191. številka. Ljubljana, vtorek 22. avgusta. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeraši ponedeljke in dneve po praznicih,'ter velja po poŠti prejemati za a v s t r o - o ge r s k e dežele za celo leto K> <:M., za pol lota 8 gld.r ca četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., ya četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ne računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Sofah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za OSnantla Bfl plačuje do četiristopue petit-vrstu ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rok op i.-d se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši št. 2">—2(J poleg gledališča v „zvezdt". Oprav niš t vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Knlmanovej biši. Ruska vojska. Rusko novine zmirom bolj odločno svojo vlado opominjajo, da ne sme pustiti južnih Slovanov zatreti, da mora za orožje prijeti, ker poguba ali oškodba južnega Slovanstva bi bila ruska izguba, katera bi se nikdar poravnati ne dala. /a to se ne more trditi, da ne bode Rusija v boj stopila in tako Anglijo proti sebi dobila, in — bog ve kaj potem! Uže ruske novine svojo vlado opominjajo, brzo pregledati, ali ima ona poltretji milijon vojakov, dovolj oficirjev in tacih elementov, iz katerih se oficirji narejajo, dovolj pomočkov itd. In ruski car sam, kateri je največji prorok miru bil, rekel je te dni oficirjem pav-lovskega gardnega polka, ko je svojega vnuka mej nje vpisaval za načelnika: „Dosedaj sem vašo kri štedil, ali kmalu utegnejo časi priti, ko mi bode trebalo računati na vašo hrabrost." Novine pristavljajo k poročilu o teh besedah, da so ruski oficirji to tako razumeli, kakor da namerava Rusija Turčiji vojsko napovedati. Glavni dunajski turški list v nemškem jeziku od nedelje se sicer poskuša iz odločnih izjav ruskih javnih glasil norca dohiti in smešiti izrek ruskega „Golosa," da so Rusi imeli ob k rimskoj vojski le 000.000 mož in 1112 kanonov, zdaj imajo pa 2.500.000 mož in 2670 kanonov, in da vsa ta moč čaka le migljaja v boj; — vendar „N. Fr. Pr.u se mej vrstami vidi sam strah, in ona sama na drugem mestu potrjuje, kar na prvem ometa, da je namreč ruska bojna intervencija mogoča. Tudi je prav zanimivo, kako oddaljeni ljudje o tej reči sodijo. Novine v angleškej Indiji, ki bi imela ob vojski proti Rusiji pomagati, Pomladanski valovi. (Roman, spisat Ivan T u r g e n j e v; poslovenil dr. Maka S a m e o.) XVI. (Dalje.) — „Tega ne razumem popolnem," pristavi Sanin, „kaj v zrak bomo streljali?" — O, to ne, zaklepeta končno zmešano nadporočnik — „ampak mislil sem, da, ker se je stvar dogodila nad poštenimi ljudmi, . . . Jaz bom govoril sam z vašim sekundantom", pretrga samega sebe — in odide. Ko je pl. Richten odšel, se vsede Sanin na stol. — „Kaj sem mislil ? Kam se mi je zavrtelo življenje V Vse pretočeno, vse bodoče se je na hip zmešalo — propalo, in ostalo mi je le še to, da se tukaj v Frankobrodu s tacimi ljudmi moram biti." Pri teh premišljevanjih mu pride na misel blazna teta, katera je plesaje pevala: tako-le pišejo : „Mi smo uže prej svojo misel povedali, da pride uže letos do vojske. R u -sijakaže uže potrpljenje in videti je, da se bode morala še nekaj časa zadržavati. Zdi se, da Rusi in Angleži puste Turkom in Srbom svoje bitve izbojevati, ali oba naroda, ruski in angleški, bosta prej ali pozneje v prepir vmes potegnena. Ruski generali uže služijo v srbskej armadi, in če Turki zmagajo, ne bode nobena diplomacija Rusom zabranila Srbiji na pomoč hiteti, narobe pa bode Anglija branila Turčijo." Indijski list daje — Rusom prav in Angleže, svoje gospodarje, svari, naj ne podpirajo turškega negospodarstva in naj ne cenijo ruskega vpliva in ruske moči prenizko. „Mi bomo imeli veliko večje vojne trude, kakor se to navadnim Angležem kaže, da tacega sovražnika oborimo in mi mislimo, da stojimo pred najstrašnejšim bojem, kakoršnega je Angleška kedaj imela," pravi list. Da bi Angležem ne govoril zastonj. Če to citiramo, nečemo prorokovati. Bodočnost je v božjih rokah, nihče izmej nas smrtnih je ne vidi. Ali nekoliko se more z dejanskim položjem, verjetnostjo in zgodovinsko logiko računati. Mi opomenimo svoje bralce le, da smo užo lani osovrcj trdili, da Srbija in Črnagora morati kljubu diplomaciji in tudi bosti stopili v akcijo; to smo zmirom trdili, da si se nam je protiven tukajšen list celo enkrat zarad tega rogal — ali evo, poglejte v jug, ali smo prav imeli, ali ne. Jugoslovansko bojišče. Ofieijalen telegram poroča iz Belgrada 20. avgusta: 20.000 Turkov iz Niša je v soboto napalo srbske položaje pri Zupovcu, Go- „l'odporučii k 1 Moj oguičik! Moj auturcik ' r*ro| ljaši »a nmoj, goubč.kl4* In on zakrhota in zapoje kakor ona: „Podpuričnik 1 propljaši za mnoj, golubčik! Vse jedno, zdaj je treba na delo in ne tratiti časa," vsklikne britko — skoči pd konci — in zagleda pred soboj Pantaleona s pisemcem v roki. — „Uže nekolikokrat sem potrkal, pa se niste oglasili; mislil sem, da vas mj doma," spregovori starček, m mu poda pisemce od gospodične Eme. Sanin vzame pismo — kakor se pravi mašinalno — ga razpečati in bere. Ema mu je pisala, da je jako nemirna zarad znanega mu dogodka in da želi kmalo žnjim govoriti. — „Gospodična je nemirna," začne Panta-leone, kateremu je očividno znan zadržaj prinesenega pisma; „velela mi je pogledati, kaj delate in pripeljati vas k njej." lešnici in Tesici. Boj je trajal dvanajst ur. Turki so bili odbiti. Srbija misli užo tudi na vojno črez zimo. Minister je dal narediti zapisnik vsega, kar je za vojsko treba, če vojna traja črez zimo. Od turške strani se iz Vidina piše, da Turki zarad tega ne morejo napredovati, ker s strašno težavo živež dobivajo. V tistih krajih, katere so Srbom vzeli, nijso našli niti jednega založaja kruha ali kaj druzega jela. Vse so Srbi vzeli. Iz Belgrada se „Pol. Corr." piše 17. t. m.: General Černjajev poroča sem, da je zdaj večjidel pri vseh bataljonih poveljništvo izročil izučenim oficirjem. Znano je, da je prej pri-pisaval nezgode najbolj pomanjkanju izšolanih oficirjev. Bataljonski komandanti belgradskih brigad in največ oni šumadijske divizije so Rusi, večjidel iz peterburgske vojne akademije, ki so uže v ruskej armadi služili. O vstaših v Bosni se piše: 10. t. m. je polkovnik Despotović, ki ima zdaj uže 7000 mož pod soboj, prostovoljcev in vstašev, pri Petrovcu zapodil Selim-Beya, ki ga je bil s 4 bataljoni nizamov in 2000 bašibozuki prijel. Kakor je preračunal „N. W. T.", stoji na vsem bojišči skupaj okolo 220.000 Turkov kakovim (če se najvišje šteje) 200.000' Srbom, Črnogorcem in vstašem nasproti. —~ In sicer ima turške vojske Ejub-paŠa pri Knjažavcu 63.000 mož, Osman-paša na Ti-moku 41.000 regularnih in še 4000 bašibozu-kov in isto toliko Čerkesov; v garniziji v Nišu, Vidinu, Belgradčiku, Zvorniku, Bjelini, Der-ventu, Travniku, Rači je okolo 30.000 turških mož. Derviš-paša ima 38.000 mož in še 0000 Arnavtov, Mustafa-paša 20.000 mož, pod 1 Sanin pogleda starega Italijana in se za-[ misli. Hipoma mu švigne misel v glavo, ali na prvi mah se mu je zdela popolnem nemogoča . . . „Vse jedno . . . zakaj pa ne?" vpraša samega sebe. — „Gospod Pantaleone !" reče glasno. Starček strepeče, vtakne podbradek v ovratnik in se postavi pred Sanina. — nVi veste, nadaljuje Sanin, kaj se je včeraj prigodilo?" Pantaleone požveka ustnami, šopki na glavi se stresejo. „Vem." (Emil, komaj domu prišedši, mu je bil vse povedal.) — „A! veste! No, glejte. Ravno zdaj je šel od mene oficir. Ta nesramnež me je pozval na d* oboj. Jaz sem sprejel njegov poziv. Ali sekundanta nemam. Ali hočete vi biti moj sekundant?1* Pantaleone se na celem životu strese, Muktarjem je v Hercegovini in Albaniji vsega vkup 42.000 mož. Potovanje po Srbskem. V Mozirji, 18. avg. [Izv. dop.] Komaj sem si prah otresel od svojega oblačila, takoj hitim, da vam porofam, kaj da sem jaz te dni v tem tako važnem času do živel pri zadnjem potovanji po Ogerskem in Srbskem. Znano je, da se mi iz gornje savinske doline po svojoj kupčiji podajemo v južne kraje, da tam spečamo les, ki nam zraste na naših gorah; pa tudi druge pridelke skušamo tam spečati, da spravimo penez skupaj, s katerim moremo davke in naše druge potrebščine poravnati. Tudi jaz sem se 10. t. m. od doma peljal, da pogledam, kako bi bilo mogoče, si kaj pridobiti; gnalo me pa je tudi ob jednem neko poželenje, z lastnimi očmi se prepričati, kaj da počne naš junaški bratski narod v Srbiji. Peljal me je najprvi pot v Pešto, kamor sem po železnici mimo Pragarskega 11. t. m. prišel; hotel sem tu spečati nekaj čresla, pa nij se mi posrečilo, kajti cena je prenizka, časa sem tedaj imel si mesto ogledati in po občnem mnenju poizvedavati. Budapešt je dokaj lepo mesto, a za slovansko čutečega tu nij bivanja, magjarski in židovski živelj se preveč šopirita. Od Peste sem šel na jug in sem južno-ogerska mesta pregledaval in se po očividu prepričal, da tu biva povsodi krepki srbski narod, katerega pa hudo ljuta roka magjaro-azijatskega despotizma tlači. Sam sem se osvedočil, da Magjar z železno silo v deželi gospodari in da ti Srbi strašno veliko trpe. Tvrdnjave so zdaj napolnene s srbskimi „vele-izdajalci" in klavrno postopa tu tlačen Srbin. V PanČevi sem govoril z možem, ki je bil 7 mesecev brez zaslišanja zaprt, in ki je bil takoj potem, ko so ga zaslišali, za nedolžnega izpoznan in oproščen. V Temešvaru imajo sigurno 300 Srbov zaprtih, kaj da so ti ubogi mučenci storili, to vam nikdo ne zna. Pripovedovali so meni, da uže samo vsklik „Živeli Srbiji" je veleizdajen in v Magvar-orszagu ostro kaznovan. Vendar nemojte zavoljo tega misliti, da srbski narod tu omaguje ali da bi bil zdvajal nad boljšo prihodnostjo! Nikakor ne! Srb ostane Srb, makari vse magjarsko-ciganske sile na njega pritiskajo. V tako zvanej starej granici, ki se je neposredno Magyar-orszagu vtelesila, Magjari z vso silo hočejo prejšnji narodni živelj zadušiti in so užo vse šole pomngjarili. Promislite, v krajini ne zna nikdo besedice inag|arski, a t u d i ljudske šole so popolnem m a-gjarske, v vseh šolah se samo le magjarski uči in podučava. To vani je ljuti de-spotizem. Vendar avstrijski Srbiji boj svojih bratov v knježevini kot sv o j boj smatrajo. Pogovor o boju vam se tu kot molitev glasi, in marsikateri tukajšnji Srb se tudi v vrstah svojih bratov iz knježevine s Turci bije. Uže na južnem Ogerskem opazil sem, da je govorica, da bi Srbi zarad nekaterih manjših izgub obupati začeli, popolnem i z-mišljena. Tukajšnji Srbi imajo najbolje upanje na srečen v s peli in kako še le Srbiji v knježevini, kamor sem bil na večer dospel. Stopivši v Belem gradu iz ladije, opazim takoj, kako resno in možato se tu vse pripravlja, da se začeti boj srečno dovrši, o obupnosti pa nij niti najmanjšega sluha; vse je v Belgradu tako navdušeno, kot pred šestimi tedni, vsi se za gotovo nadejajo, da bodo združeni Srbi in Črnogorci Turke pobili in svoje slovanske brate v Turčiji rešili. V ponedeljek je knjeginja porodila, to je bilo navdušenje, kot da bi bil Belgrad v naj večjem miru; vse hiše so iztavile zastave, in na večer impozantno posvečavo z na več krajeh prižganim umetnini ognjem. Krika in vika nij bilo sicer slišati, vendar vse se je veselemu prigodjaju radovalo. O miru v Belemgradu nobeden ne misli, vse je za boj i do zadnje kaplje krvi. V Belgradu je uže mnogo tujcev, posebno Rusov in Italijanov, videl sem tudi od ruske carice poslani trčn: crvenog krsta. Srbi zelo na Ruse upajo in posebno navdušeno tudi o nas Slovencih govorijo za naše tople simpatije. Ravno v Belemgradu sem „Istok" bral, ki priznavajoč hvali vrlo držanje glavnega organa Slovencev, „Sloveuskega Naroda" v tej vojni. Pa kako o Hrvatih! Žalostno je, da nijsem moral kaj boljega poročati, pa Hrvatje se včasi čudno obnašajo v vzdigne obrvi tako visoko, da so se mu pod navzdol visečimi lasmi skrile. — „Ali se zares morate biti?" spregovori končno po italijanski; do tega trenotka je govoril francoski. — „Gotovo. Drugače pridem v sramoto za vselej." — „IIm. Ako ne grem jaz za sekundanta si bote iskali druzega?" — „Bodem . . . gotovo." Pantaleone se zamisli. „ Dovolite, da vas vprašam, ali ne bode vrgel vaš dvoboj nekake neprijetne sence na dobro ime neke osebe?" — „Ne verujem, ako bi pa tudi bilo, ne stori nič!" — „IIm: (Pantaleone se ves skrije v svoj ovratnik) — Nu, in ta ferrlukto Kltlberio, — kaj pa on?" vsklikne nenadoma in vzdigne glavo. — „On? Nič." — „Che!" Pantaleone migne zaničljivo s plečami. „Vsakako se vam morem zahvaliti," reče končno z nevernim glasom, da ste umeli v mojem zdajšnjem ponižanji spoznati v meni poštenega človeka — un galant'nomo!" „S takim postopanjem ste se tudi vi ska-zali pravega galant'uomo. Vaš predlog pa še moram premisliti." — „Čas ne čaka, dragi moj Pantaleone." — „Vsaj jedno uro mi dajte pomisleka. — Tu sem je vmešana hči mojih dobrotnikov . . . in za to sem dolžan . . . moram pomisliti. Ćez jedno uro . . . čez tri četrt ure — boste vedeli moj sklep." — „Dobro; počakam." „A zdaj . . . kaj naj odgovorim gospodi čini Erai?" Sanin vzame košček papirja in napiše na njem: „Bodite mirni, moja draga prijateljica, čez tri ure pridem k vam — in vse vam bode jasno. V duhu se vam zaliva lujem za vaše sočutje." — in izroči to pismo Pantaleonu. Ta ga pazljivo dene v pristranski žep — tem za nas vse tako važnem Času. Oni ne previdijo dovolj, da je boj, ki ga bijejo Srbi zdaj, tudi za Hrvate in za vse Slovane bit, da je to — sveta vojska. Če Srbija propade, je to udarec za celo Slovanstvo in aziatski Magjar postal bi v zvezi Turkom gospodar jugoslovanskih dežel. Ranjenih je precej veliko v mestu videti, vendar so večidel le malo ranjeni, in so vsi dobre volje in idejo, ko se popolnem zlečijo zopet v boj. Bil sem tudi v bolnici — kajti prinesel sem bil šarpijc in druzega platna sč soboj in to tamo daroval — in sem tu Čul pohvalo Slovencev v obče. Od vseh strani se mi je zagotovljalo, da na mir nije preje misliti, predno ne bodo oslobodjoni pod turškim jarmom stokajoči slovanski bratje. V obče Srbi pravijo, da so se zanašali, da bodo i Grci vstali in za orožje poprijeti, isto tako Romani; o zadnjih sploh slabo govore, o Grkih pa še zmirom mislijo, da se bodo udarili in da ne bodo pozabili, kaj so leta 1804 Srbi storili, ko so se Grci na kan-diškem otoku Turkom v obrambo postavili; tu so bili Srbi in Črnogorci ali Bokelji zapo-vedniki vojnih čet grških. Tudi od Bulgarov so se tvrdnejše podpore nadejali in so jim v ta namen 20.000 ostraguš poslali, a Bulgari so drage ostraguše iz straha Turkom izročili, ki zdaj z njimi na Srbe streljajo. Temu se ima tudi prišteti, da srbska vojska nij popolnem z ostraguši oborožena. Govoril sem z nekaterim ranjenim in poizvedel sem zanimive reči; dva ranjenca odpeljala sta se z menoj, jeden — filozof iz Beča, rojen Bokelj — na svoj dom, drugi rojen iz Šabca, peljal se je v Trst. Prvi bojeval se je pod Djrko Vlajkovićem in nij bil v stanu popisati, kako idealno življenje da so v taboru imeli, in kako oster za-povednik da je tudi Vlajkovie"; on je poveljnik svojevoljcev in je ljubljenec svoje čete. O ruskih častnikih, ki jih je dosta v srbskej vojski, govorijo z velikim spoštovanjem, v Černjajeva stavljajo celo zaupanje, in se za gotovo nadejajo sijajne zmage, h katerej jim pomozi bog in sreča junaška. J. L. in še jedenkrat ponovi: čez jedno uro! — gre proti durim; ali hitro se zopet obrne, priteče k Saninu, ga prime za roko, jo pritisne na svoje prsi, vzdigne oči proti nebu in vsklikne: „blagorodni mladenič' Veliko srce!" „ Dovoli te slabemu starcu stisniti vašo junaško desnico!" Potem odskoči malo nazaj, mahne z obema rokama — in otide. Sanin pogleda za njim . . . uzame časopis in jame čitati. Ali njegove oči so zastonj begale po vrstah; on nij razumel ničesar. XVII. Eno uro pozneje pride natakar iznova k Saninu in mu poda staro vmazano vizitkarto, na katerej so stale sledeče besede: Pantaleone Zippatola iz Vareze, dvorni pevec (cantante di camera) njegove kraljevske visokosti, hercoga modenskega; —za natakarjem pride Pantaleone sam. Spreoblekel so je bil od nog do glave. Imel je na sebi orujavel Politični razgled. Notranje debele. V Ljubljani 21. avgusta. WJpmt'tm siKtiiče je svojo delavnost začelo in uže neko razsodbe v administrativnih rečeh storilo. Nada 1 j na praksa bode pokazala, ali bode to sodišče, ki ima krivičnosti političnih in upravnih oblastij uničevati, izpol-jiilo upanje, ki se nanj stavi. V fmfttcifi bodo 24. oktobra 1.1. volitve iz kmetske skupine za deželni zbor. — Tudi v Dalmaciji bodo deželne volitve še letos. VllttbJtJO fl Jugoslovansko bojišče bode podporo dobilo! Na ¥£rrti je vstanek vendar jedenkrat počil. Začel se je v kraji z imenom Retrino na Kreti. Kretenzi hote z Grško zjedinjeni biti Torej se bode morala Grecija za nje zavzeti. Srhsktt vlada hoče narodno skupščino sklicati in sicer baje 28. nvg. Govori se zopet, o premirji in posredovanj!. Mi menimo, da •so to le želje Angležev, Magjarov in dtuzib •turških prijateljev, ki bi radi turškim stradal-cem iz zadrege pomagali, Srbijo pa v njo potisnili. Bomo videli kaj pride. V €ttt ifittiflu je turška vlada zaprla razguverneja jeruzalemskega Izzet-pašo, ki je bil naredil zaroto. Hotel je velicega vezirju in Mithad pašo prijeti in zapreti, sultana od-Btaviti pa Abdul-Azizovega sina Jusuf Izzedina postaviti za sultana. Več oficirjev je bilo na njegovoj strani. Pruski IVftMfi so nehvaležni ljudje, to je znano. Brez Rusije, ki jim je hrbet varovala, bi oni ne bili nikdar Francozov zmagali in se zjedinili. Zaslepljena Aleksandrova Rusija je,Nemce varovala. Zdaj pa, ko želi rusko časopisje rešitve orijentalnega vprašanja v duhu pravičnosti, uže „N. Allg. Ztg.u, organ Blsmarkov, Ruse zavrača in polemizuje, češ, dase orijentalno vprašanje vse Evrope tiče. Tudi na ##//«!*imajo svoj „krachu. Lisabonski uradni list prinaša vladno naredbo, ki odklada za dva meseca zapala plačila. Torej moratorij v mirnem času. Dop 181. 1e romanJn 20. avgusta. [Izv. dop.] (Nov minister. Nagodbene obravnave. Razstava semen in žita. Bismark in pariška razstava. Društvo „demokratisehe Union".) Cisto nenadoma dobili smo novega ministra. Po umrlem b. Holzgethanu, bivšem ministru državnih fiuanc, mislilo in trdilo se je vseobče, ■da na izpraznen ministerski sedež ne pride nobeden več sedet. Minister državnih financ je v Avstriji, kakor se pravi po domače, peto kolo pri vozu, in smatrati se ima za sinekuro, za jednega onih, kojim dado višji naslov, da jih odstranijo, kjer jih ne rabijo, ali pa za kakovega, ki malo več zasluži nego penzijo. Kako se je tedaj čuditi bilo, ko pride na jedenkrat kot „deus ex machina" na izpraznen ministerski stol mož, ki je baje za vse drugo bolj sposoben, nego za ministra driavnfll financ. Leop. bir, Hoffmann, dosedaj sekcijski šef v vnanjem uradu, je ena izmej najznanejših, najpopularnejših osob visocega dunajskega uradništva. Mož jo, kakor trde, imel nekake diference z Andrassvjem in zato je — avanziral. Njegov značaj je lehko opisati. Ako vam povem, da je vse sisteme do-služil, a vsacega si v svoj prid ukoristiti znal, da je bil ljubljenec Beustov, baš tako kot Andrassvjev, da je simpatiziral s HoliGnvvartom isto tako, kot se rad prikaže pred bogom Kratko in malo ta naš nov minister državnih financ je uprav kot jegulja. Hoffmann je bil prej jedenkrat profesor na dunajskem vseučilišči. Nagodbene obravnave še vedno nijso pri kraji. Ko so zadnjikrat dunajski oficijozni in drugi listi zatrjevali, ka se je porazumljenje doseglo, zastran ogerske banke, sem vam poročal in pristavil, da to najbrž ne bode istinito. In tako je bilo. Za ogersko banko nij v Avstriji moža, ki bi jej na noge pomagal, ako-ravno bi to Ogerska iz srca želela. Vse cis-Ijatnnske fitmnško kapacitete so proti ogerski banki. Sedaj vedo zopet poročati, da se ima baš ta zadeva vsaj za jedno leto odložiti. No, tu vam lehko pristavim, da se bode precej vode po Donavi odteklo, predenj pride ogerska banka na svitlo. Na Dunaji bodemo imeli zopet razstavo, a ne tako, kot leta 1873. Semena in žita bodo razstavljena od 23. t. m. naprej. Razstava ima le kratek čas trajati. Naši višji trgovci za Žito bi s tem radi pokazali, da je „volksmisere" uže proč, ter da je Dunaj centrum za promet žita in semen. Ker govorim uže o razstavi, naj vam še poročam, da je znani nemški Bismark šel mej intrigante zoper francosko razstavo. Možu mora prav dolg čas biti, da se s tacimi rečmi ukvarja. Nekateri Dunajčani ga uže hote posnemati, in začelo se je agitirati zoper one, ki hote v Parizu svoje izdelke razstaviti. A Bismark in njegovi kilavi privrženci bodo najbrž slabo kupčijo napravili. Dunajsko društvo „demokratisehe Union" je v svojem zadnjem zboru sklenilo, pobirati darove za ranjence v Srbiji in Hercegovini ter je uže poslalo prošnjo za dovoljenje na c. kr. nižje-avstrijsko namestništvo. Predsednik tega društva dr. J. J. Prohaska je to misel sprožil in udje so jo kar sprejeli. Iz tega raz-vidite, da bode tudi Dunaj opral grd madež ki mu ga je prizadela nemško-židovska svojat po svojih umazanih časnikih. •Črn frak in bel pikast brezrokavnik, po katerem se je mično zvižala tompakasta verižica; težka pečat ka se je spuščala globoko doli na ozke črne hlače. V desnej roki je držal črn klobuk iz zajčje dlake, v levej dve debele, usnjate rokovice. Ovratnik si je bil prevezal še širje in više kakor navadno — in v prsnej del pokrepljene srajce je bil vteknil gumbico s kamenom imenovanim „mačje steklo" (oeil de chat.) Na kazalcu desne roke se je svetil prstan, predstavljajoč dve sklenjeni dlani in mej njima plamteče srce. Založani vonj, vonj kafre in pižme je vel od cele starčekove osobe, od skrbi potolčeno veličastvo njegove postave bi bilo ožalostilo celo malomarnega gledalca! Sanin se vstavi njemu nasproti. — „.laz se,n va^ sekundant," spregovori Pantaleone po francoski — in so s celim truplom pokloni, pri čemur postavi noge kakor plesalec. „Prišel sem z instrnkcijami. Ali se hočete bojevati brez usmilenja?" — „Čemu brez usmiljenja, dragi gospod Zippatola! Svojih včerajnih besedi ne vzamem za nič na svetu nazaj, ali jaz tudi nijsem krvopija! . . . Počakajte, zdaj gre sekundant mojega protivnika. Jaz pojdem v sosedno sobo — in vi se z njim pomenite. Hodite prepričani, da ne bom nikdar pozabil vaše dobrote in so vam zahvaljujem iz srca." — „Čast gre predvsem!" odgovori Pantaleone, in se spusti v kreslo ne čakaj e, da bi mu Sanin velel sesti. „Ta feiretlukto spi-čebubbio pravi, mešajo francoščino z italijanščino, ta kramar Kliibor nij razumel svoje dolžnosti ali je pa obupal, tem slabejšega za njega! . . . Kupljiva — in basta! . . . Kar se tiče dvoboja, sem jaz vaš sekundant in vaši interesi so mi sveti!! . . . Ko sem živel v Paduvi, je ležal tam polk dragonarjev in jaz sem z mno-zimi oficirji bil prav blizo znan. Ves njihov kodeks mi je bil prav blizu znan. No, in tudi z vašim Tarbuskim sem se večkrat pogovarjal o teh vprašanih . . . Zdaj mora sekundant uže vsak hip biti tukaj." (Dalje prili.) Domače stvari. — (Pij a s k o?) Tukajšnjih nemškutarjev organ „1.. Tagbl.", ki je prej zmirom policijo klical zoper Janežičevo slavnost, čoš da je politična torej naj se nemško-libcralno zabrani, sklepa iz tega, ker je vihrala samo cesarska (črno-rumena) zastava pri svečanosti, da je slavnost naredila fijasko. Znano je, da so bile vse narodne zastave prepovedane ravno vsled denuncijacij tacih liberalcev kakor so nemškutarski Abderiti. Potem je res nobel „fijaški" pisati zarad avstrijske zastave? — (Č. g os p. A nt. Ž uža) častni korar dekan in nadžupnik na Laškem prejel je od cesarja viteški Franc-Jožefov red za svoje mnogoletno jako zaslužno delovanje kot duhovnik i za zasluge, ki si jih je pridobil za šolo. — G. A. Žuža je v narodnem oziru jeden onih redkih značajev, ki, akoravno iz stare šole, je vedno in vedno z mladeniškim ognjem vdan svojej slovenskej domovimi. Povsod, kjer je treba za „slovenski narod" kaj storiti, sigurno je g. Ž. prvi, ki prigovarja i navdušuje, daruje i žrtvuje za slovenstvo. Nij slovenskega časopisa, ki bi ga g. Ž. ne bi bil naroiil, akoravno sivi starček ne more več čitati zarad zelo oslabelega pogleda. Vsaka na novo izišla slovenska knjiga najde pri g. Ž. ono zanimanje, ki je lastno za svoj rod navdušenim i inteligentnim možem. Marsikateri dijak, nahajajoč se v hudi stiski, čestil je milega dobrotnika človekoljubnost v polnej meri. Kako ljubljen in visoko čislan je od svojih faranov, naj kaže to, da so mu vsi Laščani brez ozira na mišljenje o njegovej sekuudiciji pred letom priredili izborno osvečavo celega laškega trga. Da bi nam ta redek rodo-i človekoljub ostal še dolgo dolgo let v najboljšem razpoloženji! — (Na kegljišči ljubljanske čitalnice) se je začelo v nedeljo 20. t. m. kegljanje na dobitke na korist logaških pogo-relcev. Dobitki so krasni in udeležba je bila uže prvi dan jako živahna. Z ozirom na blagi namen je restavrater g. Tanko prepustil kegljišče brezplačno. Vnanji domoljubi, ki se kegljanja ne morejo udeležiti, naj pošljejo odboru kaki znesek, za katerega se bode kegljalo v njihovem imenu in tako si lehko zraven dobrega dela tudi še kaki krasni dobitek pridobijo. Dobitki so: I. Zlata verižica za uro, 82 gold. II. Zlata ura, 40 gold. III. Zlat diamanten prstan, 32 gold. IV. Zlat medaljon, 19 gold. V. Srebrno jedalo, 10 gold. VI. Denarna listnica, 8 gold. VIL Zlat medaljon, 5 gold. VIII. Garnitura zlatih gumb 4 gold. IX. &al iv dobitek. Serija velja 20 kr. — (J. Šubičeva slika.) Gospod J. Subic naš rojak bivajoč sedaj v Rimu, je ravnokar izpostavil svojo najnovejše slikarsko delo v redutnej dvorani. Podoba predstavlja svetega Martina, v tistem trenutku, ko so mu prinesli bolnico, da jo ozdravi. Prizor se nam kažo pred škofovsko katedralo. Skof spremljevan od mnogo duhovnikov in lovitov je ravno prišel iz cerkvenega, s krasnimi stebri okinčanega vh<.da. lilisketa se v zlatem svojem ornatu, in lahno je prizdignil desno roko, da blagoslovi bolnico, v njegovem zuo-žju ležečo. Podoba zanima človeka pred vsem zarad krasote barv, in zarad izvrstno značajnih obrazov. Sv. Martin sani je visoka energična oseba, katerej bela starost nij še ugonobila močij telesnih. Spretno je izolikau levit na desuej strani svetnika. Radovedno je obrnil obraz k školovej roki, da bi takoj videl vpljiv njegovega blagoslova. Ta levit je jedna naj lepših postav na podobi, Želeli bi mu morda samo nekoliko bolj idealičnega obraza. Karakteristične so glave v grupi za svetnikom, katere pričajo, da se jo uže tedaj nekoliko ponosa bilo vgnjozdilo mej cerkvenimi služabniki. Tudi znožje v podobi z bolnico in njenimi spremljevalci je izvrstno izpeljano. Posebno oseba, katera drži bolno za roko in je prej ko no njeni oče, ima krasan obraz, in kolorit, kakor si boljšega želeti ne moremo. Bolnica sama dozdeva se nam malo preveč s pepelom izolikaua. Sploh pa je izpostavljena podoba kiuč naše domače umetnijo. Gospod Šubic je vidoma porabil svoj čas v italijan-skej metropoli, ter napredaval posebno v koloritu. Sv. Martin bode izpostavljen do 2G. t. m., Mi pa opozorujemo narodno naše občinstvo, da naj ne pozabi obiskati v teh dneh redutne dvorane, ker lo malokrat ima priložnost videti kako cvetico narodne umetnijo, in žalostno bi bilo, ako bi še tedaj ostalo mlačno, ko se mu v resnici podaje dobro delo. — (Čudna prikazen.) V Ljubljanici je nek mladi človek v petek žive mušeljne našel. To je bilo v Slapom poleg fabrike Velške, naštel sem jih kakih 20 in nekateri iz meju njih bili so izredno veliki. — (Nagrobnik vojakom iz raznih narodov) sem o priliki sprehoda v parku fužinskem (posestvo gosp. Baumgartnerja) videl. Poleg obzidja blaznice na Velčah, v podnožji malega narejenega holmca sem Čital na kosi-tarskej ploščici ta-le napis: „Den biedern Kriegern versehiedener Nationen, die im Jahre 1800 im Nothspitale zu Kaltenbrunn sturben und hier die Ruhe geniessen." — To so bili gotovo možje, kateri so prelivali svojo kri o prvej invaziji francoskej leta 1797. G. — (V Rogatskej kislej vodi) je 19. avg. gledališče zgorelo. Tiste p. n. ude, kateri so namenjeni tega zborovanja se udeležiti, prosimo, naj se berž in najdaljši do 10. septembra t. 1. pri kraj nem odborniku g. nadučitelju J. Lopanu v Celji oglase ter ob enem naznanijo, 1. ako želo prosto stanovanje ali za plačilo in 3. ali se bodo skupnega obeda udeležili, in če, prilože naj po jeden forint av. veh. Oglasila naj se pošljejo posamezno ali pa pO več vkup; za vsak način pa prosimo za natančni naslov udeležiteljev. Izkaznico (Legitiniations-Karte) za ponižanje vožnine na železnici dobi vsak ud po pošti na dom, plačane karte za skupni obed pa se bodo še le tukaj delile. Program za oba dneva priobčimo v kratkem. Celje, 18. avgusta 1876. Za krajni odbor: Dr. C. Higersperger, I. r., .los. L. VVeiss, 1. r., načelnik. tajnik. Zahvala. Slavnome pevskemu zboru filharmoničnega društva v Ljubljani in Blavnemu ijubJatiBlcmu telovadnemu društvu, katera društva sta v korist po požaru ponesrečenih prebivalcev v Logatcu In ob.ižji večerno zabave z brezplačno pomočjo muzične kapele slavnega c. kr. r>.'J pešpolka napravila in čisto dohodke, ki so pri povskcui v boru 180 gld. 84 kr in pri telovadnem društvu 611 ghl. 41 kr. znašali, podpisanemu magistratu izročiti blagovolila, se za ta človekoljubni in s tako obi niin vspeboui spremljani trud v imenu velikodušno obdarjenih zaslužena zahvala s U'-.m očitno izreka. (265) Mestui magistrat v Ljub jat d 18. avgusta 1876 Dunajska borza 21. avgusta. »Vl/'iO »!egr*to:i. . : >tOO»IO.. Enotni mi, i-.-.^ v ko ■<'..*> . 66 .-/.i 75 kt. Enotni ur*, dolg v erobrn 70 , 20 , 1860 dr?- posojilo ... 111 . 50 Akcije narodno ^*uh*> 863 , — » Kreditne afcei.}o 143 30 London . 122 30 Napol. 9 72 , C5. k. cekini 5 85 Srebro 103 10 Razne vesti. * (Draga šala.) Gimnazijalec Prane Niederl na gornjem štajerskem je v svojem spričevalu radiral slab razred in dobrega vpisal. A ko je s tem spričevalom kasneje prosil za učiteljsko mesto, bila je goljufija izpoznana in on obsojen na 14 d nij zapora. * (Konfiscirani kanoni.) V luki v Krfu je zadržanih 5 kovčegov kanonov, ki so bili namenjeni za Črnogoro. Turška ladij a jih je hotela vzeti, a krvdri grški načelnik jih je tako dolgo zadržal, dokler komisija v Atenah določi kaj z njimi. * (Vročina.) Iz južnih krajev, iz Itahje iu Španije se poroča da vlada letos posebno velika vročina. Ljudje po noči spe na prostem. * (Angleška kraljica) ima od parla menta dovoljenih 385.000 funtov šterlingov na leto. l*OMluiao. P. n. udom štajerskega učiteljskega društva! (Steierm. Lehrerbund.) Letošnji glavni zbor štajerskega učiteljskega društva bode 20. in 21. septembra t. 1. v Celji. :em bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov y» izvrstni ReTalesciere m Barrj 30 tet aže j« nij bolezni, ki bi jo ne bila oidra rila ta prijetna zdravi hm brana, pri odrašoenib orocih \n-v.k luediciii iu stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, » živcih, dalje pran«, i na jetrab; žlez* i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespaiije, slabosti, zlato Uo, vodenico, mrzlico, vrtoglav jo. ailenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevatile pn nosečih, možnost, diabet, trganje, shujša uje, bledičioo in pre- .Ujenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje oogo dojuičiuo mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo- •al zdravilnih, brez vsake medicino, mej njimi spri-fiovala profesorja Dr. VVurzerja, g. r. V. Beuoka, pra- ega profesorja medicine n« vseučilišči v Mariboru, tiravilnega svetnika Dr. Angelateina, Dr. Shorelanda, VIr. ijRuipbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle- stuart, Markize de Brehan a mnogo d nizi h imenitnih oaob, te razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. - Kratki Izkaz ii 80.000 spričevalo*. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Treslo je vle sedern mesecev, odkar Bem bil v breinpnem stanji. Trpel sem vsled prsnih \ > ču> nicnib bolečinah, in sicer tako, da srn od dne do dne udno rg m l, in to za prečilo je dolgo Čas * moje študije. Cul sem od Vaše čudapolne Revalesciere pruel sem jo rabiti in lagotovim Vas, da se čutim po mesečnim t.žitku Vtše tečne in okusne Ke ■ a-lesciere popu ni m zdrav, tako, da Jorez naj mačjega tres' nja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cono in okuseo hrano, kot Laj boljši priponi ček, ter ostanem Vaš □dani Gabriel Teschner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod I Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje Btanje h uj sanja in bolečin \sake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo prebav ljenje, vedno nespanje, ter Bem trpela vedno na razdraženji čutni«, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje Btopinje. Mnogi zdravniki poskusili bo vse, brej da bi mojo bolečine jšali V polnej obupnosti poskusila som Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v Btanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotov jenja moje prisrčne hvaležnosti in popo.nega spoštovanja. Markize de Brehan. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Št 75.877. Flor. Kbllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolebanji dušuika, omotici in tiščanji v prsih. Kevalesciere jo 4 krat tečnoj ša, nego meso, ter s j pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat veo na coni, ko pri zdravilih. V plehaatib pušioab po pol fanta 1 gold. 50 kr , 1 fant 2 gold. ou kr., a funta 4 gold. 50 kr- 5 mitov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 36 gold. — lievaleaoiere-Biaouiten v paiioah in Kovalosciere-Chocolatee v prahu i 2 ta« 1 gld. 50 kr., 24 taa 2 gL jo ar., 48 taa 4 gl. 50 kr., * prahu za 120 ta« 10 gL Prodaje: Da Barry (k Comp. na Dn«*jl, w»1I-Omtšuamtm it 8, kakor v vseh mestih pri dobrih lekarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih aakaznioah ali povzetjih. V LJublltini Ed ««hr, J. Svob odav lekar pri „zlatom orlu", v Reki pri lekarjn J. Prodamo, v Celovcu pri lekarju Bi r n jaoh erj u, 9 Bpljetu pri lekarju Aljinoviču, v Trata pri lekarju Jakoba Serravallo, pri drogeriatu P. Bocca in J. tlirsehu, v Zadru pri Androviču. (26) Franc-ove esence za življenje. Gotovo in skušeno sredstvo proti večini boleznij z vspešnim učinkom in sicer tako, da bi morala vsaka gospodinja tako zdravilo pri hiii imeti. (53—21) Jedino pravo dobiva se pri Gtabrlel Plccoli, lekarju, na dunajskej cesti v LJubljani. 1» ml s* S* ■* y 8 s - sr št * * * o 5 § sr je nS wp S a « <* tmt § ?> 3^ S - p i Bi I BI m S-2 H s« *3 6> O —i O I 1 -i cd 5' m. O •-i ,P5 a — 11111111111111111111111 : swg- PodkoTe. ^nc :: V. t. giasčinuin, kovačem iu vsem, kateri drž« konje, kia io pri kroj i, kar ravno potrebuje; polovico 8i prihrani dola, "/,„ kuriva. Podkove za zadnje noge uprežnim konjem nemajo sploštine. — 1'odkovee bo mogo dobiti i takove, da iui.tjo cel6 do palea prehodno zarezo iu notranjo obrobno splostino. — Fodkovo pošiljamo v k<>aiu;2ih po .r0 in 100, in žeblje v zvežnjih po 1000. Cono se razumevajo h zlugaiijein, franku dunajski kolodvor. Ob jednem priporočamo svoje najnovejše „krivo klešče'", b katerimi se vsak žebelj, naj si je še tako globoko z:ibit iu da-si nema kapico, prav lehko vzdigne in izdere, in sicer brez poškodovanja stvari, iz katoro s « žebolj potegne. Cenike razpošiljamo brezplačno po pošti! L. Essler & Comp., ErstO k. u. k. priv. llufeisen-Fabrik, t(256—4) eiKSi, Vili., P.ariatongasso Nr. 2.'>. I I II I 1 I I 1 I 1 I I I I I 1 I I I I I Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".