Pogovor z dr. Levom Premrujem, dobitnikom Kraigherjeve nagrade
Opora na lastne moči
Gospodareka zborntca Slovenije vsako tato pod«IJu|e Kralgh«J«ve nagrade gospodarstvanikom, ki so s svojim ctelom pommnbno prispcvali k hltrajaamu gospodarskamu razvo|u in ur*snlčevan|u cl-ijev naše akonomak« politlke. L«tos )• to najvi*)» alovenako priznan)« gospodarstvenlkom projal tudi pradsadnik postovodnaga odbora Laka dr. L«v Pramru za, kot |e bilo zapiaano v obrazložltvl, voden|e taksna poalovne politika, kl J« omogočlla nadom*sčanj» uvoza z usmeritvijo na lastn« surovinsk« vire in z uporabo laatnega znanja.
V pogovoru za Javno tribuno je dr. Lev Premru najprej spregovoril o tem, kaj mu pomeni Kraigher-jeva nagrada. »Tako nagradoiahko dobi samo hiša, ne pa človek. Res je nagrada namenjena vrhu hiše, a to pomeni, da pripada hiši...
•  Ker le pač hisa tista, kf urasničl zamlsli di-rektorja?
»Seveda, če imate slabo hišo, to ne gre skupaj«
•  A vendarle |e veliko odvisno od človeka — ki je na vrhu?
Hiša je relativno velika, ima 2.500 Ijudi in je najbrž zelo težko reči, da je to odvisno le od enega dlo-veka.«
•  A često je vodilni človek z«k> pomemben, čeprav mu po drugi strani nekatcri kaj hltro le-pijo razne etikete o tehnokratu, tehnonrenežerju, prisvajalcu oblasti. Kakšni so vaši pogledi na te očitke — na razmerje med dolžnostmi in pravi-cami direktorja? Lahko kot vodilni mož uresni-čite svoje zamiali?
»Vodilni mož si zelo težko kaj zamisli, lahko le zbere informacije, jih nato selekcionira in po njih na-prej dela. Moraš dobitj input, da lahko daš output. Razprava o tehnomenežerjih je zadnje čase že malo deplasirana zaradi tega, ker ne jaz ne moji kolegi nimamo nobenih ambicij, da bi si prisvojili oblast. Mi pač predlagamo strokovna gradiva samoupravnim organom in ko so enkrat usklajena in sprejeta. smo doižni, da jih speljemo. V predlaganju in izvedbi je naša funkcija, a ko se v hiši zmenimo za neko politi-ko, jo je potem treba peljati. Osnovni motiv samou-pravljanja je poenostavljeno povedano ustvariti to-likšen dohodek, da zagotovimo osebne dohodke, pa skupni in splošni standard in seveda ustvariti toliko akurrjulacije, da se tovarna razvija. Ko se sprejme letni plan, se sprejme celoten menagement.
Druga zadeva je problem odnosov. Nobeden od nas, ki smo »gor zrasli« v našem sistemu, ni za krše-nje odnosov, nimaš za to nobenega intetesa. Res pa je, da naš mehariizem nima vgrajenih nekaterih stva-ri Prva je nagrajevanje intelektualnega dela — da bomo lahko ustrezno nagradili tiste strokovne Ijudi, ki tako tovarno, kakršna je Lek, vlečejo naprej. Daiga stvar bi moralo biti poenostavljeno izločanje tistih najbolj jasnih primerov slabih delavcev. Zdaj ne eno niti daigo ni rešeno«
•  V kakšno smer na| bi šlo nagra)«van|e stro-kovnih delavcev?
•>Lek je tipična tovarna, ki ima strukturo, ki ni več delovno, temveč razvojno intenzivna. Imamo le okrog 800 delavcev v neposredni proizvodnji, zato pa je izredno močan tako imenovani informacijski del V tej strukturi vsi strokovni delavci niso tudi vo-dilnl, zato jih je tudi težko ustrezno nagraditi. V tem je prvi defekt, drugi pa v tem, da mi vedno mislimo, da moramo imeti objektivizirana merila, ki se dajo meriti pri nagrajevanju. Intelektualno deloje drugačno in je to težko vedno zagotoviti. Mi skušamo premago-vati te težave in upamo, da bomo našli ustrezne rešitve.«
•  Ko sva že prl nagrajevanju: v latnem planu ste predvideli, da osebni dohodkl v Leku realno ne bodo več padalf?
»To smo zapisali, a to je cilj, ki je relativno težko uresničljiv. V letu 1983 smo imeli poprečne osebne dohodke okrog 20.000 dinarjev, lani je bil popreCni osebni dohodek nekaj čez 30.000 dinarjev. Ob pri-bližno 50-odstolni inflaciji bi morali v letu 1985 do-seči poprečne osebne dohodke okrog 45.000 dinar-jev. Tu je še zelo veliko neznank, niso sprejeti še vsi ukrepi, ne vemo, kako se bo vrtel gospodarski si-stem, a mi bomo to poskušali uresničiti.«
•  Pa to ne bo pramočno podražilo c»n vaiih izdalkov?
»Pri nas osebni dohodki predstavljajo v strukturi cene manj kot 10-odstolni delež. Tipično je tudi, da delež osebnih dotiodkov v strukturi cene pada.«
•  PraJ sva govorila o položa]u direirtorja navznoter v delovni organizacl|i, kako pa |e nav-zven. Kofiko fahko sooblikuje gospodarsko poll-tiko s 8vo|lmi pradlogi v zbornici in drugih orga-nih?
»Vsak gospodarski subjekt ima svojo filozofijo ra-zvoja in jih je težko primerjati Kar poglejte Krko in Lek. Lek je v Ljubljani eden izmed mnogth, Krka pa ena od redkih v Novem mestu, kar pomeni, da ima v družbenopolitičnem okolju drugačno mesto, pa tudi drugačno moč.«
•  Kaj pa zbornica kot združsnje gospodar-stva — )e zadost) upostevana, ima zadoatno moč?
»Mislim, da je relativno majhna.« •
•  V čem na) bi bil razlog?
* »Zato, ker imamo zadrtano zslo ostro gospodar-sko politiko, ki jo v neki meri diktirata mednarodni monetarni sklad in naš stabilizacijski program, ki tudi 'trdi, da je treba postaviti napredek na tržne oziroma gospodarske zakonitosti, kar je težka operacija«
•  Lek Je že prec«J čaaa izvozno uamerjan, a v svojih prizadevanjlh ste se soočili tudl z znanim ukrapom o prepovedi izvoza zdravil. Kako Je to vplivalo na vase izvozne dosežke?
»Takrat smo marsikaj izgubili v svetu«
•  Se da ta izguba oceniti?
»To je težko, a na srečo je vse trajalo le pol leta«
•  Kako pa Je seda] z vašim Izvozom?
»Za Lek je na domačem trgu premalo dohodka, da bi lahko preživel, zatosmo v letu 1984 izvozili 49 od-stotkov proizvodnje, 44 odstotkov vsega dohodka pa je bilo zasluženega z izvozom«
•  To pomeni, da se vam sa vedno bolj izplača prodajatj doma kot na tu)»m!
»To približno res pomeni, a treba je upoštevafi tudi strukturo prodaje, saj posamezne skupine izdelkov različno stojijo na trgu«
•  Vas pri prodaji na tuj« omajujejo licenčne pogodbe, sa) st« jih pr«d letl imeli kar prece|, nekaj pa jih imate še s«da)?
¦>Pred petimi leti smo imeli 45 odstotkov proizvod-nje licenčno vezane, danes je imamo pod 30 odstot-ki To pomeni, da nas ličence ne omejujejo. Morda imamo celo že kar malo licenčne proizvodnje pri zdravilih, kajti če hočeš biti v stiku s tem, kar se do-gaja v svetu, moraš dobiti izkušnje večjih, bolj na-prednih firm«
•  Vi ste |ih dobili?
»Mi smo poskušali iz starega znanja dobiti, kar se je dalo, sedaj pa je treba pridobivati novo«
•  Pa so vasi l|ud)e, ki delajo v razvoju, zadoati strokovno usposobljeni?
»Pri nas dela okrog 250 Ijudi v razvpju, razvoj nas stane okrog 4 odstotke od prodaje. Del znanja dobiš z nakupom licenc, potem pa je treba to znanje »pre-baviti« in iz njega nekaj novega narediti«
•  Pa ste zadovoljni z učinkl vaiih IJudi v ra-zvoju?
»Jaz nikoli nisem zadovoljen.«
•  V Leku Imate 75-odstotno izrablfeno oprt-mo. Kako to vpliva na vaia poslovn« doMZke?
»Poskušamo poleg ročnega dela prodajati tudi znanje. Problem odpisanosti opreme je kritičen, žato je tudi naša proizvodna produktivnost manjša v pri-merjavi s tujo, ne bi pa razpravljal o družbeni produk-tivnosti. V taki strukturi, kot jo imamo mi, na nas bolj vpliva družbena produktivnost kot čista proizvodna produktivnost.
Pri znanju moramo tudi še kaj dobiti. Mi posku-šamo poleg klasične prodaje izdelkov prodati tudi h-cence in to nam je v razvitem svetu kar dobro uspelo. Imamo licence v Nemčiji, ZDA, Japonski, Belgiji, Spaniji, Portugalski.«
•  To so licence za izdelavo zdravil?«
»Ja, za zdravila. Tretji del politika je kooperacijsko sodelovanje, ki ga skušamo vzpostavljati in tudi tu gre za prodajo znanja. Četrti del je poskus investicij-skih vlaganj in s tem povezano prodajo znanja z na-menom, da vzpostavimo dolgoročne odnose. Ob vsem tem se učimo tudi na napakah, a smo prepri-čani, da je to prava pot.«
•  Imate pri tem ustrezno pomoč države ozi-roma njenih uatraznih instltucij?
»Pri nas vlada neko mišljenje, naj nam povsod pomaga država, a to je zgrešeno. Država naj postavi nek sistem, mi pa poskusimo po sistemu poslovno živeti, če želimo peljati igro ekonomike in trga«
•  Pa je sedanji sistem zadovol|iv? »Osebnosem za to, da je sistem lahkoše ostrejši,
a naj bo pet let enak. Naj bo tak, kot ga država rabi, da izpluje iz težav, a ga naj pusti pri miru, ne pa, da se vpleta v vsako stvar. Če bomo imeli pet let mir, bomo mogoče celo kaj zgospodarili. Vsako leto 31. decembra ne veš, kako boš gospodaril prvega ja-nuarja, čeprav vsako leto ponavljamo, da mora biti sistem znan oktobra. Nemogoče je dolgoročno izvo-ziti več kot polovico proizvodnje, kar naj bi Lek dose-gel že letos, če ne veš, pod kakšnimi pogoji«
•  NekaJ ste že povedali o ciljih gospodarjenja v letu 1985 (osabnih dohodkih, izvozu), kaj pa ste
i si še začrtali v vasem planu?
»Sistematsko si bomo še naprej pnzadevali, da dobimo čimveč lastnih surovin, ki pa jih lahko izdelu-jemo samo z lastnim znanjem. Ti obrati so vsi taki, da noben ne more biti samo za doma, temveč tudi za zadovoljevanje izvoznih potreb. S tem je krog zaprt. Zadnjih pet let smo vložili 40 odstotkov investicij v iz-gradnjo lastne surovinske osnove in sedaj imamo okrog 30 odstotkov lastnih surovin. To je za jugoslo-vanske razmere veliko. Investicije v surovine so drage, treba je veliko znanja, veliko Ijudi, v teh ome-jenih pogojih pa so vlaganja tolikšna, kot je dolga ,špaga«
•  Rekli ste, da ]• Lek ed*n izmcd mnogih v LJubljani, tudi v občM Šiika {• #d«fi izmad mno-gih. Kakšni so vaii pogledi na odnose občina — Lek, imate kakšne possbna »zamera«?
»Ne, nobene zamere. Če imate takšno orientacijo, kot jo imamo, ne more biti tovarna niti občinska, ne mestna, tudi ne republiška, če hočete, niti federalna. To je poslovni subjekt, ki se mora obnašati tako, kot se obnašajo po svetu in mora čimveč tistega, kakor se po svetu obnašajo, uveljaviti tudi doma. Ne gre za zamero, pač pa so pogpji razvoja v Ljubljani takšni, kot so, ker je Ljubljana središče. Objektivno je situa-cija različna v primerjavi z drugimi kraji. V tem je tudi razlog, da smo z nekaterimi investicijami šli izven Ljubljane Ne zaradi zamere, temveč ker so eko-nomski pogoji izven mesta boljši — od cenejšega mestnega zemljišča naprej. To velja tudi v tujini«
•  Pa se občina kaj praveč vmešava v vaše delo, odločftve?
»Ne, imamo povsem korektne odnose. Ni nobe-nega problema in nam gredo vsi na roke, ker je pač interesvseh.daposkušamospodobnogospodariti.«
France Kmetič