Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so potrdili novo volilno postavo za državni zbor. — Ministerski predsednik, grof Badeni, ima bojda že cesarjevo pooblastilo v rokah, da razpusti državni zbor. ki se danes snide, ako bodo poslanci delali težave proračunu. Pripravljajmo se torej na državnozborske volitve ! Češko. Praška predmestja se v kratkern zedinijo s Prago. — Delavci v delavnicah državnih železnic v Pragi in Bubnah so ostavili delo ali štrajkajo. — Mladočeški državni poslanci so oni dan v Pragi sklenili, da bodo vladi še zanaprej nasprotovali, pa zrnerno. Štajarsko. Volitve za deželni zbor so dokončane. Izvoljenih je 21 nemških liberalcev, 16 nemških nacijonalcev, 10 nemških konservativcev, 8 Slovencev, 4 neodvisni nemški kmečki zastopniki in eden »divjak«. Bržčas bodo potegnili liberalci in nacijonalci skupaj; potem joj nam Slovencem! Koroško. V novem deželnem zboru bodo sedeli štirje konservativci, vsi drugi poslanci pa so nemški liberalni nacijonalci, ki strastno sovražijo vse, kar je katoliškega in slovenskega. — Pri deželni sodniji je samo eden uradnik, ki popolnoma zna slovenski. Minister grolf Gleisbach je tudi naš velik nasprotnik. Kranjsko. Oni dan je bil namesto Kluna za državnega poslanca izvoljen dr. Šusteršič s 161 glasovi; dr. V. (Iregorič je dobil 102 glasa. Deželnozborska dopolnila volitev namesto Kluna bode pa dne 29. okt. — Kmetijsko kemično poskuševališče v Ljubljani je dovolilo poljedelsko ministerstvo. Primorsko. V Trstu je bila v nedeljo popoldne velikanska procesija s podobo žalostne Matere božje. Udeležilo se je okoli 70 tisoč vernikov, skoro samih Slovencev. — Ko se je grof Badeni mudil v Istri, so Lahoni tu in tam s kameniem napadali Slovane. Štirje teh surovežev so te dni dobili zasluženo plačilo. Ogersko. Pri Oršovi so se v nedeljo odprla Železna vrata vpričo svetlega cesarja, kralja srbskega in kralja rumunskega. Vsi navzoči ministri so dobili srbska in rumunska odlikovanja. — Ker se na leto po 30 tisoč mladeničev odtegne vojaški dolžnosti, zalo je minister.stvo nastavilo posebne komisarje, ki bodo na prsle gledali dotičnim oblastvom. Vnanje države. Bim. Sv. oče so dvakrat poslali blagoslov protiiramasonskemu shodu v Tridentu, ki se je otvoril v soboto popoldne z velikansko procesijo, ki je trajala čez tri ure. Italijansko. Poroka prestolonaslednika Viktorja Ematiuela s črnogorsko princesijo Heleno bode dne 24. okt. — Roparjev je v tej »blaženi« deželi vedno dovolj, te dni so se na več krajih oglasili, posebno na Siciliji. — Na željo Anglije bode vlada morda že v kratkem poslala precejšno vojsko v varstvo kristijanov na Turškem. Fracosko. Dne 5. okt. pride ruaki car Nikolaj II. v Pariz in pojde tudi v poslansko zbornico, kjer se mu bodo poklonili poslanci in senatorji. — Francosko vladajo framasoni, sicer si ne bi upal framasonski odbor grajati vlade, ker še premalo zatira katol. cerkev. Angležko. Prihodnje leto, meseca septembra bode kraljica Viktorija slavila 601etnico svojega vladanja. K 591etnici jej je letos prvi častital ruski car, za katerega prijateljslvo se tudi mogočna Anglija puli. Nemško. Cesar Viljera mora biti dober prijatelj sultana, ker mu je poslal lepo fotografijo svoje obitelji, in to po zadnjem grozovitem klanju armenskih kristijanov v Carigradu, In cesar Viljem naj bi bil krščanski vladar? Busko. Nad Korejo v vshodnji Aziji bode Busija zanaprej imela tiste pravice, kakor Japonska. — Dozdaj so oblasti hudobne, tudi sebi neljube osebe poslale administrativnim potoin v Sibirijo v pregnanstvo. To se pa bode na prigovarjanje sedanje carice v kralkem močno omejilo. Rumunsko. V glavnera mestu, Bukareštu, so zaoetkom tega tedna našega svetlega cesarja kralj Karol in njegovi podaniki jako slovesno vsprejeli. Tudi po drugih državah torej čislajo vrline našega predobrotljivega vjadarja. TurSko. V Macedonji na več krajih delajo nemir grški nezadovoljneži. Turški vojaki pa se veliko zanje ne brigajo, ampak so požgali t.e dni v monastirskem okraju več krščanskih vasij. — V Mali Aziji so v minolem tednu Turčini pobili na stotine armenskih kristijanov, posebno v Kajzariji in (Jermeriku, mesti Egin in Karput pa so požgali. Armenci bežijp v gore, kjer jih čaka zima, glad in mnoge strašna smrt.