St. 22. k	v Trstu, sabota 25. novembra 1876.	Tečaj I.
„Edinost" iihaja vsako drugo in čatrto sabota vsakega meseca m velja ta vse leto gl. 2 kr. 40-, , polu leta < 1 i 20. # „ „ čtrt . „ — „ 70.
Za oznanila, kakor tudi za „poslanice* se plačuje zanavadne istopne »rs f:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 • a » * 2 k™* 6 „ „ * „ 3 krat
Za veče črke po prostor«.
Posamezne ateiilke se d«bi\ajo po 7 kr. v tnlukarnah v Trstu pri počte, pod obokom tik Kalistrove hiše, na Belvedere pri g. Bertolinu, V okolici: Na Občini t loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupu, t Bar-koli pri g. Ani Takan in .v Bazovici pri Ani Tati, * Skcdnji pri Fr. Sanoin M. Magdaleni zg. J. Ježu Naročnina naj se pošilja k sv. Ivana št. 424, pisma in dopisi vrednistvu ▼ Škorkoli št. 84. Udje pol. dr. „Edinost" kteri mesečino redno plačujejo, dobivajo list brezplačno nu dom.
Glasilo slovenskega političnega drnštva tržaške okolice.
,V edinosti je mor*.
OKOLIŠKI VOLILCI!
V nedeljo 26. in v ponedeljek 27. novembra se bode delili volilni listki (schede) od 9. ure zjutraj do 2. popoldne in sicer:
Za I. okraj, to jo: obe čarboli, obe sv. Mariji Majdaleni in Škednjo, v ljudski šoli pri sv. Jakobu.
Za II. okraj, to je: Kadin, Kočo in Lonjer, v ubožnici (istituto).
Za III. okraj, to je: Kolonjo, Vrdel in Skorkljo, v hiši občinskega vrta (giardi-no pubblico).
Za IV. okraj, to je: Barkovlje, Grete in Kojan, v rojanski Šoli.
Za V. okraj, to je: Bane, Bazovica, Gropado, Opčine, Padrič in Trebče, v šoli na OpČinah in Bazovici.
Za VI. okraj*, to je : Kontovel, Prose k in sv. Križ, v soli na Prošeku in sv. Križu.
Okoličani, pridno idite vsi po volilni listek (sehedo), da pokažete zdravo pamet in omiko in zložno volite možake, katere Vam „Edinost" priporočuje v korist okolice in naroda.
Volitve v tržaški mestni zbor.
Nobeno leto ni bilo za volitve toliko priprav in truda, kakor letos, zdaj, ko trkajo mestne volitve na duri. Vse teka, vse agitira, prigovarja; laski progresisti trosijo novce, kakor bi jih iz zemlje kopali. Vse upliva na svoje področne, vsak vporablja, sredstvo ki mu pod roko pride, samo, da pripomore It ostri borbi, katera obeča letos važna biti, ker si stojita nasproti dva močna elementa, katera odločta, hoče li na španski rezidenci v magistratovej počeni kolibi vladati še dalje ona stranka, katera si prisvaja ime „ l'rogretsivnctf pa bi jej spodobno bilo, da postavi raka v svoj grb. To je ona stranka, katera je okolici vzela vse pravice, ter jej hoče vzeti še mili materini jezik. To je ona zaznamovana stranka, katera si je na svoj prapor zapisala lažnjivi liberalizem, pa zatira naš narod v okolici ter ga frivolno lašči. Tržaški Slovenci! ako še nismo spregledali, zdaj odprimo oči, ozrimo se v preteklost nazaj, ako ne dalje, vsaj do leta 1868, ko nij bil človek,, ako je slovenski govoril v mestu, svojega življenja varen; v divjoti so lovili okoličane, ter jih po ulicah po živin-
ski pretepavali, uboge žene so bile preplašene, ker so jim perilo iz jerbasov in vozov metali ter žugali z vsakimi sredstvi. Kedo da je to in katere stranke, tega nečemo praviti, saj je dovolj znano. Slovenci v Trstu, ki nas je najmanj 30 ti&oc, zdaj pokažimo, da smo tudi mi važen faktor in da se brez nas računiti ne da, tudi mi plačujemo davke, zato moramo tudi pravice tirjati. Res da smo Slovenci radi preponižni, da ne delamo nemira, to smo vedno kazali, da hočemo z vsemi narodnost mi ki so v Trstu, v miru in slogi živeti, ali zaničevati, grditi in zatirati se nebodemo pustili več, kajti, čas je pretekel, ko smo bili sami svojega stališča v socijal-nem in političnem živenju nevedni in dvomljivi. Resnica je tudi, da se nahaja mnogo naših rojakov, kateri so celo premožni in nečejo ni duševno, niti ni materijalno na-rodnej stvari koristiti. Z zaničevanjem se obrnčajmo od takih dobičkolovcev, take narod vknižf zimenom „narodni Židi.* Kar se pa tiče vstrajnosti, moramo stati neustrasljivi ter se boriti s pravičnim orožjem, z orožjem resnice in postave.
Tržaški Slovenci! letošna volitev prinese i nam boljšo prihodnost, ako se vsak po svoji moči potrudi ter stori, ker mu narava, postava in blagi čut ukaznje, zmaga bode naša in hraležni bomo zastopnikom, katerim damo glas. Da pa se volitev izvrši dobro ni dosti, da samo dobro želimo, ker želja ostane vedno želja, treba je, da gremo na volišče sami in nesemo sami zapisane naše kandidate v pušico. Mestni volilni odbor je poskrbel za vsako stvar, drugega ne manjka, no žive agitacije in prigovarjanja za poštene naše zostopnikc, kateri tržaški občini zopet vtisnejo drug neobhodno potreben značaj, da ne bode toliko pritožeb od davkoplačevalcev proti magistratu in mestnemu zboru kakor doslej. Okolica zopet v skrbnejše roke pride, reši se lahou-skega pokroviteljstva nje pravice, v/.lasti narodne se ne bodo kratile, ampak pričakovati je miru in sloge mej obema narodoma, gospodarstvo občinskih novcev v bolje roke pride, nove povoljne volitve obetajo krah vsemu lahonskemu sistemu, ki je sedaj absulotistično sedel na mestnem prestolu. Grozoviti polom onim, kateri so do sedaj zametovali pravične prošnje okoličanov, onim, kateri so hoteli hipoma po 100 novih meščanov z namenom narediti, da bi
jim pomagali še dalje vzdrževati trohljivi prestol. Dosedajna laška stranka je dala legalizirano spričevalo nežmoznosti svojega absulotističnega vladanja, zatorej jo tudi ne bodo podpirali volilci, kateri imajo blagostanje vsega komuna na srcu in žele v resnici, da se v občinski upravi vse drugo živenje uvede. Le s tem Trst svojo Čast reši in pokaže pravo svojo notranjo in zu-najno podobo, da pri volitvah jasno razodene, da je v njem velika večina pravih avstrijcev, kateri se ne brigajo, kar se v bližnji Italiji godi, ampak skrbe brez tiho-tapnih komunskih nakan ko zvesti Avsti ijci, za prave sveje potrebe. Zato, slovenski volilci ! stojite na dan volitve vsi na strani mestnega odbora in volite od njega priporočene kandidate.
Popotnik tržaške okolice.
Volilno gibanje sem zapazoval po vsej okolici, naletel sem tudi v Uocolu na čudnega možiceljna, ta mi je namreč pravil, da zdaj bodo tamošni kmetje volili nekega dobrega gospoda. Radoveden kedo da mora biti ta, si mislim, ta vam gotovo rad za vino plača; možicelj se namuzne ali potrditi mi ni hotel. Pa ko sem le nadlegoval, da bi rad znal, rekel je, to je gospod Napoli. Vse modrosti sem skupaj spravil, da bi ga poznal, še le po dolgem mišljenji pravi, rečejo mu tudi Mavroner. — A — a! Mavro-ner! morda Leopold, da, da, tisti, zdaj ga uže poznam, meril sem se ž njini na južnjein Tirolskem ; on je bil takrat pod Garibal-dom in se je proti Avstriji bojeval v družbi z sinom nekega Chiozza, tako hudobni jeziki trdijo, dakle tega človeka hočete voliti? ali ne znate, da je on lahon, to je ita-lianissimo ? To ne dti nič, mi odgovori: Nu, če je pa tako, potem pa ne vem ali ste podkupljeni ali pa ste um zgubili, dalje sva še kraniljala; potem odidem, ker je prišel neki kamnolomcc, ki je pa tudi bil pijan in hvalil Napoli-ja.
V ltocolu, Kadinu in Lonjerju priporočam, naj bodo edini za g. Nadliška ker je edini temu okraju sposoben. Prišel sem bil v pravej uri k volilnemu shodu v „bo-schetu," zdelo se ini je, da je veliko premalo volilcev, od odbora „Edinost" so bili trije odborniki, govoril je g. tajnik Doli-
nar ter pojasnil stanje in zaupanje do odbora, ki je neki povod dal, da se je nekaj zrahljalo, ker se sloge tiče. Neki robasti kmet, ne vem, je li volilec ali ne, govoril je prav tako kakor sicer nobeden drug, silno surovo, ali bi ne bilo dobro, da se tak človek iz društva izobči ? časti tak človek se ni nikdar društvu delal. Kekel ini je neki kmet blizo vrat, da je baje hud intrigant in da kamor on v družbo pride, vselej nevoljo v/budi. Bil sem se nekaj časa pri zborovanji, odšel z drugimi, ker ni bilo ne sklepa, ne glasovanja in to vse zarad nekega črnega goja, ki bi morda sam naj raji svetovalec ali še celo consiglier postal. Da pa on ni za consiglierja kakor sain misli, nnj mu bode iniino grede rečeno, da imajo taki consiglierje le na neki gmajni blizu Skednje navadno svoje shajališče. Da bi ta Človek vsaj slovenščino bolje znal, morda bi mu kedo kdaj kak glas za consiglierja dal, pa ima nekakov Čuden zmes besedi, ki jih tu ne znamo, posebno mu pri vsaki drugi besedi rado na „in šuma* udari, morda misli o šumu, ki mu ga bolečine v inožja-nili napravljajo; z bogom Cernigoj.
Dopisi«
V Gradci 12. novembra.
„Slov. pevsko društvo" se je 14. t. m. konstituiralo. Občnemu zboru predsedujoči g. ltyška je naznanil, da je uze okolo 100 društvenikov pristopilo. Na to je bil izvoljen „per acclamationein" g. dr. Ipavec za predsednika in g. Dctiček za njegovega namestnika. Pevci imajo svoje vaje v gostilni pri „Belem križi.* Ako bo društvo nepevcem tudi s časniki in drugim berilom streglo, kakor je v pravilih, dohode gotovo mnogo podpore od tukaj živečih Slovanov.
Slovenske dijake podpirajoče društvo na Graškem vseučilišči je imelo prve dni tc^a meseca svoj občni zbor, ki je bil od Slovencev dobro obiskan. Glavnice ima to društvo '2025 gl. 73 prosilcev je dobilo okolo 300 gl podpore v preteklim šolskem letu. V odbor je bilo voljenih iztned dijakov od vsake (razun teologične) fakultete po dva in izmed profesorjev: gg. dr. Krek, dr. Bidermann, dr. pl. Luschin.
O agitaciji zoper ministra Stremajerja sem vam uže bil enkrat poročal in sein takoj izrekel, da ni vspeha pričakovati, ker jo vladni organi duši jo. In res, facit te agitacije, ki je v zvezi z agitacijo zoper oger-sko nagodbo, bil je ta, da so volilci poslali Stremajerju zaupnico s 403 podpisi. Ne upam si določiti, ali so bili volilci prisiljeni, ali preslepljeni, ali so res za Stremajer-jevo ministrovanje tako vneti, toliko pa vem za gotovo, da je celo nekoliko prouzročite-ljev te agitacije zaupnico podpisalo.
Iz tega se vidi, kako značajni so tako imenovani „Mlado-nemciu in koliko veljave imajo med prostim ljudstvom. In vem, kadar pride v državnem zboru ogerska nagodba na vrsto, da Madjarom vse privole in če bo treba tudi od onih 30 procentov
zopet 70 Čislaj tancem nalože. To so junaki samo z jezikom.	(J.
Na Vrdeli pri sr. Ivanu 19. novembra.
Dopisnik iz Rojana je preobčil 4. novembra v št. 45 velecenjenega Časopisa „Soča" neko malo koncesijo tržaškega mu-nicipja, dano okoličanom, glede pomnoženja dvorazrednih ljudskih okoličnih Šol v tri-razredne.
Ker pa natisneno imenovanje i premeščanje učiteljev nij povsem resnično, dovoljujem si to pomoto popraviti.
Za nadučitelje trirazrednih ljudskih šol so imenovani: G. Jakob Cenčur v Skednji, g. Anton ValentiČ na Opčinah, g. Edvard Mozetič in g. Katerina Marini učiteljica za III. ženski razred na Vrdeli pri sv. Ivanu, g. Matevž Masten na Prosek, in g. Štefan Klemenčič v Rojan.
Premeščena sta gosp. Franc Pelicon s Prošeka v Kriz, in Ant. Oargo s Križa na Prosek; pa gospodični: Marija Pjano s Križa v Rojan, in Antonija Ferluga z Rojana na Vrdelo pri sv. Ivanu.
Za prve moške razrede sta začasno novo imenovana gospoda: Alojz Bunc v Skedenj, in Ant. Maligoj na Vrdelo pri sv. Ivanu; pa gospodični: Ana Blažek na Opčine in Matilda Skrle v Rojan.
Nadlitsek Štefan.
V Trst 23. novembra.
Orodje, s katerim se progresova stranka bori, imenujemo sploh vmazano, nepošteno, nečastno in zavratno. Lastnosti, katere jo znaČijo, dajajo spričalo, naj perfidneje spričevalo duševnega uboštva. Mi, ki se čutimo Slovani in zvesti Avstrijci, obračamo se z zaničevanjem od take za vratne brez-značajne stranke, katera rabi vsa sredstva, bodi si še tako nečastno in umazano, samo da svoj tihotapni namen doseže. Ta vmaza-na strauka prezira nas očitno, ali na tihem tehta dobro našo moč in sramuje se same sebe, ko se v zrcalo ozre, ker vidi, da jej mrtvo steklo politične zrelosti kaže vse ostudnosti.
Nisrao.se varali, uže od nekdaj, ko smo imeli priliko govoriti z nekimi gospodi one stranke, kateri so veliko o spravi govorili, da so brezznačajni in le hinavci, da bi nas prevarili. Vzeli smo si za predmet izrek, da ne kača a kačami pari, in smo ostali to, kar smo, namreč pošteni, delalni in neustrašljivi Slovenci, ali napredovali smo pri vsem pritisku in zaničevanji od strani one stranke, katera dela na vse preklje, da gospodstvo v svojo skaženo in neznosno koterijo uvede. Stojimo tu jačje in srčneji z zagotavljanjem, da se razbijo vse vaše nakane na našej v s trajnost i in da vas vaša razvalina vmazanih sredstev sama pokoplje. Da je naša stranka plakate v mestu v slovenskem jeziku dala nabiti, storila je to zgoli iz narodne dolžnosti in po postavnem potu ; sovražna zavist od progresove stranke nam je ničla, katera sama stoji. Slovenski plakati so dokaz, da na jadranskih obalih
stoji krepek narod, da se zaveda svoje narodnosti, kateri se ne dade več ▼ Italijo škilečej drhali za nos voditi. Ako so prejšnja leta pretekla brez slovenskih plakatov, bila je tega kriva lahonska stranka, ki je hotela še ne močno pravično stranko vgonobiti in jo za svoj namen preparirati. Tudi naši pošteni Slovenci in Slovani sploh pomagajo polniti mestno blagajnico brez dna, toraj odkritosrčno govorimo, bodi si Hermetovcem po volji ali ne, hodili bodemo svojo pot in delali po svojem zdravem razumu.
Progresovi stranki pa puščamo obilo oglja, naj ga še dalje rabi, s črnim se piše lahko v temi, tudi ji nismo zavidni za pobalinski aparat, ki je izmeček poštene družbe, da služi gospodarstvu, ki se le še z navidezno močjo po koncu drži.
Upamo, da Mihec in Jakec kmalo v druge roke prideta, da je uže blizo čas, ko bosta tolkla zadnjo uro onej stranki, katera vojuje zoper pošteno, mirno, pravično stvar z ogljem, katera je vredna vladarske časti, da se na o . . . posadi in rep mesto žezla v roke vzame.
Hudomušnih.
Politični pregled.
čudne prikazni smo videli v državnem zboru pri debati o vshodnjem vprašanji. Kolikor centralističnih govornikov se je oglasilo, toliko različnih mislij je bilo; vse pa nejasne, zamotane, brez prepričanja, le govorniki federalistične stranke so povedali odločno svojo menitev. V državnem zboru se je mej centralisti ustvarila nova stranka, katera dela n<* to, da se mej Avstrijo in Ogersko napravi osobna zveza. Tega je bilo pričakovati, kajti duaHzem je nenaraven; osobna zveza pa bi še bolj nenaravna bila, ker bi avstrijsko-ogersko državo razcepila popolnem v dve različni državi, kateri bi druge mejusobne zveze ne imeli razen vladarja. Zdaj je razprava o organizaciji političnih gosposk; grof Hohenwart se pri tej posebno odlikuje.
V	nekterih kronovinah se zdaj vrše volitve v deželne zbore. Volitve na Goriškem in v Istri so uže znane; najsijajniŠe so zmagali dalmatinski narodnjaci, laška stranka je le šest poslancev priborila, če tudi je delala na vse kriplje; vzlasti si je splitški župan Bajamonti prizadeval za „unito Italijo" ter celo ivodiča ministerstvu tožil, da nepo8tavno dela, ali mož se je opekel. — Naša vlada je prepovedala izvožnjo konj ; to kaže, da bomo „marširali na Turško.
V	vshodnih slovanskih deželah je zdaj mir, orožje počiva, ali hudourni oblaci se nijso prepodili, mir je, kakor pred velicim viharjem. Rusija oborožuje svojo armado ter jo pošilja na meje, prepovedala je izvožnjo konj, vtrdila primorska mesta ter Čaka prvega trenotka, da udari z orožjem v roci čez meje. Angleška se je neki zave-
Današnjemu lista dodali smo prilogo.
Prilogo
zala, Turčiji 100,000 rojakov na potnoč poslati, ako jo Rusija napade, propada Turčijo s to pomoČje ne odvrne.
Muktar pašina vojska strašno trpi, nad 3000 ima bolnih, smrt mu vojake grozno kosi'; všatoril se je na avstrijskej meji blizu Dubrovnika, da prepelje svojo vojsko v Carigrad na počitek; ali zapreke ima, ker avstrijska vlada ne pušča oboroženih vojakov čez mejo i turških vojaških ladij v svoje luke.
---m:--
Poročilo
političnega društva „Edinostu obravnav v XIL občnem zboru dne 1. novembra v Rojanu.
(Konec).
G. Dolinar: On podpise naš program s trezno zavezo, da ga bode tudi spolnoval, in ako bi najmanjšo stvar zakrivil, imamo nft razpolaganje vse krajne časnike, v katerih mu lahko očitamo njegovo oskrunjeno čast, in ta gospod je Sterle. (ogromni živio.)
G. Sterle se predstavi volilcem in govori prav jedrnato in ko je končal, pozdravilo ga je občinstvo ogromnimi živijo klici.
Kmet Crnigoj, političin nezavedenec, hotel se je protiviti kandidaturi g. bterleta, govoril je jako nerazumljivo in zmedeno in ko se je glasovalo, dal je on edini nasprotni glas.
G. Godina govori taktno in zaupno društvenemu odboru, ki se toliko trudi, on povdarja, da mora vse društvo v disciplini zaupanje do odbora imeti.
G. Dolinar razlaga, da je z okoličani tedko ravnati, ker nemajo discipline, nečejo poznati principa, da se mora manjšina veČini vselej udati, drugače je društveno delovanje nomogoče.
Gropajec: Jaz nimam ničesa proti g. Sterletu, če tudi ga ne poznam, jaz imam zaupanje v odbor, ker je gotovo, da se odbor za blagost okolice najbolj trudi.
Požar: Jaz ne spadam v 111. okraj, ali govoriti si dovoljujem. Pred tremi leti je bil v I. okraju g. dr. Lozer prav zarad tega ovržen, ker ga ljudje niso poznali, sprejeli smo ga ini v naš IV. okraj in smo prav zadovoljni z njim, ker je eden iztnej najboljših poslancev.
Za IV. okraj ostal je za kandidata dr. Lozer, ker je volilce vedno zadovolil in se v zboru mnogo za okolico potegoval.
Za V. okraj se ni postavil še kandidat, ker se bode čakal izid mestnih volitev.
Za VI. okraj ostane državni poslanec in vrli borilec za okolico g. Nabergoj.
Tretja točka ; Društveni račun. Kazlo-žil ga je g. Trobec natanjčno ; U njega se vidi, da ima društvo od svojih društvenikov okoli 200 gl. tirjati, velika malomarnost okoličanov in drugih društvenikov se tukaj v polnej nagoti kaže, povdarjul je, naj vsi pričujoči svoje sosede in znance opominjajo, da bi zastalo plačali.
Četrta točka: O listu -Edinost." (lo-voril je g. Dolinar, pojasnil stanje lista, koliko stane vsak mesec in koliko ima zgube, povdarjal, da najpremožneji Slovenci v Trstu nemajo niti enega lista, ki je vendar na korist tržaških Slovencev, z velikimi žrtvami vstanovljen in se lahko konstatira, da ju mnogo koristil, kajti ljudstvo se je izbmiilo očividno in začela se je druga dol>:\ zlasti v okolici. Da pa bo list še dalje izhajal po novem letu, treba je, da mu priskočijo vsi bolj premožni v pomoč z naročnino na več iztisov ali pa z novčino pomočjo.
Kako je lista treba v tržaškej okolici, to smo letos sprevideli. Priporoča dalje delovanje v tej stroki, da se bode ob času znalo, če bode dalje izhajal ali ne.
O petej točki: Posamezni predlogi in nasveti, ni se nobeden oglasil, torej je g. podpredsednik zborovanje zaključil.
V Rojanu 1. novembra 1876.
-------
Krajna imena v tržaškej okolici.
(Konec).
Pa tudi „ovčji stan« utegne pomenjati ime Katinara ter tudi ta razlaga je zgodovinsko opravičena, liil je nekedaj, tako se pripoveduje, v tem okraji velik gozd, imenovan primorska meja, ki je deleč segal ; pri Gropadi so bilo velike ovčje staje. Pa še pred kakimi štiridesetimi leti so imeli v bližnjem Lonjarji veliko ovec in dobre pašnike v katinarskej okolici in zato je moralo tu biti tudi mnogo ovčjih staj in pastirjev. — Ako primerjamo vse, kar smo povedali o Katinari, vidimo, da je mogoči trojna razlaga tega imena in sicer: Ako je ime prav staro, mora pomeniti vojaški tabor ali ovčji stan; ako pa je iz novejše dobe, kar ni verjetno, mogoče da prihaja iz imena gospode „de Catto." Rodovina baronov Zanchi de Catto e Linkenberg, kakor piše Cratey v svoje j knjigi „Perigrafia deli' origine dei noiui imposti al le androne, contrade c piazze di Trieste, 1808," prišla je z Reke, kjer je bila leta 1656 povzdignena v plemenitaški stan ; prvi Zanchi je prišel v Trst leta 1772. Pri Reki je imela ta rodovina posestvo „ Linkenberg,* kamor je bila prišla menda iz Lombardije. Ljudsko izgovarjanje Cttnara je na stalo iz Katinara ko je breznaglasni a oslabel v e i u se stoječi k omehčal v č.
Opomba. Dozdaj razlagana irnena, razen Katinare, so imena okoliških okrajev, ki se uredno z ,vejo contrade. Da jih imamo vse skupaj, prišteli smo k spodnjej okolici tudi Barkovlje — Bar cd, ki po legi spada vže k srednjej okolici, ker ne sega do mesta. Katinara je le krajno ime in se v političnem obziru ne rabi.
Sedaj pridejo na vrsto imena okoliških vasi (uredno: vilic):
2. Lonjar, laški Longera, gotovo na mestu: Longar (primeri noje mesto noge, Alajdalena mesto Magdalena) je staro slo-
venska za /ognr iz log' (izgovori long) — gozd, log. Zgodovina popolnem opravičuje to razlago, ker kakor smo rekli pri razlagi imena Katinara, bil je tam red gozd, ki se je deleč razprostiral in o katerem se nahajajo še dandenes nekatera znamenja. Tudi v bi ižtijem vrdclskem okraji ste krajni imeni Borslii, tVnedič, ki to potrjujete in celo družinsko ime Cu k, ki je v Lonjarji naj-starše in najbolj razširjeno, podpira nekako našo razlago.
3. Medna, mestu najbliža vas pri morji in poleg gaja. Njeni prebivalci se ločijo od drugih okoličanov po posebnem zavijanji narečja, ženske tudi po posehnej slovcnsko-i s ter »kej ali brškej noši, različnej od okoliške ali mandrijarske. Rodovina z imenom Sancin je neki prišla iz Laškega, iu sicer iz Kremone ter se prva naselila v Sčedni in se poslovenila vsled dotike z ondotnimi Slovenci. Ta pripovedka, če piav verjetna, vendar ne dokaže, da je bila zarad tega S čedna kedaj lašk kraj, temveč prav nasprotno nam pravi, da so vže prej ondot prebivali Slovenci. In res, poleg tiancinov je v Sčedni tudi mnogo rodovin z slovanskim imenom Godina, Hrvaško-srbsko ime Godinaf ki ga nahajamo zlasti v Sčedni iu na Vrdeli, potrjuje zgoraj izrečeno našo irditer, da be je v okolici v starodavnih časih za Slovenci naselilo veliko Srbov ali Hrvatov. Ime Sčedna pa pomenja gaj ali hosto, ki se ičedi — štedi ali goji (v tem pomen tudi na Koroškem) ; zato se vas latinski imenuje Silvu la, to je gozdičf iz katere besede je nastalo laško Hervota. Nova slovenska pisava Skedenj, češ, da je vas dobila ime po neke-danjeiu škofovskem skednji, ni dovolj opravičena in je ime v tej obiiki ljudstvu popolnem neznano. Bolj verjetno je, da je kraj ime dobil po škofovskem logu, nego po škofovskim skednji. Ščedna je bila namreč od nekedaj in je še zdaj poletno stanova-lišče tržaškega škofa.
///. V zgornje j okolici na Krasu.
1. Bane, uredno zdaj Banne, prej lin tint, vas openske župnije in bazovskega okraja. To ime je po korcuiki in po končnici čisto slovansko, tako brž da srbsko-hrvaško. Enako obliko nahajamo tudi v drugih slovanskih k ruj ni 11 imenih : Draždane, Poliča ne, Polžane itd. Naslov ban nosi na HrvaŠkem deželni poglavar; banat se zove srbska dežela, kije sedaj združena z Ogersko; družinskih imen Ban je mnogo ne le pri Banih, temveč tudi drugod, n. pr. okolici Celja. S a far i k misli, da hrvaški naslov ban je nastal po Bajanv, imenitnem vodji Obrov, kakor cesar in kaiser po Česani in kralj po Karlu velikem. „Vuk" piše, da v Dubrovniku in v Ornej gori rečejo ban vsakemu človeku kedar ga hočejo počestiti. Vže v san-skritskem, bhanu pomenja gospod; korenika besedi je bha — svetiti, toraj ban je: svetli, ital. illustre naslov, ki se daje gospodi ; češki pan — gospod, spada menda tudi
•em. — Še druga razlaga je mogoča: Banj označuje v slovaščini in v lužiškej srbščini: iztrebi jen gozd, zato imena Banjaloka na Kranjskem, v Bosni in blizo Celja, Banjkčica na Goriškem itd. Gotovo je, da so nekedaj na Krasu bili gozdovi, katere so pozneje iztrebili ter se je prikazal goli Kras ko je le silovita burja odnesla malo zemlje, ki ga je le po vrhu pokrivala. Vendar se nam prva razlaga zdi boljša in verjetniša, zlasti zato, ker se tu n izgovarja čisto — Bane
—	ne pa omehčan v nj. Je-li pa se naselil bil pri Banih kakov hrvaški ban — gospod, ali so bili Banovci odvisni od kakega bana
—	gospoda, to Bog vedi!
2.	Bazovica je iz srbske korenike; po slovensko bi se reklo Bezovica ali Bezgovica, ker Srbski baz je naš bez, bezeg. Evo spet novo potrjevanje zgoraj izrečenega naseda menjenja. To ime je tako očitno slovansko, da še Lahi ga niso mogli popačiti drugače, nego da ga po svojem pravopisu pišejo Ba-Hovizza, kakor pišejo tudi Lipizza ali Lip-pizza itd.
3.	Gropada je kakor nekateri trde, najstarša vas v tržaškej okolici ter spada v političnem in cerkvenem obziru pod Bazovico. Ime se je menda v teku časa močno popačilo ter se lehko izpeljuje iz grapa — vdir ali iz krvp — vozel. Nenarodno italijansko in nemško uredovanje nam je mnoge domačih imen popačilo in ljudstvo je taka spakedrana imena spravilo v rabo ter šča-soma celo njili pravo prvotno obliko pozabilo. Zato se dandenes nekatera imena tako težko dajo razlagovati, dasi se jim vidi na
prvi mali, da morajo bitk slovensko.
4.	Kontov d, bi se pravilniše menda imelo pisati Kontovlje, ker prvo je skoro gotovo nastalo iz pokvarjene laske pisave Contovello, je vas na hribu blizo Prošeka. Lahi trde, da to ime pomenja: „conta le vele* — w»teje jadra* ali ladije, češ, da so nekedaj s kontoveljske višave pazili na dohajajoče ladije, ali to se nam zdi le igra z besedami, ne pa verjetna razlaga. Staroslo-venski kot"1 (izgov. kotit) je : špica, ost, rt, toraj Kontovlje označuje kraj na rti, na vrhu. Kakor v drugih okrajih, tako imajo tudi v tej vasi prebiralei prav slovenska lastna imena: Starec, Sonce, Stoka itd.
5.	Lipica se imenuje v bazovskem okraji gozd, ki ga je nadvojvoda Karol Stirski, tržaški gospodar, leta 1580 kupil od tržaškega škola za cesarsko žrebčarijo. Imenoval se je vže prej tako. Slovenska lipa je dala ime teinu najskrajnišemu kraju tržaške okolice, ki šteje le nekaj nad 80 duš.
<>. Opčine, laško-uredno Općina, slo-vensko-uredno Občina, sicer tudi Opchina, Opchiena, Optschina, Opcina. Izined vseh teli pisav je prva — Opčine — edina prava ter pri Opencih in njihovih sosedih edina v rabi, le da nakateri, zlasti na Krasu, izgovarjajo Opčine, kar je menda dalo povod k pisavi Opchina. Pri prvem pogledu bi kdo mislil, da razlaga tega imena je prav lehka, ker občina v slovenskem jeziku pomeni vrtnjo, sosesko (komun). Ali temu ni tako.
Prvič : beseda občina v trži. okolici ni znana; drugič : vas sc ne zove Občina, ampak Opčine ; vasčani so Operni, ne Občinarji ter govori se opensko, ne občinsko. Veleučeni naš Davorin Trstenjak razlaga to ime v avojej knjigi: „Slovanski elementi v Ve-netščini, III. str. C.6« iz korenike op — in iz besede opako — zadej, ter de, da je beseda nastala iz opačina, kar označuje zadenj kraj, tukaj : vas za vrhom. Primeri srbsko Opovo, lep samostan za vrhom Fruške gore; Opava — Troppan na Slezkem itd. Ta razlaga sc kraju prav prilega in se nam zato zdi najboljša. Tržaški list „Cittadino" je iztuhtal, da sc ima pisati Opicina, češ, da so nekedaj tu bivali Opici. Ali to ljudstvo, kakor nam pripoveduje zgodovina, bivalo je v srednjoj Italiji, nikdar ne na Krasu. Zato smemo „(Jittadinovo* modrost postaviti na stran onej nekega Nemca, ki je ime Opčine izpeljaval iz nemškega : ob China — nad Kino ! Še celo nekateri laški listi so se po-rogovali „Cittadinu" zavoljo njegovih Opi-čev, in vendar so ga nekateri drugi začeli po opičje posnemati in pišejo ž njim vred Opicina ! Nasprotno pa se pripoveduje, kar smo tudi v nekej zgodovinskej kujizi brali, da prvi naselnici na OpČinah so bili srbski pastirji, ki so iz Turškega tje pribežali. Verjetno je to vsakakor, ker beseda opako, ki je dala krajn ime, rabi se v srbščini bolj nego v slovenščini in veliko rodovi n na OpČinah nosi priimek Hrovatin — kateri nam kaže prvo njihovo domovino. Vendar mislimo, da Slovenci so se bili v tržaškej okolici naselili še pred Srbi ali Hrvati.
--:---—
Domače stvari.
Volile! II. okraja, pozor! Glasoviti duhovnik Andrej Pahor slovenski renegat, po Vašem okraju hodi in agitira za nekega Garibaldinca g. Mauronerja (vulgo Napoli), kdor se da od njega oslepiti ni vreden, da ga živi domača zemlja, ni nam treba takih ljudi, ki le v Italijo škilijo, mi si izberemo domačina g. Nadliška, on je več vreden nego tisoč Pahorjev in lahonov Na polije v;
toraj proč z Napolijem !
♦ *
*
Lep značaj progresiatov v Trstu je ta, da mažejo plakate mestnega volilnega odbora, mej tem, ko se progressovih nobeden ne dotakne Slovenski plakati so jih tako razkačili, da jih na vse načine mažejo i trgajo sc zida. Lepa čast pošteni stranki in sramota progresistom je s tem dekreti-rana, pobalinsko postopanje znači in spominja na leto 1868, katero ostane okoličanom v večnem spominu.
# *
*
»Pokopališče,u prva verdelska družba, /a oskrbovanje pogrebov družabnikom, imelo je 21. novembra občni svoj zbor. Koliko da taki prosti zavodi koristijo ljudstvu, to smo do dobrega prepričani in to posebno na kmetih. Ustanovljeno je bilo po marljivem znanem narodnjaku T. leta 1869 iu
zdaj pri vseh stroskih, ki jih je društvo imelo, dobro napreduje, ima v svoji denarnici 800 gl. 87 k., to je za verdelsko društvo hvalevredno; to društvo vodijo : Zibrna pred., J. Godina denar., And. Godina pregledoval ec računov, L. in A nt. Godina, Gropajec, Ferlnga odborniki. Mi želimo tej
koristnoj družbi najboljši vspeh.
• *
•
Krvavi prizori v Trstu so tako v navado prišli, da se nikomu več Čudno ne zdi, ko šlišio pobojih in klanji ljudi v Trstu; kakor bi bili v oboroženi Turčiji, nosijo ljudje tu skrivaj orožje, ki ga po gostem rabijo.
V nedeljo po 10 uri zvečer je zaklal nekdo 19 letnega mladeniča, ko je ravno iz neke krčme stopil, zabodel ga je baje večkrat, da mu je vrat skoraj odrezal, in je precej mrtev bil. Tik njega na zidu je bilo s krvijo z velikimi črkami zapisano „start"..... toraj se mora misliti kako perfidno je morilec z maščevanjem umor izvršil. Policija je pograbila še tisti večer več sumljivih, kateri so z njim bili.
Dva brata umorjenega, zvedevši Žalostno vest, namenila sta se nad morilcem maščevati. V ponedeljek zjutraj po dolgem iskanju najdeta morilca na cesti pod bor-štom „Pontim" ter sta ga liipomo napadla z bodalom in nožem, da je skoraj mrtev na tla padel, potem sta ubegnila in jih še niso ujeli. Morilca vsega ranjenega so nesli v
bolnico, ali malo je upanja, da bi ozdravel. * ♦
*
Ranjen z nožem je bil v ponedeljek popoldne sin nekega krčmarja v neki mestni krčmi, in sicer v trebuh. Policija je bila precej na mestu ter ugrabila hudobneža, ker pa je hotelo vse hudobnežu pomagati, morale so straže meče potegniti in se braniti razuzdanih fakinov, kateri so v Trstu prava nadloga mirnim ljudem. Prej ko bode list končan, Bog ve kaj se še vse prigodi. Trst je o tem oziru naj slabje mesto v Avstriji. Mestno svetovalstvo bi moralo bilo mesto magistratove palače posilno delalnico zidati, to bi dalo Trstu več časti, da bi se o takih hudobijah ne čulo in bi javna varnost bolj cvetela.
* # *
Dvoletna deklica je pretekli teden
umrla v malo urah, ker se je z ognjem opekla. Mati neke družinee je pustila svoje otročiče samo v sobi v Čarboli konec mesta ; za nekaj časa zaslišijo sosednji ljudje jok, priskočijo in vidijo otroka v ognji. Kako so otroci ogenj zanetili, to se ne zna.
Matere pazite bolj otrok.
« #
*
Skoz okno je skočila neka 22 letna ženska pretekli teden iz drugega nadstropja v dvorišče, pa ni se ubila, samo nekoliko se je poškodovala, uzrok je bil raspertija z njenim ljubim.
* # *
Lahonsko krivopisje Lasje vstajajo človeku po koncu, ko pregleduje tržaški volitven imenik in vidi skoro vsa slovenska imena spakedrana po lahonskein kri-
vopisju. Pa tudi pri tem ni nikake doslednosti, tako n. pr. za Č služijo: c, g, ch, tsch, m, zh in nekatera imena s tem ne dobe le druge oblike, temveč se tudi drugače izgovarjajo, n. pr. Zock za Čokf Chiaz za Čač itd., kar prinese lehko se velike zmešnjave. Dobro bi bilo, da bi se drug krat dotični volilci oglasili in zahtevali, naj se njihova imena pravilno vpišejo. Za letos je to vže prepozno. Pri tem ne moremo zamolčati, da so nekteri Slovenci pri nas, sicer odlični in dobri narodnjaci, ki svoja slovenska imena pišejo po laškem pravopisu, kakor so videli da jih pišejo Lahi v šolah in v ura-dnijah. To nikakor ni prav; slovenska imena naj se tudi vselej slovenski pišejo! * *
*
Za pogorelca Nadliška je daroval g.
Odinal Janez 1 gl.
——
Bazne stvari.
Kratkočawnica V popravljenem imeniku volilcev za tržaški mestno-deželni zbor nahajamo med volilci v okolici sledeče čudne prikazni:
če tudi prav za gotovo vemo, da je v okolici nekaj Cesarjev, vendar nobeden njih nema volilne pravice, kar je prav čudno. Vendar iz tega ne smemo še sklepati, da okolica je republika, kajti ima 42 Kraljev in 24 Regentov, kateri pa niso primerno razdeljeni po okoliških okrajih, temveč skoro vsi residirajo na hladnem Krasu poleti in po zimi. Med tem ko ima vsa Hrvaška le enega bana, šteje okolica 8 Banov; sicer pa razen 1 Viteza nema nikake druge aristokracije. Po premoženji je 12 Bogatcev; o beračih nam ni nič znano. Pri vsem tem, da je toliko Kraljev, Regentov in Banov, vendar so le 1 Rihtar in 2 Slugi, kar nam kaže, da okoliški Kralji, Regenti in Bani morajo svoja dela največ sami opravljati. Starih županov ni več, le njih mlajši Župančiči so Še.
Po opravilu sta 2 Špeli ar j a, 1 Smolar, 1 Ključar, 1 Mesar in 1 Pintar. Dasi je okolica dežela, vendar nema nobenega kmeta, kar je spet prav Čudno. Ker so okoliški batalijon pred leti razpustili, zato tudi Vojaka ni nobenega; v vsej okolici treba kaj oboroženih ljudi, ker v njej zdaj se potika 20 Puntarjev in celo 3 Ravbarji v miru žive !
Kdo bi si pa mislil to, da v vsej trž. okolici, ki ima nad 40 tisoč duš sta le 2 Movka ? Ženskih je po .tem takem res veliko preveč.
Gledć osobnih lastnosti je 32 Starcev, 7 Vodopivcev (pa noben Pijanec, kar je za okolico prava čast in sreča), 2 Gorjupa (ne vemo kdo ju je pokusil), 2 Zlobca (Bog nas varuj!), 2 Bradača, 1 Levičnik, 1 Kodrič, 1 Debelec, 1 Črnec, 1 Plaveč, 1 je • Smrdel (oprostite!), 21 pa jih Stoka (ne vemo zakaj).
Po narodnosti in po domovini se takole ločijo : 33 Hrovatinov, 16 Švabov, to je Nemcev ; 14 Furlanov pa še 2 Severja, kar
je prav tisto ; 12 Gropajcev (pa ne v Gro-padi, kjer ni nobenega Gropajca!), 10 Va~ tovcev (iz Vatovelj), 5 Pregarctv (iz Pre-garij), 9 Vremcev (iz Vrem), 2 Dolenca, 3 Ipavci, 2 stara Franka, 2 Ju g ovca sploh, 1 Planinec, 1 Tominec, 1 Gorjan, 1 Turk in samo 1 Lah — zdaj pa naj naši Lahi Še trdijo, da okolica je laška!
Starine se je ohranilo le tnalo.
Iz starega testamenta so le še Abram in 3 Zaharije; iz paganske dobe je ostal le zloglasni Pegam, Če prav se pripoveduje, da mu je junaški Lambergar srednjo glavo odsekal kar pa nič ne de, ker ostali ste mu vendar še krajni dve; iz novega testamenta so še Ambrož, BI a:, Fabijan.
Nezapopadljivo pa je spet to, kako je celo mesto Metlika prišlo v trž. okolico !
Ako se pa ozremo na živalstvo, nahajamo veliko zbirko vsakovrstnih živali in sicer je: 6 Košut, 24 Piščancev, 14 Čukov, 8 Žrjalov, 6 Komarjev, 5 Kapunov, 5 Ščuk, 5 Volkov, 4 Se niče, 4 Ječi, 2 Skrjanca, 2 Jazbeca, 2 Orla, 2 Str mada, 1 Koš, 1 Slavec, 1 Kalin in poleg vže naštetih tičev še drugih 8 Kljunov.
Novo čudo je spet to, da sijete 2 Solnci, pa pri vsem tem sta 2 Grudna ali decembra, kar nikakor ne gre vkup; ali Solnci premalo grejete, ali Grudna nista posebno huda, drugače to mi mogoče.
Sicer nahajamo še veliko drugih reči, n. pr. 3 Brane, 3 Bruse, 1 Zgonik z 1 Zgon-cem pa s 3 Cerkveniki (kateri po tem takem imajo prav malo dela), dalje 1 Boben, 1 Moderc, 1 Slamo, 1 Mezinec (Bog vedi če-gav!), 1 Troho, 1 PtČenko, 2 Štrukla, 7 Sir kov, 2 Culi, 4 Cunje, 28 Čokov itd.
Okolica ima tudi 2 Šegi (mandrijarsko in ščedensko-brško), 2 Škodi, ti Požarov, 1 Silo in 1 Sušo.
Iz tega razvidejo bistroumni naši čitatelji sami, kako bogata je tržaška okolica! * *
*
Grki 8o se zbudili, pokupili so po Trstu vse puške, ki so jih judje še v zalogah imeli bodi si nove ali stare, samo da je za boj pripravno ki bode od njih strani Turčinu veljal.
Nevarna kača* na lađiji Pretekli mesec je priplul angleški parnik „La Suprisc" od afrikanskih pokrajin. Ladija je bila noložena z volno in kožami. Najhujša kača v Afriki je ušla in se skrila v volno pod krov, kder je bila prej na krovu v posebnem zaboju. Debela ko najdebeleje človeško stegno, ni se prikazala na dan ves čas vožnje do Londona. Ker je pa na vsaki ladiji obilo podgan in miši, pokončala je, ne le vse miši in podgane, ampak tudi mačke, ter jih pojedla. V Londonu so jo
z veliko težavo ujeli na ladiji.
*
*
Nesreča na morji. V amerikanskih listih se bere o velikej nesreči, katera je zadela ribško brodovje v mrzlem morji, ko so bili na lovu največjih rib somov. Izmed 14 ladij rešili ste se samo dve in ste srečno v San Frančisko prijadrali, drugih dvanajst se je potopile in le malo ljudi se rešilo.
* * •
Otroka z dvema glavama porodila je 34 let stara delalka, kakor „Politik" piše,
v Polznu, ki pa je le malo ur živel. * •
*
Slovenska knjiga za trgovce z lesom in Ogljem pod naslovom : „Kazala za določenje telesnine okroglega, obtesanega i rezanega lesa, potem oglarskih kop,- je ravno kar izdalo koroško gozdarski društvo v Celovcu. Ta knjiga, izdelana v pisarni gozdarskega nadzorništva Hiittenberškcga društva za pridelovanje železnih tvarin v Celovcu ima namen, našim slovenskim trgovcem z lesom pripomoči k izvrševanji računov, pri lesotrštvu potrebnih. Pregled te knjige nas je prepričal, da je v resnici jako koristna, in da vsacemu, kateri se s kupovanjem ali prodajanjem lesa peča, (metrične) mere izračunjene tabele, kažejo telesnino v knbikmetrih raznovrstnega kupčijskega lesa. Všeč bode gotovo tudi kazalo za določenje telesnine oglarskih kop. Knjigi je dodan natančni pod uk, kako da se tabele rabijo in na kak način da se stoječe oglarske kope merijo. Ker do sedaj jednake knjige v slo-vensk em jeziku nijsmo še imeli, je Slovencem koroško gozdarsko društvo z izdajo te knjige gotovo ustreglo. Mi priporočujemo tedaj to knjigo našim lesotrgovcem ? cena knjige, obsegajoče 108 strani, je zmerna: 1 iztis velja samo 80 kr. V Ljubljani je knjiga na prodaj pri c. kr. kmetijskej družbi.
Poziv.
Volilci prvega okraja to je : Skednja, sv. M. Magdalena zgornja in spodnja, Čar-bola spodnja in zgornja, vljudno ste vabljeni h privatnemu volilnemu shodu, ki bode v Skednji v nedeljo 26. ob 3 uri popoludne, kraj shoda zve se v nedeljo v Skednji.
Odbor pol. društva „Edinost."
Poslano. VOLILCEM III. OKRAJA.
Veseli me in hvaležem sem Vam, da ste mislili mene kandidirati v našem okraju, ali žalibog, jaz nisem zmožen tako častnemu in važnemu poslu.
Uže poprej sem g. Trobcu to rec razložil, ker mi je on naznanil, da je France Cernigoj v Rojanu mene za Vašega kandidata predlagal in dal sem tudi g. Trobcu častno svojo besedo, da volitve ne sprejmen in to tudi zdaj z svojim podpisom potrjujem.
Narodnjak sem in bodem do groba, po svoji moči bom pri drugih prilikah narodnost podpiral, zato Vas prosim in Vam priporočam, da si izvolite poštenega in učenega svetovalca, da bode zmožen zastopati koristi naše okolice in naroda.
Na Vrdeli 20. novembra 1876.
Franc Šuban 1/r, posestnik.
Miha Marc, priča.
Tone Trobec, priča.
Evo Vam, šorovi kmet France čer-nigoj, v volilnem shoda ste me javno tožili, da govorim in delam krivico g. Subanu glede njegove kandidature in da pojdete na tribunal, tukaj imate pred očmi njegov izjav, kateri opravičuje moj govor, on je pošten narodnjak in pripoznava, da ni za tak posel. Vi pa kakor neveden kmet, ste ga predlagali in ste mu dali roko, pa on sam ne ve, ali za cuker ali kavo.
Meni očitate, da delam krivico, doka* žite to, potem bomo volili Vas za svetovalca, saj ste ugodni, ker znate delati neslogo in prepir v zborih. Se svojo surovostjo ste nam že večkrat škodovali, posebno zaradi delitve komunske gmajne.
Jaz in gosp. Nadlišek sva se mnogo trudila, da bi se razdelila gmajna med kmete, ki imajo pravico do nje, najin načrt je bil pravičen, po postavi napravljen in tudi Vi ste bili v odseku, pa pri občnem shodu v Kastelčevi dvorani ste rekli, da naš načrt je krivičen, ker enake dele zemljišča kmetom daje.
Vi ste tirjali načrt, da bi se gmajna delila po razmeri posestva, tukaj ste očitno pokazali, da ste surovi in nevedni, ker ne veste, da gospoda ima več posestva nego Vi, kdo je toraj krivičniši, Vi ali mi ?
Ako hočete nam več koristiti, morate doma ostajati pri kopanji, Vi niste za zbore, v katerih gt$ za čast in korist okolice in naroda.
To naj Vam bode v poduk in nasvet, ker Vas osebno spoštujem
Tone Trobec.
Podpisani priporoča volilcem III. okraja za kandidata g. Ivan Marija Vata veča (vulgo Bumba).
V V rdel i 24. novembra 1876.
Štefan Nadlišek deželni poslanec.
Vino na prodaj.
V ulici Acquedotto št. 10 (Consum Magazin) prodaja se vsakovrstno vino na debelo, najmanj po polu vedra, po naj ni ž jej ceni ter se pošilja naročnikom v sodcih na dom. Kdor jemlje za svojo rodovino vino na dom, naj se obrne na omenjeni magazin, gotovo bode zadovoljin s postrežbo in blagom.

SLOVENSKI VOLILCI
IV. mestnega razreda!
Politično društvo „Edinost", katero brani in tirja pravice slovenskega naroda, zedinilo se je z meščanskim volilnim odborom, da bomo skupno in zložno delali na volitvenem polji.
Možje, katere Vam mi in meščanski odbor predlagamo, znani poštenjaki so in zmožni v zboru zastopati vse Vaše koristi, in ti so sledeči gospodje:
Aite Giuseppe, prisežni zvedenec.
Angiolin Giaeomo, posestnik in najemnik zidarskih del.
Antonsich Giuseppe, pomorski kovač.
Bertini Luigi, čevljarski moister.
Dollenz Giuseppe, sodar in posestnik.
Forntiggini Vital B., mešetar.
Palcse Pietro, posestnik in arhitekt.
Scandella Alessandro, posestnik.
Schivitz Val. Matteo, inžener.
Schulse Michele, brivec in lasar.
Tossich Aiitonio, posestnik in trgovec.
Urban Michele, slikar.
Slovenski volilci IV. razreda! Pridete vsi osebne na volišče in volite enoglasno od nas nasvetovane možake!
Volitev bode v pondeljek 27. novembra od 9. ure zjutraj do 1. ure popoludne in od 4. do 7. ure zvečer, v drugim nadstropji magistratnega poslopja.
V Trstu 20. novembra 1876.
Odbor političnega društva „Edinost".
93
Prijatelji dobre kapliee, pozor!
J?ri razgledijl nove Inke«
Na Greti je prevzel podpisani krčmo pri Križmanu v svojo last, ter si jemlje čast, slavnemu občinstvu naznaniti, da bode vedno imel izvrstna vina, dobro kuhinjo in točno postrežbo, ter se slavnemu občinstvu gorko priporoča.
F. Tit>er.
Lastnik izdatelj i n odgovorni urednik Ivan Dolinai*.
Tisk avstrijskega Lloyda.