domorodja, Punoj ivskog zlatnog blagorodja, Punoj žara, punoj uma vedra, Punoj svakog OSJtdaJt jedra: Koja ljubi ove goro sivo *) jasmin« Posl H O f man VVellenhof je nujno predlagal: Vlada se poživlja, naj še pred Božičem predloži zbornici obrtno novelo. Trgovinski minister baron Glanz jo priznal, da je obrtna reforma potrebna in nujna, rekel tudi, da ne ugovarja nujnosti stavljenega predloga, a koj pristavil, da pred Božičem načrta ne bo mogel predložiti. Po kratki debati, katere so se udeležili poslanci Polzhofer, H of m a n n - Wel le nh o f, Adamek in Exner, se je nujnost stavljenega predloga vzprejela in seja na to zaključila. Prihodnja seja bo v četrtek. V Ijiiltljfttll, 30 oktobra. Grof Badeni. O J svojega prvega do druzega govora je ministerski predsednik že zgubil precej navdušenja za nemško kulturo. Spoznal je napako, ki jo je storil s svojim poklonom nemški kulturi. Največ so pripomogli nemškonarodni listi, da je ministerski predsednik spoznal svojo napako. Dan za dnevom so peli slavo nemški kulturi in seveda pri tem pridno udrihali po Slovanih. Marsikak udarec je priletel na Poljake, ki v (Siliciji ne čislajo dovolj nemške kulture in so v Šleziji z zasebno poljsko gimnazijo v Tešinu priložili tej kulturi hud udarec. Dan na dan se je čitalo po nemškonarodnih listih, da vse kar je lepega na božji zemlji, izvira od nemške kulturo — za vse, kar je mogel storiti človeški duh, se je zahvalili nemški kulturi, da se ima tudi vsak minister zahvaliti nemški krlturi, ako dobi kak portfelj.* Nadalje je bilo v teh listih či-t .ti, da vse, kar so vidi kulturnega dela na deželnih in narodopisnih razstavah, je delo nemške kulture. Vsa slovstvena dola Poljakov in Cehov imajo svoje korenine v nemščini in je smešno poljsko ali pa češko kulturo pri mer j iti nemški. Nemška kultura je stoletja umivala in česala slovanske rodove, in za to je le že čas, da vlada jedenkrat spozna, da je umestno in pravično, da se nemškemu narodu zakonito priznajo pravice odgojitelja dnu ih narodnosti/. Poživljali so češki narod, da naj poda n< mškemu narodu kot svojemu učitelju roko v spravo. Vlada naj pa pravno zagotovi predpravice nemškemu narodu v Avstriji. — Grof Badeui je po taki pisavi pač precej spoznal nenasitljivost avstrijskih Nemcev, ki bi radi gospodarili nad vsemi avstrijskitni naredi. Spoznal je', da je v Nemcih vzbudil Željo, kateri mu kot avstrijskemu ministru ne bodo moč izpolniti. Zato je pa v ponedeljek v svojem govoru naglasa 1 jednakopravnost, da ne hudo Nemci pričakovali, da morda njegova vlada nemščino proglasi za državni jezik in jej razširi delokrog po Šolah in uradih. N igtaSanje narodne jednakopravnoatf, je zadele kot mrzel curek vode goreče, slovitelje numške kulture. Madjarizacija v ljudskih šolah na Oger skern. Ogerski učni minister \Vlassits je razposlal ukaz vsem šolskim nadzornikom in občinskim prel-stojništvom, v kat-rem toži, da se v ljudskih šolah ma IjarfiČina preveč zanemarja. Že 14 let je minolo, kar se je zaukazalo, da se na vseh nemadjarskih ljudskih šolah ima učiti madjarščina. Uspehi so pa d. sedaj Se jako majhni. Nad 2000 madjarskih šol je pa še, v katerih se v madjarščini ni dosegel niti najmanjši uspeh. Minister zatorej zaukazujo, da se naj v bodočo bolj gleda na pouk madjarščine. Šol Vrelim plamom svoje duše žive; I eor svoju, — oh, budi joj slava! Kad nauke njima povieravu, Da joj eerka, ka i mati vrla Nadoj i se sa duha noumrla, Sto junake diže u oblak«, A oblačim povija junake. — Primi, Gospo, ovu uspomenu: E tc smatram kao divnu ženu Mimo žotie — koje sam jo* gleda, A odavno kosa mi je sioda: Al ne gledah phtmnijega srca, Da iz njega življa iskra vrca; Pusta iskra takog bogodara, Sto no svakog ?anese, očara Lnoon svoje sjajne Čestitosti, Svoj»a skladu i duhovitosti . . . Pa sahrani i ti, Vilo, mono Na listinu tvoje uspomene, Koji listnk srdašcem se glasi A takvi su njegovi ukrasi, Da Hafajel — kom sc ori slava Po svem svietu — nije stvorit znava l.jepSih crta: kao što au tvoga Divne crte 6rca ubavoga! Cetinje, 80. rujna 18'J5. U znak predubokoga poštovanja J. Sandećlo. skih nadzornikov ni le uradni, temveč tudi patrijo-tična dolžnost, da s svojim uplivom pospešujejo pouk madjarščine. Učitelji bodo sedaj pač bolj napenjali svoje sile, da otrokom utepo madjarščino v glavo, to ni dvomiti; če bodo pa imeli kaj več uspeha, je pa še dvomljivo. Na Ogerskem je pa večina šol nemških in v teh ne bodo posebno se brigali za vladne ukaze, ko je vlada s svojimi cerkvenopoli-tičnimi zakoni pomanjšala npliv cerkve. Dolgo je res katoliška duhovščina na vso moč podpirala madjarizacijo, a nadejamo se, da je ne bode več. Civilae matrike sredstvo za madjarizacijo. Vedno očitanje je, da se cerkvenopolitični zakoni na Ogerskem niso uveli iz nasprotja do cerkve, temveč največ zaradi tega, ker je vlada videla v njih dobro sredstvo za madjarizacijo. Minister notranjih stvarij je razposlal te dni vsem voditeljem ukaz, da morajo lastna imena in priimke pisati v matrike jedino v madjarščini. Dopo-slal se jim je neki seznam imen, kako se glase v madjarščini. Ta seznam je izdelala akademija znanosti, ki si je s tem pridobila neizmerno zaslugo za madjarsko kulturo Madjare v oči bode, da priimki na Ogerskem kažejo, da večina naroda ni madjarska, temu se pa mora narediti konec. Do-sedaj so za pomadjarjeuje imen dajali celo nagrade, a to ni šlo dovolj hitro in bi tndi preveč stalo, zato hočejo sedaj stvari izvršiti s silo. Vodje matrik imajo izvesti to željo ogerske vlade, naj potem tudi zaradi tega pačenja imen nastanejo še marsikake težave glede dedščin itd., ker se uradi ne bodo več spoznali, posebno ker vsi matrični uradi imen ne bodo jednako pomadjarili. Rusija in Bolgarija. Princ Boris še vedno ni prestopil v pravoslovje. Sedaj se menda temu upira njegova mati. Bolj verojetno je pa, da se stvar zaradi tega odklada, ker Rusija ni dala nobenega zagotovila, da bi v tem slučaju pripoznala kneza Ferdinanda. V Peterburgu se je pač deputaciji namignilo, da Rusija to želi in da bi bil to začetek zbližanju mej Rusijo in Bolgarija Rusija se vsled tega na ničesa ne zanaša, temveč bi Čakala, kakšne politike se bi nadalje držala Bolgarija. Ruski vladui ltsti pa sedaj odločno oporekajo, da bi bila Rusija zahtevala, da naj se odpove knez Ferdinand, in nastavi re-gentatvo ali da se kak Rus imenuje za vojnega ministra. Pač pa so ruski vladni krogi jako nevoljni, da se prestop princa Borisa v pravoslavje tako dolgo odlaša. Oe se princ Ferdinand za to ni moral odločiti, mu ni bilo treba pošiljati deputacije v Peterim rg. Pričakovati je pa, da se bode stvar sprožila v sobranja in ta stvar utegne še Koburianu omajati prestol. Volilno gibanje. V nedeljo je bil v St. Vidu nad Vipavo volilen shod, ki ga je sklic lo kat. polit, društvo vipavsko. Kakor poroča „Slovenec", bili so u deležniki po večini pristaši narodne stranke, ki so kakor je razvideti iz priobčenih govorov, krepko protestirali zoper neosnovane napade budanjskega in eolskega župnika, ki sta se trudila za dosedanjega poslanca in klerikalnega kandidata g. Mateja Lavrenčiča z Vrhpolja. Društveni predsednik g. d kan Erjavec je bil po „Slovenci" primoran (?) javni shod zaključiti. Izvirnega poročila nimamo. * * Poročali smo, da je g. dr. Grogorič poleg gg. dra. Papeža in Žitnika nastopil kot kandidat v litijskem, zatiškem itd. okraji. To je bilo v Sv. Križu pri Litiji, kjer so v neki gostilni klerikalni kandidat je dali prinesti 20 »Štefanov" vina, katerih se pa kmetje niso hoteli dotakniti. Dr. Papež je vzel „zlatoM gledališče „na piko", dr. Gregorič, primarij bolnišnice, pa — novo bolnišnico, češ, kaka potrata denarja!! To je bilo še za »neumnega kmeta" pre-nentnno in so menda klerikalni kandidatje to tudi uvideli. Že sinočnji .Slovenec" poroča, da dr. Gregorič ne kandiduje v tem okraji. Denašnja „Laib. Zeitung" pa priobčuje .Poslano" g. dr. Gregoriča, v katerem izjavlja, da „vsled nastalih razmer sploh ne kandiduje v deželni zbor". To je enkrat nekaj pametnega! e * * Na pojutrišnji praznik bo volilen shod v Loškem potoku, katerega bo (citiramo „Slovenca") počastil s svojo navzočnostjo prečastiti kanonik Kari K lun. Kolikor nam znano, bode g. Kluu shod počastil tudi s svojo — kandidaturo. Če bi bili mi hudobni, dejali bi lahko, da se je g. Klun umaknil z Gorenjskega na Dolenjsko, ker ga v kranjskem in loškem okraji niti pristaši klerikalne stranke več ne marajo. — V nedeljo bode volilni shod klerikalcev na Robu. Dnevne vesti. V Lin bi]sni, 30. oktobra. — (Občinski svet ljubljanski) bo imel jutri 31. oktobra ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo. Dnevni red: 1. Osnanila predsedstva. 2. Določitev dveh občinskih svetovalcev članoma volitvene komisije za volitev dveh deželnih poslancev mesta Ljubljane dne 25 novembra letos. 3. Stavbinskega odseka poročili: a) o prepustitvi občinskega zemljišča za telegrafsko kabelsko kolibo; b) glede nameravane gradnje juetičnega poslopja. Potem tajna seja: stavbinske stvari (prizivi in ponudbe). — (Repertoir slovenskega gledališča) Ta teden bodeta še dve slovenski predstavi. V petek se bo igral popularni igrokaz „Mlinar in njegova hči" v nedeljo pa se bo pel „Trubadur". — (Slovensko gledališče) Sjajni uspeh sobotne predstave je privabil k včerajšnji reprizi operete „Mam'zell Nitonche" toliko občinstva, da je bilo gledališče v drugič popolnoma razprodano in so se v parterju postavili celo stoli. Predstava sama je bila prav tako izvrstna in v vsakem oziru dovršena kakor prva. Vsa pozornost se je seveda kon-centrovala na odličnega gosta, na gdč. P o 1 a k o v o, katero je občinstve odlikovalo z navdušenim, po vsakem aktu naraščajočim ploskanjem ter jej koncem predstave priredilo presrčne ovacije. Prijateljem slovenskega gledališča ostane gostovanje gospč. Pola-kove prijeten spomin in vsakdo želi, da bi bila kmalu zopet prilika, pozdraviti izborno umetnico na našem odru. Poleg gospč. Polakove sta se odlikovali še gospa Danilova in gospč. Slavce v a ter gospodje 1 neman, Urbančič, Verovšek in V u če vic. Gosp. Danilo je bil nekoliko boljši nego v soboto. — (Na dan Vseh Svetnikov) pelo bo ob 4. uri popoludne pevsko društvo „Slavec" v spomin svojim umrlim članom žalostinke na starem pokopališču poleg velikega križa. — (Zapriseženje novakov) se bo vršilo dne* 1. novembra ob poludesetih dopoludne v novi vojašnici. Pred priseganjem bo vojaški kurat dr. Luka Senjak daroval sv. mašo in propovedoval v slovenskem in v nemškem jeziku. — (Izžrebanje porotnikov.) Za prihodnje zasedanje porotnega sodišča ljubljanskega so bili dne 28. t. m. izžrebani naslednji porotniki: Otomar Bamberg, tiskar in posestnik, Friderik IJurger, knjigovodja, Jernej Cerne, mesar in posestnik, Jož. Deu, tovarniški vodja, Štefan Francot, krčmar in posestnik, dr. Roman Jakobi, zdravnik, Ivan Janescb, tovarnar, Eruest Jeuniker, trgovec, Jnlij Kantz, trgovec, Jakob Klobčič, posestnik, Ivan Kriaper, trguvrc in pos., Srečko Nolli, klep. mojster in pos., Ivan Ogorelc, trgovec, Matija Perne, čevljar in posestnik, Edvard Regnart, trg. agent, Jož. Rotter, o. kr. davkar v p, dr. Adolf SchbiTer, dež. odbornik, Peter Schleimer, posestnik, Alfons Schober, proku-rist, Ferdinand Simonetti, zlatar i i posestnik, Ivan Spreitzer, ključarski mojster, Gvidon Stedry, posestnik, Ernest Stockl, trgovec, Jožef Turk, Bjakar, Fran Uršič, dež. koncipist, vsi v Ljubljani; Fran Exler, klobučar v Kranju, Anton Froblich in Ivan Grašek, posestnika v Kamniku, Adolf Kreuzberger, trgovec v Kranju, Ivan Kušar, posestnik v Notranjih Goricah, Ferdinand Polak, trgovec v Kranju, Fran Sušnik, krčmar v Loki. Julij Stare, posestnik in tovarnar v Mengšu, Ivan Žargi, posestnik v Kamniku in Karol Žitnik, posestnik v Borovnici. Namestniki bo: Ivan Bezil, mizarski mojster in posestnik, Lorenc Blaznik, trgovec in posestnik, Andrej Bovcon, stolar, Ferdo Kersnik, knjigovodja, dr. Andrej Kuhar, notarski kandidat, Jož. Kuralt, branil-nični kancelist, Ivan Nedeljko, odvetniški uradnik, Ivan Prežel, mokar in Fran Rozman, krčmar, vsi v Ljubljani. — (Na Barji) je bila včeraj komisija, katera je preiskavala razmere, katere so nastale vsled po-vodnji. Mnogo hiš je našla zapuščenih. Ljudje so se preselili deloma v druge vasi, deloma pa tudi v novo šolsko poslopje ter v druge hiše, katere so v jedno nadstropje zidane. V stanovanji barjanskega učitelja dobila je poleg domače družine še 20 oseb -— odraslih in otrok. Danes sta šla na Barje dva ma-gistratna uradnika in razdelila mej prizadete raznovrstnih živil, katera se bodo ljudem dajala dokler voda ne odteče. — (Povodenj na ljubljanskem barju.) Piše se nam: „Zimmerarest" imamo 1 „Jupiter pluvius" ga je nam odmeril popolnoma po nedolžnem; za koliko časa — de sami ne vemo. Po večdnevnem, močnem deževji obdala nas je voda od vseh strani in preplavila vse barje, da je tako, kakor pred toliko in toliko tisoč leti, ko je ta svet pokrivalo še jezero. Nebesne zatvore (da porabim tudi jaz to že dokaj obrabljeno frazo) so se odprle in deževalo je po prejšnjem deževji brez prenehleja še skoraj tri dni. Ž > v nedeljo ni bilo moč v Ljubljano, ker je bila cesta preplavljena; na topa je padlo še toliko dežja, da je barjansko ljudstvo strahoma pričakovalo nasledkov brezkončnega deževja. V noči od nedelje na ponedeljek je bdelo vse in umikalo se, kakor je vedelo in znalo, vodi, katera je jela prodirati v hiše. Iz teh se nihče ni upal, dokler se ni storil dan, in kaj bi tudi počel na prostem v temni, grozni noči sredi naraščajočih voda!? Živina je mukala v svojih b vališčih, prašiči so krulili v svinjakih, ker so stali do trupa v vodi in perutnina je plaputajoč si iskala višjega me.-. decembra v Metliki. Jožefa Mat osa posestvo v Sostrem, cenjeno 3136 gld. 60 kr., dna" ♦» novembra in 7. decembra v Ljubljani. Janezu Ro t a r j a posestvo v Leskovcu, cenjeno 250 gld., dne (>. novembra in 7. decembra v Krškem. Jere K raker pos« stvo v CviSla^jih, cenjeno 7555 gld. in Janeza in Marije Z okoli posestvo na Rogatem hribu, cenjeno 165 gld., oba dn6 »i. novembra in 11. decembra v Kočevju. —— — 28. oktobra. Pri l.lorilu: Herzvik z Reke. — Dominik iz Železnikov. — Zdllner z Dunaja. — Kovač, Albrecht iz Posto-jine. — Jereb iz Novega Mesta. — Miklavčič iz Višnje Gore. Pri Hv»»tr I j aken cesarju: Ahačič iz Tržiča. — Ančin iz Trnja. Mcteorologično poročilo. Oktobra Čas opazovanja Stanja baro* metra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 34 arah 39, 30. y. evećer 7. zjutraj 2. ponol. 788 2 736*4 788'S 4 8' C 4 4« C 5 2° C sr. sever si. sever sr. sever oblačno deževno deževno 28 nmlom. •Srednja včerajšnja temperatura 5-7', za 21° pod nor- 3Z)VLna.jsl5:SL borza dm$ .50. oktobra 1895. 100 gld. 30 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 100 fft 00 it 120 m 85 101 9 10 Ogerska zlata renta 4°'n....... 120 n 80 • Ogerska kronska renta 4"/«..... 98 B 75 ■ Aviifro-ogerske bančno delnic« .... 1043 m — Kreditne delnice......... 395 50 London vista........... 120 30 Nemški dr*, bankovi i /a 100 mark . . 58 t) 80 90 mark......., . . . . 11 ■ 77 2'* frankov........... 9 n 51 '„ a Italijan* ki bankovci........ 45 rt 10 C. kr. cekini........... 5 t 09 r Din* 29. oktobra 1895 4" | državne srečke iz 1. 1H54 po 250 gld. 149 gld. 50 kr. Državne mečke iz 1. 1864 po KM) gld.. Dunava ng. srečke b*Jt 00 100 gld. . . 197 n 60 ■ 130 n 50 ■ Zemlj. obč nvstr. 41'/,, zlati zast. listi 120 * 50 Kreditne srečke pO 100 glđ...... 201 • 60 ti Ljubljanske srečke......... 23 — s Rndolfove srečke po 10 gld...... 88 s — * Akcije anglo-avstr. banke p<> 200 gld. . . 177 n BO ■ Tramway-aruit velj. l~o gld. a. v. f>87 60 Papirnati robca]......... j • 89»/« Spominjajte ae dijaške in ljndake knhinj« pri igrah in »tavali, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. C. lr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda O oi;»*-vxj.«»«rrj» od X. ©3ct©"tor«»» 1995 Ffaciopno cmanjanl prihajal »I la o.OiaJalnJ 6« al onkitm so a ar1SSj^SSSrop »Mam auiu. Odhod la LJubljane ju*, kol.) Um tU. mH 8 min. po saoM < inhtu Tlak t Trhli, Pontabal, H.Ljak, Oa-Wae, Franaansfaat«, Ljubno, čas BsUttial t Aoum, lachl, Ghmnn-:»n, Holnagrad, Ktarr, Lino, Buiiajarloa, Pisanj, Marijina vare, Hab, Karlova ram, Franoor« vara, Prago, Upako, DnnaJ Tla Am.iotlsu. i*d 0. Mri lO mit*. a>uti aj masanl vlak t Koonrj«, Novo raaato. O* 7. mri tO mita. mjntrvi oaabnl vlak t Trbla, Pontabal, Beljak, Oa-1ot»c, Fraznanafosta, t^nbno, Dunaj, aaa Sslathal t Solnograd, Drmaj it a A m tte t lan. o* tU. mri 83 mir«. pop»m*đnt> Basanj vlak t Not« raaato, Kočarja. U» II. uri 30 min. moponutn* oaabcl Tlak t Trbla, Pontabal, Baljak, Oalorao, Ljubno, Helath&l, Dunaj Ol 4 uri popcHtHnm oaabnl t lak v Trbla, Halj a a- , CeloTao, Ljubno, Čaa Salathal v Solnofrad, Laud - Oaataln, Zali Janam, Inomoii, Brapano, Cnrifa, (Jane to, Pariš, BtajT, IJ.na, "mnnJin, lachl, Hada-Jarica, Pisanj, Marijina Tara, Hak, Francozu vara, KarloTa vara' Prago, Upako, Drina) rla Amatattaa. CM 7. uri HO min. ar«arV*r maaaui Tlak » Koaarj*, Noto raaato. Kaaun teffa ob natlaljah In praaniklM ob 3. Mi IM minut popoludna oaobni Tlak t Laaoa-Blad. Prihod v LJubljano (jui. kol.). O* 0. uri 0» «aa«a. *Ju*ruJ oaabnl Tlak a Dunaja Tla Amatotton, Up-•kega Praga, FranooTlh tstot, KarlOTlh t aro t, Heba, Marijinih tstot, Višnja, BndajaTio, Holnograda, IJnoa, Htarra, Oaaandana, Iaohla, Ana-■aaa, Uuhna, OaloToa, Baljaka, fransanafsite, Trbiia 90 8. ur* 1» mira. %}utrtO msisnl vlak la KoeaTjn, NoTSga aaaaU. O* tt. mri H9 min. dopr*tu*u« oaabnl vlak ■ Dunaja via Anutotton, Idpakaga Praga, VrancoTth Tarov, Karlo Tih raror, Haba, Marijinih ▼•rov, Plsnjs, Budajaric, Hotnograda, Llaoa, Btajrra, Parlaa, Oauara, Oarlha, Braganta, Inomosta, ZaUa na Jasam, Land-Oaatotna, Idnbna, OaloToa, Po n tabla, TrbUa Ob ». mri 3tf min pojioHuln* rnaaanl Tlak la Koaarja, Noraga raaata, Ob 4. uri H8 min. popotudn* aaabni vlak a Dunaja, l.Jubaa, Sslrthala, Baljaka, OalOToa, Vranaanafaita, Ponlabla, Trblaa. o* 0. uri na min.. aiw«T moaani Tlak la Kotorja, Novaga Maata. 0^ 9. uri 4 min. aaaoar oaabol Tlak a DnnaJ a p rako Aasatortsna ls Idnbnaga, Baljaka, OsIotos, Ponlabla, Trblaa. Odhod Is LJubljana (dr*.. koU Ob t. mri M min ttfuH-aJ t Kamnik. ■ »■ m OS m popoimđn* . , m H. ak ffO m) iV*1**? m m „ tO. „ tO „ rvte+r ,, „ (poaladnjl Tlak la ob oadaljab In sraaalklh.l Prihod v LJubljano (dr«, kol.). Ob O. ur* 99 min. m)utrr,