■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Drava z Domžalami za priključek
O Stran 11 Rokomet • Fenomenalna predstava Ormoža O Stran 12
Po naših občinah Dornava •
Ministrstvo ne da, sami pa nimajo... O Stran 3
Po naših občinah Ptuj • Ponosen na opravljeno delo, ne pa na napake...
O Stran 5
Od tod in tam Ptuj • Prijateljstvo in tovarištvo sta izginila iz besednjaka Z> Stran 7
Ptuj, petek, 26. marca 2010
letnik LXIII • št. 24 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Pridehtela je vigred
V znamenju cvetja in presmecev
Čeprav je pomlad z nami šele nekaj dni, je letošnja vendarle nekaj posebnega, saj smo jo po precej podaljšani in dokaj hladni zimi vsi že težko pričakovali.
Dočakali smo jo s toliko večjo radostjo, saj so snežne zaplate ponekod vztrajale še ta teden. Pa je narava vendarle zadehtela in zacvetela, travniki in polja so že ozeleneli, skoraj vse že brsti, pa tudi ptičje petje je živahnejše, saj se vse, kar je živega, veseli novega življenja. Tukaj pa so že tudi prvi pomladni prazniki: za nami je materinski dan, pred nami pa cvetna nedelja, ki pomeni uvod v krščansko velikonočno praznovanje. Pravcata pomlad pa je te dni tudi na ptujski tržnici, kjer se na stojnicah bohotijo dehteče narcise, primule, hijacinte in druge pomladne cvetlice. Na voljo so tudi oljčne vejice, presmeci in butare, ki jih bodo v nedeljo mnogi ponesli v cerkev k blagoslovu. To, da so noči spet vse krajše, dnevi pa vse daljši in toplejši, pa je že druga, a prav tako prijetna zgodba, zaradi katere bomo ta konec tedna kazalce na svojih urah premaknili na poletni čas.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Videm • Sprejeli proračun
Ptuj • Ob abrahamu prvenstvo evropskih upov
Tokrat soglasno ZA Judoisti za Pokal Ptuja
Zadnja videmska seja občinskega sveta je bila pravzaprav kljub nekaj »okrasnim« oz. obveznim točkam dnevnega reda, namenjena le enemu - potrditvi letošnjega občinskega proračuna.
Judo klub Drava iz Ptuja organizira v športni dvorani Center v soboto, 27., in nedeljo, 28. marca, mednarodno prvenstvo v judu za Pokal Ptuja 2010. Ob letošnji petdesetletnici izjemno bogatega delovanja kluba bo to že 23. tekmovanje.
Po pričakovanjih so si občinski politiki najprej pošteno »iz-pihali duše«, potem pa, skoraj neverjetno, brez enega glasu
	
	POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE CENEJE.
	4itele*&
	Vaši podatki: - rojstni datum
	- telefon:
	- e-mail naslov
	Več informacij boste našli na strani 28.
	
proti sprejeli »invalidni« proračun, kot so ga imenovali prav vsi po vrsti.
Dogovori in pogajanja, ki so tekli dober mesec v ozadju javnosti, so očitno uspeli, vsaj v kontekstu sprejetja proračuna, vendar pa je bilo tudi popolnoma jasno, da z doseženim nihče ni zadovoljen, saj je po izidu glasovanja edini veselo zaploskal le župan ...Vsi ostali so gledali v mizo.
O Stran 4
»Trudimo se, da bo letošnji Pokal Ptuja med najmočnejšimi mednarodnimi turnirji v starostni kategoriji kadetov in mladincev tako v Sloveniji kot tudi v srednjeevropskem prostoru. Pričakujemo udeležbo preko 300 tekmovalcev in tekmovalk. Nastopali bodo tudi vsi slovenski kandidati za nastop na kadetskem evropskem in svetovnem prvenstvu. Potrudili se bomo, da se bomo dokazali kot odlični organizatorji in promotorji Ptuja v slovenskem in evropskem prostoru. Imamo tudi močno ekipo z odličnimi posamezniki in posameznicami, od katerih pričakujem več kolajn in dobro ekipno uvrstitev med najboljših pet na prvenstvu,« je napovedal prof. Vlado Čuš, predsednik organizacijskega odbora.
Na tekmovanju, ki šteje za Slovenski pokal, so svojo udeležbo že najavili tekmovalci
iz sedmih držav (Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Italije, Češke, Srbije in Slovenije). Borbe bodo potekale na štirih borilnih površinah in se pričnejo s predtekmovanjem mlajših kategorij v soboto ob 10. uri. Finalne borbe v kadetski konkurenci so predvidene ob 15. uri. V nedeljo bodo nastopili mladinci in mladinke v pred-
tekmovanju ob 10. uri, finalne borbe bodo ob 13. uri. Uradno odprtje tekmovanja bo v soboto ob 13. uri. Med govorniki na odprtju bo tudi doslej najuspešnejši tekmovalec kluba Filip Leščak, olimpijec, legenda slovenskega juda, trikratni udeleženec olimpijskih iger. Vabljeni!
Sebi Kolednik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: SM
Ptuj • Zborovali vojni invalidi
Ob 15-letnici predstavili bogato zgodovino
Društvo vojnih invalidov Ptuj je ob proslavi 15-letnice svojega delovanja v petek, 19. marca, v dvorani restavracije Gastro številnim članom in gostom predstavilo več kot dve stoletji staro zgodovino društva, ki je imelo včasih precej premoženja, v njem pa je bilo tudi več kot 1000 članov.
Foto: M. Ozmec
Za pester kulturni program so poskrbeli učenci OŠ Mladika in Glasbene šole Ptuj ter dijakinje Gimnazije Ptuj.
Kot je v uvodnem nagovoru povedal predsednik Boris Fras, je v Društvu vojnih invalidov Ptuj, ki je bilo ustanovljeno 15. novembra 1995, združenih 124 članov iz 14 občin na območju upravnih enot Ptuj in Ormož. Društvo vodi kolegij izvršnega odbora, v katerem so poleg predsednika Borisa Frasa še podpredsednik Milivoj Zemljič in pogodbeno zaposlena tajnica Irena Podho-stnik. Sicer pa pri izvajanju posebnih socialnih programov redno sodelujejo s socialnima delavkama Tatjano Matjašič in Zinko Kokol.
Povedal je, da so vojnim invalidom sofinancirali stroške bivanja v termalnih in naravnih zdraviliščih in na predlog zdravnika tudi zdraviliške storitve oziroma terapije. V skrbi za integracijo težkih socialno ogroženih in socialno izključenih vojnih invalidov v kulturno in družabno življenje so mnogim omogočili udeležbo na
proslavi na Osankarici na Pohorju, udeležbo na strokovni ekskurziji na Madžarskem, pa tudi na srečanjih vojnih invalidov v Novem mestu ter nekaterih drugih mestih. Posameznikom so nudili posebno pomoč pri nakupu tehničnih pripomočkov, ki lajšajo življenje in jih zdravstvena zavarovalnica
ne plačuje, v skrbi za ohranja nje psihofizične kondicije pa so skrbeli tudi za rekreacijo svojih članov, saj so izvedli dva pohoda ter plavanje z vodno telovadbo v ptujskih termah in Malih Moravcih, pogosto pa so se preskusili tudi v rekreacijskem streljanju, igranju šaha in pikada ter kegljanju.
Poleg tega so vojne invalide, ki zaradi invalidnosti ali bolezni težko skrbijo zase, obiskovali na domu, sofinancirali pa so tudi laično pomoč na domu ter občasno sodelovali pri nabavi hrane in nujnih dobrin. Posamezni člani so se udeleževali raznih srečanj, proslav in zborovanj ob obletnicah dogodkov iz NOB in vojne leta 1991. Poleg članarine zagotavljajo delovanje tudi s sredstvi, ki jih prejemajo z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, fundacije invalidskih humanitarnih organizacij FIHO ter v obliki nekaterih prostovoljnih prispevkov.
Več kot 250-letna zgodovina druženja vojnih invalidov
O polpretekli zgodovini in delovanju društva vojnih invalidov po drugi svetovni vojni ter v zadnjih 15 letih je govoril tudi podpredsednik Milivoj Zemljič iz Ormoža, del svojih bogatih raziskav o zgodovini
Foto: M. Ozmec
Nataša Majerič iz Zgodovinskega arhiva Ptuj je predstavila bogato, več kot dve stoletji dolgo zgodovino vojnih invalidov v Ptuju.
Invalidskega društva, katerega korenine segajo dve stoletji nazaj, pa je zbranim predstavila Nataša Majerič iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. Med drugim smo lahko slišali, da so v Ptuju že Ptuj že sredi 18. stoletja skrbeli za vojne invalide, saj je cesarica Marija Terezija na Ptuju dala postaviti dom za vojne invalide v tedanji mali kasarni (nasproti današnje tržnice). V stavbi, ki je sedaj že porušena, je bila invalidska uprava, ki je imela izredno velik vpliv na vse, kar se je dogajalo v mestu. Včasih je bilo v Ptuju od 500 do 600 vojnih invalidov, ki so imeli oblečene posebne uniforme, z denarjem od različnih dejavnosti, ki so jih opravljali invalidi, pa so po mestu kupili več zgradb. Število invalidov je v Ptuju precej naraslo po prvi svetovni vojni, ko se je ptujsko društvo vojnih invalidov združilo v Udruženje vojnih invalidov Jugoslavije. Tedaj so bili vojni invalidi precej premožni, saj so prirejali razne prireditve, invalidske dneve in tombole, njihova glavna dejavnost pa so bile številne trafike, ki jih je bilo v Ptuju in bližnji okolici kar 23. Vojni invalidi in njihovi družinski člani so uživali šte-
vilne ugodnosti, skrbeli pa so tudi za manj premožne, saj so jim dajali denarno podporo.
Po 2. svetovni vojni se je društvo preimenovalo v Zvezo vojaških vojnih invalidov in je imelo v rokah prodajalne loterije, trafike in nekaj gostiln, v Ptuju pa je nastalo tudi nekaj invalidskih podjetij. Vojni invalidi so bili zaposleni v invalidskem podjetju Slaščičarne Ptuj, v tedanji Tovarni perila in konfekcije in še kje. Leta 1946 je bilo v društvu 426 članov, največ invalidov iz prve svetovne vojne, po številu članov pa je izstopalo leto 1950, ko je bilo združenih več kot 1000 vojnih invalidov. Ker je zveza vojnih invalidov zelo tesno sodelovala s tedanjo Zvezo borcev, sta se obe organizaciji leta 1962 združili v eno organizacijo.
Borili so se, da bi nam bilo boljše, kot je sedaj
V imenu Mestne občine Ptuj je ob 15-letnici delovanja vodstvu in članom društva vojnih invalidov Ptuj čestital podžupan Mirko Kekec, ki je poudaril, da smo lahko ponosni na vse, ki so v najusodnej-
ših trenutkih stopili v bran domovine. Mnogi so pri tem izgubili svoja življenja, mnoge pa je vojna vihra prve in druge svetovne vojne, pa tudi vojne za samostojno Slovenijo za vedno zaznamovalo z invalidnostjo. Ob tem je poudaril, da naj bodo vse grenke in žalostne izkušnje iz vojne kot opomin, da se na slovenskih tleh nikoli več ne bi ponovilo prelivanje krvi za mir! Predsedniku Društva vojnih invalidov Borisu Frasu je ob 15-letnem jubileju izročil spominsko darilo MO Ptuj.
Čestitkam ob jubileju se je pridružil tudi podpredsednik Zveze vojnih invalidov Slovenije Janez Podržaj in ptujskemu društvu izročil posebno priznanje zveze, za nadpovprečno aktivnost in zasluge v delovanju društva pa je priznanji izročil tudi Rozaliji Kor-par in Maksu Slediču.
Ptujskim sotovarišem so ob jubileju čestitali tudi predstavniki društev vojnih invalidov iz Trbovelj, Pomurja, Koroške in Maribora, predstavnika Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Ptuj, veteranov vojne za Slovenijo in Društva izgnancev Ptuj ter Policijskega veteranskega društva Sever iz Maribora. Drug za drugim so ugotavljali, da so si vsi močno želeli, prizadevali in se celo borili za samostojno Slovenijo, pa vendar pa so želeli, da bi nam bilo boljše, kot nam je sedaj.
Proslavo ob 15-letnici društva vojnih invalidov so z nadvse pestrim kulturnim programom, recitalom, petjem in igranjem obogatili učenci OŠ Mladika in Glasbene šole Karol Pahor, dijakinje ptujske Gimnazije ter pevke ljudskih pesmi iz Osluševcev, za povezavo programa pa je skrbel Nino Šešo.
M. Ozmec
Uvodnik
Z delovnega mesta direktno v grob?
Takšna je groba skrčena verzija vsebine pokojninske reforme, ki jo je te dni predstavil minister Svetlik. Tako se bo do 2016. postopno dvignila meja za starostno upokojevanje za moške na 65 in za ženske na 63 let. Sedaj znaša povprečna starost upokojitve za moške 62 in za ženske 5 9 let. A to je le začetek. Kmalu se bo starost za oba spola izenačila.
Četudi se sindikati še nameravajo pogajati o tem, je že sedaj jasno, da kaj dosti doseči ne morejo. Žalostna resnica je namreč, da nas je preveč in da smo prestari. Medtem ko je pred desetimi leti za enega penzionista delalo 1,8 delavca, sedaj le še 1,6. Slovenski narod se stara, živeli bomo dlje kot naši predniki in že sedaj v povprečju prejemamo pokojnino 19 let. Res je, da je ta vedno nižja, in mislim, da ni nič zgrešena misel, da bomo kmalu prejemali pokojnine, ki bodo znašale le 50 % plače. Tako je mogoče sklepati iz dejstva, da se pokojninska osnova ne bo več računala na temelju dohodkov najugodnejših 18 delovnih let, ampak bo upoštevano povprečje iz kar 34 let. Sindikati sicer opozarjajo, da bo za nekatere vrste delavcev, predvsem v industriji, to fizično in finančno popolnoma nesprejemljivo. In tudi to je res. Že sedaj so naše psihiatrije oblegane od prav teh delavk, ki svojega življenja več ne zmorejo živeti brez antidepresivov in drugih bombončkov. Če upoštevamo to dejstvo, se bo breme le preneslo z enega ministrstva na drugo. Ampak tudi na področju zdravstva nam nenehno krajšajo pravice in dobimo manj za svoj denar. Jasno je, da bomo izviseli. Čeprav boste vse življenje plačevali v vse možne blagajne, na koncu za vas ne bo vzeti od nikoder.
Ker ga tli junaka, ki bi znal izračunati kaj boljšega, nam ostane le, da na slabo novico gledamo z nasmehom. Najbolje je delati čim dlje, praktično do smrti. Kajti če pogledamo z vesele strani, nas le to lahko reši pred dvema desetletjema življenja v pokoju, v katerih se dogajajo tako zanimive stvari, kot sta pletenje jopic in sajenje rož. Glede na slovensko nataliteto nam vnukov ne bo treba čuvati, pa tudi nedeljskih kosil ne bomo kuhali, ker bodo otroci, če jih imate, živeli v Amerik i ali Afrik i. Torej bom o delali. Seveda pa bo treba spremeniti odnos do službe. Služba mora postati to, kar je - vir dohodkov, ki nam omogočajo uresničevanje osebnih ciljev, ne pa da so osebni cilji zadovoljeni že s tem, ko hodimo v službo. Kajti naše delo ni naše življenje, naše delo je tisto, kar počnemo, da bi si življenje omogočili.
Viki Ivanuša
Foto: M. Ozmec
Podpredsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije Janez Podržaj (desno) je izročil Maksu Slediču posebno priznanje.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Dornava • Z zadnje seje občinskega sveta
Ministrstvo ne da, sami pa nimajo ...
Dornavski lokalni politiki so večino točk zadnje seje oddelali na hitro in brez posebnih razprav; nekaj več časa je bilo namenjeno le predstavitvi dogradnje vrtca in že razglašeni problematiki nadaljnjega obstoja podružnične šole na Polenšaku.
Župan Rajko Janžekovič je svetnikom povedal, da - glede na finančno stanje v občinskem proračunu - na lastno financiranje vrtca ne morejo računati, na morebitno sofinanciranje s strani šolskega ministrstva pa bi čakali predolgo; stari montažni vrtec je namreč v izredno slabem stanju, že dalj časa pa tudi premajhen za vse potrebe v občini. Zato je zbranim predlagal gradnjo oz. do-gradnjo vrtca k šoli po načelu podelitve stavbne pravice. Svetniki sicer s predlogom niso bili najbolj zadovoljni, slišati je bilo kar nekaj kritike, kako »bogatejše« občine gradijo s sofinanciranjem državne blagajne, vendar jim takšno modrovanje ni kaj prida koristilo.
Kot je povedal župan, se namreč lahko najhitreje lotijo izgradnje vrtca le s podelitvijo stavbne pravice, podobno kot je naredilo že nekaj občin, morajo pa pred tem sprejeti ustrezen sklep oz. odlok o podelitvi stavbne pravice.
»S sprejetjem tega odloka lahko nadaljujemo projekt, ki je zdaj v zaključni fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Kot veste, se bo deloma adaptiral del obstoječe šole, pred-
Foto: SM
Najdaljšo in najbolj vročo razpravo na seji je tokrat sprožil Franc Kukovecz vztrajanjem, da naj se uredijo nove linije šolskih prevozov za OŠ Polenšak.
vsem za potrebe prve triade, zraven pa se bodo dogradili še novi oddelki za naš vrtec ter uredila okolica, nova parkirišča, ograjeno igrišče za otroke in tudi cesta med šolo oz. vrtcem ter občinsko zgradbo za potrebe dovoza otrok do vrtca. Po projektantski oceni naj bi celotna izvedba zahtevala približno 1,35 milijona evrov, stavbno pravico pa bi po razpisu podelili najboljšemu ponudniku za obdobje 15 let z možnostjo predčasnega po-
DIJAKI GIMNAZIJE PTUJ IN MESTNA OBČINA PTUJ
VAS VABIMO, DA
27. marca 2010 ob 20.30
ZA ENO URO UGASNETE LUČI IN SE PRIDRUŽITE GLOBALNI AKCIJI URA ZA ZEMLJO,
S TEM BOMO PRISPEVALI K ZMANJŠANJU SVETLOBNE ONESNAŽENOSTI.
MED ZATEMNITVIJO VAS VABIMO NA OPAZOVANJE ZVEZD PRED GIMNAZIJO PTUJ.
AKCIJA POTEKA V SKLOPU MEDNARODNEGA PROJEKTA ESFALP (EUROPEAN SCHOOLS FOR A LIVING PLANETI, V KATEREGA JE VKLJUČENA GIMNAZIJA PTUJ.
www.gimptuiESFALRblogspot.com
plačila. Kolikšni bodo mesečni obroki za izvedbo projekta, bodo pokazale ponudbe, gotovo pa bomo izbirali med najugodnejšimi. Sicer pa, če bodo cene ponudnikov 'prenapete', pač pogodbe ne bomo sklenili in bomo iskali kakšno drugo varianto za gradnjo vrtca,« je še pojasnil župan Janžekovič.
To je pomirilo svetnike, ki so nato soglasno potrdili odlok o podelitvi stavbne pravice. Če bi šlo vse po sreči, naj bi bila po besedah župana adaptacija šole za potrebe prve triade končana že do letošnje jeseni, v vsakem primeru pa naj bi deloma prenovljena šola in prizidani vrtec odprla vrata v naslednjem letu. Stari, montažni vrtec bo zaenkrat še ostal, v njem pa naj bi svoje prostore dobila društva.
Polenška šola spet razburjala politične duhove
Največ besedovanja pa je tokrat sprožil svetnik Franc Ku-kovec s Polenšaka, ki je očitno vedel, da bo dregnil v »slabost« dornavske občine, zato je ves čas debate poskušal zadržati čim mirnejši ton. Zanimalo ga je, kako daleč je letos s šolskimi prevozi za nekaj učencev,
Nov vrtec k šoli in delno adaptacijo šolskih prostorov naj bi v Dornavi izvedli s podelitvijo stavbne pravice.
ki že obiskujejo polenško šolo, in za tiste, ki bi se morda vanjo vpisali v letos: »Saj veste, da je letos več otrok kot lani, starši so jih pripravljeni vpisati na našo šolo, ampak je pogoj, da je urejen prevoz zanje.«
Dejstvo je, da je bil lani vpisan le en otrok, šolo na Po-lenšaku v tem šolskem letu v vseh oddelkih obiskuje sedem otrok, lahko pa bi se letos vpisali štirje prvošolčki.
Kukovec je najprej dobil odgovor, da morajo prvošolč-ke tako ali tako (po zakonu) v šolo voziti starši, potem pa se je začela razvnemati stara, brezplodna in vročična razprava med dvema zagovornikoma obstoja šole na Polenšaku (ob Kukovcu se zanjo zavzema še Jožef Hojnik) ter ostalimi svetniki, ki so bolj naklonjeni spremembi njene namembnosti v smislu kakšnih poletnih šol, taborov ipd.
Župan Janžekovič je povedal, da bi prevoz za nekaj otrok občino letno stal okoli 15.000 evrov, in še dodal, da samo rešeni prevozi ne bodo rešili drugih težav, kot je ponudba prostočasnih in drugih aktivnosti za šolske otroke, ki jih na Polenšaku ne bodo mogli nuditi, medtem ko imajo učenci v osrednji dornavski šoli na voljo veliko več možnosti za razne obšolske dejavnosti. Debato je želel zaključiti z besedami, da če bo denar, bodo tudi prevozi, oziroma naj svetniki sprejmejo sklep, da se nameni toliko denarja za nove šolske linije.
Pa svetniki temu pozivu župana niso sledili, saj se jim je to zdelo popolnoma nerentabilno, vendar glasovali o takšnem sklepu tudi niso, pač pa je namesto tega razprava tekla v vse možne konce in kraje, nihče pa ni imel poguma odkrito reči, da je šolo najbolje zapreti. Slišati
je bilo le besede, da takšnih šol s po petimi ali sedmimi učenci v nekaj oddelkih v Sloveniji ni najti, in da če bi indeks rojstev kazal na to, da bo v prihodnje v tamkajšnjem okolišu vsaj 20 do 30 šoloobveznih otrok, se nihče ne bi pogovarjal o vprašanju obstoja šole in rentabilnosti šolskih prevozov. Žal pa takšnega pokazatelja na polen-škem okrožju ni. Sicer naj bi bilo v prihodnje res nekaj več otrok, a še vedno precej manj kot 20.
Hojnik in Kukovec se vsem argumentom navkljub nista pustila prepričati; vztrajala sta pri stališču, da je šola pomembna ustanova za ves kraj, da se pri otrocih ne sme vse gledati zgolj skozi denar in rentabilnost, da naj občina vendarle naredi vsaj ta korak, da zagotovi šolske prevoze, potem pa se bo že videlo, kako in kaj bo. Njuno vztrajanje se je tokrat vsaj teoretično nekoliko obrestovalo; kljub razmišljanju nekaterih svetnikov, da bi bilo ceneje vsakemu staršu dati 100 evrov letno za prevoz svojega otroka v šolo, so se na koncu nekako zedinili ob predlogu, da naj šola pripravi program dodatnih šolskih linij in se dogovori s prevoznikom, ali jih bo ta sploh lahko opravljal in koliko bi to stalo. Potem se bodo okoli prevozov za peščico polenških otrok (ki zadnje razrede tako ali tako obiskujejo v OŠ Dornava) pogovarjali naprej.
O »drogeraškem« bloku in milijonski tožbi
Za konec seje pa sta nato padli še dve »vroči« informaciji.
Pprvo je med svetnike spustil Janko Horvat, ki je opozoril, da naj bi se v dornavskem občinskem bloku na številki
141 dogajale hudo čudne zadeve; eno izmed stanovanj naj bi bilo po njegovih beseda leglo prave »drogeraške mafije«, kjer naj bi se, zlasti v poznih nočnih urah, preprodajalo marsikaj močnejšega kot zgolj marihuana. Predlagal je, da naj se blok bodisi odproda zasebnikom ali pa se poostri policijska kontrola oziroma izvede hišna preiskava.
Svetnikom je bila vsa zadeva očitno kar dobro znana, vendar nihče ni upal povedati kaj več. Župan se s prodajo bloka zasebnim kupcem ni najbolj strinjal, saj je menil, da s tem težav glede morebitne preprodaje in uživanja trdih drog v občini ne bi rešili, so pa na koncu sprejeli sklep, da bodo o dogajanjih obvestili ptujsko policijsko postajo, ta pa naj pač ukrepa tako, kot mora.
Druga bolj vroča informacija pa se je nanašala na izgubljeno tožbo Občine Ptuj proti zasebniku Radu Snežiču s podjetjem Meltal (o čemer smo v Štajerskem tedniku pred kratkim že poročali). Tožba se je vlekla dobrih 17 let, zato so obresti nanesle skoraj 2 milijona evrov, sicer pa je celotni tožbeni znesek, ki naj bi ga po zadnji odločitvi sodišča prejel zasebnik, nekaj preko 2,2 milijona evrov. Po delitvenem ključu med občinami bivše velike ptujske občine naj bi bil tako znesek, ki ga mora zaradi izgubljene tožbe poravnati Občina Dornava, dobrih 83.000 evrov (Videm npr. 271.000 evrov, Gorišnica slabih 181.000 evrov itd.).
Svetniki so ob tej novici samo zmajevali z glavami in se spraševali, od kod naj takšen znesek plačajo, pa tudi zakaj bi ga, župan pa je še pojasnil, da bo verjetno sledilo še nadaljevanje tožarjenja - tudi na evropskem sodišču.
Foto: SM
Videm • Kako so sprejemali proračun
Ko so si izpihali duše, so bili soglasno ZA
Zadnja videmska seja občinskega sveta je bila pravzaprav, kljub nekaj »okrasnim« oz. obveznim točkam dnevnega reda, namenjena le enemu - potrditvi letošnjega občinskega proračuna. Po pričakovanjih so si občinski politiki najprej pošteno »izpihali duše«, potem pa, skoraj neverjetno, brez enega glasu proti sprejeli »invalidni« proračun, kot so ga imenovali prav vsi po vrsti.
Foto: SM
Videmski svetniki so po tem, ko so popljuvali celotno situacijo v občini, sicer soglasno potrdili proračun, zadovoljen po glasovanju pa je bil le župan, saj so vsi ostali kar nekam osramočeno gledali v mizo.
Stališča in mnenja o letošnjem proračunu so začela krožiti po sejni sobi že pri točki pobud in vprašanj; prvi sta bila Franc Kiribš starejši in Venčeslav Trafela, ki ju je zanimalo, kako je z izgradnjo doma upokojencev, glede na dejstvo, da postavke v tem proračunu za ta projekt ni. Župan Friderik Bračič je pojasnjeval, da so si kot občina zagotovili predkupno pravico do izbrane parcele, ki je tudi že potrjena v občinskem prostorskem planu za namen tovrstne izgradnje, da pa je zdaj vse odvisno od vodstva ptujskega doma upokojencev oz. pristojnega ministrstva kot investitorja, kjer pa pač dajejo prednost izgradnji domov na Primorskem.
Trafela to ni pomirilo, zanimalo ga je, kako to, da je občini Juršinci uspelo, Vidmu pa ne, in zakaj ne pride v poštev kakšen drug investitor oz. način izgradnje, navrgel pa je še, da druge občine same zagotavljajo parcele, Videm pa očitno niti tega ne more. Župan je spet pojasnjeval, da je bil dogovor z direktorico Doklo-vo, da parcelo odkupi investitor in ne občina, pri tem pa se je ta del debate tudi zaključil.
Koliko se dejansko porabi za politična sejanja
V bolj vročo kašo je pihnil Marjan Jelen, ki ga je zanimalo, od kod izračun, da ena seja stane občino kar 8000 evrov. Župan je spet povedal, da gre za znesek, ki zajema tako sejnino članov občinskega sveta kot tudi sejnine članov vseh odborov, saj so pred vsako sejo nujni tudi sestanki odborov. In da potem res pridejo do zneska okoli 7500 evrov za eno sejo.
Svetniki pa so se začeli oglašati kar po vrsti. Povedali so, da so na račun tega v javnosti objavljenega podatka dobivali kar krepke od sosedov, znancev in prijateljev, koliko zapravijo za politiziranje, ne morejo pa kupiti niti gasilskega avta, župan pa se je branil, da so javno izpostavljanje cifre sprožili sami s svojimi napadi nanj (sicer pa sejnine ne morejo biti tajni podatek, kot bi si morda želeli občinski politiki, saj gre za javni denar,
op. a.).
Franc Stopajnik je nato prišel na dan z jasnejšimi številkami: »Sejnina za enega svetnika pri nas je 161 evrov bruto, če nas tukaj sedi 17, to pomeni 2737 evrov za sejo, in če seštejemo še vsa zasedanja odborov, ne morem priti do številke 7700 evrov. Do naslednjič pripravite točne podatke, koliko je stala kakšna seja!«
Potem je svoj gnev nad županovim pisnim odgovorom na tiskovno konferenco SDS izpljuval še Srečko Svenšek: »Pravite, da smo mi izsilili obnovo OŠ Sela. Še dobro, da smo jo, drugače bi se itak podrla, ampak potem povejte, zakaj tega niste naravnost povedali na odprtju šole, pred vsemi ljudmi tam?! Zdaj obračate ploščo po svoje, mi pa se ne skrivamo za tem, kar smo izglasovali. Res me moti vaša dvojna morala, vaša plača je tudi 1200 evrov na mesec, naše plačilo pa 160 evrov na mesec!«
Župan je sicer obdržal mirne živce in povedal, da svetniki ne morejo narediti nič sami, pa tudi on sam ne more
nič, torej so vse naredili skupaj.
Potem so se udarili še okoli zneska dveh milijonov dolga občine za različne projekte; župan je ponovno zatrdil, da je dolg občine le dobrih 850.000 evrov, od tega je za 790.000 evrov kredita ter obroki za odplačevanje vrtca
in prav nič drugega, nekaj svetnikov pa je le odkimavalo z glavo, da to že ni čisto tako.
Vsi nezadovoljni, toda tudi vsi za - s pogledi v mizo
Nato je končno sledilo dolgotrajno sprejemanje proračuna, kjer so se oglašali vsi prisotni; pač vsak s svojim videnjem dokumenta, vsi pa s skupnim stališčem, da še zdaleč ni takšen, kot bi si ga želeli, ampak ga bo očitno pač treba sprejeti, saj imajo dovolj pritiska ljudi na terenu, ki sprašujejo, kaj je zdaj in zakaj dela stojijo. Prav vsak je tudi vedel povedati, da ni zadovoljen s postavkami, saj so (spet) izpadli projekti, pomembni za okolico, ki jo kot svetniki zastopajo, ampak pač očitno drugače ne gre.
Tako so haloški svetniki poudarjali, da na račun gradnje vodovoda sploh ne morejo priti do drugih naložb in projektov, Videmčani pa so s prstom kazali na neurejen center občine, kjer da še kanalizacije nimajo in da so pravzaprav najbolj zapostavljena KS v občini. Boris Novak pa je k temu še dodal: »Ta proračun, za katerega trdim, da je invaliden, moramo sprejeti, če hočemo sploh kaj delati naprej. Kaj je dejansko bilo dogovorjenega v ozadju in kakšno je dejansko finančno stanje, pa bo itak pokazal rebalans. Šele rebalans bo zame pravi prora-
čun! Me pa zanima, kaj je zdaj z našim lepim idejnim projektom velike kulturne dvorane. Nič več ni slišati o tem. Vzgled bi si lahko vzeli po Majšperku, kjer bodo gradili petmilijon-ski kulturni center, ki bo lahko za vzgled vsem Halozam in Podravju, pa se prav tako dajejo z enakimi težavami kot naša občina! Zakaj tam lahko to naredijo, mi pa ne?!«
Odgovora na to ni bilo, pač pa se je oglasila Dušica Avguštin, da v KS Dolena nimajo nič, niti ne zahtevajo veliko, da pa bo proračun tokrat potrdila vsaj zato, da se bo lahko začelo gramoziranje uničenih cest ...
Rožmana je zanimalo, zakaj v proračunu ni postavke za odkup dela hmeljišča, kot so se pogovarjali. Župan pa je odgovoril, da bodo določena skladova zemljišča kot občina itak pridobili s sprejetjem nove zakonodaje.
Potem ko so svetniki izpi-hali svoje ogorčenje nad proračunom, je sledilo glasovanje in prav neverjetno - proti proračunu ni bilo niti enega samega glasu ...
Dogovori in pogajanja, ki so tekli dober mesec v ozadju javnosti, so očitno uspeli, vsaj v kontekstu sprejetja proračuna, vendar pa je bilo tudi popolnoma jasno, da z doseženim nihče ni zadovoljen, saj je po izidu glasovanja edini veselo zaploskal le župan ...Vsi ostali so gledali v mizo.
SM
Od tod in tam
Ptuj • Razstava Pozabljen čas
Foto: MG
V domu Društva upokojencev Ivana Rudolfa Breg so 23. marca odprli razstavo Pozabljen čas kot kombinacijo starih predmetov in vsega, kar se je nekoč uporabljajo v vsakdanjem življenju. Danes za razliko od nekoč ljudje bolj spoštujejo vse, kar diši po tuje, je o letošnji razstavi, katere pobudnica je bila Marija Trstenjak Majcen, povedal predsednik DU Milan Masten. Na odprtju razstave so zapele Spominčice, ki so po novem članice breškega društva upokojencev. Na razstavi so se poklonili tudi tradiciji zborovskega petja na tem območju in obudili spomin na Radovana Gobca, slovenskega skladatelja, dirigenta in zborovodjo. Njegov sin Mitja Gobec je do nedavnega vodil njihov mešani pevski zbor. Stare predmete za razstavo so prispevali Jakob Hengelman ter družine Černezel, Sipoš, Hernja - Masten, Šerona, Trstenjak- Jurgec in družina Ane Prešeren.
MG
Videm • Zlatoporočenca Flajs
Foto: SM
Prvo soboto v marcu sta okroglih 50 let skupne življenjske poti praznovala in zapečatila zakonca Franc in Marija Flajs iz Lancove vasi. Zakonca sta si dom uredila na moževi domačiji v Lancovi vasi, kjer tudi danes preživljata jesen svojega življenja v družbi svojih najdražjih. Njuna življenjska pot ni bila lahka, saj sta oba veliko delala in skrbela za družino. Marija se je najprej zaposlila v ambulanti v Kidričevem, kjer je pomagala v pralnici, nato pa se je izučila za kuharico in se zaposlila v gostilni Pošta. Franc pa se je zaposlil v takratni TGA in delal v najtežjih pogojih ponoči in podnevi - v elektrolizi. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes pa sta že ponosna na vnuke: Francija, Nino, Uroša in Katjo, razveseljuje pa ju tudi že pravnuk Neo. Civilni obred zlate poroke je vodil videmski podžupan Bojan Merc, ki je slavljence-ma poleg posebnega svečanega potrdila izročil še darilo Občine Videm, svojo 50-letnico skupnega življenja pa sta zlatoporočenca potrdila še v cerkvi sv. Vida.
Podiehnik • Zlatoporočenca Zagorščak
Foto: SM
V podlehniški krajevni dvorani sta si v soboto, na prvi pomladni dan, drugič obljubila zvestobo zlata zakonca Josip in Ana Zagorščak iz Sedlaška. Poročila sta se januarja 1960 v Podlehnikupri Novi cerkvi, ustvarila družino s tremi otroki in zgradila hišo. Josip je bil vse do upokojitve zaposlen v takratni TGA Kidričevo, veliko pa je pomagal tudi sorodnikom in pri delu na domačiji, za katero je skrbela žena Ana, ki je nekaj let delala tudi v podleh-niškem Motelu. Zlatoporočenca Zagorščak je na sobotnem obredu zlate poroke, ki so ga združili še s praznovanjem godu zlatega ženina, spremljala vesela družba najbližjih: obeh hčera, Darinke in Štefke, vnukov Mirka, Tanje, Marine, Sandre in Denisa ter številnih prijateljev. Civilni obred je opravil župan Marko Maučič, ki je slavljencema ob darilnem bonu izročil tudi posebno plaketo občine.
SM
Ptuj • Bivši predsednik DU Vojo Veličkovic odgovarja na obtožbe
Ponosen na opravljeno delo, ne pa na napake ...
Občni zbor DU Ptuj je 15. marca izrekel številne obtožbe na računa sedaj že bivšega predsednika Voja Veličkoviča. V zvezi s tem smo mu postavili nekaj vprašanj.
Gospod Veličkovic, na občnem zboru DU Ptuj je bilo slišati marsikaj o tem, da ste pri svojem delu »so-lirali«, da ste se obnove in preureditvenih del na Potrčevi 34 na Ptuju lotili brez potrditve upravnega odbora in tudi brez soglasja najemodajalca.
»Res je, v svojem delu sem marsikdaj tudi soliral. Največkrat v primerih, ko je bilo delo potrebno opraviti, naloge, ki sem jih 'dajal', pa niso bile realizirane. O tem obstajajo številna dokazila in priče. 'Soliral' sem do zadnjega! Z odpiranjem in zapiranjem prostorov, njihovim čiščenjem, vključevanjem in izključevanjem kurjave zaradi prihrankov, pridobivanjem sponzorjev in donatorjev, 'reševanjem' zastavljenih projek-
tov, ki so jih bojkotirali celo posamezniki iz UO.
Zeleno luč za prostore in njihovo preureditev so dali UO in tudi najvišji organ, Zbor članov društva. Neštetokrat v skoraj dveh letih se je pritiskalo, naj se že končno kupijo ali najamejo novi prostori, predvsem od osebe, ki je danes najglasnejši kritik. Najemodajalec je bil sprotno obveščan, pisno in ustno, na skupnih sestankih o vsem, kar je bilo povezano z rekonstrukcijo zgradbe na Potrčevi 34. Od najemodajalcev smo tudi dobili soglasje za potrebne posege v zgradbo.«
Izvajalca del naj bi sami izbrali med tremi ponudniki, vam očitajo. Odločili ste se za najcenejšega ...
»Točno. K sodelovanju so bili povabljeni štirje izvajalci,
ponudbo so oddali trije. Po popisu del, ki jih je izdelala verificirana in na tem področju prepoznavna oseba na Ptuju, sem dejansko sam izbral najugodnejšega izvajalca. Tako sem tudi razumel pooblastilo UO, nalogo gradbenega odbora sem razumel kot nadzorno vlogo (skupaj s podpisnikom potrebnih izvajalskih del) pri izvajanju pogodbenih del. Izbran je bil dejansko najugodnejši izvajalec, ki je imel tudi dovolj kvalitetne reference.«
Zakaj gradbeni odbor ni opravil zaupanega mu dela?
»V gradbeni odbor so bili izbrani trije člani, dva izmed njih precej povezana z gradbeno stroko, eden pa s področja financ. Na moje sporočilo o imenovanju v odbor mi je finančni
Ptuj • Šola dr. Ljudevita Pivka
»Zaradi usklajevanja idejnega načrta z Ministrstvom za šolstvo je projektna dokumentacija v izdelavi. Po termin-skem planu je predvideno, da bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenjaposlana na Upravno enoto v začetku aprila. To pomeni, da bomo gradbeno dovoljenje dobili v prvi polovici aprila,« je na vprašanje, kako daleč so urejene stvari za začetek gradnje šole na novi lokaciji, odgovoril Ivan Vidovič, vodja oddelka za negospodarske javne službe.
Takoj ko bo izdano gradbeno dovoljenje, se bo začel razpisni postopek za pridobitev izvajalca gradbenih del, nakar bo postavljen temeljni kamen. Kdaj se bo to zgodilo, še ni znano, na MO Ptuj pa predvidevajo, da bo vse nared za vselitev 1. septembra 2011.
Nova šola, ki bo postavljena tik ob ptujskem Dijaškem domu, bo obsegala vse prostore, ki jih potrebuje za nemoteno delo z učenci s posebnimi potrebami.
Sedanjo stavbo, v kateri deluje OŠ dr. Ljudevita Pivka, bodo adaptirali za potrebe Glasbene šole Karola Pahorja.
Potreba po novih prostorih za učence in zaposlene na OŠ dr. Ljudevita Pivka je bila izpostavljena že neštetokrat. Vrsto let so se borili za primernejše prostore, saj so sedanje prostorske pomanjkljivosti vedno
Dragica Emeršič, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka
težje premostljive.
»Zdaj bivamo v več kot sto let stari šoli, ki je za našo populacijo učencev neprimerna. Z novo šolo bodo imeli učenci možnost gibanja na zunanjih površinah, ki bodo varne in veliko prostornejše. Stara stavba nam je onemogočala izpeljati proces vzgoje in izobraževanja nemoteno, saj učenci z gibalnimi težavami niso mogli zapustiti matične učilnice, ker nismo imeli dvigala. V novi šoli se bodo urili pri delovni vzgoji v tehnični učilnici, v likovni učilnici bodo likovno ustvarjali, v učnem stanovanju se bodo navajali na samostojnost v dnevnih opravilih, ki jih bodo še kako potrebovali, ko bodo zapustili pravnoformalno šolanje in morda zaživeli na svojem domu ali v bivalnih skupno-
Vojo Veličkovic
Foto: Črtomir Goznik
V novo šolo prihodnji september
Že v nekaj dneh naj bi bilo po pričakovanem terminskem planu izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo novih prostorov šole dr. Ljudevita Pivka. Scenarij je precej optimističen, saj naj bi učenci že 1. septembra 2011 sedli v klopi nove šole.
stih. Vsak oddelek bo pridobil svojo učilnico. Sedaj imamo prehodne učilnice, ki so po normativih in standardih za učence s posebnimi potrebami premajhne in prenatrpane. Naši učenci potrebujejo veliko didaktičnih pripomočkov glede na svojo motnjo. Uporabili bomo lahko učne kotičke, ki jih bomo prilagodili na učenčeve potrebe in nemoteno izpeljali individualiziran potek dela,« je povedala ravnateljica Dragica Emeršič.
Nova šola bo veliko sodobnejša in predvsem primernejša. V kletnih prostorih bo telovadnica v izmeri 657 kvadratnih metrov, skupaj pa bo klet merila 786 kvadratnih metrov.
V	pritličju bodo večnamenski prostor, k že obstoječi jedilnici Dijaškega doma bo dograjenih še 60 kvadratnih metrov s povezovalnim hodnikom.
V	pritličju bodo učilnice, ki bodo imele izhode na prosto, skupna izmera pritličja pa bo 1027 kvadratnih metrov.
Nekaj manj kot tisoč kvadratnih metrov bo veliko tudi prvo nadstropje, kjer bodo zraven učilnic upravni, svetovalni in rehabilitacijski prostori. Seveda pa bodo novi prostori šole opremljeni tudi z dvigalom, ki ga v sedanjih prostorih nimajo, je pa izjemnega pomena za nemoteno delo učencev z gibalnimi težavami.
Dženana Becirovic
strokovnjak povedal, da o tem ne ve ničesar in da za to ni dal svojega soglasja. Nekoliko pozneje sem od iste osebe ob povabilu na sestanek gradbenega odbora dobil odgovor, da nima časa. Eden izmed članov odbora je bil na gradbišču najmanj trikrat na teden, predsednik odbora pa občasno.«
Obnovitvena in preure-ditvena dela so na koncu stala dobrih 58 tisoč evrov, kar je 65 odstotkov več od prvotno planiranih. Zakaj je prišlo do takšne podražitve del, kako je bilo z aneksi k pogodbi?
»Znesek je točen in popolnoma razumljiv. Popis potrebnih del je bil opravljen po videni situaciji in ni mogel predvideti pravega oziroma katastrofalnega stanja, v katerem se je zgradba nahajala, pa je bilo vse skrito za relativno lepo zunanjostjo. Pri vseh popisih dodatnih del in pripravljenem aneksu je sodeloval popisovalec del in nadzornik poteka izvajanja del, o tem pa sem obvestil (na sestanku na klopi na dvorišču) tako predsednika kot člana gradbenega odbora. O tem je svoje mnenje na seji UO že podal tudi predsednik
gradbenega odbora.«
Očitali so vam tudi nekatere nedoslednosti pri finančnem poslovanju, predvsem pa pomanjkljivo dokumentacijo?
»Tako jaz kot predsednik, sedaj sicer že bivši, kot tudi tajnica in blagajničarka nismo iz finančne stroke; za opravljanje teh poslov imamo najet računovodski servis. Ne računovodski servis in ne nadzorni odbor, ki mi to sedaj očita, med letom nista dajala nobenih pripomb ali navodil. Delali smo po najboljših močeh in znanju na tem področju, volontersko in zagnano. Seveda tudi z napakami, ki pa jih sedaj tako potencirajo.
Dokumentacija ni pomanjkljiva, je mogoče nedosledna. Povejte mi, katero društvo upokojencev sploh profesionalno in v popolnosti vodi svoje finančno poslovanje? Dejstvo pa je, da NO sploh ni upošteval nekaterih mojih upravičenih pripomb. Kako bi vi razumeli vprašanje o nedoslednem (ali pomanjkljivem) evidentiranju 2,50 € (dva evra petdeset centov!!!) za nakup majhnega kalkulatorja na razprodaji?!«
Ali v tej gonji proti vam ne gre za neke vrste nagajanje? Konec koncev je društvo končno prišlo do urejenih prostorov, sicer najemnih, za priznanje vlaganj pa se bo potrebno še potruditi?
»Pravilno ste ugotovili. Dejansko gre za osebno nagajanje meni, pri čemer se zanemarjajo (po splošnem mnenju in priznanjih) številni dobri dosežki in rezultati. Vselej sem postavljal interese društva pred svoje ali pred interese posameznikov. Mogoče je ravno to, da nisem glorificiral posameznika ali posamičnih rezultatov, pomenilo potrebo po mojem 'odstrelu'!?«
Želite na koncu še kaj dodati?
»Hvala članom za sodelovanje in razumevanje, ker sem želel 'razgibati' upokojenska leta, upokojence potegniti iz dnevnih sob, od televizorjev ali tarnanja nad upokojensko usodo, boleznijo, majhno pokojnino, nad samoto.
Želim pa še dodati, da se bo vprašanje vloženih sredstev in kompenzacija z najemnino slej kot prej zgodilo oziroma uredilo. Zgradba je zelo kvalitetno obnovljena in bo še desetletja služila ne le upokojencem, temveč vsem generacijam v medsebojnem prepoznavanju in priznavanju, druženju in graditvi medsebojnega spoštovanja. Ponosen sem na svoje triinpolletno delo in na obnovo zgradbe! Ponosen sem na vse, kar sem naredil! Malo manj pa na napake, ki so se zanesljivo dogajale. Nekateri jih res niso naredili - najbrž zaradi tega, ker niso nič ali skoraj nič delali v društvu, za društvo in njegove člane.«
MG
Ptuj • Vrata odpira sedmi slovenski OBI
Nov raj za mojstrovalce
Na Puhovi 19 na Ptuju podjetje OBI danes odpira svoj že sedmi trgovski center za gradnjo in dom v Sloveniji. V njem bo skupaj z vodjem trgovine Slavkom Bošnjakom 52 zaposlenih.
Na okrog 6000 m2 površine bo v oddelkih gradnja, bivanje in tehnika ter na 1800 m2 velikem vrtnem centru kupcem na voljo skoraj 40 tisoč izdelkov za dom in vrt. Novi ptujski trgovski center bo odprt od ponedeljka do sobote od 8. do 21. ure, v nedeljo pa od 9. do 15. ure.
Sedmi trgovski center OBI svečano odpirajo ob 10. uri, za udeležence odprtja in prve kupce pripravljajo bogat program aktivnosti z glasbo, Zmagom Batino, Unicefovim otroškim kotičkom za najmlajše in tudi z bobrom, maskoto podjetja.
Trgovina OBI je prva trgovina v okviru novega trgovskega centra na Puhovi, ki odpira vrata kupcem, kmalu naj bi se
ji pridružile še druge. V novem centru naj bi bilo skupaj okrog 19.000 m2 trgovskih površin.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: DB
Ptuj • Druga skupščina Društva generala Maistra
Za več domoljubne vzgoje
Devetnajstega marca je bila v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju druga skupščina Društva generala Maistra Ptuj. Med gosti je bil tudi predsednik Zveze društev generala Maistra mag. Milan Lovrenčič. Na njej so podali poročilo o delu in finančno poročilo za leto 2009 ter sprejeli program dela s finančnim načrtom za leto 2010. V upravni odbor so namesto dosedanjega člana Boštjana Šeruga izvolili Bojana Terbuca.
V prvem letu delovanja je bilo Društvo generala Maistra Ptuj zelo aktivno. Na prvi skupščini, ki je bila 29. marca lani, so razvili društveni prapor. Glavni poudarki so bili delo z mladimi, iskanje prostora za spominsko sobo generala Maistra in odkritje spominske plošče na hiši družine Maister. Na sestanku s predstavniki šol, ki ga je organizirala podpredsednica društva Diana Sabath maja lani, se je pokazalo, da je možnosti za sodelovanje veliko, le izkoristiti jih je treba. Za seznanjanje učencev z zgodovino in domoljubnimi vsebinami so že sedaj dane nekatere možnosti v okviru izobraževalnih vsebin, je med drugim povedal predsednik društva Stanislav Brodnjak, ko je predstavljal poročilo o delu v lanskem letu.
Društvo generala Maistra Ptuj je ob Maistrovem dnevu,
ki je državni praznik, postavilo spominsko ploščo na hiši družine Maister na Ptuju. Projekt so izvedli tako rekoč brez denarja, njihovo domoljubno dejanje so podprli vsi, ki so jih prosili za sodelovanje. Ob koncu lanskega leta je društvu uspelo rešiti tudi prostorske težave, sedež društva je na Slovenskem trgu 3. Pri reševanju prostorske stiske mu je pomagalo Turistično društvo Ptuj. Ureditev spominske sobe generala Maistra pa bi bila za društvo prevelik zalogaj, zato so od nje odstopili. Predlagajo, da bi jo uredili v okviru oddelka novejše zgodovine Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Ena od osrednjih nalog v letošnjem letu pa je iskanje možne lokacije za postavitev spomenika generalu Maistru na Ptuju. Projekt želijo realizirati do leta 2012 kot svoj prispevek k projektu Evropske prestol-
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Stanislav Brodnjak je predstavljal poročilo o delu Društva generala Maistra v lanskem letu.
nice kulture 2012. V letošnje leto, v katerem bodo imeli več odhodkov za delo z mladimi, so prenesli 3500 evrov.
Predsednik Zveze društev generala Maistra mag. Milan Lovrenčič je pohvalil delo ptujskega društva in mu obenem priporočil, da okrepi svoje delovanje med mladimi. V Sloveniji trenutno deluje 16 društev, štiri so v sklepni fazi ustanavljanja, še deset pa se jih pripravlja na ustanovitev. Lovrenčič je izpostavil težave pri financiranju zveze, letošnji program je vreden 130 tisoč evrov. Med tistimi, ki se otepajo subvencioniranja delovanja, je tudi Slovenska vojska, ki s tem kaže svoj odnos do civilne družbe oziroma ignoranco 103. člena zakona, ki govori o financiranju zveze častnikov in drugih podobnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju obrambe. Kljub prizadevanjem pa še vedno nimajo pravega spiska Maistrovih borcev, zato jih na tem področju čaka še veliko dela.
»Aktivnega državljana je potrebno vzgajati že v šoli, če pa to ni mogoče, naj se to omogoči civilni družbi,« poudarja Lo-vrenčič. Po novem naj bi bila državna proslava ob Maistrovem dnevu vsako peto leto, Zveza društev generala Maistra temu odločno nasprotuje, zato bodo letošnjo proslavo izvedli v lastni režiji.
MG
Ljubljana • Z12. skupščine Europe Donne
Bolnice pozivajo k podpisovanju peticije
Članice slovenskega združenja Europa Donna so se v sredo, 17. marca, sestale na 12. skupščini. Med prisotnimi iz vse Slovenije so bile tudi predstavnice 33 članic Društva žena in deklet občine Hajdina.
Foto: S. Brodnjak
Dve Štajerki - predsednici Europe Donne: dr. Danica Purg (desno), po rodu s Ptujske Gore, je združenje vodila prva tri leta, potem pa jo je nasledila prim. dr. Mojca Senear.
Če želite podpreti Peticijo za spremembo določila o omejevanju gibanja bolnikov z rakom v času bolniškega dopusta, se podpišite na papir in napišite: PODPIRAM PETICIJO EUROPE DONNE Z DNE 17. 3. 2010. Podpisano besedilo pošljite na naslov: Europa Donna, Zaloška 5, 1000 Ljubljana. Lahko pa pišete na elektronski naslov: europadon-na@europadonna-zdruzenie.si in napišete: PODPIRAM PETICIJO EUROPE DONNE Z DNE 17. 3. 2010 IN SE STRINJAM, DA MOJ ODGOVOR VELJA KOT PODPIS, ter se podpišite z imenom in priimkom.
Leta 2006, po predavanju prim. Mojce Senčar in prim. Jelke Petrič, so se namreč odločile za pristop k tej samostojni, neprofitni organizaciji civilne družbe, ki od leta 1997 povezuje trenutno nad 2100 zdravih in bolnih članov in članic, ki jih družijo prizadevanja za osveščanje slovenske javnosti o najpogostejši maligni bolezni žensk - raku dojk.
Združenje stoji ob strani mnogim bolnicam in njihovim svojcem, saj ob odkritju bolezni to spoznanje globoko pretrese vse družinske člane. Najpomembnejše pa je njegovo poslanstvo v prizadevanjih, da bi vsem ženskam v Sloveniji zagotovili enake možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni ter takojšnje ukrepanje. Pravočasno postavljena diagnoza lahko bistveno vpliva na potek zdravljenja.
Za uvod v proceduralni del skupščine sta poskrbela pevka Bogdana Herman in virtuoz na harmoniki Jure Tori.
V polni dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje so prisotnim spregovorili: minister za zdravstvo Borut Mi-klavčič, direktor ZZZS Samo Fakin, zdravnica in pisateljica Sanja Rozman, prva predsednica ED dr. Danica Purg in drugi. Vsi so besedno podprli prizadevanja te organizacije, ki se v svojem 12-letnem delova-
nju lahko pohvali z odmevnimi akcijami na področju izobraževanja ter osveščanja žensk. Vsako leto potekajo številne aktivnosti, v katerih zbirajo sredstva za posodabljanje medicinske opreme, ki bi pomagala bolnicam z rakom dojk. Generalna direktorica Onkološkega inštituta Ana Žličar se je zahvalila za v letu 2009 zbrana sredstva, ki so bila dodeljena Onkološkemu inštitutu za nakup sonde za pregled dojk in za opremo za kemoterapijo. Prisrčen aplavz je doživela članica ED Marjana Rojnik, onkološka bolnica, ki se je v imenu pacientov javno zahvalila Združenju Europa Donna s prim. Mojco Senčar na čelu, prav tako pa generalni direktorici OI in njenemu
kolektivu za human in korekten odnos do bolnikov. Vse premalokrat je slišati pohvalo, čeprav si jo zaposleni, ki so do nedavna delali v nemogočih razmerah, pošteno zaslužijo. Vsi se trudijo, da bi pacient že pri vstopu v njihove prostore začutil iskreno željo, da mu pomagajo tako po medicinski kot človeški plati. Od 19. marca so uradno predani namenu prenovljeni prostori stavbe C, ki so jih preuredili ob pomoči številnih sponzorjev iz vse Slovenije.
Pisateljica Sanja Rozman,
zdravnica, ki ima tudi sama izkušnje z rakom, je spregovorila o tem, kako je poleg medicinskega deleža v zdravljenju te vse bolj prisotne bolezni
pomembna poleg fizične tudi psihosocialna rehabilitacija (medsebojni odnosi v družini ter kolektivih, kamor se oboleli za rakom vračajo v vsakdanje življenjsko in delovno okolje). Na tem področju bo potrebno narediti še mnogo več.
Predsednica slovenske Europe Donne prim. Mojca Senčar
je prebrala, vse prisotne članice pa so podpisale Peticijo za spremembo določila o omejevanju gibanja bolnikov z rakom v času bolniškega dopusta. Po trenutno veljavni zakonodaji je namreč za odhod izven kraja bivanja vsakič znova potrebna odobritev osebnega zdravnika. Sodoben način zdravljenja s
celostnim pristopom namenja velik poudarek takojšnji psiho-socialni rehabilitaciji bolnika. Sem pa zagotovo spada tudi psihofizična rehabilitacija, lahko tudi izven kraja bivanja, če tega izrecno ne odsvetuje specialist onkolog. »Ali menite, da katerikoli od 67.000 bolnikov, ki se zdravijo zaradi raka, izkorišča bolniški dopust za kaj drugega kot za to, da se čim prej pozdravi in vrne v svoje delovno in socialno okolje?« je odgovorne javno vprašala predsednica Mojca.
Zbiranje podpisov za podporo peticiji bo do konca marca potekalo po klasični in elektronski pošti. Če želite podpreti to peticijo, preberite navodilo v okvirčku. Če pa se želite pridružiti članicam te humane organizacije, je pot enaka. Za članarino 10 evrov boste štirikrat letno prejeli Novice Europe Donne, ki jih uporabniki interneta lahko najdejo tudi spletu.
Silvestra Brodnjak
Podjetje OBI se širi v Sloveniji
Podjetje OBI odpira svoj že sedmi trgovski center za gradnjo in dom v Sloveniji. Priprave so končane in 52 zaposlenih skupaj z vodjo trgovine gospodom Slavkom Bošnjakom je pripravljenih na odprtje trgovine OBI na Ptuju, ki bo danes, 26. marca 2010, ob 10. uri. Nova OBI trgovina na Puhovi ulici 19 na Ptuju se bo razprostirala na skupni površini okoli 6.000 m2. Z značilno arhitekturo podjetja z oranžno fasado bo trgovski center z oddelki gradnja, bivanje in tehnika ter približno 1.800 m2 velikim vrtnim centrom svojim strankam nudil skoraj 40.000 izdelkov za prenavljanje, posodabljanje in olepševanje doma in vrta. Načrtovani delovni čas novega trgovskega centra je od ponedeljka do sobote med 8. in 21. uro in ob nedeljah med 9. in 15. uro.
Danes, na dan odprtja, bodo potekale številne aktivnosti, ki jih bo s svojo prisotnostjo popestril Zmago Batina. Poleg posebnih ponudb bo podjetje nudilo
tudi posebej ugodno prehrano za svoje stranke, pripravilo glasbeni program in Unicefov otroški kotiček za najmlajše. Seveda ne bo manjkal niti bober - maskota podjetja OBI.	PR
Ljubljana • Odgovor na sestavek »Še o prihodnosti gradu Borl«
Zavajanje in pesek v oci (2.)?
Spoštovani gospod župan Janez Jurgec, pišem vam v zvezi z vašim burnim odzivom na moje poslansko vprašanje glede gradu Borl, ki sem ga naslovil na ministrico za kulturo, Majdo Širca. Moram priznati, da sem bil presenečen nad vašo negativno reakcijo, saj je postavljanje vprašanj in dajanje pobud ministrom in ministricam nekaj vsakdanjega, predvsem pa je to moja pravica in dolžnost.
Nikakor pa ni bil moj namen, da bi se vi zaradi te pobude počutili slabo, navsezadnje je bistveno to, da čim več ljudi opozori na pereč problem, kajti potem obstaja tudi več možnosti za uspešno rešitev. Mogoče vas je zmotilo to, da prihajam iz stranke SD in da je pobuda moja, prav zanimivo bi bilo spremljati vašo reakcijo, če bi podobno pobudo dal kak poslanec iz vrst SDS. Pa je ni, še več, zadnjih nekaj let, razen pobud društva za oživitev gradu Borl in Poslovnega centra Halo, večjega zanimanja za reševanje propadajočega gradu med politiko ni bilo.
Očitek, da vas ne kontak-tiram in ne poznam realne situacije, prav tako ni bil potreben. Na grad Borl smo pripeljali poslansko skupino SD, da bi iz prve roke videli, s kakšno bogato zakladnico imamo opravka. Navsezadnje obnova gradu Borl ni zgolj in samo v domeni občine Cirkulane, temveč tudi Ptuja in Slovenije. Na prireditev ste bili povabljeni tudi vi, spoštovani gospod župan, zato ne morete očitati nekaj, kar ne drži. Ne samo to, kot gostujočemu županu smo vam dali tudi besedo, da spregovorite o tej problematiki, če pa ste bili mnenja, da niste povedali vsega, pa ne bi bilo treba čakati na moj
SOCIALNI DEMOKRAT
Foto: Črtomir Goznik
Poslanec Dejan Levanič
klic, ampak bi vi lahko poklicali mene. Verjetno pa ne pričakujete, da bom za svoja vprašanja in pobude, ki jih
zastavljam ministrom, prosil za vaše dovoljenje.
Res je, da prihajam in največje vladajoče stranke SD,
vendar kljub temu želim jasen in konkreten odgovor iz strani ministrstva, ki spada v domeno druge koalicijske partnerice. Predvsem pa si želim kot občan Ptuja vedeti, kakšna bo prihodnost gradu Borl. Upam, da mi vsaj tega ne zamerite.
Če pa menite, da moramo poslanci sprejeti vse, kar ministri predlagajo, potem si očitno različno razlagava, kakšne so naloge izvršilne in zakonodajne veje oblasti. Če je vlada ali ministrica sprejela sklep, da denar, namenjen obnovi gradu, prekanalizira v gospodarstvo ali komor koli drugam, želim imeti za takšno potezo jasno potrditev in obrazložitev. Mogoče bo za svojo odločitev dobila podporo, navsezadnje o tem odloča večina, sam pa bom po svojih najboljših močeh pristojne skušal prepričati v nasprotno.
In govoriti, da stranka SD zavira obnovo gradu, pa je res metanje peska v oči, vsaj jaz takšne informacije nimam. Mogoče ste bolje obveščeni od mene, tudi to možnost dopuščam. Ampak če uporabim vaš argument,
bi lahko potem dejali, glede na to, da se v prejšnjem mandatu ni zgodilo prav tako nič, da je takrat obnovo gradu zavirala SDS? Verjetno ne, sam pa tudi iskreno verjamem, da to ni nikomur v interesu.
Spoštovani gospod župan, dajte si enkrat dopovedati, da rešitve niso odvisne od tega, kdo pripada kateri politični opciji, ampak je vse odvisno od ljudi in ali so njihovi nameni glede iskanja rešitev iskreni. Ni se vam treba bati moje politične promocije, saj ne kandidiram v vašem volilnem okraju niti vas ne bom ogrožal na lokalnih volitvah. Sam se pač po svojih najboljših močeh odzivam na pobude, ki prihajajo iz različnih lokalnih okolij in skušam na njih opozoriti. Upam, da boste v tem prepoznali vsaj kanček moje iskrenosti in namesto medijskega obračunavanja ter iskanja krivcev več energije usmerili v najino boljše sodelovanje za reševanje te ali katerekoli druge pereče problematike.
S spoštovanjem,
Dejan Levanič, poslanec DZ
Ptuj • Klub brigadirjev ima novo vodstvo
Pogrešajo prijateljstvo in tovarištvo, ki je izginilo iz besednjaka
Ptujski klub brigadirjev, ki sodi med aktivnejše v državi, zagotovo pa tudi v regiji, je na volilnem zboru v soboto, 20. marca, svoje vodstvo nekoliko pomladil, saj je dosedanjega predsednika Staneta Lepeja po izteku mandata zamenjal Marko Potočnik.
Sicer pa kaže, da se vrednote mladinskega prostovoljnega dela kljub zakonom narave še vedno živo ohranjajo, saj se je volilnega zbora v prostorih ptujskega gostišča Amfora udeležilo kar 34 od skupaj 49 članov, pridružili pa so se jim tudi številni gostje iz širše regije, Celja in Laškega.
Dosedanji predsednik Stane Lepej je ugotovil, da so se ob prevzemu mandata leta 2007 še kako zavedali, da se bo treba zelo potruditi, če se želijo približati aktivnostim iz časa pokojnega predsednika Feliksa Bagarja. Zato so po svojih močeh utrjevali vezi med nekdanjimi briga-dirkami in brigadirji ter drugimi udeleženci nekdanjega mladinskega prostovoljnega dela, da bi tako ohranjali vse njegove vrednote in številne vezi, ki so bile stkane pri težkem fizičnem delu ob izgradnji porušene domovine, tudi zato, da te vrednote prenašajo na mlade rodove.
Zato so in bodo še naprej sodelovali z vsemi tistimi, ki jih povezujejo isti ali podobni cilji pri ohranjanju in razvijanju vrednot narodnoosvobodilnega boja, tovarištva, solidarnosti in medsebojne pomoči, ne glede na njegovo nacionalno, versko, politično, strankarsko ali drugo pripadnost.
Tako so sodelovali pri organizaciji in izvedbi proslav ob 8. avgustu, dnevu spoštovanja
vrednot NOB na Ptujskem, ob dnevu spomina na vse mrtve so sodelovali tudi pri polaganju vencev na spominska obeležja, sodelovali so z Združenjem brigadirjev Laško-Radeče ter obdržali stike z ljubljanskimi brigadirji in brigadirji iz slovenske Istre ter Primorja. Nadaljevali so utečene akcije urejanja okolice spominskih obeležij v Kicarju ter pri gozdičku Laze v Mostju, kjer je padla Lackova četa.
Ob 60. obletnici regulacije reke Pesnice so leta 2006 v Ptujskih termah uspešno organizirali vseslovensko srečanje bri-
gadirjev, ki se ga je poleg okoli 400 nekdanjih brigadirjev iz vse Slovenije udeležil tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan. Družili pa so se tudi ob brigadirskem prazniku, 27. aprila, na pohodih po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicarju, 8. avgusta pa v Mostju. Žalostno je, da nekdanji prostovoljni graditelji porušene domovine skorajda životarijo, saj se poleg skromne in že nekaj let nespremenjene članarine, 10 evrov na člana, preživljajo le z razmeroma skromnimi dotacijami Mestne občine Ptuj in redkih donatorjev, za
kar so jim iz srca hvaležni.
Potem ko so zaradi izteka mandata sedanje vodstvo razrešili, so za novega predsednika Kluba brigadirjev soglasno izvolili Marka Potočnika, ki je bil že prvi predsednik tedanjega Kluba brigadirjev Franc Belšak Tone, ki je bil ustanovljen leta 1977, funkcijo podpredsednika so zaupali Miranu Glušiču, blagajniške posle pa bo še naprej vodila Špelca Vrbanec.
Da bodo tudi v bodoče skrbeli za ohranjanje vrednot mladinskega prostovoljnega dela, solidarnosti in medsebojnega
tovarištva je zagotovil novi predsednik kluba Marko Potočnik, zato je vse članice in člane pozval, naj še naprej sodelujejo pri izvrševanju številnih že uveljavljenih in zastavljenih nalog.
Za iskreno in prijateljsko sodelovanje se je v imenu združenja borcev za vrednote NOB nekdanjim brigadirjem zahvalil dr. Mitja Mrgole ter jih ob tem pozval, da še naprej skupaj skrbijo za ohranjanje in gojenje vrednot, saj skupaj ostajajo na strani tistih, ki cenijo vrednote NOB. Podobnih misli je bil tudi Rudi Vrečar iz pobratenega Kluba brigadirjev Laško-Radeče, ob tem pa je ugotovil, da so tedaj kot mladi ljudje gradili domovino, gradili tudi medsebojno tovarištvo.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Dosedanji predsednik Stane Lepej (levo): »Sodelujemo z vsemi, ki nas povezujejo isti ali podobni cilji pri ohranjanju in razvijanju vrednot narodnoosvobodilnega boja, tovarištva, solidarnosti in medsebojne pomoči, ne glede na nacionalno, versko, politično ali strankarsko pripadnost.«
Novi predsednik kluba brigadirjev Ptuj je Marko Potočnik, ki je bil že prvi predsednik nekdanjega Kluba brigadirjev Franc Belšak Tone.
»Žal pa danes tovarištva med nami skorajda ni več, še beseda tovarištvo je izginila iz našega besednjaka, ker ji nekdo daje komunističen prizvok, čeprav nima s tem nobene veze. Beseda je nastala iz nemške besede kamerad in se je med prostovoljci in humanitarci uveljavila še pred nastankom komunizma, žal pa tovarištva in prijateljstva ni več v sodobni slovenski državi, tudi v samem vrhu ne vedo, kaj pomeni biti nekomu tovariš. Vsi so med seboj skregani, žaljivke padajo brez milosti, tako da ima človek občutek, da manjka le še malo, pa se bodo začeli med seboj streljati, saj so pri nekaterih že našli tudi orožje. Zato vas vse pozivam, da strnemo vrste in vsem dokažemo, da sta tovarištvo in prijateljstvo še vedno med nami!«
Podobnega mišljenja kot nekdanji brigadirji je bil tudi Valter Pliberšek, ki je v imenu četrtne skupnosti Ljudski vrt vse skupaj pozval, naj se po svojih močeh pridružijo akciji Očistimo Slovenijo, ki bo potekala 17. aprila po vsej državi. Med letošnjimi aktivnostmi pa so izpostavili tudi skrb za ostarele in osamljene člane in nekdanje brigadirje, ki jih bodo še naprej obiskovali, prva med njimi pa bo najstarejša še živeča nekdanja brigadirka, sedaj 95-letna Marija Šprah, ki živi v Domu upokojencev Ptuj.
M. Ozmec
Ptuj • Še o načrtovani investiciji Doma upokojencev
Enota doma v Kopru se bo gradila
Kot vse kaže, bo ptujski Dom upokojencev kljub nasprotovanju mnogih vendarle gradil šest milijonov vredno enoto v Kopru. Pozitivno mnenje o tem je podal tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, ki v gradnji ne vidi nič spornega. Spregovoril je tudi o drugih domnevnih nepravilnostih. Zanimivo pa je, da je del svojih odgovorov na poslansko vprašanje povzel kar iz pojasnil direktorice Doma upokojencev Ptuj Kristine Dokl.
Pred nekaj več kot mesecem dni je ptujski mestni odbor stranke Zares opozoril na domnevne nepravilnost, ki naj bi se po dogajale v Domu upokojencev na Ptuju. V prvi vrsti so izrazili nestrinja-nje z namero direktorice Doma Kristine Dokl, da gradi enoto v Kopru, sočasno pa so odprli tudi vprašanje o visokih presežkih prihodkov nad odhodkih, ki jih ustvarja ptujski Dom, ter predstavili predvidevanja, da se stroški za dodatne storitve v ptujskem Domu upokojencev zaračunavajo dvakrat.
Poslanec državnega zbora Tadej Slapnik je v zvezi z omenjeno zadevo na ministrstvo za delo naslovil tudi poslansko vprašanje. Predstavil je pomisleke v zvezi z gradnjo približno 6 milijonov evrov vredne investicije v Kopru, ki bi se zgradila iz sredstev Doma upokojencev (DU) Ptuj, izpostavili pa je tudi vprašanje o legalnosti in izvoru visokih presežkov prihodkov nad odhodkih, ki jih ptujski Dom ustvarja z osnovno dejavnostjo. Zanimalo ga je, kako lahko ne-profitni zavod ustvarja tako velike dobičke, ali gre pri odločitvi ptujskega doma upokojencev za izgradnjo doma v Kopru za sredstva od preplačanih storitev uporabnikov in ali ne bi bilo pošteno, da bi bil najboljši dom v Sloveniji tudi najcenejši.
Eno pomembnejših vprašanj pa se je glasilo: »Ali to pomeni, da ptujski uporabniki storitev zavoda DU Ptuj financirajo že tretji dom izven svoje občine?«
Za ministra nič spornega
Na pisno poslansko vprašanje Slapnika glede izrabe finančnih presežkov doma za starejše občane v Ptuju je pred nekaj tedni odgovoril tudi minister za delo dr. Ivan Svetlik. Kot je zapisal, je Dom neprofitna organizacija, a da tudi ekonomska znanost navaja, da imajo »tudi neprofi-tne organizacije opredeljeno mero uspešnosti, ki jih usmerja pri njihovem delovanju k zastavljenim ciljem«.
Kot je še dejal, lahko ne-profitne organizacije poslujejo brez presežka ali pa z njim, vendar presežek ni cilj njihovega poslovanja. »Bistvo neprofitnih organizacij ni v tem, da ne bi smele pri svojem poslovanju ustvarjati presežka prihodkov nad odhodki. Eventualno ustvarjenega presežka pa ne smejo izplačevati lastnikom ali drugim deležnikom, ampak ga morajo vlagati nazaj v dejavnost organizacije in služi kot sredstvo za razširitev te dejavnosti ali za dvig kakovosti storitev. To določa tudi ustanovitveni akt Doma in ta to določilo dosledno izvaja. Eventualni presežek zavod uporablja za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti, o načinu razpolaganja odloča svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem,« je zapisal minister.
Zanimivo pa je, da je nadaljevanje ministrovega odgovora skorajda identično pojasnilu, ki ga je pred mesecem dni za naš časopis podala direktorica Doma upokojencev Kristina Dokl, in sicer: »Presežek prihodkov nad odhodki je rezultat poslovanja iz preteklih let, in sicer so v navedenem znesku sredstva
Enota v Kopru se bo gradila.
amortizacije in investicijskega vzdrževanja, prav tako pa finančni prihodki iz naslova obresti od navedenih sredstev, ki so se zbirala za gradnjo prizidka k enoti Ptuj. Že od leta 1998 smo namreč del sredstev od amortizacije in investicijskega vzdrževanja ter prihodke od financiranja namenjali za predvideno gradnjo enote doma na zemljišču v neposredni bližini obstoječe enote na Ptuju.«
Tudi v nadaljevanju odgovora je minister le povzel nekatera že znana dejstva, ki jih je izpostavila Doklova, in sicer da je Dom za to investicijo pridobil soglasje Ministrstva za delo ter da je bila v marcu 2009 že pripravljena pogodba za odkup zemljišča od Mestne občine Ptuj, a ker na tem zemljišču trenutno še vedno poteka dejavnost otroškega varstva in ker še ni znano, kdaj bo lahko Mestna ob-
čina Ptuj zemljišče izpraznila in predala v posest novemu lastniku, torej državi, do podpisa pogodbe ni prišlo.
Kar se tiče investicije Doma v Kopru, je minister dejal le, da vrednost te še ni znana. Poudaril je, da so cene storitev v Domu v zadnjih petnajstih letih in tudi že prej primerljive z ostalimi zavodi na področju varstva starejših v Sloveniji in da so med najnižjimi. »To dejstvo dokazuje, da nikakor ne gre za sredstva od preplačanih storitev uporabnikov. Zato ne moremo trditi, da ptujski uporabniki storitev Doma financirajo že tretjo enoto Doma izven občine,« je prepričan minister.
Kot je še zapisal, so bile vse novogradnje ptujskega Doma financirane neposredno iz državne blagajne, razen enote Kidričevo. »Prav tako so bile vse adaptacije
in posodobitve financirane iz sredstev amortizacije, investicijskega vzdrževanja, finančnih prihodkov in presežkov Doma. Vse enote se nahajajo na območju upravne enote Ptuj oziroma bivše občine Ptuj. Dom je po številu stanovalcev med največjimi v Sloveniji. Zgradbe so dobro vzdrževane, zato so tudi sredstva za amortizacijo sorazmerno visoka, kar je zopet osnova za nadaljnje vlaganje. V vseh treh enotah je kapaciteta za 530 stanovalcev; v enoti Ptuj 340, enoti Muretinci 130 in enoti Kidričevo 60 stanovalcev,« je še zapisano v ministrovem odgovoru.
Prepričan je, da ni mogoče trditi, da stanovalci ptujskega Doma financirajo enote zunaj občine, saj da je v strukturi vseh stanovalcev, ki bivajo v Domu (v vseh treh enotah) v povprečju 40
odstotkov stanovalcev iz mestne občine Ptuj, 60 odstotkov stanovalcev pa iz drugih občin Slovenije.
Na Slapnikov predlog, da bi bil najboljši dom v Sloveniji tudi najcenejši, je odgovoril, da je tako že sedaj, saj da je cena storitev izračunana v skladu z veljavno metodologijo in je nižja od izračunane, ker Dom ob vsakokratnem dvigu cen sledi priporočilom ministrstva.
Ministrov blagoslov za gradnjo
Ministrov odgovor na poslansko vprašanje Tadeja Slapnika je pravzaprav tudi potrditev pozitivnega mnenja v zvezi z gradnjo enote v Kopru.
Kot je dejala direktorica Doma upokojencev Ptuj Kristina Dokl, dejavnosti v zvezi z načrtovano gradnjo potekajo po zastavljenih smernicah. Ureja se dokumentacija, potrebna za začetek del, trenutno pa so v fazi spreminjanja zazidalnega načrta. »Aktivnosti potekajo v skladu z načrtom in nič se ni spremenilo,« je pojasnila Doklova, ki pravi, da termin-skega plana še ni, kot tudi ne vrednosti investicije, a da so predvidevanja, da bo gradnja enote, ki bo imela 150 mest, stala okrog 6 milijonov evrov.
Sicer pa se nadaljujejo tudi aktivnosti za gradnjo enote v Juršincih. »Tam smo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja. Potrebno je precej dovoljenj, a mislim, da bo dokumentacija urejena še letos,« je o investicijskih načrtih Doma upokojencev Ptuj povedala Doklova.
Dženana Becirovic
mžtm
T
žerak
Ponudba velja do 05.04.2010
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Domača šunka brez kože

Velikonočna klobasa	Salamin salama 6,29 €/kos
	
4,19 €/kg	
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
IN SE VELIKO DRUGEGA
Foto: DB
Cirkulane • Pred odprtjem gradbišč
Poslovno-stanovanjski objekt pred gradnjo
V središču Cirkulan, na lokaciji starega vrtca, naj bi se v začetku aprila vendarle začela izgradnja že dolgo napovedanega poslovno-stanovanjskega objekta, kjer bo svoje prostore dobila tudi Občina.
Župan Janez Jurgec, ki je pogodbo za izgradnjo objekta po načelu stavbne pravice s podjetjem GP Project ing., d. o. o., podpisal že lani, je povedal, da je razlog za zamudo pri začetku gradnje v čakanju na odločitev Pošte Slovenije, ali bo odkupila prostore za svojo enoto ali ne. Pismo o nameri je bilo namreč premajhno zagotovilo, letos pa se je vodstvo Pošte vendarle odločilo za odkup prostorov v pritličju. S tem so po besedah župana podani vsi pogoji za začetek gradnje; pred tem pa bo seveda potrebno poru-
šiti še stari montažni vrtec, ki že mesece sameva.
Kot smo že poročali, bo v novem objektu ob prostorih pošte še nekaj poslovnih prostorov, namenjenih različnim dejavnostim oz. podjetnikom, v prvem nadstropju bodo prostori občinske uprave,v drugem pa nekaj stanovanj.
S cestami čakajo na rezultate razpisov
Sicer pa se gradbišče ne bo odprlo le v centru te haloške
občine, ampak naj bi se dela proti koncu pomladi začela še na več cestnih odsekih. Občina se je namreč prijavila na razpis Južna meja s kar devetimi cestnimi odseki, od katerih naj bi jih šest urejali letos, tri pa naslednje leto. Rezultati razpisa bodo znani predvidoma ob koncu aprila in takrat bo tudi jasno, s katerimi in koliko projekti so Cirkulane na razpisu uspele: »Že sama količina cestnih projektov, ki smo jih prijavili, dobro kaže, kako velike so naše potrebe na tem področju; z vsemi projekti pravilo-
Z osnutkom, kaj želijo, so se fantje nato podali k mojstru Francu Florjaniču, ki jim je idejo strokovno oblikoval, nato pa še k mizarju Marjanu Zamudi, ki je table tudi izdelal: »Table so seveda lesene, izrezljane in pobarvane, za oblikovno osnovo služi kozolec, vse skupaj pa krasi še cvetje. Dve takšni tabli smo postavili na obeh koncih vasi, tako da lahko zdaj vsak mimoidoči ve, kje se nahaja,« je še
Zamušani • Vas z novimi pozdravnimi tablami
Pogača na kozači
Nekaj članov vaškega odbora Zamušani v občini Gorišnica na čelu s predsednikom Sandijem Obranom se je minuli konec tedna lotilo postavljanja novih pozdravnih tabel v naselju, prav tako pa so postavili še več tabel z oznakami za šolska avtobusna postajališča.
»Ideja o lastnih pozdravnih tablah dobrodošlice za našo vas se je med člani in krajani oblikovala že kar nekaj let; letos pa smo jo končno tudi uresničili. Seveda se je vse skupaj začelo z idejnim osnutkom: kaj naj bo narisano na pozdravni tabli, kako naj izgleda, kakšen naj bo napis, konec koncev pa smo želeli imeti tudi nek svoj lastni simbol ali grb, kot ga imajo tudi druga naselja. Po pogovorih s starejšimi domačini smo se odločili, da bo naš grb oz. simbol t. i. »pogača na kozači«. V bistvu gre za pogačo na trinožnem stolčku, ki so ga nekoč uporabljali pri raznih kmečkih opravilih, še največ pri molži. Naš kraj je pretežno poljedelski, prevladujejo živinoreja in njivske površine, posejane pretežno z žitom, zato je bila tudi končna odločitev o simbolu takšna, ki vse to najbolje odraža. Res pa je, da imamo v Zamušanih tudi dobre vinogradniške lege in še boljša vina,« je o simboliki pozdravnih tabel povedal Obran.
Potem ko je bila lani podpisana pogodba za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta na lokaciji starega vrtca, naj bi se dela aprila končno začela.
ma rešujemo vprašanje dostopa do slovenskih domačij v obmejnem pasu. Upam, da bomo na razpisu uspešni, saj si sicer ne znam predstavljati, kako bomo rešili našo obmejno cestno problematiko,« je povedal Jurgec.
Štirje projekti za ureditev cest so pripravljeni tudi za razpis Razvoj vasi, kjer prav tako pričakujejo pozitiven razplet, nekaj modernizacij manjših odsekov bodo v občini sofinancirali iz lastnega proračuna, v pripravi pa je
tudi projekt izgradnje kanalizacijskega sistema v Dolanah, ki ga bodo sofinancirali iz petega javnega poziva RRP; glede na preklic datuma prvih prijav pa je težko pričakovati, da bi se gradnja kanalizacijskega sistema dejansko lahko začela že letos.
»Ob tem imamo v načrtu še temeljito prenovo starega dela naše šole v Cirkulanah, za kar smo v občinskem proračunu že rezervirali 200.000 evrov. Bomo pa projekt prijavili tudi na Ministrstvo za
šolstvo in šport, od koder pričakujemo del denarja za obnovo, ki bo zajemala vse od elektroinstalacij, strojnih instalacij do tlakov in parke-tov.«
»Solastniki Marede smo tudi mi!«
Župan Janez Jurgec, ki ga cirkulanski občinski odbor SDS že potrdil tudi kot novega županskega kandidata za jesenske lokalne volitve, pa je povedal tudi, da se apartmaja v Maredi ne bo dalo prodati brez njihovega soglasja: »Po delitveni bilanci z Občino Gorišnica je 37 % lastnik gorišniškega deleža apartmaja tudi naša občina. To pomeni, da je največji lastnik nepremičnine Občina Videm, o morebitni prodaji pa se bomo vsekakor pogovarjali skupaj. Naša občina sicer v teh treh letih apartmaja ni koristila, osebno ga tudi še nisem videl, bom si ga pa v prihodnosti ogledal in nato se bomo tudi na našem občinskem svetu odločali, ali bomo, glede na potezo Vidma, šli v skupno prodajo ali morebiten odkup deleža.«
SM
Tržec • Druga ozelenitvena akcija
Zamušani so od prejšnjega tedna bogatejši tudi za več tabel z označitvijo postajališč za šolski avtobus.
Sadovnjak se veča
Etnografsko društvo (ED) Tržec je skupaj z Občino Videm minulo soboto, na prvi pomladni dan, pripravilo drugo ozelenitveno akcijo z razdelitvijo brezplačnih sadik sadnih dreves.
povedal Obran in dodal, da so bila vsa dela opravljena prostovoljno in brezplačno, osnovni material za izdelavo pa je sponzorirala Občin Gorišnica: »Vse skupaj je stalo okoli 800 evrov, seveda pa v ta znesek ni všteto naše delo in tudi ne potreben drobni material.«
Sicer pa je ekipa fantov postavila še več tabel z označitvijo postajališč šolskega avtobusa.
SM
_:_¿_
Pri postavljanju pozdravnih tabel za naselje Zamušani so sodelovali Martin in Bojan Vozlič, Andrej Geč in Marjan Zamuda ter majhna Blaž in Žiga, ki sta bila »nadzorna«, da je bilo vse dobro postavljeno.
»Tudi letos, tako kot že lani, smo izbrali sadike sadnih dreves, ki so značilne za travniške sadovnjake. S tem tudi želimo vzpodbuditi kmetije oz. vse tiste posameznike, ki imajo možnost zasajevanja dreves, da posadijo takšna drevesa, ki so bila značilna za naše kraje v preteklosti. Gre za visoko-debelne sadovnjake, ki dajejo zelo trpežno sadje, odporno proti različnim škodljivcem in tudi sadeži zelo dolgo zdržijo v skladiščili,« je o letošnji akciji povedal predsednik ED Tržec Ivan Božičko.
Zametke lani urejenega travniškega sadovnjaka ob Djoča-novi kmetiji so letos obogatili s kar nekaj novimi, sicer avtohtonimi sadnimi sadikami; med njimi so sorte štajerski mošancelj, krivopecelj, belič-nik, bobovec, zlata parmena in dolančke, pa tudi višnje in češnje. Predsednik ED Božičko in župan Friderik Bračič sta skupaj zasadila tudi letošnje izbrano drevo - bobovec - in pod njegove korenine zakopala steklenico s sporočilom za prihodnje rodove, v katerem so zapisani vsi podatki o letošnji akciji in tudi najpomemb-
nejši dogodki, ki so zaznamovali minulo leto. »Bobovec je izrazito zimska sorta jabolk iz Porenja. Dobra lastnost te sorte je, da se jabolka zelo dobro obdržijo, obirajo se praviloma oktobra, skladiščena v kleti pa so užitna še junija. Kmetje bobovec radi uporabijo kot
namizno jabolko, velikokrat pa se predela tudi v sok ali ja-bolčnik,« je o izbranem drevesu leta še povedal Božičko.
Zbranim na kmetiji pa sta župan in predsednik ED Tržec razdelila kar 120 sadik tradicionalnega sadnega drevja.
SM
Foto: SM
Letos je bilo v Tržcu v okviru druge ozelenitvene akcije razdeljenih 120 sadik sadnega drevja, povečali pa so tudi sadovnjak; na posnetku Ivan Božičko pred zasaditvijo izbranega drevesa leta -bobovca.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • 140 let Gimnazije
Prihodnost je na strani pogumnih, pogum pa izvira iz samozavesti
Ptujski gimnazijci, letos jih je kar 821, so v petek proslavili visok jubilej šole: 140-obletnico. Slovesnosti se je med drugim udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki so ga dijaki prosili, naj v prestolnici ne pozabi nanje.
»Kar 40 odstotkov slovenskih srednješolcev je gimnazijcev, mi pa želimo to število v prihodnje še povečati, saj Slovenija potrebuje močno intelektualno osnovo,« je v svojem govoru med drugim dejal Lukšič, ki ravno v šolstvu vidi izhod iz svetovne krize.
Po lepih besedah in željah pa so ga nagovorili tudi ptujski gimnazijci, ki so ga poprosili, naj v Ljubljani ne pozabi nanje. »Prizadevamo si za skladen razvoj Slovenije in želimo, da bi mladi iz našega območja imeli enake možnosti za študij in iskanje dela, kot jih ima ostala Slovenija,« so med drugim dejali ministru, ki mu je na Ptuju družbo delal tudi Gregor Mohorčič, direktor Zavoda za šolstvo.
Potem ko sta si oba ogledala zanimiv program, ki so ga v čast svoji šoli pripravili dijaki in kolektiv šole, sta se sestala s strokovnim svetom Socialnih demokratov Ptuj. Beseda je tekla o več aktualnih temah, med drugim so ministru predlagali, da naj pripravi natančne analize o tem, kaj se dogaja z izobrazbeno strukturo prebivalstva na Ptuju in v okolici, ter mu predali pobudo za preučitev možnosti za vzpostavitev novih, za gospodarstvo potrebnih izobraževalnih programov.
Kot je v poročilu povedala Jožica Bokša, so se v minulem letu člani in članice veliko ukvarjali z izobraževanjem, zato so organizirali različne seminarje in delavnice. Še posebej je tajnice zanimalo pisanje dopisov, poslovna komunikacija in bonton ter druga specifična znanja, ki jim lahko pomagajo biti uspešnejše pri njihovem delu in v težkih časih konkurenčnejše pri ohranitvi delovnega mesta. Klub je svojim članicam izrazil pozornost ob obletnicah, jim stal ob strani v srečnih in žalostnih trenutkih, ki so jih doleteli. Lani se je včlanila le ena članica in tako klub šteje 45 članic in enega člana. Od tega sta dve članici brezposelni, 11 pa jih je že upokojenih. Letos bodo začeli aktivno akcijo za pridobivanje novih članov. Tajnice
Foto: DB
Ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih
Znanje zmore rojevati nove ideje
Skozi bogato zgodovino ptujske Gimnazije so se v zanimivem programu sprehodili dijaki, ki so peli, plesali, recitirali, igrali in počeli še marsikaj, nekaj besed na prireditvi pa je pregledu pomembnih dogodkov, ki so zaznamovali delovanje šole, namenila tudi ravnateljica Melani Centrih.
»Danes si naša šola postavlja visoke cilje, vedoč, da je v sodobnem svetu prav znanje, ki zmore rojevati nove ideje, primerjalna prednost vsakega posameznika in vsake družbe, kajti kdor ima takšno znanje, lahko v večji meri ustvarja sam svojo prihodnost. Ob velikih spremembah, ki jih doživlja
so uspešne tudi pri pridobivanju dotacij, ki jih poleg podjetij prispevajo tudi občine. Prošnje oddajo tudi na različne razpise za sredstva občin, namenjena društvom. Sicer pa se financirajo iz članarine, katere desetino nakažejo tudi zvezi.
Tajnice veliko pozornosti namenjajo tudi družabnosti. Rade se družijo na piknikih, pohodih, izletih. Dobro sodelujejo s tajnicami iz Ptuja in prekmurskimi kolegicami. Aktivne so tudi na humanitarnem področju in lani so zbirale zamaške za Anžeta. Finančno je to morda malo, a energija, ki je zbrana v njih, mu je gotovo dala novih moči, je bila prepričana Jožica Bokša. V okviru Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije se je vseh 12 regijskih klubov vključilo v humanitarno
svet v zadnjem času, lahko ugotovimo, da naša prihodnost ni več lahko predvidljiva, hkrati pa moramo ugotoviti, da naša prihodnost še nikoli ni bila tako močno odvisna od naših dejanj,« je dejala Cen-trihova in dodala, da danes ni več nikogar, ki bi imel zagotovljeno delovno mesto od rojstva do smrti. »Sedanje in prihodnje generacije se bodo lahko uspešno soočile z izzivi prihodnosti le, če bodo imele zagotovljen dostop do znanja. Zato ustvarjanje, obvladovanje, razpolaganje in uporaba novih
akcijo Pomagajmo Maši. Tajnice in poslovne sekretarke Prle-kije so na zboru članov zbrale 58 evrov, ki jih bodo nakazale na Mašin žiro račun. Čez celo
Foto: Viki Ivanuša
Ustanoviteljica in dolgoletna predsednica društva Jožica Bokša
tehnologij ni samo stvar izbire, temveč tudi preživetja. Mladim se odpira pot iskanja in ustvarjanja novih znanj. Vse resnice o naravi, svetu in človeku še niso prepoznane in povedane. Čakajo na mlade rodove znanstvenikov, ki bodo kot vrhunski strokovnjaki ustvarjali v svetu številnih jezikov, kultur in več središč razvoja človeške civilizacije. Prihodnost je na strani pogumnih, pogum pa izvira iz samozavesti, znanja in dobro opravljenega dela,« je razmišljala ravnateljica ptujske Gimnazije, ki znanje vidi kot
leto pa bodo zbirali zamaške in jih prav tako namenili Maši v upanju, da bo tudi z njihovo pomočjo imela več možnosti za ozdravitev.
Nova predsednica Albina Lukner je na zboru podala načrte za tekoče leto. Pripravili bodo brezplačna predavanja Družina - varno zavetje, Nasilje v družini, Najpogostejše napake pri pisanju v slovenskem jeziku in Mobing na delovnem mestu. Udeležili se bodo Dnevov tajnic v Portorožu, načrtujejo izlet v Trebnje, Pomurje, pohod na Kog, v jesenskih in zimskih dneh pa organizirano telovad-
hrib, na vrhu katerega se raz-prostrejo nova obzorja.
Visok jubilej šole pa Centri-hova vidi tudi kot priložnost za razmislek o šoli danes, o njenih nalogah in pričakovanjih kot tudi o tem, kako razvoj usmerjati v prihodnje.
Iz zgodovine šole ...
Vizija ptujske gimnazije, ki se glasi Z znanjem do zvezd, je prirejena po starem latinskem reku Po trnju do zvezd in pomeni, da je bila šola v preteklosti in sedanjosti z velikimi načrti in ambicijami prežeta sku-
bo in izdelovanje okraskov. Pripravljajo se tudi na sodelovanje v izboru za naj tajnico, ki bo 27. marca. Na testiranju bo klub zastopala Suzana Grnjak.
Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja. Za 10 let članstva v klubu so jih prejeli Albina Lukner, Sandra Cigler, Anica Kosajnč, Danilo Lukner. Zlato vinjeto tajnic - obesek iz 14-ka-ratnega zlata in tremi cirkoniji - pa so za večletno aktivno delo v klubu namenili Marinki Vaj da, Ivanki Govedič, Aniti Balažič, Anki Kociper, Albini Lukner, Metki Puconja, Mileni Magdič in Danilu Luknerju. Pisno pri-
pnost dijakov in profesorjev.
V letu 1861 je Mihael Herman, deželni poslanec, podal predlog po ustanovitvi gimnazije, nakar je sedem let kasneje občinski svet soglasno sklenil, da želi na Ptuju realno gimnazijo.
5. oktobra 1868 se je v novoustanovljeno gimnazijo vpisalo 42 dijakov, že leta 1872 pa so občinski svetniki in deželni poslanci izrazili željo po višji gimnaziji, ki pa je 1879 iz realne postala gimnazija. Tri desetletja je trajala borba za višjo gimnazijo, 25. junija 1898 pa so se Ptujčanom uresničile sanje in dobili so pravo osemletno gimnazijo.
Med svetovnima vojnama je narodno osveščanje slonelo na slovenskih društvih in šolah. V tem obdobju je na Gimnaziji Ptuj nastajala napredna dijaška in profesorska skupina, ki je branila interese Slovencev in slovenskega jezika v sicer močno germansko usmerjenem Ptuju.
Danes je na ptujsko Gimnazijo vpisanih 821 dijakov, na šoli pa je zaposlenih 68 profesorjev.
Leta in leta so se borili tudi za ustrezne prostorske pogoje, kar petkrat so se selili, 1. septembra 2001 pa so končno dobili moderno in arhitekturno dodelano stavbo, v kateri nova znanja pridobivajo tudi danes.
Dženana Becirovic
znanje je prejela tudi Tončka Perc za negovanje treh orehov, ki so jih zasadili pred 10 leti na njenem vrtu v spomin na druženje in prijateljstvo med vsemi člani kluba. Na kongresu v Portorožu pa naj bi članice prejele tudi zlato in srebrno priznanje zveze, vendar so imena zaenkrat še skrivnost.
Ob tej priložnosti so se zahvalile tudi Jožici Bokša, ki je 15. novembra 1997 ob pomoči prijateljic ustanovila Klub tajnic in poslovnih sekretark Ormoža in okolice, ki se je nedavno zaradi interesa sponzorjev preimenoval v Klub tajnic in poslovnih sekretark Prlekije. Zaslužna je za sodelovanje s prekmurskimi kolegicami, ki so si na njeno pobudo tudi same oblikovale klub tajnic. Zaslužna je tudi za uspehe na področju življenja in dela kluba ter ugleda kluba v širšem prostoru. Pripomogla je k razpoznavnosti kluba tudi z uspelo organizacijo 10-letnice kluba. Preko sponzorjev je pridobila sredstva, ki bodo klubu pomagala delovati še nekaj let. Albina Lukner se jih je zahvalila za izjemno delo in zaprosila, da bi tudi v bodoče stala ob strani z nasvetom in pozitivno energijo.
Viki Ivanuša
Ormož • Tajnice in poslovne sekretarke Prlekije
Izvolili novo vodstvo
Minuli petek zvečer so se sestale članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije. Pregledale so minulo in zastavile bodoče delo. Izvolile pa so tudi novo vodstvo. Predsedovanje je od Jožice Bokša prevzela Albina Lukner.
Foto: Viki Ivanuša
Dobitnice in dobitnik zlatih znakov za uspešno delo. V prvi vrsti desno (čepi) nova predsednica kluba Albina Lukner.
Ptuj • Po sledeh tretje svetovne vojne
Kamere, ki ščitijo ženske pred posiljevalci
Svetovni popotnik, novinar, pisatelj in humanitarni delavec, ki je javnost nase in svoje delo opozoril že pred leti, ko ga je iz Darfurja reševal tedanji predsednik Republike Slovenije pokojni dr. Janez Drnovšek, je po enoletnem premoru ponovno gostoval na Ptuju. Ravnokar se je vrnil iz nove aktivistične poti po Afriki, kjer je žrtvam nasilja in posilstev delil miniaturne kamere, družil pa se je tudi s pirati, o katerih je povedal marsikaj zanimivega in tudi presenetljivega.
Izjemno delo in trud velikega človeka Toma Kri-žnarja sta obrodila že mnogo sadov. Zahodnemu svetu je prenesel marsikatero sporočilo Afričanov, ki jim že dolgo pomaga na različne načine. Zraven tega, da je zanje zbiral prepotreb-no humanitarno pomoč, se je zadnje čase posvetil tudi dokumentiranju dogodkov, ki jim je priča, saj na ta način poskuša svet opozoriti, kako pravzaprav živijo in za kaj se zavzemajo.
Konec leta 2008 je Križnar posnel dokumentarni film Dar Fur - Vojna za vodo, ki ga je predstavil tudi na Ptuju, zanj pa je v petek prejel strokovnega viktorja za naj dokumentarno oddajo. Vrsto let se je trudil javnosti predstaviti dogajanje v Darfurju, omenjen dokumentarec pa je na resnost problematike nazorno opozoril.
Svoja potepanja po svetu je Križnar pričel davnega leta 1976, a kaj kmalu so presegla turistični namen in prerasla v iskanje najbolj ogroženih prebivalcev tega sveta. Čeprav je velikokrat na kocko
Tomo Križnar
postavil tudi svoje življenje, je, kot pravi, to njegova ob-sesija. V svoji goreči želji po pomoči in prenašanju informacij Zahodu o tem, kako živijo ljudje v najbolj revnih delih Afrike, je Križnar sprejel tudi tveganja. Spanje z odprtimi očmi in nenehen strah, ki se je velikokrat izkazal za upravičenega, so postali njegov afriški vsakdanjik. Samo v Sudanu je bil zaprt šestkrat, javnosti je najbolj znana zgodba, ki se je odvijala pred dvema letoma, ko ga je tja kot svojega posebnega odposlanca napotil sam ta-
kratni predsednik Slovenije dr. Janez Drnovšek. Ravno o svojih izkušnjah, vzrokih za afriško vojno in načinih, s katerimi bi to lahko preprečili, je Križnar spregovoril v filmu Dar-Fur - Vojna za vodo, ki ga je pripravil v sodelovanju z Majo Weiss.
Podoben je tudi namen njegovega zadnjega dokumentarca, ki ga je pred tednom dni predstavil v Domu kulture v Muzikafeju na Ptuju, le da se je tokrat lotil posebnih skupin ljudi. Tokratno zgodbo je naslovil Po sledeh tretje svetovne voj-
Ptuj • Razstava Tine Cvetko
»Oblikovanje stekla mi predstavlja izziv. Zato sem se odločila, da se poskusim v oblikovanju te čudovite, magične snovi, ki nam nudi nešteto možnosti. Pri oblikovanju sem želela združiti dve stvari, ki sta mi blizu: steklo in naravo. Naravo, ki nas skrivnostno obdaja in je resnično nekaj posebnega. Narava je velikokrat navdih oblikovalcem pri svojem delu. Je naš
življenjski prostor, tudi rože na različne načine nagovarjajo človeka. V steklu vzbujajo pozornost in ohranjajo lepoto, ob kateri ni mogoče ostati ravnodušen. Uporabni stekleni izdelki tvorijo serijo, katere skupno izhodišče so morfološke značilnosti izbranih endemičnih rasdin. Stekleni izdelki tako »zaživijo« in sočasno omogočajo, da se majhna Slovenija pohvali z velikim in
Tina Cvetko
Križnar je predvajal dokumentarni film, ki govori o predaji kamer, s katerimi želijo predvsem zaščititi ženske pred posilstvi.
Steklo, ki raste
Ptujčanka Tina Cvetko, ki ji oblikovanje stekla že vrsto let predstavlja svojevrsten izziv, je pred nekaj dnevi v Salonu umetnosti na Ptuju predstavila svoja dela, sočasno pa tudi diplomsko delo.
Steklo, ki raste, je naslov Tinine diplomske naloge.
edinstvenim bogastvom. In četudi bo človeška roka posegla po nemočnih rasdinah, bodo v steklu zmeraj rasde in obstajale,« je o svojih umetninah zapisala Tina Cvetko, univerzitetna diplomirana oblikovalka. Razstavo je poimenovala po diplomskem delu: Steklo, ki raste. Zanimive steklene vaze in posode so na ogled do 18. aprila.
Dženana Bečirovič
ne, v njej pa se loteva mnogih perečih vprašanj afriške družbe: od posilstev do piratstva.
Kamere lahko naredijo večje spremembe kot hrana ali medicinski pripomočki
Dokumentarni film, ki ga je posnel na svojem zadnjem potovanju, od koder se je ravnokar vrnil, govori o težkih razmerah v Čadu, Darfurju, Etiopiji, Somaliji in Jemnu, kjer je, kot pravi, hodil po sledeh tretje svetovne vojne, ki je tamkajšnje prebivalce že dosegla.
Na tokratnem aktivistič-nem potovanju je Križnar v družbi Klemna Miheliča v Afriko nesel tudi miniaturne kamere, ki imajo izjemno veliko vlogo pri preprečevanju nasilja in posilstev. Kar 83 kamer, ki so jih zbrali v Sloveniji, sta predala žrtvam genocida in ženskam, ki so izpostavljene velikemu tveganju za posilstva. Kot je na Ptuju povedal Križnar, so kamere predali upornikom v taboriščih, ti pa jih dodelijo najbolj ogroženemu prebivalstvu. Pomen, ki ga bo omenjena predaja imela, pa je izjemen. Tako so pokazali rezultati zadnje predaje, saj se je na območjih, kjer so razdelili kamere in o tem obvestili širšo javnosti, zmanjšalo število posilstev, pa tudi manj nasilnežev je, saj se bojijo, da bodo posneti. Taktika, s katero s kamerami strašijo nepridiprave, se je namreč pokazala kot zelo učinkovita, saj je sudanska vlada poskr-
bela, da se je razvedelo, kje so te kamere in kaj je njihov namen. Problem je le v tem, da je prenos podatkov zelo drag, saj ena minuta stane 10 evrov, zato Križnar in njegova ekipa še iščejo sponzorje.
»Kamere lahko naredijo večjo spremembo kot ostala humanitarna pomoč,« je prepričan Križnar, ki je tudi na Ptuju številčnemu občinstvu prenesel sporočilo Afričanov, ki pravijo, da niso za nasilje in da je predstava o njih kot o muslimanih, željnih krvi, povsem napačna. Prepričan je tudi, da bi vsa vojna žarišča morali opremiti s kamerami, ki na Kitajskem stanejo le okrog 40 evrov.
Tretja svetovna vojna že poteka
»Ti ljudje ljubijo svojo puščavo, saj so se rodili s peskom v očeh in z njim bi radi tudi umrli,« je še dejal Križnar in dodal, da si ne želijo bežati in nekje živeti kot begunci, ampak jih v to sili situacija. »Kljub temu da jim toliko vsega manjka, so zadovoljni. Osvobojeni so vseh ječ, v katerih sem jaz zrasel. Vredni so vsega spoštovanja, zato prosim, ne glejte jih zviška,« je še srčno dejal eden najpomembnejših slovenskih humanitarnih aktivistov. Različne kulture Kri-žnar vidi kot prste na rokah in pravi, da so vsi potrebni, če jih želimo normalno uporabljati, ter da je zato sožitje izjemno pomembno.
Da to vse prevečkrat pozabljamo, pa kažejo posnetki, ki pričajo o tem, kako težko živijo. So opozorilo svetu, da nekje tretja svetovna vojna
že poteka, le da nas še ni dosegla, pravi Križnar. »A ravno napeti pogoji življenja so tisto, kar jo ustvarja. Tako kot diamante,« dodaja.
Druga plat zgodbe o piratih, ki ropajo ladje
Posnetki, ki jih je s svojega zadnjega potovanja prinesel Križnar, so naravnost osupljivi. Čeprav Somalija velja za najbolj sesuto državo na svetu, v kateri ni nobenih državnih inštitucij in je tudi precej nevarna, se je odpravil tudi tja, kjer glavni vir zaslužka predstavlja piratstvo. Križnar, ki je bil tudi v neposredni družbi piratov, jih je dojel nekoliko drugače kot imamo predstavo o njih v zahodnem svetu. Kot je pojasnil, piratstva in ropanja ladij ne zagovarja, razume pa njihovo potrebo po preživetju. Zanimiva informacija, ki jo je prenesel, je, da od piratstva ne živijo dobro zgolj ma-fijci, ki ladje ropajo, temveč dobijo svoj delež domala vsi Somalijci. »Vsaka mama dobi nekaj,« je pojasnil in dodal, da iztržek od ropa ene ladje razdelijo skorajda vsem, in sicer po plemenskih običajih. »In ko oropajo ladjo, pripravijo veselico. Na eni takih sem bil tudi sam,« je dodal in razložil, da niti roparji niso razbojniki, saj mornarjev nikoli ne ubijejo, temveč le pridejo in poberejo tisto, kar potrebujejo za preživetje. »To so otroci, ki jih je svet pozabil. Jezni so na svet, zdi se jim hinavski in na svoj način skrbijo, da dobijo svoj delež,« je o piratih povedal Križnar.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Videm • Slovesno in športno ob dnevu šole
V znamenju Leona Štuklja
Videmski osnovnošolci skupaj z učitelji so si letošnji dan šole omislili v športnem, gimnastičnem duhu; posvetili so ga namreč spominu na velikega slovenskega olimpionika Leona Štuklja ob desetletnici njegove smrti, v okviru prireditve pa so razglasili tudi naj športnika in naj športnico občine Videm.
Projekta so se v OŠ Videm lotili že ob začetku šolskega leta in prav vsi učenci od prvega do devetega razreda so skozi učne ure pri vseh predmetih spoznavali življenje in delo Štuklja, pa tudi zgodovino gimnastike, pomembnosti zdravega življenja in pravilne prehrane, pravilnih odnosov do soigralcev v športu, izdelovali so tudi makete gimnastičnih orodij itd. Vse svoje rezultate in dognanja so predstavili v brošuri in na razstavi, ki so si jo obiskovalci lahko ogledali po zaključku prireditve.
Slednja se je pričela z nagovorom ravnateljice Helene Šegula, ki je potrebovala kar nekaj časa, da je pozdravila eminentne goste na prireditvi; ob poslancu Branku Marini-ču in županu Frideriku Bra-čiču, ki se mu je Šegulova še posebej zahvalila za donacijo športnih rekvizitov šoli, so se prireditve udeležili namreč še predsednik gimnastične zveze Slovenije Klemen Bedenik, znani slovenski telovadec Mitja Petkovšek in nekdanji sloviti olimpijec Miroslav Cerar ter
številni drugi. Po kratki predstavitvi, kaj vse so učenci počeli v okviru projekta o Leonu Štuklju, se je vsebina prireditve obarvala čisto športno; učenci in člani gimnastičnega centra iz Maribora so namreč prikazali številne gimnastične prvine v parterju in na različnih orodjih, zapel je tudi otroški pevski zbor, navzoče pa so v kratkem pogovoru pozdravili tudi omenjeni trije gostje; tako Bedenik kot Cerar sta navdušeno pozdravila izvedbo projekta ter večji poudarek gimnastiki v okviru osnovnošolskega izobraževanja, Cerar pa je v znak zahvale ravnateljici podaril še knjižico o gimnastiki.
Naj športnika: Lea Murko in Uroš Veselič
Drugi del slabi dve uri trajajoče prireditve pa je bil namenjen razglasitvi najboljših športnikov in športnih delavcev v občini. Podeljenih je bilo več priznanj v različnih kategorijah, in sicer so priznanja za najzaslužnejše športne delavce
^AAJ.
Letošnji dan šole v Vidmu je potekal v gimnastičnem vzdušju; domači učenci in člani gimnastičnega centra Maribor so prikazali številne gimnastične prvine.
Med gosti na šolski prireditvi so bili tudi Miro Cerar, Klemen Be-denik in Mitja Petkovšek, ki so v kratkem pogovoru povedali marsikaj zanimivega o gimnastiki.
Za naj športnika občine Videm sta bila razglašena Lea Murko in Uroš Veselič.
prejeli: Bojan Merc, Jože Zavec, Darko Lah, Gorazd Černila, Renato Bračič, Ivan Krajnc, Vinko Mlakar, Dušan Serdinšek in Rade Selak.
Posebni priznanji sta prejela še dva znana trenerja, Janko Veselič (trener NK Maribor) in Vladimir Sitar (mojster borilnih veščin).
Podeljeni sta bili tudi dve skupinski priznanji, Športnemu društvu Pobrežje kot naj-
boljšemu športnemu društvu v občini ter NK Videm kot najboljši občinski ekipi.
Finale izbora pa je bila seveda razglasitev najboljših športnikov občine Videm za leto 2009. Naslov najboljše športnice je pripadel Lei Murko, članici Judo kluba Drava Ptuj, naziv najboljšega športnika pa je prejel Uroš Veselič, mlad perspektiven nogometaš, ki trenutno igra v Madžarski.
SM
Ptuj • Novi programi na Ljudski univerzi
Računovodja, hišnik in spletnik
V letošnjem letu bomo, kot kaže, na Ptuju dobili kar nekaj novih izobraževalnih programov. Na Ljudski univerzi Ptuj te dni že zbirajo prijave za tri nove, povsem sveže programe, ki se že veselo polnijo: računovodja, hišnika in izdelovalca spletnih strani.
Omenjenih programov še niso pričeli izvajati, a kot so pojasnili, je interes za vse tri že sedaj zelo velik. Pri izdelovalcu spletnih strani gre za priprave na nacionalno poklicno kvalifikacijo, udeleženci pa se bodo usposabljali za izdelavo novih in izboljšavo obstoječih spletnih strani. Pogoji za vključitev so poznavanje windows okolja in interneta, za teorijo bodo porabili 30 ur, še dodatnih 70 ur pa za praktično učenje. Pričakovano število udeležencev je 12, predviden začetek izvajanja pa je že čez nekaj tednov.
Priprava na nacionalno poklicno kvalifikacijo je tudi za program hišnik, ki ga bodo prav tako začeli izvajati v kratkem.
Udeležence bodo usposabljali za spremljanje stanja na objektih, organiziranje vzdrževalnih del, ki jih nato izvedejo zunanji izvajalci, pripravili pa jih bodo tudi za izvedbo tehnično manj zahtevnih del. Program skupaj traja 2 meseca, in sicer 60 ur, od česar je polovica namenjena praksi, preostala polovica pa teoretičnemu usposabljanju.
Tretji program, ki ga nudijo, je računovodja, ki bo trajal 200 ur, od tega 45 ur teorije in 155 ur prakse. Prijave že sprejemajo, imajo pa 15 prostih mest.
Vsekakor bodo omenjeni programi prispevali pomemben delež k pestrosti ponudbe na Ptuju, pomembni pa bodo tudi z
vidika zaposlovanja. Brezposelne osebe, prijavljene na Zavodu za zaposlovanje, imajo v času vklju-
čitve pravico do kritja stroškov usposabljanja.
Dženana Bečirovič
Prijave za izobraževanje v novih programih na Ljudski univerzi še sprejemajo, se pa vsi trije intenzivno polnijo.
Tednikova knjigarnica
Kmečka lastovka
(Hirundo rustica)- ptica leta 2010
Nove pesmi
Ptica in pesem. Pero in nebo. Peresa in nebesa. Nebo in pero. Vsevdilj pa muzika in barve pomladi. Pesniki so ptice človeškega uma. Ptice so pesnice živalskega carstva.
Lastovka
Ne običajnih lastovk gosta jata.
Le ena, ki ob svitu iz noči,
ko so ljudje še kot zapah čez vrata,
od daleč čisto sama prileti.
Kar bo ljubezen, še imena nima.
Dvojina v nedostopni gori spi.
Na zemeljskih stvareh počiva zima.
Samotno je prebivanje ljudi.
A lastovka, še imena nima,
čez mejo sna in budnosti leti.
Pod njenim zgodnjim, nezadržnim krilom
obotavljivi čas in hlad kopni.
Kar je usojeno, se bo zgodilo.
A treba sije tudi upati.
Kajetan Kovič v Vse poti so: zbrane in nove pesmi (Spremna beseda Boris A. Novak; ilustracije Andreja Brulc. Ljubljana: Študentska založba, 2009. Knjižna zbirka Beletrina).
Kot obvešča DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, je kmečka lastovka izbrana ptica leta 2010.
Kmečka lastovka je dokaj pogosta poletna vrsta pri nas, njeno spevno ščebetanje in žlobudranje, ki se po navadi pojavi konec marca, v aprilu pa zagotovo, ko se lastovke vrnejo iz zimskih domov tropske in celo južne Afrike, bo kmalu obetalo pravo, zaresno pomlad. Naj ob tem spomnim na star pregovor, da ena lastovka še ne prinese pomladi.
Lastovke se leto za letom vračajo v isto gnezdo, kot zapisuje Iztok Škornik v bogati in estetski monografiji Sto slovenskih ptic (Fotografije Andrew Bright ... et al. Ljubljana: Modrijan, 2006). Značilno skodeličasto gnezdo so prvotno gradile v jamah in na skalovju, ker pa so se približale (nastanile) pri človeku, gnezdijo danes v hlevih (praviloma ne praznih) in drugih poslopjih. Gnezdo na navpičnih stenah umetelno gradijo iz ilovice, bilk in sline. O najbližjih pticah se lahko veliki in mali bralci lepo poučite v knjižni novosti založbe Narava. Priročna, barvna knjižica z naslovom Oglašanje naših ptic je slovenska izdaja (Jannes Hannau. Prevod Petra Finžgar. Olševek: Narava, 2010) s cedejm, ki pomaga prepoznavati petje, oglašanje, ščebetanje, gaganje, klicanje, žvižganje, krakanje, mijavkajoče tožeče oglašanje, žvrgoljenje, gostolenje ... šestdesetih ptic.
Vse naveden knjige zelo, zelo priporočam, vsem pa trkam na srce: pustite ptice in njihova gnezda! Veselite se lastovk! Pravijo, da gnezdo zgradijo le v bližini dobrih ljudi. Slišati je tudi, da lastovke prinašajo srečo k hiši.
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: DB
Ptuj • Politična podoba občine v luči družbenogospodarskih razmer (2.)
Mestna občina Ptuj med obema vojnama
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Še drugi ukrepi govore o protikomunističnih nastopih: Ob 1. maju 1920 je npr. vladni komisar na Ptuju prepovedal zbiranje prebivalstva, vojska pa bi morala 'najstrožje' nastopiti proti morebitnim 'komunističnim neredom'. Zaradi komunistične nevarnosti je prvomajsko zborovanje smela naslednje leto pripraviti le Krajevna organizacija JSDS, s tem da je bila na shodu na Florjanovem trgu prepovedana 'protidržavna ali komunistična agitacija'.
Iz situacijskih poročil Okrajnega glavarstva povzemamo, da so se oblasti povsem zavedale neugodnih razmer v okraju (neurejene preskrbe prebivalstva, pomanjkanja kurjave, draginje), kar je privedlo do političnega nezadovoljstva in neza-nimanja za volitve v konstituan-to. V kontekstu takih socialnih razmer razumemo odzivnost na volitvah, na povsem ločene programe delavskih strank. Slednje je ugotavljal Mestni magistrat še leta 1922, ko je poročal Pokrajinski upravi za Slovenijo, da je v predvolilnem obdobju leta 1920 socialistična stranka (JSDS) 'stala v ostrem boju proti komunizmu'.
Strankarstvo, ki je spremljalo življenje v novi državi, je samo razjedalo razvoj ptujske mestne občine. Boj za vodstvo mestne občine ob prvih občinskih volitvah 26. aprila 1921 je razkrival politično razdvojenost: Potem ko je JSDS pridobila 46,6 % volilnih glasov in s tem 11 odborniških mest, je liberalna JDS izpostavljala njeno nem-škutarsko naravnanost. To naj bi potrjevale tudi volitve v kon-stituanto, ko naj bi več volivcev 'nemškega mišljenja' podprlo socialdemokrate. Liberali tudi niso obšli 'pobratenja' narodnih socialistov in klerikalcev. Še zlasti ostro so nastopili ob kandidaturi peka Tomaža Lo-zinška za ptujskega župana in mizarja Ivana Šegula za podžupana. Ko je liberalni Ptujski list očital socialdemokratom povezanost z nemškutarji, je hkrati grajal slovensko potrpežljivost; s podporo Lozinšku naj bi socialdemokrati utirali 'nadvlado ptujskih nemških kapitalistov'.
Tudi predvolilni boj ob volitvah v Narodno skupščino leta 1923 je na Ptujskem tekel v znamenju strankarskih obdol-ževanj. Velja izpostaviti, da je med desetimi kandidatnimi listami bila tokrat uvrščena tudi lista 'nemške manjšine', ki jo je v ptujskem okraju zastopal Valerian Spruschina, mehanik s Ptuja.
Med Ptujčani, ki so kot sreski kandidati zastopali posamezne
^Hiv Jr' / •••*]	^j-fuj*
& Y<- ^ ^ M <i. ijpriFT«*^,
\Coiutuviiicu*.


'Sju VH'Á t tofottli4, fr
V
(Sj	X -
Foto: ZAP 5, šk. 246
Okrajni glavar je visokošolcu Franju Zgeču prepovedal shod Komunistične stranke dne 26. septembra 1920 na Florjanovem trgu.
kandidatne liste, navedimo: Listo Rudolfa Golouha (komunisti) je zastopal mizar z Brega Janez Podgoršek, Socialistično stranko Jugoslavije (SSJ) pa sta predstavljala mizar v Železniških delavnicah Franc Rozman ter usnjar Anton Talan.
Volilni izidi so pokazali, da so dosegli Nemci pomembne uspehe (s Ptujskega ok. 1/10 vseh glasov v okrožju Maribor-Celje), in to z močjo svojega kapitala (haloška delovna sila, odvisna od nemških posestnikov). Močnejšo podporo so imeli domači Nemci na Ptuju in Bregu ter v Krčevini pri Ptuju. V Mestni občini Ptuj so Nemci s sreskim kandidatom Franzem Schauerjem iz Poljčan poželi največji volilni delež (40,6 %), v ptujskem političnem okraju pa so pridobili 5,9 % volilnih glasov. Nedvomno je tak uspeh dvignil nemško samozavest, slovensko prebivalstvo na Ptuju pa je spet zajela vznemirjenost. "Binkoštni dogodki' 1923. leta ob 60-letnici nemškega pevskega društva (Männergesangverein), ko je prišlo pred nemškim Društvenim domom (Deutsches Vereinshaus) do fizičnih izgredov in jo je skupil že imenovani poslanec Franz Schauer, so bili opozorilo, da so na Ptuju še tlela slovensko-nemška nasprotja.
Če se še ozremo po volitvah 1923, povzemamo naslednje: Volilni program JDS za ptujske volivce očitno ni bil zanimiv, saj je stranka v mestni občini pridobila le 12,6 % volivcev. Podoben neuspeh je doživela SLS (12,3 %), zato pa je bil strankin uspeh na podeželju toliko večji (65,7 %). Hravatska republikanska seljačka stranka (HRSS), ki je podeželje bolj pritegnila, je v mestni občini dosegla le 4,5%
volivcev. Ostali rezultati so govorili le o razpršenosti volilnih. Tako je NSS dosegla 9,4% volivcev in enako SSJ. Golouhovo listo je podprlo 5,3% volivcev, Narodno radikalno stranko (NRS) 4,3%, Slovensko republikansko 1,2% in SKS samo 0,4% volivcev. Volitve so tudi opozorile na krizo v delavskem gibanju, predvsem še po prepovedi KSJ. Oportunizem socialdemokratov in strankarska nasprotja so samo vnašala zmedo med delavstvom. Slednje potrjujejo tudi slabo organizirana socialna gibanja, do katerih je prihajalo v zaostrenih gospodarskih razmerah in padanju življenjske ravni prebivalstva. Nekaj primerov: Leta 1921 in 1924 je skrajna beda prisilila viničarje v gibanje za nov viničarski red . Več mezdnih gibanj je zajelo obrtniško delavstvo živilske in stavbinske stroke. Mezdno gibanje v usnjarski industriji "Petovia" leta 1922 je bilo eno največjih socialnih gibanj v občini med obema vojnama. Leta 1923 se je zvrstilo več proti-draginjskih shodov - v mestni občini protesti državnih uslužbencev in železničarjev.
Vzporedno z nemiri ogroženih družbenih slojev, je politično življenje v mestni občini spremljal še narodnoobrambni boj. Nemška manjšina je z dejanji izkazovala protislovensko razpoloženje, npr. ob sloveni-zaciji šol in občinskih volitvah leta 1924. Žal so bile narodne sile razdvojene, kar je dokazovala 15. obletnica septembrskih dogodkov leta 1923. Slovesnost, ki naj bi opozorila na leta najhujšega ponemčevanja in bi izkazala enotnost slovenstva, to zdaj ni bila. Glavno skupščino družbe Sv.Cirila in Metoda v Narodnem domu - v 'najsta-
rejši narodni trdnjavi', je sicer spremljala narodna svečanost v mestnem parku, toda klerikalni tabor se je sočasno zbral na svoji akademiji.
V ozračju strankarskih sporov so tekle tudi priprave na volitve v mestne svet leta 1924. Med sprtimi političnimi silami (Sokoli, Orli, narodni socialisti, radikali) ni bilo soglasja. Le s težavo se je oblikovala koalicija 'narodnjakov', ki so še nadalje napadali socialdemokrate in razkrinkavali njihovo nem-škutarstvo. Hkrati se je oglasila nemška nestrpnost, ki je vznemirila slovensko javnost. S svojo 'Domačo gospodarsko stranko' so se ptujski Nemci podali v boj za mestno občino. Stranka je pritegnila 34,0% volivcev; Nemci so pridobili 4 odborniška mesta. V mestnem svetu so zdaj sedeli: odvetnik dr.Sixt Fischtenau, tovarnar Paul Pirich, mehanik Valerian Spruschina in posestnik (nekdanji Ornigov podžupan) Ivan Steudte.
Ob dejstvu, da je dobila nemška stranka skoraj tretjino volilnih glasov in da se je ob strankarskih prepirih zmanjšala podpora socialdemokratom, je bilo očitno, da bodo ptujski Nemci odslej krojili politično življenje v mestni občini, pa čeravno je koalicijski narodni blok dosegel pri volitvah največ mandatov, ter svojega župana dr. Mateja Senčarja. Ptujsko nemštvo je znalo krepko izkoriščati politično neenotnost slovenstva.
Na veliko strankarsko razcepljenost so opozorile tudi naslednje državnozborske volitve leta 1925, ko je bilo vloženih že 14 kandidatnih list. Razkol med liberalnim taborom (Narodni blok) in klerikalci, se je ob volitvah kazal tako, da je SLS ob nerešenem kmečkem vprašanju pridobila v političnem okraju največ glasov (64,2%), Narodni blok pa ni imel posebnega vpliva (bolj v ptujski mestni občini). Nemci so v primerjavi s prejšnjimi volitvami v okraju nekoliko izgubili, toda v mestni občini so pridobili največ glasov (29,1%). Sledil jim je Narodni blok (24,8%), nato SLS (17,4%), in Korunovi socialisti (11,6%). Izkupiček ostalih strank je bil skromen (Blok bratskega sporazuma 5,0%, HRSS 4,6% - na podeželju 14,1%). Volilni izidi so še vedno kazali posledice razcepljenosti v delavskem gibanju, saj je neozaveščeno delavstvo le prehajalo pod vpliv drugih strank. Na volitvah so delavske stranke dobile najmanjšo podporo, pridobljeni glasovi pa so se nagibali v prid socialistov.
Dr. Ljubica Šuligoj
Od tod in tam
Apače • Zlata poroka Tominčevih
Foto: Saša Peršoh
V soboto, 13. februarja, sta po 50 letih skupnega življenja poročno zaobljubo potrdila zlatoporočenca Martin in Terezija Tominc iz Apač na Dravskem polju 252. Obred cerkvene poroke je opravil pater Slavko Stermšek na Selih, civilni del pa župan občine Kidričevo Jožef Murko. Zlati ženin Martin Tominc seje rodil 11. julija 1935 v Apačah, zlata nevesta Terezija, rojena Zajšek, pa 2. oktobra 1932 v Trnovcu pri Selih. Spoznala sta se kot fant in dekle iz sosednjih vasi in med njima je kmalu zagorela iskra prave ljubezni, ki sta jo leta 1960 okronala s poroko. Martin je bil zaposlen v kidričevskem Talu-mu kot tesar, vseskozi pa je bil aktiven član Gasilskega društva Sela. Zlata nevesta Terezija pa je vse življenje pridno skrbela za dom in družino. V zakonu so se jima rodili sin Marjan ter hčerki Katarina in Lidija, razveseljuje pa ju tudi pet vnukinj, Natalija, Katja, Jasna, Tea in Sara, vnuk Tomi in pravnuk Zal. Čeprav sta oba zlatoporočenca že upokojena, sta še vedno aktivna v več društvih upokojencev in uživata jesen življenja.
-OM
Ormož • Plesne migarije 2010
Foto: Hozyan
Plesne migarije se imenuje vsakoletna območna revija plesnih skupin, ki jo organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož. Strokovna spremljevalka revije je bila Mojca Kasjak. Letošnje miga-rije so bile nekoliko okrnjene. Od sedmih osnovnih šol in dveh podružnic z območja občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, ki so se revije običajno udeležile, so bile tokrat le tri. Mirno lahko rečemo, daje revijo rešila OS Ormož, kije pripeljala kar štiri skupine. Mlajša plesna skupina je nastopila s točko Home my barba, vodi jih Dušanka Feguš. Ista mentorica je na revijo pripravila tudi Plesno pripravnico OS Ormož s Plesom pingvinov. Starejši skupini OS Ormož vodi Sanja Miškovič: srednja je zaplesala Naš ples, starejša pa Telefonski klic. Plesna skupna OS Stanka Vraza pleše pod mentorstvom Urške Rižnar, zaplesala pa je točko Pink Panther. Revija se je zaključila z nastopom Navihancev OS Miklavž pri Ormožu, podružnica Kog. Zaplešimo Sneguljčici je bil naslov koreografije, ki jo je za plesalce pripravila mentorica Nevenka Jambriško.
Viki Ivanuša
Središče • Razstava v spomin F. Pajtlerja
Foto: Viki Ivanuša
Minuli petek sta Turistično društvo Središče ob Dravi in turistično društvo Breza Pragersko Gaj v središki So-kolani v spomin na znanega zbiratelja Franca Pajtlerja pripravili razstavo delčka njegove zapuščine. Naslov razstave je bil pomenljiv - Ljudje odhajajo, vezi prijateljstva ostajajo. Razstava je namreč spomin na Franca Pajtlerja, ki je obe društvi povezal in pripomogel k živahnemu sodelovanju, saj je v Središču ob Dravi v minulih letih pripravil kar tri razstave. In vsako leto, ko smo se pogovarjali z njim, je bil poln načrtov za bodočo razstavo. Lani se je prekinila njegova življenjska pot, zato so tokrat na ogled postavili zanimive detajle iz različnih njegovih zbirk. O Francu Pajtlerju je spregovorila Dragica Flor-janič, predsednica TD Središče ob Dravi. Odprtju razstave je prisostvoval tudi župan Jurij Borko, ki je povedal, da sodelovanje obeh društev in aktivnosti, ki iz tega izhajajo, bogatijo kraj in dogodke v občini. Kulturni program ob odprtju razstave so prispevali učenci OS Središče ob Dravi s svojimi mentorji.
Viki Ivanuša
Lenart • Na klepetu z glasbeno skupino Memento Mori
Od padcev z odra do okrašenih zob
Memento Mori je mlad lenarški band, ki je nastal leta 2004. Po nekajkratnih zamenjavah članov se je nato našlo pet fantov, ki jih združuje ljubezen do ustvarjanja glasbe in koncertiranja. Do sedaj so tako izvedli več kot 100 koncertov po Sloveniji in Avstriji, med njimi tudi takšnih, na katerih so nastopili kot predskupina zasedb, kot so Big Foot Mama, Mi2, Šank Rock, Leeloojamais, Zaklonišče prepeva, Alye in drugih. Pred kratkim so svojim uspehom dodali še pikico na i z izdajo zgoščenke, na kateri vas popeljejo v »deželo igrač«.
O vsem tem smo poklepetali s pevcem Petrom Šenekarjem in kitaristom Denisom Čučk-om, ki sta tudi dobila težko nalogo predstavitve vseh članov skupine. »Sem črnolas fant, ki poje in piše večino skladb,« je pri sebi začel Šenekar, sicer študent geografije in zgodovine, medtem ko se je Čuček opisal kot glasbeni znanstvenik: »Znanost in glasba gresta prav dobro skupaj. Ker imam rad oboje, študiram kemijsko tehnologijo in se v prostem času ukvarjam z glasbo, ki jo bom mogoče tudi šel kdaj študirat, saj si to srčno želim.«
Zasedbo sestavljajo še Rok Poštrak, najmlajši član skupine, ki je po besedah Šenekarja eden nadarjenejših bobnarjev na Štajerskem, Žiga Kreševič, mladi arhitekt, ki je, kot sta ga opisala sočlana, znan po svoji kritičnosti, in Primož Kramberger na klaviaturah, ki je edini v bandu študent glasbe.
Glasbeniki, ki so stari med 20 in 25 let in prihajajo iz Lenarta, Jurovskega Dola, Duple-ka in Maribora, preigravajo predvsem rock glasbo s primesmi popa, metala in funka. »V osnovi igramo melodični rock z nekimi tršimi ritmi, včasih ga obarvamo tudi baladno. Veliko imamo bogatih aranžmajev, pa tudi večglasnega petja, kajti kar nekaj refrenov smo pripravili tako, da jih lahko pojemo tri- ali štiriglasno, kar tvori fantastične harmonije,« sta dejala sogovornika.
Njihova besedila, ki jih večinoma ustvarja pevec, se nanašajo na različne tematike. »Na albumu jih je, recimo, veliko na temo ljubezni, vsa pa so napisana zelo metaforično, tako da niso takoj razumljiva. Nekaj pesmi je tudi kritičnih do glasbenih izvajalcev, ki včasih ne razmišljajo, da jih bodo ljudje poleg tega, da jih bodo kupili, tudi poslušali in bodo tako vplivali še na njihovo duhovno stanje.
To pa je narobe, saj je v glasbi treba nekaj povedati. Vsi slovenski glasbeniki moramo paziti, da dvigujemo neko kulturno raven,« je prepričan Šenekar.
Zanimivo je tudi ime skupine, ki prihaja iz latinskega jezika. »Pomeni pa: spomni se svoje smrti! Gre za podobno sporočilo kot pri 'carpe diem'. Torej, užij življenje, vendar se zavedaj tudi, da boš nekoč umrl, zato ga živi polno. Uživaj ta trenutek, ki ga imaš na razpolago, ker nisi večen,« je pojasnil Čuček.
Čeprav se ime sprva morda sliši nekoliko mračno, pa ima pozitivno sporočilo. »In tudi naša glasba je v večini zelo pozitivna. Ne glede na tematiko, ki jo opisujemo v pesmih, se namreč sliši svetlo s temi bogatimi aranžmaji,« je dodal pevec.
Edina zgoščenka na svetu, ki se jo da sestaviti v kocko
Memento Mori so februarja izdali prvenec In the land of toys (V deželi igrač), ki so ga posneli skupaj z znanim producentom Tonijem Jurijem v studiu To-Ni-Ton v okolici Ljubljane. Ime so izbrali po verzu ene izmed pesmi. »Gre za prispodobo za svet, v katerem živimo. Vse okrog nas so lahko namreč igrače v pozitivnem ali negativnem smi-
slu. So, na primer, tudi vodljive, kar lahko povežemo s premalo angažiranimi in samostojnimi ljudmi,« je razložil Šenekar.
Na zgoščenki je 12 avtorskih skladb, njena posebnost pa je, da je tudi sama igrača. »Sestaviti se jo namreč da v kocko in to naj bi bil edini tak CD na svetu. Na njem so tudi slike igrač, ki smo jih uporabljali kot otroci,« je še poudaril Lenarčan.
Čuček pa je nadaljeval: »Ker ima kocka, ki jo je oblikoval naš basist, šest ploskev, smo na vsaki upodobili nekaj simboličnega. Na prvi je tako ena igrača, na drugi sta dva M-ja, simbola naše skupine, na tretji strani so tri igrače in tako dalje do šeste ploskve, na kateri smo vsi člani, Peter pa drži v roki medvedka.«
Kot sta se pošalila fanta, so do vseh teh izvirnih idej prišli, ker imajo preveč časa. »ideja o kocki je Žigova, pa tudi vsak je dodal kakšno svojo. Ker smo zgoščenko delali zelo dolgo, smo imeli dosti časa za razmišljanje o njeni obliki. Zanimivo je tudi, da je ekološka, ker je iz papirja,« je kitarist ponosen na izdelek, na katerem je, kot pravijo, veliko dobrih pesmi. »Sicer jih ne favoriziramo, ampak prvi singel bo najverjetneje Gust of wonder, za druge pa se še odločamo,« nas je seznanil Šenekar, ki sicer piše vsa besedila v an-
gleščini.
Kljub temu da so slovenščini in svojemu narodu zelo naklonjeni, so ta svetovni jezik izbrali, ker so se jim besedila v maternem jeziku zdela pretrda. »Dobro so zvenela le, če smo jih dali v neko narečje, česar pa nismo želeli. V angleščini pa vsa besedila zvenijo relativno spevno,« je še povedal njihov pisec.
Seveda pa je to prav tako jezik, ki ga vsi poznajo in ga tudi sami od vseh tujih najbolje razumejo. »Izbrali smo ga tudi zaradi odprtega trga in nastopanja v tujini. Pa tudi splet danes ponuja veliko oblik samopromocij. Ker so vse takšne spletne strani svetovnega kova, nas zdaj lahko spremljajo tudi, recimo, v ZDA ali Avstraliji in ne samo Slovenci,« je še pristavil Čuček.
Zbirka spodnjih hlačk
Mladi glasbeniki zelo radi koncertirajo, še posebej pa se z nasmehom na obrazu spominjajo koncertov, na katerih so bili predskupina zasedb, kot sta Big foot mama in Šank rock. »Najbolj mi je ostal v spominu prav koncert s slednjimi, ki smo ga imeli na Koroškem. Takrat je imel namreč njihov pevec rojstni dan in smo se potem imeli res super na 'afterpartyju',« se spominja Šenekar.
Na takšne nastope so po navadi povabljeni, ker je nekdo o njih slišal pozitivne kritike, predstavljajo pa se tudi na spletni strani www.mementomori. si.
Do sedaj so nastopali že skoraj povsod po Sloveniji in marsikje po Avstriji. In včasih se je tudi že zgodilo, da so na oder priletele kakšne spodnje hlačke razvnetih oboževalk. »Jaz jih zbiram, doma imam jih že ogromno, so vedno dobrodošle - malo za šalo, malo zares. Metanje spodnjega perila je vsekakor del rock tradicije, nad katero se ne pritožujemo, ampak spodnje perilo raje porabimo tako, da ga damo kakšnim drugim oboževalkam, ki gredo kdaj slečene domov,« se je pošalil pevec.
Tudi drugih anekdot, ki niso povezane s spodnjim perilom, se je v letih nastopanja nabralo ogromno. Sogovornik jih je opisal še nekaj: »Enkrat sem padel z odra pri tretjem komadu, ki smo ga igrali. Pristal sem med publiko in vsi, vključno z bandom, so mislili, da sem to naredil nalašč. Ko sem se vrnil na oder, se je basist jezil, zakaj že zdaj skačem z odra in ne šele kasneje, na primer pri deseti pesmi. Spominjam se tudi zelo dobro obiskanega koncerta, na katerem je bil majhen oder postavljen med ljudi. Ko je množica skakala, so tako vedno udarjali ob moj mikrofon, zato sem imel potem okrušene vse zobe.«
Čez dan v laborato-
■ ■	V«	.
riju, ponoči na odru
Včasih pa so, kot nam je zaupal Čuček, v nevarnosti tudi zobje drugih članov skupine. »Peter namreč pade med nastopom v tak trans, da te s palico od mikrofona tu pa tam udari ali piči,
pa tega niti ne opazi, nas pa boli. Spominjamo se tudi koncerta, ki ga je zaradi protikadilske inšpekcije zaprla policija. Lastnica kluba, ki je dobila ogromno kazen, je nato noter obdržala samo najzvestejše goste, zakričala: 'Muzika!'«, in tako smo imeli zasebni koncert za deset ljudi.«
Za prihodnost si mladi ustvarjalci želijo predvsem čim več koncertov, jeseni pa se bodo posvetili tudi snemanju video-spota. »Imamo se predvsem za koncertni band, ki se z glasbo ukvarja, ker v tem uživa. Tudi albuma nismo snemali, da bi z njim zaslužili, ampak zaradi večje prepoznavnosti in posledično tudi boljše obiskanosti koncertov,« je dejal Šenekar, s povedanim pa se strinja tudi Čuček: »To je naš hobi, res radi ustvarjamo, veliko imamo idej, ki jih želimo uresničiti ... Če bi se dalo, bi zagotovo želeli od tega živeti, vendar je za to približno toliko možnosti kot zadeti na loteriji. Vsekakor pa je dobrodošlo, da si vsaj pokrijemo stroške ukvarjanja z glasbo.«
Oba sogovornika se tako nekoč vidita v rednih službah, v smeri katerih tudi študirata -čez dan bosta torej v laboratorijih oziroma šolskih učilnicah, čez noč pa na koncertih.
Pred celotnim bandom, ki je začel preigravati v majhni sobi zgolj za dušo, je tako zagotovo svetla prihodnost, v kateri bodo po načelu, po katerem živijo in so se po njem tudi poimenovali, uživali vsak trenutek. Kajti, hočeš nočeš, smrtni smo res vsi .
Polona Ambrožič
Rokomet
Fenomenalna predstava Jeruzalema Stran 16
Tenis
Nina že sedaj izpolnila cilje za 2010!
Stran 16

i \ s ■
Strelstvo
Pokal Slovenije s pištolo ostaja v Juršincih
Stran 17
Bowling
Od 8:0 do »pomembno je druženje ...«
Stran 17
Nogomet
V lokalnem derbiju dve zmagi Ptujčanov
Stran 18
Jadranje
Ptujčanka postaja največja slovenska regata Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tedmk.si
Nogomet • 1. SNL
Z Domžalami za priključek
Pred nogometaši v 1. SNL je 28. krog, v katerem bi lahko izpostavili tekmo med Hitom Gorico in Mariborom. Gre za tekmo najuspešnejših ekip spomladanskega dela prvenstva (Gorica 12 točk, Maribor 10), ki bi lahko v primeru zmage domačinov pomembno vplivala na razliko med vodilnima moštvoma. Mlada goriška zasedba je z izkušeno trojico Demirovič, Osterc, Simčič in odličnim Hrvatom Brečevičem pravi pokazatelj simbioze na igrišču, čeprav finančno stanje ekipe še zdaleč ni rožnato. Zanimivo pa bo opazovati, kako bo izpad iz pokalnega tekmovanja vplival na igro Gorice -prav v tem motivacijskem segmentu bi lahko bili Mariborčani močnejši. Enaka ugotovitev bi lahko veljala za tekmo med Nafto in Rudarjem; tukaj bi vlogo Maribora morali odigrati Lendavčani. Za ekipo Laboda Drave bo pomemben obračun v Ljubljani, kjer se bosta pomerila mestna tekmeca. V taboru Drave bi bili bolj zadovoljni z zmago Olimpije, vendar je to dvorezen meč, saj si verjetno podobno želijo v taboru Inter-blocka (zmago Domžal na Ptuju namreč).
Prav od obračuna na Ptuju bo precej odvisen nadaljnji potek prvenstva, saj Ptujčani enostavno morajo začeti osvajati točke, če želijo še pred samo končnico uloviti priključek z moštvi pred njimi in se z njimi spustiti v enakovreden obračun. Res je na sporedu še 10 krogov in 30 možnih točk, a sedanjega zaostanka 7 točk za Interblockom in 8 za Domžalami vendarle ne gre podcenje-
1. SNL
Pari 28. kroga: 27. 3.: ob 15.00:
Labod Drava - Domžale, Nafta - Rudar, Interblock - Olimpija; ob 18.00: HIT Gorica - Maribor; 28. 3, ob 17.00: CM Celje - Luka Koper.
1.	LUKA KOPER	26 15	8 3
2.	MARIBOR	26 15	3	8
3.	NAFTA	26 11	5	10
4.	HIT GORICA	26 10	6 10
5.	CM CELJE	26 10	6 10
6.	RUDAR VELENJE 26 11	2 13
7.	OLIMPIJA -2 26 10	6 10
8.	DOMŽALE 26 8	6 12
9.	INTERBLOCK 26 8	5 13
10.	LABOD DRAVA 26 5	7 14
40:24 47:34 38:39 43:40 39:42 35:39 33:25 34:44 29:35 25:41
Labod Drava - Domžale,
sobota, 27. 3., ob 15.00 na Mestnem stadionu na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
Marko Roškar (Labod Drava, modri dres) je proti Olimpiji dobil priložnost za igro od samega začetka, obenem pa si je prislužil vabilo v reprezentanco U-18.
Štirje v reprezentanci U-18
Slovenska nogometna reprezentanca do 18 let starosti se je v ponedeljek odpravila v Makedonijo, kjer bo odigrala dve tekmi s sovrstniki iz te države. Selektor reprezentance Borut Jarc je v izbrano vrsto vpoklical tudi dva nogometaša Aluminija (Timoteja Petka in Roka Medveda) in NŠ Poli Drava iz Ptuja (Marka Roškarja in Jureta Matjašiča).
Na prvi tekmi, ki je bila v torek v Ohridu, sta se reprezentanci razšli z neodločenim izidom 1:1. Priložnost za igranje so dobili Petek, Medved in Roškar. Drugo srečanje je bilo včeraj (četrtek) popoldne, prav tako v Ohridu.
Danilo Klajnšek
vati. K temu napeljuje tudi premalo aktivna igra v zadnjem krogu proti Olimpiji, ki je bila na Mestnem stadionu zagotovo premagljiv tekmec. "Preveč smo igrali v krču, zato nam igra ni stekla po naših željah. Vsekakor bi lahko bilo bolje, če bi na začetku drugega polčasa povedli, ko smo imeli zares lepo priložnost za to. Če nam bo uspelo proti Domžalam doseči vodilni zadetek, potem nam bo zagotovo precej lažje. Poleg tega pa mora obrambna vrsta ostati strnjena in pazljiva do konca," razkriva recept za zmago proti Domžalam Ivan Filipovič.
V ekipo se bosta vrnila Suvad Grabus in Matjaž Lunder, ki ju trener Milko Djurovski zaradi kartonov ni mogel uvrstiti v ekipo proti Olimpiji, za tri tekme pa na prisilni počitek znova odhaja Ogu John. Toliko tekem
prepovedi je namreč dobil po izključitvi zaradi prekrška nad Ibrahimijem. Glede na slabšo formo Nigerijca to niti ne bo prevelik hendikep, veliko bolj bi ptujski ekipi prišel tisti pravi Ogu iz lanske sezone, ko je bil pravi motor ekipe.
Izmed igralcev trenerja Darka Birjukova na domžalski klopi bi lahko izpostavili močno zvezno vrsto (Teinovič, Bre-zovački, Zatkovič, Juninho in Drevenšek), proti kateri bodo morali Ptujčani pokazati veliko več tekaških sposobnosti kot na zadnjih tekmah. Vprašanje pa je, ali lahko znova pričakujemo v domači ekipi tri ali štiri klasične napadalce (Ekpokija, Rakoviča, Ziliča in/ali Zajca). "Moramo igrati napadalno, samo tako lahko osvajamo točke," je odgovor Milka Djurov-skega.
JM
Hervis pokal Slovenije, četrtfinale (povratne tekme):
Nafta - Interblock 3:0 (1:0); strelci: Volaš 45., Repina 61., Benko 70./11 m /prva tekma 1:1/
Triglav - Maribor 2:2 (0:0); strelci: Burgar 61., 90.; Flavio 59., Mer-telj 64. /prva tekma 1:5/
HiT Gorica - Domžale 0:1 (0:1); strelec: Pekič 22. /prva tekma 1:1/
CM Celje - Rudar 1:0; strelec: Rep 86. /prva tekma 1:0/
V polfinale so se uvrstili Maribor, Nafta, CM Celje in Domžale. Pol-finalni tekmi bosta 14. in 21. aprila, finale pa 29. maja 2010.
Boks • Dejan Zavec
»Sparingi so velikokrat bolj kvalitetni kot sama borba«
Samo še dva tedna sta ostala do težko pričakovanega dvoboja Dejana Zavca, ko bo naš šampion v ljubljanskem Tivoliju branil naslov svetovnega prvaka po verziji IBF. Tekmec, Argentinec Rodolfo Ezequiel Martinez, je vsega spoštovanja vreden. »Gre za nekoliko drugačnega boksarja, kot sem jih bil vajen do sedaj. Rodolfo se največkrat poskuša izogniti tistemu neposrednemu kontaktu in ga je potrebno loviti' po ringu. To meni sicer ne ustreza najbolj, a bo trener Dirk Dzem-ski že znal poiskati pravo taktiko,« je povedal Dejan, ki je sedaj že močno zakorakal v najtežjo fazo sparingov, dvobojev v ringu. »Tako kot vedno do sedaj imam tudi tokrat odlične sparing partnerje; vse po vrsti gre za odlične boksarje, ki so tudi sami v vrhu svojih kategorij in so v svojih profesionalnih karierah doživeli le malo porazov. Prvi je bil Danec, bivše evropski prvak velterske kategorije Christian Bladt, ta teden imam Aleksandra Sipu-sa, za finale pa bo moj tekmec
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec in Dirk Dzemski vse misli usmerjata v dvoboj z Argen-tincem Martinezom.
Francoz Christophe Canclaux, ki sicer nastopa kategorijo višje in je v svoji profesionalni karieri v 43 dvobojih dosegel kar 40 zmag. Ta podatek pove dovolj o njegovi kvaliteti; prav zato lahko trdim, da so nekateri sparingi kvalitetnejši od same borbe. Če preživim' te sparinge, potem je tista prava
borba prava nagrada za prestane muke na treningih,« je o fizično izčrpavajočih pripravah povedal Dejan.
V Nemčiji se bo Dejan v miru pripravljal skoraj do samega dvoboja, v Slovenijo bo prišel le tri ali štiri dni pred dvobojem.
Jože Mohorič
Rokomet • MIK, 1. liga - Liga za prvaka, 2. krog
Fenomenalna predstava Jeruzalema
Jeruzalem - Gorenje 27:27 (15:11)
JERUZALEM: Belec (16 obramb), Vujovic, S. Žuran; Korpar 1, Melnjak 1, Rajšp, Bogadl, R. Bezjak 4, Čudič 4 (1), Ivanuša, Sok 6, Hebar, Kova-čič, R. Žuran 7, Hud 4, Planine. Trener: Saša Prapotnik
GORENJE: Skok (17 obramb), Gajic, Taletovič; M. Bezjak 5, Cehte, Rutar, Rnic 4, Žvižej 2, Štefanič 1, Golčar, Harmandic, Ferkulj, Čupic 11 (6), Bajram 1, Nosan, Šimič 3. Trener: Branko Tamše
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 1/1; Gorenje 6/6. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Gorenje 10 minut. RDEČI KARTONI: Hud (60); Bajram (52), Bezjak (60).
IGRALCA TEKME: Boštjan Belec (Jeruzalem) in Matevž Skok (Gorenje).
Okrog 500 gledalcev je v sredo videlo vrhunsko rokometno predstavo, ki bi jo po vseh pravilih morali dobiti rokometaši Jeruzalema, ki so odigrali fe-nomenalno tekmo. Po polomu v Kopru je tokrat na parket športne dvorane na Hardeku pritekla popolnoma nova ekipa Jeruzalema. Maksimalna borbenost, čvrsta obramba, izjemni vratar Belec, atraktivni goli, odlična ormoška publika. To so bile le nekatere karakteristike Ormožanov na tekmi proti Gorenju, ki ga v nedeljo
1. A SRL (m) -od 1. do 6. mesta
REZULTATI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje 27:27 ( 15:11), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 37:35 (20:18), Slovan - Cimos Koper 29:29 (13:16).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 22 19 3 0 41
2.	CIMOS KOPER 22 16 2 4 34
3.	GORENJE 21 15 3 3
4.	SLOVAN	22 10 3 9 23
5.	TRIMO TREBNJE 21 10 2 9 22
6.	JERUZ. ORMOŽ 22 7 5 10 19
N
Foto: Črtomir Goznik
Marko Bezjak (Gorenje) je bil eden boljših igralcev svoje ekipe, a so bili igralci Jeruzalema vendarle premočni za njihovo zmago.
čaka prva tekma osmine finala Lige prvakov proti španskemu Ciudadu. Aktualni državni prvaki so dobili zadnjih sedem tekem proti Ormožanom in so bili tudi tokrat v vlogi popolnega favorita. Četa trenerja Saša Prapotnika je v tekmo krenila odločno in vodila celo tekmo; v 1. polčasu že s 15:9. Čvrsta obramba in odlični Belec sta omogočala hitre protinapade, iz katerih sta zadevala Sok in Bezjak. Prednost Jeruzalema bi bila še višja, če na golu Gorenja ne bi blestel Skok, ki je do odmora zbral kar 10 obramb (od tega 7 t. i. zicerjev).
V 2. polčasu je bila do 45. minute ista zgodba: odličen Jeruzalem in slabo Gorenje. Rezultat na semaforju je že kazal 23:15. Neverjetno! Gostje
so v zaključku tesneje pokrili ormoškega organizatorja igre Čudiča, kar je povzročalo težave v napadu Jeruzalema. Ob tem so imeli Velenjčani obilno pomoč sodniškega para Pajič - Puntarič in prednost Jeruzalema je začela kopneti. Hud je v 60. minuti zadel za 27:26, gostom pa je preostalo 32 sekund za zadnji napad. Tri sekunde pred koncem je Hud storil prekršek nad Harmandicem za rdeči karton, na kar je nešport-no, z boksarskim vložkom, reagiral Ormožan v dresu Gorenja Marko Bezjak, ki je zato prav tako prejel rdeči karton. Po dolgem prerekanju sta sodnika »vrnila« uro na 5 sekund do konca. Štefanič je v zadnji akciji iztržil sedemmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Čupic
Mini rokomet • 15. Istra Open Umag 2010
Dečki letnik 2000: odlični drugi
Ekipa ormoških rokometašev letnikov 2000 je bila še pred dobrim letom daleč od vrha slovenskega in hrvaškega mini rokometa. Danes je zgodba drugačna: fantje odlično napredujejo in, zanimivo, vse več in več je visokih fantov. V Umagu so nastopili v okrnjeni zasedbi, zato je 2. mesto na kvalitetnem turnirju izjemen uspeh. Žal Ormožanom na roko ni šel razpored, saj so zadnje tri tekme morali odigrati drugo za drugo. Po koncu turnirja je bil Gašper Hebar izbran v idealno peterko turnirja.
Rezultati: Jeruzalem - Nova Gra-diška 9:5, Jeruzalem - 28. april Ka-štelir 9:8, Jeruzalem - Buzet 12:4, Jeruzalem - Poreč 12:11; finalne tekme: Jeruzalem - Umag 11:12, Jeruzalem - Rovinj 11:10.
Končni vrstni red: 1. Umag; 2. Jeruzalem Ormož; 3. Rovinj.
Za dečke letnik 2000 so nastopili: Žan Firšt Šeruga, Niko Sovič, Gašper Hebar, Ivo Belec, Anže Notersberg, Teo Šulek. Trenerja: Niko Klemenčič in Matej Hebar.
Dečki letnik 1999: na koncu 7. mesto
Letniki 1999 so po odločitvi trenerjev mlajših selekcij nastopili brez glavnih nosilcev igre, manjkali so Jurček Korpič Lesjak, Matej Niedor-fer in Nejc Zidarič. Priložnost za igro so tako dobili fantje, ki so na prejšnjih turnirjih imeli manjšo minutažo. Slednji z osvojenim 7. mestom niso razočarali, a so videli, da bo potrebno še naprej marljivo trenirati, da bo njihova igra tekla po željah; predvsem bo potrebno popraviti igro v obrambi. V finalu sta se pomerili ekipi Zameta in Matuljev, s katerimi so se Ormožani pred kratkim pomerili v finalu turnirja v Opatiji.
Rezultati: Jeruzalem - Viškovo 12:4, Jeruzalem - Poreč 4:12, Jeruzalem - Umag 10:12, Jeruzalem - Buzet 11:13, Jeruzalem - Buje 13:11.
Za dečke letnik 1999 so nastopili: Rene Rizman, Renato Kozel, Martin Hebar, Anže Horvat, Luka Voljč, Kristjan Petek, Niko Jovanovič, Nejc
Bojan Čudič (kapetan Jeruzalem Ormož): »Zaslužili smo si zmago, saj smo bili tokrat boljši od Gorenja. Za razliko od Kopra smo se tokrat prikazali v pravi luči in upam, da smo zadovoljili naše navijače. Odigrali smo odlično tekmo.«
Branko Tamše (trener Gorenje Velenje): »Čestitam Jeruzalemu za točko. Zaslužili so si tudi drugo. Moji fantje so imeli slab dan. Opozarjal sem fante, da je Ormož minsko polje, a mi niso verjeli. Zaostanek za Celjani je zdaj prevelik. Gremo v borbo za 2. mesto.«
za izenačenje na 27:27. Delitev točk, ampak tokrat nepravična, saj so si Ormožani zaslužili tudi drugo točko.
Uroš Krstič
Štrucl, Luka Komloš, Žan Kociper, trenerja: Matej Hebar in Niko Kle-menčič.
Dekleta letnik 2000: 10. mesto z enim samim porazom
Čeprav končno 10. mesto tega ne dokazuje, so na turnirju v Umagu (25 ekip) mlade Ormožanke spet prikazale odlične nastope in za las ostale brez uvrstitve med najboljših šest (polfinale). Usoden je bil poraz v prvi tekmi turnirja proti Žminju (9:8), ki je na koncu osvojil 3. mesto. Ormožanke so zadnji zadetek prejele dve sekundi pred koncem srečanja ... V nadaljevanju pa so varovanke Tjaše Brumen nanizale same zmage.
Rezultati: Jeruzalem - Žminj 8:9, Jeruzalem - Sesvete 11:5, Jeruzalem - Zamet B 10:5, Jeruzalem - Poreč 9:6.
Za dekleta letnik 2000 so nastopile: Nika Polič, Monika Lukman, Eva Štampar Ivanuša, Eli Hergula, Urška Rodi, Amalija Ozmec, Ana Škorjanec, Minea Kolenko, trenerka: Tjaša Bru-men.
KU
Jeruzalem Ormož, letniki 2000: 2. mesto na turnirju v Umagu
Rokometni direndaj v Ormožu
Rokometni klub Jeruzalem Ormož v petek, 26. marca 2010, od 16.00 do 17.30 ure v Športni dvorani na Hardeku organizira Rokometni direndaj za najmlajše - letniki 2000, 2001, 2002, 2003. Na direndaju lahko sodelujejo vsi otroci, ki si to želijo ali obiskujejo treninge RK jeruzalem Ormož pri OŠ Sv. Tomaž, OŠ Središče, OŠ Kog, OŠ Miklavž pri Ormožu.
Potrebna je le dobra volja in športna oprema.
Tenis • TK Terme Ptuj
Nina že sedaj izpolnila cilje za 2010!
Tennis Europe U-14: turnir v Košicah na Slovaškem
Ptujčanka Nina Potočnik nadaljuje nastope na turnirjih evropske serije. Po polfinalu v Beogradu (turnir ranga 3) pred slabim mesecem se je tokrat udeležila turnirja v Košicah (močnejši, 2. rang). V glavnem žrebu posameznic je nastopilo 48 igralk, Nina pa se je po treh gladkih zmagah (proti Petri Melounovi - Češka, Leni Reichel - Avstrija in Rebeci Stolmar
-	Madžarska) presenetljivo uvrstila v polfinale. Tam jo je zaustavila Romunka Ioana Loredana Rosca.
Še bolje je Nini šlo med dvojicami v paru s Saro Palčič. Mladi Slovenki sta bili 10. nosilki, a sta se na koncu veselili zmage na tem močnem turnirju, na katerem je nastopilo 24 dvojic.
Ninin trener Zoran Krajnc nam je po turnirju povedal: »Nina se je prvič udeležila evropskega turnirja 2. ranga U-14, zato nismo imeli velikih pričakovanj. A nas je znova prijetno presenetila in presegla vsa pričakovanja. To je tudi za nas potrditev, da smo v zimskem obdobju dobro delali in da so se vse spremembe v tehniki udarcev obrestovale. S točkami, ki jih je Nina osvojila v Košicah, je že sedaj napredovala na 53. mesto evropske lestvice, kar je bil naš cilj do konca sezone. Ker je Nina (letnica 1997) leto mlajša od konkurentk v tej kategoriji (1996), bo to po koncu sezone pomenilo še precej višje mesto
-	okrog 20. v Evropi.«
Kako pa Nina usklajuje šolo in igranje tenisa na takšnem nivoju? »Na OŠ Ljudski vrt ima Nina močno podporo, kar je bistvenega pomena zanjo in zaradi česar se jim iskreno zahvaljujemo. Za primerjavo pa lahko povem, da imajo nekate-
re Ninine vrstnice na primer petkrat več nastopov na turnirjih kot ona. Še meni ni povsem razumljivo, kako lahko vse to usklajujejo. Vsem pa nam je jasno, da nastopi na takšnih turnirjih pomenijo napredek v teniškem razvoju. Prav zaradi teh zadnjih odličnih Nininih nastopov že načrtujemo, da bi šli z njo na turnir prve kategorije v Livorno. To je turnir najvišjega ranga, kjer se zberejo praktično vsi iskalci talentov, opremljevalci ... Velja poskusiti,« je sklenil Zoran Krajnc, ki si močno želi večje podpore temu projektu tudi v domačem okolju.
U-12 Jaki Ljubljana: zmaga Svena Laha
Od 20. do 22. marca je v Ljubljani potekal močan turnir v kategoriji dečkov do 12. leta starosti, na katerem so nastopili skoraj vsi najboljši igralci v tej kategoriji (izmed najboljše osmerice je manjkal le Litij an Grega Kokalj). Ob odsotnosti slednjega je bil 1. nosilec Ptuj-čan Sven Lah. Mladi član TK Terme Ptuj se je uspešno postavil po robu vsem petim tekmecem, ki so ga želeli premagati in je na koncu v zrak dvignil zmagovalni pokal. Za zmago se je moral najbolj potruditi v 2. krogu (David Detiček, TA Brez-nikar) in polfinalu (Amadej Goručan, Celje), ko je odločitev padal v tretjem setu.
Sven je po zaslugi trenerjev v TK Terme Ptuj, Zorana Krajnca in Luka Hazdovca, v zadnjem letu naredil izjemen korak naprej v teniški igri in je že na 2. mestu lestvice TZS U-12.
Polfinale: Sven Lah (TK Terme Ptuj, 1) - Amadej Goričan (Celje, 3) 6:0, 1:6, 7:5
Finale: Sven Lah - Anže Arh (Triglav Kranj, 8) 6:3, 6:2.
JM
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) je z odličnimi igrami na turnirjih evropske serije v Beogradu in Košicah poskočila blizu 50. mesta na evropski lestvici U-14.
Foto: UK
Strelstvo • 1. B DRL
V 1.B DL s pištolo so še petič slavili strelci Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu in se tako v naslednji sezoni pričakovano uvrstili v druščino najboljših v 1. A DL. Med posamezniki je z odlično zmago s 386 krogi presenetil Dominik Vnuk iz SD Štefana Kovača Turnišče, drugo in tretje mesto pa sta zasedla sicer favorita za zmago Boštjan Simonič s 383 krogi in Aleksander Ciglarič s 378 krogi. Med posamezniki v skupnem seštevku sta v dvoboju Ciglarič-Simonič oba strelca Jožeta Kerenčiča dosegla enak rezultat 108 točk, končnega zmagovalca in skupnega prvaka 1. B DL s pištolo pa je odločil šele višji odbitek najslabšega rezultata sezone. Simon Simonič je na Ptuju s 375 krogi osvojil 6. mesto, v skupnem seštevku pa s 96 točkami pristal na 3. mestu in tako poskrbel za trojno zmago strel-
cev iz Miklavža. Zraven Jožeta Kerenčiča se je nazaj v prvo ligo uvrstila tudi ekipa Štefana Kovača Turnišče, v 1. B DL pa se je uspelo obdržati strelcem Dornave, ki so na petem turnirju osvojili 10. mesto, a kar je najpomembneje, uspeli so prehiteti Domžalčane in Celjane, slednji pa bodo morali svojo priložnost za obstanek iskali v dodatnih kvalifikacijah ob koncu maja.
V 1. B DL s puško so strelci Tovarne sladkorja Ormož v ekipnem seštevku osvojili odlično 2. mesto (skupno 5.), to pa je uspelo tudi Antonu Novaku z osebnim rekordom sezone 389 krogov. V skupnem seštevku ekip je druga ormoška ekipa Kovinarja s 44 točkami osvojila 3. mesto, napredovanje v 1. A DL s puško pa izgubila za sedem točk.
Simeon Gonc
1. B-liga pištola			1. B-liga puška		
Ekipni rezultati:	krogi	točke	Ekipni rezultati:	krogi	točke
1. SD JOŽE KERENČIČ	1136	75	1. SD GORENJA VAS	1159	56
2. SD ŠTEFAN KOVAČ	1110	50	2. SD TS ORMOŽ	1152	39
3. SD KAMNIK	1107	44	3. SD VREMŠČICA	1151	51
4. SD ŽELEZNIKI	1100	44	4. SD MROŽ VELENJE	1150	35
5. SD TRZIN	1091	32	5. SD KOVINAR ORMOŽ	1146	44
6. SD GORENJA VAS	1085	31	6. SD JUTEKS ŽALEC	1139	29
7. SD ŠKOFJA LOKA	1072	42	7. SD ČRENŠOVCI	1138	28
8. SD MORIS	1068	27	8. SD POSTOJNA	1138	29
9. SD KRANJ	1067	26	9. SD TRZIN	1137	41
			10. SD LESKOVEC	1135	22
10. SD DORNAVA	1063	13			
			11. SD VARSTROJ LEN.	1128	22
11. SD CELJE	1051	10	12. SD PREDDVOR	1120	14
12. SD DOMŽALE	1027	12	Rezultati posameznikov:		
Rezultati posameznikov:			1. Lenart Oblak, Gor. vas,	391 85 (3.) točk	
1. Dominik Vnuk, Š. Kovač,	386 87 (5.) točk		2. Anton Novak, TS Ormož,	389	52 (10.)
2. Boštjan Simonič, J. Ker.,	383	108 (1.)	3. Izidor Hreščak, Vremščica,	388	106 (1.)
3. Aleksander Ciglarič, J. Ker.,	378	108 (2.)	10. Marko Peras, Kovinar Ormož, 386		66 (8.)
6. Simon Simonič, J. Ker.,	375	96 (3.)	14. Jan Šumak, Kovinar Ormož, 383		44 (14.)
13. Staša Simonič, Dornava,	366	20 (24.)	15. Boris Hergula, TS Ormož,	382	25 (29.)
19. Jernej Peteršič, Dornava,	359	29 (20.)	19. Tadej Horvat, TS Ormož,	381	71 (7.)
33. Slavko Ivanovic, Dornava,	338	3 (39.)	26. Petra Vernik, Kovinar Ormož, 377		15 (35.)
Bowling • Podjetniška liga
Od 8:0 do »pomembno je druženje ...<
Vodilne ekipe so v tem krogu dosegle visoke zmage, tako da ni prišlo do velikih sprememb pri vrhu lestvice, na katerem še naprej ostaja ekipa VGP Drava. Slednja je v derbiju kroga proti Talumu dosegla najboljši ekipni rezultat kroga, tudi med posamezniki je največ kegljev podrl njihov član Branko Kelenc.
Za največje presenečenje kroga lahko označimo tri osvojene točke ekipe MP Ptuj (najboljši doseženi rezultat doslej!) proti db Transportu. Ti so že pred dvobojem »vknjižili« zanesljivih 8 točk, a so po treh igrah in izenačenju na 3:3 spremenili taktiko: »Važno je, da se družimo ...«
Ligi se je priključila še ena, šestnajsta ekipa, Elektro Maribor, tako da odslej nobena ekipa ne bo več pavzirala. V skupnem seštevku je na 1. mestu obstal Aleš Korošec, ki ima povprečje podrtih kegljev v posamezni igri še vedno nad 200.
Rezultati 4. kroga: Tames - Saška bar 6:2, PSS - Damoss 1:7, Bowling center Ptuj - Čisto mesto Ptuj 8:0, db Transport - MP Ptuj 5:3, Mestna občina Ptuj - Elektro Maribor 8:0, Radio-Tednik Ptuj - Garant zavarovanje 4:4, Ilkos Candles - Da-
Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 828, 2. Aleš Korošec (db Transport) 766, 3. Jani Kramar (Damoss) 739, 4. Gregor Kme-tec (BC Ptuj) 735, 5. Robert Šegula (Tames) 735, 6. Igor Vidovič (Tames) 726, 7. Dušan Kostanjevec (Damoss) 707, 8. Zvone Banko (Talum) 701, 9. Franc Malek (VGP Drava) 699, 10. Mitja Šegula (Tames) 699.
Ma-Fin 8:0, Talum -		- VGP Drava 2:6		
1. VGP DRAVA	4	2847	170,3	24
2. BOWLING C. PTUJ	4	2636	162,8	23
3. MESTNA O. PTUJ	4	2532	153,2	23
4. TAMES	4	2819	169,7	22
5. DAMOSS	4	2677	164,8	20
6. SAŠKA BAR	4	2629	163,8	19
7. TALUM	4	2623	161,8	17
8. ILKOS CANDLES	4	2320	152,5	16
9. PSS	3	2289	146,7	16
10. DB TRANSPORT	3	2708	168,0	15
11.	RADIO-TEDNIK	4	2432	151,3	13
12.	GARANT ZAVAR.	3	2304	136,2	8
13.	ČISTO MESTO	4	2101	135,9	8
14.	MP PTUJ	4	2492	140,5	7
15.	DA-MA-FIN	4	1816	116,9	1
16.	ELEKTRO MB	1	2069	129,3	0
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Aleš Korošec (db Transport) 202,1, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 192,1, 3. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 181,4, 4. Igor Vidovič (Tames) 180,9, 5. Andrej Vajda (DaMoSS) 177,6, 6. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 177,6, 7. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 176,3, 8. Robert Šegula (Tames) 176,1, 9. Andrej Trunk (Tames) 172,9, 10. Jože Vau-potič (VGP Drava) 172,8.
Razpored 5. kroga: ponedeljek, 29. 3., ob 19.00: Tames - Bowling center Ptuj, Čisto mesto Ptuj - VGP Drava, Talum - Garant zavarovanje, db Transport - DaMoSS; torek, 30. 3., ob 19.00: Saška bar - Da-Ma-Fin, Mestna občina Ptuj - MP Ptuj, Radio-Tednik Ptuj - PSS, Ilkos Candles - Elektro Maribor.
ČG, JM
Strelstvo • 5. turnir mladinskih državnih lig-Ptuj
Pokal Slovenije s pištolo ostaja v Juršincih
V	nedeljo se je v športni dvorani Center na Ptuju s petim turnirjem zaključilo tekmovanje državne mladinske lige pionirjev, kadetov in mladincev, kamor je bilo za zaključek prijavljenih rekordnih več kot 310 mladih strelcev iz celotne Slovenije. Domači organizator zaključnega turnirja, SK Ptuj, pa je tudi drugi dan pripravil odlične pogoje streljanja, kar so strelci na koncu dneva nagradili z osmimi izboljšanji najboljših rezultatov sezone, k temu pa je prav gotovo pripomogla tudi vedno boljša forma pred zaključkom sezone z zračnim orožjem, obeh DP v Ljubljani in Portorožu.
■ ■■ ■ ■ ■ ■
Pionirji in pionirke
V	najmlajši kategoriji pionirjev s serijsko zračno puško je v ospredje dogajanja postavljen dvoboj, v skupnem seštevku dveh najboljših in povsem izenačenih strelcev, Kidričana Aleša Pernata in Tadeja Štojsa iz SD Triglav Javornik. Kidričevski strelec je sicer z odličnimi 186 krogi dosegel svoj drugi najboljši rezultat sezone in osvojil dobro 3. mesto, vendar to še vedno ni bilo dovolj za gorenjskega strelca Tadeja Štojsa, ki je tokrat zmagal s 188 krogi in tako postal tudi skupni prvak letošnje sezone državne lige pionirjev.
Med ostalimi strelci iz Spodnjega Podravja je bil 15. Žan Tomažič 175, SD Kovinar Ormož, 26. Sašo Stojak 172, SK Ptuj, 29. Žan Mir 170, SD Jože Kerenčič, 31. Luka Vran-kovečki 170, SD TSO, 48. Matjaž Pleh 165, SD Kovinar, 50. Jan Tovornik 165, SK Ptuj, 57. Rok Tomažič 162, SD Kovinar, 62. Uroš Kosajnč 161, SK Ptuj in 76. Aljaž Čučko, SD TSO, 152 krogov. V ekipnem seštevku 5. turnirja so slavili strelci Juteksa iz Žalca s 533 krogi, pred Pomurko in SD Štefana Kovača s 525 krogi, 11. SD Kovinar Ormož 502, 12. SK Ptuj 498 krogov. Skupno: 1. SD Štefana Kovača 77 točk, 8. SD Kovinar Ormož 36 točk, 14. SK Ptuj 22 točk.
Med pionirkami je slavila Tamara Černi iz Gančanov s 180 krogi pred ormoško strelko Kovinarja Tino Novak s 178 krogi na 2. in Klavdijo Jerovšek s 177 krogi na 3. mestu. Ostali dve ormoški strelki Melisa Kosi in Tjaša Malec sta s 171 in 167 krogi osvojili 8. in 15. mesto, druge pokalne točke v sezoni pa si je s 24. mestom priborila tudi Ptujčanka Neja Gril s 151 krogi. V skupnem seštevku pionirk je slavila
Foto: Simeon Gonc
Juršinski člani, mladinci in kadeti v kombinaciji so še drugič zapored postali pokalni prvaki Slovenije s pištolo, veliki prehodni pokal jim je podelil predsednik SZS Gorazd Maloič.
Lea Mihelič s 114 točkami, 2. Megi Fujs 98, obe strelki SD Kolomana Flisarja, za obema omenjenima strelkama sta se na 3. in 4. mesto uvrstili Melisa Kosi 98 točk in Tina Novak 93 točk, 17. Tjaša Malec 38 točk, 33. Neja Gril 6 točk. V ekipnem seštevku so prvič v sezoni slavile ormoške strelke Kovinarja s 516 krogi, na drugo mesto so se s krogom zaostanka uvrstile strelke Kolomana Flisarja iz Tišine, 3. SD Triglav Javornik 496 krogov. Skupno: 1. SD Koloman Flisar 97 točk, 2. SD Kovinar Ormož 71 točk, 3. SD Štefana Kovača 32 točk.
Kadeti in kadetinje
Med kadeti s puško je z najboljšim rezultatom sezone s 391 krogi slavil Jan Šumak, SD Kovinar Ormož, 2. Rok Ro-šer, SD Dolič, 386, 3. Karim Požar, SK Izola 382, 19. Niko Visočnik, SD Kidričevo, 355 krogov. V skupnem seštevku je z dvema zmagama, dvema drugima in enim tretjim mestom posamični prvak lige postal Jan Šumak s 112 točkami, na treh turnirjih pa si je pokalne točke priboril tudi Kidričan Niko Visočnik in se z 18 točkami uvrstil na 27. mesto. Med kadetinjami je najboljši rezultat sezone s 392 krogi dosegla tudi Živa Muhič, SD Postojna, 2. Špela Mihalič 389, SD Koloman Flisar, 3. Tina Weingerl 383, SD I. PB. Ruše, 6. Petra Vernik 378, 8. Melanie Hab-janič 377, obe strelki SD Kovinar Ormož. V skupnem seštevku sta se obe ormoški strelki z 90 in 89 točkami uvrstili na 3. in 4. mesto, v zelo izenačenem streljanju obeh v celotni sezoni pa je boljšo uvrstitev dosegla Petra Vernik. V ekipnem seštevku kadetov in kadetinj so zmago na zadnjem turnirju slavili strelci Kolomana Flisar-ja s 1151 krogi, 2. mesto pa so
Foto: Simeon Gönc
Kadeti Kovinarja iz Ormoža so v disciplini s puško sicer zmagali na zadnjem turnirju, v skupnem seštevku pa so osvojili 2. mesto, z leve Melanie Habjanič, Petra Vernik in posamični zmagovalec ter skupni prvak Jan Šumak.
si priborili strelci Kovinarja s 1145 krogi. Enako pa se je sezona razpletla tudi v skupnem seštevku, kjer so s pičlimi 3 točkami prednosti slavili strelci iz Tišine, odločitev pa je padla prav na zadnjem turnirju, ko so strelci iz Tišine dosegli še tretjo zmago v sezoni, strelci Kovinarja pa so zmagali »samo« dvakrat in se morali zaradi tega zadovoljiti z drugim mestom z 91 točkami.
Med kadeti s pištolo je še tretjič v sezoni po državnem rekordu posegel Rožle Repič SD Kamnik, ki je s 376 krogi izenačil svoj lastni rekord in z maksimalnim izkupičkom 120 točk premočno slavil tudi v skupnem seštevku posameznikov. Odličen dosežek in svoj nov osebni rekord s 374 krogi je postavil tudi Juršinčan Ivan Dru-zovič in se v skupnem seštevku povzpel na 3. mesto s 96 točkami. Dobra dosežka sta s 355 in 352 krogi na 5. in 6. mestu uspela še Žanu Miru, SD Jožeta Kerenčiča, in Sašu Stojaku, SK Ptuj, 8. David Kekec 339, 11. Gregor Vesenjak 333, oba SD Juršinci, 13. Tilen Vnučec 313, 14. Gregor Polajnko 307, 16. Tomi Jevšovar 302, vsi trije SD Kovinar Ormož. Ekipno so slavili strelci iz Juršincev s 1046 krogi, tretje mesto pa so osvojili strelci Kovinarja z 922 krogi. Juršinčanom je pripadla tudi skupna zmaga s 94 točkami, 5. Kovinar Ormož 37 točk.
Mladinci in mladinke
Med mladinci je pričakovano slavil Grega Potočnik
iz Radovljice s 393 krogi, ki je s 116 točkami dosegel tudi skupno zmago, Kidričan Uroš Mohorko pa je v konkurenci 41 strelcev s 382 krogi osvojil 13. mesto in v skupnem seštevku z 59 točkami osvojil 11. mesto. Med mladinkami je slavila Saša Marija Ratnik, SD Koloman Flisar, s 393 krogi, ormoška strelka Tovarne sladkorja Ormož Barbara Muhič pa je s 377 krogi osvojila 5. mesto. V skupnem seštevku je s 120 točkami slavila Živa Dvoršak, SD Olimpija, ki pa se zadnjega turnirja zaradi reprezentančnega nastopa na MT v Dortmundu ni mogla udeležiti. Barbara Muhič je s 76 točkami osvojila 6. mesto. V ekipnem seštevku so strelci Kovinarja s 1081 krogi osvojili 9. mesto, v skupnem seštevku pa z 29 točkami zasedajo 8. mesto.
Med mladinci s pištolo je zmagal Gašper Rebernak iz Slovenskih Konjic s 369 krogi, samo za en krog za zmagovalcem pa je na drugem mestu zaostal Grega Novak, SD Jože-
ta Kerenčiča Miklavž. Svoj nov osebni rekord s 358 krogi je dosegel Kevin Venta, SD Kovinar Ormož, na 7. mestu, tik za njim pa se je s 356 krogi na 8. mesto uvrstil Kidričan Uroš Mohor-ko. Juršinski strelci Niko Pšajd, Marko Vorih in Jernej Pon-delak so s 341, 324 in 310 krogi osvojili 11., 13. in 18. mesto, Jan Šumak, SD Kovinar, pa je s 319 krogi osvojil 15. mesto. V skupnem seštevku je s 116 točkami zmagal Aleksander Hadžidaov SD Škofja Loka, 4. Grega Novak 87 točk, 7. Niko Pšajd 75 točk,
9.	Uroš Mohorko 66 točk, 12. Marko Vorih 50 točk, 17 Kevin Venta 35 točk. Med mladinkami je zmagala Mojca Kolman, SD Marok Sevnica, s 366 krogi, 2. mesto je s 365 krogi osvojila Katarina Žniderič iz Brežic, tretja je bila dornavska strelka Staša Simonič s 359 krogi,
10.	Tina Novak, SD Kovinar Ormož, 306 krogov. V skupnem seštevku posameznic je slavila Mojca Kolman s 110 točkami pred Stašo Simonič s 108 točkami, 9. Tina Novak 55 točk. V ekipnem seštevku so zmagali strelci iz Brežic s 1078 krogi, pred Sevnico 1049 in Gorenjo vasjo 991, 4. SD Kovinar Ormož 983, 6. SD Juršinci 975 krogov. V skupnem seštevku ekip so Juršinčani s 43 točkami osvojili 5., strelci Kovinarja pa z 31 točkami 7. mesto.
Pokal Slovenije s pištolo branilcem naslova
V seštevku za Pokal Slovenije so v disciplini pištole še drugo sezono zapored slavili strelci iz Juršincev, ki so s člani, mladinci in kadeti zbrali 76 točk in samo za eno točko premagali ekipo iz Brežic s 75 točkami na drugem in Marok Sevnico s 67 točkami na tretjem mestu, 7. Kovinar Ormož 38 točk, 9. SK Ptuj 23 točk, 16. SD Kidričevo 14 točk, 17. SD Jožeta Kerenčiča 12 točk, 23. SD Dornava 2 točki. V disciplini puške je veliki prehodni pokal osvojila ekipa iz Gorenje vasi s 55 točkami, drugi so bili strelci Kolomana Flisarja s 53 točkami, enako število točk pa so osvojili tudi strelci Mesta Ljutomer in Kovinarja iz Ormoža, ki pa so zaradi slabšega rezultata članske ekipe, v primerjavi z obema omenjenima kluboma, pristali na 4. mestu, 33. SD TSO 8 točk. V skupnem seštevku pištole in puške za Pokal Slovenije so prvaki postali strelci iz Gorenje vasi s 106 točkami, 2. SK Brežice 91, 3. SD Kovinar Ormož 91, 6. SD Juršinci 76, 21. SK Ptuj 23 točk.
Simeon Gonc
Futsal • 1. SFL
Litijani zaključili redni del brez poraza
Minuli petek se je končal prvi del prvenstva v 1. slovenski futsal ligi. Prvo mesto so prepričljivo, brez poraza, osvojili nogometaši iz Litije. Vse druge uvrstitve do 6. mesta, ki še zadnje vodi v končnico, so bile pričakovane, le peto mesto Puntarja je malo razočaranje. V četrtfinalu za naslov prvaka se bodo na dve dobljeni zmagi merile Gorica - Izola in Dobo-vec - Puntar Casino Safir.
Druge tri ekipe (Pekarna Duh je predčasno izstopila iz lige), med njimi tudi FC Krona bar iz Ptuja, se bodo pomerile v ligi za obstanek, kjer se jim bo pridružila poraženka iz drugoligaškega finala (Nazarje ali Divača). Ekipe FC Krona bar Ptuj, Sevnica, Tomi press
Bronx in najverjetneje Glin Nazarje se bodo merile po liga-škem sistemu.
Danilo Klajnšek
REZULTATI 18. KROGA: Izola - Dobovec 6:9 (3:4), Gorica - Puntar Casino Safir 2:2 (1:1), Litija - Tomi Press Bronx 9:4 (2:1), Oplast Kobarid - Sevnica 8:3 (6:1). V tem krogu je bila prosta ekipa FC Krona bar iz Ptuja zaradi izstopa Pekarne Duh iz Celja.
17 13 4 17 11 2 17 10 4 17 10 3 17 10 2 17 6
1.	LITIJA
2.	O. KOBARID
3.	GORICA
4.	DOBOVEC
5.	PUNTAR SAFIR
6.	IZOLA
7.	KRONA B. PTUJ 17
8.	SEVNICA 17
9.	TOMI P. BRONX 17
10.	PEKARNA DUH 9
0 4
3
4
5
1 10 2 11 1 13 1 13 1 8
93:36 85:49 66:45 72:52 72:46 59:84 43:68 41:80 47:87 21:52
Foto Črtomir Goznik
Ptujčani se bodo v končnici za obstanek merili z ekipami Sevnice, Tomi Press Bronxa in Glin Nazarja.
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
V lokalnem derbiju dve zmagi Ptujcanov
l.SML
REZULTATI 20. KROGA: Aluminij
-	NŠ Poli Drava 1:2, Luka Koper
-	CM Celje 0:1, Domžale - Olimpija 2:0, Mura 05 - Triglav 2:1, Nissan Ferk Jarenina - Bilje Renče 0:1, Rudar Velenje - Maribor Branik 1:0, Interblock - HIT Gorica 2:3, Siemer šampion - Slovan 5:0.
1.	HIT GORICA 20 14	3	3	61:22	45
2.	MARIBOR BR. 20 13	2	5	63:19	41
3.	DOMŽALE 20 12	2	6 34:22	38
4.	NŠ POLI DRAVA 20 11	3	6 36:29	36
5.	TRIGLAV 20 11	1	8 47:26	34
6.	INTERBLOCK 20 10	3	7	56:35	33
7.	SIMER ŠAMPION 19	9	5	5	48:23	32 20 9	4	7	32:32	31 20 8	6	6 30:30	30 20 9	3	8 37:40	20 20 7	5	8 35.38	26
19	6	2	11	22:49	20
20	6	1	13	28:52	19 19	4	4	9	24:50	16 19	3	3	13	15:53	12
16. BILJE -RENČE 20 2 1 17 13:62 7 ALUMINIJ - NŠ POLI DRAVA 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Matjašič (11), 1:1 Jevšovar (55), 1:2 Kurež (69)
ALUMINIJ: Zajc, Rumež (Perger), Ostroško (Letonja), Jevšovar, Polaj-žer, Medved, Petek, Vindiš, Markovič, Pučko, Čeh. Trener: Bojan Špehonja.
NŠ POLI DRAVA: Kocen, Vinkovič, Simonič, Topolnik, Hauptman, Ku-kec, Kurež (Pauko), Krajnc, Kajtazi (Pauko), Wagner, Matjašič (Kocuvan). Trener: Tomislav Grbavac.
9.	LUKA KOPER
10.	RUDAR (V)
11.	CM CELJE
12.	MURA 05
13.	OLIMPIJA
14.	F. JARENINA
15.	SLOVAN
LIGA - U 14 VZHOD
REZULTATI 19. KROGA: CM Celje
-	Aluminij 0:1, Dravograd - NŠ Poli Drava 3:0, Tehnostroj Veržej - AHA EMMI Bistrica 4:1, Pobrežje Gradiš - Simer Šampion 1:2, Mura 05
-	Maribor Branik 1:0, Nissan Ferk Jarenina - Železničar 1:2, Dravinja
-	Rudar Velenje 1:2.
1.	MARIBOR BR. 19 17	1
2.	SIMER ŠAMP. 19 14	2
3.	BREŽICE 18 12	3
4.	TEHNO. VERŽEJ 19 13	1
5.	MURA 05 19 11	0
6.	NŠ POLI DRAVA 19 11	0
Foto Črtomir Goznik
Prvenstvena tekma 1. lige med mladinci Aluminija in NŠ Poli Drave Ptuj se je končala z zmago slednjih.
- CM Celje 1:2, Domžale - Olimpija 2:1, Mura 05 - Triglav 0:4, Nissan Ferk Jarenina - Bilje Renče 3:2, Rudar Velenje - Maribor Branik 0:1, Interblock - HIT Gorica 1:0, Simer šampion - Slovan 1:1.
21:35	23
25:31	25
25:34	20
9:35	15
19:64	5
1. SKL
REZULTATI 20. KROGA: Aluminij - NŠ Poli Drava 0:1, Luka Koper
1. INTERBLOCK	20 14	5	1	48:16	47
2. MARIBOR BR.	20 13	3	4	38:9	42
3. HIT GORICA	20 13	2	5	42:22	41
4. DOMŽALE	20 13	2	5	40:23	41
5. OLIMPIJA	20 10	3	7	30:24	33
6. TRIGLAV	20 9	3	8	28:27	30
7. LUKA KOPER	20 8	6	6	28:27	30
8. MURA 05	19 7	4	8	30:27	25
9. SIMER ŠAMP.	19 7	4	8	24:37	25
10. F. JARENINA	19 7	3	9	37:37	24
11. POLI DRAVA	20 7	3	10	29:35	24
12.	ALUMINIJ 20 7 2 11
13.	SLOVAN 19 5 5 9
14.	CM CELJE 20 5 5 10
15.	RUDAR (V) 20 3 6 11
16.	BILJE RENČE 20 1 2 17 ALUMINIJ - NŠ POLI DRAVA 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Sitar (35) ALUMINIJ: Peršuh, Leskovar, Cesar, Dvoršak-Špehar, Jus (Kobale), Sagadin (Jerkovič), Vujisič (Kajtna), Strel, Kočar (Damše), Korpar, Horvat. Trener: Silvo Berko.
NŠ POLI DRAVA: Musič, Legče-vič, Bezjak, Leskovar, Goričan, Kirič (Arzenšek), Pukšič, Kajzer, Boškovič (Ornik), Sitar (Imeri), Trep. Trener: Damjan Vogrinec.
7.	CM CELJE
8.	DRAVINJA
9.ŽELEZNIČAR
10.	F. JARENINA
11.	DRAVOGRAD
12.	ALUMINIJ
13.	NAFTA
14.	RUDAR (V)
15.	POBREŽJE GR. 18
16.	A. E. BISTRICA 18
18 18 18 19 18 19 18 19
78:6 44:18 39:18 52:35 37:31 30:27 41:25 39:24 30:50 24:39 24:39 24:50 27:39 19:44 16:51 8:36
9 2 8 4 8 2 6 3 10 6 1 11 6 0 13 5 1 12 5 1 13 4 1 13 1 4 13
CM CELJE - ALUMINIJ 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Cafuta (30) ALUMINIJ: Klasinc, Finžgar, Nova-čan, Kelc, Cafuta, Mesarič (Miložič), Novak, Gerečnik (Knez), Debeljak, Koren (Kirbiš), Špehonja (Ornik). Trener: Vladimir Ripak.
DRAVOGRAD - NŠ POLI DRAVA 3:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Fasvald (9), 2:0 Petrej (34), 3:0 Fasvald (41)
NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Kor-pič, Bela, Šoštarič (Megla), Jaušovec, Krajnc, Vrbanec, Pajnkiher (Majcen), Hameršak, Rogina, Zupanič. Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Motokros • Pokalno prvenstvo Slovenije
Tim Gajser prvi, Borut Bele četrti
Po zimskem premoru so zopet zahrumeli motorji, tokrat na Primorskem, v organizaciji društva Gas Vrtojba. Organizator se je odlično pripravil na odprtje motokros sezone v Sloveniji, ki se je pričela s 1. tekmo pokalnega prvenstva, v kateri je v minuli sezoni prvo mesto osvojil Borut Bele iz Žetal (AMD Tajfun šport). Za »popestritev« tekem je dodatno poskrbelo celodnevno deževje.
V tem dežju je nastopil tudi lanskoletni prvak v kategoriji 125 ccm R-1 Borut Bele. V
letošnji sezoni bo tekmoval z novo znamko motorja, in sicer Husqvarna. Kot je bilo videti, mu za vrh primanjkuje nekaj moči, kajti zimski pogoji v Sloveniji niso bili idealni za treniranje z motorjem, zato je pred tekmo z njim naredil le nekaj treningov. Kljub temu sta mu uspeli dve zelo solidni vožnji; v prvi je pristal na 6. mestu, v drugi pa na četrtem. To je zadoščalo za skupno 4. mesto. Že ta vikend Boruta čaka tekma za državno prvenstvu v Brežicah.
Ob njem so nastopili še voz-
niki MTD Racing teama iz Maj-šperka, in sicer je v razredu PP MX 65 Junior Tim Vindiš zasedel 6. mesto, Kristjan Tadič je bil v razredu PP MX Open R-1 deveti. Kristijan je imel v prvi vožnji precej smole, bil je petnajsti, v drugi pa je bil veliko bolšji, in sicer četrti. Mladi voznik Tim Gajser, ki je lani postal evropski prvak (vozi za celjsko Ferodo), je bil v razredu PP MX 85 skupno prvi. Svojo premoč je pokazal v obeh vožnjah, ko je prav tako prepričljivo osvojil prvo mesto.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis •
2. mladinski TOP
V soboto je v Preserju potekal 2. TOP za mladince in mladinke, na katerega so bili poklicani trije igralci nTk Ptuj. Luka Krušič je bil uvrščen v prvo, Alen Ber v drugo in Domen Ovčar v tretjo skupino.
Luka Krušič je na koncu dosegel šesto mesto (dosegel je dve zmagi in pet porazov), Alen Ber (štiri zmage in tri poraze) in Domen Ovčar (pet zmag, dva poraza) pa sta bila v svojih skupinah tretja. Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 28. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Labod Drava - Domžale, Nafta
-	Rudar Velenje, Interblock - Olimpija; SOBOTA ob 17.00: HIT Gorica
-	Maribor; NEDELJA ob 17.00: CM Celje - Luka Koper.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Dravinja Kostroj - Aluminij; NEDELJA ob 15.00: Krško - Livar, Triglav Gorenjska - Primorje, Mura 05 - Garmin Šenčur, Bela krajina - MU Šentjur.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA -VZHOD
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Tehnotim Pesnica - Zreče, Mons Claudius - Tromejnk G Kalamar; NEDELJA ob 15.30: Čarda - Tehnostroj Vežej, Simer šampion - Malečnik, Šmartno - Koroška Dravograd, Odranci - Paloma, Stojnci - Kovinar Štore.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 15.30: AHA EMMI Bistrica - KIV Vransko, Koroške gradnje - GIC Gradnje Rogaška, LKW Jack Gerečja vas
-	Bukovci, Partizan Fram - Boč Poljčane, Trgovine Jager - Šoštanj; NEDELJA ob 15.30: Podvinci - Peca.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
21. KROG: NŠ Poli Drava - Luka Koper (nedelja ob 16.00), Nissan Ferk Jarenina - Aluminij (nedelja ob 15.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
21. KROG: NŠ Poli Drava - Luka Koper (nedelja ob 14.00), Nissan Ferk Jarenina - Aluminij (nedelja ob 13.00).
LIGA U-14 VZHOD
20. KROG: Aluminij - Tehnostroj Veržej (sobota ob 11.00), NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina (sobota ob 17.00).
Rokomet
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Šmartno 99 (sobota ob 19.30), Grča Kočevje - Sviš Pekarna Grosuplje, Alples Železniki - Istrabenz plini Izola, Krka - Sevnica. Srečanje Radeče MIK Celje - Pivovarna Laško bo odigrano 7. aprila, Ajdovščina - Grosuplje pa 1. aprila.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 8. mesta)
PARI 5. KROGA: Cerklje - Velika Nedelja (nedelja ob 18.00), Mokerc Ig - Brežice, Dol TKI Hrastnik - Škofljica, Dobova - Mitol Sežana.
2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 9. do 14. mesta)
PARI 5. KROGA: Radovljica - Pomurje, Aleš Praznik - Arcont Radgona. V tem krogu je ptujska Drava prosta.
Kegljanje
2.	SLOVENSKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
14. KROG: Drava Deta Center - Rudar (sobota ob 13.30 na kegljišču v Deta Centru)
3.	SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
18. KROG: Drava Deta Center - Rudar (v soboto 17.30 na kegljišči v Deta Centru)
Judo
23. MEDNARODNO PRVENSTVO ZA POKAL PTUJA
JK Drava iz Ptuja organizira mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja 2010. Ob letošnji 50-letnici izjemno bogatega delovanja kluba bo to že 23. zaporedno tekmovanje. Dvodnevno tekmovanje, ki šteje za Slovenski pokal med kadeti, kadetinjami ter mladinci in mladinkami bo v športni dvorani Center na Ptuju v soboto, 27., in nedeljo, 28. marca.
Borbe bodo potekale na štirih borilnih površinah in se pričnejo s predtekmovanjem mlajših kategorij v soboto ob 10. uri. Finalne borbe v kadetski konkurenci so predvidene ob 15. uri. V nedeljo bodo nastopili mladinci in mladinke v predtekmovanju ob 10. uri, finalne borbe bodo ob 13. uri.
DK, SK
Košarka • Liga PARKL
V obeh ptujskih košarkarskih ligah P.A.R.K.L. v zadnjem krogu ni prišlo do bistvenih sprememb. Prve štiri ekipe v 1. ligi in tri ekipe v 2. ligi so se uvrstile na zaključni turnir. V derbiju kroga so Staršani izgubili na gostovanju v Pragerskem.
1. LIGA
REZULTATI 14. KROGA: KK Pra-gersko - KK Starše 86:74 (18:19, 28:13, 19:20), KK Rače - ŠD Kidričevo 51:91 (6:20, 24:19, 7:30, 14 :22), KK Ptuj - ŠD Majšperk 75:70, ŠD Cirkovce - Good Guys 88:82 (18 :23, 29:17, 20:1, 21:21).
1.	KK PRAGERSKO
2.	ŠD KIDRIČEVO
3.	KK PTUJ
4.	KK STARŠE
14	11	3	25
14	10	4	24
14	9	5	23
14	8	6	22
5.	GOOD GUYS	14	7	7	21
6.	TED ŠD CIRKOVCE	14	7	7	21
7.	ŠPAJZA ŠD MAJŠPERK	14	4	10 18
8.	KK RAČE	14	0	14	14
2. LIGA
REZULTATI 12. in 13.KROGA:
ŠD Ptujska Gora - KMO Dornava 70:74 (10:21, 19:21, 20:15, 21:17), ŠD Nova vas Maribor - ŠD Ptujska Gora 70:80 (16:23, 20:20, 15:22, 19:15).
1.	KK STARŠE 2	12 9 3 21
2.	ELEKTRO LINEAL MARIBOR11 8 3 19
3.	PRAGERSKO VETERANI 11 8 3 19
4.	KMO DORNAVA 12 5 7 17
5.	ŠD NOVA VAS MARIBOR 12 3 9 15
6.	ŠD PTUJSKA GORA 12 2 10 14
Danilo Klajnšek
Kung fu • Kung fu klub Ptuj
Uspešen začetek nove tekmovalne sezone
Preteklo soboto, 13. 3., so se tekmovalci Kung fu kluba Ptuj, (v sodelovanju s Klubom borilnih veščin Ptuj) udeležili 1. turnirja za državno prvenstvo v kikboksu - disciplini kick light (kontinuirana borba z dovoljenimi udarci tudi po nogah). Na omenjenem turnirju so prikazali dobre in požrtvovalne borbe in dosegli lepe uspehe, saj so osvojili 2 prvi, 3
druga in 1 tretje mesto:
-	prva mesta sta osvojila: Mitja Potrč do 63 kg in Danijel Klobasa do 84 kg;
-	druga mesta so osvojili: Kristijan Matič do 63 kg, Bojan Kujavec do 69 kg in Denis Skaza nad 94 kg;
-	tretje mesto je osvojil Adnan Ha-sanagic do 89 kg.
Karel Šauperl
Karate
Karate klub Žalec je v soboto, 13. marca 2010, organiziral 8. mednarodni pokal Žalca. Tekme se je udeležilo 480 tekmovalcev 53 klubov iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Karate-do klub Ptuj so zastopali Rok Žga-njar, ki je tekmoval v borbah, Nina Strelec, David Murko, Špela Pernek ter Tinka in Ela Valenko, ki so se po-
merili v katah. V kategoriji mladincev do 55 kg se je zmage veselil član slovenske mladinske reprezentance Rok Žganjar, ekipni uspeh pa sta z delitvijo 3. mesta dopolnili perspektivni katašici Špela Pernek in Ela Valenko, ki sta nastopili v kategoriji mlajših deklic.
jk
Rok Žganjar (desno)
Planinski kotiček
Izlet na Kopitnik
Planinsko društvo Ptuj organizira 10. 4. 2010 izlet na Kopitnik.
Zbrali se bomo pred Železniško postajo Ptuj ob 6. uri in se s posebnim avtobusom odpeljali do Rimskih Toplic. Od tam bomo pot nadaljevali peš proti vrhu. Med potjo bomo občudovali prve pokazatelje prebujajoče se pomladi. Po 2,5 ure hoje bomo prispeli do Koče na Kopitniku (865 m), kjer bo čas za počitek in malico. Po počitku se bomo povzpeli na vrh Kopitnika (910 m). Pri vzponu na vrh bo potrebno nekaj pazljivosti, saj je pot na določenih mestih izpostavljena in varovana z jekleno vrvjo.
Z vrha Kopitnika je lep razgled po Zasavskem hribovju .Videlo se bo do Snežnika, Gorjanc, Lisce ... Sledi vrnitev do koče. Od koče bomo pozneje nadaljevali pot do Doma v Gorah (762 m). Od doma se bomo spustili do vasi Širje, kjer nas bo čakal avtobus.
Odhod: 6.00 (Žel. postaja Ptuj)
Prihod: do 20.30
Skupaj hoje: 4,5 ure
Oprema za sredogorje.
Cena izleta: 23 € (v ceno je vključen prevoz, vodenje in organizacija)
Prijave z vplačili so možne do petka, 2. 4., v pisarni PD Ptuj med uradnimi urami (v torek od 14.00 do 16.00 in v petek od 17.00 do 19.00). Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. številki 051 259 469 (Bojan Kolednik).
Izlet bo v vsakem vremenu. Če bo slabo vreme bomo izlet prilagodili trenutnim vremenskim razmeram. Izleta se lahko udeležijo samo člani PZS s plačano članarino za leto 2010. Izlet bo vodil Bojan Kolednik z vodniki PD Ptuj.
VABLJENI!
Jadranje • 9. regata Ptujčanka
Ptujčanka postaja največja tovrstna slovenska regata
Prizadevni ptujski organizatorji tudi letos pripravljajo Ptujčanko, regato v Biogradu na morju - letošnja bo že deveta po vrsti. Potekala bo od 10. do 13. aprila, organizatorji pa so doslej prejeli že rekordno število prijav jadralcev iz cele Slovenije.
Na predstavitveni tiskovni konferenci na Ptuju je predsednik organizacijskega odbora Drago Ljubec povedal: »Glede na veliko zanimanje za to regato smo se letos odločili za razširitev tekmovalnega razreda in smo zagotovili 20 monotipnih jadrnic Elan 340. Tudi v odprtem razredu, kjer bodo ekipe jadrale na plovilih s čarter opremo, velikosti od 9,5 do 13,5 metra, je že prijav-
Foto: Črtomir Goznik
Drago Ljubec in Emil Mesarič na tiskovni konferenci v hotelu Mitra
ljenih 16 posadk. To je glede na lani, ko je nastopilo skupaj 25 posadk, ogromno povečanje, ki za nas, organizatorje, po-
meni določeno priznanje o dosedanjem delu. Za popestritev smo se letos odločili, da regato za en dan iz Biograda premak-
nemo' na otok Žut ter s tem ob samem jadranju spoznamo še nove kraje.«
Regatni odbor vodi Emil Mesarič, ki je o regati povedal: »V prvi skupini bo potekala prava jadralna tekma, kar je tudi za nas sodnike velik zalogaj. Doslej se lahko pohvalimo, da smo vse regate organizirali in vodili tako, da so minile brez nesreč in poškodb; upamo da bo tako tudi tokrat. V vsakem primeru pa želimo uspešno opraviti generalko pred jubilejno, 10. regato.«
Nagradni sklad regate znaša približno 5000 evrov, prva nagrada pa je npr. brezplačni enotedenski najem jadrnice in prehodni pokal.
JM
Videm • Smučarska nedelja v Belavšku
Resno razmišljajo tudi o nakupu vlečnice
V- ■
V	videmskem naselju Be-lavšek so tudi letos, kot že več let zapored, sredi marca organizirali pravo majhno smučarsko senzacijo: tekmovanje v skokih in v slalomu.
Na startu slaloma se je pojavilo kar 40 ljubiteljev te smučarske panoge, ki so se pomerili v dveh starostnih kategorijah; do 18 in nad 18 let. Najmlajši slalomist je bil devetletni Dani Krajnc z Destrni-ka, najstarejši pa 44-letni Jože Mlakar iz Podlehnika. Po obeh tekih slaloma, kjer je bilo videti nekaj res mojstrskih voženj, pa tudi nekaj odstopov, je v mlajši kategoriji do 18 let slavil 14-let-ni Jure Šmigoc iz Mozirja, drugi je bil 16-letni domačin Miha Mlakar, tretji po doseženem času 10-letni Patrik Vidovič iz Stojncev, za njim pa se je na četrto mesto uvrstil Alen Orlač s Skorišnjaka.
V	starostni skupini nad osemnajst let je najboljši čas obeh voženj dosegel Albin Krajnc iz Destrnika, drugo mesto je zasedel domačin Denis Mlakar, tretje mesto pa je pri-
padlo Silvu Bedraču iz Okiča.
Potem, ko so slalomisti pokazali svoje znanje, je sledilo še tekmovanje v skokih na urejeni 25-metrski skakalnici. Na za-letišču se je zbralo skupno 15 pogumnežev, spet v enakem starostnem razponu od 10 do 44 let.
Zmago si je priskakal Janez Jus iz Sestrž z dvema skokoma po 23 metrov, drugo mesto je osvojil Sandi Mlakar iz Podleh-nika z dvema skokoma po 22,5 m, tretje mesto je osvojil domačin Gregor Mlakar iz Belavška z dvema skokoma po 21m.
Glavni organizator tradicionalnega tekmovanja Slavko Mlakar s svojo pripravljalno ekipo iz Belavška je po tekmi povedal, da je zelo zadovoljen tako z vremenom kot tudi z obiskom gledalcev in tekmovalcev; slednjih se je res zbralo veliko. »Zadovoljen sem, ker je tekmovanje potekalo brez zapletov in brez hujših padcev, ki bi lahko povzročili takšne ali drugačne poškodbe. Brez dvoma bomo to tekmovanje v slalomu in skokih pripravili tudi naslednje leto, če bo le do-
volj snega.« Sicer pa pri Mlakarjevih resno razmišljajo tudi o nakupu vlečnice in morda tudi snežnega topa.
Letošnje pokale za najboljše slalomiste in skakalce je sponzorirala Občina Videm.
SM, BO
Rokomet • Lige mladih
MLAJŠE DEKLICE A
REZULTAT 18. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Veplas Velenje 39:18
Celje Pivovarna Laško 21:31, Klima Petek Maribor - Sevnica 18:31.
1. MER. TENZOR PTUJ 11	8	0	3	16
2. RAČE -1 10	8	0	2	15
3. CELJSKE MESNINE 9	5	0	4	10
4. BREŽICE 10	4	0	6	8
5. ZAGORJE GEN-I 7	3	0	4	6
6. LITIJA 10	3	0	7	6
7. VEPLAS VELENJE -1 11	3	0	8	5
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 8
2.	VELIKA NEDELJA 8
3.	SEVNICA
4.	TRIMO TREBNJE
5.	KRKA
6.	KLIMA PETEK MB
16 14 10 4 2 2
MERCATOR TENZOR PTUJ - VEPLAS VELENJE 39:18 (19:8)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabro-vec 9, Barbara Borovčak 18, Tonja Kolednik 4, Sindi Zorec 1, Sandra Šrajner 7, Marina Majcen, Sara Ča-gran, Lara Čagran, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek.
Gostje so nastopile z nepopolno postavo, kar se je na koncu videlo tudi po rezultatu. Tekma je potekala večinoma na en gol, Ptujčanke pa so jo dobile z veliko razliko. Do konca so še trije krogi, nato sledi zaključni turnir.
STAREJŠI DEČKI B -POLFINALNA SKUPINA B
REZULTATI 8. KROGA: Krka - Velika Nedelja 28:39, Trimo Trebnje -
KRKA - VELIKA NEDELJA 28:39 (16:18)
VELIKA^ NEDELJA: Kukovec (5 obramb), Črnivec 3, Bombek 1, Ku-mer 3, Cvetko 10, Jaušovec 2, Bokša 4, Preac (12 obramb - 1 x 7 m), Kocbek 2, Hojžar 3, Cvetko (6 obramb - 1 x 7 m), Marin 11. Trener Bojan Munda.
Za največji uspeh katere koli selekcije RK Velika Nedelja so poskrbeli starejši dečki B, letniki 1996. Na gostovanje v Novo mesto so mladi rokometaši iz Velike Nedelje odšli z eno samo željo, in sicer zmagati ter si dva kroga pred koncem polfinala zagotoviti finale. Velika želja se jim je uresničila in, kot je povedal trener Bojan Munda, so tudi tokrat odigrali kot ekipa in dosegli ta velik uspeh skupno, ne da bi izpostavljali posameznike. Sedaj čaka fante odločilna tekma sezone proti sovrstnikom Celja Pivovarne Laško, saj bi z morebitno zmago za sedem golov proti
lanskim državnim prvakom (rezultat v Celju je bil 29:22 za Celje) lahko bili organizatorji finalnega turnirja. Vemo, da se bodo igralci potrudili po svojih najboljših močeh, veliko pa pričakujejo tudi od navijačev. Upajo, da bodo skupaj uspeli.
2. MLADINSKA LIGA -POLFINALNA SKUPINA B
REZULTATI 4. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Krško 34:31, Črnomelj
-	Slovenj Gradec 30:33.
1.	SLOVENJ GRADEC	4 4 0	0	8
2.	KRŠKO	4 2 0	2	4
3.	ČRNOMELJ	4 10	3	2
4.	MOŠKANJCI-GOR.	4 1 0	3	2
MOŠKANJCI GORIŠNICA - KRŠKO 34:31 (17:16)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Vu-
kan, Vesenjak, L. Horvat, Valenko 7, Geč 2, Ivanuša 2, Bedrač 6, Petek 6, Arnuš 8, Zorli 3. Trener: Aleš Belšak.
Mladinci Moškanjcev-Gorišnice so proti močni ekipi iz Krškega dosegli prvo zmago v polfinalni skupini B. Dobra in borbena igra ter odlične obrambe vratarja Vukana so bili ključ do zmage, čeprav so Gorišničani nastopili v močno okrnjeni sestavi.
STAREJŠI DEČKI A
REZULTATI 10. KROGA: Sevnica
-	Jeruzalem Ormož 22:21. Zaostalo
srečanje: Jeruzalem Ormož - Drava 21:33.
1.	GORENJE 9
2.	KRŠKO	8
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 8
4.	RUDAR	8
5.	DRAVA	9
6.	SLOVENJ GRADEC 8
7.	SEVNICA	10
8.	JERUZALEM ORMOŽ 9
15 12 11 10 9 9 4 0
JERUZALEM ORMOŽ - DRAVA 21:33 (9:16)
JERUZALEM ORMOŽ: Šulek (8 obramb), Kolmanič 7(7), Kociper 1, Štemberger, Hrupič, Perčič, Vukan 7, Antolič 1, Kirič, Plohl, Ivančič, Sov-čak, Sok 4, Zorec, Topalovič. Trener: Uroš Krstič.
DRAVA: Zupanič (9 obramb), Draučbaher (4 obrambe), Kenda 1, Prapornik, Kuhar, Raisman 2, Mori 1, Žuran 8 (1), Verbančič 2, Bedrač, Kelenc 7, Levanič 6 (1), Jerenec, Šalamun 5. Trenerja: Milan Baklan in Istvan Sabo.
V lokalnem derbiju med starejšimi dečki A, ki je bil v sredo pred gostovanjem Gorenja v Ormožu, so mladi ptujski rokometaši brez večjih težav premagali svoje sovrstnike iz Ormoža. Do 22. minute prvega polčasa so igralci Drave vodili le s tremi zadetki prednosti, ki so jo že do odhoda na odmor zvišali na osem zadetkov.
Danilo Klajnšek
Franjo Rozman • Predsednik Plavalnega kluba Terme Ptuj
Plavalna izobrazba kot pokazatelj razvitosti družbe
Franjo Rozman (desno) v družbi Luka Turka in Anje Klinar (oba PK Žito Gorenjka Radovljica). Anja je bila po seštevku najboljših dveh rezultatov najboljša plavalka na lanskem mitingu na Ptuju.
Nova disciplina: toboganski spust
Za vse tiste, ki ste pristaši nenavadnih in šaljivih »športov«, Plavalni klub Ptuj v sodelovanju s Termami pripravlja toboganski spust, ki počasi prerašča v tradicionalno ptujsko »športno disciplino«. Kljub temu da je stvar videti malce šaljiva, se ekipe na tekmovanjih v tobogan-skih spustih tega podviga lotevajo s skrajno resnostjo. Mnogi so odkrili izvirne tehnike, kako povečati hitrost spusta, ki odloča o končni zmagi. Ekipa plavalnega kluba Ptuj je pod vodstvom Franja Rozmana v ta namen razvila posebno napravo, ki beleži začetni in končni čas toboganskega spusta in malce spominja na napravo pri smučarskih skokih. Za to nenavadno idejo pa se je potrebno zahvaliti Termam Ptuj, Borisu Zajku in Plavalnemu klubu Ptuj, ki so združili moči. Razmišljajo, da bi v bodoče za to »disciplino« izdelovali posebne kopalke in bi pri zmagi štel tudi umetniški vtis toboganskega spusta. Morda pa bo nekoč toboganski spust uradna olimpijska disciplina. Pustimo se torej presenetiti prihodnosti.
Več informacij na spletni strani: www.plavalniklubtermeptuj.si/
V marcu smo na klepet povabili predsednika Plavalnega kluba Ptuj Franja Rozmana, ki nas je prek zgodbe popeljal do skrivnosti tega priljubljenega športa. Voda ima svoje zakonitosti, ki zahtevajo prilagajanje, vztrajnost in drugačen način gibanja, a ko enkrat začutiš neizmerno svobodo, čar individualnosti in občutek lebdenja, potem se mu ne moreš več upreti. Če vas je voda od nekdaj privlačila in ste pristaš zdravega načina življenja, potem predlagamo, da oblečete kopalke in si nadenete plavalna očala. Čas je za plavanje.
Za začetek nam zaupajte nekaj svojih spominov na plavalne začetke v Termah Ptuj?
F. Rozman: »S plavanjem sem se pričel ukvarjati pri dvanajstih letih. Spominjam se, da me je voda v trenutku zasvojila in že takrat sem čutil, da bo to šport, v katerem se bom našel, saj sem med plavanjem neizmerno užival. V plavalnem klubu sem spoznal nove prijatelje in plavanje je postalo nepogrešljiv del mojega življenja. Tri leta kasneje sem tako že sodeloval v upravnem odboru kluba kot predstavnik plavalcev. Kasneje sem napravil še vaditeljski izpit, a ga je prekinilo služenje vojaščine, študij in kasneje rojstvo otrok. Zaradi pomanjkanja časa sem se nekoliko oddaljil od športa, a če imaš nekaj resnično rad, te splet okoliščin vedno pripelje nazaj in tako sem se tudi sam vrnil k plavalnemu športu in čez čas vlogo trenerja zamenjal za vlogo predsednika plavalnega kluba. Vlogo predsednika sem prevzel, da doprinesem k razvoju tega športa, saj se zavedam, da je to popotnica za kvaliteto življenja marsikaterega otroka, navsezadnje tudi mojih otrok.«
Ste predsednik plavalnega kluba: kakšne so vaše naloge in obveznosti iz tega naslova?
F. Rozman: »Naloga predsednika je povezovalna in vodstvena. Verjetno ni nič drugače kot v podjetjih. Gre za vodenje, ki mora biti usklajeno z ekonomskimi načeli, kar pomeni, da stroški ne smejo preseči prihodkov, ob tem pa minimalizi-ranje stroškov ne sme ogroziti kvalitete dela. Kot predsednik moram negovati vizijo razvoja in iskati nove zanimive projekte, po drugi strani pa moram imeti tudi čut za ljudi in njihovo povezovanje. Le tako lahko namreč vsi skupaj sledimo zastavljenim ciljem. Za organiza-
cijo tekmovanj pa se sestavijo posebne ekipe, ki potem delujejo na projektnem nivoju.«
Lata 2004 ste osvojili prvo mesto na veteranskem državnem prvenstvu. Kako se spominjate te izkušnje in kakšno je stanje veteran-stva v tem športu?
F. Rozman: »Tako kot v drugih športih se tudi pri plavanju število veteranov povečuje. V tem vidim veliko tržno nišo za prihodnost. Veteranstva se lotevajo ljudje, ki so prekinili svojo profesionalno kariero in bi radi ostali v stiku s športom, ali tisti, ki niso bili profesionalni plavalci, pa so v tem športu našli svoj izziv. Vsem pa je skupno zavedanje pomena kvalitetnega načina življenja in ohranjanje zdravja. Prebivalstvo v Sloveniji se stara, po drugi strani pa se podaljšuje življenjska doba, zato imamo veliko starejše populacije. Posledica tega je, da danes na Ptuju deluje veliko veteranskih sekcij in naš cilj je, da bi se le-te povezale.
Srebrna kolajna na veteranskem državnem prvenstvu je bila precej naporna preizkušnja. Sicer sem tekmoval na 50 m, a glede na leta in pomanjkanje treninga, sem plaval s precej napora.«
Kakšni so danes pogoji za razvoj plavalnega športa in kje vidiš prednosti in ovire?
F. Rozman: »Za plavanje je značilno, da je njegova razvitost v veliki meri pogojena z razvitostjo samega okolja, zato v zadnjih letih beležimo nagel razvoj. Vedno več je interesentov, ki bi se želeli aktivno ukvarjati s tem športom. Problem pa je infrastruktura, saj smo prostorsko omejeni. Navadno
treningi potekajo v času, ko so v bazenih drugi rekreativni plavalci in kopalci, kar je včasih precej moteče. Zgodi se, da na ta račun pade kakšna groba beseda, a je to vedno redkeje. Ljudje so se torej v zadnjem času pričeli vse bolj zavedati pomena kvalitetnega načina preživljanja prostega časa in s tem tudi popularizacija tega športa narašča. V prihodnosti si želimo pokritega zunanjega bazena, saj bi s tem omogočili optimalne pogoje za trening in temu primerni bi bili tudi tekmovalni rezultati. Opazil pa sem, da so bili včasih športniki veliko bolj predani. Če želiš dosegati dobre rezultate, moraš v šport vložiti veliko časa in truda. To je garaštvo. Danes so mladi podvrženi miselnosti, da je potrebno stvari doseči čim hitreje, s čim manj vloženega truda. A to pri plavanju enostavno ne gre.«
Kako vplivajo na vadbo letni časi in temperatura vode?
F. Rozman: »Plavanje je bolj zimski kot poletni šport. Optimalna temperatura vode je med 27 °C in 28 °C. Če je temperatura višja, moraš temu primerno zniževati tudi intenzivnost treninga, kar vpliva na rezultate vadbe. V zimskem času pa ga radi zagodejo tudi razni prehladi, gripa ali druga obolenja, ki tekmovalcu za nekaj časa onemogočijo trening. V poletnem času se od tekmovalcev pričakuje, da so že pridobili začrtano formo, saj se pričnejo tekmovanja in trajajo vse tja do konca julija. V tem času plavalec svojo formo še samo vzdržuje. Treba je še povedati, da je za plavalca veliko bolje, če trenira v pokritem zunanjem bazenu, saj to omogoča dotok hladnejšega svežega zraka v prostor.«
Marsikomu, ki ta šport pozna le površno, se plavanje zdi dolgočasno, saj se plavalec naganja gor in dol po bazenu. Kaj je tisto, kar pri plavanju pretehta pri izbiri športa?
F. Rozman: »Plavanje je ustvarjeno za ljudi, ki ljubijo in cenijo individualnost. Vsak šport ima svoj čar, a ljudje smo različni, zato je prav, da se vsak najde v tistem športu, ki mu nudi zadovoljstvo. Uspeh je popolnoma odvisen od tebe samega, saj za vse tekmovalce veljajo isti pogoji. Gibi pod vodo so počasni in prefinjeni, zato je možnost poškodbe skoraj izključena. Z njim se lahko ukvarjajo vse generacije od
otrok do starostnikov. Voda je naš stik z naravnim in prvobitnim, zato se boste v njej počutili lahkotne, vaši plavalni gibi pa bodo aktivirali prav vse mišice telesa.«
Danes velja plavanje za eno izmed meril osnovne izobrazbe. Imate tudi plavalni tečaj za odrasle začetnike. Kako ocenjujete plavalno izobrazbo odraslih na Ptuju?
F. Rozman: »Ker se v preteklosti ni merila plavalna izobrazba, danes zelo težko ocenjujemo dejansko stanje. Domnevam pa, da je plavalna izobrazba med odraslimi na Ptuju pod zadovoljivim povprečjem. To dokazuje tudi obisk tečajev za odrasle neplavalce, ki ga organiziramo dvakrat na leto. Po navadi se tečaja udeleži cca. dvajset starejših neplavalcev na leto. Ti ljudje se zelo težko odločijo za prvi korak, saj se svojega neznanja po navadi sramujejo. A sram in strah sta odveč. Po izkušnjah lahko rečem, da so ti ljudje odlični, marljivi in vztrajni učenci in si hitro pridobijo plavalno izobrazbo. Potem v vodi res uživajo. Na področju plavanja otrok pa smo nad republiškim povprečjem, na kar sem zelo ponosen. Naše šole plavanja se udeleži veliko otrok. Seveda gre zahvala dobremu sodelovanju med klubom, termami in šolami. To je znak, da sinergija lahko da nadpovprečne rezultate.«
Koliko otrok, ki gre skozi vaš plavalni tečaj in ostane v tem športu?
F. Rozman: »Skozi naše roke gre letno okoli 3.000 otrok, od tega se jih v klubu letno izmenja približno 200. Za plavanje je torej zelo veliko interesa, a kot sem že pojasnil, je težava v omejenih kapacitetah. To je torej naš izziv za prihodnost.«
Voda je za človeka povsem »novo« okolje, ki se mu mora v celoti prilagoditi, da ga lahko obvladuje. Kakšne so torej karakteristike plavanja?
F. Rozman: »Plavalec je v vodi v vodoravnem položaju, kar pomeni, da srčna mišica nima problema z gravitacijskim učinkom in tako je razbremenjena. Druga karakteristika je, da zaradi vzgona ni obremenjen lokomotorni sistem telesa ter da se zaradi drugačnega načina dihanja krepijo dihalne poti. Upor vode preprečuje hitre gibe, zato ni možnosti poškodb zaradi zvinov ali zlomov. Seveda pa je po drugi strani treba biti previden pri skoku v vodo, saj voda ni globoka in se
lahko poškodujemo. Plavalcem začetnikom dela največ preglavic prav začetniška nesprošče-nost. V vodi se morate povsem sprostiti in prepustiti, saj se s tem telo raztegne in ima večji vzgon in manjši upor. Zelo pomembno je, da se že v začetku naučimo pravilnih gibov, zato je potrebno poslušati nasvete vaditelja. Nepravilni gibi vam bodo namreč pobirali energijo. Po drugi strani pa ima plavanje tudi terapevtski učinek na telo, saj gre za neposredni stik kože z vodo, kar nam daje občutek lagodja, lebdenja, čistosti in svobode.«
Kako začeti?
F. Rozman: »Najprej je potrebno navezati stik s klubom in se pogovoriti s trenerjem o načinu dela, pričakovanjih ... Predlagam, da se enostavno oglasite v termah, ali nas kon-taktirate prek maila oziroma telefona. Plavalni tečaji za otroke se pričnejo v septembru in februarju, za odrasle pa imamo razpisane tečaje, in ko imamo dovolj prijavljenih kandidatov, pričnemo vadbo. Opremo plavalca sestavljajo: brisača, kopalke in očala. Kopalke ne smejo biti ohlapne, saj je to dodatni upor in ovira pri plavanju, pri plavalnih očalih pa bodite pozorni na dobro prileganje očesni votlini. Ta šport je relativno poceni, saj ne zahteva veliko opreme. Največji strošek predstavlja vstopnina v kopališki kompleks. Tudi poškodba lahko za športnika predstavlja strošek, ki pa je v plavanju torej ničen.«
Maja 2009 je potekal 5. Mednarodni plavalni miting POKAL TERME PTUJ in plavalci Plavalnega kluba Ptuj so pokazali vidni napredek, ostali športniki pa niso mogli prehvaliti dobre organizacije in idealnih pogojev za plavanje in bivanje. Med plavalci so bila
tudi znana imena. Nam zaupate kakšno »bučko« oziroma prigodo iz zakulisja dogajanja?
F. Rozman: »Mitinga se je udeležil Milorad Čavic, a si klub ni mogel privoščiti njegovega nastopa. Njegov odnos je bil kljub temu zelo lojalen, saj nam je pomagal pri podelitvi nagrad in privolil v fotografiranje. Peter Mankoč je bil prepričan o svoji zmagi, a ga je na koncu premagala moja favo-ritka Anja Klinar. Njene zmage sem se izjemno razveselil, saj je bila ves čas v senci Sare Isako-vič. Zanimiva je tudi prigoda z Madžari. Leta 2006 pri nas niso dosegli dobrih rezultatov in so precej skritizirali organizacijo. Lani, ko so stali na stopničkah, pa so bili vidno zadovoljni. Nek »zagrižen« nogometaš pa je leta 2008 kar štiri ure čakal Saro Isakovič, da se je podpisala na njegovo kapo, a ga je ves čas skrbelo, da ne bo zamudil prenosa nogometne tekme (smeh). Ja, bilo je kar nekaj zanimivih »bučk«, ki so popestrile dogajanje.«
Kakšni so vaši cilji in kdo so favoriti, na katere stavite v tej plavalni sezoni?
F. Rozman: »V marcu nas čaka Velikonočni miting v Celju, v maju sledi tradicionalni mednarodni plavalni miting na Ptuju, pa državno prvenstvo za dečke, kasneje pa tudi državno prvenstvo za kadete. V sezoni 2010 so najbolje pripravljeni Lora Grobelšek, Tim Vidovič, Aljaž Puž, Breda Zorec in ostali mlajši perspektivni plavalci, ki veliko obetajo. Nadejamo se uvrstitev med najboljših osem, kar bi bil za klub velik uspeh, a cilj je vsekakor kakšna kolajna. Za plavalce je zelo pomembno, da imajo podporo svoje domače publike, zato upamo da se boste tudi letos z nami veselili plavalnih rezultatov.«
Aleksandra Jelušič
Ženska štafeta PK Terme Ptuj, ki je bila na Pokalu Term Ptuj 2009 tretja v disciplini 4 x 50 m mešano.
Ormož • Koncert Perpetuum Jazzile
Najbolj vroča je bila Africa
V petek zvečer je bila športna dvorana na Hardeku polna, saj je gostovala izjemna zasedba Perpetuum Jazzile, ki je s svojim nastopom prinesla ne le pomlad, ampak je pričarala že kar vroče poletje. Odlično zasedbo je v Ormož pripeljal Samo Simonič.
Vokalni ansambel Perpetuum Jazzile deluje pod taktirko umetniškega vodje Tomaža Kozlevčarja. Je edini domači jazzovski zbor, ki pa je že davno prerasel domače okvire. Letos praznuje 25. leto delovanja, minuli konec tedna pa je prejel tudi nagrado viktor za poseben medijski dosežek leta 2009. Njihov posnetek pesmi Africa je namreč postal najbolj gledan slovenski spletni video vseh časov, saj si ga je ogledalo preko 7,5 milijona ljudi. Po pričakovanjih je tudi v Ormožu najbolj zažgala prav Africa, ki je v živi izvedbi še bolj fasci-nantna kot na spletu.
Perpetuum Jazzile izvaja jazzo-vsko in popularno glasbo. Fasci-nantno je prisluhniti a cappella izvedbi in zelo zanimivim prired-
Foto: Viki Ivanuša
Perpetuum Jazzile je navdušil tudi v Ormožu.
Foto: Viki Ivanuša
Tomaž Kozlevčar je v vseh pogledih vodil skozi glasbeni večer.
bam znanih uspešnic, ki jim Perpetuum Jazzile s svojo izvedbo vdahne novega življenja. Zanimiv
Daniel Zorko m Štajerec v Ameriki (Y.)
Cody
splet vokalnih jazzovskih harmonij in ritmov zaživi skozi odlične soliste, ki očarajo s sproščenostjo
in mladostnim žarom. Najbolj neverjetno pa je, kakšne vse zvoke, glasove, efekte in melodije so pevci sposobni pričarati le s svojimi glasovi. Občasno sodelujejo tudi z različnimi estradniki.
Kot je povedal umetniški vodja Tomaž Kozlevčar, se v severovzhodno Slovenijo zelo radi vračajo, ker imajo prav tu veliko gorečih privržencev. »Za ormoško publiko smo pripravili vsakega nekaj, nekaj izzivov in strasti, ki jih čutimo v posebnih priredbah. Pesmi, ki jih sicer slišimo peti in izvajati z
instrumenti, pri nas pa seveda le z glasovi. Pa tudi naše uspešnice, ki jih ljudje pričakujejo.«
Zanimanje za petje v zasedbi se iz leta v leto povečuje, zato so njihove jesenske avdicije, na katerih običajno pridobijo okrog 10 novih pevcev, dobro obiskane. V skupino pa je mogoče priti s pre-dispozicijami, danimi od boga, s posedovanjem darov za jazzovski ritem, improvizacije in sozvočja ter z navdušenjem, je povedal Ko-zlevčar.
Viki Ivanuša
Mestece Cody je poimenovano po Williamu Codyju, ki so ga klicali kar Buffalo Bill, saj naj bi v svojih časih uplenil čez 4000 bizonov, ki jih domačini imenujejo 'buffali'. Do tja je bilo kakšne tri ure vožnje, odpravili pa smo dve punci, ameriški par Bob in Ginny, ki sta oba preživela več kot 20 let v vojski in sta bila navdušenca nad takšnimi avanturami, in jaz.
Namestili smo se v motelčku, ki je imel luštne apartmaje, in medtem ko so ostali počivali, sem se odpravil malce raziskovat. Našel sem kar nekaj poceni trgovinic, na katerih je pisala čarobna beseda 'omlet', kar pomeni cenejše že tako poceni blago. Prav v Codyju sem si kupil pravi kavboj ski klobuk za 50 evrčkov. To je bilo vsej naši mednarodni ekipi nepojmljivo, saj bi za ta denar dobil dvojne kavboj-ke in težko jim je bilo dopovedati, da takšnih klobukov pri nas pač ni in da bom s tem klobukom glavni na vasi. Kasneje so tudi vsi ostali navalili v taisto trgovino, saj je nakupovanje eden glavnih hobijev vseh obiskovalcev Wyominga, ker v tej državi nimajo t. i. prodajnega davka, se pravi, da sem za izdelek plačal toliko, kot je bilo zahtevano. Na primer, v New Yorku je stopnja prodajnega davka 14 %, ki ti ga
Foto: Daniel Zorko
Puške
Foto: Daniel Zorko
zaračunajo šele, ko prideš na blagajno, in če o tem nisi informiran, doži-viš tam lahek infarkt. Najbolj smešno pri tem nakupovanju je bilo, ko so si kolegi iz Tajvana na veliko kupovali oblačila, ko so obrnili etiketo, pa je na njej pisalo 'Made in Taiwan'. Težko je bilo razumeti, da je v ZDA potem lahko ceneje kot pri njih ...
Popoldne smo si šli ogledat pravi
Foto: Daniel Zorko
Indijanska oprema
pravcati dvoboj, kjer so lokalci upodobili like iz zgodovine, kot so šerif Wyatt Earp s prijateljem Docom Hol-lidayem, divji Bili Hitchock, razbojniki bratje Clanton itd. Vse se je vrtelo okoli bančnega ropa, in ko 'dobri fantje' strpajo enega lopova za zapahe, se začne streljanje, kjer zmagajo seveda šerif in njegovi pomagači. Enourno komedijo so igrali kar vsak dan, zato so tudi hodili po mestu kot pravi kavboji. Resnici na ljubo, tudi teh ni manjkalo, saj je Cody eno tipičnih 'Old West' mestec z modernim pridihom, ki ga ponazarjajo ogromni avtomobili namesto konjev.
Večer je bil namenjen prav posebnemu razvedrilu, saj smo v bližnji gostilnici, preko poznanstev seveda, dobili vstopnice za rodeo show. To je prireditev, na kateri moški in ženske pokažejo spretnosti v krotenju divjih konjev ali bikov, v hitrostnem jahanju in vodenju živali ter v spretnosti lovljenja živine. Na stadionu smo dobili sedež v prvi vrsti ter uživali v res odlični predstavi. Kot sem izvedel kasneje, ti ljudje to delajo čisto prostovoljno tri mesece čisto vsak dan v poletni sezoni. In potem nisem vedel, kdo je bil bolj zjahan, ljudje ali živali. In ne vem, od kod so ti ljudje jemali srčnost in motivacijo, da se jim je ljubilo vsak dan leteti s konjskega ali bikovega hrbta. Da pa bi bila mera polna, so predstavo dopolnjevali tudi 10- do 12-letni dečki, ki so prav tako poskušali krotiti odrasle živali. Ko je bik vrgel smrkavca čez glavo, je ta letel vsaj 5 metrov po zraku. Zares neverjetno, da se ni nihče huje poškodoval .
Po prespani noči smo se odpravili na zajtrk, ki je v ZDA res obilen. Jajca, pražen krompir, sendvič, kruh, klobase . in vse to na enem krožniku. In velika dietna kokakola. To sta zmazala
Foto: Daniel Zorko
Buffalo Bill in druščina
Bob in Ginny, zraven pa še pol litra njihove vodene kave. No ja, je vsaj držalo nekaj časa ... Imeli smo še ves dan pred sabo in odločili smo se obiskati muzej Buffalo Bill, ki je eden največjih muzejev o Divjem zahodu v ZDA. Ogledali smo si indijanske rekvizite in njihovo umetnost, vozove in opremo prvih naseljencev, najbolj pa me je impresionirala zbirka orožja. Pri
tem je bil Bob res primerna družba, saj je pri vsaki drugi puški vedel nekaj povedati, predvsem pa opisati njeno rabo, saj jih je večino že imel v lasti. Ogledati si je bilo mogoče čez 3000 kosov orožja z Divjega zahoda, nekaj pa je bilo tudi železa iz novejše zgodovine. Boljše, da smo šli hitro domov, sicer bi si že kaj 'sposodil' ...
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Pfflnusove vinske zgodbe
Vino iz doline ob Mrzli raki - Vipavo 1894
Petek, 26.3., ob 20. uri v Klubu Gemina XIII
Sveiani zaključek Primusorih vinskih zgodb
Petek, 9.4., ob 20. uri v Klubu Gemina XIII
Enkraten vinsko kulinarični dogodek z izborom vin vinarjev, ki so se predstavili v letošnji sezoni Primusovih vinskih zgod.
Postreženih bo deset vzorcev vin in šest hodov večerje ob glasbeni spremljavi. Cena svečane večerje znaša 35 € na osebo. Število mest je omejeno!
Celodnevni vstopnici za odrasle za kopanje, savno, fitnes in malico,
od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku: 13 € Posebna ponudba za upokojence do 20.4.2010 50 % popust na celodnevno vstopnico za kopanje.
Pestra izbira malic v restavraciji lila	. ^ ^
Pri nakupu 10 malic gratis celodnevna vstopnica za Termalni park.	' ,
(Malica v restavraciji Žila od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00.)	Termalni Park
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
GEMINA
GEMINA
St-GjT
/ I \
Termalni P;
Kuharski nasveti
Koromač
Prihajajo dnevi, ko nas še posebej opozarjajo na gibanje z zdravo prehrano, in to s čim več zelenjave, zato da bomo med zelenjavo izbirali čim bolj raznovrstno in da nam bodo že domače vrste zelenjave postale še bolj domače. Nekateri ga poznajo pod imenom komarček.
Koromač izhaja iz Sredozemlja in Azije. To cenjeno zelenjavo so poznali in uporabljali že stari Grki in Rimljani. Takrat so koromač uporabljali pretežno kot rastlino, s katero so jedi začinili, danes pa je to samostojna vrsta zelenjave. Koromač je tudi na izgled lepa rastlina, z gladkimi listi in steblom. Peresasto razrezani listi so lep okras hladnim začetnim jedem in dober dodatek pri marinadah.
Ločimo divji, vrtni in sladki koromač. Pretežno uporabljamo sladki koromač, ki zraste tudi do 60 centimetrov visoko. Kot zelenjavo uporabljamo spodnji oziroma odebeljeni del listnega peclja, ki tvori neke vrste čebulic, ki so snežno bele barve. Sladki koromač je nastal s križanjem divjega in dišav-nega oziroma začimbnega koromača. Uspeva v sončnih ali rahlo senčnih legah z nekoliko vlage. Tako ga pogosto gojijo ali naključno posadijo ob vinogradih. Na domačem vrtu posebej dobro uspeva, če ga sejemo od junija dalje, saj zgodnje sorte rade odide-
jo v cvet. Na Primorskem ga vidimo na vrtovih kot stalno zelenjavo.
Koromač vsebuje na 100 g živila 86 g vode, 2,4 g beljakovin, 0,3 g maščob, 9,1 g ogljikovih hidratov, vlaknine, eterična olje ter vitamine in mineralne snovi. Od vitaminov vsebuje nekoliko več vitamina B1, B2 in vitamin C. Od mineralnih snovi prevladujejo kalij, kalcij, fosfor, magnezij in železo. Koromač, ki ga kupimo v trgovini, ga lahko hranimo v hladilniku ovitega v folijo en teden. V folijo ga ovijamo, da preprečimo izsušitev, sicer postane vlaknast in žilav.
Koromač je vrtnina sladokuscev. Omogoča pripravo na različne načine, tako ga lahko ponudimo surovega, kuhanega, pečenega, dušenega in v solati. Njegov intenziven okus nas opozarja, da ga ponudimo v manjših količinah ali v kombinaciji z drugimi živili, in ko ga ponudimo samostojno, ne uporabljamo v veliki količini drugih dišav in začimb. Pred pripravo gomolju, ki je podoben čebuli, odstranimo zunanje trde liste, zgornji zeleni del prihranimo za začinjanje. Uvo-
Tačke in repki
Tokrat izjemoma odgovarjam v tej rubriki bralcu, pri katerem nisem prepričan, ali kunce redi ljubiteljsko ali za konzum. Rubrika je namenjena izključno ljubiteljskemu imetju malih hišnih živali, boleznim, ki se lahko pojavijo pri živalih, ki živijo v tesnem stiku s svojimi lastniki, in težavam, ki se lahko pojavijo pri omenjenem sožitju. Gospodu Alojzu svetujem, da kadar začnejo mali kunci poginjati, nese enega ali dva v ambulanto, in to čim prej po poginu živali. Diagnoza se pri kuncih, ki masovno pogi-njajo, določi s patoanatomsko sekcijo, oziroma rastelesbo živali, ki jo opravi veterinar pa-
doma, če ne poznate okusa koromača, vam priporočam, da ga dodajate kot sestavino boljših mešanih solat, ko ga fino narežemo na rezance ali druge primerne oblike. Po okusu se ujema tudi s svežo korenčkovo solato.
Zelo okusen je koromač, kuhan v vodi z limoninim sokom ali v mešanici vina in vode. Samostojno kuhanega lahko ponudimo kot prilogo z maslom ali z naribanim potrdim sirom, ta kombinacija je primerna tudi za toplo ali hladno predjed. Iz koroma-ča lahko pripravimo odlične omake ob izbranih jedeh. Tako so omake iz čebule, koromača in sladke smetane prav tako dodatek za sladokusce.
Koromač je primerna zelenjava tudi za juhe. Po okusu se ujema s krompirjem, in če ga imate nekoliko preveč, poskusite pripraviti juho, ki jo zgostite s kuhanim ali pre-praženim krompirjem, ali kremno juho, ki jo na koncu izboljšate s sladko smetano. Koromač cenimo tudi v die-
tni prehrani, saj mu pripisujejo številne pozitivne lastnosti na prebavo in presnovo. Zraven že omenjenih dodatkov se koromač ujema še z oljčnim oljem, kislo smetano, koriandrom in ingverjem paradižnikom, perutnino gobami in peteršiljem.
Tako pogosto goste juhe pripravimo s piščančjim mesom in koromačem. Perutninsko gosto juho s koroma-čem pripravimo tako, da dve glavici koromača narežemo, prav tako na male kose narežemo pol kilograma perutninskega mesa. Posebej na maščobi, maslu ali oljčnem olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo fino nariban surovi krompir, nato pest narezanih šampinjonov, narezano meso in koromač ter rahlo popražimo. Zalijemo z vodo ali perutninsko juho. Začinimo s soljo, timijanom in peteršiljem. Kuhamo do mehkega. V tako pripravljeno juho iz koromača lahko zakuhamo manjše testenine ali žličnike.
Vlado Pignar
Domači kunci in papiga
V današnjem veterinarskem nasvetu bom odgovoril na dve vprašanji. Najprej na vprašanje našega bralca Alojza, v katerem sprašuje, kaj je narobe z domačimi zajci oziroma kunci, ki začnejo poginjati, ko zrastejo in dosežejo približno pol kilograma telesne teže. Najprej dobijo napete trebuščke, potem drisko in temu sledi pogin. Bralec navaja, da pogine včasih tudi do polovice legla. Hrani jih s suho krmo in zrnjem in kot piše, jim daje tudi sulfadimidin, ki pa ne pomaga in kljub temu zbolijo.
tolog. Glede na ugotovitve iz sekcijskega zapisnika se kasneje začne terapija pri preživelih živalih in tudi v prihodnje je
Foto: Emil Senear
treba preprečiti izbruh bolezni. Po opisu bolezenskih znakov, ki jih navaja gospod Alojz pri svojih kuncih, sklepam, da gre za kokcidiozo, zajedavsko bolezen kuncev, ki je nevarna zaradi visoke smrtnosti in tudi zaradi tega, ker povzročitelj bolezni lahko dolgo časa preživi tudi v praznih zajčnikih. Potrebno je razkuževanje in mehansko čiščenje zajčnikov in prostora, v katerem so. Kar pa se tiče sulfadimidina, ki ga daje gospod Alojz preventivno svojim kuncem, mu to početje zelo odsvetujem. Sulfadimidin je antibiotik, ki z nepravilno uporabo naredi več škode kot koristi. Živalim zmanjša odpornost in oslabi imunski sistem, pogosto povzroča napenjanje živali in prebavne motnje, zelo je toksičen za ledvice predvsem mladih živalih. Pri predo-ziranju in nepravilnem dozira-nju lahko hitro pride do smrti mladih živali. To pa se pogosto zgodi pri uporabi sulfadimidi-na v vodi za pitja živali, kjer je doza na posamezno žival najpogosteje povsem neustrezna, še slabše pa je, če ga dajemo preventivno zdravim živalim.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Če je bolan samo en kunec, je najbolje, da ga lastnik čim prej nese na pregled v ambulanto, če jih je poginilo več, pa je pomembno, da ravnamo, kot sem napisal zgoraj.
Gospod Jože pa nam piše, da ima papigo, staro šest let, ki si pod perutjo puli perje. Kožo ima na tem mestu zelo rdečo. S kljunom se po tem mestu tudi zelo praska in lastnika skrbi, da si bo populila perje in poškodovala kožo.
Gospodu Jožetu svetujem, da se čim prej oglasi s papigo v ambulanti, saj si bo drugače papiga najverjetneje populila perje na mestu, kjer jo boli oziroma skeli, poškodovala si bo tudi kožo in problem bo vedno večji. Razčistiti je treba vzrok omenjeni težavi in papigi preprečiti samopoškodova-nje. Če ukrepamo pravočasno, je pogosto dovolj injekcija antibiotika in protibolečinska terapija, lastnik pa doma nekajkrat dnevno maže obolelo mesto s posebno kremo. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve
V Uradnem listu št. 19/10 z dne 12. 3. 2010 je bil objavljen nov Pravilnik o dodelitvi plačilnih pravic iz nacionalne rezerve. Do dodelitve plačilnih pravic iz nacionalne rezerve so upravičeni nosilci
kmetijskih gospodarstev:
1.	ki začnejo na novo opravljati kmetijsko dejavnost. Pri tem se šteje, da nosilec kmetijskega gospodarstva začne na novo opravljati kmetijsko dejavnost, če:
-	je kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) po 10. juniju 2007,
-	pred vpisom v RKG vsaj pet let ni bil vpisan v RKG kot nosilec katerega koli kmetijskega gospodarstva in
-	pred vpisom v RKG vsaj pet let ni bil vpisan v RKG kot član kmetijskega gospodarstva, na katerem začne opravljati kmetijsko dejavnost.
Do dodelitve plačilnih pravic je upravičen nosilec, če ima v lasti oziroma v zakupu najmanj 1 ha upravičenih površin;
2.	ki so se znašla v posebnih razmerah. Tu gre za
primere, kjer je upravičenec za šest let ali več prejel površine, ki so bile v letu 2007, ko so se dodeljevale plačilne pravice, v zakupu ali lasti tretje osebe, ki je prenehal kmetijsko dejavnost ali je umrl pred rokom za vložitev zahtevka za dodelitev plačilnih pravic;
3.	katerim so bili izdani akti, ki vplivajo na spremembo vrste, števila plačilnih pravic ali njihovo vrednost. Tu gre za primere, kjer je upravičenec upravičen do prejema plačilnih pravic ali povečanja vrednosti obstoječih pravic na podlagi dokončne odločitve sodišča ali na podlagi dokončnega pravnega akta, ki ga sprejme pristojni organ. V teh primerih se dodelitev izvede po uradni dolžnosti in zato ni potrebno vlagati posebnih zahtevkov.
Rok za vložitev zahtevkov za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve za primere, navedene v 1. in 2. alinei, je do 31. marca 2010.
Vloge z dokazili se pošlje na ARSKTRP, kjer morajo o zahtevkih odločiti najpozneje do 30. aprila 2010. Za te plačilne pravice, ki bodo dodeljene na podlagi teh zahtevkov, se lahko vloži zahtevke za izplačilo že v letošnjem letu.
Vloge, oddane po 31. 3. tekočega leta, bodo obravnavane do 30. 4. naslednjega leta.
Obrazec za vložitev zahtevka najdete na internetnih straneh ARSKTRP ali ga prejmete pri kmetijskih svetovalcih, kjer vas bodo o tem tudi dodatno informirali in pomagali pri vložitvi zahtevka.
Pripravil:
dr. Jernej Demšar,
Urad KGZS - Kmetijska svetovalna služba Slovenije
Vlaganje zahtevkov za nadomestilo na VVO I
Na podlagi Uredbe o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (Uradni list RS, št. 5/2010) lahko lastniki parcel na prvem vodovarstvenem območju (VVO I) pri Komunalnem podjetju Ptuj vložijo zahtevek za nadomestilo. Obrazec za vložitev zahtevka je objavljen na inter-netni strani Komunale Ptuj: www.komunala-ptuj. si in ga morajo vložiti do 31. 3.2010.
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prerrmim j
Mercator center, Špindlerjeva na Ptuju	»:> * * * « jj
Za vas in vaše hišne ljubljenčke: j
pester izbor VISOKOKAKOVOSTNIH PREMIUM IZDELKOV-hrane, poslastic, opreme, igrač, ležišč, kletk..... Nudimo tudi veliko izbiro akvarijskih rib in akvarijev!
AKCIJA:
s tem kuponom vam nudimo 10% popust pri nakupu v naši prodajalnil
Foto: OM
Krvodajalci
22. februar - Marija Štebih, Ru-cmanci 9 a; Boris Marin, Podgorci 74; Samo Šala, Obrež 31, Središče; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Denis Vamber-ger, Libanja 51, Ivanjkovci; Tomi Filipič, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Nuša Črešnik, An-želova ul. 20, Ptuj; Zoran Horvat, Sp. Polskava 141; Vanja Šori, Juršinci 78; Marko Pogorevc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Albin Voda, Destrnik 28 b; Jožica Medved, Župečja vas 60 a; Lorisa Avguštin, Koritno 8 a, Majšperk; Mojca Vrabič, Varoš 33, Makole; Vesna Roj-ko, Prešernova ul. 13, Ptuj; Tine Veg, Stogovci 15 a; Jasmina Rep, Breg 74, Majšperk; Marija Vesenjak, Placerovci 1; Janez Bedenik, Ptujska Gora 57 a; Nina Očkerl, Videm 31; Andreja Glažar, Podlehnik 22 a; Marina Tancoš, Slav-šina 29; Drago Živič, Sodnice 16; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Bojan Petek, Krčevina pri Vurbergu; Jernej Pal, Videm pri Ptuju 48; Mojca Brglez, Majšperk 10; Renata Plohl, Stojnci 57 a; Melani Kovačec, Prepolje 43; Manja Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo.
24.	februar - Simon Zobovič, Gregorčičeva 9, Ormož; Alan Munda, Senik 19, Sveti Tomaž; Denis Horvat, Drakovci 101; Aljaž Lampret, Grdina 35, Stoperce; Boris Hebar, Gornji Klju-čarovci 29; Simon Masten, Šardinje 48; Klemen Štagar, Zamušani 22 a; Sandi Ornik, Sovjak 3; Tadej Gojkošek, Draženci 85 b; Jernej Zver, Dornava 55 a; Jože Emeršič, Tržec 49; Leon Cafuta, Repišče 23 b; Marko Pislak, Naraplje 33 b; Janez Rudolf, Rado-slavci 45; Leon Muršič, Gabrnik 1 a; Dani Jurič, Cunkovci 10; Jožef Trantu-ra, Sestrže 93 a; Rok, Serdinšek, Tržec 37; Silvo Korpar, Orešje 185, Ptuj; Sebastian Korenjak, Anželova ul. 9, Ptuj; Damir Pjanic, Kraigherjeva 18, Ptuj; Sašo Srečec, Prešernova ul. 21, Ptuj; Jani Vaupotič, Mala vas 20, Go-rišnica; Kristijan Gajser, Njiverce vas 37 d, Kidričevo; Silvo Strelec, Prvenci 9; Borut Bele, Žetale 29 a; Tadej Leva-nič, Mihovci pri Veliki Nedelji; Klemen Kokol, Nova vas pri Markovcih; Matej Prevolšek, Žetale 99; Jure Murko, Zg. Pristava 41 a; Denis Juršič, Skolibrova 8, Ormož; Marko Habjanič, Zg. Pristava 51; Simon Cupar, Litmerk 13 a, Ormož; Mihael Mlinarič, Gomila pri Kogu 51; Matej Golob, Prerad 49; Marko Žgeč, Lendavska ul. 6, Murska Sobota; Kristijan Markež, Mestni Vrh 102 a; Danijel Senjor, Senešci 47; Matej Visenjak, Lasigovci 14; Jan Lešnik, Ul. Vide Alič 17, Ptuj.
25.	februar - Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Rudolf Kosajnč, Veliki Brebrovnik 33; Brigita Novak, Obrež 121 b; Matjaž Rozman, Hum pri Ormožu 27; Alojz Rozman, Hum pri Ormožu 27; Janez Kokol, Suha veja 8, Ptuj; Marjanca Čuš, Dolič 2 b; Marjan Peteršič, Dornava 85 b; Mitja Anžel, Strmec 5, Destrnik; Marjetka Hvalec, Vinarski trg 7, Ptuj; Igor Lubaj, Bresni-ca 34; Sabina Predikaka, Podlože 60 a; Danica Gonza, Podvinci 42; Darinka Predikaka, Podlože 60 a; Zdenka Druzovič, Krčevina pri Vurbergu; Milan Zagorec, Strajna 9 a, Podlehnik; Andreja Krajnc, Zg. Leskovec 23; Se-bastjan Letonja, Ul. B. Kraigherja 25, Kidričevo; Marija Jakolič, Rabelčja vas 38, Ptuj; Imer Brojaj, Žabjak 48 b; Bogdan Kerle, Ob železnici 4, Kidričevo; Anton Planinšek, Župečja vas 2; Aleš Panikvar, Apače 100; Boris Gorišek, Skrblje 8; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107 a; Olga Fras, Gibina 18 a; Dragica, Zamušani 22 b; Darja Kramberger, Trnovski Vrh 51; Dolores Brajlih, Zgornja Hajdina 107 a; Romana Zelenjak, Dornava 142 e; Robert Perko, Krčevi-na pri Vurbergu; Anton Murko, Gorca 57; Marta Veg, Stogovci 15 a; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Renata Širec, Slape 14; Alojz Horvat, Juršinci 19 a; Robert Vaupotič, Majski Vrh 51; Katja Peteršič, Dornava 85 b; Danijel Lorber, Stoperce 19; Vesna Latinovic, CMD 16, Ptuj; Marija Kolednik, Pacinje 5 a; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Štefan Bukvič, Rabelčja vas 16; Martin Klep, Vinarski trg 7, Ptuj; Marjan Vindiš, Dragonja vas 8 a; Marjan Cajnko, Nova vas 100 b; Robert Ciglar, Podvinci 113; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu;
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Jeza
Vprašanje: Spoštovani gospod astrolog, zanima me, kako naj ukrotim jezo.
Odgovor: Draga bralka moje rubrike, na vaše vprašanje ni enostavno odgovoriti, kajti vaš problem je večplasten in boste morali naprej ugotoviti, zakaj ste jezni in zakaj vam to predstavlja neko vodilo. Ljudje, ki so po naravi zelo glasni, imajo globoko v sebi potlačeno ljubezen in potem zaradi tega ne morejo funkcionirati tako, kot bi lahko. Seveda je eden od načinov, da daste jezo ven; tudi ta, da spuščate glasne frekvence. Toda vsekakor je bolje, da razmislite, kaj vas tako jezi in ali je omenjeno resnično potrebno vaše pozornosti. Temeljita analiza bo pokazale, da potrebujete veliko varnosti in stabilnosti. Želite biti ljubljeni in spoštovani - tako kot vsi na tem svetu. Zanimivo je, da moški hladijo jezo tako, da se večina vdaja v slabe navade in razvade. Potem mislijo, da bodo vse rešili. Ampak omenjeno je samo vrh ledene gore in potem se zadeve širijo.
Pomembna sprostitev za vas bi bila narava in da se nadihate svežega zraka. Daleč od tega, da bi bilo enostavno, imate veliko obveznosti, ki zahtevajo vaše znanje. Potrpljenje je vrlina, ki jo morate izpiliti in biti ponosni sami nase. Kljub temu da imate slabo lastnost - jezo, je dobro, da najdete nekaj, kar je protiutež, in delate na tem. Tako boste našli smisel. Bolje je, da naslednjič, ko boste zopet na preizkušnji življenja, razmislite o tem, kaj boste rekli in kako. Seveda to ni enostavno, ampak je možno.
Pozitivno bi bilo, da bi tudi malo več brali in se naučili
kakšne tehnike meditacije. Začarane kroge si ustvarjate sami in tako je točka vhoda tudi točka izhoda. Zapisujte si svoje občutke in tisto, kar vas moti. Sčasoma boste ugotovili, da ste se spremenili. Notranja moč bo vedno tista, ki vas bo vodila in vam pokazala pravo pot.
Prav možno je, da bo prišel tudi čas, ko ne boste dosegli svojega - toda v tem ni nič hudega. Slabo pa je tedaj, kadar se slepite in delate stvari samo površinsko. Pravi blagoslov je, da znate povedati svoje občutke, seveda na prijeten način, in tako vedno najdete mavrico upanja in zaupanje v nove poti in priložnosti.
Šifra: Olajšanje
Vprašanje: Sem zelo nesrečna zaradi dogodka, ki se mi je zgodil pred desetimi leti. Ali bo moja prošnja pri zvezdah uslišana in kako bo z mojim zakonom in družino?
Odgovor: Spoštovana bralka, vsak človek ima svoje obveznosti in pomembno je, da najde določeno motivacijo, da stvari opravlja hitro in pogumno. Čas celi rane in prinaša modrost. Vsaka situacija mine - tudi najtežji dnevi življenja. A slehernemu na tem svetu je dano upanje, ki odpira vsa vrata, tudi tista najmanjša, o sreči. Verjamem, da je bila situacija zelo težka in kritična.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Zvezde vas ne morejo usliša-ti, dokler ne boste doumeli, da je vse za nekaj dobro. Hočete ali nočete, naše zemeljsko življenje je samo potovanje. Po astrološki karti se morate sprostiti. Ne bodite toliko črnogledi, ampak imejte vizijo in zaupanje. S srčnim izvoljencem živita eden mimo drugega. Ali se temu reče ljubezen? Daleč od tega! Res je, da spoštovanje včasih preraste pojem ljubezni in da pri tem ni nič narobe. Če se boste potrudili in partnerja od časa do časa znali pravilno motivirati, se bo spremenil. Dejstvo je, da ga sami ne morete, kajti naravni zakon duhovnosti pravi, da morate spremeniti sebe. Z vašega obraza je zginil nasmeh in morali ga boste povrniti. Preteklost moramo pustiti tam, kjer je. Tisto, kar je odvisno od vas, imate pravico spreminjati - in to vam bo tudi uspelo. Resnica je, da bodo koraki morda nekoliko manjši od pričakovanega, toda važna je celota. Vaši otroci počasi odraščajo in prišel bo tudi dan, ko si bodo ustvarili svojo družino.
Po zvezdnih namigih ste tiste najtežje čase pustili za seboj in tako vas čaka kar nekaj prijetega. Zavedajte se, da je žalovanje normalno samo nekaj časa, potem morate naprej. Za vsako zimo pride topla in prijetna pomlad, ki priča čarobnost
Duševno zdravje
Anonimke
Amadeja dela v neki javni ustanovi in že več kot leto dni opaža, da se je povečalo število anonimnih pisem, v katerih avtorji skušajo to ustanovo prikazati kot pristransko in nepravično, in to v času ekonomske in socialne krize v Sloveniji. Blatijo ustanovo in posameznike brez kakršnega koli tehtnega argumenta in dokaza. Zanima jo, kakšne osebnostne lastnosti imajo pisci takih anonimk in zakaj jih sploh pišejo.
Večina avtorjev in tudi piscev anonimk je ljudi, ki so nezadovoljni, celo hudobni in mnogokrat tudi osebnostno moteni. Za vsakim pismom stoji neka frustracija, pogosto tudi nezmožnost rešitve problema na drug način. Ugotovitve kažejo, da gre po navadi za osebe, ki imajo določene duševne težave, čeprav se jih sami morda niti ne zavedajo. Značilnost anonimnih pisanj je tudi, da jih piše vedno nekdo, ki razmere ali ljudi, ki jih opisuje, dobro pozna. Anonimno pismo je po navadi le prva kaplja balzama za njegovo bolno ali ranjeno dušo. Sledi ji nepopisno zadovoljstvo, ki ga pisec doživlja ob rezultatih svojega avtorskega dela, ko vidi, da je njegovo pisanje sprožilo reakcijo, bolečino.
Vedno, ko imamo opravek z anonimnimi pismi, iščimo pisca v bližini tistega, ki jih je prejel ali na kogar se nanašajo. Anonimna pisma lahko razdelimo v: grozilna, hudobna, maščevalna, izsi-ljevalska, pisma hudobnih oseb, pisma neuravnovešenih oseb, pisma oseb, nagnjenih k nenormalnemu humorju, in pisma oseb s političnimi cilji.
Nekakšen psihološki profil pisca anonimk naj bi bil takšen:
-	gre za človeka, ki mu na zunaj ni videti, da bi bil neprijeten, in za katerega je videti, da mu je veliko do pomembnosti in spoštovanja;
-	gre za osebo, katere materialno in čustveno življenje ni preveč zadovoljujoče in je pred nedavnim doživela določeno razočaranje;
-	gre za osebo, ki sodi v del življenjske okolice naslovnika pisma, za človeka, ki ima možnost nenehno spremljati obnašanje svoje žrtve, po možnosti prisostvovati odpiranju pisma ali pa vsaj videti učinek, ki ga pismo povzroči.
Mag. Bojan Sinko
in v srce posameznika prinese vznemirjenost. Srečno! Če tudi vas ....
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
SVETOVANJE ZA VAS, ZA VSE NAS...
Revolucija v branju - fotografsko branje
Za vas smo pripravili intervju z izvajalko delavnice Preboj v znanju in v branju Tatjano Genc.
Kako bi opisali tehniko učenja in branja, ki jo poučujete?
Preboj v znanju in učenju predstavlja tehniko fotografskega branja, s katero lahko v veliko krajšem času preberemo gradivo (knjige, članki, revije ipd.) kot običajno. Informacije iz želenega gradiva nam dobesedno prehajajo v dolgotrajni spomin glede na našo željo, hkrati pa iz gradiva dobimo tisto, kar je pomembno za nas in za našo komunikacijo s svetom. Priučevanje tehnike je prav tako kot njena uporaba zabavno in enostavno. Z njeno uporabo se nam tudi poveča koncentracija in izboljša spomin, naši možgani pa začnejo dojemati informacije na drugačen način.
Pravite, da hitreje kot običajno. Kaj točno to pomeni?
V življenju si omejitve postavljamo sami. Konvencio-nalno branje, kjer preberemo
do 200 besed na minuto, je le naše globoko prepričanje. Mejo branja je dejansko zelo enostavno prestaviti na hitrost 25.000 besed na minuto s tehniko, ki jo spoznate na delavnici. Spoznali boste, da lahko knjigo z obsegom 250 strani preberete tudi v 3 do 5 minutah.
Naš um je velikokrat zelo zaposlen in nas odvrača od pomnjenja in učenja. Kako pomagate udeležencem, da premagajo to težavo?
Medtem ko se na delavnici sprehajamo skozi korake te tehnike, se učimo globokega sproščanja in držanja osredotočenosti na informacije, ki jih želimo prebrati s to tehniko tako, da nam lahko preidejo v dolgotrajni spomin na nov način. Hkrati pa imamo v kontekst delavnice vključenih nekaj močnih meditacij, ki pomagajo umiriti um na zelo globokem nivoju
in pustijo trajne spremembe v osebnosti udeležencev. Nova sproščenost in sposobnost osredotočenosti, ki ju pridobimo na delavnici, nam hkrati pomagata tudi na drugih življenjskih področjih, saj postanejo naše misli bistrejše in čistejše, um pa bolj sproščen in miren. Skozi različne tehnike, ki se jih naučimo na delavnici, začnemo prebrane informacije na nov način absorbirati dosti bolj učinkovito, jasnejša pa postaja tudi njihova vsebina.
Miselni vzorci, ki se ustvarjajo znotraj naših možganov drugače kot v preteklosti, omogočajo, da je prebrana snov strukturirana na način, ki je v popolnosti najbolj primeren za priklic shranjenih informacij v zavest in njihovo komuniciranje v okolje. Z novim pristopom k učenju in branju postajamo bolj sproščeni v tem, kar smo, naš nastop postaja samozavestnejši,
hkrati s tem pa se poveča učinkovitost našega ravnanja na mnogih področjih.
Pravite, da lahko tehnika fotografskega branja učinkuje tudi dolgoročno na kvaliteto življenja tistih, ki se je naučijo?
Ko enkrat informacije preberemo s tehniko fotografskega branja, se vsrkano gradivo uporablja v našem življenju na nov način, saj tudi vpliva na naš neposredni način doživljanja sveta in nas samih v njem. Večkrat kot fotografsko preberemo gradivo, za katerega se nam zdi, da na takšen ali drugačen način lahko pozitivno vpliva na naše življenje, bolj se začnejo značilnosti, ki se nam zdijo pomembne, odražati v našem obnašanju in/ ali ravnanju, kot na primer: če večkrat fotografsko beremo knjigo o popravljanju kolesa, kar naenkrat postanemo dobri v tem in opazimo, da enostavno obvladamo prijeme, ki
jih prej nismo, ali če večkrat fotografsko beremo knjigo o zakonu privlačnosti, kar naenkrat opazimo, da se nam je življenje začelo spreminjati in enostavno postajamo magnet za stvari in/ali stanja, ki jih želimo v svojem življenju.
Vsi, ki želite oplemenititi svoj način branja in ga dvigniti na novi nivo, kjer boste brez težav prebirali in abosrbirali znanje iz knjig dosti hitreje kot do sedaj, ste vabljeni, da se udeležite delavnice Preboj v znanju in v branju, ki bo v soboto, 27. marca 2010, od 9. do 18. ure, v prostorih RIC na Trgu svobode 5 v Slovenski Bistrici.
Prijave na naš mail ali mobi: 051 413 354.
Milena De Viktory,
DRUŠTVO Feniks -kvaliteta življenja
Slo POP novice
v
Prihajajoči novi singel vedno zanimive in privlačne pevke Alye je energična, spevna in nagajiva pesem Non stop, kot je tudi naslov Alyinega aktualnega albuma. Singel bo izšel v dveh različicah - v malce trši in v plesni različici. Slednjo je pripravil izvrstni producent Gregor Zemljič. Obenem je Alya za vse oboževalce pripravila tudi serijo novih, zanimivih fotografij, ki so tako kot vedno nastale pod izostrenim fotografskim očesom izvrstne umetnice Tanje Zrinski. »S fotografinjo Tanjo in snemalci smo se spet zabavali do jutranjih ur, na koncu pa smo se celo obmetavali s torto. Tematika dneva je bila namreč Nevaren otrok, kajti besedilo v prihajajočem singlu pravi namreč: Non stop silim te v galop, non stop sem nevaren otrok,« je povedala Alya, ki je pesem posnela v studiu Horus v nemškem Hannovru, zanjo pa so jo izbrali pri založbi E.M.I. Nemčija. »Zelo mi je všeč tudi nova, plesna različica, ki smo jo pripravili skupaj z Gregorjem Zemljičem, in veselim se predstavitve pesmi ter bližajočih se koncertov,« je še povedala pevka.
iiiiii
Lalalalala je zadnja skladba na aktualnem albumu Jadranke Juras Sakura, ki je poslušalcem ponovno postregla z zanimivo glasbeno podobo. Izviren skupek novih glasbenih kompozicij, ki so nastajale v sodelovanju s skrbno izbrano avtorsko ekipo, je že prinesel prve uspehe in album uvrstil na lestvico najbolje prodajanih. V prihodnjih mesecih se bo Jadranka predstavila na koncertnih odrih z novo spremljevalno ekipo, v pripravi pa je tudi videospot za naslednji singel.
MZ
Glasbeni kotiček
D 1
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. REBEKA DREMELJ - BREZ OBRAZA 9. vladOPJ-TUDI FANTJE JOČEJO 8. SAMUEL LUCAS - VEDNO BOM S TABO OSTAL 7. BRIGITA ŠULER - PARA ME 6. HAMO IN GAL - ČRNI KONJI ČEZ NEBO 5. NUŠA DERENDA - SANJAJVA 4. STEREOTIPI - DAJ MI ZNAK 3. NINA PUŠLAR - DEŽ 2. TANGELS - KAJ IN KAM 1. APRIL - SAM BOŠ ŠEL DOMOV
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Vrnitev hrvaških glasbenih legend
Parni valjak se je po izjemni, skoraj 35-letni karieri, vrnil v stare tirnice na veselje mnogih, ki jim je prav ta glasbeni kolektiv zaznamoval mladost.
Njihove skladbe pa dobro poznajo tudi mlajše generacije, saj je 16 studijskih albumov, šest koncertnih albumov, dva albuma singlov in pet kompi-lacij zasedbi prineslo poseben status v glasbeni zgodovini na področju nekdanje Jugoslavije. Na veliko veselje publike po vsej nekdanji Jugoslaviji so se Parni valjak odločili, da kariero nadaljujejo. Pred kratkim so nam postregli z novim singlom Nakon svih godina, ki so jo radijski valovi že ponesli med množico oboževalcev, v pripravi pa je tudi novi album.
Preteklo soboto se je v Ajdovščini zgodil tudi prvi od treh velikih koncertov, ki jih je skupina Parni valjak na veliko veselje oboževalcev vseh starostnih skupin napovedala za Slovenijo. Dvorana Police v Ajdovščini je bila nabito polna, pravzaprav do zadnjega kotič-
Filmski kotiček
Zelena cona
ka, energično občinstvo pa je na prizorišču poskrbelo tudi za precejšen dvig temperature. Enkratno vzdušje, ki so ga pričarale uspešnice skupine, je dodatno obogatilo petje publike - ta je s frontmanom Akijem Rahimovskim pravza-
prav pela od začetka do konca skoraj triurnega koncerta! Kar dvakrat so jih razgreti Primorci priklicali nazaj na oder, Aki in druščina pa so znova dokazali, da so najboljši prav na odru in da tudi v Sloveniji ne manjka pravih glasbenih sladokuscev.
Foto: Parni valjak
Koncertno vzdušje bodo nadaljevali tudi ta konec tedna. Danes bodo nastopili v dvorani Tabor v Mariboru, v nedeljo pa v ljubljanski hali Tivoli. Zanimanje za oba koncerta je veliko, repertoar z največjimi uspešnicami in novimi skladbami pa traja okoli tri ure.
Uhvati ritam, Ugasi me, Tre-baš mi, Sve još miriše na nju, Či-taj mi sa usana, Ljubavna, Mo-litva, Pusti nek traje, Godine prolaze, Vrijeme ljubavi, Samo san, Suzama se vatre ne gase, U prolazu, Jesen u meni, Kada me dotakne, Sjaj u očima, Gledam je dok spava, Moja je pje-sma lagana in Prokleta nedjelja so skladbe, ki jih bodo v odličnem koncertnem vzdušju Parni valjak na obeh koncertih ta konec tedna postregli svojim oboževalcem.
MZ
Vsebina: Vojaški poveljnik Miller po tretjem neuspelem poskusu, da bi v Bagdadu našli orožje za masovno uničevanje, pričenja sumiti v verodostojnost vira, ki vojsko zalaga s 'tajnimi' podatki o lokacijah, kjer naj bi bilo skrito OMU. Ker med njegovimi misijami umirajo vojaki, prične raje kot v Iračane vrtati v Američane, tokrat z neprijetnimi vprašanji. Ker kmalu naleti na zid, se njegovi sumi še poglobijo, toliko bolj, ko do njega pristopi CIA, ki ima enake pomisleke. Miller hitro pade v vrtinec zarot med različnimi ameriškimi političnimi frakcijami, od katerih ima celo vsaka svojo vojsko. Vse kaže, da je OMU bil le medijski nateg in zgolj
Green Zone Igrajo: Matt Damon, Greg Kinnear, Brendan Gleeson, Amy Ryan
Scenarij: Brian Helgeland po knjigi Rajiva Chandrasekarana Režija: Paul Greengrass Žanr: vojaški triler Dolžina: 115 minut Leto: 2010 Država: ZDA
izgovor za sicer nepotrebno vojno, toda priti resnici do dna bo težko, še težje pa jo bo obelodaniti svetu ...
Režiser Paul Greengrass je tudi Zeleno cono posnel v svojem prepoznavnem do-kumentarističnem slogu: z ročno kamero, ki se preveč trese, in rapidno montažo, zaradi katere so tudi najbolj mirni prizori videti kot akcijski prizori. Greengrass se je v primerjavi s svojim prejšnjim filmom, Bournova premoč, sicer malce umiril. Mirni prizori dialogov zdaj niso več videti, kot bi se dogajali med potresom stopnje devet, temveč le še med potresom stopnje sedem, kar pa je še kljub temu toliko, da pravzaprav ne opazimo, kdaj se dogaja 'pravi' akcijski prizor, saj je zaradi tresoče kamere ves film en sam akcijski prizor, ki pa je zaradi svoje skoraj dveurne dolžine neverjetno utrujajoč za oči.
Je pa zato po vsebinski plati film prijetno politično subverziven. Ne gre za enega tistih ameriških filmov, ki jih je Pentagon odobril, temveč obratno. Takšnega filma Pentagon ne bi nikoli odobril, saj prikazuje (izmišljene?) politi-čo-finančne zarote in vzroke,
zaradi katerih je ZDA v resnici napadla Irak, vse skupaj pa bo seveda razkrinkal en sam junak, tipični ameriški vojak s srcem na pravem mestu. Zaradi dokumentarističnega pristopa tako za lase privlečena zgodba deluje izjemno verodostojno in se skoraj gleda kot daljše poročilo z iraškega bojišča in ne kot klasičen izmišljen triler, kar v resnici je. Razen glavnega junaka ni nihče nedolžen, pravzaprav film nima negativca, ker so nega-tivci vsi, vojna pa le njihovo prerivanje za prevlado nad viri. Zato je kar malo škoda, da v ključnem prizoru glavnega junaka, ki se je znašel pred moralnim prepadom ene ali druge odločitve, odreši deus ex domačin in breme nujnega
zločina vzame na svoja pleča. Čeprav pri tem izusti resnico o Iraku, film ob tem vseeno izgubi svojo ostro politično ost.
Zelena cona je tako še en v dolgi vrsti filmov, ki hočejo demistificirati svetost ameriške vojne v Iraku. Zanimivo, da pri tej in prejšnji vojni (v Kuvajtu) Hollywood ni čakal vsaj nekaj obveznih let, preden bi si s piedestala drznil vržti nedotakljive vrednote kakšne ameriške vojne, ampak to počne že vse od začetka te vojne. Tudi Zelena cona je del sistematičnega nastavljanja ogledala ameriški zunanji politiki, kjer je glavna vrednota dolar in ne človeško življenje.
Matej Frece
* SHERLOCK
H	[§f	L:	■»odrta?* M	ES
Trm OFFICIA E iiAMF,				
IV tej fantastični igri, ki je uradna spremljevalka novega filma, boš obul čevlje najbolj | znanega svetovnega detektiva, Sherlocka Holmsa. (Published by Gameloft)
Pošlji: TD HOLMES na 3030
Prevzami vlogo najboljšega ninje v zgodovini in se podaj na pot maščevanja v tej noro napeti akcijski igri! Napadaj z različnimi orožji in uporabljaj posebne ninja spretnosti, da se rešiš iz nevarnih situacij. Boš ostal zadnji od vseh 99 ninja bojevnikov? (Published by Glu)
Pošlji: TD NINJA na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Ugankarski slovarček: AMAŽNIK = berač, revež (nar.); ČAT = denarna enota v Majnmaru; ELIKON = gora v grški pokrajini Beociji; ILORIN = mesto v zahodni Nigeriji; KALVIL = sorta jabolk koničaste oblike; KEBELJ = Zajčev grad pri Oplotnici; LAER = nizozemski slikar (Pieter van); ŠADRINA = ruska šahovska velemojstrica (Tatjana, 1974-).
■jeei>||3 'eu>jei '|ejv 'sfusujg ^orneiu 'eoe|\|
'euupes 'e^uno 's|luo '|91 '>Pl!z 'siv 'Joq 'qj>js 'pe^ 'oi 'iuv 'Jnp o|pey 'enn oujsioj 'e^Aoiodoi 'enujouo^e '>js 'osAoier 'uueuj9|9i '>p|e|e>| 'Lueso ';nqep 'e|epz 'ge>jOA :ouAejopoA la^uezu)) a) Aaijsau
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 27. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovi-tev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
NEDELJA, 28. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora.
PONEDELJEK, 29. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba po izboru glasbenega redak-torja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). TOREK, 30. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen
dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske Gorice). SREDA, 31. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
venija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
ČETRTEK, 01.april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 02. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Horoskop
OVEN
Blesteli boste na delovnem mestu In pridobili paleto ugodnih rezultatov. Vajeti usode boste pogumno vzeli v svoje roke in naredili pomembno analizo. Z njeno pomočjo boste ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje in kdo ne. V ljubezni se vam bodo odprle novosti in novi pogledi.
Sn BIK
Doma boste nekoliko nemirnejši In nepotrpežljlvi. Sprostila In motivirala vas bo glasba. S svojim znanjem boste pomagali drugim. Razpotja prinašajo ugodnosti v ljubezni in umetnosti. Odzvali se boste klicu narave. Slednja bo vaša učiteljica in zaupnica. Srečen dan: nedelja.
DVOJČKA
Komunikacija prinaša dobro povezavo in srečne razplete. Pogovori bodo tisti poprčkl, ki vas razbremenijo. Naredili boste službeno analizo in znali reči bobu bob. Žarki ugodnosti vas bodo obsijali v ljubezni. Romantična doživetja pričarajo čarobnost in povečano harmonijo.
RAK
Pomladno hrepenenje bo božalo vašo dušo. Pridobili boste novo moč in energijo. Pomembno bo, da boste naredili prerez in se odločili za spremembe. Pričakovati je novosti tako v službi kot v ljubezni. Notranje boste občutljivi in pozitivno bo, da se boste ravnali po intuiciji.
LEV
■Tj Povečana občutljivost bo plus. Dogodke boste morali analizirati In se odločati postopoma. Kreativni navdih bo dobra popotnica za naprej. Odvijala se bo neka dinamika in povečana drznost na delovnem mestu. Ugodno obdobje za učenje in pridobivanje novega znanja.
DEVICA
Pred vami je teden, ko se boste morali zelo potruditi, da boste pridobili pozitivne rezultate. Čas bo namenjen tudi odrekanju in iskanju alternativnih rešitev. Telesu boste morali v naravni obliki dovajati dovolj vitaminov in mineralov. Pričakovati je, da boste cveteli v ljubezni.
TEHTNICA
Pogumno boste stopali naprej po svoji poti. Imeli boste upanje in zaupanje v pravičnost usode. Službene obveznosti bodo daleč v ospredju. Tako tudi uspehi ne bodo zaostali. Ključno vlogo bodo imeli prijatelji in izmenjava mnenj. Potruditi se boste morali v ljubezni.
ŠKORPIJON
Sledili boste svoji resnici in pravici. Našli boste notranjo moč in odgovornost. Zadeve se bodo odvijale v vašo korist. Našli boste srečo in sledili svojim sanjam. Jasno in glasno boste znali povedati svoje mnenje. Intuicija bo tista odlika, ki vam bo prišla prav na morebitnih razpotjih.
STRELEC
Ugodne povezave bo razbrati glede tujine. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim. Optimistično gledanje na svet vam bo dalo krila in povečano moč zaupanja. Skozi to boste obveznostim in nalogam v celoti kos. Ljubezenska sreča bo namenjena vezanim in samskim.
KOZOROG
Privlačile vas bodo skrivnosti in nauki o duhovnosti. Na lastni koži se boste prepričali, da resnica sega preko tistega, kar lahko vidite in občutite. Spremljala vas bosta sreča in mir. V ljubezni bo pestro in zanimivo - privlačila vas bo nova energija in boste vedno nasmejani.
VODNAR
V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas lahko osrečijo in napolnijo z energijo. Na drugI strani vam bodo ogledalo. Daleč v ospredju bo trma, ki vam bo koristila na delovnem mestu in negativno vplivala na vaše čustveno življenje. Z energijo vas bodo napolnili bo narava in sprehodi.
RIBI
Reka življenja bo nekoliko valovita. Toda ravno valovi prinašajo spremembe in novosti. Novim situacijam se boste znali prilagoditi, a iskali boste svojo resnico. Močno izpostavljeno področje bodo finance. Čas bo namenjen tudi temu, da se boste odpravili po nakupih.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Odmevi iz športa. Vsak ponedeljek med 9. in 10. uro z Jankom Bezjakom.
Iščete svoj stil	^
Darja v enostavni kombinaciji hlač, jakne in pulija
Darja Zagoršek, doma v Strelcih v občini Markovci, je 43-letna dipl. inženirka kemijske tehnologije, zaposlena v Savi GTI na Ptuju. Je mama srednješolca. Poleti rada kolesari, pozimi pa plava. Rada seže po dobri knjigi, sprostitev najde tudi v ročnih delih. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila prijateljica, izziv je sprejela.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Darji ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi. Pri negi kože doma so ji priporočili uporabo vlažne kreme. Za ohranjanje vitalnosti in dobrega videza kože pa bo občasno potrebno tudi globinsko čiščenje kože.
V	frizerskem salonu Stanka je za Darjino pričesko poskrbela frizerka Jožica Pepelnik. Sprednji del je postrigla resasto, zadnji del pa v graduiranem pažu. Lase je pobarvala temno rjavo, zadnji del je posušila naravno, skodrano, sprednji del pa zravnala z likalnikom.
Vizažistka Minka Feguš je najprej s pudrom rahla prekrila obraz, oči je poudarila v nežno roza tonu, s temno sivim tonom pa zunanje dele vek, ki jih je rahlo obrobila še s črnim črta-lom. Poudarila je tudi trepalnice. Ustnice so prišle do izraza z roza šminko.
»Gospa Darja je oseba, ki ves
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v marcu 3
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Darja prej ...
. in pozneje
svoj prosti čas izkoristi za takšno ali drugačno rekreacijo.
Ker je pomlad že tu, bomo počasi lahko v omare pospravili zimske plašče, debele bunde in se že v jutranjih urah odpravili v službo ali kam drugam samo v kakšni jakni, bluzi, majici v kombinaciji s hlačami ali krilom, ali pa bomo pod jakno oblekli kakšno lahkotno oblekico. Zraven tanjših oblačil lahko začnemo razmišljati tudi o barvah, ki nam bodo ob soncu vlile dodatno energijo in nam na lica zvabile nasmeh.
Pri gospe Darji sem se odločila za športni videz, saj v vsakem
letnem času najde kakšen športni hobi, ki ji krajša čas. Izbrala sem dokaj enostavno kombinacijo treh osnovnih kosov oblačil, ki jim lahko pripišemo oznako športno - hlače, puli in jakno.
Iz trgovine Modiana so črne športne žametne hlače ravnega kroja, roza puli z večjim ovratnikom in karirasta krajša jakna, v kateri se prepletajo črna, roza in vijoličasta barva.
K temu športnemu stilu sem v Alpini izbrala gležnjarje iz semiša z nizko peto v še vedno aktualni vijoličasti barvi in manjšo torbico enostavne oblike, ki jo bogati vijoličast detajl
na sprednjem delu. Gospe Darji sem z izbiro barv k osnovnemu športnemu stilu dodala majhen delček elegance. Glede na njeno barvo las absolutno lahko tudi sama poseže po barvah in vzorcih, ki bodo tudi v osnovi športnim oblačilom dodali nekaj več. V izbranih oblačilih in z novim videzom se lahko odpravi na sproščen sprehod po mestnih ulicah, se ustavi na ka-vici in si privošči kratek, sproščen počitek ali pa kratkomalo gre v službo,« je Darjino stilsko preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic si je gospa Darja izbrala terapevtsko masažo hrbtenice. Ta se izvaja pri vseh lažjih in težjih problemih ter poškodbah. Odsvetuje se le pri močni osteopo-rozi ali svežih poškodbah. Pomaga pri vseh starih poškodbah hrbtenice, posedanju vretenc, herniji diska, pri problematičnih degenerativnih stanjih, iši-asu, lumbagu. Terapevtska masaža hrbtenice odpravi 60 odstotkov bolečin pri kroničnem išiasu in posedanju vretenc ter drugih kroničnih boleznih hrbtenice. Lažje težave pa lahko že po eni do petih masažah popolnoma izginejo, je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Darja v športnem stilu za različne priložnosti
Prejeli smo
Ptuj • Zanimivost na OŠ Olge Meglic
17. april - dan smeti!
Res je pohvalno, kako nekateri skrbijo za našo okolico in razmetane smeti v njej. Potrudili se bodo vnaprej, da bi našli vsa črna odlagališča po naši ljubi deželici. Celo predsednika države so uspeli angažirati za akcijo. Zaslužijo vso pohvalo.
Verjetno bodo naslednje leto ponovili akcijo, kot vedno, ker imajo radi svojo domovino oz. okolico čisto. Tako se lahko gremo v nedogled. Vsako leto bo smeti več in več, in prav tako divjih odlagališč. Kdo je kriv? Najlažje je povedati: neosve-ščeni ljudje. Pa ni res! Pravi krivec se skriva v ozadju. Ste uganili kdo je to? Ne?
Pa poglejmo na podeželje, kjer imamo tudi največ črnih odlagališč. Karkoli danes kupiš v trgovini, je domov prinešeno vsaj v eni plastični vrečki. Tudi druge plastične embalaže je vsak dan več. Reklamni materiali nas bombardirajo skoraj vsak dan, tudi do pol kg papirja. Kante za smeti, čeprav so velike, so kmalu polne. Rešitev je resnično v ločenem zbiranju odpadkov. Kako?
Odgovor naj bi bil enostaven: "Imamo ekološke otoke za to!"
Tukaj pa se pričnejo težave. Pri nas v Krčevini pri Vurbergu, nad regionalno cesto R3-710 (Ptuj-Maribor), (za druge ne bom komentiral) imamo celo dva (2). Oddaljeni sta med seboj skoraj 2 kilometra. Na tem območju je sicer hišnih številk samo 12. Ker pa ima vsaka še celo abecedo zraven, je hiš nekje okoli 70, če ne še več! Nekateri, ki živijo v neposredni bližini teh otokov, nimajo problemov odložiti smeti tam - ločeno. Kaj pa ostali? Če vzamemo sredino razdalje teh dveh otokov, je do
njih nekaterim treba celo do 1 kilometra peš.
Ker tukaj živi zelo veliko starejših ljudi, bi ti morali vsaj enkrat tedensko nositi v rokah po nekaj kilogramov ločenih smeti v več vrečkah tudi do kilometer daleč. V tem slučaju pa ni nič čudnega, da namesto hoje in prenašanja teh težkih in glomaznih vreč smeti raje odlagajo na t. i. "ČRNA ODLAGALIŠČA!" So potem res oni krivci za njih? NE!
Pravi krivec za črna odlagališča, pa ne samo pri nas, je osnovni in dobro plačani pobiralec, ki mu je lažje prenesti krivdo na druge. Zaradi tega so naše kante na podeželju tako velike, skoraj 200-litrske. Vse smeti, ki se nabirajo po domovih kar 14 dni, gredo v eno kanto, namesto tri. Tukaj je glavni krivec in za polna in tudi črna odlagališča.
Obstoječi sistem pa zahteva še dodatna sortiranja na Gajkah, ki pa ni 100-odstotna, zato se odlagališča hitro polnijo in je potreba po novih stalno prisotna.
Rešitev se ponuja sama: ločeno zbiranje po hišah. Ko se pobirajo smeti, zakaj jih ne bi pobirali ločeno po barvah in po eno ob različnih dnevih. Hkrati pa se lahko ugotovi, kdo ne zbira strogo ločeno in se mu pošlje dodatni račun, kot "nagrado".
Sicer pa če bomo pri akciji lahko pobirali smeti ločene v vrečkah po barvah, jih lahko tudi skozi doma.
V Ljubljani odlagajo smeti (ne
povsod) s čip kartico, ko prej stehtajo odložene ločene smeti in plačaš po teži in ne pavšalno. Če si sam, imaš samo nekaj kg smeti na mesec. Nekdo drugi, ki dobi obisk za celi mesec in še kup ljudi, pa plača enako, kot bi bil sam. Pavšal NI pošten!!
Za črna odlagališča je krivec isti - pobiralec kosovnih odpadkov. Lansko leto so si izmislili, češ da nekakšna Republiška inšpekcija ne dovoli pobiranja od vrat do vrat, kot so vsa prejšnja leta. Ministrstvo za okolje in omenjene inšpekcijske službe nimajo pojma o neki prepovedi (imam dopis). Zakaj nam lažejo??
Nekdo si je izmislil lagodnej-šo pot zase. S tem so nam poslali vabilo: Človek, če potrebuješ rekreacijo in imaš kosovni odpadek, kot je omara, hladilnik ali štedilnik, radiator, posebej še, če imajo po 25 ali več kg, nesi to na ramenih do zbirališča, nekaj kilometrov proč od doma, plačani delavci te pričakujejo tam. Narod pa si misli, da je lažje odložiti te predmete v gozdu.
Kot zanimivost naj navedem, da sem v javnih obvestilih drugih občin v okolici opazil, da bodo kosovne, kot vsa leta, pobirali od vrat do vrat, kot "redni odvoz". Zanimivo!!!
Še enkrat: osveščanja ni potreben NAROD, ampak drago plačani POBIRALCI SMETI. Dosti je govoričenja, pričnimo delati nekaj koristnega.
Vlado Kužnik
Ekskurzija v London
V sredo, 3. marca, smo se v organizaciji podjetja Eol iz Ljubljane skupaj z vodičem Gregorjem Majnikom ter našima učiteljema Vojkom Jurgcem in Renato Debeljak odpravili na jezikovno ekskurzijo v London. Na londonskem letališču Stansted sta nas pričakala sonček in veter.
Že prvi dan smo se odpravili na krožni ogled mesta z angleško vodičko in tako občudovali katedralo sv. Pavla, Big Ben, Houses of Parliament, London Eye ter mostove, pod katerimi se je počasi in rahlo razburkano vila reka Temza. Prav tako smo kot veliki občudovalci šli po sledeh Harryja Potterja. Drugi dan je bil na vrsti kraljevi London. Pri ogledu The Guards Museum so nas popeljali v zgodovino angleške vojske, obiskali smo Buckin-ghamsko palačo, v British Museum pa smo si glede na obseg izbirali, v kateri del zgodovine in h kateri civilizaciji se bomo podali. Seveda smo komaj čakali
na muzej voščenih lutk Madame Tussaud, kjer so nastale zanimive fotografije z najrazličnejšimi »voščenimi« zvezdniki. Ta dan smo zaključili z ogledom musi-cala Grease, ki nas je ritmično odpeljal v leto 1978, ko je John Travolta prepeval legendarne pesmi You're the one, Summer nights in We go together.
Tretji dan smo se povzpeli na Greenwich, v katerem se med drugim nahaja znameniti astronomski observatorij (Kraljevi observatorij Greenwich). Preko njega danes poteka ničelni (glavni) poldnevnik oziroma meridian - greenviški poldnevnik. Nekaj časa smo preživeli
tudi v Shakespearovem gledališču The Globe, kjer smo v jezikovno-gledališki delavnici z igralcem tamkajšnjega gledališča fantje - Romei dvorili našim Julijam. Zelo zanimiv je bil tudi ogled stalne zbirke orožja, kronskih draguljev ter obzidja v Tower of London, a krona tega dne je bil London Eye, s katerega smo imeli prečudoviti pogled na London.
Zadnji dan smo se po zajtrku s težkim srcem odpravili na letališče in v večernih urah zagledali lepo osvetljen ptujski grad. Učenci 8. in 9. razreda OŠ Olge Meglic
Foto: arhiv šole
Spuhlja • Tretjič Veselo na jožefovo
Del izkupička v humanitarne namene
Tradicionalna prireditev Veselo na jožefovo je v novo dvorano v Spuhlji tokrat privabila okoli 1000 udeležencev, ki so preživeli večer ob prijetni glasbi, ljudskem petju in obloženih mizah, del izkupička pa bodo namenili ptujski bolnišnici.
Naključje je hotelo, da se je tretja prireditev Veselo na jožefovo, ki so jo tudi tokrat pripravili člani sekcije Veseli Jožeki Kulturnega društva Videm pri Ptuju, zgodila na sam njihov praznični dan, v petek, 19. marca. Po dveh uspelih prireditvah v dvorani Gastro so jo letos pripravili v Spuhlji, kjer se je skupaj z okoli 130 nastopajočimi zbralo blizu 1000 dobre zabave in hrane željnih obiskovalcev. Dogajanje v dvorani in na odru je tokrat povezovala v meščansko nošo odeta Tatjana Mohorko.
Po uvodnem glasbenem pozdravu harmonikarske skupine Veseli Jožeki je zbranim zaželel dobrodošlico eden od pobudnikov prireditve Jože Hrga, ki je poudaril, da so kljub recesiji in podražitvam tretjo prireditev pripravili za isto ceno (vstopnica z večerjo je veljala le 12 evrov). Sicer pa je bila tudi letošnja prireditev delno humanitarna, saj bodo del izkupička namenili za ptujsko bolnišnico. Ob zahvali številnim nastopajočim skupinam in posameznikom, vseh je bilo blizu 130, pa je posebno zahvalo namenil gostoljubnim domačinom iz četrtne skupnosti Jezero.
Vsem Jožicam in Jožekom ter drugim gostom so v nadaljevanju prijetnega večera
Začeli so trije, danes je v skupini Veseli Jožeki že štirinajst harmonikarjev.
zapeli in zaigrali člani dalmatinske klape Lanterna iz Zadra, dobrote domače kuhinje so razstavile in predstavile članice društva gospodinj Marjetica iz Spuhlje ter dekleta in žene iz kulturno-turističnega društva Klopotec Soviče-Dravci. Vse podrobnosti o tem, kako nastane ženitovanjsko kopje, je zbranim ob izdelavi predstavil eden najstarejših še vedno aktivnih kopjašev Franc Bolcar iz Spuhlje. Prvič se je predstavila mlada glasbena skupina
kvintet Petovia iz Ptuja, zapela in zaigrala je skupina ljudskih pevcev Mejaši, po več desetletjih je ponovno nastopila glasbena skupina Veseli batači. S prijetnim in nadvse zabavnim skečem so se pridružili Mateja, Peter in Natalija, mladi člani Kulturnega društva Leskovec. Svoje harmonike so raztegnile članice glasbene skupine Fraj-tonarice iz Kulturnega društva Hajdoše, po haloško so zapele pevke iz Jablovca pri Podleh-niku, nastopili pa so tudi Cve-
Foto: M. Ozmec
Spomine na večere ob morju je obiskovalcem pričarala klapa Lanterna iz Zadra.
Foto: M. Ozmec
tlinski pajdaši. Ker pravijo, da ni veselice brez Golice, so ob koncu vsi skupaj zaigrali še legendarno Avsenikovo Golico.
Posebnost večera je bila predstavitev nove himne prireditve, ki jo je na besedilo Jožeta Hrga uglasbil Jože Der-nikovič - Pepček, torej sta njena avtorja prav tako Jožeta. Tradicionalno slavje so nadaljevali z večerjo, za katero je poskrbela restavracija Gastro, končali pa z zabavo, na kateri je do zgodnjih jutranjih ur igral
Foto: M. Ozmec
Članice društva gospodinj Marjetica iz Spuhlje so predstavile sladke dobrote iz domače kuhinje.
in prepeval ansambel mladih glasbenikov kvintet Petovio s
prikupno pevko. Sicer pa je celotno prireditev posnela ekipa
SIP TV, ki je obljubila, da si jo bodo lahko kmalu ogledali tudi njihovi televizijski gledalci.
-OM
Ormož • Spomini na čas solidarnosti
Prijateljstva, stkana v težkih trenutkih
Na sedežu ormoškega RK so imeli nedavno prijeten obisk, pravzaprav srečanje, ki je zbudilo mnoge spomine na čase izpred 18 let.
Obiskala jih je Zejneba Ahmetaševic, ki je s svojima dvema otrokoma v času vojne v Bosni s skupino beguncev iz Gračanice pribežala v Slovenijo. Milena Zorčič, predsednica RK Ormož, je z njo ves čas ohranjala stike in srečanje v sedanjih, prijetnejših okoliščinah je bilo prisrčno.
Zejneba Ahmetaševic je bila s svojima otrokoma nastanjena v centru za begunce na Runču. Sin Elvir je bil takrat star 14, hčerka Elma pa je v Ormožu praznovala svoj 10. rojstni dan. Zejneba Ahmetaševic se z bolečino spominja, kako se je 16. maja 1992 začela njena begunska pot, ki jo je šest let vodila po tujini. Mož jo je z otrokoma vpisal na seznam Rdečega križa. »To so bili težki časi. Vedeli smo, da se nekaj dogaja, ne pa tudi, kaj in psihoza je bila grozna. Nismo vedli kod ne kam. Sprašuješ se, zakaj, nikomur nisi nič naredil. Otroci so jokali, bilo je grozno,« se spominja Zejneba. Begunska pot jih je najprej vodila v Zagreb, kjer so jih napotili v džamijo, kjer so se zbirali begunci iz Bosne in od tam so jih avtobusi vozili v begunske centre po Evropi. Naslednji dan so res prišli trije
avtobusi. Eden je peljal v Italijo, drugi v Nemčijo, tretji pa v Ormož. Takrat nihče ni vedel, kam gredo. Zelo se je razveselila, ko je na avtobusu zagledala tudi nekaj ljudi iz domačega kraja.
V Ormožu so jih že čakali. Najprej jih je sprejela Milena Luskovič in jih pospremila v zdravstveni dom, kjer so jih pregledali. Tudi na Runču je bilo že vse pripravljeno. To je bil prvi avtobus iz Bosne. Pred tem so bili na Runču begunci iz Hrvaške. Največ jih je v stari šoli bivalo 95. Šlo je predvsem za ženske in otroke. Država je dala denar za ureditev takšnih centrov, tako da večjih težav ni bilo. Na lokalni ravni so bili sklicani vsi, ki bi lahko pomagali - od RK, CZ in CSD. Boža Antolič iz RK je povedala, da v tistem trenutku še ni nihče mislil, da bodo center tudi v resnici potrebovali. Potem pa je neke noči šlo zares, prišel je prvi avtobus. Življenje v centru je teklo po ustaljenih tirih, otroci so hodili v šolo, organizirali so mini vrtec. Uredili so prehrano, primerno stanovanje s toplo vodo, zagotovili možnost pranja. Država je zahtevala, da okrog šole naredijo ograjo, ven-
dar se to ni zgodilo. »V malem kraju smo lahko bolj tankočutno poskrbeli za begunce kot v velikih centrih. Veliko reči, ki jih ni bilo na popisu del, je naredil Tonček Prapotnik, ki je začutil stisko ljudi,« je povedala Milena Zorčič. Boža Antolič pa je pohvalila tudi številne anonimne domačine: »Ogromno prostovoljcev se je zvrstilo na Runču, ljudje so sami klicali, če lahko pripeljejo dodatno hrano, sadje, zelenjavo. Tako ni bilo nikoli problema za hrano. Prihajali so tudi kamioni po-
moči iz tujine. Leta 1994 se je center na Runču zaprl.«
Tudi Zejneba Ahmetaševic se rada spomni časa v Ormožu, ker se je kljub težkim časom počutila dobrodošlo in da so ji številni ljudje pripravljeni pomagati: »V Ormožu sem bila obkrožena s prijaznimi ljudmi, ki so vse nekako uredili. Vendar kljub temu, da je bila topla voda, pralni stroji, dovolj hrane, zdravnik na razpolago, smo bili nervozni, ker nismo vedeli kod ne kam, kako se bo naše življenje zasukalo.«
Zejneba Ahmetaševic je z otrokoma ostala na Runču do februarja 1993, ko so odšli do nečakinje v Ajdovščino, od koder so se skupaj nameravali vrniti domov. V tistem trenutku pa se je situacija v Hercegovini ponovno zakuhala in preusmerili so jih v Split, kjer so ostali 40 dni. Potem pa nazaj v Ajdovščino in v Nemčijo, kjer je bil že Zejnebin brat. Pridružil se ji je tudi mož, tako da je bila družina po daljši ločitvi spet skupaj. Otroka sta se vpisala v nemško šolo, Zejneba in njen
mož sta se zaposlila in trdo delala, saj sta ponovno morala kupiti vse od žlice naprej. V tolažbo jima je bilo, da sta bila otroka pridna in sta jima pomagala pri številnih delih, s katerimi so se držali nad vodo. Sin Elvir je ostal v Nemčiji, ostali pa so se leta 1998 vrnili v Gračanico, ker se je hčerka vpisala v gimnazijo. Spotoma so se ustavili v Ormožu na obisku pri Tončku in Dani Prapotnik. Nato pa sta Zejneba in njen mož preživljala naslednjo krizo. Bila sta sicer doma, a kar dve leti brez službe. Drugače sta si predstavljala srečen konec. Brez sredstev za eksistenco je težko začeti na novo. Na srečo se je mož v Nemčiji naučil montirati centralno ogrevanje in tako je s priložnostnimi deli nekako skrbel za oba. Danes jima pomagata otroka.
Zejneba ponosno pove, da je Elvir v Nemčiji dobil štipendijo pri Siemensu in je doštudiral informatiko. V Nemčijo se je vrnila tudi Elma, ki je v Hei-delbergu končala psihologijo, pedagogiko in sociologijo, po magisteriju pa je vpisala še doktorat. Čeprav so daleč od nje, je Zejneba zadovoljna, da sta se otroka po tako burnem otroštvu tako uspešno znašla. Tudi v Bosni ni slabo, a bi bilo lahko veliko bolje. Kriva pa je - kot povsod - politika. Zato Zejneba meni, da bi Bosanci morali končno prepoznati, kdo ima rad Bosno in tiste tudi podpreti.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Čeprav je preteklo že 18 let, so prijateljstva ostala živa in ob ponovnem srečanju je poteklo tudi nekaj solz; Zejneba Ahmetaševic v sredini, s knjigo v rokah.
Ptuj • Pred sobotno akcijo čiščenja pasjih iztrebkov
Očiščevalni in vzgojni namen akcije
Na Ptuju bo v soboto, 27. marca, potekala akcija Očistimo sprehajalne poti pasjih kakcev. Organizirata jo Miro Vamberger in njegova vnukinja, 11-letna Špela Kramberger.
Kot sta pred sobotno akcijo, ki se bo začela ob 9. uri in končala ob 11. uri, povedala organizatorja, je njen namen očistiti sprehajalne poti od igrišča za golf, Term Ptuj, mostu za pešce, Mestnega parka ter spre-hajalno-rekreativne poti na levi strani Ptujskega jezera, vse do jezu v Markovcih. Začetek in zaključek akcije je na prostoru kinološkega društva.
Pobudo dedka in vnukinje, oba sta tudi velika ljubitelja psov, so podprli v Kinološkem društvu Ptuj, Brodarskem društvu Ranca, Društvu za nordijsko hojo in krepitev zdravja, saj sta pobudnika kmalu ugotovila,
psa. Akcija Očistimo sprehajalne poti pasjih kakcev naj bi postala v bodoče tradicionalna. Organizirali naj bi jo vsako pomlad oziroma po koncu zime. Pomoč v akciji je zagotovilo tudi Čisto mesto, ki bo iztrebke sprejelo in jih odpeljalo tja, kamor spadajo. Pobudnika sta prepričana, da bo akcija uspela in da bo pomagala tudi osvešča-ti lastnike psov, da v bodoče na teh sprehajalnih poteh več ne bo najti pasjih iztrebkov. V akciji v letu 2011 pa želijo dati večji poudarek mestnemu jedru.
MG
ZAVRČ - DUBRAVA KRIŽOVLJANSKA
Novoodprta stomatološka ordinacija s 35-letnimi izkušnjami.
Ugodne cene, delo z dolgoletno garancijo.
Vse vrste del, luskice, cirkoni, teleskopi, etacmeni, mini in konvercionalni zobni implantati - www.d.j.unident.doo.hr; dr. Oorde Jelovac, tel. 00385/98 211 937

m
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/2524645, GSM:040f187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Foto: Črtomir Goznik
Spela in Miro Vamberger, pobudnika in organizatorja akcije Očistimo sprehajalne poti pasjih iztrebkov, z Artom in Cino.
da akcije ne bosta zmogla sama izpeljati. Želita pa si tudi, da se akcije udeležijo lastniki psov, ki po teh poteh vodijo svoje pse, kot tudi drugi Ptujčani, ki te poti uporabljajo za rekreacijo in sprehode. Namen akcije pa ni samo ta, da se te poti očistijo pasjih iztrebkov, z njo želita organizatorja tudi opozoriti MO Ptuj na problem odlaganja pasjih iztrebkov, saj na teh poteh ni nobenega koša za pasje iztrebke. Akcija ima tudi vzgojni namen, predvsem za mlade vodnike psov, da je njihova dolžnost tudi pobiranje iztrebkov svojih ljubljencev na javnih površinah, ne pa samo vzgoja
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 26.3.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Lenart - Ob materinskem dnevu 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorlšnlca 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SOBOTA 27.3.
8.00100 let PGD Bukovci 9.10 Srečanje ljudskih pevcev 10.00 Lenart - Ob materinskem dnevu 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 Lenart - Seja sveta občine 18.00 Pod žldano marelo 19.00 Iz domače skrinje - Markovcl 20.00 Markovcl - Praznovanja materinskega dne 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
NEDELJA 28.3.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Hajdlna- Športnik leta 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Dan šole OŠ Videm 13.00 Dornava - Praznovanja materinskega dne 15.00 Goiišnica - Iz naših krajev 17.00 Materinski dan OŠ Destrnik 18.30 Oddaja Iz Občine Lenart
PONEDELJEK 29.3.
8.00 Oddaja občine Videm 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 18.00 Dan šole OŠ Videm 20.00 Markovcl - Praznovanja materinskega dne 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA STEKLENE FASADE
.ilIflgLCONT^Tl
'Dana tfeaeda oioeytje
Tri.: tU 7411 i m, 6itn: M H16 iOS
Kakovost po nižji ceni.
Neodlaiajte h izberite iz tujega programa oken invrat po fresebej ugodni poletni ceni.
Belcont d.o.o.
Hardek 34/g, 2270 Ormož belcontdoo@siol .net, www.belcont.si
www.radio-tednik.si
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.rodio-tednik.si
Mali oglasi
STORITVE
FASADE, novogradnje, ometi, tlakovanje splošna gradbena dela, ugodno. Valon Bislimaj, d. o. o., Slovenska Bistrica, tel. 070 292 326.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www. porocnisalonbarbi.com.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
KNAUF stene in stropovi, na-pušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
NUDIMO vsa slikopleskarska dela, kitanje, beljenje notranjih prostorov, pleskanje napuščev, izdelava toplotnoizolacijskih fasad - kvalitetno in poceni. Sli-kopleskarstvo Karl Horvat, s. p., Mestni Vrh 54 b, 2250 Ptuj. Tel. 040 253 343.
IZVAJAMO VSA slikopleskarska dela - konkurenčne cene in kvalitetno delo. Dragutin Ivančič, s. p., Žabjak 61, Ptuj. Tel. 041 895 504.
KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, creato-nom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj; 02 787 88 30, 031 500 598; e-mail: robert.hercog@ siol.net. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, izgradnja sončnih elektrarn in izdelava lesene embalaže.

Ob 10-letnici podjetja vam v marcu priznamo 10% popust na kritine in naše storitve. Za vse informacije lahko pokličete na gsm 041 375 838. KROVSTVO, KLEPARSTVO in TESARSTVO Janez Lah, s. p., Mezgovci 70 c, 2252 Dornava.
UREJAMO STANOVANJSKE KREDITE za vsa zaključna dela v gradbeništvu za OBDOBJE 1-30 LET z možnostjo POPLAČILA starih kreditov ter EKO kredite. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02 788 59 60, GSM 041 834 860, 041 678 803, www.sc-lars.si.
Izdelujemo vse vrste izolacijskih fasad, nudimo krovska dela, izdelavo estrihov, polaganje keramike ter nabavo in vgraditev oken in vrat. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02 788 59 60, GSM 041 834 860, 041 678 803, www.sc-lars.si.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ŽAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
MIZARSTVO - izdelovanje postelj, stolov, miz, stopnic, ograj, oken, vrat ... Vse iz naravnega lesa (zelo ugodno vrtne sedežne garniture). Posušimo vam tudi les v sušilnici. Franc Kukovec, s. p., Lasigovci 17 b, Polenšak. Tel. 031 379 493 ali 02 761 01 74.
KMETIJSTVO
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055, 051 325 033.
PRODAMO bele piščance domače reje. Irgolič, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, telefon 713 60 33.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
ZELO UGODNO prodam drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sort idared. Možnost dostave. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, telefon 769 26 91.
PRODAM rdeče vino z brajd (kvin-ton, gemaj, jurka, izabela ). Inf. na tel. 041 215 485.
PRODAM dve breji telici, pašni, brejosti v osmem in devetem mesecu, simentalki. Tel. 031 788 502.
PRODAM tri pujske od 30 do 40 kg. Tel. 02 764 24 61 ali 031 448 710.
PIŠČANCE, štiritedenske, težke 1,20 kg, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PURANE, šesttedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM prašiča, 120 kg, in štiri 40-kilogramske. Tel. 051 249 888.
PRODAM več komadov pujskov, težkih od 30 do 35 kg. Tel. 755 2321
KUPIM bikce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 645 875.
PRODAM bikca za nadaljnjo rejo. Stanislav Lenart, Vintarovci 4, De-strnik, tel. 753 31 01.
PRODAM vležan hlevski gnoj. Tel. 031 532 785.
PRODAM pujske, Stojnci. Tel. 766 37 61.
PRODAM koruzno sejalnico Beker in rotacijsko koso 165 in balirko. Tel. 051 368 960.
PRODAM hidralično zložljivi pred-setvenik širine 3,60, kiper prikolico Tehnostroj, 5 t, dvoosno, registrirano, in okopalnik koruze, dvovrstni (reiser). Tel. 041 521 863.
MEŠALEC za gnojevko na traktorski pogon prodam. Tel. 041 566 536.
PRODAM odojke, težke okrog 25 kg. Tel. 755 32 11.
DREVESNICA HOLC, Zagorci 61 (pri Gasilskem domu Grabšinski breg), vam nudi sadno drevje različnih sort in vrst za spomladansko sajenje. Telefon 02 758 08 91, 041 391 893.
PRODAM telico, brejo v devetem mesecu, cena po dogovoru. Telefon 753 64 91, 031 469 527.
PRODAM dvobrazdni obračalni plug Regent, 14 col, telefon 040 123 549.
KUPIM odojke od 30 do 50 kilogramov ter sejalnico za koruzo in rotobrane. Telefon 041 725 055.
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO, prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano. Telefon 031 244 748.
V NAJEM oddam poslovne prostore v Zlati črti na Ptuju v izmeri 50 m2. Tel. 041 730 842.
NA PTUJU V KVEDROVI ulici prodam trisobno stanovanje, 75 m2, Cena 85.000 evrov. Telefon 040 188 336 ali 041 967 949.
PRODAM parcelo, Vir pri Zadru, 500 m2. Lepa lokacija. Telefon 041 245 054.
PRODAM vikend v TNP Mojstrana Peričnik, 40 m2 in mansarda, parcela 200 m2, cena 145.000 evrov, telefon 041 613 144.
PRODAM stanovanje, 42 m2, popolnoma obnovljeno, Piran -center, 130.000 evrov. Telefon 041 613 144.
PRODAM enosobno stanovanje, 45 m2 (balkon, klet, I. nadstropje), Ptuj - Rimska ploščad, cena 58.000 ev-rov. Telefon 041 613 144.
DOM STANOVANJE
V HAJDOŠAH oddam enosobno opremljeno stanovanje. Tel. 040 644 601.
ODDAM opremljeno garsonjero v centru Ptuja, vseljivo takoj. Tel. 041 328 470.
ENOSOBNO delno opremljeno stanovanje na Ptuju dam v najem. Tel. 768 71 21.
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi? Postanite honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. DIALOG, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
Prireditvenik
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM rabljeno strešno opeko Bramac za cca. 140 m2, cena po dogovoru. Tel. 051 334 440.
ZELO UGODNO prodam registrsko blagajno Optima RC 505, delovni gostinski pult, komplet aparaturo za točenje piva ali vina s hladilno napravo. Telefon 041 245 054.
BELA TEHNIKA
PRODAM električni štedilnik, rjav, širine 50 cm, s steklokeramično ploščo in ventilacijsko pečico, star 4 leta, cena 150 €. Tel. 041 894 714.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Ljiljana Pehareda Ivic, blizu Varaždina, Nova ul. 1, Nedeljanec. Vse vrste kakovostnih stomatoloških storitev, po zelo ugodnih cenah. Delovni ras ordinacije vsak dan in po dogovoru. Tel. 00385 9890 264 87, www.stomatoloska-ordinacija-pehardaHvic.hr
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710 Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
Petek, 26. marec
10.00 do 16.00 Polenšak, Turistični dom, na ogled je razstava likovnih in ročnodelskih
izdelkov in razstava etnološke zbirke 18.00 Ptuj, Kavarna ptujskih študentov, odprtje fotografske razstave Sare Islamovič 18.00 Ptujska Gora, Dom krajanov, skupščina Gasilske zveze Majšperk 18.00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza, zvočna kopel z gongi - sproščanje in
meditacija z Mio Frangež 18.00 Gorišnica, občinska kulturna dvorana, 14. redna letna skupščina Športne
zveze občine Gorišnica 19.00 Majšperk, dvorana Albin Promotion TVI, proslava ob materinskem dnevu, KUD Majšperk
19.00 Gorišnica, dvorana občine, Športnik leta občine Gorišnica za leto 2009 19.30 Ptuj, CID, predavanje o tečaju varne hoje v gorah pozimi, organizira PD Ptuj 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, gledališka predstava Žabe, za izven 19.00 Ptuj, Krempljeva 1 (bivša policija), brezplačna delavnica Pot srca, Kako in zakaj
živeti duhovno življenje v 21. stoletju 19.00 Ivanjkovci, telovadnica OŠ, dobrodelni koncert
20.00 Maribor, SNG, balet, Watching others - gledati druge, VelDvo, za abonma
Opera in balet premiera in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Ta mračni predmet poželenja, StaDvo, za abonma
Drama vikend 1 in izven Ptuj, Termalni park Term, vadba v vodi za dojenčke in malčke
Sobota, 27. marec
9.00 do 18.00 Slovenska Bistrica, društvo Feniks, tečaj fotobranja 10.00 do 16.00 Polenšak, Turistični dom, na ogled je razstava likovnih in ročnodelskih
izdelkov in razstava etnološke zbirke 18.00 Grajena, dvorana Doma krajanov, 53. občni zbor PGD Grajena 18.00 Kungota pri Ptuju, dvorana, komedija Podnajemnik, v izvedbi gledališke skupine Skorba
19.00 Sveti Tomaž, kulturna dvorana, komedija Vdova Rošlinka, v izvedbi KUD Vitomarci
19.00 Cirkulane, gledališka predstava Zakonske zdrahe, v izvedbi gledališke skupine
KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, gledališča predstava Žabe, za izven 20.00 Ptuj, CID, Metalblast IX.
20.00 Maribor, SNG, balet, Watching Others - gledati druge, VelDvo, za abonma
Opera in Balet sobota in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Malomeščanska svatba, StaDvo, za izven
Nedelja, 28. marec
8.00
9.30 15.00 14.00 15.00
15.00
17.00
18.00
18.00
19.00
19.00
Polenšak, Turistični dom, na ogled je razstava likovnih in ročnodelskih izdelkov, razstava etnološke zbirke, razni glasbeni nastopi ljudskih pevcev in godcev, instrumentalni glasbeniki, prodaja nekaterih razstavljenih izdelkov, ves dan pa lahko dobite gibanice
Ptuj, Mestno gledališče, predavanja na temo Božanska komedija Makole, Dom krajanov, Pozdrav pomladi Pobrežje, vaški dom, Materinski dan
Cirkovce, večnamenska dvorana, Materinski koncert - Mama, tebi pojem pesem, koncert prireja Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Cirkovce Juršinci, večnamenska dvorana, prireditev ob materinskem dnevu, pripravljajo osnovnošolci
Maribor, SNG, balet, Watching others - gledati druge, VelDvo, za abonma Opera in Balet popoldanski in izven
Majšperk, dvorana AP Breg, komedija Limonada Slovenica, v izvedbi društva Smoteater Majšperk
Destrnik, Kulturna dvorana, gledališka predstava Drzni in poskočni, v izvedbi Šus teatra
Rogoznica, Dom krajanov, komedija Ženske pa pika, v izvedbi dramske skupine Vrtca Ptuj, predstava je ob počastitvi materinskega dne Sela, Kulturna dvorana, drama v treh dejanjih Susn, v izvedbi dramske sekcije KPD Staneta Petroviča Hajdina
Ponedeljek, 29. marec
18.00 Poljčane, knjižnica, velikonočna delavnica
19.30 Maribor, SNG, balet, koncert opernega zbora SNG Maribor, KazDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Bebop, StaDvo, za abonma Dijaški 1 in izven
Torek, 30. marec
18.00 do 19.30 Ptuj, klub Gemina XII. v grand hotelu Primus, plesni tečaj za odrasle 18.00 Slovenska Bistrica, dvorana gradu, predavanje dr. Ferdinanda Šerbelja, Po poti
Rommlovega dnevnika na Soško fronto 19.30 do 21.00 Ptuj, CID, nadaljevalni tečaj salse v paru
Kino Ptuj
26.,
27. in 28. marec, ob 17.30 Boj za kri - grozljivka. Ob 19.20 Volkodlak - grozljivka. Ob 21.10 Art program: Sever - komična drama.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: 140 let Gimnazije Ptuj. Karl Erjavec gost občinskega odbora Desus na Vidmu. Letna konferenca Mestnega odbora nove Slovenije Ptuj. Mladi forum Socialnih demokratov Ptuj ob dnevu žena. Izobraževanje in zaposlovanje žensk. Prireditev v počastitev dneva žena. Volilna Skupščina združenja Zveze borcev NOB Ptuj sprejem delegacije Vrtca Varaždin. 60-letnica delovanja Kulturnega društva Grajena. Akcija 40 dni brez alkohola. Likovna razstava Jožeta Foltina v galeriji Magistrat. Predstavitev knjige in fotografske razstave Mirana Horvata. Kulturna arena z Ano in Mladenom Delinom. Velikonočni običaji v Prlekiji.
Vgradne omare iz Alplesa že na trgu
ALP'LUX je novo pohištvo iz Alplesa. To je linija vgradnih omar in predelnih sten z drsnimi vrati in novost je na voljo z 20% promocijskim popustom. Vgradne omare po meri Alp'lux omogočajo, da se izkoristi vsak kotiček bodisi v velikem ali majhnem prostoru, z ravnim stropom ali pod poševninami -mansarda. Z omarami od tal do stropa, od stene do stene se pridobi odlagalni prostor prav tam, kjer pri klasičnih omarah ostajajo odprtine in reže, na katerih se nabira največ prahu. Se več, rešitev odlaganja in shranjevanja stvari se zagotovi s poljubno izbiro notranjosti - z več predali, več policami, več obešali, več košarami. Notranjost navduši z elegantno sivo barvo, zunanjost pa z lesnimi dekorji in barvnimi izvedbami pohištvenih programovAlples. Prav ta skladnost z ostalim pohištvom Alples je še prav posebna prednost vgradnih omar Alp'lux. Nova prostornost in razkošje bivanja v spalnicah, otroških sobah, predsobah, hodnikih in dnevnih sobah se lahko ustvari usklajeno s pohištvenimi programi Balada, Harmonija, Nota, Koda, Planet,
Tempo X, Ekspres in Regina. Več informacij o izdelku in prodajnih mestih najdete na www.alples.si.
PR
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Stjepan Pintarič, dr.dent. med. V Markovcih
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI M 1.9 TDI KARAVAN	2006	12.780,00	AVT. KLIMA	ČRNA
BMW 318 HI COMPACT	2003	6.880,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW 530 D AKT LIMUZINA	2003 12.M.	13.980.00	NAVIG.	KOV. T. MODRA
FIAT CROMA 1.9 JTII	2007	9.780,00	AVT. KLIMA.	KOV. SIVA
FORD PUMA 1.6	2001	2.790,00	KUMA	SREBRN
HONDA CMC 1.4 i	2003	5.980,00	KUMA	SREBRN
OPELZAFIRA 1.9 CDTI EDITION	2007	10.570.00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
PEUGEOT 2061.41	2003	3.680,00	KUMA	KOV. ZLATA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN 2002		3.850,00	ALU. PLAT.	KOV. ZLATA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2007	8.790,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRN
VW BORA 1.9 TDI	2001	5.400.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW GOLF V 1.9 TDI LIMUZINA	2004	9.980,00	KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2004	7.390,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA	2007	13.450,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
FORD TRANSIT 300 S 2.2 TOČI	2007 NET0 12.000.00		KUMA	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
www.tednik.si
Obiščite nas v novem trgovskem centru
na Puhovi ulici 1B
Velika otvoritev
UiJ Ptuj
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
WAM1				E	GARANCIJA JE VASE VOZILO!
	X	cz		33STEC	
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
PRODAJNO SERVISNI CENTER
RABLJENA VOZILA
Alta
D D D D D D D D D D D D D D D D D D
Audi A4 Avant 2.0 TDI DPF Multitronic
Audi Allroad quattro 3.0 V6 TDI DPFTiptronic
BMW 730d Avtomatik
BMW 525d touring
BMW518i
BMW 320i
BMW 320d
BMW 320d touring
Chrysler Voyager 2.5 SE
Citoën C41.6 HDi 16VVTR Pack
Daewoo Nexia GL
FiatStilo 1.9JTD Actual
Ford Escort 1.4
Mercedes-Benz ML-Razred ML 270 CDI Mercedes-Benz B-Razred B 180 CDI Peugeot 207 Sport 1.416V Peugeot 307 CC Dynamique 1.6 16V Renault Laguna Grandtour
D VWTouran 2.0TDI DPF Highlinej
Ob rednem servisu
BREZPLAČEN servis klime
2006 2007
2003
2004 1995 1991 1999 2003
1994 2006
1995 2003 1998 2003 2006 2007 2007 2006 2006
13.990 € 47.990 € 14.990 € 14.990 € 1.490 € 790 € 5.490 € 7.990 € 890 € 7.990 € 490 € 4.490 € 590 € 15.990 € 13.990 € 8.990 € 14.990 € 7.490 € 11.490 €
«50%
„ popust na vse ^ servisne < storitve
prodaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
SEAT CORDOBA 1,61 STELLA	1999	2.690,00	PRVA REG. 2000	KOV. VIŠNJA
VOLKSWAGEN LUP01,0	1999	2.490,00	PRVI LAST.	RUMENA
FORD M0NDE0 2,0 TDCIKARAV.	2000	3.390,00	KLIMA	MODRA
PEUGEOT 2061,41 X-LINE	2003	4.100,00	KLIMA	KOV. ZELENA
OPEL CORSA 1,216V	2000	2.750,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
VOLVO S401,8	1998	2.350,00	AVT. KLIMA	RDEČA
CHEVROLET KALOS 1,416V SX	2004	3.900,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
BMW316I LIMUZINA	2000	4.930,00	AVT. KLIMA	MODRA
PEUGEOT 2061,41 X-LINE	2003	4.190,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW316I LIMUZINA	2001	5.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.490,00	KLIMA	ZELENA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	6.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
SEAT CORDOBA VARI01,6	2000	2.950,00	SERV. KNJIGA	K0V.VIJ0LA
HONDA HR-V 1,6 4X4 AVT.	1999	5.500,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA 0CTAVIA 1,9 TDI GLX	1998	3.360,00	SERV. KNJIGA	KOV. B0RD0
VOLKSWAGEN GOLF 1,9TDI IV	1998	3.950,00	KLIMA	KOV. ZELENA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI AUTHEN.	2003	6.590,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
DAEWOO TACUMA 1,8 SX	2002	3.150,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
PEUGEOT 607 2,2 HDI TITAN PACK	2004	8.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN SHARAN 1,9TDI	2004	9.450,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ELANTRA 1,6	2003	3.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
SKODA 0CTAVIA 1,9TDI ELEG. COMBI	2005	8.300,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI SKY	2007	9.500,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 2061,11 MISTRAL	2002	3.050,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
SPOMIN Anica Tominc
IZ SEL
Hvala vsem, ki prinašate cvetje in sveče in jo imate v lepem spominu.
Njeni najdražji
Življenje celo sta garala, za dom in družino vse sta dala, sledi ostale so povsod od dela vajinih pridnih rok.
V SPOMIN
23. marca je minilo 10 let, odkar je v miru odšel naš dragi ata, tast, deda in pradeda
Martin Plesec
IZ ANŽELOVE UL. 3
26. avgusta bo sedem žalostnih let, odkar si odšla od nas, zlata mama, tašča, oma in praoma
Marija Plesec
IZ ANŽELOVE UL. 3
Hvala vsem, ki jima prižigate svečke in poklonite kakšen
Vajini otroci z družinami
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sina, brata in strica
Franca Zajka
IZ ŽETAL 65 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem od blizu in daleč, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, darove za župnijsko cerkev ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala g. župnikoma za opravljen pogrebni obred, pevcem iz Rogatca za odpete žalostinke, g. Janiju za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in mu bili v oporo v času bolezni.
Žalujoči: tvoji najdražji
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Spomin bo nate večno živel, nikoli nisi zares odšel.
SPOMIN
27. marca mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, tast
Aleksander Kolar
IZ DOBRINE 16
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in se ga spominjate.
Tvoji najdražji
Vse odhaja
kakor tiha reka,
le spomini spremljajo človeka.
SPOMIN
Minevajo leta žalosti in praznine, odkar si se za vedno poslovil, dragi mož, oče, tast in dedek
Franc Kolarič
28. 3. 2001 - 28. 3. 2010
Hvala vsem za vsako dobro misel in spomin nanj.
Tvoj najdražji
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenja naša so se spremenila, a srca naša, Gregor, tebe ne bodo nikoli pozabila.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 25.
marec 2005, ko je nehalo biti tvoje mlado srce, naš dragi
Gregor Kokol
IZ OREŠJA 158
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu podarite cvet ali prižgete svečko.
V mislih s teboj tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, vnuka, bratranca in nečaka
Maria Zorca
IZ KRČEVINE 110 C
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za besede tolažbe, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Hvala župniku Lahu, Mariovim prijateljem pevcem, folklorni skupini Svoboda Bolnišnice Ptuj, govornici Sonji Plohl in podjetju Komunala. Posebna zahvala vsem sošolcem in učiteljem iz OŠ Grajena in SŠC Ptuj, sodelavcem iz podjetij Čisto mesto in Ptujska klet ter Mariji Lozinšek za izkazano pomoč.
Žalujoči: mami, ati, brat Blaž in sorodstvo
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tašče
Veronike Hojnik
roj. Herga
IZ BREZOVCEV PRI POLENŠAKU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, cerkvenim pevcem, govornikoma g. županu Rajku Janžekoviču in ge. Anki Šoštarič, ge. Angeli za molitev, zastavonošem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena hvala vsem.
Njeni najdražji
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. Takrat zvonovi zazvonite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče in sestre
Frančiške Matjašič
IZ JURŠINCEV 68
(nazadnje stanujoča pri hčerki Anici)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. mašo ter nam izrekli sožalje. Zahvala velja g. župniku, zastavonošu, molivki ge Angeli, govornici ge. Veri in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njeni
Življenje celo sta garala, za dom in bližnje vse sta dala. Sledi ostale so povsod od dela vajinih pridnih rok.
V SPOMIN
Letos mineva leto žalosti, odkar si nas zapustil, dragi oče, dedek in pradedek
Lovrenc Zajšek
30. 7. 1927 - 28. 3. 2009
in tri leta, odkar si za vedno odšla, draga mama, babica in prababica
Marija Zajšek
12. 5. 1920 - 23. 1. 2007
IZ PODLOŽ 20
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu.
Otroci z družinami
Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep pomladni dan, nihče takrat še slutil ni, da bo to tvoj zadnji dan, nekaj lepega je v tebi bilo, rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovražnosti in zlobe nisi poznal, ostali so sledovi tvojih pridnih rok, v naših srcih pa bridka žalost in jok.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, atija in brata
Danila Zajška
IZ TRŽCA 25 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za sv. maše in molitve, nam pa izrekli iskreno sožalje. Hvala g. Cristianu za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: hčerka Hana z mamico Danijelo, ata in mama, brat Marjan
in sestra Nada z družino
»Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti...«
(Sv. Frančišek Asiški)
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice in prababice
Marije Holc, roj. Bezjak
IZ OREŠJA 209
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na kraj večnega počitka, kjer čaka vstajenje.
Hvala za vse pisne in ustne izraze sožalja in tolažbe, za darovano cvetje, sveče, svete maše ter darove za župnijsko cerkev.
Posebno zahvalo smo dolžni zdravnicama dr. Lidiji Lotrič in dr. Karmen Pišek Šuta ter celotnemu bolniškemu osebju ginekološkega oddelka Splošne bolnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju za nesebično skrb in nego. Naša zahvala tudi p. provincialu Milanu Kosu, ki je vodil pogreb in pred-vodil somaševanje, p. Mirku Pihlerju in p. Slavku Krajncu za molitev ter vsem bratom Slovenske minoritske province in drugim duhovnikom. Hvala našim dobrim sosedom in prijateljem za vso pomoč, g. Alojzu Šeguli za občutene besede slovesa, pevcem za lepo zapete pesmi, Petru Gojkošku za odigrano melodijo, Ceciliji Emeršič za spremljavo na orglah, ge. Silvi Žabota in ge. Milici Gužvinec za molitev rožnega venca ter Komunalnemu podjetju za pogrebne storitve.
Vsi njeni najdražji
Hum • Avtoprevozniku prekipelo - tožil bo madžarsko državo
"Dovolj je zafrkancije!"
Zvonko Habjanič s Huma pri Ormožu je avtoprevoznik že od leta 1991. Ves čas vozi le na vzhod, tako da je navajen vseh posebnosti vzhodnih dežel. Težave pa ima predvsem z madžarskimi organi, ki so ga pred dnevi po njegovem mnenju po krivem kaznovali.
Zato je minuli teden že protestno zaprl pomursko avtocesto, te dni pa se s predstavniki raznih institucij odpravlja na madžarsko-ukrajinsko mejo, kjer bo poskušal dokazati, da je bil neupravičeno kaznovan.
Zvonko Habjanič se je na pot odpravil v soboto, 13. marca. Ob 12. uri je zapustil Slovenijo in na mejni prehod Zahony na madžarsko-ukrajinski meji prispel ob 20.55. Na mejnem prehodu je bila kolona, dolga štiri kilometre. Vozil je že skoraj osem ur, in ker se kolona ni pomikala, se je odločil, da bo naredil pavzo v koloni. Sprva je sicer hotel na parkirišče pred terminalom, vendar je bilo polno. Zato je pred rampo naredil pavzo od 21.30 do 6.30 v nedeljo. Ob 6.32 je pripeljal do rampe. Po dobri minuti in pol vožnje ga je pregledal policist in v terminalu je bil ob 6.33. »Prevzel me je carinik, ki se je odločil, da bo nekaj vozil kaznoval. Kaznoval je tri Slovence, tri Ukrajince, dva Rusa in neke Slovake. Najverjetneje vse neupravičeno. Vozil sem 259 kilogramov zdravil za srce, ki so bila potrebna v Kijevu. Potrebovali so jih v torek,« je pripoved začel Zvonko Habjanič, ki ga je carinik (ne policist) v nadaljevanju olajšal za 150.000 forintov (600 evrov).
Uro in 10 minut pred zaporo stal v koloni
»Ni moj problem, če je na meji kolona dolga štiri kilometre. Kolone so pač povsod. Ampak če se želijo držati zapore za vožnjo tovornjakov med 22. uro v soboto in 22. uro v nedeljo, mora to veljati za vse, ne le za nekaj vozil,« je odločen Habjanič. Carinik ga je skupaj z ostalimi kaznovanimi držal v pisarni od 6.30 do 9. ure, ko jim je špediterka povedala, da naj preklopijo tahograf nazaj na počitek. »Pustil me je čakati do 14. ure. Druge je obravnaval, jaz sem pa moral čakati. Povedal sem mu, da vozim zdravila, vredna okoli 62.000 evrov, in da morajo biti v torek v Kijevu. Ob 15.10 je od mene zahteval dva tahografa in me poslal na drugo stran, kjer me
Foto: Viki Ivanuša
Zvonko Habjanič s Huma je odločen, da bo pravico iskal do konca, tudi na sodišču.
je že čakal prevajalec, ki v celem postopku ni spravil skupaj treh slovenskih besed. Prevajal je v korist carinikov. Povedal sem, da se ne strinjam ne s postopkom ne s prevajalcem. 'Prebral' mi je različne reči, ki jih v zapisniku sploh ni bilo. Carinik je trdil, da sem vozil po zapori za tovorna vozila, kar ni res,« se s kaznijo ne misli sprijazniti Habjanič. Zanimivo pa je, da mu carinik kazni ni napisal na položnico, kot to počno policaji. Sicer pa se Habjaniču zdi skrajno čudno, da ga je za domnevni prometni prekršek oglobil carinik.
»Takoj sem o dogodku obvestil Ministrstvo za promet, kjer mi je gospod Potokar v nedeljo zjutraj svetoval, da kazni ne plačam, vendar sem jo zaradi nujnosti zdravil moral. Na Madžarskem je treba vse plačevati v gotovini. Tako je na poti na Madžarsko treba imeti v žepu več tisoč evrov, če si slučajno kakšen carinik izmisli kakšen nov zakon. Vsak carinik ima svoje muhe. Lani smo bili v Budimpešti na sestanku mešane komisije in smo se dogovarjali prav o težavah, ki jih imamo av-toprevozniki na Madžarskem z njihovimi organi. Če bo slovenska vlada dalje tako neodločna z njimi, ne bomo nič dosegli. Madžari se zmenijo eno, delajo drugo. Vsi pravijo, da vedo, da ni prav, ampak niso pristojni, da kaj spremenijo,« o vsakdanu avtoprevoznikov na Madžarskem pravi Habjanič.
Habjanič se je odločil plačati kazen 150.000 forintov, saj je
stranka, za katero je vozil, zdravila nujno potrebovala. Ob 17.55 so ga spustili. Za to obstajajo papirji, tudi že prevedeni v slovenščino. Na zapisnik se je namesto z imenom podpisal z Ne želim podpisati, kar je tudi ves čas trdil.
Iz protesta zaprl avtocesto
Na sami mejni črti na Pincali je Zvonko Habjanič iz protesta nad temi dogodki minuli petek s svojim tovornjakom zaprl cesto. Pri tem ni nikogar oviral in o svojem početju je obvestil vse od ministrstev, inšpekcij, policije, veleposlaništva, obrtno in avtoprevozniško zbornico do kolegov avtoprevoznikov. Eno uro - od 15.49 do 16.50 - je bil promet zaprt. Policisti so mu zato napisali skupni nalog za več prekrškov, plačal bo polo-vičko, ki znaša 391 evrov.
Potem ko je na svoj primer, ki ni osamljen, opozoril z zaporo ceste, pa se bo podal še
v odškodninsko tožbo proti madžarski državi. Habjanič je mnenja, da če je carinik spustil skozi 120 kamionov, bi moral vse, kajti zakon pravi, da diskriminacije ne sme biti.
Sicer pa ima izkušnje, da so z madžarskimi uslužbenci vedno manjše ali večje težave: »Ne da se jim delati. Zgodi se tudi, da papirje naredijo in nas po več ur držijo v terminalu.«
Menda Madžari hitrejši ne bi bili niti s podkupnino, ker je ne upajo več vzeti. »Res pa je, da te pošljejo po pijačo na avtomat in podobno. Nekoč ti Madžari niso niti sprejeli papirjev, če nisi vanje vtaknil kakšnega denarja, odkar so v Uniji, si tega ne upajo več. Je pa 600 evrov zelo visoka cena za tak prekršek, kot mi ga očitajo. Zanimivo je, da za nerazumljive zadeve kaznujejo le Slovence, Slovake in podobne, Nemca ali Francoza si ne upajo kaznovati. Nikjer v Evropi cariniki ne gledajo tahografov, kot to počno na Madžarskem,« stanje popisuje Habjanič, ki se bo v naslednjih dneh s predstavniki raznih institucij odpravil na madžarsko-ukrajinsko mejo ter poskušal dokazati, da je bil kaznovan neupravičeno.
Viki Ivanuša
I
NS X,
SySx.NV V\Í\
Foto: Viki Ivanuša
V zapisniku je zapisanih kar nekaj očitnih napak. Najbolj očitno pa o postopku priča stavek, da mu je bil zapisnik preveden v ukrajinski jezik in da je prebrano razumel.
Ormož • Grožnja z bombo se je izkazala za lažno
Spet lažna grožnja
V torek ob 13. uri so bili ormoški policisti obveščeni, da je zaposlena delavka na Psihiatrični bolnišnici Ormož prejela na telefon SMS-sporočilo, v katerem so grožnje, da ima na svojem osebnem vozilu nameščeno eksplozivno telo.
Policisti so dostop do njenega vozila, ki je bilo parkirano pri vhodu v Psihiatrično bolnišnico Ormož, omejili in kraj dogodka zavarovali do prihoda specialistov za protibombno zaščito. To je trajalo kar nekaj časa in pri tem so imeli sitnosti vsi, ki so bili s svojimi vozili znotraj bolnišnične ograje. Kot je povedala direktorica bolnišnice Majda Keček, je delo v sami bolnišnici potekalo brez težav in po predvidenem hišnem redu: »Težave so bile predvsem pri prihodih in odhodih iz službe, ker smo imeli zaprto parkirišče tako za uslužbence kot tudi za obiskovalce. Ker imamo v bolnišnici tudi gradbišče, je dogodek ne-
koliko oviral delo, med drugim je bila na našem dvorišču ujeta hruška z betonom. Območje je bilo zaprto od 13.15 do 16. ure,« je povedala direktorica.
Malo pred 16. uro so na kraj prispeli specialisti za proti-bombno zaščito, ki so vozilo in kraj dokaj hitro pregledali ter ugotovili, da eksplozivnega telesa ni na vozilu in da gre za lažno sporočilo.
Policija je bila z dajanjem
podatkov zelo skopa. Po neuradnih informacijah tokrat naj ne bi SMS-grožnje prejela ista oseba kot januarja, ko je bil nekaj ur zaprt center Ormoža, specialisti za protibombno zaščito pa takrat prav tako niso našli nobenega eksplozivnega telesa.
Zoper storilca še zbirajo podatke in bo podana kazenska ovadba.
Viki Ivanuša
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod bo pretežno oblačno. Predvsem na Primorskem in Notranjskem bo občasno deževalo. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, najvišje dnevne od 12 do 17, v vzhodni Sloveniji do 20 stopinj C.
V noči na soboto se bo dež razširil nad večji del Slovenije in v soboto čez dan ponehal. Popoldne bodo še posamezne plohe. V nedeljo bo dopoldne sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno s kratkotrajnimi krajevnimi plohami.
Foto: Viki Ivanuša
Ko so se vrata spet odprla, so tisti, ki so bili neprostovoljno ujeti na parkirišču, pohiteli po svojih poteh.
Roman ZemuariC s.p. Dornava 59, 2252 Dornava PE RajSpova uuca 1,2250 Piuj 1el: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 INro@ZERax.SI
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Črna kronika
Ob prevračanju padel iz avta
21. marca ob 11.30 je 26-letni moški iz okolice Slovenske Bistrice vozil osebni avtomobil Renault megane coupe iz smeri Rogaške Slatine proti Poljčanam. Pri tem ni vozil s tako hitrostjo, da bi lahko svoje vozilo ves čas obvladoval. Izven naselja Poljčane je v izteku desnega preglednega ovinka z osebnim avtomobilom zapeljal na nasprotno smerno vozišče, nato nazaj na svoje vozišče in bočno zdrsel izven vozišča, kjer je trčil v mrežasto ograjo in betonske stebre. Avtomobil je po trčenju obračalo po travniku in je nato obstal na strehi. Med preobračanjem je voznika vrglo iz vozila na travnik. V prometni nesreči je bil moški hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor.
Napihali so ...
18. marca ob 0.00 so policisti Policijske postaje Ormož v Rucmancih ustavili 31-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Ormoža. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,40 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.19. marca ob 20.15 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Poljčanah ustavili 61-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Slovenske Bistrice. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,18 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
20. marca ob 2.20 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 24-letnega voznika osebnega avtomobila iz Šoštanja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,07 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
20. marca ob 15. uri so policisti na Ptuju ustavili 51-letnega kolesarja iz Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,09 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
20. marca ob 21.30 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Poljčanah ustavili 32-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Slovenske Bistrice. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,09 miligra-ma alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
20. marca ob 21.50 so policisti Policijske postaje Ptuj v Zagorcih ustavili 29-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Svetega Jurija. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,35 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
20.	marca ob 23.20 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Slovenski Bistrici ustavili 30-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Slovenske Bistrice. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,51 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
21.	marca ob 1.05 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Majšperku ustavili 30-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Makol. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,29 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
22.	marca ob 23. uri so policisti Policijske postaje Ptuj v Trnovski vasi ustavili 33-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Vurberka. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,27 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
23.	marca ob 8.05 so policisti Policijske postaje Ptuj v Dragoviču ustavili 51-letnega voznika kolesa. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,39 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Vlomi, tatvine
V noči s 17. na 18. marec je neznan storilec vlomil v barako v bližini Ptuja. Iz notranjosti je odtujil različno orodje in avtomobilsko prikolico. Premoženjska škoda znaša okoli 9000 evrov.
20. marca je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Apačah. Iz notranjosti je odtujil gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 3000 evrov.