CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA SOCIALISTIČNA ZVEZA- tribuna vsega javnega dogajanja Občni zbor občinske organizscije SZDL v Žalcu v dvorani »Hmezad« je bil minulo nedeljo redni letni občni zibor občinske organizacije Socialistične zveze za Sp. Savinjsiko dolino. Razen številnih dele- gatov 19 osnovnih organizacij SZDL, ki združujejo 11.705 članov, se je obračuna dela udeležil tudi član predsedstva OO SZDL tov. CVETO PELKO. Iz oibširnega poročila predsednika ob- činskega odbora SZDL v Žalcu tovariša IVANA KOVACA, oziroma iz analize dela organov družbenega upravljanja ter dela političnih organizacij in dru- štev povzemamo, da so organizacije SZDL na področju Sp. Savinjske doline navzlic nekaterim pomanjkljivostim dosegle lepe in pomembne uisipehe in da so odbori SZDL v glavnem pravilno tol- mačili vse dogodke ter usmerjali druž- beno dogajanje. Ko je tov. Kovač analiziral delavsko samoupravljanje, je dejal, da so se de- lavski sveti močno uveljavili v večjih kolektivih, mar.j uisipešno pa je bilo nji- hovo delo v manjših gospodarskih eno- tah. Za vse pa več ali manj velja ugoto- vitev, da se je delo organov delavskega samoupravljanja in s tem kolektivov v glavnem omejilo le na dogajanja zno- traj kolektiva in da pa so pri tem po- zabili na okolje, v katerem živijo in de- lajo. Klasičen primer talce izoliranosti kolektivov od ostalega družbenega do- gajanja je Žalec, kjer Svoboda dela brez večjega sodelovanja in pomoči kolek- tivov. Medtem, ko se je SZDL v dovoljni meri zavzela za delo šolskih odborov, ki jih je na p>odročju žalslke občine 2i5, če- prav pri tem ni opazila, da je v teh odborih premalo delavcev, pa se uprav- ni odbori pri socialno-zdravstvenih ustanovah niso najlbolj uveljavili. Ne gre pri tem za zmanjšanje ugleda upravnikov teh ustanov, temveč bolj za kolektivno delo in odgovornost vseh članov organa družbenega upravljanja. Oibčinski ljudski odbor je premagal začetne težave in se je s svojimi sveti že močno uveljavil. To se vidi tudi po živahni dejavnosti v občini, po zanimi- vih in plodnih zborih volivcev, itd. Veli- ka aktivnost se kaže še na področju ko- munalne dejavnosti. Poglavje zase na področju Sp. Sa- vinjske doline je obrt. Priman jdcu je zlasti uslužnostnih obratov. V primerjavi z lanslum letom je velik (Nadaljevanje na drugi strani) 20. let naše Partije Pred 20 leti, v noči od 17. na 18. april 1937. leta, so se sestali delegati važnejših partijskih organizacij Slovenije v samotni kmečki hiši na str- mem pobočju Planine nad Zagorjem — na Cebinovem. Sestanek je bil zaradi tedanjega preganjanja komunistov strogo konspirativen, prinesel pa je sadove, ki niso bili pomembna pridobitev le za komuniste, ampak za vse delovno ljudstvo Slovenije. Na item sesitanku — Ustanovnem kongre- su Komunistične partije Slovenije — je bil namreč med drugim sprejet znamenit manifest, naslovljen na delavce, delovno ljudstvo in na vse Slo- vence, ki je široki javnosti odkril, v kakšni nevarnosti je bil tedaj obstoj slovenskega naroda in ki je tudi pokazal pot, kako odbiti nevarnost od strani fašizma in kako uresničiti demokratične težnje svobodoljubnega slovenskega ljudstva. Ustanovnega kongresa so se med drugimi udeležili: Edvard Kardelj, Miha Marinko, Franc Leskošek, Stane Žagar, Lojze Hochkraut, Albin Vipotnik, Janez Marenitič, Ignac Tratar, Osikar Kovačič, Vencelj Perko in Šalamon. Za seikretarja KP Slovenije sio delegati enoglasno izvolili itovariša Franca Lesikoška. (Po Ljudski pravici) KMETIJSKI PROIZVIIJIILCI OKRAJA BODO TEKMOVALI TEKMOVALNE KOMISIJE SO ŽE IZBRALI. — RAZEN ZA HMELJARSTVO IN TRAVNIŠTVO SO ŽE TEKMOVALNE SKUPINE. — TEKMOVANJE ZA POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI V KMETIJSTVU OBSEGA: PRIDELOVA- NJE ŽITA, KROMPIRJA, ŽIVINOREJO, SADJARSTVO, TRAVNIŠTVO IN HMELJARSTVO. — OD ZASLUŽENIH PREMIJ BODO PROIZVAJALCI PRE- JElItS ODSTOTKOV, 25 ODSTOTKOV PA ORGANIZATORJI TEKMOVA- NJA IN KMETIJSKI STROKOVNJAKI. Tekmovanje za povečanje kmetijske proizvodnje je v ospredju zanimanja naših kmetijskih zadrug, poslovnih zvez in posameznih kmetijskih proizvajalcev. V našem okraju so priprave za to veliko akcijo, ki naj poživi zanimanje našega kmečkega prebivalstva za čim večjo,pro- izvodnjo, že precej napredovale. Pri ol^rajnem in pri občinskih odbo- rih SZDL so že izvolili komisije, ki bodo vodile tekmovanja in skrbele za popu- larizacijo te izredno pomemibne akcije. Prav tako so določili tudi strokovne ko- misije, ki so jih izibrali v vsaki kmetijsko proizvajalni poslovni zvezi. Ta akcija bo poleg dejstva, da družba letos vlaga za razvoj kmetijstva veliko višja sredstva kot prejšnja leta, mnogo pripomogla k razaibanos-ti v našem kmetijstvu. V celjskem otkraju bodo kmetijski pro- izvajalci tekmovali na različnih ipod- ročjih. Tekmovali bodo za večjo proiz- vodnjo žitaric, krompirja, obnovo sad- jarstva in večjo mlečnost rodovniških krav (po zveznem tekmovalnem progra- mu) in končno (okrajni del tekmovanja) v hmeljarski panogi. Po okraju so že določili tekmovalne skupine. Tako bodo za večji donos pri pridelovanju pšenice tekmovali v 13 za- drugah na površini 390 ha njiv. Za večji pridelek krompirja bo tekmovalo 44 skupin v 40 kmetijskih zadrugah, od katerih imajo zadruge v Petrovčah, So- , štaniju, Velenju in Polzeli po dve sku- pini. Za večjo mlečnost rodovniških krav bodo tekmovala predvsem sociali- stična posestva, in to v Vrbju, Latkovi vasi, Založah, na Zovneku, v Vojniku, Slovenskih Konjicah in v Celju. Za obnovo sadnih nasadov in vino- gradov bodo verjetno prišle v poštev zadruge v Lesičnem, Kozjem in Imenem, (Nadaljevanje na drugi strani) Svpfana proslav? ob'etrice ustanovitve OF v CpMu v Celju bodo svečano proslavili 77. april — obletnico ustanovtve OF. Na predvečer prazn'ka, 2fi aprila ob 20. uri bo v dvorani kina Un'on svečana -akademija, ki jo pripravlja Občinski od- bor SZDL v Celju. Na akademiji bo imel svečan govor predsednik Obč'nskeea od- bora SZDL v Celju tov. Cvetko Pelko. Razen tega bo obogatil spored te pro- =ilave tudi Akademski pevski zbor »To- ne Tomšič« iz Ljubljane s celovečern'm koncertom »Stara Pravda«. Dirigiral bo profesor Radovan Gobec. Vstop na proslavo bo brezplačen, vstopnice pa bodo delile organizacije SZDL nabolj zaslužnim delovnim čla- nom. PoHobne proslave bodo tudi v vseh sedežih občin, v šolah in delovnih ko- lektivih pa bodo praznovanje obletn'ce ustanovitve OF združili s prvomajskimi proslavami. Cel/sfta podlefjo na spomladanskem veleseima v Zagrebu Preteklo soboto so v Zagrebu odprli letošnji spomladanski velesejem, ki je po obsegu in številu razstavljavcev občutno manj obsežen kot jesenski. Spo- mladanski velesejem, ki je samo v novih prostorih, ima izrazito komercialni značaj, namenjen je predvsem za potrebe trgovine in industrije. Najbolj po- membna je razstava grafičnih strojev razstavljajo številna inozemska podjetja. Med drugimi jugoslovanskimi indu .tnjskimi podjetji ter Avstrijo, Belggo in Italijo razstavljajo najrazličnejše iz 'elke tudi industrijska podjetja celj- skega okraja. Ta sodelujejo na velesej nu v obliki raznih reklamnih aranž- majev, med podjetji pa je tudi nekaj takšnih, ki komaj zadovoljujejo po- trebe tržišča, ki je — vsaj v nekaterih /dMkih — nenasitno. Na velesejmu v Zagrebu sodelujejo: Tovarna organiskih barvil. Tovarna Aero, Etol, Strojno-finomehanika Idro, Tovarna tehtnic ter Tovarna keramič- nih izdelkov iz Liboj. (Na sliki: Del zagrebškega velesejma lani.) Pogled na del Zagrebškega velesejma, ki je hil zgrajen in izročen svo- Jcrnu namenu lansko leto in kjer razstavljajo domači in tuji razstavljalci letošnjega pomladanskega velesejma. PRED 27. APRILOM — 16. OBLETHICO OF Gozdovi znajo aovoriti Gozdovi znajo govoriti! Njihovi govorici lahko prisluhnejo le redki. Včasih govore mehko in božajoče. Mirno, komaj zaznavno ziblje lahen vetrič veje dreves, ki se šepetaje pomenkujejo. Včasih pa silovito za- hrumi v kronah dreves, da se globoko upogibljejo in lomijo. Strele rišejo po nebu dolge plamenaste kače, ki udarjajo v lesovje, sekajo v osamele hraste in bukve, ližejo skale. Grom in mogočno šumenje drevja odmevata is hriba v hrib. Takrat je govorica gozdov strašna! Gozdovi čuvajo svoje dobre prijatelje in jim dajejo varno zavetje. Partizani smo vedno ljubili gozdove. Njihovi govorici smo prisluhnili in jo razumeli. Neštetokrat nam je gozd rešil življenje, skril naše ra- njence in nam izlečil rane. Tudi gozdovi Bohorja so postali takoj po našem prihodu na Štajersko naši najboljši prijatelji. Vedno se jih spo- minjamo. V njihovi ruši so skriti prvi grobovi naših tovarišev. V nji- hovem zavetju so bile prve partizanske bolnišnice. Na njihovih pobočjih smo se najprej spoprijeli s švabskimi kolonami, ki so nas hotele uničiti. Prvim aktivistom v teh predelih je dal Bohor zavetje. Mnoge je ubranil, mnogi so tu padli... Na desno od samotne vasice Zagorje, ki leži na majhnem pri- jaznem, hribčku nasproti Bohorja, se dviguje pod Tovornikovo domačijo nizek, porasel grič. Tik ozkega kolovoza, ki je le poredko v rabi — po njem vozijo le plohe in jeseni nasteljo —■ se beli kapelica. Kolovoz se vije po hribčku in izginja v gozdovih. Majhno jaso, kjer stoji kapelica, obdaja koš in grmovje. To je partizanska javka! Sem se večkrat v nočnih urah pritihotapijo temne postave. Cest in uglajenih poti se izogibljejo. Postave rastejo iz gozdov Bohorja in zopet nevidne izginjajo v njih. To so aktivisti Osvobodilne fronte na Kozjanskem poleti leta 1942. Jasa je tudi javka za najzi'fcstejše kurirje kozjanske čete. Na tem m.estu daje tovarišica Roza v nočnih urah navodila za propagando in obvešča o akcijah svoje tovariše. Vse partizanske vasi ob vznožju Bohorja, vsa dolina, Senovo, Raj- henburg. Kozje, Pilštanj in Planina jo poznajo. Oblečena v obleko kmečke ženice, hodi po osamljenih domovih, po vaseh in švabskih postojankah. Povsod je in nikier! Nje ne zadrži nobena stvar. Nihče ne ve, kje je njene stalno bivališče. Se Peter, njen najzvestejši tovariš, ki se vrti na sektorju Jurklošter, je večkrat v zadregi, kje naj jo išče. Pride in izgine. Ljudje in vasi v dolini jo poznaio kot partizanko Pavlo. Le na parti- zanski javki za kapelico jo najdeš lahko ob določeni uri. Njen dom so gozdovi in samotne kmetije ob vznožju Bohorja. Ta partizanka, oblečena kot kmečka ženica, ima čudno moč. Niene sr>e^io- rjave oni te prebode^^o in obvise na tebi. Vzdržati tak pogled ni lahka stvar. Ustnice se ji čvrsto stisnejo v tanko ozko zarezo. Gleda te dolgo, nepremično. Vidi ti v notrannost in presodi, koliko ti lahko za^^r>a. Cbraz je podolgovat in poln, obrobljajo ga temnorjavi lasje. Srednia čokata postava ima nekaj poveljujočega na sebi. Zibelka ji je tekla v Trbovljah. To ie okrožna sekre^arlza' Na niej je največja odgovornost za vse delo Osvobodilne fronte na Kozjanskem. Partizansko gibanje je v teh gozdoiiih zaživelo takoj po okupaciji. »Stara pravda« v teh krajih še ni bila pozabljena. (Odlomek iz knjige S. Terčaka — Živi zid) stran 2 19. aprila — St«v. 1» POGLED PO SVETU Pravzaprav ni nič čudnega, če je pre- tekli teden tako poudaril razorožitev, saj je na drugi strani zabeležil celo itrsto znamenj atomske dobe v atomski oborožitvi. Celo v 'sosedni Italiji so -vidno zabeležili doslej največjo radio- oiđ imenom aprilske teze. Po- sebnost siftuaoitjle v Rusiji — pra^ Lenin v tezah — je v tem, da se vrši prehod od prve etape revolu- cije, ki je dala oblast buržuaziji, in sicer zaradi nezadnsitne zaved- nositi in organiziranosti proletaria- ta, ik drugi njeni etapi, ki mora iituročiti oblast v roke pro- letariata in revnejših kmečkih slojev.« — Namesto parlamentarne republike, je Lenin predla.gal ustvaritev republike sovjetov. V tezah zastopa stališče, da je treba org^anizirati novo revolucionarno internacionalo. Letos bo V Celju 430 stanovanj v gradnji Letošnjo gradbeno sezono smo v Celju pričeli že v decemlbru preteklega leta, v januarju pa je spričo izredno ugod- nega vremena skoro že kar normalno potekala. Vse letošnje gradnje se vnšijo po temeljito proučenih lastnih tijpskih projektih, po katerih bomo dobili leipo število cenenih stanovanj. S ceno 1 mi- lijon 600.000 do največ 2 milijona dinar- jev je Celje doseglo v repuibliki naj- nižjo povprečno ceno za stanovanje. Sredstva skladov za kreditiranje sta- novanjske izgradnje, ki jih bo imel letos na razpolago občinski ljudski odlbor, znašajo preko 400 milijonov dinarjev — to se pravi, enkrat več koft lansko leto. Zato bo možno stanovanjsko gradnjo y letošnjem letu razlširiti na najširši fron- ti. Tako bo letos v gradnji skupno 430 stanovanj, kar je več kot smo dosleg zgradili v 4 letih. Gospodarske organizacije ibodo gra- dile 112 stanovanj — od teh je v gradnji že 48. Ustanove in zavodi bodo gradili 27 stanovanj (gradijo jih že 11) OLO in Občinski LO Celje že gradita 48 stano- vanj, Stanovanjska 2adniga gradi 90 stanovanj, zigradila pa jih bo 132, Sta- novanjska skuipnast ima. v načrtu 40 stanovanj in prav toliko tudi zasebni graditelji. Razumljivo je, da vsa ta stanovanja v letošnjem letu še ne 'bodo dokončana, toda če ne bo težkoč z naibavo gradbe- nega materiala, predvidevajo, da bo r Celju letos dograjenih V3aj 200 stano- vanj (ostala pa v ix)letnib mesecih pri- hodnjega leta.) V naCrtu so tudi VECJE KOMUNALNE GRADNJE Osrednji problemi letošnje komunal- ne izgradnje so gradnja mostu pri (biv- šem Majdičevem mliniu, ureditev Ulice XIV. divizije, ureditev komunikacij i« komunalnih naprav v Storah ter na- daljevanje ceste Store—Svetina. Grad- nja mostu pri Majdičevem mlinu je že v te^cu in bo most izročen prometu za- četku meseca oktobra t. 1. Ulica XIV. divizije bo letos alsfaltirana, celoten predel pa vrtnarsko in olepševalno ure- jen. Za Store je predvidena celotna ure- ditev starega naselja, ki bo dobilo kana- lizacijo in asfaltirano cesto. Prav tako se bo nadaljevala tudi gradnja ceste Store—Svetina in so v ta namen sred- stva že zagotovljena. Poleg teh osre'dnih komunalnih pro- blemov, predvideva Ijuidisiki odbor celj- ske občine še več manjših del v letoš- njem letu. Ureditev kolesarske steze na Mariborski cesti, ureditev prostora pred stavbo Tngovskeg.a konzorcija, cestno povezavo in ureditev prostora pri Klju- čavničarskem bloku, izpopolnitev kana- lizacije na Polulah, Selcah, Cretu, Skal- ni kleti, Ljiibljanslki cesti, Otoku in Sto- rah. Letos bo dokončana tudi Leskoško- va ulica, začeli bodo s pripravljalnimi deli za ureditev Ulice 29. novembra, dalje 'bo urejeno okolje Zdravstvenega centra, nekaj bo verjetno storjenega tu- di za ureditev Mariborske ceste. Pri letošnji komimalni izgradnji je občinski ljudski odlbor predvsem upo- števal tudi predele izven mesrtnega ab- mooja in bo pomagal tistim krajevnim odborom, kjer so trenutno največje po- trebe. Tako je v letošnjem letu omeniti še ureditev vodovoda na Svetini, zgra- ditev javnega vodnjaka v Smartnem v Rožni dolini, ureditev kanalizacije v Skofji vasi ter pričetek gradnje vodo- vodov na Prekorju, Zagradu in Košnici. Ce računamo še na redna večja in manjša vzdrževalna dela, ki bodo mora- la biti opravljena na območju cele ob- čine, vidimo, da si je Svet za gradnje in komunalne zadeve pri celjski olbčini za- dal za letošnje leto zelo obširen delovni program. Vendar pa so bili člani sveta na zadnji seji mnenja, da je v tem pro- gramu premalo tega, kar bo v Celju letos še nujno urediti (regulacija Savi- nje, most čez Voglajno pri Pošti, kanali- zacija, čistilne naprave, vodovod, vzdr- ževanje cest itd.). Tudi teh del ne bo kazalo jDdložiti na drugo leto. Prva številka „Komunista" bo Izšla 1. maja NANJ NAJ BI SE NAROCiL vsak CLAN zveze KOMUNISTOV Po sklepu Izvršnega komiteja Q ZKJ bo začel izhajati tednik >»Komii nist-«. Prva številka bo izšla 1. majai treh izdajah, srbohrvatski, slovenski j makedonski. Celoletna naročnina je IM din, polletna 500 din in četrtletna 25 din. Cena posameznega izvoda bo 20 dii Naloga lista bo — pomagati organia cijam in članom ZK v vsakdanjem dd pri izvajanju nalog ZKJ. List bo obrai naval probleme z vseh področij izgrad nje socializma in sicer prvenstveno i aspekta vloge komunistov in njihove al tivnosti pri reševanju posameznih pn blemov. Ker bo tednik v veliko pomoč organ zacijam in članom ZK, naj bi se na: naročile vse osnovne organizacije ZE po možnosti pa tudi vsak član ZK. Ni ročnino je treba nakazati na tek. n čun: Beograd, NB, štev. 103-T-I145. Prvomajski pozdrai naših graničarjev Fantje iz celjskega okraja, ki čuvi mo našo domovino na albanski mej pošiljamo pozdrave vsem sorodnikoi fantom, dekletom in vsem bralca Celjskega tednika ter jim čestitamo delavskemu prazniku — 1. maju. Lupše Anton, Jakopič Ivi Volitve delavskih svetov v konjiški občini Po dosedanjih pripravah in delu so- deč, bodo volitve v nove delavske svete na področju konjiške občine ter njiho- va prva zasedanja opravljena do konca tega meseca. Sindikalni svet in komi- sija za družbeno upravljanje sta za de- lo pri sestavi analiz in drugih nalog v manjših podjetjih še posebej zadolžila nekatere svoje člane, da bi na ta način dobili boljšo sliko o razvoju, delu in problemih upravljanja v obrtnih in uslužnostnih podjetjih. L. V. Občni zbor SZDL v Žalcu (Nadaljevanje s prve strani) korak naprej napravila mladina. Ne-le, da je utrdila svoje osnovne organizacije in pri tem povečala število članov za več kot 400, temveč je postala tudi po- budnik živahnega dela v vseh družbenih organizacijah. Razna društva, ki so prej životarila, so zdaj s pomočjo mladine znova zaživela. V devetih društvih Par- tizana so mladinci nosilci glavne dejav- nosti. Vpliv mladih ljudi pa se čedalje bolj kaže tudi v organih delavskega in deloma tudi družbenega upravljanja. Navzlic splošni ugotovitvi, da so od- bori SZDL v Sp. Savinjski dolini na- pravili veliko dela, pa ni slučaj, da v veliki večini primerov vsa delovna od- govornost leži na ramah enega ali red- kih funkcionarjev. To bo treba popra- viti in prenesti delo na vse člane od- borov SZDL. Tudi v dejstvu, da vklju- čujejo organizacije SZDL v Sp. Savinj- ski dolini le 63.2% volivcev, se kaže, kam bo treba usmeriti del prihodnje dejavnosti. Res pa je, da so osnovne or- ganizacije SZDL v zadnjem obdobju vključile v svoje vrste 510 novih članov. Med osnovnimi organizacijami, ki so se lani pri delu najbolj izkazale, so tiste v St. Janžu, v Libojah, na Gomilskem, v Pirešici, v Preboldu in deloma še v Polzeli, na Taboru in v Žalcu. Tekmovanje v kmetijsttm (Nadaljevanje s prve strani) medtem ko bo tekmovanje v hmeljar- stvu zajelo vse pridelovalce hmelja v na- šem okraju. Teikmovanje za večjo in boljšo kme- tijsko proizvodnjo se bo odvijalo po določenih programih. Razen za hmeljar- stvo in travništvo so za vse panoge, ki pridejo v poštev, že izdelani programi. Kriteriji so naslednji: Za pridelovalce pšenice velja enoten kriterij za vso drža- vo, tako tudi za krompir, živinorejo in sadjarstvo. Premirani bodo tisti proiz- vajalci, ki bodo na strnjenih površinah 30 ha dosegli 27 stotov pšenice na hek- tar. Pri krompirju bodo premirani tisti, ki bodo pridelali na kompleksu 8 ha 250 stotov na hektar. Pri tekmovanju v ži- vinoreji bodo premirani samo tisti ži- vinorejci, ki gojijo simentalke in sivo- rjavo govedo. Kmetijske zadruge bodo prejele Dremiio. če na 30 krav teh dveh pasem dosežejo letno povprečje 3^00 li- trov na eno živinče. Na državnih P| sestvih bo ta kriterij posplošen na čredo. Ta sklep bo brez dvoma imel posledico, da se bodo vsaj naša sociati stična posestva odkrižala nepasemi' živine. Kriteriji za dvig travništva ^ do še določeni, prav tako za hmeljarst^" medtem ko tekmovanje za razvoj sa^ jars-tva in vinogradništva predvidel obnovo 18 ha zaključenih sadovnjak ali pa 5 ha vinogradov. Kot smo že orcif nili, bodo v tej panogi lahko tekmovJ' samo v nekaterih krajih, kjer so z otem, ko je strokovno oi>erativno preventivno usposobljeno, ' tudi idejno-'politično vzgajaiti, da bo sodelovalo v družibenem samoupravljanju in pravilno razumelo socialistična razvoj naše družibe. Tovariš predsednik je govoril tudi o letnih občnih zborih društev ter o 'pra- vočasni sestavi letnih proračunov za finančna sredstva, Med drugim je ome- nil, da so bili najbolje organizirani občni zbori oibčinskih gasilskih zvez v Šošta- nju, Celju in Laškem, da pa zelo peša delo v Planini in Rogaški Slatini. Poveljnik Okrajne gasilske zveze, to- variš Rudi Bolka, je povedal, da je v celjskem okraju 3.515 članov. Preteklo leto je bilo v Celju 'in okolici 147 ipoža- IX)V, ki so povzročili nekaj nad 62 mi- lijonov škode. Vzroki požarov so najčeše v pomanjkanju kurilnih naprav (zaradi česar je nastal požar 39 krat), malo- marnosti in neprevidnosti 36 požarov ter zaradi strele 19 požarov. Precerj po- žarov je nastalo tudi zaradi neprevidne igre otrok, pomanjkljivih električnih napeljav, ipožigov, generatorsk'ih plinov v industriji, samovžigov in zaradi tega, ker so 'bile nekatere lokomotive brez iskrolovcev. Govoril je tudi o požarno-varnostni službi, ki se do sedaj še ni prav razmah- nila, ker primanjkuje dobre opreme. LaSčani se bodo odeli za 1. mai v »novo oblačilo'* Teden čistoče v Laškem 22.-29. aprila Občinski odbor Rdečega križa v La- škem bo organiziral ob sodelovanju Tu- — Kadar v Laškem vodovodne pipe usahnejo, si ljudje nosijo vodo iz stu- denca nasproti pošte, toda ta voda ni ravno zdrava... — rističnega olepševalnega društva na področju laške občine »-Teden čistoče v dneh od 22. do 29. aprila*«. Lani je bil laški »Teden čistoče« prvi v Jugoslaviji. Njihovemu zgledu so sle- dili tudi drugi kraji, kot n. pr. Beograd, Trbovlje in Koper. Glavni namen te akcije je dvigniti prebivalce na takšno kulturno stopnjo, da bodo splošno snago smatrali za nuj- no človeško potrebo. Razen tega je na- men tedna, da z zdravstveno prosvtelje- nostjo preprečujemo nastanek raznih na- lezljivih bolezni. Z ozirom na lanskoletne izkušnje predvidevajo v Laškem to koristno ak- cijo v širšem obsegu kot lani. Organi- zatorji pričakujejo, da bo v tej akciji sodelovala predvsem mladina, otroci os- novnih šol in gimnazije, vajeniška mla- dina, pripadniki predvojaške vzgoje, ga- silci, civilna zaščita ter seveda vsi pre- bivalci. Razen tega bodo v Tednu čisto- če sodelovali tudi obrtniki, podjetja, to- varne in rudnik. Prebivalci naj bi vsaj v tem tednu očistili stanovanja, kleti, podstrešja in dvorišča. Občinski ljudski odbor pa bo poskrbel za ureditev in popravilo okoli- ških poti ter temeljito čiščenje ulic. Mir- no lahko trdimo, da zunanji izgled La- škega ni nič kaj prijeten, kar Laščanbm gotovo ni v ponos, saj na goste in turi- ste, ki jih je iz leta v leto več, prav go- tovo tak izgled ne daje dobrega vtisa. Zato pričakujemo, da bodo Laščani v tem tednu pošteno zgrabili za delo. Ca- ka jih mnogo nalog in vseh prav gotovo v tem kratkem času ne bodo mogli re- šiti. Vendar, če bodo resno popri jeli za delo, bodo marsikaj lahko izboljšali in olepšali. Za naloge, za katere je potre- ben daljši čas, pa naj bi v tem tednu vsaj pripravili načrte za postopno iz- boljšanje razmer. Nezaželenih stvari, ki tujca takoj zbodejo v oči, ko obišče La- ško, je v tem sicer prijaznem letovišču, kar precej. Navajamo nekaj primerov. Vodnjaki ne odgovarjajo svojemu na- menu, so nezadostni in primitivni. Vo- dovod je potreben nujnega popravila. V poletnih mesecih, ko je možnost okužbe še večja, čestokrat primanjkuje vode. Takrat si morajo Laščani pomagati kot vedo in znajo. Čestokrat pijejo vodo iz vodnjakov, ki je neprimerna za pitje in kar čudno je, da še ni izbruhnila kaka epidemija. Večina gostinskih in živil- skih obratov ne odgovarja najosnovnej- šim principom higiene. Največ teh obra- tov nima tekoče .vode, kozarci in ostali pribor večkrat ni dovolj čist, pa tudi osebje, zlasti v mesnicah, ni dovolj čisto oblečeno. Stranišča so skoraj v vseh pri- merih neprimerna. Edina pekama v La- škem, ne odgovarja higienskim, še manj pa sanitarnim predpisom. Tudi trgovine ne odgovarjajo predpisom, razen dvek trgovin »Izbire«. V Laškem ni mlekar- ne, mleko prodajajo v prodajalni, ki ni- ma primerne opreme. Tudi šolska po- slopja so neprimerna, razen morda v Laškem in Jurkloštru. Porazno je sta- nje šole v Vrhu nad Laškim in Brezah. Tudi stanovanja v Laškem so v večini primerov stara, vlažna in pretesna. Mno- go delavcev stanuje v nehigienskih sta- novanjih. Podstrešja pa so natrpana z raznimi odpadki, ki so celo vnetljivi ter je zaradi tega velika nevarnost za poža- re. Laško nima niti enega primernega javnega stranišča. In končno naj omeni- mo še to, da so tudi prostori Zdravstve- nega doma postali že pretesni ter da bi bilo treba misliti tudi na zgraditev pr«- stozračnega bazena, saj je bazen v Za- vodu za rehabilitacijo invalidov postal že pretesen za vse, ki bi se radi kopaU. Ljudska tehnika v celjskem okraju je lani strokovno usposobila nad 50.000 ljudi Preteklo nedeljo je bila v dvorani Okrajne zadružne zveze 10. redna letna skupščina Okrajnega odbora Ljudsike tehnike Celje, na kateri so obravnavali dobre in slabe izkušnje organizacij Ljudske tehnike v desetletnem obdob- ju — predvsem pa so analizirali delo LT v preteklem letu. Predsednik Okrajnega odbora LT je v svojem referatu ugotavljal, da je v našem okraju še vedno premalo orga- nizacij Ljudske tehnike in da je v ob- stoječih organizacijah še vse premalo zastopana mladina. Kljub temu pa so Ljudske tehnike v preteklem letu do- segle prav lepe uspehe. Z raznimi te- čaji, krožki in seminarji so organizacije LT v lanskem letu strokovno lasiposobile preko 50.000 ljudi. Največ uspehov so dosegle organizacije v podjetjih v indu- striji, ko so strokovno usposabljale svo- je člane in jim omogočile tudi polaganje izpitov za višje kvalifikacije. Pri raznih zboljšavah v proizvodnji so organizacije LT s prototipi najrazlič- nejših strojev in naprav prihranile pod- jetjem ogromne zneske. Tako so člani Ljudiske tehnike prihranili več milijon- ske izdatke tovarni emajlirane posode in tovarni tehtnic. V tovarni nogavic v Polzeli člani LT preurejujejo stroje v avtomatične, ki so povsem enakovredni uvoženim. Enako pomagajo pri izbolj- šanju proizvodnje člani Ljudske tehnike tovarni kovanega orodja Zreče in tek- stilni tovarni Prebold. Podeželska društva pa predvsem ši- rijo tehnično znanje med kmečkim pre- bivalstvom. V tem pogledu je dosegla prav lepe uspehe LT v Šmarju pri Jel- šah. Društva so v raznih tečajih uspo- sabljala šoferje, radiotelegrafiste foto in radioamaterje, mojstre v podjetjih in kvalificirane delavce. Strokovnost dela je v marsikaterem podjetju izdatno dvignila proizvodnjo. Na skujpščini je predsednik Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije, tov. Milko Goršič podelil zaslužena prizna- nja najboljšim organizacijam LT pa tudi posameznim zaslužnim članom. Okrajni odbor Ljudske tehnike Celje je kot najboljša organizacija Ljudske teh- nike Slovenije prejel zlato plaketo Bo- risa Kidriča, društvo Ljudske tehnike v tovarni emajlirane posode je prejelo srebrno plaketo Borisa Kidriča, Šmarje pa bronasto plaketo. Razen tega je tov. Goršič nagradil s plaketami Borisa Ki- driča in s pismenimi priznanji še več zaslužnih članov za delo v organizaciji Ljudske tehnike v preteklih desetih letih. Na skupščini je bilo tudi sikienjeno, da bodo v bodoče predvsem utrjevali tudi občinske odbore Ljudske tehnike, da bodo le-ti glavni organizatorji tehnične dejavnosti v posameznih občinah. Poleg tega pa bodo organizacije LT morale v bodoče reševati splošne družbene pro- bleme tako v industriji, kot v kmetij- stvu. IZ TRNOVELJ PRI CELJU V nedeljo popoldne je imela osnovna erganizacija RK Spod. Tmovlje svoj redni občni zbor. Po končanih volitvah se je članstvo pomenilo o socialnih pro- blemih svojega terena. Skupno z novo izvoljenim upravnim odborom so dolo- čili smernice za bodoče delo te humane organizacije. 'ji tedne prebežnika... IPred mano je zapisnik zaslišanja dveh mlađih fantov, ki sta se pred / dnevi vrnila iz Avstrije spet do- mov. Zapisi so uradniško eno- stavni — dejstva nanizana. Toda, kdor zna brati tudi med vrstica- mi, bi bral tako zgodbo: Prijatelja Jože in Polde sta bila na pustni veselici. Dekleti, ki sta bili z njima, sta bili razigrani. Z njmi je bil še tretji, ki se ni mogel vživeti v druž- bo. Poklical je prijatelja na sitran: — Najlbolje, da gremo kar nocoj. Jutri bomo že onstran, morda čez tedne že v Ameriki. Saj sta slišala, kaj pišejo tisti, ^0 so že tam... Jože, skoraj še otrok, je razmišljal: Tu niu pravzaprav nič ne manjka. Bogat sicer ni. Bogastvo, to je že nekaj... To- dom, nasmeijano dekle, ki ne sluti kakšne misli mu rojijo po glavi... Obr- nil se je in jo poiskal. Polde je bolj tehtal. Moral bi se po- ročiti. Toda tiste nima rad, ona druga Pa nima denarja. Z domačimi ne bo Pi"'šel do sporazuma. Onstran bi postal premožnejši. Lahko bi prišla za njim. ^Ogledal je za Jožetom ... Ne, ne grem. Vsaj nocoj še ne. In poiskal, j,e svojo iz- voljenko... Drugi dan onega tretjega ni bilo več... **« Jože in Polde sta razmišljala. On je že čez. Cez nekaj dni ibo pisal, da mu je lepo in dobro. Ona dva pa sta tu. Oba bi rada bila bogata. Nič, korajžnim pri- pada svet. Sedla sta v avtobus. Jože je v Mariboru iskal sestro. Niso je pustili iz šole. Vlak v Prekmurje pa je imel skoraj že odhod. Ce bi prišla? Bi Polde ostal? Najbrž. In Jože tudi... Odšla sta. Po jjrekmurskih vaseh so našemljeni Kurenti stresali kraguljčke. Tesno jima je bilo pri srcu. Tesno zaradi odhoda brez slovesa, tesno pred dogodki jutrišnjega dne. Do večera sta ostala blizu meje, z mrakom pa se skrila čisto blizu v grmov- ju. Jože je občudoval Poldeta. Ta je bil vojak in F>ozna dolžnosti stražarjev. Noč ju je požrla. Tiho bodi srce, tiho domot(^je in kes. Tu bo bogastvo in z njim pride tudi vse ostalo ... **♦ Jutro na avstrijski strani. Ljudje v ze- lenih štajerskih oblekah so hodili mimo. Brezbrižni so bili do njiju. Niso pa bili brezbrižni orožniki, ko so zagledali nju- ne dolge, košate lase in navadne obl^e. Na policiji so ju zasliševali. Onadva pa sta mislila, da jima bodo postregli z vsem, kar bosta želela. Policaj, ki je z njima govoril, je Slo- venijo poznal: — Bil sem tam doli. Pretepali smo se z banditi... Jože je sklonil iglavo. Postalo ga je sram, za^bolelo ga je. Njegov oče je padel v partizanih. Mogoče ga je prav on... — Kam bi šla? — V Ameriko. — Ne bo nič. Tam je brezposelnih že preveč. V Avstralijo ali pa v francosko legijo... Fanta sta pomislila. Avstralija je da- leč. Neznan svet. Nič kaj posebnega o njenem bogastvu nista slišala. Amerika, to že... Tujska legija? Alžir. Uporniki. Mine. ki vsak čas kje eksplodirajo ... Odkimala sta. Oni pa skomignil z ra- meni in znašla sta se v zaporu ... Cez nekaj dni sta fanta, ki sta sanjala o lastnem avtomobilu, sedela v policij- skem avtomobilu. Odpeljali so ju v Lipnico (Leibnic) v taborišče. Postalo jima je dolgčas. Kesala sta se. Domov bi pisala. Toda, ali bodo pisma dobili? Nek- do jima je svetoval, da naj se pohvalita s svojo srečo. Storila sta tako in se trpko spomnila na pisma tistih, ki so bili že pred tem tu. Pisala sta, da jima je dobro. Prišel je odgovor in v njem tisto, česar sta naj- bolj pričakovala. Med vrsticami je pi- salo txidi to: Pridita nazaj! Toda bilo je prepozno. — Kdor Koče pobegniti nazaj, dobi deset let ječe. Naši graničarji imajo zapoved, da lahko streljajo po vsakem, ki hoče čez mejo. Te grožnje vodstva taborišča so za- doščale, da sta potrpela in životarila dan za dnem. Toda načrtov o bogastvu nista več delala. Njune oči so bile obrnjene na jug. Dom, prijatelji, dekleti, kateri- ma je smeh onemel na ustnicah ... (Konec prihodnjič) OB R?VNEM GROBU flARIJA ŠENTJURCA Pretekli teden so se Celjani poslovili od tovariša Harija Sentjurca, direktor- ja Kovinskega podjetja Celje, katerega je težka bolezen komaj v 33. letu staro- sti položila v prerani grob. Na dan po- greba se je pred Sindikalnim domom zbralo preko 2000 ljudi — zastopniki množičnih organizacij, zastopniki vseh celjskih in nekaterih drugih jKJdjetij v državi, mnogi prijatelji in znanci iz bliž- nje in daljne okolice, da bi izkazali zadnjo čast priljubljenemu pokojniku. Pred Sindikalnim domom se je od nje- ga poslovil predsednik Okrajnega sindi- kalnega sveta, ob odprtem grobu pa sta se od njega poslovila sekretar organiza- cije ZK Kovinskega podjetja ter pred- sednik delavskega sveta. V zadnje slov« mu je zapel celjski Komorni zbor, god- ba, ki ga je spremljala od Sindikalnega doma do pokopališča, pa mu je zaigrala žalostinke. Pokojni Hari Sentjurc izhaja iz m- darske družine iz Dola pri Hrastniku. Po poklicu je bil avtomehanik, posedoval pa je izredne organizacijske sposobno- sti. Zato so mu pred leti poverili vod- stvo Kovinskega podjetja, ki ga je vodil nadvse uspešno. Zaradi pravilnega od- nosa do delovnih ljudi, je bil v kolek- tivu zelo priljubljen. V partizansko gi- banje se je aktivno vključil 1944. leta in je bil v Kozjanskem odredu vse do osvoboditve. Nepregleden je hil sprevod ljudi, ki so spremljali pokojnega Harija Sentjurca k zadnjemu počitku. Voz z njegovim truplom je spremljal oddelek JLA, ki mu je kot rezervnemu oficirju izkazal zadnjo vojaško čast. CELJSKA TISKARNA CJELJE, TRG Y. KONGRESA 3 razpisuje mesti BLAGAJNIKA in MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: ekonomska srednja šola ali popolna srednja šola z 3-letno prakso ali nepopolna srednja šola z 8-letno prakso. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Pismene vloge z dokazili je vložiti do vključno 25. aprila 1957 pri upravi podjetja. = NAŠ TEDENSKI RAZGOVOR^ Mlad umetnih med storinami Pri Zavodu za spomeniško varstvo v Lju'bljani dela kot kipar, rezbar, po- zlatar in restavrator, naš dolgoletni celj- ski znanec Jože Lapuh. Ko je bil še v Celju, skoraj ni bilo razstave, na kateri ne bi opazili vsaj nekaj njegovih del. V slovensko metropolo se je preselil brez dvoma zato, ker je tam našel več možnosti za svoj razvoj v njegovem za- nimivem večstranskem poklicu. Jože Lapub se je kiparske umetnosti učil pri mojstru Hohnecu v Celju, ven- dar podobanstvo in rezbarstvo, ki je bilo usmerjeno predvsem v cerkveno up>o- dabljanje, nista bila njegov edini cilj. Pri Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani, kot on sam pravi, je delo ve- liko bolj pestro in zanimivo. Razmero- ma mlad umetnik, ima šele 31 let, se je znašel med častitljivimi starinami srednjeveške umetnosti. Pod njegovimi spretnimi rokami dobivajo napol raz- padle srednjeveške cerkvene plastike spet svojo prvotno, za tisto dobo zna- čilno podobo. Pa ne samo cerkvena umetnost. Domala vsa plastika, ki jo hrani Narodna galerija, seveda tisti kosi, ki so popravljeni, je šla v dveh zaporednih letih skozi njegove roke. Lapuh je pomagal pri raznih restavra- torskih delih, tako v Hrastovlju, pri odkrivanju fresk v Olimju, Hrastovcu pri Mariboru in v raznih drugih krajih. Jože Lapuh je mojster lesa. To dovolj močno potrjuje, da je v kratkih letih, odkar je v Ljubljani, s svojim delom pridobil zaupanje našega največjega li- kovnega ustvarjalca, pokojnega arh. Jo- žeta Plečnika. Po njegovi zamisli je Jože Lapuh samostojno oblikoval pet veli- kih hrastovih stebrov za lopo, ki kot darilo štajerskih borcev maršalu Titu krasi vrt na Brionih. Nadalje je po na- črtih ing. Bitenca izdelal sedem metrov visok spomenik NOB iz hrastovega blo- ka za Kisovec pri Zagorju. Jože Lapuh, ki bi ga po telesni konstrukciji uvrstili prej med šibke kot med krepke, se brez obotavljanja loteva obdelovanja pravih debel, katerih teža gre v stotine kilo- gramov. Njegova delavnica pa vsakemu pokaže, da Lapuh ne dolbe zgolj v les. Tudi glina in mavec mu nista tuj mate- rial pri ustvarjanju. O svojih načrtih Jože Lapuh ni govo- ril. Dela ima čez glavo. Vesel in zado- voljen je, da je v svoji soprogi Zlati, ki jo tudi poznamo s celjskih likovnih raz- stav, našel nenadomestljivega sodelav- ca. Na Celje Jože Lapuh še ni pozabil, vendar dvomi, da bi kdaj lahko tu našel tolikšno pestrost delovanja, kot mu jo nudi Ljubljana. Brez dvoma ima Lapuh v svoji za- sebni zbirki dovolj lastnih del, ki bi jih Celjani radi videli. Ne bi bilo napak, č^ bi se letos, ko celjski likovniki spet pri- pravljajo razstavo, te prireditve udele- žil, kot bi bilo prav, če bi ga prireditelji k sodelovanju povabili. Nekaj misli injzkušenj šole za odrasle z reformo šolstva pri nas sovpada ustanavljanje šol za odrasle. Doslej smo pogrešali sistematično izobraževanje de- lavskega razreda, ki je imel možnost iz- popolnjevanja le v raznih občasnih te- čajih ter deloma v večernih gimnazijah. Toda to je bilo premalo. Zdaj je kot prva oblika pošolskega izobraževanja vznikla triletna šola za odrasle. V Velenju smo začeli že pred- lanskim. Ker ni bilo izkušenj, niti na- vodil, je izobraževalna sekcija sama se- stavila predmetnik, in sicer: slovenski jezik, zgodovina, matematika, zemljepis, družbena ureditev FLRJ, družbeno mo- ralna vzgoja, kultumo-prosvetno delo in zdravstvena higiena. Šolsko leto je trajalo le štiri mesece s poukom trikrat na teden. Pouk smo zaključili z izpiti. To nam je bil dragocen napotek za bo- doče delo. Učitelji so ugotavljali težave zaradi raznovrstnosti predhodnega znanja pri odraslih slušateljih. Bili so taki, ki so bili komaj pismeni in taki, ki so dokon- čali osemletno šolo. Moje mišljenje je, da bi bilo tr^ba šoli za odrasle dati nekak »rang«. Triletna šola naj bi odgovarjala srednji šoli, če bi poleg petih glavnih predmetov po- učevali tudi kak tuj jezik. To bi morda bilo vzpodbudno. Vsak udeleženec pa bi moral imeti spričevalo o dovršeni osem- letki, medtem ko bi za ljudi z nedovršeno Osnovno šolo priredili tečaje nižje in višje stopnje. V šolo za odrasle bi spre- jemali z nekakimi sprejemnimi izpiti, katerih kriterij bi izravnal nivo v tri- letni šoli za odrasle. Kako je delo v šoli, če je nivo znanja tako zelo različen. Slabši komaj sledijo pouku, boljši pa komaj kaj pridobijo. Zelo važen je pri delu z odraslimi od- nos učiteljev do slušateljev. Tu še ni- mamo tradicije. Metodični postopek se zelo razlikuje gd onega v osnovnih in srednjih šolah. Umsko zreli ljudje hi- treje dojemajo snov. Treba je dati več časa utrjevanju in manj podajanju. Snov je treba povezati z življenjem. Do- raslemu človeku s pojmom v naravi ali v družbi najprej razložiš zakon, ki ga narekuje nek predmet. Posebno je to vredno upoštevati pri zgodovini, biolo- giji in gospodarski geografiji. To pa za- to, ker je odrasel človek trezen realist. Tudi odnos do predmeta je važen. Za- vzetost učitelja sugestivno vpliva na slušatelja. Gotovo vas bo zanimalo, kako teče pouk to leto? Po uspešni agitaciji se je pouk začel novembra. Prijavilo se je 2O0 delavcev. Med njimi so bili le redki vodilni usluž- benci in funkcionarji. Pretežno so ru- darji velenjskega rudnika, ki zaposluje nad 20O0 ljudi. Precej je pripomogel sklep delavskega sveta pri rudniku, da smejo k ,teča.iu za polkvalificirane de., lavce pripustiti samo one, ki niso dokon, čali osemletke, ki so dokončali štirime, sečni tečaj splošne izobrazbe. Čeprav smo obrazložili pomen in cilj šole, je o^j 200 prijavljenih po nekaj tednih ostalo le še 60 slušateljev, toda s temi je delo v prvem semestru potekalo nadvse za~ dovoljivo. Zaradi tega, ker vsi sluša> telji niso imeli osemletke in ker srno imeli že nekaj izkušenj, smo predmet« nik, ki ga je svetovala Okrajna zveza ;^Svobod«, nekoliko spremenili. Poleg slvenščine, gospodarske geografije, zgo.. dovine, osnov fizike in kemije, smo lo, čeno poučevali družbeno ureditev FLRj zdravstveno higieno in matematiko' Pouk je potekal dvakrat tedensko po štiri, včasih tudi po šest ur. Prvo šolsko leto smo razdelili na dva semestra. Odločili smo se, da bomo zna- nje slušateljev preverili že ob polletju. V dveh razredih so slušatelji izvolili razredne svete, ki skrbijo za čim večjo povezanost s predavatelji. K izpitom so rudarji prišli praznično oblečeni in obriti, tudi tisti z nočne iz- mene. Kot maturanti. Prvi kadri res- nične delavske inteligence — bi človek pomislil. Ob treh so bili izpiti zaključe- ni. Samo trije bodo morali snov utrje- vali. Samo trije, čeprav je bil kriterij strog. Delavski svet je znal ceniti to pridobitev. Profesorji so bili povabljeni na kosilo. Tem ljudem, ki garajo 400 metrov pod zemljo, se je odprl nov svet. Vedno bolj vedo, koliko bo še treba študirati. Potem so bile počitnice. Izkoristili so jih za ekskurzije. Bili so že v Ljubljani. Ogle- dali so si muzeje in gledališče. Pouk se je februarja spet pričel. Pred- metnik se je pomnožil še za biologijo, družbeno-moralno vzgojo in kulturno- prosvetno dejavnostjo. Trud slušateljev je bil poplačan prej kot so sami pričakovali. Uprava rudnika je potrebovala ljudi za tečaj učnih kopa- čev. Vsi, ki nimajo dovršene osemletke ali pa opravljenega izpita na šoli za od- rasle v preteklem letu, so morali delati poseben sprejemni izpit. Prijavilo se jih je 70 k sprejemnemu izpitu, opravilo Tpa jih je le 12. In še nekaj. V strokovnih tečajih ne bodo poučevali splošnih pred- metov, ker to opravi šola za odrasle. V. S. Šolo, bi dvohrat uči in vzgaja- z obislca na celjski pomožni šoli Med celjsliimi šolami je tudi po- mo'žna šola, o kateri mnogi ljudje prav malo vedo. Njena naloga je, da posre- duje zn.anjie duševno defektnim otro- kom, ki so prav tako del naše družbe in je zato tem bolj nujno, da se jim cmoigcči doseči izobrazbo, ki je pri- merna njihovim sposobnos'tim. Pomožna šola je bila ustanovljena 1. 1946 in je sprva imela le 53 učencev. Letos pa Obiskuje dvanajst razredov 167 učencev iz Celja in bližnje oikolice. Raziuimljivo je, da je v enem razredu manj otroik kot v osnovni šoU zaradi tega, ker mora učitelj delati z vsakim učencem posebej, ker ima vsak učenec posebno psihološko karakteristiko. Me- tod'ika dela se naslanja predvsem na nazornost, absiraiktni pojmi so največji proiblem. Poleg tega morajo učitelji uporabljati po!sebne pedaigoške metode, ker ne dojemajo vsi učenci neke snovi enako hitro in na mak način. Delo učiteljstva, ki so po večini de- fektologi, je otežkočeno, ker je pri učencih pomožne šole dojemanje snovi na splošno počasnejše, vendar je učni načrt temu primerno tudi prilagojen. Seveda je treba biti pri tem delu po- trpežljiv, vzitrajen in požrtvovalen, treba pa je imeti tudi trdno voljo. Uči- telj mora znati ravnati z učenci indi- vidualno, mora po2mati psihične pose'b- nosti vsakega učenca, če hoče, da bo vzgojno in izobraževalno delo uspešno. TEŽAVE S PROSTORI — KAM SPRAVITI JESENI PREKO 200 OTROK? Ze vsa leta od usi'anovitve živi po- možna šola v Celju v »koprodukciji« s I. osnovno šolo v Drapšinovi ulici. Je- seni, ko bo imela osnovna šola osem prvih razredov, ji bo morala pomožna šola »vrniti« spet en razred. Tako se bo še bolj skrčilo število že itaik te- snih in skromnih prostorov. Tako bodo na pomožni šoli primorani, da bodo uvedli izmenični pouk v trek skupi- nah, pri čemer se bo moral učni načrt precej skrčiti. V kratkem dobi šola tudi vzgojni za- vod, ki bo v delno preuirejeni nekdanji otroški bolnišnici na Golovcu. Vendar so tudi tu težave, ker je v nekaterih sobah naiselijeno še tehnično osebje otroške bolnišnice. Nujno pa bi bilo, da bi osebje vzgojnega zavoda stano- valo v isti hiši. V ta vzgojni zavod bo- do sprejeti tudi otroci iz drugih krajev celjskega okraja, teko da bo jeseni obi- skovalo pomožno šolo preko 200 učen- cev. Prav je in hvalevredno, da je okrajni ljudski odbor uvidel potrebo po zavodu za rehabilitacijo duševno defektnih otrok in da je sprejel tudi sklep o usta- novitvi tega zavoda. Dolžnost naše družbe in nas vseh je, da omogočimo tem otrokom rehaibilitacijo, saj bo to koristilo njim samim in vsej naši draž- bi, ker ji ne bodo več v breme temveč v korist. O POLITEHNIČNI VZGOJI NA SOLI — GRE ZA PRIDOBITEV ROCNIH SPRETNOSTI Za učence višjih razredov imajo tudi posebne šolske politehnične delavnice: mizarsko, kovinarsiko, gospodinjsko šo- lo in šivalnico. Pri tej politehnični vzgoji gre za to, da si učenci pridobi- vajo ročne spretnosti in privajenosti dela z orodjem raznih obrtnih panog. V ta namen je dal lani Zavod za social- no zavarovanje 300.COO din za .opremo mizarske delavnice, za kar so jim na pomožni šoli zelo hval^ni. Precej jim je pri tem pomagala tudli štorska že- lezarna. V teh delavnicah izdelujejo učenci najenostavnejše obrtne predmete, s ka- terimi bodo sodelovali itudi na razstavi ob priliki Dneva mladosti. Vse delo na šoli je odvisno od učen- čevega trenutnega duševnega stanja. Razmerje med psihološko karalcteristi- ko učenca prvega in ka'kšnega višjega razreda pomožne šole je zelo veliko. Dočim se učenci prvih razredov tetžko privadijo rednemu delu, radi ignorirajo učitelja, so nemimi, nepazljivi in težko dostopni, so učenci višjih razredov z zunanjih vidikov bolj umirjeni, toda še vedno pozabljivi, razmišljeni in vča- sih neprizadevni do dela. iBrez dvoma je napredovanje učencev te šole ipo- časnejše kakor na osnovnih šolah, to- da usipeh se sčasoma le pokaže. Seve- da so za to pedagoško delo potrebna največkrat tudi leta učiteljevega dela, naipora in truda. ffFrance Presetevf^ v desetem letu svojega delovanja Eno, številčno in kakovostno najmoč- nejših prosvetnih društev v Celju, ZPD »France Prešeren« obhaja letos deset- letnico svojega delovanja. Kakor znano, združuje to agilno društvo več samostoj- nih sekcij. To so mešani pevski zbor, na- slednik bivšega narodnobuditeljskega Celjskega pevskega društva, potem god- ba na pihala, ki bo prihodnje leto za- beležila že 50 let, odkar je začela skrbeti za slavnostno razpoloženje pri vseh vrstah narodnih manifestacij, vzporedno pa tudi za veselično razpoloženje pri prenekaterih naših družabnih priredit- vah. Tretja sekcija je tamburaška, zna- na že daleč izven celjskega področja tako kot popularizator narodne in klasične glasbe, kakor kot vzornik mnogim novim tamburaškim orkestrom. Naslednja sek- cija je likovna, s svojo dejavnostjo obr- njena prvenstveno na znotraj — na li- kovno umetniško vzgojo članstva. Po- sebno sekcijo predstavlja društvena glasbena šola, ki sta jo rodila skrb in potreba po mladem glasbenem narašča- ju. Mladi rod bodočih Ijuidskoprosvetnih delavcev združuje »Prešernova« mla- dinska sekcija na II. gimnaziji. Po umet- niškem oživljanju naše folklore si pri- zadeva folklorna skupina, za vzgojo kul- turne družabnosti pa skrbi vsakoletna organizacija plesne šole. Desetletnico društvenega obstoja bodo posamezne sekcije proslavile s samo- stojnimi nastopi, za zaključek pa vse s skupnim centralnim nastopom. Od po- sameznih nastopov so na vrsti najprej gostovanje pevskega zbora v Ptuju (H- maja), nato razstava likovne sekcije v maii Unionski dvorani (12. maja), do konca meseca maja pa se bodo zvrstili tamburaši in godiba na pihala, v za- četku junija bo društvena glasbena šola priredila prvo produkcijo, čemur bo sle- dila centralna jubilejna prireditev. Za desetletnico bo društvo dalo natisniti tudi majhen pregled desetletnega Ijud- skoprosvetnega dela. Ob svojem jubileju je društvo že pre- jelo tudi nekaj vabil sorodnih društev Hrvatske, Sfbije in Malkedonije. Prvi slovenski »Shakespeare" v neki vasi blizu Celja... nam je prišel povedati g. Harry R. Beard Cambridgea Pred dnevi smo se lahko prepričali, da so zunaj naših meja ljudje, ki bolje poznajo našo zgodovino, kot mi sami. Tipičen primer za to trditev pa je g. Harry R. Beard, ki se je letos ponovno mudil v Jugoslaviji ter v tem času obi- skal tudi Celje. Gospod Beard je eden izmed redkih ljubiteljev gledališke umetnosti, ki vse svoje prizadevanje, pa tudi imetje, porabijo za svojega, člo- veštvu koristnega »konjička«. Gospod Beard že deset let zbira originalne do- kumente razvoja gledališke umetnosti v svetu. Za ureditev svoje zanimive in za kulturni svet izredno pomembne zlbirke se je popolnoma angažiral, in v to kul- turno delo vložil svoje imetje, ki ne more biti majhno. (Kakšna razlika med njim in tistimi zbiratelji, ki porabijo velke vsote denarja za razne neumnosti, ki niso niti njemu, niti komu drugemu v korist.) Gospod Beard je na letošnji turneji prinesel s seboj tudi dve kolekciji foto- kopij originalnih dokumentov iz njegove zbirke, in sicer dveh Shakepearovih del »Romeo in Julija« ter »Kakor vam dra- go«. Zbirko si je v gledališki veži ogle- dalo blizu lOOO Celjanov, predvsem mla- dine. Gospod Beard, ki je po poklicu kon- certni pevec, pa nima samo eno najbolj popolnih zbirk razvoja gledališke umet- nosti v svetu. Prepričali smo se lahko, da ne pozna v detaljih samo angleške gleda.iške preteklosti, temveč tudi zgo- dovino gledališke umetnosti vseh dru- gih narodov. V Jugoslaviji menda ni človeka, ki bi vedel več o tej zvrsti umet- nosti pri nas, kot on. Tako nam je v Celju pripravil presenečenje z novico, da so v neki vasi blizu Celja pred deset- letji ig ali prvo slovensko priredbo ne- kega Shakespearovega dela. To je po- datek, ki ga pri nas ni nihče poznal. To dejstvo sicer ne pomeni, da pri nas ma- lomarno ravnamo z vrednotami iz pre- teklosti, pač pa dokazuje, koliko lahko nekdo, ki se temeljito ix)gloibi v brska- nje v preteklost, odkrije in ohrani za vse čase. Gospod Beard je za naše bralce napi- sal te-le vrstice, ki jih prevedene ob- javljamo: Močno me veseli, da sem miogel obi- skati Celje, posebej še zato, ker sem zve- del, da je bila v neki vasi tu blizu upri- zorjena prva slovenska priredba neke Shakespearove igrre. Vaše novo gleda- lišče je napravilo name veličasiten vtis. Vedno se ga bom spominjal kot prija- telj'sko igledališče in si prizadeval, da še pridem sem na obisk. Harry R. Beard Za konec še o ponovnem srečanju. G. Beard mnogo potuje, ker to zahteva nje- gova želja, da bi svojo Zbirko čim bolj 'iz,pop>olnil preden jo bo zaokrožil in izrčil univerzitetni ustanovi v mestu, kjr živi. Pri naslednjem srečanju nas bo verjetno presenetil, tako je vsaj ob- ljubil, da ga ne bomo pozdravili samo kot prizadevnega zgodovinarja gledali- ške umetnosti, temveč tudi kot pevca na samostojnem koncertu. c. k. /AKL.TTjrFK KMETIJSKO GOSPODARSKE ŠOLE V CELJU Dne 15. in 16. aprila so bili pismeni in ustni izpiti II. letnika Kmetijsko- gospodarske šole v Celju. Od 26 vpisa- nih učencev in učenk drugega letnika se jih je k teoretičnemu izpitu prijavilo 15 in ga tudi razen ene učenke, ki se ustnega izpita ni udeležila, uspešno opravilo. Med njimi je 6 odličnjakov. S tem je končan teoretični del kme- tijsko-gospodarskega pouka. V mesecih od druge polovice aprila do konec ju- nija bodo sledile še praktične vaje na raznih kmetijskih posestvih, ker za te vaje zimski čas ni primeren. Prežihovi „Pernjakovi" v Celjskem gledališču Premiera v četrtek, 25. 4. 1957 Pravzaprav je čnd^o, da slovenski odri tako malo igrajo edino dramo velikega pripovednika in ljudskega tribuna Prežihovega Voranca. Do- slej sta znani samo dve uprizoritvi: krstna pred leti v Kranju, potem pa slovita amaterska upri- zoritev na prostem v Crni na Koroškem, v d o m a č e m n a r e č j u. In če se ne bi bil upravnik CG F. Gradišnik intenzivno in toplo zavzel za uprizoritev te klasične slovenske ljudske igre na našem odru, nemara tudi Celje še do danes ne bi dobilo uprizoritve tega dela, ki sicer resda vselej predstavlja problematično in nikakor ne lahko umetniško nalogo, a ki ga je po neposrednih vrednotah in zlasti še po človeški in zgodovinski pomembnosti avtorja vsekakor vredno uprizarjati. Prežihov Voranc je povzel iz svojega najob- sežnejšega romana (Jamnica) nekaj snovnih mo- tivov, jih znova pregnetcl in upodobil v dram- ski obliki. Iz treh osrednjih motivov je stkal veristično-romantično slikanico svoje igre: boj za dediščino, propadanje grunta v krizi in ne- srečna usoda mutaste nezakonske matere, ki so ji nkradli otroka, da ne bi bilo treba plačevati zanj. Dasl so ti trije motivi le rahlo spojeni, jih vendar druži prepričljiva Prežihova sj)osobnost jasnega, slikovitega in monumcntalnega prika- zovanja silnih, v interesih in delu, v strasteh in v iskanju zvezanih značajev. Cela galerija pisanih osebnosti — Kot v kaki klasični veri- stični operi, spominjamo se nehote Cavallerie rusticane — se vrsti na odru, od silovitega in na kraju monumentalno strtega kmečkega velja- ka, gospodarja Pernjaka, mimo nesrečne »terbe« in matere Lene (kdo se ne bi zmislil filma »Johnny Belinda« in ljudske igre »Molčeča usta«!), pa tja do beračev, kot sta jurčičevski par Moškoplet in Ajta, mimo teh pa še podoba kmečkega intelektualca Madeja, mila kmečka mati Pernjica, nerodni in surovi, za življenje ne zelo sposobni, redkobesedni drugorojenec Anej, stiskaški Sečnjak s svojo zverinsko ženo . . . cela galerija podob, usod, skratka — živih ljudi. Kot režiser se bo celjskemu gledališkemu ob- činstvu prvič — a želimo si, da nikakor ne zadnjič! — predstavil mladi in nadarjeni Janez Vrhunc z igralske akademije. S posebno ljubeznijo do svojega najdražjega pi- satelja se je lotil tega dela in zatorej lahko pričakujemo, da bo debut v vseh pogledih pri- vlečen. Saj nudi Prežihova pisana drama vse mogoče prilike za uveljavljanje raznorodnih re- žiserskih ©prijemov — od intimne, napeto oseb- ne drame, mimo slikovite masovke do monuraen- talno-romantične melodrame. Tudi scenograf — dasi znamenit in ugleden slovenski umetnik — se bo v Celju prvič pred- stavil: prof. Boris Kobe. Kostume je zasnovala naša stara znanka in redna sodelavka Mija Jarčeva, v vidnejših vlogah pa na- stopajo: Albin Penko (Pernjak), Nada Božičeva (Pernjica), Marija Goršičeva (terba), Slavko Belak (Moškoplet), Angelca Hlebcetova (Ajta). Pavle Jeršin (Anej), Tone Terpin (Ladej), Mar- janca Krošl-Ilorvatova (Mojcka), Avgust Sedej (Sečnjak), Zora Cervinkova (Sečnjica), Mara Cernetova (Lona) in številni drugi, med njimi tudi mnogi zunanji sodelavci, saj terja Preži- hova igra prav nenavadno velik ansambel. Koncert Svobode v Žalcu Tudi v Žalcu so zapeli! Koncert mo- škega, ženskega in mešanega zbora v soboto je bil prvi domači koncert po osvoiboditvi. Moški zbor, ki je bil osno- van lansko leto, je imel že več prilož- nostnih nastopov, ženski in mešani zbor pa sta novorojenčka, ki vadita komaj nekaj mesecev. Pevci so mnogoštevilne poslušalce presenetili. Oba zbora sestavljajo v glav- nem mladi pevci, katerim so ofMara stari veterani nekdanjih ziborov in tako je prav. 26-članski moški zbor je Igpa, zvočni enota s krepkim temeljem v basu mladimi, zvočnimi tenorji. Izkušeni pe' vovodja, tov. Predan Drago, ga je vodil sigurno in z lepim smislom za poda- janje čiste intonacije in vsebine. iNeka- tere pesmi je zbor zapel tako neprisi- ljeno doživljajoče, da so morale posl'd- šalcem razvneti srce. Ženski zbor šteje tudi 26 članic. Vodi ga tov. Justa Holobarjeva. Ko pa sta so oba zbor_a strnila koncu v mešani zbor, ki je zapel 5 pesi^it sta bila pevovodji in pevci upravičeno nagrajeni s cvetjem, ker so to v poln' meri zaslužili. F. B. IZ PONIKVE PRI ŽALCU Pred kratkim je bil v Ponikvi P^' Žalcu zaključek kmetijsko-gospodarsk^ šole, katero je obiskovalo 24 mladince^ in mladink. Pri izpitih so pokazali P^]®.' cej praktičnega znanja. Vsi so skleriH^' da bodo obiskovali še tretji letnik km^ tijsko-gospodarske šole. V kratkem do organizirali tudi poučno ekskurzij" v Zg. Savinjsko dolino in na Gorenjsk''- 19. APRILA — Štev. 15 STRAN Velenje pred kongresom delavskih svetov Delavski svet rudnika Velenje se te- meljito pripravlja na kongres delav- skih svetov. Dva tisoč članski kolektiv tosta na kongresu zastopala dva dele- gata. Se pred kongresom bo novoiz- voljeni delavski svet reorganiziral vseh S komisij. Vanje ne bodo vključevali samo članov delavskih svetov, temveč tudi ostale rudarje. S tem bodo pove- ,čali krog tistih, ki iteposredno sodelu- jejo pri upravljanju podjetja. Pri pri- tegnitvi teh ljudi v komisije, bodo v posamezne komisije ali odbore imeno- vali le člane istega obrata, ker le-ti najbolj poznajo problematiko, ki jo je treba reševati v obratu. Odbori bodo tako prešli v stalne obratne odbore, ki bodo pomenili korak naprej v sociali- stični demokraciji. Poleg stalnih obrat- nih odborov bodo posebej delovali kot nekako koordinacijsko telo centralni odbori ali komisije (komisija za higi- eno in zaščito dela, komisija za tarife itd.). Obsotelje stopa naglo naprej Glavna postaja v Imenem — Sotla ho delno regulirana Lansko leto je stekla žele zniška proga od Savskega Marofa do Kumrovca. V teh dneh pa si je začela že utirati pot mimo Polja ob Sotli po slovenski strani skozi Imeno mimo Podčetrtka do Harinz- laških toplic. Delavci so že zač eli rezati traso, zbijati barake, priprav- ljati magacine in začrtovati novo strugo reki Sotli od Podčetrtka proti Imenem. Vsak začetek je težek. Ljudje so se morali stisniti, da so lahko delavci iz oddaljenih krajev dobili stanovanja. Hkrati so pa domačini veseli, ker so tudi sami lahko prijeli za delo in si zaslužijo nekaj denarja. Zdaj se jih je pa večina prijavila za delo pri grad- nji nove proge. Mladine pa tako sko- raj nič ni. Vsi so odšli za kruhom drugam v industrijske predele, v ve- leniski rudnik, a deklet je ničkoliko v službah po mestih. Z novo progo, ki bo povezala oddaljeno Obsotelje in tudi Kozjansko z ostalim svetom, se bo prav gotovo rešilo tudi vprašanje zaposlit- ve tukajšnjih ljudi v domačem kraju. Predpanonski hribi skrivajo v svojih notranjostih bogate rudne vrednote, saj so tu nahajališča bentonita, železa in tudi premoga, h katerim« bo prav cbsoteljska železnica odprla pot. Ljud- je, ki že sedaj prihajajo od vseh ve- trov v radioaktivne termalne toplice, odvažajo vodo in se tako učinkovito zdravijo, si bodo laže iskali zdrav- ja. Velikega pomena pa je regulacija Sotle. ki odslej ne bo mogla po- plavljati prostrane doline, zavirati pro- meta, povzročati množično metiljavost živine ter uničevati krmo in poljske pridelke. Skoraj redno je doslej po- plavljala šestkrat do osemkrat letno. Mladinska delovna brigada, ki bo na pobudo zadružne zveze kopala na pod- ročjih KZ Polje ob Sotli in KZ Pod- četrtek drenažne jarke, pa bo še bolj pripomogla k izboljšanju 35 ha plodne zemlje. Obsoteljski dolini se po vsem obeta prijetna prihodnost in bo kmalu izgubila ime zaostale pokrajine. Razumljivo je, da na svoji prelom- nici doživlja tudi bolečine. Popolnoma moramo razumeti tistega očanca, ki se je razsolzil, ko mu je graditelj proge izpodsekal veliko jablano, ko je videl, kako se riše temna proga nove struge čez njegov najlepši travnik in mu reže njivo, katero je vsa leta z znojem in krvjo gnojil in trgal iz nje kruh zase, za družino in za živino. Ne smemo mu zameriti, če mu je za hip navezanost na zemljo povzročila trpko čustvo in mu prevladala logično nujnost, da se je predal sebi in pozabil na celokupen napredek doline ob Sotli. Posebno ve- lika bo škoda letos, ko se gradi; toda vredno je doprinesti to žrtev, za katero bo čez nekaj let bogato vrnjena od- škodnina. Ce primerjamo današnje Obsotelje z Obsoteljem, pred leti, vidimo, da stopa naglo naprej. Skoraj povsod so že elek- trične žice, traktor orje polja, skoraj vsaka druga hiša v vasi ima radio in elektrika si je utrla pot že v hribov- ska naselja Virštanj, Olimlje in prav pred dnevi še v Skale. Seveda, le z delom, in znanjem bomo dobili od naše zemlje to, kar nam ona lahko da. Naši kmetje počasi stopajo k intenzivnemu kmetovanju, toda z obnovitvijo vino- gradov, asanacijo sadovnjakov, upo- rabljanjem umetnih gnojil, ki jih do- bivajo s kreditom, dokazujejo, da gre- do s časom. Postaja v Imenem, kateri pravkar gradijo temelje, pa bo vezala deseni- ški predel Hrvatskega Zagorja, Koz- jansko, Virštanj, Olimlje in Podčetr- tek, saj bo stala tako nekje na središč- nem vozlišču cest, posebno še, ko bo dokončana cesta preko Virštanja na Pilštanj. Vrisk obsoteljske lokomotive, o katerem so sanjali že za »francjože- fovih« časov, bo našel odmev v vse lepši pesmi boljšega kruha za obsotelj- sko prebivalstvo. Sotelski Priramajska številka našega lista bo izšla v večjem obsegu Našim bralcem in naročnikom sporočamo, da bo izšla prvomaj- ska številka našega lista v več- jem obsegu. Zato prihodnji teden, v petek, dne 26. aprila naš list ne bo izšel, pač pa bo izšla dvojna številka v ponedeljek 29. aprila in jo bodo vsi naši naročniki pre- jeli že pred 1. majem. Številka bo posvečena 1. maju ter bo zaradi povečanega obsega stala v kolportaži 20 din. V njej bo dovolj zanimivega branja za vsakogar ter 2 nagradni križanki (mladinska in za odrasle). Pri žrebanju nagrad bomo upo- števali le tiste naše naročnike, ki so poravnali naročnino za lansko leto ter za prvo polovico letošnje ga leta. Zato pohitite z vplačili. Uredništvo Važno naročilo našim naročnikom Ker do letošnjega marca še ni- smo izterjali naročnine po pismo- noših, kot smo to sitorili doslej, prosimo in opozarjamo vse dolžni- ke, da nam naročnino nemudoma poravnajo po položnici na naš te- koči račun pri Mestni hranilnici šitev. 620-606-1-T-266. Naročnino naj poravnajo vsi na- ročniki, ki jo dolguijej)0 še za lansko leto in vsi tisti novi naročniki, ki S.O se na list naročili konec decem- bra 1958 ali pa letos, sicer ne b»t!o prišli v poštev pri žrebanju prvo- majskih nagrad. Leitna naročnina znaša 500 din, za pol leta 250 din, za četrt leta 125 din. Denar nakažite po denarni na- kaznici ali pa kupite na pošti po- ložnico. Vsem tirtim naročnikom, ki ne bodo poravnali naročnine do kon- ca aprila 1957, bomo list ukinili Oni pa, ki si želijo na novo na- ročiti na naš liist, naj istočasno z naročilnico nakažejo tudi naročni- no, ker bomo list pošilijali le onim naročnikom, ki bodo nairočnino z naroči'Iom tudi nakazali.. Prisiljeni smo tako ukrepati, ker nam neredni plačniki močno ovi- rajio poslovanje. Uprava CELJSKEGA TEDNIKA Celje Ljudje mestnih ulic Ljudje, ki pometajo ulice, so tihi in skromni. Imajo zvrhano mero potrpež- ljivosti in hladno kr;, kar jim pride po- sebno prav takrat, če se mimoidoči raz- burjajo in kriče, da se izpod njihove metle ipreveč praši. Najdete jih povsod po mestnih ulicah in tudi na periferiji. Vseh skupaj jih je 21. Skrbe za čistočo ulic. Sicer pa prisluhnimo, kaj sam'1 pripovedujejo. HENRIK KUNEJ, DRAPŠINOVA 6 Bilo je proti osmi zjutraj. Kraj: ulica blizu gimnazije ob Savinji. Zagledal sem ga, ko je stal ob majhinem zelenem vozičku za smeti. Pravzaprav je pome- tal trotoar. Povprašal sem ga po tem in onem. Na primer, kako je zadovoljen s službo? »Gre,« je rekel.« Sedaj je mnogo pri- jetneje, ko se bliža poletje. Pozimi je mraz in človeka zebe. Sedaj je bolje.« Kako dolgo ste že pri tem delu? »Eno leto. Prej sem bil pri zidarjijh. Pomislite, deset let. Sedaj, na starost, sem si zaželel lažjega dela. Sprememba nikoli ne škodi,« je rekel in pobiral pa- pirčke po tratoarju. RUD) GROBELNIK, LISCE 14 Srečala sva se čisito slučajno. Prišel je iz velike veže iz hiše ob gledališču. Tu ima gotovo Sivojo »,poslojanko«, sem po- mislil. Voizioka nisem opazil nikjer. Je že kje varno sipravljen, mi je padlo v glavo. »Vidite, kakšna sreča — iprav vas sem iskal!« sem rekel, on pa me je le ne- jeverno pogledal. »Mene, pravite?« Potem sem mu povedal, da bi rad zve- del kaj o njegovem delu. »O delu? Pa tega me nikoli nobeden ne sprašuje! Ulice pometam že šest let in sem se že kar navadil. Samo revma me »matra«. Včeraj je bilo zelo hudo, danes pa ne čutJm ničesar več.« In plača, sem rekel, ko sem začutil, da sva zašla pogovor. »Enainštirideset dinarjev. Ženske do- bijo dinar manj.« KATARINA gPILAK, NOVA VAS 55 Ob robu trotoarja nasproti II. gimna- zije je stal velik lesen voz za smeti. Na sprednjem delu je na žeblju visela mre- ža. Ženska s pisanim predpasnikom je pometala papirčke s srede kockaste ce- ste. »Povedali so mi, da vas bom našel tu. Vidim, da ste zelo pridni?« »Saj tudi moram biti. Samo ljudje se zelo radi razbu-jajo nad nami. Resda se včasih precej praši. Toda ulice mo- rajo biti pometene. Tu je precej pro- meta. Moram paziti na avtomobile, pa tudi kolesarji niso najbolj prijetni!« Stopila sva ob rob pločnika, da ne bi stala sredi ceste. Potem mi je poveda- la, da je doma iz Prekmurja, da je v Celju že nekaj let, a ceste pometa »šele« drugo leto. ANA KOVACiC, KROŽNA FOT 11 Najprej sem zagledal neizogibni vozi- ček za smeti. Nje dolgo nisem niti opa- zil. Sele čez čas sem zaslišal (podrsavanje melle po asfaltu. Marala je bti za avto- mobili, ki so parkirali na ulici. Res je, nisem se motil! Ko sem ji relkel, da bi rad zvedel kaj o njenem delu, je rekla: »Bolje, da ne zveste ničesar. Saj ni nič tako zanimive- ga! Pometam devet cest, največ dela je ob ponedeljkih. Druge dneve je mnogo boljše.« »In drugače?« »Ljudje se radi razburjajo zaradi pra- hu. Ampak, kaij naj storim?« Pripove- dovala je še o stvareh, ki sem jih čul že od drugih. Zato sva se poslovila. AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV V ŠMARTNEM OB PAKI je te dni posadil na svoji njivi dva tisoč jabolčnih sadik. Na tej parceli bodo pomagali pri vzgoji in cepljenju drevja tudi šolarji višjih razredov naše osemletke. Socialni detavci iz Makedonije in Hrvaške so ohfskali Celie Pred kratkim so obiskali Celje soci- i alni in prosvetni delavci iz Makedon'je in Ht-vaške. V Celju so si ogledali gle- : dališče in muzej, na Polzeli pa lepo ure- jene prostore otroškega doma. Tu so iz- ; menjali misli o vzgojnih problemih, o ' sodelovanju in pomoči upravnih odbo- ;tov ter o problemih upravljanja finanč- ^no samostojnih zavodov sploh. Na po- , vratku so se zaustavili še v zdravilišču 'iNovo Celje, kjer so si ogledali oddelek, ^ v katerem delajo bolniki, kar zelo ugod- i no vpliva na njihovo razpoloženje ter ;na potek zdravljenja. Pred dnevi pa so obiskali Celje štu- tdenti zagrebške višje socialne šole pod vodstvom prof. Breslerja, ki so se vra- čali iz ekskurzije po Avstriji nazaj v Zagreb. 27 ljudi različne starosti, ki so prišli v šolo iz poklicev, je uživalo dva dni gostoljubje občinskega in okrajnega odbora v Celju. Ob'skali so otroški vrtec, šolsko kuhi- njo, mladinski dom, šolo za medicinske sestre, obrate in ambulanto Cinkarne, muzej in Stari grad. Drugi dan so si ogledali zdravilišče Novo Celje, otroški dom na Polzeli, dom onemoglih na Go- milskem, mladinski dom na Dobrni, dom onemoglih v Vojniku ter zavod za re- habilitacijo invalidov v Laškem. M. M. Računovodje celjskega okraja bodo ustcrovili svojo sekcijo pri društvu ekonomistov Razvoj in spremembe v našem gospo- ^darstvu so dali knjigovodstvu vse več- jo in večjo vlogo. Danes ni naš knjigo- r vodja navaden evidentičar, temveč se njegova vloga čedalje bolj širi. Knjigo- vodja daje podatke organom upravlja- .Tija, razne nasvete v zvezi s finančno- Imaterialnim poslovanjem podjetja, skrbi fza izvajanje zakonitosti itd. Ta dejstva mu dajejo obeležje javnega uslužbenca f-— uslužbenca, ki mora skrbeti, da se (zadovoljijo interesi skupnosti, ne sme pa tnikoli zanemariti kolektiva. To vse narekuje, da se tudi knjigo- vodje morajo združiti v strokovni orga- nizaciji. Pod okriljem Društva ekono- mistov za okraj Celje bodo ustanovili sekcijo računovodij. Iniciativni odbor je bil že izvoljen. Ustanovni sestanek sek- cije pa bo 23. aprila. B. A. MEDNARODNI KONGRES ŽELEZNIČARJEV ESPERANTISTOV BO NA REKI Na Reki se pripravljajo z vso vnemo f"na 9. Mednarodni kongres železničar- jev esperantistov, ki bo od 11. do 17. ■niaja letos. Priprave vodi poseben "Odbor, ki je že razposlal provizor- Tii program in vabila. Kongres bo ■imel strokovna predavanja in razprave, ^Iculturni del z izleti itd. Ljudski odbor -jnesta Reke in sindikalni svet železni- čarjev nudijo vso podporo temu kon- gresu, na katerem bo sodelovalo preko 500 udeležencev iz inozemstva in okrog ^00 železničarjev esperantistov iz Ju- ■goslavije. KMETJE V ŠMARTNEM OB PAKI RADI KUPUJEJO UMETNA GNOJILA Dela v naših, hmeljskih nasadih so bila že v polnem teku, le žal, da je de/. to delo zavrl za celih deset dni. Pogod- be za zavarovanje hmelja pri kmetij- ski zadrugi naraščajo iz dneva v dan Izgleda, da bodo le redki, ki svojega hmelja ne bodo zavarovali. Skladišče Agrotehnike v Šmartnem ob Paki je oskrbelo naše zadruge v Ša- leški in Zg. Savinjski dolini z dovolj- nim! količinami raznovrstnega umet- nega gnojila. Do sedaj so ga zadruge odkupile že preko tisoč sto petdeset ton. Kmetje v veliki meri kupujejo umet- na gnojila. Obenem pa se tudi pridno pripravljajo na nagradno tekmovanje za dvig večjega hektarskega donosa. ŽENA IN DOM lijub^zen gre sicozi želodeo Mislim, da bo lahko marsikdo potrdil, da je v tem ljudskem reku le precej resnice. Tudi pri ločitvenih razpravah- na sodišču mnogokrat slišimo med dru- gim tudi obtožbe zakonsikega moža: »Nikakega reda ni bilo v hiši — žena ni znala ne kuhati, ne varčevati — bila je slaiba gospodinja kljub temu, da sem ji izročal vso plačo.« Ne bi mogli trditi, da take zakone zrahlja materializem ali Naj reče kdor hoče — ljuhezen gre res skozi želodec moževa prezahtevnost. Povsem razum- ljivo je, da mož, ki težko dela in služi denar, hoče imeti red v hiši ter zadostno in okusno pripravljeno hrano. Pred dnevi mi je potožil zakonski mož: »Osemnajst jurokov prinesem ženi vsalk mesec. Samo trije smo in verjemi, da živimo slabše kot v menzi. Slednji večer me čaka skodelica kave in košček kruha — največkrat pa si še to sam pri- pravljam. »Pogrej si kavo, kruh je v shrambi« — navadno najdem listek na prazni mizi, kadar se vrnem pozneje domov.« Varčevanje je sicer lepa čednost, toda varčevati na račun zdi~avja, je pa ven- darle preneummo. Slučajno poznam dobro družino." katere mož mi je tožil o »večni skodelici kave«. Sila lepo, skoro luksuzno stanovanje imajo. V jed Inici sem opazila dragoceno preprogo v gre- denci kristalne servise. Zena in hčerka šestošolka se oblačita po najnovejši modi. moževa garderdba pa zavzema v omari komaj dva cbešalnka. Potrpežljivi mož puli t^e'je le+o fresko obleko, toda zgle- da, da se zaradi tega ne razburja preveč. Povsem razumljivo pa je njegovo go- drnjanje nad slabo in pomanjkljivo hrano. Navadno imajo žene glede pre- hrane res nekoliko manjše zahteve (ne- katere že zaradi tega, ker hočejo ohra- niti »linijo«), toda povsem napačno je, da gledajo na moževe potrebe skozi last- ni želodec. Ce njej za večerjo zadostu- je skodelica kave s koščkom kruha, za- kaj bi ne zadositovala možu — si misli. Moški pa že po naravi potrebuje več hrane in tega marsikatera žena noče razumeti. Vendar pa so žene, ki znajo tudi s skromnejšimi sredstvi prav dobro gospodariti. Poznam družino, kjer je mož državni uslužbenec in izroča ženi mesečno po le.O'O'O dinarjev. Za tričlansko d"užino bi rekli, da to komaj zadostuje za hrano in stanovanje. Zena mora to vsoto pre- vidno obračati, če hoče priti nezadolže- na do prihodnje plače. Toda kaj mi je odgovorila, ko sem jo vprašala, kako gospodari s 16.C'00 dinarji. »Ne živimo razkošno, toda nismo lačni in nismo slabo oblečeni«. Pokazala mi je svoj go- spodinjski zvezek, kjer vodi točno evi- denco o svojih izdatkih. Za hrano po- rabi mesečno 8000 din. Zajtrk jo stane okroglo 40 din, kosilo 100 do 120 din, večerja pa 60 do 80 din. Kot vzorna gosipodinja je imela tudi v zvezku spi- sane jedilne liste za vsak teden posdbej. Priznati moram, da so bili jedilniki zelo pestri in sem ji lahko verjela, da dru- žina res ne strada. Pri večerjah nisem niti enikrat zasledila kave s kruhom. In kar me je najlbolj začudilo, je bil me- sečni saldo sikoro vedno 3 ali 4000 di- narjev. S tem denarjem pravi, da en mesec poskrbi najpotrebnejše za moža, drugi mesec za otroka, tretji pa zase. Priznala pa je, da jeseni, ko je treba nabaviti povrtnino in drva, s to plačo ne pride skoz. Naj navedem še tretji primer. Zakon- ca zaslužita skupno 48.0CO dinarjev na mesec in sta brez otrok. Oba se hranita v restavraciji in sta me že dvakrat pro- sila za poroka pri najetju posojila. De- nar dajeta predvsem za lepe obleke in sobno opremo. Ravno tega moža sem slišala že večkrat reči, ko je zaman brskal po prazni shrambi: »Ljuba moja. pozabljaš, da gre ljubezen skozi želodec. In ne smeš se čuditi, če si bom dane:; ali jutri začel iskati — boljše gospo- dinje.« OREHOVA POTICA TUDI BREZ KVASA Potrebuješ ■''/i kg bele moke, 2 jajci, lupine od pol limone, žličko ali dve ru- ma, 1 pecilni prašek, malo mleka, slad- korja po okusu in nekoliko soli ter 2 žlici masti. Pripravi iz mdke (pomešane s nfcil- nim praškom), jajc, masti in sladkorja testo kot za kekse ter prideni d-abno sesekljano limonino lupno in n:m. M."- so dobro pregneti in pusti s^a+i nekaj minut. Testo razvaljaj za p^st dobe'o in ga namazi z orehovim nadevom, zvij v štručko in speči v srednie vroči oeči. Potica je za moj okus boljša od kva- šenega testa in kar je važno — vst pri- prava vam vzame komaj dobre pol ura časa. IZ CELJA IN ZALEDJA Na Starem gradu končana prva etapa obnovitvenih del Spomladi leta 1951 je Olepševalno in turistično društvo Celje začelo s prvimi obnovitvenimi deli na celjskem Starem gradu. Urejevalna dela so sprva počasi napredovala, ker je popravilo zidovja tirjalo izrednega napora. V treh letih je bilo obnovljeno glavno zidov je in iz- vršeni številni odkopi, ki so bili nujni zaradi nekaterih nejasnosti v tlorisih starih objektov. Olepševalno društvo je vsa dela oipravljalo v lastni režiji in si pomagalo s priložnostnimi delavci, štu- denti, člani društva in upokojenci. Spe- cialno delo, ki je dobivalo vedno širši obseg, je zahtevalo strokovno usposob- ljenih ljudi in je zato leta l^SS društvo organiziralo lastno gradbeno skupino, ki so jo vodili strokovnjaki. Leta 1954 so začeli obnavljati Fride- rikov stolp, ki je že močno propadel, saj je bil načet že na vseh oglih. Obnav- ljanje stolpa je zahtevalo izrednega na- pora — in končno tudi junaštva. Do spomladi leta 1955 je bil stolp v celoti obnovljen. Vsa sredstva za obnovitve- na dela (približno 3 milijone) je zbralo Olepševalno in turistično društvo samo, dotacijo Ljudskega odbora mesta Celja, ki je bila dana v ta namen, pa so v ce- loti uporabili za ureditev.«.Kocenovega trga in Vodnega stolpa. Jeseni leta 1955 so začeli graditi re- stavracijo v sredini gradu. Pred gradnjo je bilo potrebno sanirati še celotno zi- dov je palasa. Gradnja se je vse lansko leto nadaljevala in bila zaključena v letošnji pomladi. Slavnostna otvoritev nove restavracije bo prihodnji teden, 1. maja. Novo restavracijo bi pravilneje ime- •dovali bufet, ker društvo prav za prav nima namena na Starem gradu ustvar- jati gostilniškega, odnosno restavracij- skega dobička, ampak hoče domačemu Jn tujemu gostu na tej kratki izletni točki nuditi le prijeten odpočitek, raz- vedrilo in okrepčilo. Zato je tudi prvot- no zamisel za večjo kuhinjo spremenilo in v tem prostoru raje uredilo manjšo dvorano. Tako ima danes »Restavracija Stari grad« malo dvorano (ki je po osniitkih tov. Kovača izredno okusno urejena), dva salona, manjšo kuhinjo, teraso in dva vrta. Terasa bo imela vrtne garniture pod sončniki in bo raz nje edinstven razgled na Celje in oko- lico. Stroški za gradnjo restavracije, in- stalacije lastnega vodovoda, novega električnega priključka ter popravilo in ureditev zidovja so znašali približno 11 milijonov dinarjev. Največ denarja je zbralo Olepševalno in turistično društvo samo, precej pa so prispevali še Občin- ski ljudski odbor Celje, Elektro Celje ter komunalno podjetje Plinama-vodo- vod-razsvetljava. (SOO.OOO dinarjev pa so znašala sredstva, ki jih je društvo lani prejelo od Turistične zveze Slove- nije kot dotacijo Zveznega izvršnega sveta.) Z dograditvijo grajske restavracije je celjsko Olepševalno in turistično dru- štvo dokončalo obnovitveno delo I. eta- pe. Te dni pa se bodo pristojni že pogo- vorili o načrtih za drugo delovno obdob- je. Kot smo zvedeli, nameravajo letos posvetiti prvenstveno skrib ureditvi ce- ste ter ureditvi prostora za i)arkiranje. Poleg tega pa bodo zavarovali vse zi- dovje, ki bi naj ostalo, porušili pa bodo objekte, ki kazijo kulturno lice tega zgo- dovinskega spomenika. V drugi etapi bodo izvršena tudi vsa vrtnarsko olepševalna dela — do leta 1965 pa upajo, da bo Celjski grad v ce- loti urejen. Že dosedanja uspešna načrt- na obnovitev' Starega gradu nam jamči, da bo ta izletniška točka v bodoče za Celjane kot za tujce najprivJačnejša. Pred kratkim so bila končana dela pri gradnji in ureditvi grajske resta- vracije na celjskem Starem gradu. Celotna gradnja restavracije ter nabava opreme je zahtevala okoli 12 milijonov izdatkov. Lokacija grajske restavracije je idealna, zlasti pa je hvaležna ureditev njene terase, od koder je lep raz- gled na mesto Celje in njeno okolico. Z grajsko restavracijo je Celje znova pridobilo na svoji turistični mikavnosti; njeni prostori so okusno urejeni in opremljeni, kar kaže tudi slika prvega gostinskega prostora. Dasiravno je re- stavracija na Starem gradu že v minulih dnevih sprejela prve goste, ki so bili z njeno ureditvijo in postrežbo zadovoljni (restavracija bo iX)slovala p»od okri- ljem domačega Olepševalnega in turističnega društva), pa bo slavnostna otvo- ritev tega novega gostinskega in tudi turističnega prostora za praznik dela 1. maja. Zakaj zapostavljanje socialističnega sektorja frizerjev? V zadnji številki našega lista je prišlo v članku ^-Fantazija v pastelnih bar- vah-« do neljube pomote. Med frizerski- mi saloni, ki so sodelovali pri reviji, ni- cmo omenili socialističnega obrata — iesalnice -»Zora-« s fantazijo iz operete Vesela vdova. Žabji kralj in Plamen. Prav tako nismo omenili fantazijskih pričesk Samorasli encian (Kranj) in Harfa (Rogaška Slatina). Pomota je nastala, ker je dobil naš sodelavec pomanjkljive podatke. Prejeli smo tudi dopis Brivsko-frizer- ske sekcije Maribor, kjer med drugim piše: »Sama prireditev ni na strokov- nem področju pokazala nobene razlike med privatnim in socialističnim sektor- jem, ker so bile vse pričeske enako pri- kupne. Zato bi bilo napačno, če bi de- lali razliko med enim in drugim sek- torjem ter favorizirali posameznike zla- sti zaradi tega, ker je ne samo po naših, temveč tudi po ugotovitvah tovarišev iz Ljubljane in Zagreba, prireditev poka- zala enako kvaliteto obeh sektorjev. TRGOVINA VARTEKS V NOVIH POSLOVNIH PROSTORIH Končno je tudi celjska trgovina zna- ne konfekcijske tovarne Varteks, ki ob- stoja že 30 let (prej pod imenom Ti var) in ima po vsej državi nad 150 svojih poslovalnic s konfekcijo, dobila nove. moderno opremljene poslovne prostore. Novi prostori so na vogalu Prešernove in Stanetove ulice (prej Putnik). Ker je to poslovalnica industrijskega pod- jetja, katerega kolektiv šteje preko 4000 članov s sedežem v Varaždinu, je za- laganje z blagom možno vedno v za- dostnih količinah. Kolektiv se bo potrudil še z večjo požrtvovalnostjo in naklonjenostjo po- streči svoje odjemalce in jih popolnoma zadovoljiti. Z ozirom na obširnejši trgovski lokal bo podjetje upeljalo tudi svoje kroja- štvo in bo možna predelava ter popra- vilo tam kupljene konfekcije. Obiščite nas v naših novih poslovnih prostorih, kjer boste solidno in stro- kovno postreženi. Cene so pri nas ved- no ugodne in najnižje. KAJ JE Z AVTOBUSNO ČAKALNICO V CELJU? Avtobusni promet iz dneva v dan ved- no bolj narašča, potniki pa smo neneh- no, pKJzimi in jeseni, izpostavljeni dežju, «negu, mrazu itd. iBilo bi pametno, da bi uredili čakalnico, kjer naj bi bila po možnosti še okrepčevalnica. Kaj takega bi si želel marsikateri potnik, ki mora ob vsakem vremenu čakati na prostem na odhod avtobusa. M. D. 'ZAKLJUČEN KUHARSKI TECAJ NA POLULAH Na pobudo Delavsko prosvetnega dru- štva Svoboda v Zagradu so žene tam- kajšnjega terena organizirale šestteden- ski kuharski tečaj, katerega je vodila tov. Štefka Bračičeva. Udeležile so se ga predvsem dekleta iz bližnje okolice. Tov. Bračičeva je pripravljala razno- vrstna in enostavna jedila, ki pridejo v poštev za vsakdanjo prehrano, pa tudi za izredno priložnost. Za svoje požrtvovalno delo zasluži vse priznanje. IZ ŠENTJURJA POROČAJO... — da so te dni na ObLO izvolili nove občinske svete, v nekaterih primerih pa potrdili tudi starim odbornikom mandatno dobo. — da bo za popravilo osnovne šole na Ponikvi in Prevorju, za ureditev vodovoda v Šentjurju, za gradnjo mrtvašnice v Šentjurju in Dramljah ter za ureditev ceste za novo zazidalno področje najet kredit iz stanovanjskega sklada; — da bo na večer pred praznikom 1. maja v Šentjurju svečana akademija s pestrim sporedom; — da KZ Kalobje predvideva grad- njo nove sodobne hmelj ske sušilnice, s trgovino in skladišči. Verjetno bo sušilnica do 15. julija gotova; — da namerava zadruga v bližnji bo- dočnosti graditi tudi sodobno klavnico. KUHARSKA RAZSTAVA V BRASLOVCAH ki so jo minulo nedeljo priredile učenke obeh letnikov Kmetijsko-gospo- darske šole, je privabila mnogo doma- činov in okoličanov. Posebno vesele so bile prirediteljice obiska šentjurske go- spodinjske šole. Na goJenke te šole je napravila razstava zelo ugoden vtis, zato niso štedile s priznanjem in po- hvalo. Učenke braslovške KGS so s svojo kulinarično razstavo pokazale visoko stopnjo gospodinskega znanja. Za tako lep uspeh so predvsem hvaležne svoji vzorni gospodinji in učiteljici Minki Matkovi. Na razstavi smo videli pravcate spe- cialitete slaščičarske in kuharske umet- nosti. Na družabnem večeru, ki so se ga udeležili tudi starši učenk, so bili razprodani vsi lepi in mojstrsko izvr- šeni izdelki, s čimer so bili pokriti stroški. NOVA HMELJSKA SUŠILNICA V BRASLOVCAH V bližini gasilskega doma v Bra- slovčah bodo to leto gradili novo hmelj- sko sušilnico, ki bo stala približno 16 milijonov din. Notri bo trgovina, en stanovanjski prostor in nekaj prosto- rov za odkup poljskih pridelkov. Pro- stori za sušenje hmelja bodo tako pro- jektirani, da bodo obenem služili tudi za razne sestanke. Zamisel take hmeljske sušilnice je zelo pametna in ekonomična, saj se hmelj suši pravzaprav samo 2 tedna in so velike hmeljske sušilnice navad- no 11 mesecev prazne. Josip Kotnik mM Tovariš Josip Kotnik, ki je dopolnil te dni 60 let življenja, je nastopil leta 1919 prvič službo kot mlad učitelj v Šo- štanju. Od tod je bil premeščen v Prek- murje, v prijazno vasico Boga j ino, nato pa v Mursko Soboto, kjer je preuredil tedanjo madžarsko v slovensko knjižni- co. Poučeval je tudi v Laškem in v Petrovčah. Leta 1937 je začel poučevati na osnov- ni in vajenski šoli v Celju, kjer pouču- je kot upokojenec še danes. Pri svojem prosvetnem delu je poma- gal vedno tam, kjer je bilo potrebno prijeti za kaj novega, težavnega in se ni nikoli ničemur ognil — ne delu pri pevskih zborih, ustanavljanju mladin- skih knjižnic, delu v podružnici Slo- venskega planinskega društva itd. Zadnja leta, letos mineva že sedmo, je tudi stalni dopisnik našega lista, kjer se je posebno uveljavil kot kronist pro- svetne dejavnosti. Poleg tega sodeluje v Prosvetnem delavcu in drugih časopi- sih, dela pa tudi pri Zavodu za pro- učevanje šolstva LRS. V kratkem bo zbral statistično gradivo in osnove za gradnjo šol, že dalj časa pa se zavzema za gradnjo novih šol v celjski občini. Ob njegovem jubileju mu želijo vsi, posebno pa uredništvo našega lista, da bi z uspehom nadaljeval svoje delo še dolgo vrsto let. ENA IZ CELJSKIH MESNIC iPred dnevi sem stopil v mesinico v Stanetovi ulici 7, z namenom, da kupim kos povojenega mesa. Zaloga je kar ve- lika in raznovrstna. Na stranski steni blizu stropa visi obvemi cenik (imeti moraš dobre oči, da ga opaziš), iz ka- terega je bila razvidna cena zviti gnjati 390 din za kilogram. Ko vprašam pro- dajalko za ceno, mi odgovori, da stane kilogram 420 din. Na mojo pripomibo, da kaže cenik nižjo ceno, se v zadregi obrne na tovariša, ki seka sveže meso. Ta tovariš pa po kratkem premišljanju odgovori, da tistih gnjati sedaj nimajo, dasiravno je viselo v mesnici najmanj 30 kosov. Do kupčije ni prišlo, ker bom »ajši počakal na »tište« gnjati. S. S. PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI VZORNEGA DELAVCA SMO POKOPAH Preteklo soboto je Mozirje doživelo veličasten pogreb svojega priljubljene- ga Občana Ziatinšek Jožeta, vzornega člana delovnega kolektiva Lesno-indu- strijskega podjetja Nazarje. Pri odgo- vornem in zdravju škodljivem delu mu je nagla bolezen pred tremi meseci pre- prečila delovni elan. V najlepši moški dobi je moral zapustiti svojo družino in kolektiv, katerega je tako ljubil. Poleg svoje težke službe je kot dober kulturnik neimiomo sodeloval pri godlbi Nazarje ter pri pevskem zboru Mozirje. Več si ogla va množica mu je izkazala zadnjo čast pri pogrebu. iDelavci LIP Nazarje so nadoknadili delovne ure v nočnem času, da so se lahko polnoštevil- no udeležili pogreba svojega priljublje- nega sodelavca in prvega predsednika delavskega sveta. Nad 20 krasnih ven- cev, ki so jih darovale množične orga- nizacije, društva, delovni kolektivi in posamezniki je krasilo njegovo zadnje počivališče. Pred njegovo hišo, ki si j% je komaj pred kratkim dojgradil, so se poslovili od njega z godbo in žalostinko nazarški pevci, pred odprtim groibom pa so mnogi govorniki hvalili njegovo vestno delo in požrtvovalnost ter ga stavljali vsem za zgled. PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Nedavni razglas o nagrajevanju za večje uspehe v kmetijstvu je vzbudil veliko zanimanje tudi med kmetovalci mozirske občine. Od 13 KZ v občini se je za tekmovanje doslej prijavilo že • KZ. Tekmovanje se bo v glavnem nana- šalo na pridelovanje krompirja, ki v teh krajih dobro uspeva. V okviru vsa- ke KZ bo tekmovala po ena skupina kmetovalcev na površini 8 hektarjev. Delovni kolektivi v mozirski občini se marljivo pripravljajo na praznovanje 1. maja — praznika dela. Po delovnih kolektivih so prevzele skrb za organi- zacijo proslav sindikalne podružnice. Razen kulturnih prireditev bodo orga- nizirali tudi več izletov v naravo. Sadjarji mozirske občine so p>osvetili v letošnjem letu posebno skrb zimske- mu čiščenju in škropljenju sadnega drevja. Sadjarji so očistili preko 82 ti- soč sadnih dreves, ix)škropili nad 66 ti- soč, pt^ekali pa preko 4 tisoč sadnih dreves. Pri škropljenju je sodelovalo kar 16 organiziranih škropilnih ekip. Porabili so preko 6 tisoč kilogramov raznih škropilnih sredstev. Iz Slov. Konjic in okolice v KONJIŠKI OBCINI BODO 1. MAi SVEČANO PROSLAVILI V Slov. Konjicah in okolici se že pri pravljajo na dostojno praznovanj« 1. maja. V konjiškem kulturnem domu bo na predvečer praznika slavnostna akademija, na kateri bodo razen doma- čih sodelovali tudi gostje iz Maribora. V tovarni usnja KONUS bodo ob tej priliki podelili nekaterim delavcem i« uslužbencem spominske značke v obliki emblema tovarne. Pri konjiški kmetij- ski zadrugi pa računajo, da bodo za prvi maj dali v uporabo svoje nove prosto- re, ki so jih preuredili iz nekdanjega skladišča. V Zrečah bodo na praznik dela gasilci razvili svoj prapor, z njimi pa bodo praznovali še delavci iz tam- kajšnje tovarne kovanega orodja. Por doime prireditve pripi^vljajo tudi v Vi- tanju, Ločah in nekaterih drugih kra- jih občine. PREMOG V OKOLICI ZREC IN SLOT. KONJIC V okolici Zreč in Slov. Konjic so V zadnjih tednih pričeli temeljito raziskO' vati ležišča premoga. V tem področju je bilo svoječasno že več rudnikov (Stra- nice, Radana vas, Križevec), ki pa s« bili"^ pozneje opuščeni, med njimi zadnji v Stranicah leta 1946. Pred nekaj leti so nekaj malega izkopavali v Križev- cu, kar pa so zopet opustili. Premog v Stranicah ima zelo mnogo kalorij ter je zlasti primeren za kovače. Predvide- vajo, da ga bodo lahko predelovali tudi v koks. Prva začetna dela so že v teku v Stranicah, v kratkem pa bodo s pri- pravljalnimi deli pričeli še na nekaterih drugih mestih. L. V- VOLITVE HIŠNIH SVETOV V VITANJU IN LOCAH Pri zadnjih volitvah V nove hišne svc te na i)odročju konjiške občine, so v Vi- tanju in v Ločah za vse hiše, ki spadajo pod stanovanjsko skupnost izvolili po en hišni svet. Vse kaže, da bo v taki obliki laže reševati vse probleme, po- sebej pa še pri najemanju kreditov za pK)pravila in obnovo, kar pri manjših zgradbah skoraj ni mogoče. Podobne združitve so bile tudi v Konjicah in Zrečah, kjer pa imajo svoj svet le šc večje zgradbe. Pri hišnem svetu v Lo- čah so postavili tudi F>osebno komisijo, ki bo skrbela za redno vzdrževanje stavb. LOŠKA OPEKARNA DOBI NOV STROJ ZA IZDELAVO OPEKE V opekami Loče pri Slov. Konjicah so pred nedavnim pričeli z montažo no- vega stroja za izdelavo opeke. Imel bo zmogljivost okoli 28.000 kom. zidne opeke v osmih urah, dočim je sedanji stroj izdelal le kakih 15.000 kom. V istem časU. Poleg tega nameravajo montirati še posebne naprave za pove- čanje proizvodnje ostalih vrst opeke, ki jo v tem podjetju izdelujejo. Pred- videvajo, da bo novi stroj postavljen do srede tega meseca, v maju pa bodo že pričeli z redno proizvodnjo. DROBNE VESTI IZ KONJIC Te dni so v Slov. Konjicah prviS predvajali cinemaskopski film »Dolina maščevanja«. Pri otvoritveni predstavi v soboto zvečer je večje število gledal- cev moralo stati, ker so bile vse vstop- nice za sodišča razprodane. • Večina kmetijskih zadrug v konjiški občini je že zaključila letošnje občne zbore. Značilno za nove odbore je, da je v njih več mladine, posebno iz vrst mladih zadružnikom. Kozjansko želi boljšo avtobusno zvezo Kozjansko je bilo do leta 1929 do- stopno samo z vprežno živino in pešho- jo od treh strani: preko Buč, Planine in Brestanice. Leta 1929 je bila dograjena •este Slivnica—Lesično. Istega leta je bila uvedena redna avtobusna proga Celje--Podsreda. Avtobus je vozil en- krat dnevno, tako vozi še danes, ko je celota«; politično, gospodarsko in kul- turno središče v Celju in je tako Koz- jansko navezano izključno le na Celje. Iz Podsrede preko Preverja v Celje je 44 km. Ce se pelješ s tem avtobu- som, slišiš upravičeno godrnjanje: »Za- kaj smo Kozjanci tako zapostavljeni pred drugimi področji? Saj se že skoraj ne upamo podati na ipot, kajti nikoli ne vemo, če bomo morali stati na eni nogi, ali pa nas avtobus sploh ne 'bo vzel. Razen tega pa moramo čakati v Celju od jutra do večera, čeravno marsikdaj opravimo svoj posel v eni uri.« Zato prebivalci Kozjanskega predla- gajo in prosijo avtobusno podjetje, da bi uvedlo še en avtobus Celje—Kozje in obratno. V Celje bd naj prispel iz Kozjega oto 9. uri, iz Celja pa bi od- peljal ob 13.30 uri. Dosedanji avtobus pa naj bi vozil po dosedanjem voznem redu. Z uvedbo novega a\'tobusa bi kra- ji od Šentjurja do Lesičnega dobili po- što dn časopise še isti dan, medtem ko jo sedaj dobivajo šele naslednji dan. Pričakujemo, da bo avtobusno pod- jetje ugodilo željam kozjanskega prebi- valstva. NAZNANILO PRESELITVE VARTEKS trgovina s konfekcijo, Celje, Trg V. kongresa Itev 8 se bo preselil dne 29. aprila 1957 v nove poslovne prostore na Togalu Prešernove in Stanetove ulice (nasproti Ljudskega magazina). Oglejte si naše izložbe, kroja in cene! Prepričani smo, da boste postali naš stalni odjemalec. Sa priporoča kolektiv 19. APRILA — Stev. 15 7 STRAN o zadnji športni nedelji Hladen val ni zadržal vnetih športnikov v oprtih prostorih. Športni koledarji se ne ozirajo „ vremenske spremembe. Ena izmed značilnosti športa je tudi utrjevanje. Zadajo nedeljo so prav ygi imeli priložnost, da zadoste temu zdravemu sačelu. MLADI HARAKS - DR2AVNI PRVAK V KROSU Med najbolj razveseljive vesti zadnje nedelj«" lahko štejemo velik uspeh mladega kmečkega fanta iz Žalca, mladinca AD Kladivar, ki je v Zagrebu na državnem prvenstvu v krosu v sku- pini starejših mladincev osvojil na progi 4.000 m prvo mesto. Letos smo v desetem letu, odkar je večje število celjskih športnikov nastopalo po Jugoslaviji v okviru novo osnovanega športnega društva Kladivar. Prvi večji uspeh je pred desetimi leti dosegel mladi srednješolec Vinko prelog, ki je na državnem prvenstvu v kroKU v Osijeku osvojil prvo povojno državno prven- sJvo za Celje. Ko smo letos že v jubilejnem letu /a Kladivarja, smo lahko zopet veseli lepega u«peha mladega in perspektivnega atleta Na- raksa, skromnega in marljivega kmečkega mla- dinca. Častno se je odrezal na tem prvenstvu tudi Verk, ki je dosegel 5. mesto; Novak, ki še aima dovolj izkušenj, je prav tako uspešno pre- stal svoj »ognjeni« krst, l.e žal, da se je zaradi siaho označene proge zgufeil rutinirani Ban, ker bi z njegovim plasmanom mlada ekipa Kladivarja lahko osvojila še naslov ekipnega prvaka. V DVEH TEKMAH 9 GOLOV! Kot smo pred tednom dni napisali za Usnjar- ja, da je prinesel domov kar 9 golov, pri tem pa sam le enkrat potresel mrežo, prav tako lah- ko danes zapišemo za izbrano enajstorico Kla- divarja, da je prinesla domov s tujih igrišč kar 9 golov, pri tem pa je sama le enkrat zadela v črno! Razlika je le v tem, da so Šoštanjčani do- segli ta neuspeh v enem srečanju, nogometaši Kladivarja pa v dveh. Med tednom so doživeli težak poraz 1:5 proti Braniku v Mariboru, zad- ajo nedeljo pa v Zaboku proti Mladosti z 9:il Res je sicer, da ne moremo odobravati ne- sportne geste Mariborčanov, ki so pretekli četrtek zvabili poškodovane igralce Kladivarja v svoj Ljudski vrt, vsega nekaj dni po avtomo- bilski nesreči, češ, sedaj je čas, da se »držimo« propozicij in namlatimo nasprotnika, na drugi strani pa moramo zameriti vodstvu Kladivarja, da tekom let ni znalo vzgojiti s številnim tre- aerskim kadrom večje število sposobnih nogo- ■letašev, ki bi bili zreli za težka nogometna srečanja. Tako tudi Mladost v Zaboku ni imela težkega dela, da je odpravila Kladivarja, ki je aastopil s petimi rezervnimi igralci, kar s 4:0 (0:0). Vsekakor so celjski nogometaši z izgubo ebeh tekem s tako visokimi rezultati zapravili vse upanje na boljši plasman v VMC ligi. V MC ligi so za veliko presenečenje po- skrbeli nogometaši 2NK Celje, ki so na doma- čih tleh spravili ob obe točki vodilno Dravo. Rezultat je bil sicer le 2:1 (1:1), izbojevan proti moštvu, ki je ves prvi polčas igralo le z 10, drugi polčas pa celo z 9 igralci — pa ven- darle zmaga in obe točki sta ostali doma! Celja- ai si močno popravljajo svoj položaj na tabeli. — Nasprotno lahko napišemo nerazveseljive vesti za Kovinarja iz Štor, ki je zopet na do- mačem terenu doživel poraz 1:4 s Svobodo iz Trbovelj. Ce bo šlo tako dalje, bodo .Storjani kmalu prilezli na dno tabele v tej ligi. — Tudi Velenjčani so se vrnili domov poraženi. V Ma- riboru so proti Kovinarju izgubili obe točki s tesnim porazom 3:4. — Nogometaši Usnjarja iz .Šoštanja so se iz Raven vrnili z dragoceno točko. Srečanje s Fužinarjem so zaključili z 2:2. V tekmovanju za CNP je B moštvo Kladivarja na Glaziji premagalo Radeče s 4:1, Olimp pa je na svojem igrišču dosegel neodločen rezultat proti B moštvu Rudarja iz Trbovelj. — Mladina Kladivarja je v .Storah v prvenstveni tekmi premagala Kovinarja s 7:2 (1:2). Rogatec pa Slogo iz Trbovelj s 3:2 v Trbovljah! Prijateljska srečanja na Skalni kleti, ki so bila v počastitev Dneva železničorjev, so dala naslednje izide — Kladivar B : Krajina (Cazin) 3:3, Celje B : Krajina 1:5 in mladinci Uljanik (Pula) : Celje 12;0. KVALITETA V NAMIZNEM TENISU! Okrajna zveza Partizan Celje je v nedeljo izvedla kar 3 okrajna prvenstva društev Parti- zan - v namiznem tenisa, streljanju in kole- sarstvu. Na razpolago imamo rezultate v namiz- nem tenisu, ki se ga je udeležilo 81 igralcev. Udeleženci iz podeželja so pokazali tako kvali- tetno'znanje, da so strokovnjaki v tej igri iz' Celja bili kar presenečeni. Vse kaže, da je ta športna igra močno razširjena v partizanskih ^Irnštvih. Poglejmo si najboljše: Mladinci — 1. Brajdič. 2. Podgoršek (oba Šmartno ob Paki); dvojice: Brajdič-Goričnik (Šmartno), 2. Dolžan-Mikeln > (Petrovce). Mladinke: 1. Rakun (Šmartno), 2. Kon- «an -(Celje-Gaberje), 3. Cvahte (Celje-mesto); dvojice: 1. Končan-Govejšek (Celje-Gaberje), 2. Cater-Cvahte (Celje-mesto). Člani: 1. ing. Jevtič (Slov. Konjice), 2. RajhcI (Petrovce), I- Rudnik (Šmartno), 4. Kukovič (Slov. Konjice): f^oj'ce: 1. Kukovič-Bajde (Slov. Konjice), 2. Jan- Mik'eln (Petrovce). Članice: 1. Kušar, 2. Penič (obe Slo'v._ Konjice), 3. Turnšek, 4. 2ilnik (obe Oomilsko); dvojice: 1. Penič-Kušar (Slov. Konji- ce). Iz rezultatov je razvidno, da so največ uspe- ha imeli igralci iz Slov. Konjic in Smartnega ob Paki. NAMIZNOTENISKl TURNIR »LJUDSKEGA MAGAZINA« Sindikalna podružnica veleblagovnice »Ljud- skega magazina« v Celju je že lani počastila 1. maj z velikim namiznoleniškim turnirjem članov delovnih kolektivov. Tudi letos prireja «a agilen sindikalni aktiv turnir, ki pa je razen mednarodnemu prazniku dela posvečen še de- **eti obletnici poslovanja veleblagovnice »Ljud- skega magazina« v Celju. Po dosedanjih prija- vah bo letošnji turnir, ki bo izveden v dnevih ^. in 25. aprila vsakokrat z začetkom ob 15.30 «H v mali Unionski dvorani, ne le najbolj mno- žična prireditev ljubiteljev male bele žogice, temveč tudi najbolj kvalitetno okrajno namizno- teniško tekmovanje. V moštvenem tekmovanju "fani naslov prvaka ekipa prireditelja, to je »Ljudskega magozina«. v igri dvojic pa sta lani zmagala prof. L. Rebeušek in M. Božič. Kako "o letos? Razen moštva Ljudskega magazina se bodo za prvo mesto zavzemale še ekipe Tovarne tehtnic, lovarne emajlirane posode, novinarji, ekipa »Konusa« iz Slov. Konjic ter mladi igralci 1. celjske gimnazije. Presenečenja so možna. Ugibanja' za končne rezultate v igrah dvojic se zelo negotova. V zadnjem času je bil v Celju ustanovljen še en namiznoteniški aktiv in to pri ND Kladivar- ja. S tem je sekcija Olimpa dobila konkurenta, ki tudi v kvalitetnem pogledu ne zaostaja dosti za njo. Sicer pa bodo medsebojna tekmovanja najbolj prepričljivo govorila o enih in drugih igralcih. Na pobudo nekaterih igralcev so se lani za- čela tekmovanja v okviru celjske namiznoteni- ške lige. V letošnjem letu je ta liga zaspala, čeprav je neodigranih še precej dvoDojev. Zato pozivamo, da moštva odigrajo zaostale partije najpozneje do konca maja. V minulih dnevih je namiznoteniška ekipa »Ljudskega magazina odigrala prijateljski dvo- boj z moštvom trgovskega podjetja »Dom« v Maribora. Po zanimivih borbah so zmagali Mariborčani s 21:15. V moštvu Celjanov sta bila najbolj uspešna Božičnik in Uojnik, ki sta v šestih igrah zmagala po štirikrat, tri točke je priboril Keblič, po dve Kranjc in Božiček, brez zmage pa je ostal Kolenc. KVALITETNA SREDNJEŠOLSKA TEKMOVANJA Pretekli teden so bili v Celju na obisku srednješolci-športniki I. gimnazije iz Maribora in Zagreba. S Celjani so se pomerili v malem ro- kometu in košarki. V malem rokometu so mla- dinci H. gimnazije izgubili z Mariborčani s 13:25, Zagrebčani pa z Mariborom 10:11. V košarki so mladinci I. gimnazije premagali Zagrebčane! ZA NAPREDEK ŠOLSKE TELESNE VZGOJE V soboto in nedeljo jc bil v Celja seminar za predavatelje telesne vzgoje na srednjih ia vajenskih šolah v celjskem in trboveljskem okraju. Sem'inar je organiziral celjski aktiv učiteljev in profesorjev telesne vzgoje. Preko 35 udeležencev se je seznanilo z osnovnimi atlet- skimi disciplinami in športno igro odbojko. Pre- davatelja sta bila prof. Horvat Miran in Kosec Miloš. Profesorji in učitelji telesne vzgoje so na dvodnevnem tečaju pridobili mnogo strokovnega znanja, ki ga bodo še v tem šolskem letu posre- dovali svoji šolski mladini. To je bil že drugi strokovni seminar v letošnjem šolskem letu. — V času kratkih počitnic v okviru praznovanja 1. maja bo delovni celjski aktiv učiteljev in profesorjev telesne vzgoje izvedel že tretji se- minar v smučanju na" Okrešlju, ki se ga tjo po prijavah sodeč udeležilo preko 20 predavateljev telesne vzgoje. Na tem seminarju se bodo sezna- nili z moderno šolo sn>učanja pod vodstvom iz- kušenih strokovnjakov. Po tridnevnem tečaju bodo najsposobnejši med njimi polagali izpite za smučarske učitelje in vaditelje. ŠPORTNI SPORED: Sobota, 20. IV. ob 13. uri na igrišču II. gimnazije in učiteljišča OKRAJNO MLADINSKO PRVENSTVO SREDNJIH IN STROKOVNIH SOL V MALEM ROKOMEIU Nedelja, 21. IV. ob 14,30 na Glaziji KLADIVAR : OLIMP (mladina) ob 16,00 na Glaziji KLADIVAR : SLOBODA (Varaž.din) MITING V ŽALCU TVD Partizan Žalec je preteklo nedeljo dopol- dne organiziralo svoj otvoritveni miting na atlet- skem stadionu TVD Partizan Žalec. Nastopilo je preko 40 tekmovalcev in tekmovalk. Mitinga so so udeležili mladinci AD Kladivar iz Celja, mladinci in pionirji iz TVD Partizan Prebold in mladinci, pionirji in mladinke domačega dru- štva. GRADBENO PODJETJE »savingrad« CELJE sprejme talko j materialnega knjigovodjo m sekretaj-ja. Pogoji za materialnega knjigovod- jo: Verziran v materialnem knji- govodstvu z večletno prakso ter s pvotrebno šolsiko izobraz)bo; za se- kretarja: popolna srednja šola z večletno prakso v personal, službi. Plača po tarifnem pravilniku. Po- nudbe je poslati na upravni odibor podjetja. CELJSKI TEDNIK — izdaja OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 123 — TEL. UREDNlSlVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- CUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, Četrtletna 125 DIN — ROKOPISOV ne VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU razglas Na osnovi odloka o odbiranju (licenciranju) plemenjakov. Ur. list FLRJ štev. 35/55 razpisuje Občinski ljudski odbor Celje spo- mladansko odbiranje plemenjakov dne 23. aprila t. 1. in to: Ob 14. uri pri osemenjevalnici Štore za področje KU Štore; ob 15. uri pri osemenjevalnici Ljubečna za področje KU Škof ja vas; ob 16. uri na sejmišču v cretu za območje Celje in Šmartno v R. d. Vsi lastniki bikov starih nad 12 mesecev so po zakonu obvezni prignati bike na razpisano licenciranje. Izostanek je kazniv. \ Občinski ljudski odbor Celje ZAHVALA ob prerani smrti aašega predragega harljai sentjurca se zahvaljujemo upravnemu odboru, delavskemo svetu, osnovni organizaciji Zveze komunistov ter vsem ostalim članom kolektiva Kovinskega podjetja v Celju za izkazano sočustvovanqe, skrb in celotno organizacijo njegov(» zadnjic poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam osebno ali pismeno izrazili sožalje in počastili pokojnikov spomin. Zahvaljujemo se za poslovilne govore, godbi Tovarne emajlirane posode, pevcem Komornega zbora, družbenim organizacijam, vsem darovalcem vencev in častnemu sprem- stvu enote JLA. Se posebej se zahvaljujemo dr. Rojniku in dr. Završniku ter ostalemu osebju celjske bolnišnice za izredno skrb in požrtvovalno delo v času njegove kratke in težke bolezni. CelJc, Breza«, Zabnkorca. Hrastnik ia Ljubljana, dne 19. IV. 1957 Rodbiae Sentjnrc-Gabrič in ostalo sorodstva V ŠMARSKI BANKI BODO PREUREDILI PROSTORE Menda je v našem okraju šmarska banka edini primer, ko skozi uradne prostore hodijo zasebne stranke, ki imajo stanovanja v istem poslopju. Ker je bilo to stanje za uradnike šmarske banke nevzdržno, so se dolgo časa po- tegovali za to, da bi prostore v banki preuredili tako, da bi bil lu-ad povsem ločen od zasebnih stanovanj. V Jkrat- kem se jim bo želja izpolnila, saj bo- do v naj bližnji bodočnosti začeli s pre-, urejevanjem. Ta predel v Šmarju, kjer stoji Na- rodna banka, je sploh precej zanemar- jen in bodo zato istočasno urediU tudi okolico. To so tržani Šmarja dolžni storiti že zaradi spomenika padlim bor- cem, ki stoji tu in nikakor ne zasluži, da mu sosedu je tako zanemarjena okoUca. IZ SMARTNEGA OB PAKI S fluorografiranjem prebivalstva smo pri nas že končali. Pregleda se je ude- ležilo 97% vseh, ki so dobili pozive. Odbor TD Partizan se je po tretji seji vendar enkrat konstituiral. Upa- mo, da bo delo zopet steklo, naša mla- dina pa prišla do pravega športnega udejstvovanja. Odbor ZB namerava s pomočjo vseh ostalih organizacij v nedeljo, 12. maja organizirati slovesno praznovanje kra- jevnega praznika. Po načrtih sodeč, bo to ena najlepših proslav zadnjih let. IZ ŠOŠTANJA Pred dnevi se je sestal svet za kul- turo in prosveto Občinskega ljudskega odbora Šoštanj, kjer* so razpravljali o sredstvih letošnjega proračuna. ObLO Šoštanj ima predvidenih 1 milijon di- narjev kot podporo za ljudsko pro- svetna društva v občini. Sestavljen je bil plan razdelitve teh sredstev posa- meznim društvom. Sklenjeno je bilo, da bi ObLO nakazoval potrebna sred- stva posameznim društvom vsako četrt- letje, podpore knjižnicam pa naj bi bile izplačane že do konec avgusta, kajti do jeseni se morajo nabaviti po- trebne knjige za zimsko sezono. KOPITNIK VABI Planinsko društvo v Rimskih Topli- cah je še mlado, vendar se je že po- kazal plod neumornega^ dela požrtvo- valnih članov. Na Kopitniku so obno- vili streho na bodoči planinski koči, v drugi, manjši hišici pa pripravili so- bo, da se bo imel planinec ali lovec v neurju kam zateči. Na najvišji točki Kopitnika so vzidaU skrinjico, v kateri je žig Kopitnika ter vpisna knjiga. Letos so markirali tudi pota na Ko- pitnik, Kozje, Lisco, Mrzlico in Kal. iz lesiCnega v Gornjem Lesičnem želijo pri Dvor- šaku zgraditi nov most čez potok. V tem kotu ima čez 20 posestnikov svoje gozdove in bi most nujno potrebovali. Prav bi pa prišel tudi gozdni upravi, ki ima na tem koncu precej gozdne povr- šine, da ne bi bilo več treba prevažati lesa v področje Lesičnega, po doseda- njih dolgih ovinkih. Veseli bi bili tega mostu tudi prebivalci Loga. Interesenti bi radi prispevali z lesom in prostovolj- nim delom, za cement in strokovnega delavca bi pa naj prispevala občina ali gozdni sklad. IPri vožnji s kolesom je padel Antoa Pavline iz Novega Velenja. Utrpel j» i poškodbe po otorazu. Pri padcu si je zlomila nogo Katarina Papič iz Klenovca pri Humu ob Sotli. — Tudi Janko Pobežni iz Cerovca pri Ro- gaški Slatini in sedemletna Marija Pla- huta iz Zalbukovce sta padla in si pri padcu zlomila nogo. 57-^letna Marija Otorepec iz Slatine pri Ponikvi se je polila s krapom tn utrpela hude oipekline po telesu. Nogo si je poškodovala pri padcu Ne- ža Drev iz Šentjurja. NESREČE v LAŠKEM IN okolia ' od 9. do 15. aprila 1957 Jelovšek Zdenka, šolarka iz Laškega, si j« na stopnicah v Soli zlomila levo nogo. Strniša Janez, upokojenec iz Dobrave pri Radečah, je dobil težke notranje poškodbe pil podiranju drevja. Brečkn Stanka, defavcn iz Loke pri Zidanem mostu, je v kamnoloma ptdel na glavo in tre- buh kamen. Dobil je težke poškodbe. Vse zgoraj navedene so prepeljali laški reS« vahi v celjsko bolnišnico. AKADEMIJA MLADINCEV V ROGAŠKI SLATINI V okviru republiškega tekmovanja šolske mladine je pred dnevi aktiv LMS Industrijske steklarske šole v Ro- gaški Slatini priredil telovadno akade- mijo. Prireditev so obiskali vsi učenci ISS, dijaki nižje gimnazije in le nekaj delavcev in uslužbencev iz steklarne. Čudno pa je, da v dvorani ni bilo opa- ziti zastopnikov osnovne šole in ste- klarne ter zastopnikov občine, čeprav so bili osebno povabljeni. Z nastopom so skušali mladinci čim bolj zadovoljiti gledalce, zato so poži- veli prireditev s pisanim sporedom. Vrstile so se razne telovadne in reci- tacijske točke — pa tudi godbe ni manjkalo. Gledalce so posebno navdušile proste vaje in mladinci na bradlji. Posebno pozornost pa je vzbujal mladi Rehar, ki je kot najmanjši v vrsti pokazal iz- redno spretnost. Mnogi gledalci so za- trjevali, da je bil to po vojni največji uspeh mladine v Rogaški Slatini. PODALJŠEVANJE VELJAVNOSTI OSEBNIH IZKAZNIC Matični urad Občinskega ljudskega odbora Celje obvešča prebivalce mesta Celje, da bomo podaljševali veljavnost osebnih izkaznic od dne 22. do 27. aprila po naslednjem razporedu: Dne 22. aprila Kersnikova nlica od številke 10 do konca. Dne 23. aprila Ketejeva ulica, prej del Nove vasi, Kidričevo nabrežje, prej Savinjsko na- brežje. Dne 24. aprila Kocenova ulica, Kočevarjeva ulica, prej Cesta na Grad. Dne 25. aprila Koperska, prej del Zg. Hndinje, Kopitarjeva ulica, Kosovelova ulica, prej del Zavodne, Koširjeva, prej del Lave. Dne 26. aprila Košnica v celoti. Dne 27. aprila Kovinska ulica od številke 1 do 6. Podaljševanje bo od 14. do IS. ure. PODALJŠEVANJE OSEBNIH IZKAZNIC Občinski ljudski odbor Celje — Matični urad Skofja vas — obvešča prebivalce Matičnega ura- da Skofja vas, da bomo podaljševali osebne iz- kaznice od 22. do 25. aprila 1957 po naslednjem vrstnem redu: dne 22. aprila Zg. Trnovlje dne 23. aprila Leskovec in Začret dne 24. aprila Zepina, Lipovec, Glinsko in šmiklavž dne 25. aprila Ljubečna. Podaljševanje bo od 15. do 18. ure. Matični urad Skofja vas POZIV TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ CELJE poziva vse delavce v trgovini, ki še niso pred- ložili prijav za prevedbo, da to store najkasneje do 30. junija 1956. Vse zakasnele prijave bo zbornica zavrnila, ker bi vsako podaljševanje roka oviralo posto- pek komisij, ki morajo v najkrajšem časn za- ključiti delo. AVTOBUSNI PROMET CELJE obvešča potnike, da uvaja dne 22. aprila 1957 redno avtobusno progo CELJE—ROG. SLATINA— KRAPINA STUBICKE TOPLICE-ZAGREB, po naslednjem voznem redu: 5,30 odhod Celje prihod 19,30 6,25 Rog. Slatina 18,35 6,35 Rogatec 18,25 7,10 Krapina 17,55 8,00 Stub. Toplice 17,00 9,00 prihod Zagreb odhod 16,00 Začetek obratovanja 22. aprila 1957. Avtobus bo vozil Tsak dan izpred avtobusne postaje v Celju, Titov trg in v Zagrebu v Grgurovi ulici št. 2 pri »Esplanade«, kjer je tudi predprodaja vozovnic in rezervacija sedežev. AVTOBUSNI PROMET CELJE PUTNIK - CELJE razpisuje službeno mesto uslužbenca z dovršen« srednjo šolo z znanjem angleškega ali franco- skega jezika. Nastop službe takoj. Plača po ta- rifnem pravilniku. ABSOLVENTKA ekonomskega tehnikuma z 8-letno prakso v materialnem knjigovodstva, želi spremeniti alužbo. Naslov v oglasnem od- delku. SPREJMEM manjše honorarno knjigovodstvo. Naslov v oglasnem oddelku. USLUŽBENKA z ekonomsko srednjo šolo in več- letno prakso v računovodstvu išče primeri« službo. Naslov v oglasnem oddelku. STARI GRAD potrebuje za praznik 1. maj ve* natakaric. Prijavite se v restavraciji na Sta- rem gradu. PRODAM peč na žagovino, po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista. PRODAMO stavbne parcele (430 ali 900 m^) Ljubljanski cesti. Material v zemlji, električna napeljava in vodovod ob parceli. Prodamo tu^ malo posestvo v Celju, Ložnica (4300 m2 zem- lje) z enostanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjak. Naslov v uprft- vi lista. PRODAM po upodni ceni enodružinsko hišo z gostilničarskim lokalom, sadnim vrtom, njivp» travnikom in gozdom na lepem kraju v bližini Vranskega ter enodružinsko malo hišo s sad- nim vrtom in njivo v bližini Tabora. Cena \f» dogovoru. Informacije dobite pri tov. Markb na krajevnem uradu Tabor. PRODAM stavbno parcelo na Dečkovi cesti. Na- slov v oglasnem oddelku. PRODAM rabljen trgovski inventar, stojalo aa. petrolej 200 litrov, stojalo za petrolej 200 litrov.. PRODAM motorno škropilnico »Holder« za hmelj. Rak Karel, Braslovče. PRODAM vodno črpalko z elektro-raotorjem ia travnik. Vozlič Prebold. PRODAM 2.000 kg dobre polsladke krme za konje. Naslov v upravi lista. UGODNO prodam posestvo (okoli 2 ha njive) pri Gomilskem in njivo okoli 1 ha pri kolo- dvoru Polzela, pripravno za stavbišče. Naslov v oglasnem oddelku. STARA LEKARNA V CELJU prodaja lekarniška pohištvo in register-blagajno Nacional. PRODAMO barako, krito z opeko, 16 x 9 m v Celju. Informacije dobite na Polikliniki Celja, Vodnikova ul. 5. KUPIM poljski gumi voz. Krivec Jože, Megojnie«, p. Griže. VZAMEM v rejo par volov (v teži od 10—11 cea- tov). Naslov v oglasnem oddelku. ISCEM sobico v bližini Celja. V prostih urah pomagam pri vsakem delu. Naslov upravi listfc. ENOSOBNO stanovanje v centru zamenjam m dvosobno v mestu ali najbližji okolici. Naslov v oglas'nem oddelku. SAMSKI moški, 43-letni izobraženec, simpatiče*. želi poznanstvo s samsko ali vdovo z gotovip* ali posestvom. Pišite na upravo lista pod šif*a >Srečna nomladt._ ZAHVALA Upravni in nadzorni odbor Društva prijate- ljev mladine v Celju se zahvaljujeta AD Kladi- var v Celju za poklonjeni znesek 3000 din nam«- sto venca na grob pokojnemu Hariju Sentjurca. ZAHVALA Ob nenadni izgubi ljubega očeta, starega očeta in strica FRANCA ROMIHA, železničarja v pokoju, se najlepše zahvaljujem* vsem, ki so darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se prebivalcem vaSi Brezje, ki so nudili vso pomoč. Najlepše se za- hvoljujemo družinam: Lovrekovim, Pemičevfci in Videmškovim ter sorodnikom. Brezje, Vransko, 15. IV. 1957 Žalujoči sinovi, hčere in ostalo sorostvo Petek, 19. aprila ob 20 — Štefan Zvveig: Volpose. Gostovanje v Laškem. Sobota, 20. aprila ob 20 — Diego Fabbri: zapc- Ijivec. Red sobota in izven. Nedelja. 21. aprila — Zaprto. Generalka. Ponedeljek, 22. aprila — Zaprto. Generalka. Torek, 23. aprila — Zaprto. Generalka. Sreda, 24. aprila — Zaprto. Generalka. Četrtek, 25. aprila ob 20 — Prežihov Voraa«: Pernjakovi. Premiera. Premierski abonma fca izven. Petek, 26. aprila ob 16 — Prežihov Voraa«: Pernjakovi. I. šolski abonma ob 20 - Slavnostna akademija. Zaključena za SZDL. Sobota, 27. aprila ob 20 — Štefan Zvveig: Volpon«. Gostovanje v Ljubnem. Nedelja, 28. aprila ob 14 — Štefan Zvveig: Volpa- ne. Gostovanje v Bočni, ob 20 — Štefan Zvveig: Volpone. Gostovanje v Mozirju. KINO UNION, zaradi preureditve zaprto. KINO METROPOL, Celje Od 20. do 22. IV.: »Deklica in hrast«, jugoslovanski film Od 23. do 26. IV.: »Veselo in brez skrbi«, ameriški film Nedelja. 21. aprilo 11,15 Celjski mozaik 11,30 Izbrati ste — prisluhnite! 11,45 Pogovor z državljani Ponedeljek, 22. aprila 17,30 Zabavna glasba 17,35 Domača kronika in objave 17,45 Športni komentar 17.55 Zabavna glasb^ Torek, 23. aprila 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17.20 Izbrali ste — prisluhnite! 17,35 Našim kmetovalcem 17.45 Igra kvartet »Lesko« p. v. Oskarja Leskov- ška, poje Gidica Mušičeva Sreda. 24. aprila 17,80 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Poje Ivo Robič 17,30 Kulturni obzornik 17,40 Glasbena medigra 17.45 Celjski plesni orkester p. v. Vendija Videča pred mikrofonom Četrtek, 25. aprila 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17.20 Izbrali ste — prisluhnite! 17,35 5 minut za naše gospodinje 17,40 Zabavna glasba 17.45 Ljudsko kopališče v Celju bo letos spre- jelo prve kopalce — razgovor s člani gradbenega odbora Petek, 26. aprila 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Igrajo tamburaši Svobode Celje p. v. Ferda Piliha 17,35 Gospodarska vprašanja 17.45 Polke in valčke igra Celjski instrumen- talni kvintet Sobota, 27. aprila 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Izbrali ste — prislnhnitel oddaja 17.35 V borbi krvavi smo se rodili — literarna oddaja. INTERVJU S SMRTJO (Nadaljevanje in konec) »DJiibike noge!« je dejal in pomežik- nil. Smrt: »Ni važno, da so Ijulbke, am- ptk — nege!« Novinar: »Saj res! — Kaj mlsilte n. pr. o mošikih na Zemlji?« Smrt: Straihopetoi so! Nobeden še ni šel mirno z menoj. Boje se velikih čustev!« Novine:": »Rad bi vas vprašal še ne- kaj čisto privatnega: s čim se najraje ukvarjate v prostem času?« Smrt: »Z gledanjem slabih filmov.« Novinar: »Smem zvedeti za vzrok?« Smvt^ »Takrat se večkrat zgodi, da zaslužim še kaj postrani.« Novinar: »Delate tudi ob nedeljah in praznikih?« Smrt: »Honorarno. Najraje v tram- vajih.« Novinar: »Bi hoteli še kaj povedati našim bralcem?« Smrt: »Da. Naj bero čim več moder- ne poezije! Tako si bi lahko kiipili zim- sko rezidenco vsaj na obroke.« Božidar Paradižnik je vtaknil belež- nico v žep. Še enkrat je s pogledom objel teraso in goste. Hrbtenica je bila zaceljena. Vslai je. »O'dhajaite?« je dejala Smrt za- čudeno. »Mhm. Na Zemljo. Menda ne bom de;lal intervjujev zastonj! Tudi jaz sem potreben honorarja!« »Na Zemljo ne morete več! Zdaj ste mori. Pridite!« »Nikar!« je rekel dobrodušni novi- nar. »Imam ženo, ki ima tri otroke in vsak mesec tri grame manj slanine. Na račun ljubezni. Cez 45 let bo prav tako vitka kot vi.« Smrt je gledala z globokimi črnimi očm'', ki so bile namagnetene. Toda Božidar Paradižnik je bil močan. »Ne tm.iidi'te se!« je deijal. »Poglejte skozi tole režo v oblaku! Vidite? Se- veda! — to je botoišnica. Da — p&Ste- Ija in... in na postelji moje truplo. Zdravnik mu je pravkar dal injekcijo. To me vleče nazaj. Ne trudite se! In- jekcija je prvovrsina!« »Nimate ipojma, koliko takale injek- cija stane!« je Smrt potrkala s prsti. »Vse prvovrstno je tudi — drago!« »Ha, ha!« se je zasmejal Božidar Pa- r-idižnik. »Imam bolniško!« ... ... Smrt je počasi obupala. Pdtem pa je napraiViiia nekaj strašno ženskega: »Joj, kako site kruiti!« je zahlipala. »In denar, ki sem ga dctbila za vas, naj vrnem?« Toda novinar je že skočil. Padel je skozii oblak. Proti Zemlji. Terasa je izginjala. Letel je kot v snu. Priletel je na trda tia. Obležal je kct vreča moke. Moka se je pričela sprijemati. čutil je uide, glavo. Vse je bilo gosto, lepljivo kot testo. Končno je odlprl oko. Vse je bilo belo. Rjuihe, bele halje. ROBOT, KI NAPIŠE V ENI SEKUNDI 1700 BESED Največji eleiktronski možgani na sve- tu, ki v pičlih 5 minutah lahko prečitajo ves Tolstojev roman »Vojna in mir«,^so bili nedavno i-azstavljeni v neki izložbi v Ameriki. Ta robot, ki je izdelan za po- trebe ameriške vojske, prebere v eni sekundi 1.70O besed. Povprečen ddber čitalec pa lahiko prečita v minuti le oko- li 400 besed. Ti elektronski možgani se- veda ne bodo čitali klasične literature, temveč bodo poslužili za dešifriranje milijonov in milijonov informacij ipo- snetih na magnetofonski trak. Izde^.ava teh možganov je stala 4 mili- jone dolarjev. Od kar je robot nastopil službo je bilo 250 ameriških vojnih uslužbencev premeščenih na nova de- lovna mesta. DVOJE SONC NAD FREIBURGOM Na spomladanskem nebu v Freibur- gu v Nemčiji so ljudje 3. marca videli zelo redko igro prirode. Poleg Sonca, ki ga je zakrivala rahla megla, se je poja- vilo še eno »dodatno«, ki je sijalo v vseh mavričnih barvah. Do tega redkega pri- rodnega podava je prišlo zaradi tega, ker 'so sončni žarki padali na ledene obl?ke v všini 4.0iOO metrov, od katerih so se odbijali in tako ustvarili na ne- besnem svodu obliko pravega Sonca. NUŠIC V VLAKU Nušič se je peljal z vlakom. Spre- vodnik ga je spoznal in ga opozoril, češ, naj se preseli iz zadnjega v prve va- gone, kajti če se zgodi nesreča po na- vadi zadnji vagon najbolj prizadene. »Vrap;a,« pravi Nušić zavzeto, »za- kaj potem dajete zadnji vagon v kom- pozicijo?« LUKNJA V ŽIVLJENJEPISU Slavil je jubilej visokih let, ker dolgo že živi in note snuje, pri tem pa vsem Slovencem daje vzgled, kako se le za narod kdo žrtvuje. Ljubljanski Ust poslal je sliko v svet z življenjepisom, ki je imeniten, na- častno mesto dal ga je sedet, da sonči se v zaslugah neizpodbiten. Celjan, ki bral je lepi hvalospev, pa se ob njem po nosu je počohal, iz starih celjskih dni je čul odmev, ko da je nekaj grdega zavohal. Saj res! Življenjepis ima vrzel — o vojnih letih mu molči beseda! Kako je tisti čas možakar pel? Previden molk potreben je seveda! SEJALEC — Od kod hitiš tako? — Oh, s seje! — In kam sedaj? — Na sejo spet! Pri tem se kislo mi nasmeje in hoče dalje ves razgret. —■ Kaj pa zvečer? — Imam spet sejo! — A jutri? — Seje bodo tri! — Postavi si, prijatelj, mejo! Kar je preveč, koristno ni! Kaj iz semena, ki ga seješ, je zrasel že kaj prida sad? Glej, da pri tem se ne ušteješ in te ne ukani rezultat! Z ločitvijo grozi mu žena, n deca več ga ne pozna, ko ura še zvečer nobena ne najde reveža doma. Bleščijo mu po zadnji plati že hlače od številnih sej, kjer mnogi si ljudje v debati ne najdejo ne dna ne mej. V pisarni hitro pa dviguje grmada aktov se naprej, a njega ni, da jih rešuje, ker časa ni — zaradi sej. blektričiic centrale bodočnosti... ... če ne bi bilo bolj prav reči — se- danjosti. Atomska eneigija, katere večji del še vedno gre v oboroževanje, se po- časi že uveljavlja tudi v gospodarstvu industrijsko najibolj razvitih deželah. Pri tem prednjačijo Amerikanci in Rusi, seveda tudi Angleži. Vendar tudi drugi narodi, med njimi Jugoslavija, vlagajo veliko naporov v izgraditev atomsikih središč, zarodkov bodoče atomske dobe, ki bo nadomestila sedanje izvore sil — potrebnih za sodobno gospodarsko rast. V nekaterih državah že pošiljajo elek- trično energijo iz prvih atomskih cen- tral. Toda le-te so bolj poskusnega zna- čaja. Ena takih central bo v bližnji bo- dočnosti zgrajena tudi pri nas. V Ameriki pa se medtem (verjetno ne samo v Ameriki), pripravljajo na gradnjo pravih atomskih gigantov, ki bodo z električno energijo napajali mi- lijonska mEsta in področja. Na sliki, ki jo objavljamo, je maketa bodoče atom- ske centrale za Chicago v Ameriki. Zgra- jena bo v letu 1960, njena letna kapaci- teta pa bo znašala 180.000 kilovatov. Atomska doba pravzaprav ni stvar bodočnosti, ona je že na pragu, je že tu ... Pogovor o krvi Pravijo: »Kri ni voda« in res ni vo- da — čudovita tekočina je, v kateri se nahaja razen krvnih telesc še dolga vrsta drugih snovi: vrsta, ki je do da- nes znanstveniki še niso do kraja pre- gledali. Pomen krvi za človeka je neizmeren, dajanje in sprejemanje krvi, transfuzi- ja spada med najuspešnejša orožja, s katerimi se danes meidicina bori za človeška življenja. Kakšne so glavne funkcije krvi? V pljučih prevzema iz zraka kisik in ga oddaja sleherni, od plujč najbolj od- daljeni, celici telesa, da ta lahko po- rablja hrano, ki jo prav tako prinaša kri in dobi na ta način energijo in snovi, ki jih rabi za svoj obstoj. Iz ce- lic pa odvaja ogljikov dvokis, ki je produkt zgorevanja hrane in ga oddaja v pljučah. Kri lahko torej imenujemo tranaport- no sredstvo že samo zaradi prenašanja kisika in ogljiikovega dvokisa, ki jih označimo tudi dihalni plini. Rdeča krv- na telesca in deloma krvni serum, sa- ma tekočina, v kateri so porazdeljeni oblikovani elementi krvi, so v tem pri- meru neposredni nosilci. Kakšna so rdeča krvna telesca? So okrogle ploščice, celice, ki nimajo jedra in zato porab jo zase izredno malo hranilnih snovi. Živijo sorazmer- no (v primerjavi z drugimi krvnimi telesci) dolgo: povprečno približno 127 dni. Toda toliko jih je, da jih kljub temu prepada vsako sekundo vsaj deset milijonov. V vsakem kubnem milimetru krvi moškega jih je okrog pet milijo- nov, ženske pa približno štiri in pol milijone. Snov, ki v rdečih krvničkah veže nase pline je hemoglobin. To je komplicirana spojina, ki vsebuje žele- zo. Ce tega v hrani primanjkuje, se ne m.ore stvoriti dovolj hemoglobinov, na- stane ena od nmcgih oblik slabokrvno- sti. Oid živil imajo največ železa: jetra, rdeče mišičje, jajca, stročnce, pšenica in še več ovsena moka, suho sadje, ze- lo mnogo je železa v kakavu :n posuše- nem kvasu. Kri ščiti organizem z belimi krvnič- kami. Te so kot dobro -zvežbani vojaki, ki so v primeru E>otrebe v najkrajšem času v velikih množicah na mestu, kjer je vdrl sovražnik v telo. Bele krvničke uničijo sovražnika — bakterije, ki vde- rejo v telo ob mehan enih 'poškodbah — ranjen ju ali ob infekcijah. Kri ščiti o-ganizem pred izkrvavitvi- jo, če je le-ta ranjen, s tretjo vrsto svojih obrkovanih eiemen'ov: s plo- ščicami. Te so bistven činitelj v pro- cesu strjevanja krvi. Življenjska doba belih krvnih telesc in ploščic je zelo kratka, računa se le na nekaj dni. Ce je človek izgubil mnogo krvi, so vse tri glavne funkcije krvi — prenos dihalnih plinov, zaščita or^ganizma pred tujimi telesi in strjevanje krvi — moč- no zmanjšane. Ker ce.ice ne dobe do- volj kisika in ker se v njih kopičijo produkti preosnove, se zaiuše. Najbolj občutljive za pomanjkanje kisika so celice živčnega tkiva, predvsem mož- ganske celice. Najhujše in rane posle- dice pomanjkanja krvi so lokalizirane na tem mestu. Transfuzija krvi prepreči te in druge smrtno nevarne nevšečnosti in pomaga organizmu, da čim prej postavi nor- malno stanje. F. J. Dve c\eiki iz gostinske „prakse" ^ Srečal sem znanca, ki ga že ^ dalj časa nisem videl. Da hi nama K pogovor prijetnejše potekal sva i zavila v gostinski lokal in ob v dalnrjiatinski črnini kramljala o 0 marsičem. Spila sva 2 ded vina^ ^ Ko sva odhajala sem poklical ^ natakarico: K »fiačat, prosim!« 1 Odštela mi je od petstotaka le v nekaj dinarjev in odhitela dru- 0 gam. ^ »Halo, prosim?« A *Zelite?« A »Zdi se mi, da ste preveč zara- V čunaia?« O »Oprostite, mislila sem da ste- Q popili več.« A Odštela mi je še štiri stotake,. A midva pa sva zapustila lokal ob y pomisli, da je pri njej taka prak- V sa gotovo še posebej v veljavi 6 pri gostih, ki globlje pogledaj(y ^ v kozarec. ^ Pred dnevi se je zbrala manjša- v družba v nekem gostišču. Popili O smo razen čaja in steklenice piva Q še 2 litra črnine. Kot je že na- A vada pri dobrih znancih, je vsak, A ki je bil pri plačilu na vrsti, ho- V tel prvi plačati delež vina. V »Plačam liter vina!« ^ Drugi zopet pol in tako dalje^ a dokler ni prišla vrsta name. a »Plačam steklenico piva in vi- ^ no, če je še kaj za plačat.« ^ »Se en liter ni plačan.« A Ker je ta »licitacija« odšla za- y res malo predaleč, smo se spo- v gledali. V »Kako to? Sosed je plačal liter, v ostala dva po pol, vsega pa je O bilo dva litra. Potemtakem ostane ^ še samo pivo!?« ^ »Saj res, oprostite. Sem se A pač enkrat zmotila. Po navadi V se zmotijo gosti, tokrat pa je v obratno.« V Čudno se nam je zdelo, da se v da pri tako majhni količini zmo- 0 tili,_ saj je dolžnost službujoče a naiafcarice, da evidentira vse, kar A prinese na mizo. Se bolj čudno V pa je to, da. so take pomote sko- v ro vedno v škodo gostov. V To se je zgodilo v dveh celj- V skih gostiščih. O Vsak nadaljni komentar je od- 0 več! Filmski spored v eni dvorani Odkar je celjski kino »Union« v adap- taciji za »cinemaskop« je v Celju od- prta samo ena dvorana. Škoda, da upra- va kinopodjetja ni uvedla za ta čas treh predstav, kajti tistih, ki se tudi popol- dne nimajo kam dati, bi bilo vsak dan dovolj za eno zasedbo, hkrati pa bi se repertoar hitreje menjal. 0'd zadnjih filmov, ki smo jih videli v Celju, bo verjetno dlje časa ostal v s,po- minu film, ki so ga posneli združeni filmski umetniki, ki pa so vloge odsto- pili mladim igralcem. Film podaja pri- srčno in prepričljivo otroško zgodbo, na videz nič posebnega, toda polno drcibnih pripetljajev, ki nam odpre otroško dušo in njegov svet. Poleg tega, da smo lahko uživali pri izvrstni igri malih zvezdnikov, smo se lahko tudi česa naučili. Med drugim tudi tega, da otrok ni treba vedno gledati kot otroke, da oni dostikrat zmorejo presenetiti odrasle pri njihovi pretirani prepriča- nosti, da so odrasli res tudi vsemu do- rasli. Film Houdini nam je prikazal vrsto zanimivih stvari izza kulis artističnega življenja. Same »coperniške« scene, pa so ostale za gledalce španska vas in niso prepričale. Deloma tudi zato ne, ker smo že preveč vajeni spretnosti filmar- jev za trik. »Dva tedna ljubezni« spada med revi- jalne filme. Zgodba pa je le preveč ne- verjetna, da bi jo prej prisodili kakšni avstrijski družbi. Ce;prav se mladim ljudem pripeli marsikaj, več kot radi verjamemo, je bilo tokrat tega preveliko na kupu, da bi lahko pogoltnili zalogaj kot resničen. Pri zgodbi, ko je vozel, v katerega so zapleteni mladi zaljubljenci, že preveč zamotan, so bile scene v raketami pod posteljo, od katerih ena slučajno prižge tudi velik ognjemet, kar preveč poten- cirana stvar. Za prvomajske praznike pa se nam obeta dvoje presenečenj. Predstave v preurejenem »Unionu«,, ki je za pre- miere »cinemaskop« tehnike dobil film »Carmen Džons«, katerega so v tej novi tehniki kot prvega videli tudi Ljuibljan- čani. Prizor iz zelo dobrega filma »Plamen opoldne«, ki povezuje pionirje sodobne- ga poštnega letalstva v njihovem oseb- nem, čisto zanimivem in svojstvenem privatnem življenju. Zasedba vlog je že vnaprej napovedala vrednost filma