»oštnlna plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V nedeljo, dne 18. septembra 1927 St. 211. Posamezna Številka 3 Din Urednlštvo fe v Kopltarfevl ulici št. 6 IU Rokopisi se ne vrača/o, netranlLjubljana v jeseni«. To je nekako nadaljevanje velesejma. Dočim ima pa velesejem bolj indusirijsko^obrtno obeležje, nosi ta razstava malo bolj kmetijsko-gospodar-ski značaj. Priznati je treba, da ta razstava pomeni z veliko energijo in smotrenostjo izvajan načrt našega slovenskega gospodarstva v prizadevanju, dvigniti se in se okrepiti. Posebej sedanja razstava ima nalogo, dati našemu kmetijskemu gospodarstvu novih impulzov za večji in širši razmah. Kajti jasno je, da slovensko gospodarstvo brez sodelovanja modernim razmeram prirejenega kmetijstva ne more uspevati. Zato mora vsakdo pozdravljati lepi razvoj slovenskega kmetijstva, ki dasi še ni na višku, vendar dokazuje solidno in krepko stremljenje k izpopolnitvi. Iz teli razlogov je prizadevanje slovenskega gospodarstva, ki se kaže v teh razstavah vredno vsega spoštovanja. Vendar je treba vedeti, da se gospodarsko življenje ene dežele no da kratko malo povsem izločiti iz gospodarskega obsega v državni celoti. To pa poleg zasebne podjetnosti ustvarja, vodi in dviga osrednja zakonodaja in osrednja finanč-Iio-go6podars.ka uprava s svojimi zakoni, odredbami in finančnimi ukrepi. Zato je uspeh še tako krepkega zasebnega prizadevanja po-edincev in korporacij v slavonskem gospodarstvu brez dvoma odvisen cd osrednje zakonodaje in osrednje uprave. Zalibog pa je ta uspeh le prevečkrat bil neuspeh. Kakor pa je gospodarstvo enega dela državne celote zvezano z gospodarsko usodo celote, tako je na drugi strani resnica tudi ta le: Gospodarstvo se more in sme razvijati le po logično izpeljanem ter v raamerah, potrebah in gospodarskih silah urejenem sistemu, čegar nosilec je osrednja oblast, ki pa se mora s skrbno brigo izvrševati od etape do etape. Enostnost in logičnih smernic pa smo doslej pogrešali. In vendar gospodarstvo najtežjo prenaša skoke in stran pota. Lahko rečemo, da je doslej vsaka vlada imela pri nas drugačne gospodarske smernice ali pa jih sploh ni imela. Tako se je naše gospodarstvo nahajalo v nekakem stalnem »na razpoloženju« ter se hitelo aikomodirati eni ali drugi smernici. Ko-unaj pa se je za silo prilagodilo eni ter po njej uravnalo svoje gospodarske načrte, že so z novo vlado prišle do veljave nove smernice. S tem je šlo nešteto eneTgij našega gospodarstva v izgubo. In ne motimo se, če rečemo, da je to večno menjavanje gospodarskih smernic mnogo če ne največ, pripomoglo do sedanjih slabih gospodarskih razmer. Prva vlada, ki je pokazala resno in neupogljivo, svoje smernice izvesti do kraja v korist gosipodarstvu države in ljudstva, je bila vladia, v kateri s« je pred letošnjo veliko nočjo nahajala SL,S. Za njo došla vlada g. Vukičeviča je te smernice prevzela ter jih izvaja dalje. In sedaj se ima v Belgradu po tolikem času enkrat sestaviti in ustaliti vlada, v katero pojde tudi SLS, katera bo započeto gospodarsko smer nadaljevala in tudi dovršila. S tem se konča pri nas doba brezplodnih političnih bojev, konča doba političnih avanturistov, ter se pričenja doba srnotrenega in resnega gospodarskega dela, za kakoršno se je bila kvalificirala v predvelikonočni vladi zastopnica slovenskega ljudstva SLS. V tem novem miljeju, ki nastaja sedaj, se bodo tudi gospodarske sile in energije slovenskega naroda vse drugače uveljavile. V teh novih razmerah bo tudi prizadevanje, izraženo v ljubljanskih velesejmih in razstavah, vse drugače prišlo do veljave. Ob zaključku bi bilo troba poudariti še naslednje: Poleg zastopnikov državnih oblasti se je včerajšnje otvoritve udeležd tudi predsednik avtonomne oblasti, na katero ima preiti del dolžnosti, ki so doslej bremenile osrednjo dTŽavno oblast. Od sodelovanja SLS v osrednji vladi bo odvisno, kako velik delokrog preide v bodoče na avtonomno domačo oblast. Sodeč po razmerah in po stremljenju, ki ga izražajo vodilni možje dosedanje vlade, bo bodoči delokrog oblasti moral biti čim širši, čim večji. S tem pa prehaja na avtonomno oblast tudi več dolžnosti za razvoj našega slovenskega gospodarstva. In tu bo potem dana stalna garancija, da bo SLS v mejah svoje moči, mogla v polni meri razvijati svoj gospodarski program in ga uveljavljati k istemu cilju, ki mu služi tudi zasebna podjetnost, iziražena v sedanji razstavi. Pred vstopom SLS v vlado. Dr. Korošec v Belgradu. KONFERENCA VUKIČEVIČ-KOROŠEC-MARINKOVIČ. — ODLOČILNA AVDIJENCA PRI KRALJU. — BREZUSPEŠNE INTRIGE IN DENUNCIJACIJE SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV IN RADIČEVCEV. ..Demokratski blok" izpuhteS v zrak. VUKIČEVIČ OSTANE. — IZPOPOLNITEV VLADE S SLS SE IZVRŠI ŠE PRED SPECIALNO PRORAČUNSKO DEBATO V MINISTRSKEM SVETU. — PAŠIČEVCI OPOZICIONALCI BREZ POMENA. r Belgrad. 17. sept. (Izv.) Danes je prispel semkaj nujno pozvan dr. Anton Korošec, načelnik SLS. Takoj po prihodu ga je sprejel ministrski predsednik Vukičevič, kjer sc jc ravno mudil tudi zunanji minister Voja Marinkovič. Po kratkem skupnem razgovoru sta dolgo časa konferirala ministrski predsednik Vukičevič in načelnik SLS dr. Anton Korošec. Razgovarjala sta se o tem, kako uresničiti takozvani blejski pakt. Takoj po konferenci je odšel ministrski predsednik Vukičevič h kralju v avdienco, ki je trajala od pol 12 do četrt na 3. Dr. Korošcc ni hotel o svojem razgovoru z Vukičevičem dati časnikarjem nobenih obvestil. V političnih krogih se splošno zatrjuje, da sc niso pojavile nobene ovire, da se ne bi mogel blejski pakt v najkrajš.-m času izvesti. Vse vesti, da demokrati ali del demokratov nasprotuje izvedbi blejskega pakta, izvirajo iz krogov samostojnih demokratov, ki so neumorni v intrigah in novih denuncijacijali. Tudi radičevci širijo neumno vest, da je Vatikcn dr. Korošcu zaukazal iti v vlado, in sicer brez samostojnih demokratov. Ni treba omenjati da je vse to absolutno iz trte izvito in samo plod radičevske zlobe in neumnosti. SLS ni kriva, ako je Radič zaigral celo svojo politično reputacijo. Vatikan pri celi stvari sploh nima nič opraviti. r Belgrad, 17. sept. (Izv.) V vladnih krogih se pretresa vprašanje, ali je treba zdaj po volitvah iz formalnih razlogov parlamentarnih običajev podati ostavko ali nc Mnenja so različna in še ni prišlo do sporazuma. Toda obe vladni stranki sta prepričani, da je to gola formalnost. Glavno je, da se volivna vlada spremeni v delovno ter da se ojači z zastopstvom SLS v vladi. Manj važno je, ali se to zgodi potom ostavke ali potom rekonstrukcije. Gotovo je to, da ostane demokratska stranka v vladi s svojimi dosedanjimi zastopniki. Manjše spremembe bodo potrebne že radi vstopa SLS v vlado. Toda te spremembe predvidoma ne bodo povzročile nobenih nepremagljivih težav. Vse vesti, da bi nastale kakšne težave radi sedanjega ministrskega predsednika, bodisi od strnni radikalov ali demokratov, so nercsmčne, Od noher.e strani se dosedaj to javno ni zahtevalo. Da bi prevzel položaj dr. Ninčič ali Miša Trifunovič je le želja majhnih, neuglednih krogov intrigan- tov, ki bi radi gradili zlat most sedanji vladni koaliciji, zato ker je njihovo dosedanje intri-giranjc ostalo neuspešno. O kakem demokratskem bloku sploh ni govora. Ves trud in napor samostojnih demokratov jc bil zastonj. Vuki-čevičev položaj je popolnoma trden, r Belgrad, 17. sept. (Izv.) Rekonstrukcija kabineta se bo izvršila v takem času, da bo SLS že pri podrobni debati o proračunu v ministrskem svetu sodelovala. r Belgrad, 17. sept. (Izv,) Vse vesti o kakem demokratskem bloku ter vse govorice, da se vsaj sondira teren za ta blok, so sc takoj v začetku izkazale kot popolnoma jalove in brez podlage. Tudi v teh krogih je danes več kot gotovo, da je vsak tak blok, tudi v opoziciji, končnoveljavno pokopan. Značilno, da danes baš pribičevci samo resignirano ugotavljajo dejstva naraščanja Vukičcvičeve moči in Korošcev prihod ter samo računajo z bližnjo vlado, ki se bo ojačila s poslanci SLS. r Belgrad, 17. sept (Izv.) Ministrski predsednik Vukičevič vsak dan sprejema novoizvoljene poslance iz radikalnih vrst. Dobri poznavalci razmer zatrjujejo, da bo nazadnje ostalo kakih 5 pašičevecv, ki jih Vukičevič itak ne mara sprejeti v radikalni klub. Ako Davidovič ne bi hotel vzdržati sedanjega vladnega položaja, kar pa je po včerajšnjem razgovoru med Davidovičem in Marinkovičem popolnoma izključeno, bi šlo z Davidovičem kvečjemu 10 do 12 poslancev. Sedanja vladna koalicija, ki bi sc ojačila s poslanci SLS, je torej popolnoma osigurana. r Belgrad, 17. sept. (Izv.) Iz krogov, ki so blizu Davidoviča, se jc danes raznesla senzacionalna vest, da ima Davidovič v vidiku razvoj tako svoje kakor Hrvatske seljačke stranke in da študira, kako bi se združila on in HSS v novo demokratsko zajednico. Mi smo že ob priliki komentarjev o sestanku med Marinkovičem to možnost izključili in poudarili, da , Davidovič ne bo podvzel nobenih takih korakov, ki bi položaj otežkočili. Gornjo vest beležimo samo kot kronisti. r Belgrad, 17. sept. (Izv.) Danes je prvič obiskal svoj knhinet demokratski minister A ^jcl novič. Kakor znano, jc Angjclinovič član demokratske zajednice, Hrvat, ki sc vieto zavzema za sodelovanje demokratske zajednice z radikali. Ohranitev diplomatskih odnošajev med Francije in Rusijo. ODLOČITEV FRANCOSKEGA MINISTRSKEGA SVETA. — USPEŠNA BRTANDOVA INTERVENCIJA. - RAKOVSKI PADE. - RUSKI PREDLOG O PAKTU MEDSEBOJNEGA JiE- NAPADANJA PIUDE V RAZPRAVO. v Pariz, 17. sept. (Izv.) Z veliko napetostjo pričakovana odločitev glede diplomatskih odnošajev med Francijo in Rusijo, je padla danes v francoskem ministrskem svetu. Briando vi intervenciji se je posrečilo, preprečiti ukinitev diplomatskih odnošajev z Rusijo, katere so zahtevali desničarji. Pustiti pa je moral proti svoji volji, da pade Rakovski. Dasi oficijelni komunike o tem ne govori nič, je zelo verjetno, da bo francoska vlada že v prihodnjih dnen po svojem poslaniku v Moskvi zahtevala odp-> klic Rakovskega. O bodočem razmerju z Rusijo pravi komunike: Ministrski svet je sklenil, da no odgovori na ruski predlog o paktu medse bojnega nevmešavanja, in sicer z ozirom na to, kor je ruska vlada že 9. oktobra 1924 v vsakem oziru prevzela obveznost, katere izvrševanje bo francoska vlada zasledovala. Nasedanj* razstava »Ljubljana v jeseni« se otvarja tedaj pod najboljšimi avspicijami za bodočnoet Te avspicije kažejo, da v bodoče slovenska solidnost, delavnost in podjetnost ne bo več obsojena v pasivnost, ampak da se ji nudi široko polje t» čim večji razmah. In to ne bo le v korist Slovenije, ampak v korist cele države^ sprotno pa je ministrski svet sklenil, da se spusti v razpravo glede ruskega predloga o paktu medsebojnega nenapadanja. v Pariz, 17. sept. (Izv.) Briand sc jc nalašč pripeljal v Pariz, da se udeleži današnje seje ministrskega sveta in prepreči ukinitev diplomatskih odnošajev z Rusijo, ter sc )utri zvečer vrne v Ženevo. Na ministrski seji jc danes zmagal na vsej črti. O ministrskem svetu objavljeni komunike izrecno ugotavlja, da ni nobenega povoda za ukinitev diplomatskih odnošajev z Rusijo. Glede afere Rakovskega jc Poincare dal Briandu proste roke. V oficielncm komunikeju navedena objava, da je francoska vlada pripravljena sprejeti ruski predlog glede pakta medsebojnega nenapadanja, je v tukajšnjih političnih krogih povzročil tem večje presenečenje, ker je bila stvar doslej neznana. Ministrski svet jc naročil Briandu, da stopi v konkretna pogajanja z rusko vlado glede takega pakta. Briand naj sporoči potom francoskega poslanika v Moskvi Čičerinu, da pripravi Rakovskega k prostovoljni demisiji. Ni pa treba siliti na to, da bi sc izsilil odpoklic Rakovskega. Darujte za Ljudski sklad SLS! Vpostavitev ansio-ruskih odnošajev? POGAJANJA SE VRŠE ŽE PAR TEDNOV. — RUSIJA MORA UGODITI ANGLEŠKIM ODŠKODNINSKIM ZAHTEVAM. NA PODLAGI TEGA BI DOBILA ANGLEŠKI KREDIT. - v London, 17. sept. (Izv.) Diplomatični dopisnik lista »Westn.inster Gazette« poroča, da sta Rusija in Anglija že pred par tedni uvedli pripravljalne razgovore in sondiranje, da bi se na podlagi izjave Chamberlaina v parlamentu, po kateri je sporazum z Rusijo vsak čas mogoč, ustvarila podlaga za novo ureditev odnošajev med Anglijo in Rusijo. Razpored, po katerem naj bj se ureditev tega razmerja izvršila, jo sledeči: Najprej bi morala ruska vlada skleniti pogodbo o zadovoljitvi odškodninskih zahtev angleških državljanov. Nato bj londonsko banke, ki so interesi-rano na trgovini z Rusijo, dale ruski vladi na razplago kredit z normalnimi pogoji, nakar bi sledila vzpostavitev diplomatskih odnošajev. Važne intervencije posl. Žebota. r Belgrad, 17. sept. (Izv.) Z načelnikom SLS dr. Korošcem je prispel v Belgrad tudi poslancc 2 e b o t. Poslanec je v vojnem ministrstvu interveniral, naj so ne vpoklicujejo kmetski vojni obvezniki k orožnim vajam, ker se je pričelo nujno jesensko delo. Ministrstvo bo izdalo odredbo, d.a se kmetski in delavski vpoklicanci, ki predlože utemeljene prošnje, oproste orožnih vaj. Radi katehetskih nagrad je dobil odgovor, da se bo izplačevanje do 15. oktobra izvršilo. Izplačevanje se je že pričelo. V prometnem ministrstvu se je pritožil, ker še niso vse družine železničarskih delavcev dobile vozriii olajšav, kakor jih doloma pravilnik. Prizadeti naj javijo svojemu načelniku, da še niso dobili tozadevnih olajšav. Obvestijo naj tudi prizadete poslance. Delavnice dobe kredit za nakup materiala. Vsoto za pokojnino za orožniške vpokojonce je orožniško poveljstvo zahtevalo od finančnega ministrstva. Zadeva pride pred ministrski svet. NAČRT REDUKCIJE SREDNJIH ŠOL. r Bolgrad, 17. sept. (Izv.) Danes je naučni minister dr. Ninko Perič sprejel časnika rjo ter jim dal obširno poročilo o stanju našega šolstva. Dejal je, da se bodo vse gimnazije, ki v zadnjem tiomesečju ne izkazujejo več kot 120 učencev, postopoma opustile. Število vseli popolnih gimnazij v državi ne sme znašati več kot 80. V katerih mestih ostanejo gimnazije, odloča ministrski svet. 36 gimna/.ij se postopoma spremeni v nižje gimnazije, oziroma se odpravijo. Popolnih gimnazij bo 80, in sicer: Belgrad (3 in 1 realna in 3 ženske), Vranje, Za-ječar, Kragujevac, Požar-vac, Negotin, Niš, Berane, Pirot, Kruševac, cuprija, Užice, Ša-bac„ Valjevo, Bitolj, Kumanovo, Priština, Skoplje (moška in ženska), Plevlje, Podgorica, Cetinje, Veliki Bečkerek, Velika Kikinda, Bela crkva, Vršac, Vukovar, Zemun (le moška), Novi Vrbas, Novi Sad (ženska in moška), Pan-čevo, Petrovac v Bačlu, Som bor, Sremski Kar-lovci, Sremska Mitrovica, Srbobran, Subotica (le moška), Banjaluka, Bihač, Mostar, Sarajevo (2 moški in 1 ženska), Tuzla, Dubrovnik, Split (2), Šibenik, Kranj, Ljubljana (2 in realka), Ohrid, Maribor (realna gimnazija), Novo mesto, Celje, Bjelovar, Travnik, Va-raždiu, Gospič, Zagreb 1, 3 realne, 2 ženski), Karlovac, Osijek (realka). Slavonska Po-žega, Sušak. Na štiri razrede se skrčijo: Aleksinac, Gornji Milanovac, Jagodina, Knjaževac, Le-skovac, Smederovo, čačak, Belgrad (moška I.) VeJes, Novi Pazar, Prilep, Tetovo, Peč, Pri-zren, Šlip, Nikšič, Vinkovci, Ruma, Senta, Križevci, Nova Gradiška, Osijek (ženska in velika osi ježka), Ogni in, Petrinja, Sieak, Sušak (ženska), Koprivnica, Zagreb (II.), Split (ženska), Kočevje, Senj, Maribor, Ptuj,'Ljubljana (III.), Kotor. Prosvetni minister je izjavil, da jo v državi miKDaily Mailu« proti Češkoslovaški piše ministrskemu predsedniku blizu stoječi »Večer«: Madjarska more svoje moje proti Češkoslovaški spremeniti samo po vojni, kar pa bi pomenilo tudi vojno z Romunijo in Jugoslavijo, kar pa bi bilo tudi konec in razdelitev Madjarske. USTAVNE SPREMEMBE GLEDE RAZPUSTITVE POLJSKEGA PARLAMENTA. v Varšava, 17. sept. (Izv.) Komisija za i sporazum med poljskim sejmom in senatom je našla kompromis, po katerem naj pristoji pravica samolastne razpustitve poljskega parlamenta tako sejmu kakor senatu, dočim je doslej imel to pravico samo predsednik republike. SDS izgubi dva mandata Ljubljanski mandat resno ogrožen, r Belgrad, 17. sept. (Izv.) Kot se zatrjuje, izgubijo sam. demokrati nadaljnja dva mandata in sicer enega v modruškoreškem, drugega v sremskem okrožju. Glede volitev v Ljubljani se je nabralo toliko materiala o izvršenih sleparijah, da bo verifikacijski odbor imel lahko stališče, da v resnici ni bil izvoljen kandidat samostojno demokratske stranke. Sadje v gospodinjstvu. Konzerviranle sadja in zeleniadl. Spisal M. Humek. Cena Din 24'-. Jugoslovanska knjigarna v Liubliani. pridobivala na privlačni sili in postala važen repre-aentiuit našega dela na gospodarskem in kulturnem torišču.« Potem, ko je predstavil predstavitelje oblasti, tujih držav tn gospodnrskik institucij, je nadaljeval: »Dočim zastopa običajni velesejem specilično interese industrije, trgovine in obrti, ima biti jesenska razstava nekaka propagandna organizacija za povzdigo in napredek vseh panog kmetijskega gospodarstva in kulturnega udejstvovanja. Ona naj nudi vorno sliko razvoja in porastka prav vseh niaterijelnih in duševnih dobrin našega naroda. J\'aša iskrena želja je, da bi jesenska razstava leto za letom privabljala vso sloje prebivalstva, da si okrepe nacionalno in stanovsko zavest ob pogledu na uspeha polno delo tisočero pridnih rok in bistrih glav. Letošnji! razstava bo pokazala plodove vestnega in požrtvovalnega dela našega kmetovalca, ld je dosegel na naši grudi, dasi jo priroda ni obdarila s prebogato plodnostjo, lepe uspehe v živinoreji, sadjereji, vrtnarstvu, čebeloreji, mlekarstvu in vinogradništvu. Ta razstava pa bo tudi podala pregled delovanja našili gledaliških umetnikov, igralcev po poklicu in amaterjev, dalje naših zdravnikov, radioamaterjev in csperantistov. Pogled na sočno in harmonično ubrane barve naše pristno slovenske narodne noše ob priliki revije bo moral zadiviti vsakega gledalca. Velikopotezna gradbena akcija mestne občine ljubljanske ter »Stan in dom-a« je orisana v posebnem razstavnem oddelku. Osobito prijetna dolžnost mi .je pri tej priliki povdariti velike organizacijske in delovne zasluge naših odborov za posamezne razstavne oddelke. za kar jim s tega mesta najlskreneje zahvaljujem. Dovoljeno noj mi bo zahvaliti se za požrtvovalno sodelovanje tudi Kmetijski družbi. Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu, Sadjarski in vrtnarski podružnici, čebelarskemu društvu, Osrednjim mlekarnam in trgovskim vrtnarjem Milostljiva gospa, častna dvorna dama gospa dr. Tavčarjeva velecenjeni gospod kmetijski svetnik Rohrmann, velecenjeni gospod upravnik arh. Kregar, neumorni gospod prof. Šest, vrli vrtnarji in ugledni odbori higienske razstave ter razstave plemenskih konj, bodite uverjeni, da Vam je slovenska javnost hvaležna in da bo znala ceniti Vaše velike zasluge Z željo, da bi tudi letošnja prireditev izpolnila vse nade, ki smo jili stavili vanjo, otvarjam drugo razstavo »Ljubljana v jeseni«. Za g. Bonačem je povzel besedo predsednik m a n n, ki je poudarjal, da praznuje Kmetijska m a n n, ki je poudarjal, da praznuje Kmteijska družba, ta važna slovenska institucija letos 60 letnico svojega obstoja. Najlepšo proslavo tega jubileja pomeni gotovo sedanja pokrajinska razstava. Nato je govornik v kratkih besedah očrtal Kmetijsko razstavo na velesejmu, kt obsega šest oddelkov: sadno, čebelarsko, zelenjadno, mlekarsko, vinsko rr.zstavo in razstavo kmetijskih strojev. Raz-tolmačil je navzočemu občinstvu velik pomen teh panog kmetijstva ter se končno zahvalil najtoplejše vsem, ki so pripomogli k temu, da se vrSi letos kmetijska razstava v takem obsegu. Ko je g. Bonač naznanil otvoritev razstave, so si navzoči zastopniki pod vodštvobi prfeclS&lhi-ka g. Bonača in ravnatelja g. Dularja ogledati'razstavo. V paviljonu »K« jih je poztffhvil' fartendant g. Kregar, ki je otvoril gledališko razstavo, nakar je imel prof. Šest krajše predavanje o zgodovini našega gledališča. Omenjal je razne znamenitosti na gledališki razstavi, tako na primer rokopise Jurčiča, Cankarja in drugih. Pogosti naliv ni mogel preprečiti, da ne bi že včeraj, prvega dne, obiskalo razstavo mnogoštevilno občinstvo, ki si je z odkritim priznanjem in občudovanjem ogledalo razstavljene predmete. Enako priznanje naj velja organizatorjem razstave tudi z naše strani. Poljsko darilo jugoslovanskim letalcem. V spomin na lepo uspeli polet jugoslovanskih letalcev po državah Male antante jim jo maršal Pilsudski poklonil malo zlato soho, pred-stavljajočo Sigismunda I. Priporočajte naš list ob vsaki dani priliki-Priporočajte tudi njegov oglasni del- Kaj se godi doma Privatni nameščenci za svoje pravice. V petek dne 16. t. m. se je vršil v prodorih restavracije pri vLevuc članski sestanek trgovskih nastavljencev članov »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije«:. Sestanek je otvoril v imenu pripravljalnega odbora za ustanovitev »Krajevne sekcije trgovskih nastavljencev v Ljubljani« g. Vladimir Pteifer iz Ljubljane, kasneje je bil izvoljen kot predsednik g. Vekoslav V r t o v e c , ki je sestanek dalje vodil. Po prvi točki dnevnega reda: Odpiranjo in zapiranje trgovin v Ljubljani, je govoril g. Lojze J a m n i k, predsednik ljubljanske podružnice »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije«. Osiro kritizira škandalozne razmere, ki vladajo pri odpiranju in zapiranju trgovin v Ljubljani in ugotavlja očividnost kaosa in anarhije. Naglaša, da podaljšanje delovnega časa, preveliko število vajencev in današnje nadvse mizmne plače trgovskih nastavljencev le še povečujejo brezposelnost, ki je že tako v vrstah trgovskega nameščenstva zavzela ogroi1 ne dimenzije. Z druge strani neenotnost pri odpiranju in zapiranju trgovin potencira razmah umazane konkurence. Omenja, Ja je tudi pri trgovcih, zlas'i pri velikih trgovcih, najti uvidevnih elementov, irf zagovarjajo ureditev enotnega odpiranja in zapiranja trgovin. Na koncu svojega referata predlaga resolucijo, ki jo objavljamo na koncu. Resolucija je bila soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta. Nadalje govori predsednik »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« g. Vladimir P f e i f e r iz Zagreba. V svojem več kot enournem govoru, ki je bil spremljan z največjo pozornostjo in večkrat pretrgan z aplavzom, natančno oriše današnjo gospodarsko krizo, stagnacijo dela in nje logični pojav — brezposelnost. Danes sem se tukaj seznanil 8 trgovskimi sotrudniki, ki imajo 300—500 Din mesečne plače. Sila, ki nas priganja k naši združitvi brez vseh malenkostnih razlik, so naše nevzdržne ekonomske razmere, ki nam omogočajo zadosti najelementarnejšim, kulturnim, socialnim in ujv jenskim potrebam. Govoreč dalje o potrebi, pomenu in nalogah strokovne organizacije, povdarja, .'ln ta organizacija mora biti enotna, da mora svoje delovaje razširjati po celi državi in biti v ozkih stikih s tovariškimi organizacijami drugih držav. Poteg tega ta in takšna organizacija mora se emanri-pirati od vsakega vplna vseh političnih strank in političnih ideologij. Ona mora biti nadstrankarska. ter mora popolnoma ohraniti značaj strokovne organizacije. Priznati moramo, da je Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije edina organizacija, ki odgovarja temu smislu in gornjim zahtevam. Cilj njene borbe je: osemurni delavnik, nedeljski počitek, povišanje plaž, omejitev števila vajoneev, razširjenje pokojninskega zavarovanja na vse kategorije trgovskih in privatnih nameščencev, izvajanje celo kupne socialne zaščitne zakonodaj« itd. in v tr-in eilju moramo vsi trgovski in privatni namešconri ▼oditi odločen boj potoni svoje organizacije. »Zvezo privatnih nameščencev Jugoslavije«. Referat g. Pfeiferja je žel burno in dolgotrajno odobravanje. Nato je bil izvoljen odbor Krajev, ne sekcije trgovskih nastavljencev, Ki se bo konstituiral na svoji prvi redni seji. Sestanku je prisostvovalo okoli 300 trgovskih nastavljencev. Razpoloženje je bilo izvauredno živahno in borbeno. Resolucija. Trgovski nameščenci, zbrani na članskem se »tanku »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije: v Ljubljani dne 16. sept 1927 ugotavljajo: a) ia pri odpiranju in zapiranju trgovin « Ljubljani via-da popoln kaos in anarhija, ter da je s tem poedi-nim trgovcem dana možnost samolastnega postopa nja in neomejenega izkoriščevanja nameščencev; — b) da za reguliranje enotnega odpiranja in zapiranja trgovin v Ljubljani ne obstoja nobena na-redba, pač pa so vse dosedanje tozadevne naredbe razveljavljene; — c) da takšno brezpravno stanje omogočava razmah umazane konkurence med po- edinimi trgovci s tem, da se delovni čas od dne do dne podaljšuje na Škodo interesov trgovskih nameščencev; — d) da se s podaljševanjem delovnega časa povečuje število brezposelnih in da se na ta način ogrožava eksistenco zaposlenih; — e) da se z nofcene strani ui podvzela resna akcija za reguliranje odpiranja in zapiranja trgovin, ter da je vsled tega kaos in anarhija zavzela tolike dimenzije. Zahtevajo: da g. veliki župan ljubljansko oblasti izda nartdbo za enotno odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani ua bazi osem urnega delovnega čas«, tor podv/.ame vse mero, da so bo ta naredba striktno izvajala. Nalagajo upravi krajevne organizaci ie »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« v Ljubljani, da prednjo resolucijo takoj odpošlje vsem me-rodajnim faktorjem. Ugotovitev škode radi zadnje poplave v gornjegrajskem okraju. Koj prve dni po zadnji poplavi je odpoelal mariborski oblastni odbor šefa gradbenega oddelka inženerja Fišerja v po povodnji prizadete kraje, da ugotovi škodo. Za inženerjem Fižerjem se jo podal v gomjegrajski okraj g. predsednik oblastnega odbora dr. I. Leskovar. Pregled od povodnji prizadetih krajev je pokazal, da zadnja poplava ni oškodovala krajev v Mežiški dolini, ampak je tamkaj videti le še sledove lanskih poškodb radi povodnji. V gornjegrajskem krrju je poškodovala povo-denj cestno zvezo Radmirje—Solčava—Luče—Gornji grad. Treba pa posebej poudariti, da je poprava ceste Luče—Solčava radi lanske povodnji pri letošnp vzdržala Od Luč do Ljuhnega je razdrtih precej škarp. V Radmirju močno poškodovani mort je že popravljen in je izvršil delo gornjegrajski okrajni zastop. V Gornjem gradu je Drete moet popolnoma razdrla ter odnesla hlodovje, ki so ga pa našli nekaj kilometrov nižje in se bo dal porabiti ta les pri popravi. K popravi tega mosta bo poleg okrajnega zastopa prispeval tudi precejšnjo vsoto oblastni odbor. Močan plaz je zasul okrajno ceeto na Čer-nivou (prelaz iz Štajerske na Kranjsko.) Nadalje je poškodovan most na Kropi v Za-drečki dolini, vendar je promet mogoč in bo popravil škodo oblastri zastop. Vas Luče leži višje nego struga Savinje. Da bi bili Lučaui zavarovani pred povodnijo, so zgradili poseben obrambni zid in tega je zadnje neurje potrgalo na več mestih in je voda {»oškodovala vas ter okrajno cesto. Škoda, katero je povzročila povodenj na okr cestah tec mostovih še ni tako občutna, ampak bolj prizadeti so posamezniki in to predvsem lesni tngovc'. V Gornjem gradu je odneslo valovje dva velika jeza in povzročilo s. Podbrežnilni škode nad tfva milijona Din, k»r mu je po)?K jeza odneslo ogromno z.i!o?e lesa. Povodenj ,i< šla z vsem lesoin, ki je bil pripravljen pri žagah za splave Že vse zbite in za odhod pripravljene splave je odtrgalo in odplavilo les. Ogromno škodo zasebnikov si je ogledal g. narodni poslanec Vlado Pušenjak, ki bo posredoval v Belgradu za državno podporo. Poškodb vsled povodnji krog Celja, katere je napravila predvsem Hudinja, oblastni odbor ni pustil oceniti, ker spadajo ti kraji že pod kompeten-co hidrotehničnega oddelka na velikem županstvu in bo ugotovil ta škodo in izposloval državno podporo. ŽREBANJE LOTERIJE drnštva »Trgovske akademije« v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. — Srečka 10 dinarjev. Dobitkov 885, od 50 — do 100.000 Din Poizkusite srečo, naročite Ukoi srečke I ilin&iii Balonasti obroči zelo elastični, trpežni, črne kakovosti skoraj neprodornl izredno malo obrabljivi Vam omogočijo prevoz daljav kakoršnih si doslej niti predstavljati nismo mogli .Cotin „Type Ballon" montirate lahko broz premembe koles na normalna platišča za obroče z visokim pritiskom. —> Sledite čas in denar! Viktor Bohlncsc, Uuftlfana Skoda vsled povodnji v Sav. dolini. O razdejanjih, ki jih je povzročila nenadoma narasla Savinja tako na obrambnih delili in mostovih kanor na obmejnih zemljiščih, smo že poročali. Ivšlo je tudi podrobno poročilo o poškodbah ob Savinji od Letuša do Celja, ugotovljenih o priliki ogleda od strani oblastnih poslancev gg. Antona Cestnika in Miloša Levstika ter narodnega poslanca g. dr. H o d ž a r j a. V sredo 14 t. m. sta dalje oblastni poslanec Levstik in narodni poslanec dr. Hodžar ogledala posledice povodnji po narasli Hudinji. Posebno huda so razdejenja ob bregovih Itudlnje nad Majdičevim mlinom in Škofjo vasjo. Skoraj vse dosedanje obrambne naprave so zrahljane, na mnogih mestih popolnoma porušene, voda je odnesla zopet neverjetno mnogo najrodo-vitnejše zemlje obrežnim posestnikom. Široko in strokovno zasnovana akcija za končno regulacijo Savinje in njenih pritokov je eno najnujnejših vprašanj v celjskem okraju. Priznati moramo, da je okrajno glavarstvo pridno na delu, od mariborske oblasti pa sta si sam predsednik g. dr. Leskovar in gradbeni inžener g. Fišer ogledala posledice povodnji. Po končanem ogledu se je včeraj vršil v v Celju še sestanek obeh funkcionarjev z zgoraj omenjenimi poslanci v pogledu odpomočl. V kratkem je pričakovati posebne ankete prizadetih faktorjev glede vprašanja regulacije Savinje in njenih pritokov. Jugoslovanski žel. uradniki v Pragi. Iz Prage nam poročajo: Kljub slabemu vremenu nas je iznenadila ua praškem kolodvoru velika mnoiica meščanov, ki so nas pozdravljali z živahnimi »Na zdar« klici in obsipali s cvetjem. V imenu češkega naroda nas je pozdravil narodni poslanec g. Prohftzka, predsednik udruženja čsl. žel. uradnikov g. Novak in mnogi drugi zastopniki političnih oblasti in strokovnih organizacij. Za prijazni sprejem se je v češkem jeziku zahvalil zastopnik SHS min saobračaja g dr. Kavčič. Pri ogledu magistrata nas je sprejel v zbornični dvorani župan 7 dr Baxa, ki ie bi! vzhičen nad prvim večjim ofirijelnim obiskom Jugoslovanov, ki bo povod še za večje zbližan je m delovanje obeh narodov. Komerza, ki se je vršil v Narodnem domu, 90 se udeležili različni visoki dostojanstveniki Če-hoslovaške republike. Spored, katerega je sestavil predsednik združenja čsl. uradnikov g. Novak sporazumno z ministrstvom saobračaja, je tako zanimiv in obsežen, da sedaj ni mogoče podrobno poročati. Izčrpno poročilo sledi. Strahota trahoma v mariborski oblasti. Medjimurje in tudi že Prekmurje trpi v zdrav-slvenem oziru zelo veliko vsled trahoma, egiptovske očesne bolezni. Drugi kraji naše oblasti so bili do zdaj pred tem še varni Toda zadnji čas pa je bilo že opaziti tudi dmgod sporadične slučaje. ^ Včeraj pa je prišlo v mariborsko bolnico 20 delavcev iz opekarne Dervvuschek v Lajterspergu. : Vsi so imeli egiptovsko očosno bolezen. Do so se je drug od drugega nalezli, ni prav nič čuda, ko pa spijo natlačeni v male barake, kjer je prostora za 20 oseb. po 50 skupaj, zariti v slamo. Ta slučaj nastopa te hude bolezni pa že ni več samo slučaj in oblast bo morala z vso energijo započeti akcijo, da se ta bolezen zatre. Oblastna skupščina v Mariboru je v svojem proračunu določila 100.000 Din za pobijanje bolezni trahoma in bo sedanji oblastni zdravstveni referent odredil vse, da se taki slučaji ne bodo več ponovili. Poleg javnega in oblastnega pobijanja te bolezni pa je potrebno, da tudi privatniki store vse, da se bolezen med mariborsko delavstvo ne bo širila. Glavni pogoj za ohranitev pred to boleznijo je — brezpogojna snaga. Snaga ni draga, vsak si jo lahko oskrbi, voda je skoro že čisto zastonj, treba je lo požrtvovalnosti od strani podjetnikov, He de Fran-oe«, ki je največji in najlepši brzopamik francoske linije »Cie. Gle. Transaflantique«. — Dragim povratnikom kličemo: Srečno pot in na zopetno svidenje! k Poštne zveze v okrožju poštnega ravnateljstvo v Ljubljani. Knjiga pod tem naslovom se tiska v tiskarni ljubljanskega poštnega ravnateljstva in bo izšla še ta mesec. V njej bodo navedene (železniške proge, po katerih »o razvrščene pocestne poštne zveze; b) pocestne poštne zveze; c) ambulantne poštne in druge železniške poštne zveze, s katerimi posredujejo zaprte sklepe poštni uslužbenci. S to knjigo bo poštno ravnateljstvo j ako ustreglo poštnemu uradništvu pa tudi občinstvu bo ta brošura v premnogih primerih dobro služila. k V zagrebškem frančiškanskem samostanu je 13. t. m. umrl p .Akurzij Križan. Gospode duhovne sobrate, ki so 1. 1900, dovršili v Ljubljani bogoslovje, spoštljivo prosim, da bi pokojnemu tovarišu izkazali ljubezen, kakor smo se ob slovesu iz šole dogovorili. — Dr. p. Regalat Čebulj, prov. * Dr. Krekova meščanska-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani (s pravioo javnosti) prične e poukom 15. oktobra t. 1. Teoretično-praktični .pouk traja 10 mesecev. iVeumeti so: verouk, slovenščina, vzgojeslov-je; računstvo s kalkulacijo, knjigovodstvo; narodno gospodarstvo; higijena, negovanje otrok; gospodinjstvo in gospodinjska opravila (pospravljanje, znaženje, ravnanje s perilom itd.); živiloslovje, kuhanje, serviranje; šivanje s krojnim risanjem (tudi vežbanje v finejših ročnih delih); vrtnarstvo in sadjarstvo; čebelarstvo. Učenke bodo imele tudi priliko, izobraževati se proti posebnemu plačilu v petju, glasbi in tujih jezikih. Tekom leta se pri-rede tečaji za kuho, na zahtevo tudi drugi. Šola ima v krasni, zračni legi lasten, z vodovodom in električno razsvetljavo opremljen moderen dom, ekonomijo in obrežen vrt za razne kulture sadjarstva, zelenjadarstva in cvetličarstva. Zemljišče meri 7 in pol hektarjev. Sprejemajo se redne vnanje učenke,.-, ki ostajajo v zavodu čez dan in dobe ondi delno oskrbo, in redne notranje učenke (internisti-nje) s popolno oskrbo. Praktikantke se pridele praktičnemu delu. Vodstvo doma in gospodinjske šole so prevzele šolske sestre iz Maribora. Šola ima pravico javnosti'. Priglase sprejema, prospekte pošilja: vodstvo šole (Zgornja Šiška pri Ljubljani) ali kuratorij šole (Ljubljana, Mestni trg 8-III). •k Oražnov dijaški dom v Ljubljani. V zimskem semestru 1927-28 bo sprejetih v »Oražnov dijaški dom v Ljubljani« 50 stanovalcev (prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava). V prvi vrsti se sprejmejo ubožni slušatelji tukajšnje medicinske fakultete, ako bi potem ostalo kaj prostih mest, se bodo sprejeli revni slušatelji ostalih fakultet. Prosilci naj opremijo svoje prošnje z izpričevali (o višjem tečajnem izpitu, odnosno o kolokvijih in o državnih izpitih) ter z ne nad leto starim izpričevalom ubožnosti, ki naj bo potrjeno od županstva, davčnega urada in glede event. 11. L m. je Idrija z ljubeznijo in hvaležnostjo praznovala dvojni jubilej svojega duhovnega očeta. V soboto zvečer so se poklonila častitljivemu slavijencu zastopstva vseh katoliških organizacij, ki so v Idriji. Zbrala so se v žup-nišču vodstva K. D. D. in njenega pevsko-godbenega, dramatičnega, fantovskega in dekliškega odseka, potem mladeniške, dekliške in ženske Marijine družbe, Tretjega reda, Prijateljev presv. Srca Jezusovega, Kršč. gosp. društva, Ljudske posojilnice, Kmetsko-delav-ske zveze, Cerkvenega pevskega zbora in Vin-eencijeve družbe. Med tem so zagoreli pred farovžem lampijončki in godba je zaigrala in pesem je zadonela V nedeljo zjutraj je zdramila Idrijčane iz njihovih zaspanih sanj živahna budnica godbenega odseka, ki je prekorakal vse mesto. Ob 10 je bila slovesna sv. maša. Cerkev je bila nabito polna meščanov in okoličanov. Na častnih sedežih pred oltarjem smo videli zastopnike številnih idrijskih uradov, častniškega zbora in ustanov. Znani naš tenorist Joško Bratuž je pa s svojim prikupnim glasom dal vsej svečanosti še posebno očarljiv podvig. Slavnostno pridigo je imel prof. Terčelj. Po sv. maši so se poklonili slavijencu v župnišču zastopniki idrijskih uradov, armade in organizacij. Zastopniki rudnika in raznih drugih oblastev, ki so že s svojo prisotnostjo pri slovesni sv. maši doprinesli dokaz kako cenijo in spoštujejo svojega dekana, so mu pri tej priliki ponovno izrekli svoje častitke, tudi italijanske dame so poklonile lep buket rož. zemljeknjižnih bremen od sodišča. Tako opremljene prošnje je treba vložiti najkasneje do 8. oktobra t. 1. pri upravnem odboru Oraž-novega dijaškega doma v Ljubljani (univerza). •k Na »rglarski šoli Cecilijinega društva v Ljubljani se bo pričelo šolsko leto 1927-28 v ponedeljek, 26. septembra. O poldevetih dopoldne bo vpisovanje in sprejmanje učencev. Nanovo vstopajoči učenci naj prineso s seboj rojstni oz. krstni list, zadnje šolsko spričevalo in priporočilo župnega urada. Vpisnina znaša 25 Din, učnina mesečno 50 Din. Med šolskim letom se učenci ne bodo sprejemali. •k Zaročil se je vojaški zdravnik dr. Edo Jemec iz Ljubljane z gdčno. Lili Kocbek-ovo, hčerko uglednega tovarnarja v Kranju. Iskreno čestitamo! k Sima Markovic ni bil aretiran. Pred par dnevi so poročali listi, da je belgrajska policija aretirala voditelja jugoslovanskih komunistov Simo Markoviča in da ga bo prepeljala v Sarajevo v svrho konfrontacije. V oddelku splošne policije v Belgradu pa trde, da se Markovič nahaja na svobodi. Sicer je bil res pozvan na policijo radi nekega naznanila, toda ni bil aretiran. Zdi se, da je iskalo Mar-koviča sarajevsko sodišče, da pa belgrajska policija še ni dobila zahteve za njegovo aretacijo. -k Jugoslovansko gozdarsko združenje je odložilo svoj glavni občni zbor od 21. septembra na 16., 17. in 18. oktobra. k Nova tekstilna šola. V Leskovcu v Srbiji se je otvorila nova tekstilna šola, ki je že pričela z delom. Dosedaj se je prijavilo že 30 učencev. ■k Zahvala. Dne 2. septembra t. 1 so bili zapustili Dolenjske Toplice zadnji izmed 96 invalidov, ki so bili tamkaj sprejeti v svrho zdravljenja. Ob tej priliki izrekajo vodstvu .invalidskega zdravilišča v Toplicah, zlasti gosp. zdravniku dr. K. Kanvalinki, čč; šolskim sestram, gg. upravitelju I. Kuhariču in I. Bezjaku za vso skrb, dobro postrežbo in prijaznost, izkazano vojnim invalidom, najlepšo zahvalo. V imenu vseh: Kenc Vdncenc, Maribor. PRIVAT. DETEKTIV. ZAVOD. RIMSKA 9. ■k K povodnji t Trzinu. »Slovenčev« poročevalec o povodnji je priporočal železniški upravi, da bi vzdignila progo v Iranu. To bi res ne bilo napačno za potujoče občinstvo, pač pa škodljivo za vas Trzin, ker bi voda še težje odtekala in bi bila povodenj še večja. A lahko bi železniška uprava ustregla potujočemu občinstvu in Trzincem, ko bi progo vzdignila, pod njo pa naredila dosti primernih predorov, da bi se voda hitreje odtekala. Vsa regulacija Pšate ne pomaga veliko, dokler ni potrebnih predorov, ker ravno železniška proga vodo najbolj zadržuje. Velike koristi bi bila vzdignjena proga tudi za posestnike njiv onstran proge, ker bi voda ne zalivala več njih njiv, ampak bi se odtekala skozi predore na nižje ležeče travnike. •k Nesreča na polju. V Spod. Gaberniku pri Rogatcu se. ie težko ponesrečila posestnica Amalija Št-efek.- Nakladala- je na polju koruzo. Med obračanjem se je težko obložen voz prevrnil ter padel na njo. Dobila je težke notranje poškodbe in ima zlomljeno desno nogo. Prepeljana je bila v mariborsko bolnico. KUŠAKOVICA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe ■k Sadjarji, oglejte si o priliki kmetijske razstave tudi A r b o t i n in druge izdelke za pok-ončevanje škodljivcev, ki jih razstavlja na velesejmu tvrdka Cliemotechna v lastnem paviljonu. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. •k Pri žolčnik in jetrnih bolečinah, žolč-nem kamnu in zlatenici ureja naravna »Franz-Josek-grenčica prebavo skoro na brezhiben način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da je posebno učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Joscf«-vodo, če se vzame zjutraj na tešče zmešana z nekoliko gorke vode. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. Popoldne po litanijah je bila v prostorih Kat del. družbe prirejena društvena akademija na čast slavijencu — predsedniku. Pri tej priliki je bila izročena delavnemu gospodu dekanu tudi diploma »Prosvetne zveze« v Gorici, ki ga je radi zaslug na polju krščanske prosvete imenovala za častnega člana. Diplomo je narisal naš Domen in je prav posrečeno delo. Slavljenec je bil od tako nepričakovanih in številnih dokazov globoke ljubezni ganjen in presenečen in je v svojem zahvalnem nagovoru tudi poudarjal in prosil, naj ta ljubezen ostane vedno med nami, kajti ona nam daje nepremagljivo, neporušno moč. « » » Monsignoru Arku izreka na tem mestu najtoplejše častitke tudi uredništvo »Slovenca«. Monsignor je bil pred vojno eden izmed naših najbolj marljivih sotrudnikov. Njegovo pero je bilo odločno v boju za krščansko kulturno misel, pa vedno strogo pravično in objektivno ter prežeto ljubezni do vseh. Bog ohrani monsignora še do skrajne meje življenja! * * * Iskrena zahvala. V teh dneh sem prejel od raznih strani toliko pismenih častitk in raznih drugih dokazov ljubezni, da se pri najboljši volji zlasti še radi svojega bolj rahlega zdravja ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Bodi zato na tem mestu izrečena iskrena zahvala vsem, ki so se me na katerikoli način spomnili. Bog povrnil Msgr. Mihael Arko, dekan. © »Ljubljana v joseni« je dosedaj najzanimivejša razstava v Ljubljani. Dočim je vele-sejem bolj trgovskega značaja, nudi ta razstava izredno veliko zanimivosti za vsakega. Gledališka razstava je prva te vrste v državi. Kmetijsko- strojna, sadna, čebelarska, mlekarska, kakor tudi higijenska razstava so prav poučne. Pozornost vzbujajo tudi načrti za stavbe, ki jih gradi mestna občina s svojo stanovanjsko akcijo. Vrtnarska razstava je krasna. Tudi za zabavo je na veseličnem prostoru dovolj poskrbljeno. © Obhod narodnih noš se vrši danes popoldne ob 3 na sejmišču. © V olivni popravek. V zadoščenje in pohvalo naših volivcev v vodmatskem okraju popravljamo prvotno naše tozadevno poročilo | in ugotavljamo, da je bilo pravo razmerje glasov v tem okraju naslednje: Na XIV. volišču je bil oddanih za SLS 156, SDS 122, Soc. 12, kom. 26 Na XIV a pa za SLS 189, SDS 115, Soc. 14, kom. 29. Skupaj torej »a SLS 345, SDS 238, Soc. 26, kom. 55. 0 6% obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Assicurazioni Generali — general, zastop za Slovenijo 100.000 Din, »Sava« obče zavaroval, d. d. — general, zastop za Slo-ven.« 200.000 Din; Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in vpokojencev 7.500 Din, ; Penko Jože, poštni zvaničnik 1.000 Din, Ne-' imenovan 60.000 Din, 3 neimenovani po 10.000 i 30.000 Din, Neimenovan 5.000 Din, Neimeno-' van 4.000 Din, Neimenovan 3.000 Din, Neime- novan 2.000 Din, 3 neimenovani po 1.000 Din 3.000 Din, dva neimenovana po 500 Din 1X100 dinarjev. © Inatrukcije išče akademik, ki ga ured. ništvo našega lista kot umsko in moralno visoko kvalificiranega nujno priporoča. Kdor mu na ta način pomaga prebresti bedo dijaških let, bo storil zelo dobro delo ne samo za dotičnika samega, ampak za stvar mlade slovenske katoliške kulture sploh. Ponudbe sprejema glavni urednik našega lista F. T. © Razstava cerkvenih paramentov. Priporočamo obisk razstave cerkvenih paramentov, ki jih je naredila bratovščina sv. Rešnjega Telesa za ubožne cerkve. Paramenti »o razstavljena v dvorani škofijske palače danes, jutri, v torek in v sredo od 9 do 12 in od 2 do 5 popoldne. © Izvencerkveni sestanek križanske moške Marijine družbe bo v sredo, dne 21. sept ob 8 zvečer v družbeni dvorani. Ker je ta sestanek prvi v letošnji zimski dobi in se bo določil red nadaljnim sestankom, se vabijo vsi družbeniki, da se zanesljivo udeleže tega družbenega shoda. © Sv. maša-zadušnica za pok. Lovra Se-Iiškarja bo v Križankah v četrtek 22. septembra ob 6 zjutraj. Člani moške kongregacije se vljudno vabijo k najštevilnejši udeležbi. © Maša zadušnica za pokojno g. Marijo Cerar bo -v ponedeljek ob pol 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra. © Marijanska hmurregacija za učiteljice in Marljanska kongregacija za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani imata v ponedeljek, dne 19. sept. ob pol sedmih zvečer svoj prvi letošnji shod. □ Ekskurzija vinarske iole. V četrtek 15. t. m. je napravila enoletna vinarska in sadjarska šola izlet na posestvo graščine Haus am Pachern v Ho-čah pri Mariboru, kjer si je ogledala poleg drugih zanimivosti dva nova »Ifla« silosa, edina te vrste v naši državi, in pa slamoreznico »Pebekoc, ki krasno služi pri polnjenju sila. Priporočamo tudi našim gospodarjem, da si stvari ogledajo in po možnosti posnemajo ta vzgled. © Slovo. Vsem svojim prijateljem in znancem od katerih se nisva mogla osebno posloviti, kličeva ob svojem odhodu v Novomesto: Z Bogom! Edmund in Fani Schott. ©Promenadni koncert godbe Dravske div. oblasti danes ob 11. uri v »Zvezdi«. Spored: 1. Obruča: »Volga«, koračnica 17. češke brigade. 2. Nedbal: Valček iz operete »Poljska kri«. 8. Tho-mas: »Raymondc, uvertura. 4. Kienzl: »Evangelj-nik«. 5. Jaki: »Odmevi iz naših krajev«, slovenske pesmi. 6. Siede: »Mavrica«, intermezzo. 7. Čerin: »Delaj, dekle pušeljek, koračnica. © G. Leopold Kovač, tenorist kr. opere je nabral za Podporno društvo slepih v veseli druibi znesek 250 Din, za kateri znesek v imenu odbora kar najiskrenejša lival! — Preds. PDS. © Razpis stanovanj. Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani naznanja, da se bo prihodnja razprave za dodelitev stanovanj vršile dne 19. in 20. septembra ob 16. uri. Razpis 13 stanovanj, ki se bodo nakazovala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča, soba št. 6, kjer se vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja. © Kolesarske tatvine. Proti aretiranemu kolesarskemu tatu Antonu Remarju se vrši'še;pbširna preiskava. Remar je rojen 1. 1899. v Mflrtitlj{"vasi pri Mokronogu- Bil je radi tatvine že večkrat kaznovan in je radi večjega vloma sedisP'že' štiri leta skupaj. Po poklicu je delavec, vendar pa zadnje čase ni maral delati, temveč se je preživljal skoro izključno le z barantanjem z ukradenimi kolesi. Kakor je policija ugotovila do sedaj, je posedoval že najmanj štiri kolesa, ki jih je pa prodal. Kolesa je seveda ukradel. — Aretacija Remarja pa nI kolesarskih tatov prav nič oplašila in nemoteno nadaljujejo svoj posel. V petek opoldne so izpred justične palače ukradli Valentinčiču Antonu iz Stepanje vasi tisoč dinarjev vredno kolo. — Ob istem času je bilo iz veže Alojzijevišča ukradeno 2500 Din vredno, črno pleskano kolo znamke Jax. Kolo je last strojnega ključavničarja Stanislava Zdešarja. © Veliko izbiro volnenih jopic najnovejših bluz, perila, kravat itd. priporoča tvrdka lg. Ž a r g i pri nizki ceni. Ljubljana, Sv. Petra cesta. © Dr. Ivan Pintar, strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo, se je vrnil iz Studijskega potovanja in zopet redno ordinira. © Specialist za ženske bolezni in porodništvo. Med. univ. dr. Leo Šavnik OTdinira od 20. t. m. dalje v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica 6, telefon št. 2614. © Nogavice vseh vrst v veliki izbiri in najceneje pri Dobeic-u, Pred škofijo 15. © Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5. © Gospodične, ki hočejo šivati perilo zase, sprejema zopet v pouk tvornica perila M, Alešovec., Cankarjevo nabrežje I., kjer se izdeluje vsakovrstno perilo po meri in najnižji ceni. © Matična knjigarna na Kongresnem trgu ima največjo in najbogatejšo izbero muzikalij v Sloveniji. Posebno opozarjamo cenjene učitelje glasbe na našo veliko zalogo instruktiv-nih del za v6e instrumente in petje po najnižjih cenah. Za naročila z dežele zadošča dopisnica s točnim naslovom. Marilsor □ Cenj. naročnikom v Studencih pri Mariboru. Podružnica »Slovenčeve« uprave v Mariboru prične s 1. oktobrom dostavljati list naročnikom v Studencih pri Mariboru d i r e k t -no na dom. Ker bo povzročilo dostavljanje znatne obremenitve naše uprave, vabimo vse cenjene somišljenike in prijatelje lista, da si ga narooe najkasneje do 24. t. m. pri gori-navedeni podružnici. Prosimo pa tudi stare naročnike, da agitirajo in pridol>ijo novih svojemu listu. Končno pripomnimo, da se bo dostavljal list v času od pol 11 do 12 dopoldne, dočim ga dostavlja sedaj pošta šele okoli 4 popoldne. □ Moško učiteljišče je prišlo zopet na dnevni red. Mi moramo popraviti včerajšnjo notico v tem ozaru, da obnovimo vrstico, ki je pomotoma izostala: r, Gosp od ravnatelj zavoda najpreje ni hotel nič izjaviti, še le na ponovno željo urednika...« S tem bo jasno, kdo je dal izjavo o zavodu: »Dokler zavod »Jutrovk dopisniki napadajo, vem, da je na zavodu vse v redu. Bo j i ji i se le, če bi ga začeli eventuel-no hvaliti.« — »Jutro« pa tudi popravlja. To popravljanje pa se glasi, da je v I. letniku padlo le 17 odstotkov in ne 50 odstotkov kot je preje drugače priobčilo, gotovo seveda mi-stificirano! □ Socijalistična beseda socialistom. »Delavska politika« v Mariboru piše o delavcih — zdaj po volitvah seveda, dne 17. septembra to-le: »Masa je masa, in to še nezavedna in neuka masa. Njo se z demagogijo pridobi za vsakršne človeštvu kvarne ideje. In to posebno ljudi, ki niso dosti razsodni in izključeni.« — O voditeljih pa piše to-le: »Vsakdo, kdor resno premotri njihovo početje in presodi njihova dejanja, mora spoznati, da so to razruše-valci, ki ničesar ne zidajo. Oni so politični demagogi, ki sejejo med mase razdor, mesto da bi jih pripravljali potom resnega organi zato-ričnega dela do smotrenega delovanja.« — In še prerokuje, ko pravi: »To je sreča, da se ljudem vendar oči odpirajo, ko gledajo njih delovanje ter se trumoma odvračajo od njih.« — Mariborsko socijalistično delavstvo bo te besede, ki jih socijalisti ene skupne obračajo proti socijalistom druge skupine, obrnilo nazaj na prvo skupino — ker jih še bolj zasluži, ko drugim pridiguje, pa je sama pridige najbolj potrebna! Delavstvu pa se res odpirajo oči in zato vidijo na obe strani in ne le tja, kamor Delavska politika kaže. □ Socijalisti mečejo — tovariše na cesto. Socijalisti se tako radi babajo, da so — so-cijalni, a kadar je treba to v dejanju pokazati, tedaj seveda je vse drugače. Tako se nam po- ^ roča o slučaju, kako nečloveško so vrgli na cesto nekega železničarja ravno iz hiše, kjer ima glavno besedo eden socialističnih vel-mož. Neusmiljeno deložirani je moral z družino v vagon. Mnogi železničarji so bili priča temu in bodo v bodoče znali, kakšni so socijalisti v besedi in kaki potem v dejanju. □ Moderno tlakovanje ulice. Ena najbolj prometnih ulic je gotovo Tattenbachova, ker pelje iz Glavnega trga proti mestni klavnici. To ulico je mestni gradbeni urad zaprl in jo tlakujejo na mo-dern švicarski način. Na prodnato podlago pride posebna 15 cm debela masa, ki je podobna katranu, a se takoj strdi. S to maso tlakovane ceste so gladke in tlakovanje drži do 15 let brez vsake poprave. Ako se bo ta poskus obnesel, bo dobil Maribor še več tlakov po vzgledu Tattenbachove ulice. „, ... „_ ... □ Največje orgije v Sloveniji s 3o registri dobi velika romarska cerkev v Rajhenburgu. Z izdelovanjem teh orgelj, ki bodo postavljene majnika prihodnjega leta, je pričela mariborska tvrdka Josip Brandl. „ .. □ Umrla je v mariborski bolnici gospa Marija Kranc v starosti 57 let. Pogreb se bo vršil danes -y nedeljo iz mrtvašnice v bolnici na Pobrežje ob pol štirih popoldne. •ivnv □ Zginil je neznano kam. Komaj 21 letm V. V. je izginil pred dnevi med znaki, ki govorijo verjetno, da si je mladenič nekje v okolici Studencev sam končal življenje. Morebitni podatki o izginulem se naj naznanijo žandarmeriji v Studencih ali pa mariborski policiji. □ Diflerija je začela v zadnjem času močno razsajati med deco in to po ulicah v bližini glavnega kolodvora. □ Na mesečnem sestanku duhovnikov - tretje-rednikov v sredo 21. t. m. ob pol 5 popoldne v frančiškanskem samostane bo po običajnem premišljevanju predaval g. svetnik Cede o panogah krščanske dobrodelnosti na Bavarskem. Pridite polnoštevilno! □ Trgovska nadaljevalna šola trgovskega gre-rnija v Mariboru. Vpisovanje učencev in učenk v trgovsko nadaljevalno šolo v Mariboru se vrši v nedeljo 2. oktobra od 10 do 12 v prostorih državne trgovske akademije na Zrinjskega trgu št. 1, I. nadstropje, v sobi št. 28. Pri vpisovanju je predložiti zadnje šolsko izpričevalo in dve izpolnjeni redovnici, ki se dobita pri trgovskem gremiju ali v trgovini V. Weixel. Novinci morajo imeti razen tega še potrdilo gremija, da so tam vpisani kot vajenci. Sprejemni in ponavljalni izpiti se prično v ponedeljek, dne 3. oktobra točno ob 15. uri (ob treh popoldne). Ustmeni izpiti se končajo v torek dne 4. oktobra zvečer, nakar se razglasi definitiven sprejem novih učencev. Reden pouk se prične v sredo, dne 5. oktobra ob 15. uri. □ Češka nadaljevalna šola v Mariboru bo zopet odprta dne 21. t. m. v dosedanjih prostorih dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. V šolo je vpisanih 46 češkoslovaških otrok. — Češki klub, kot zastopnik tuk čs. kolonije, se srčno zahvaljuje p. n. šolski oblasti kakor tudi gospej ravnateljici meščanske šole za visoko naklonjenost, ki je omogočila. da se čs. šola tudi letos nadaljuje. □ Bolgarski vijolinist Saša Popov, ki je lani s svojim nastopom vzbudil največje priznanje in zanimanje, bo koncertiral v okviru Ljudske univerze 7. oktobra v Gotzovi dvorani. □ Ljudska univerza v Mariboru. Zaradi prav ugodnega odziva (okrog 60 prijavljencev) se otvo-rita prihodnji pondeljek zvečer dva izobraževalna tečaja — začetniški in nadaljevalni — v obsegu meščanskih šol. Pristopiti morejo tudi še neprijavljeni. — Za slovenske, srbohrvaške in ruske tečaje se sprejemajo prijave. □ Dr. Valerija Valjavec se je preselila v Aleksandrovo cesto št. 6 (Zadružna gospo-iairska banka) ter ordinira od 8—9 in od 14-16 (2-4). □ Dr. Lud. Novak zopet redno ordinira. Maribor, Stolna ulica 1. Celje gr Celjski Orel. Svojo požrtvovalnost in ljubezen do ustvarjajočega dela hoče celjski Orel zopet dokazali v nedeljo, dne 18. sept. v Dramljah pri Sv. Juriju, ko pohiti tja, da ponese med tamkajsno mladino lepo orlovsko misel. S svojim pestrim telovadnim sporedom, pri katerem nastopijo člani, članice in naraščaj iz Celja in bližnjih odsekov, bo nedvomno vzbudil pozornost in v srcih drameljskih fantov smisel za ustanovitev lastnega odseka, kar je tudi namen nedeljske orlovske prireditve v Dramljah. Ob pol 10. uri sprejem gostov, ob 10. uri sv. maša, na kar se vrši pred cerkvijo ljudski tabor, po popoldanskem opravilu pa javni telovadni nastop pri cerkvi. Kar najvljudneje opozarjamo bližnje in daljne prijatelje orlovske mladine, da pohite dne 18. sept. z idealnim celjskim odsekom v Drami je. •©• Krekovcem. V sredo, dne 21. t. m. se vrši naš redni sestanek, katerega se sigurno vsi udeležite, ker so na dnevnme redu nujna, aktualna vprašanja. Na sestanku predava gosp. narodni poslanec dr. Hodžar o naši soc. politiki, kar bo zlasti za nas delavske fante izredno zanimivo in poučno. Pridite vsi! — Odbor. -8" Osebna vest. Kakor slišimo je absolvent praškega konservatorija g. Slavko Osterc prideljen drž. konservatoriju v Ljubljani. Gosp. S. Osterc je priznano eden naših najnadarjenejših komponistov, ki še mnogo obeta. Gosp. Osterc je dobil od ravnateljstva v Ljubljani že poziv, da naj službo nastopi, a iz Belgrada še nima podpisanega dekreta. Zakaj se take zadeve zavlačujejo? Gosp. Osterc bo poučeval na konservatoriju kompozicijo. Želimo mu na novem mestu kar najboljših uspehov! Maksimilijanska cerkev se v svoji zunanjosti zopet renovira. Prav je, da se cerkev, posvečena staremu celjskemu svetniku in mučencu, sv. Maksimilijanu,. spet napravi dostopna, potem ko je med vojno služila kot vojaško skladišče. Popravljalne stroške krije gospa Koroščeva, vdova po pok. g. Korošcu, uradniku celjske državne cinkarne, dela pa izvršuje stavbeni mojster g. Gologranc. JSr Dekliška Marijina družba obhaja 25 letnico svojega obstoja dne 25. septembra 1927 popoldne v Narodnem domu v Celju .Na to svojo proslavo prijazno vabi vse svoje članice, kakor tudi vse one, ki so vneti za versko, pošteno življenje, ter vse sosedne Marijine družbenke, da se jo po možnosti udeležijo. Na sporedu je slavnostni govor, petje in deklamacije ter igra v štirih dejanjih: :>Goslarica naše ljube Gospe«. Ker je čisti dobiček namenjen za misijone, so najprijaznejše vabljeni vsi in vse. Odbor. -©• Stavba Mohorjeve tiskarne na dvorišču poslopja Družbe sv. Mohorja pod vodstvom mestnega stavbenika g. Kalinška po načrtih prof. Plečnika vidno raste in doseza že prvo nadstropje. Vse poslopje je tudi v notranjosti v obnavljanju. Poleg Jugoslovanske bo stavba Mohorjeve tiskarne naj-mqdernejša v Jugoslaviji. •0" Našla se je 16. t. m. zvečer na Kralja Petra cesti manjša vsota denarja. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v Prešernovi ulici št. 4, Vidmar. ■& Is rudarske službe. Napredoval je g. ing. Andrej Torkar, profesor na rudarski šoli v Celju v 4. skupino I. kategorije. ■©" Smrtna kosa. Umrl je v sredo v javni bolnici šele 21 let stari premogar Karel Jazbinšek od Sv. Krištofa pri Laškem. N. v m. p.l ■& Ponarejene dvodinarke. Celjska policija je dobila te dni v roke več ponarejenih dvodinark. Falzifikate je spoznati po tem, da imajo na obodu razpoko, kar priča, da so falzifikati iz dveh delov, sestavljeni; so iz svinca in brez zvoka. Trbovlje Vpisovanje v trgovsko in gremijalno nadaljevalno šojo v Trbovljah se vrši v nedeljo, 23. ."ep-tembra od 10—12 ure dopoldne v pritličju deške šole na Vodi. Vajenci in vajenke naj prineso seboj zadnje šolsko spričevalo. Opozarjajo se vsi g. trgovci, da morajo obiskovati trgovsko nadaljevalno šolo vsi vajenci in vajenke. Napačno poročilo. Dopisniku »Delavske politike« bi priporočali, da si poišče novi pravilnik bratovske skladnice, ki je pripravljen v podpis, da ne bo poročal stvari, o katerih pravilnik ne govori. Obenem se bo poučil, da je novi pravilnik smrt ru-darja-zavarovanca pri bratovski skladnici. O valorizaciji so tudi sanjali starovpokojenci in je bila edina rešitev, a pravilnik govori, da pridejo v V. kategorijo, novim vpokojencem bi se pa zmanjšala pokojnina. No, če je to »Delavski politiki« prav, na-m ni Smrt. Umrli sta Marija Pečnik, stara 50 let, iz mesta, in Barbara Pinter od Plažovja. Ljudski oder v Kranju otvori letošnjo gledališko sezono v soboto, dne 24. t. m. Vprizori se Fr. S. Finžgarjev »Divji lovec", narodna igra v štirih dejanjih. Igra se vprizori v soboto, 24. t. m., in v nedeljo, 25. t. m. Obakrat ob 8 zvečer. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da je začetek točno ob napovedani uri. Dvorana Ljudskega doma je okusno prirejena. Oder je opremljen z novimi kulisami. Pridite v obilnem številu! 'tč Nctvi kino-aparal našega prosvetnega društva smo preizkusili že pri dveh prosvetnih večerih. Prvi večer so bile pri njem še nekatere nepopolnost, drugi večer je pa popolnoma brezhibno kazal jasne, lepe slike. Te dni smo aparat odstopili Prosvetni zvezi v Ljubljani, da ga razstavi na ljubljanski jesenski razstavi. Pevski koncert pripravlja naš agilni in številni pevski zbor prosv. društva sv. Jožefa. Kot kaže, se bo vršil ta koncert v nedeljo, 25. t. m. Osebna vest. Kot smo zadnjič poročali, je bil g. kaplan Mirko Bartol prestavljen v Dobrnič. Selilo se je pa tja samo njegovo pohištvo za 10 dni, a je v petek zopet srečno priromalo nazaj. Gospod Mirko ostane še pri nas in smo tega tudi vsi veseli. Jesenice Stavbene vesti. Občina Šmihel-StopiSe namerava čez potok med Hribom in Vel. Orehkom graditi nov most ter je ža zaprosila za tozadevno' oblastno dovoljenje. — Franc Golob, posestnik v Praprečah, bo gradil na Potoku nov mlin in žago. Dalje namerava postaviti posestnik Janez Zupančič na Potoku nov mlin ob Potoku ter je zaprosil za tozadevno uradno dovoljenje. — Posestnik Franc Strah na Mirni namerava preurediti nekatere lokale v svoji hiši v poslovne prostore za izvrševanje mlekarske obrti. — Nov splav na Krki v Novem mestu za pranje in zajemanje vode postavi gospod Josip Kobe, trgovec in posestnik, tu. Smrtna kosa- Umrla je v Novem mestu dne 15. septembra t. 1. zvečer po dolgi bolezni gospa Štrobelj, vdova po vpokojenem jetniškem pazniku in vojnem invaiidu. Zapušča dva nepreskrbljena otroka. Tradicijonalna tombola Jugoslovanske Matice v Novem mostu se bo vršila v nedeljo, dne 2. oziroma 9. oktobra t. 1. Tukajšnja podružnica Jugoslovanske Matice se tem potom zopet obrača na občinstvo Novega mesta in okolice. Naše prodajalke Tombolskik tablic bodo prodajale tablice po 1 Din, odbornice in odborniki pa se bodo oglasili pri premožnejših meščanih in okoličanih s prošnjo za prispevke v dobitkih. Zavedamo se v polni meri, da čas gospodarske krize in splošne tesnobe za požrtvovalne cilje narodno obrambnega dela ni ugoden. Vemo pa tudi, da je ravno v tem času pomoč dvakrat nujna. Saj se vsak dan posebej množijo obupni klici onih Slovencev, ki jih je ponoreli fašizem obsodil na hitro smrt, razpuščajoč in z brezobzirno roko uničujoč zadnje celice slovenskega življa, kulturna in prosvetna društva. Pravijo ,da je pomoč najbližja, kadar je sila največja. Upamo, da občinstvo ne bo odreklo svoje pomoči v tako žgoči in vnebovpijoči potrebi in da bo rado poseglo po tombolskih tablicah oziroma po svojih močeh prispevalo z dobitki. — Podružnica Jugoslovanske Matice v Novem mestu. Kočevje Volitve. Kakor vsakokrat tako so tudi to pot na Jesenicah volitve izpadle za SLS nadvse častno. Od 1058 oddanih glasov jih je dobila 506. Komunisti niso hoteli poslušati glasu pameti ter voliti krščansko socialistično SLS. 15. vsakega meseca preklinja na ves glas SDS, kadar dobi kuverto, na kateri je zaznamovano, koliko se mu je odtrgalo za davek na ročno delo, ki se je uvedel pod Zerjavovo vlado, ko pa pridejo volitve, tedaj pa gre in odda svoj glas — SDS! In koliko jih je na Jesenicah, posebno med obrtniki, katerim je Slavenska banka toliko škodila, a vendar so šli v svoji zamegljenosti volit »gospodarsko« strankol 314 demokratov bi sam Dijogen s svojo laterno ne našel v jeseniški občini. Najmanj polovica glasov je proletarskih 1 Sicer pa so se volitve vršile mirno in dostojno, če izvzamemo skrajno nedostojno in neslano karikaturo z verski čut žalečim napisom v oknu Haupt-raanove gostilne na Jesenicah. — Volivcem in pa somišljenikom SLS iskrena zahvala za zvestobo, katero ste 11. septembra držali! Iskrena hvala tudi zaupnikom za požrtvovalno delo, a največja zahvala gre č. g- Krašni za njegov obilen trud! Novo mesto Mesečni semenj v Kandiji dne 15. sept. t. 1. | je bil bolj slabo obiskan. Prignali so skupno 139 i glav živine. Kupčija je bila slaba ker ni bilo zu-1 nanjih kupcev, Opoldne je bilo sejmišče že prazno. Prignana živina pa je bila v splošnem dobro rejena. Občni zbor Orla v Kočevju. V nedeljo, dne 18. t. m., ob pol 5. uri popoldne ima tukajšnji odsek Orla svoj redni občni zbor. Člani in starej-šine, pridite točno I Segajte pridno po stadionskih srečkah, ki leže na prodaj v obeh trafikah kakor tudi v Zadružni banki. Mogoče vas zadene sreča. Kranjska gora. Zalivala.. Krajevni odbor SLS se prisrčno zahvaljuje vsem somišljenikom, ki so se skupščinskih volitev v tako častnem številu udeležili. Posebna zahvala pa še vsem onim, ki so prišli iz oddaljenega Srednjega vrha, Podkuž, Gozda in Podkorena. Kopališče. Drugo leto namerava županstvo oziroma Letoviško društvo zgraditi v Jasni veliko kopališče. Jez se bo povišal in bo imel več zatvor-nic, ki se bodo ob povodnji odpirale. Tako se bo ves ogromni prostor v Jasni spremnil v jezero. S pripravami se bo morda že letos začelo. Povodenj tu ni naredila posebne škode; voda je sicer zelo narasla, vendar pa so jo pri uničevanju ovirali številni koši in betonski pomolki, ki so bili šele letos dograjeni. Kamnik V odgovor dopisniku sobotnega »Jutra«. Da bo gospod, ki je v včerajšnje »Jutro« poslal dopis iz Kamnika in ž njim razodel svojo največjo bolečino, to je »fenomenalno« zvezo NRS in SLS v kamniškem občinskem odboru, mogel mirno spati in ne bo živel vedno v strašnem strahu pred to zvezo, mu povemo, naj bo čisto, pa prav čisto brez skrbi glede nje. Kar imamo med seboj stranke delovne večine občinskega odbora, bomo že prav sami opravili, popolnoma brez demokratske klike. Da bi se v listih prekljali na dolgo in široko z ljudmi, ki jim je ta zveza (mimogrede povedano »fenomenalna« zato, ker je povzročila, da so se naši demokrati tako fenomenalno peljali iz občine in Mestne po »fenomenalnem« svojem gospodarstvu v obeh institucijah) trn v peti in bruno v očeh, nimamo časa in tudi ne veselja. Moramo namreč skrbeti, da čimpreje spravimo v red Mestno in podobne stvari, ki jih je SDS več kot fenomenalno upravljala. Da bi si to gospodarstvo zapomnili, Kamničanov ne bo treba prav nič opominjati z dopisi v »Jutru«, ker je preveč občutijo vsi. — Tako, gospod dopisnik, zdaj ste tedaj lahko pomirjeni: delovna večina je vsak dan bolj trdna, kar itak doživljate sejo za sejo. Torej, kar mirno kri radi nje in sladko spite! Ježica pri Ljubljani Javna tombola prosvetnega društva sc vrši, kakor smo že poročali, v oktobru, in sicer je predvidena za to prireditev »žegnanska« nedelja, ko smo domačini bolj doma. Opozarjajo se ostale organizacije, da v lastnem interesu ta dan ne prirejajo svojih morebitnih prireditev. »Stadionske« srečke se dobe pri br, Dovču v Stožicah št. 13, kateri vodi glavno razprodajo, lahko se pa naroče tudi pri posameznih članih Orla. Vsak zaveden Slovenec bo kupil vsaj eno srečko, da s tem pridonese svoj del k zgradbi, ki bo ponos vsem nam in naši domovini! Posledice zadnje povodnji, »Slovenec« je žc nekoliko poročal o škodi, ki jo je napravila tokrat Sava, ko je prestopila svoje bregove in se razlila na široko po polju in produ vse do vasi (tekla jc tik pod Stožicami, ki so sicer od Save oddaljene več kot 200 m), Poleg že omenjene industrijske železnice, ki je večinoma šla po vodi ter so jo rešili komaj del, je razdejala ter raznesla po grmovju, deloma tudi s seboj odnesla vse tramovje, ki je bilo okoli železniškega mostu zloženo. Odtrgala jc tudi čoln pri mostu in ga odnesla. Precejšen del naprav in kamenitega obrambnega zida pri srednjem stebru, pri katerih delih je delalo celo leto po več delavcev, je ogromna sila vode zopet razdrla. Izruvala jc železne traverze, ki so bile zabite po 2 m v skalo, kar je znak, da ho treba s popravo tega mostu temeljito začeti in ga sistematično urediti z obrežno regulacijo vred. Sicer je vse delo zastonj in so tisočaki, v ta namen potrošeni, res vrženi v Savo. Topot je Sava svoje razdiralno delo pričela tudi na levi strani mostu; izpodjedla je mostnemu nosilcu temelj v zelo nevarnem obsegu. Sava je odnesla preccj rodovitne zemlje z obeh bregov, zlasti na črnuški strani v dolžini 200 m, na nekaterih mestih kar po več metrov v širino. Trgala je pa tudi na ježenski strani skozi od mosta pa do Tomačevega, zlasti pa na ovinku pod vasjo Stožice. Glavna struga je povsem premenila svoj tok in teče zdaj v glavnem po levi strani ter se šele v Stožicah vrača na desno v ostrem loku, kar pomenja veliko nevarnost za vso tamošnjo zemljo; ob prvi priliki jo bo spet voda odnesla precejšen del. In tako gre leto za letom vsem tem posestnikom zemlja z drevjem vred po Savi nizdol. Nujno potrebno bi bilo, da se oblasti pobrigajo in si ogledajo položaj; uvidele bodo, kako zelo potrebna bi bila v tem delu Save temeljita regulacija. CerM/e ob Krki Pevski tečaj, ki ga je priredila Pevska zveza za leskovško in videmsko dekanijo, se je izvrSil v največjo splošno zadovoljnost zadnjo sredo in četrtek. Udeležba je bila prav lepa, zlasti lepo je bil zastopan učiteljski stan. Prav je, saj lepa pesem bo približala ta stan z našim ljudstvom, ki rado poje. Predavali so gg. ravnatelj dr. Stanko Premrl, predsednik zveze Dolinar in upravitelj Primožič. Trgatev že pričenja. V teku prihodnjega tedna bo večinoma vse spravljeno. Pridelka bo sicer manj kot druga leta, a bo pa dobra roba. Po volitvah. Naša občina, ki ima dvoje volišč (Cerklje in Veliki Podlog) je dala za SLS 764 glasov, dočim so vse druge škatlje dobile le 116 glasov, ali v procentih: naša stranka 87, vse druge skupaj 13. Domislili smo se na dr. Pucevo načelo, po katerem so kraji ob glavnih cestah — in pri nas smo ob glavni cesti Ljubljana-Zagreb — z dušo in telesom pri žerjavovcih. Domislili smo se na to in smo dali tej stranki celih 29 glasov. Še teh je škodal Dopisi Sv. Vid pri Ptuju. Pretečeni torek smo spremili k večnemu počitku pridnega delavca v vinogradu Gospodovem preč. g. P. Pija Vakselja, župnika v Sv. Vidu pri Ptuju. Velika množica ljudi, ki se je udeležila pogrebnih svečanosti, jc pričala, kako je bil pokojni gospod priljubljen pri svojih faranih, pa tudi med svojimi duhovnimi sobrati. Znan je bil daleč na okoli vsled svoje valike gostoljubnosti in prijaznosti in zalo ga je tudi vse imelo rado, vsi so ga ljubili. Počivaj v miru in uživaj še zanaprej našo ljubezen! Vsem pa, ki so ga spremljali na zadnji poti, iskrena zahvala. Posebno še čč. gg. duhovnikom, potem domačim ognjegascem in pevskemu zboru. Vrli polje. Umrl je dne 14. sept. Kokošnjah g. Franc Peterka v najlepši dobi 29 let za jetiko. Bil je ves čas po vojski najagilnejši član kat. prosv. društva v Vrhpolju, spreten igralec in neumoren delavec pri gradnji novega Društvenega doma na Vrhpolju. Žalujočim staršem in drugim domačim naše najiskrenejše sožalje. Tebi pa, dragi Franci, svetila večna luč! Slovenci v Italiji Realke v Idriji ne bo. Pred dobrim mesecem je fašistovsko časopisje lanciralo vest iz Rima, da dobi Idrija zopet svojo realko. Vesti je sledil bombastičen komentar o dobrohotnosti fašistoske vlade napram slovenskemu prebivalstvu; nesrečnih slovenskih politikantov naj se ljudstvo otrese in zateče k fašizmu, pa bo vse dobilo. No, danes do-znavamo, da z realko ne bo nič. Naznanjeno je že vpisovanje v dopolnilno (komplementarno) šolo, ki ni nič drugega kakor nekak nadaljevalni tečaj meščanske šole. Smola slovenskega renegata. Med premeščenimi učitelji, ki te dni odhajajo globoko v Italijo, se nahaja tudi slavni Josip Jerkič, dosedaj učitelj v Podkraju. Učitelj Jerkič je bil poleg učiteljev Bandlja, Vodopivca in drugih eden izmed prvih, ki so oblekli črno srajco. Njegova junaška doba jc povečini potekla v Sv. Križu na Vipavskem. Tu je razvil vse sile. Mirnemu prebivalstvu je neprestano grozil, razdiral slovenska društva; naj-plemenitejši sad njegovih možganskih sil je bila grožnja, da bo dal zapreti vse slovenske voditelje, grožnja, ki jo je izrekel v ekstazi fašistovskega navdušenja, ki jo je pričaral pristni Vipavec. Prav v gostilni je g. Jerkič zaključil svojo karijero. V gostilni v Podkraju, kamor je bi! premeščen, je ; vinjen grozil fašistovski milici in bil naslednjega dne celo aretiran ter odveden v ajdovske zapore. Sedaj pripravlja kovčege, da odide v Italijo, ki jo je tako iskreno vzljubil. Goreča želja se mu je izpolnila. Mislimo pa, da bi g. Jerkič veliko rajše ostal pri kozarcu rujnega vipavca in komandiral slovenskim učiteljem, kar jih še ostane na Vipavskem, Nc smemo pozabiti tudi, da je g. Jerkič denuncira! slovenske duhovnike. In kljub vsemu v resnici živahnemu delovanju iskrenega fašista mora g. Jerkič v tujino. Kako nehvaležen je fašizem! Orel Orlovska podzveza v Ljubljani opozarja, da rfe vaditeljski tečaj ne začne dne 19. t. m. opoldan, ampak dne 22. septembra ob 8 zjutraj. — OP. Orlovska srenja pri Sv. Križu na Murskem polju priredi v nedeljo, dne 18. sept. 1927 svojo celodnevno prireditev v V e r ž e j u ob priliki ustanovitve novega odseka istotam. — Izbran je lep spored, polovična vožnja je dovoljena (z odlokom G. D. K. O. Br. 54.985 od 25. VIII. 1927, veljavno od 16. do 20. septembra 1927), zatorej prijatelji orlovske mladine od daleč in blizu, na veselo svidenje in pozdravljeni 18. I. m. v našem lepem Veržeju. Bog živi! Odsekom Vrhniškega orlovskega okrožja! — Redni letni občni zbor Vrhniškega orlovskega okrožja se vrši v nedeljo, dne 2. oktobra ob 9. uri v Rokodelskem domu na Vrhniki. Dolžnost odsekov je, da gotovo pošljejo zastopnike (predsednika in načelnika) na ta občni zbor. Članarino okrožja je gotovo poravnati čimpreje, vsaj pa do občnega zbora. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča za praznik Sv. Terezije Deteta Jezusa: Bernau M., Mit Dir zu Gottl Wie bete und lebe ich im Geist der kleinen hI. Theresia. 470 str., vez. Din 68.—. Bernau M., Kleine hI. Theresia Dir nach! Herz Jesu-Betrachtungen filr jeden Tag des Monats im Geiste der hI. Theresia vom K. J., 238 str., vez. Diu 34.—. Bierbaum P. A., Theresicnbiichlein. Andachtabuch-lein fiir Verehrer der heiligen Theresia v. K. J., 191 str., vez. Din 15.50. Bierbaum P. A., Die Ordensfrau auf den Pfaden der heiligen Theresia vom Kinde Jesu. 223 strani, vez. Din 31.—. Gedanken und Ausspriirhc der heiligen Theresia vom Kinde Jesu. 390 sir. vez. Din 34.—. Der Geist der heiligen Theresia vom Kinde Jesu. Nach ihren Schriften und den Aufzeichnungen aus ilirem Leben. 223 strani, nevez. Din 54.—. Gerard P. A., Theresien-Gebelburh. Erwiigungen und Gebete zu Ehren der heiligen Theresia vom Kinde Jesu. 280 strani, vez. Din 39.—. Laveille, Das Leben der heiligen Theresia vom Kin- do Jesu. 500 strani, vez. Din 75.—. Schmitt P. S., Novcne zit Ehren dor heiligen Theresia vom Kinde Jesu. 31 str., nevez. Din 5.—. Dio heillge Theresia vom Kinde Jesu. Geschichte einer Seele. Volksausgabe. 391 str., ves. Din 84.-. Slika sv. Terezije od D. J., barvotisk, velikost 54X74 cm. Din 30.—. | Oficij sv. Terezije od D. J. za brevir Din 1.50. Ma&ni formular za misale Din 235. Cerkveni vesiniR Blagoslov ljenje roi nn Selu. 1. in 2. oklobra f. 1. se vrši v počeščemje Male Cvetko v Karmelski cerkvici na Selu lepa slovesnost blagoslovlj^nja roi. 1. oktobra bo ob 4. popoldne pridiga v čast mali sveti Tereziji, nato blagoslovljenje rož in litft-nije. V nedeljo 2. oktobra bo ob (>. tiha sveta maša, ob pol 8. pridiga. Ob 8. slovesna sveta maša, nato več tihih sv. maš. Popoldne ob 4. pridiga, blagoslovljene rož in litanlje. Rože bodo že preje na razpolago pri karmelski vrntarki. Pridite 1. in 2. oktobra mnogoštevilno na Selo, da dostojno počastimo 30. letnico smrti Male Cvetke! Naše dijašivo Slovenskim visokošolccin bolgrajsko univerze: Vpisovanje od 25. sept. do 5. okt. Isto za prijave k iapitom. žStiKlcntovski dom Nj. Vel. kralja Aleksandra, lu je dograjen, prevzame s 1. okt. upravni odbor, katerega predsednik je g. rektor. Prostora v tem domu bo za 500 Študentov. Dom bo najmoder-neje urejen in kdor želi stanovati v njem, naj naslovi prošnjo s primernimi prilogami na: Odbor uprave študentekog doma Nj. Vel. kralja Aleksandra, univerza. Za eventuelna pojasnila naj se zainteresirani obrne na Toneta Graliorja, asistenta v patološkem institutu, šumadijska ul. 18, Belgrad. — Društvo slovenskih akademikov v Belgradu. Nosnanfla Trgovski nameščenci! Na občnem zboru Pomočniškega zbora določeni sestanek sc vrši v torek, 20. septembra, ob 8. uri zvečer v mah dvorani Trgovske zbornice. — Odbor._ rfublianslco gledišče REPERTOAR NAR. GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Nedelja, 18. sept. Nedbal: POLJSKA KRI. Opereta. Ponedeljek, 19. sept. - Zaprto Torek, 20. sept. Bernauer-Oesterreicher: KAJ»Ki VRT. Dramska premiera. greda, 21. sept. Kalmann: GROFICA MARICA. - četrtek?rla.sept. Shakespeare: MNOGO HRUPA ZA NIC. KOmedija. Petek, 23. sept. Verdi: TRAVI A TA. Sobota, 24. sept. Beroauer-Oesterreicher: RAJbK.1 VRT Nedelja, 25. sepl. Granichsstedten: ORLOV. Ope- Vee predstave se vrše v opernem gledališču. Začetek točno ob 8. uri. Opozarjamo na razpis gledališkega abonmaja za eenono 1927-28. Priglasi ki premierski m za redne abonmaje se sprejemajo v veži dramskega gledališča od pondeljka do sobote in sicer dnevno od 9-1-in od 3-5 popoldne. Cene za premierski m redni abonma so iste. Premierski abonma ima 28, redni na 38 predstav. Stare abonenle prosimo, da se čim-preje oglase, kajti lanski sedeži se vsled novega načina razpisa nikomur ne rezervirajo. PROSLAVA FREUDENREICHOVE STOLETNICE. V Narodnem gledališču v Zagrebu pripravljajo proslavo 100 letnice rojstva Josipa Freudenreicha, a tudi vsa ostala naša gledališča proslave ta za naše gledališko življenje značilen dan. Dasiravno so se od mnogoštevilnih Freuden-reichovih del ohranili žalibog le naslovi, se bosta vendar njegova klasična ljudska komada: »Črna kraljica*; in posebno »Graničarjic, za vedno obdržala na naših odrih, ker sta s svojo splošno človeško vsebino publik vseh časov enako blizu. Bilo bi želeti, da bi tudi naša diletantska društva porabila to slovesno priliko in v krajih, ki so oddaljeni od naših službenih gledališč, vprizorila r»Graničarjec. Ljudstvo jim bo za la kulturni čin gotovo hvaležno. Pevska xvesta IX. pevski tečaj se je vršil v dneh 14. in 15. septembra v Cerkljah ob Krškem. Obisk in potek tečaja je bil izredno povoljen: Udeležencev je bi'.o 36, med njimi 17 izmed okoliškega učiteljstva dva duhovnika, ostali so bili pa zborovodje iz vseh delov obsežne Krške doline. Predavali so: Svetnik Premrl, šolski upravitelj Primožič in dr. Dolinar. Ustanovilo se je pri tej priliki tudi Krško okrožje. V odbor so bili izvoljeni: Albin Petelin, učitelj v Cerkljah, predsednik; Jaklič Alojz, drž. uradnik in org., tajnik; Jovan Josip, obč. tajnik in org., okrožni pevovodja. Pri odkritju Aljaževega spomenika danes v nedeljo dne 18. sept. sodeluje moški pevski zbor iz Radovljice. Knjige in revije ZVEZDE IN CVETICE. Knjiga o hvaležnosti. Spisal prolesor Anton Kržič. V Ljubljani 1927. Izdal Alojzij Stroj. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Str. 304. Cena 25 Din. Knjiga je izšla v komisijski zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. V lepi opremi je izšla te dni pomembna knjiga, ki je nismo niti v sanjah pričakovali — knjiga o hvaležnosti. >0 hvaležnosti?« se začudiš in zma-ješ z glavo, ker meniš, da bi se o vsem lažje pisalo ko o tem predmetu, in vendar! Pokojni Kržič, ki je napisal celo vrsto vzgojnih knjig in sestavkov, ki je vse svoje življenje posvetil vzgoji mladine ln naroda (cf Predgovor izdajaieljev str. 3—6), se je lotil težavnega, a hvalevrednega dela, katero bo, upajmo, rodilo bogate sadove iz roda v rod v veselje, zadovoljnost in srečo našega človeka. Legenda nam pripoveduje: Čednosti so se vrnile z zemlje k Bogu. Vse so prijazno kramljale med seboj, saj so si bile dobre znanke. Saino dve, pri katerih či blovok pričakoval, da si morata biti še posebno znani, sta šil tiho kot nepoznani tujki druga poleg druge po nebeški ce«ti. Šele v nebesih ju dobri nebeški Oče predstavi drugo drugi: dobrola — hvaležnost! (Str. 42.) Kar je napravil nebeški Oče v legendi, toisto je dosogel Kržič v »Zvezdah in cveticah«, govoreč o dobroti in hvaležnosti tako lepo po domače in nazorno, da mu z zanimanjem slediš po vseh poteh in stezah ob oživljajočem vonju bajne cvetice, čudežene rože, ki ima moč, prevstvariti in osrečiti svet. Ko sporna? pravo podlago hvaležnosti in se zaveš, da je hvaležnost naša dolžnost in veš, v čem sc- razodeva, zažari pred teboj v vsej lepoti in tedaj se šele prav zgroziš nad oatudnostjo nehvaležmo-sti in njenimi vzroiki. Menda ne obupaš, ker tudi liehvalcžnost lahko s hvaležnostjo preženeš, ako slediš vzornikom. (Str. 7—65.) Tako nas seznani pisatelj e cvetico hvaležnosti in nam potem kaže zvezde, ki nam svetijo in izžarovajo dobroto v ljubezni Boga Stvarnika, Boga Zveličarja in Boga Posvečevale«. Prvi del je zanimiv, a drugi še vse bolj, ker ko te pisatelj seznanja z dobroto, te vodi z veščo roko učenega vodnika po vesoljetvu in ti s svojim znanjem, ki ga podčrtujo z obilnimi citati, opisuje zemljo in solnce in zvezde, da se kar Sudiš in strmiš in se sproti zavedaš svoje nevednosti in — nehvaležnosti, ki se ]>a umika kakor megla pred solneem. In še noč in dan prav spoznaš in štiri letne čase in potom izveš, kaj in kako je z zrakom in vetrom, meglo in oblaki, kaj sta luč in g o r k o t a hi še o vodi in padavinah te pouči, kakor bi te težko kaka druga knjiga. Tudi o kamenju, rastlinstvu in živalstvu bi želel kaj več vedeti? Ne odlagaj knjige in beri dalje in pred tabo se bo odpiral nesluten razgled v to trajno kraljestvo prirode. (Str. 85—192.) Spoznal si vesoljstvo, pa bi spoznal rad 5e sebe samega človeka. Tudi tu te učeni vodnik zadovolji in ti razloži najpopolnejši umotvor Stvarnikov s tako lahkoto in spretnostjo, da mu brez težave slediš pa naj ti razlaga ustroj telesa ali te uvaja v tajne duše in njenega dejstvova-nja. (Str. 192 —236.) Veličastno panoramo, ki jo je pisatelj odgrnil pied teboj, držeč se čudovito lepe hvalnice treh mladeničev v ognjeni peči na Babilonskem (str. 90 —91), zaključi z Marijo in preide k delu odrešenja, ki je drugo ustvarjenje. Topla beseda, s katero riše avtor ljubezen Boga Zveličarja, te mora ogreti in vzbuditi v tebi hvaležnost, kot jo vzbude tudi zadnja poglavja, ko se zaveš in spoznaš dobrote, v katerih človek kar plava po ljubezni Boga Po-svečevalca. Pomembna knjiga, sem rekel, so Zvezde in cvetice. Pomembna in potrebna I Ne vem v naši vzgojni književnosti vrstnice, ki bi jo mogel bolj priporočati. Mladini in odraslim, otrokom in star--iem, gojencu in vzgojitelju bo dobrodošla, pridigar iu predavatelj bo rad segel po njej in zato bi ne smelo biti hiše, kjer bi se je ne omislili, sleherna šola in sleherno društvo bi si jo moralo naročiti za svojo knjižnico, ker knjiga o hvaležnosti bo kakor solnce, kamor pride: vse poživi in prerodi. Zato vzemi jo v roke in jo beri! Bral jo boš lahko. Če meniš, da je Kržič pisatelj starega kova, se kaj kmalu prepričaš,, da si 6e I motil, ker izdajatelj je poskrbel, da je jezik brez- j hiben in da povsem odgovarja današnjim zahtevam j Breznikovega pravopisa. Tako sem povedal vse in sem prepričan, da bodo vsi, ki so poznali Kržiča in poznajo njegova prejšnja dela, z veseljem segli po njegovi post umni knjigi in da bodo njemu in izdajatelju zanjo hvaležni ! Dr. L. * * * Dijaški koledar za šol. leto 1927.-28., ki ga izda Slovenska dijaška zveza, izide radi nepredvidenih zaprek šele danes. Opozarjamo na njegovo pestro in aktualno vsebino vse naše dijaštvo, pa tudi vsakogar, ki hoče spoznati delo ln stremljenje današnje naše dijaško mladine. Format mu je priročen, cena mu je 10 Din. PoČenši s prihodnjim tednom ga bo dobiti v knjigarnah. Športni dogodki JESENSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V LJUBLJANI. Igrišče Ilirije danes ob 14.30 Ilirija: Slavija, ob 16. uri Slovan: Jadran. S tekmama med Ilirijo in Slavijo ter med Slovanom in Jadranom se danes otvori jesensko prvenstveno tekmovanje v Ljubljani, ki obeta postati mnogo bolj zanimivo kot so bile pomladanske tekme. Ljubljanski I. razred tvorijo letos Ilirija, Pri-morje, Jadran, Slovan, Hermes in Slavija. Jesenska sezona zahteva v Ljubljani nič manj kot 40 prvenstvenih tekem: 15 v I. razredu, lslo šlevilo v skupini rezerv I. razreda in 10 v II. razredu. Ta program pomeni za LNP težavno nalogo, ki jo je mogoče vsestiansko zadovoljivo rešiti le z dobro organizacijo in točnim delom samega LNPa, sodniške sekcije, predvsem pa klubov iii moštev samih. Rezervna moštva tekmujejo danes ob 10 dopoldne. Rezervi Ilirije in Slavije igrata na igrišču Ilirije, rezervi Slovana in Jadrana na igrišču Pri-morja. Izmed drugorazrednih klubov igrata danes Krakovo in Reka, dva enako močna nasprotnika, ki sta oba sposobna dobre igre. Igrata ob 16.15 lia igrišču Primorja po tekmi HašK: Primorje. Kolesarske dirke za prvenstvo. Koturaški savez kraljevine S. II. S. naznanja: Z ozirom na razpis dirk za kolesarsko gorsko prvenstvo Slovenije, ki jo priredita pododbora v Ljubljani dna 25. t, m. na progi Vrhnika—Logatec [6 m), se naznanja vsem kolesarskim društvom, da se vozi istočasno tudi za prvenstvo pododbora Ljubljana. Kolesarski tabor, V nedeljo, dne 25. t. m., se vrši na Vrhniki prvi kolesarski tabor s kolesarskimi in motocikliškimi dirkami in vinsko trgatvijo. Opozarjamo na to ves slovenski kolesarski šport. Natančni spored objavimo dne 20. t. m. Haik—Primorje- Danes ob 14.45 sc odigra na igrišču ASK Primorja na Dunajski cesti prva pomembnejša tekma z izvenljubljanskim klubom v jesenski sezoni. Hašk uživa v naši državi lep sloves, njegovo udejstvovanje v vseh panogah športa je odlično. Tudi njegovo nogometno moštvo sc prišteva med najboljše v državi. Zaradi svoje lepe lair-igre, discipliniranosti in simpatičnega nastopa je vedno zapustil pri ljubljanski publiki ugoden vtis in zato je njegovo gostovanje v Ljubljani vsakokrat vzbujalo splošno zanimanje. — Tudi moštvo Primorja se je v zadnjih letih povzpelo na precejšnjo višino, doseglo je lepe rezultate v borbah z domačini in izvenljubljansktmi klubi. Slnvi kot dobro kombinatorno moštvo s precejšnjo tehnično izvežbanostjo in je že mnogokrat zaigralo v lepem stilu. Pričakovati jc torej, da bo prireditev nudila dober šport in užitka polno borbo. To ln Japonska proti evropski modi Japonska policija je vso današnjo mladino stavila na Črno listino, ker misli, da gre oponašanje zapadnih običajev predaleč. Policijski uradniki so dobili navodila, da vse mlade ljudi, ki nosijo orfordsklm podobne hlače ali knicker-bockere, zapre kot zelo sumljive. Da pokaže mladini, kako resno jemlje to naredbo, je pred nekaj časom podvzela tokijska policija racijo jn zaprla 150 sumljivih oseb. Ko so se aretiranci na policiji legitimirali, se je pokazalo na največje začudenje, da pripadajo okrivljenci vsi od prvega do zadnjega najuglednejšim tokijskim družinam. Med njimi so bili sinovi najstarejših japonskih rodbin, ugledni dijaki tokijskega vseučilišča in. podobni »sumljivci«. Neki visoki japonski policijski uradnik jo izjavil o tem postopanju polioije sledeče: :.Mlad Japonec, ki s svojo obleko posnema za-padno modo, izgleda sumljiv pri vseh patriotsko mislečih ljudeh. Mi se nadejamo, da bodo naše mere dobra lekcija zanje, da bodo bolje vedeli, kako se morajo oblačiti in obnašati.« Ta policijska mera ni nič drugega, kakor nadaljevanje prizadevanja policije, katera vidi v modernem dekletu s svojim modernim izgledom in svojimi modernimi pogledi pogin japonske družinske tradicije. Policija posebno pazi na taka dekleta, ki se v javnosti kažejo v družbi tujoa. Iz takih zvez ne more po mnenju policije nastatj ničesar dobrega. Zato je njena dolžnost, da taka poznanstva ovira oziroma prekine. Toda kljub temu delajo izreden vtis vse one nove pametne in neumne ideje zapada, posebno pa one, ki prihajajo iz Amerike. One delujejo enako na žensko in moške. Nedavno sta se v Tokiu pokazali na ulicah dve gospodični od neke ameriške gledališke skupine, kateri sta izredno padli v oči radi lega, ker sta šli na ulioo v kratkih oblekah in brez nogavic. To je na japonske lepotice napravilo lak vtis, da so sklenile, da morajo tudi one biti tako oblečene, da »ostanejo na višini«. Ali one so napravile račun brez japonske policije, katera je takoj izdala naredbo, da morajo vse Japonke nositi v javnosti nogavice, samo ako ne nosijo japonsko narodno nošo kimono, katera sega do gležnjev. informacijski biro. Seveda je takega treba po vseh večjvh mestih, posebno pa še na kolodvorih, kjer je navadno promet največji, la Angleškem imajo take pisarne vsepovsod, a največja, ter tudi najbolj obiskovana je ona na postaji Euston v Londonu. Uradnik lega biroja opisuje v angleškem listu brezštevilna opravila, posebno pa raznovrstna vprašanja, katera mu stavijo potujoči ljudje v teku enega samega dneva. Pravi, da se mu zdi, da včasih vsako uro poda tisoč odgovorov. Seveda je treba takemu uradniku znati celo enciklopedijo na pamet, ako hoče, da bo vsestrasnko ustregel. Poleg znanosti pa mora biti tudi zelo potrpežljiv in predvsem pa takten, kar je pri občutljivih Angležih posebno važno. Popolnoma napačno bi bilo, ako bi se na razna, naravnost bedasta vprašanja smejal. Mnogo je takih, ki glede voznega reda sploh ne vprašujejo, pač pa popolnoma druge stvari. Tako ga je neka dama vprašala, je ii vvestminslerska kalodrala ob nedeljah odprta Vsak človek v najzadnejši gorski vasi ve, da je vedno odprta in da ni mogoče, da bi bilii v nedeljo zaprta. Vendar uradnik ni tega rekel dami, pač pa samo, da je odprta, na kar se mu je zahvalila za informacijo. Neki kmet iz severne Škotske je stavil nekatera vprašanja glede Londona, zanimivosti in drugo. Ker je bilo vprašanj že preveč, mu je uradnik rekel: »Mogoče želite ilustriranega vodnika po Londonu?« »Ne,« je odvrnil mož v bojazni, da bo gotovo drag. »Toda vodnika dajemo zastonj, ne stane nič,« je pripomnil uradnik. »No, potem mi pa dajte dva,« je dejal sko-pušni mož ter jih tudi v resnici dobil in vzel. Neki potnik je vprašal, kedaj pelje prvi vlak v neki kraj. Povedal mu jc natančno in, ker je bilo do takrat še celo uro, je potnik še enkrat vprašal, ni li morda kateri vlak preje, ki pelje tja. ln še enkrat mora ubogi in trpinčeni uradnik zatrjevati, da je prvi prihodnji vlak res prvi prihodnji. Navadno to potem zadostuje, a neka žena je še premalo zaupala informaciji ter dejala, da gro vprašat se vratarja. »Zeno sem izgubil,« je nekdo pomolil glavo v pisarno, »ali je niste morda videli,« kakor da bi cel svet moral poznati njegovo za konsko polovico. »Mislil sem, da bo tu sem prišla poizvedovat za menoj. Veste, saj ni ni5 posebnega, nikar ne mislite da je lepa in ...« »Kaj, ni lepa,« se zdajci oglasi nejgova zgubljena žena med vratmi, »kar lepo z menoj boš šel, jaz ti bom že pokazala, kdo ni lep« in potegnila ga je iz pisarne. Nekega jutra je prišla v pisarno žena z otrokom v naročju ter hlastno vprašala, kje je velika lopa. Ko ji je uradnik pojasnil, kje se nahaja, mu je prostovoljno povedala, da je zvedela, da se bo tam j njen mož sešel z neko drugo. Uradnik je bil radoveden, kaj bo iz lega sledilo, zato je šel za ženo in čakal. Ko je dotično opazila, jo stopila k njej ter potisnila svoji rivalinji otroka v naročje, na kar je v gnječi izginila. Trideset let že obstoja ta informacijska pisarna in ponosni so na njeno plodonosno ono delovanje. Še nikdar ni bilo slišati, da bi kdo tu prejel napačne informacije. Le enkrat so se zmotili, ko so neko damo dirigirali v Hertford, namesto v Hartford, to je ravno v nasprotno smer. Toda dama je bila tudi v tem slučaju le sama kriva, ker ni imena povedfdu dosti razločno. Ženske pustolovke. Vsako povojno leto narašča število goljufov, zločincev itd., ki pripadajo ženskemu spolu. Lepe na zunaj, a umazane znotraj, preže na svojo žrtev. Tudi letošnjo kopališko sezijo so se pojavile v angleških kopališčih. Med pustolovkami je bila Alice Grev gotovo na prvem mestu. Delo ji je presedalo, doma ji ni bilo všeč, a ker denarja ni bilo, si je treba kaj izmisliti. Prišla je na neko železniško postajo v Londonu ter jokaje povedala službujočemu uradniku, da ji je bila ukradena ročna torbica, v kateri je imela denar in povratni vozni listek v Dublin. Uradniku se je zasmilila ter ji ni kupil le voznega listka, ampak ji je tudi posodil en funt denarja. V Dublinu je izvršila prvo goljufijo. Seznanila se je z enim ondotnih bogatašev in kmalu ga tožila, da ji je obljubljal zakon, a jo prevaril. Dasi ni imela nobenih dokazov, vendar je radi svoje lepote pri sodišču dosegla, da so ji sodniki verjeli ter tožbi pritrdili, nakar je moral bogatin plačati nič manj kot 500 funtov (138.000 dinarjev). S tem denarjem se je vrnila v London ter živela razkošno, da je tedensko porabila sto funtov (28.000 Din). Nato je šla v kopališča, se izdajala za hčerko nekega znanega pastorja, v enem se predstavljala kot preganjana katolikinja, v Birminghamu, Li-verpoolu, Bristolu in drugje je bila »oropana« kovčekov in denarnic ter v vseh devetnajstih slučajih dosegla, da je dobila večje ali manjše zneske od ljudi, ki so njenim pripovedkam verjeli. Ko je neko premožno družino, katera jo je sprejela kot častnega gosta, oropala, je bilo konec njenih pustolovščin. Toda pred sodiščem je zopet vzbujala občudovanje in med opoldanskim odmorom so v porotni dvorani napravili zanjo zbirko ter je bila pri popoldanski razpravi za 50 funtov (13.000 Din) bogatejša. To simpatiziranje je tako vplivalo na porotnike, da so izrekli »nekriva«, nakar je bila oproščena. Toda tri tedne pozneje je že stala pred drugimi sodniki, ki se pa niso dali preslepiti in obsojena je bila na Štiri leta ječe. Neka druga taka ptica se je izdajala za princezo S. Bila je hči nekega tesarja in prvotno strežnica v bogati hiši, kjer se je priučila uglajenim maniram ter to pozneje izrabljala v svojo korist. Znala je izvabiti bl(ig9„ od trgovcev in kot »Mica Kovačeva« najbrže še ni imela enake vrstnice. Nastanila se je namreč v nekem prvovrstnem hotelu velikega kopališča. Ko je bil račun že precej visok in je lastnik hotela zahteval plačila, je povedala, da pričakuje svojega zaročenca, ki se pripelje iz Malte. Naročila je sijajen ženitovanjski obed, godbo itd., vse prvovrstno in najdražje. Dan pred dohodom parnika iz Malte pa je izginila in nihče je ni več videl. -f Samoumori v Romuniji. Službena statistika kaže, da je od leta 1919. do 1925. doseglo število samoumorov številko 2880. Od tega števila odpade na moške 1864, na ženske pa 1016. Od leta 1919. se število samoumorov stalno dviga. Večina samomorilcev, posebno po vaseh, si končuje življenje z obešanjem. Z revolverjem se je usmrtilo 686 moških in 112 žen. Ženske so se večinoma zastrupljale. — Glavni vzrok samoumorov (52%) so socialne bolezni. 29% se jih je usmrtilo radi bede in nesreče. Med njimi je znatno število ruskih emigrantov, kateri v tako dragi deželi, kakor je danes Romunija, težko živijo. Vsled revščine si je vzelo življenje 19 oseb, starih preko 80 let, med njimi ena žena. + Nova važna odkritja v Pompejih. V Pom-pejih, v predelu novih izkopnin, in tO prav v atriju neke hiše, katera se nahaja na začetku ulice »Abundancia«, so naleteli prošle dneve na dragocena in važna odkritja. V nekem velikem lesenem zaboju, ki je naslonjen na zid atrija, se jc naiel zelo dobro ohranjen brončen Apolonov kip in lepo izdelan srebrn servis. Posebno pažnjo zasluži umetniško izdelan srebrn vrč s slikami Tritona in Nerejid. Vrč jc z umetniške strani tako važen, da nima podobnega v vseh starinskih srebrnih predmetih. Sedaj se raziskuje, čegava je bila dotična hiša, katera je bila tako bogato založena s srebrnino. + Gledališče za otroke. Mali Londončani imajo zopet novost, namreč gledališče, ki je izključno samo za otroke. V \Vest Centru so neko veliko trgovino predelali v gledališče, v katerem se vsak večer igra, in sicer do sedaj z velikim uspehom iu vsak večer polnim gledališčem. Ob pol šestih je že videti otroke, kako nestrpno čakajo, kdaj se bodo vrata odprla, ker ob šestih se prične predstava. Do starosti 12 let plačajo tri penije, nad 12 let pa šest penijev. Ako je kateri otrok v spremstvu odraslih, plača dva šilinga in pol, torej desetkrat toliko kot otrok pod 12 leti. Igrajo enodejanke, melodrame ter tudi pojejo, a le lahke stvari. Tako skrbijo Angleži za razvedrilo svojih najmlajših. Seveda so to otroci le bogatejših slojev, kajti že kraj pove, da tu ni siromakov. Vera in Kultura Za edinjenje vseh kršanskih sekt. le nekatoliške krščanske sekte vedno boljjvidevajo, da nimajo posebno razveseljive rihodnjosti. Kakor se je poročalo pri kon-ferflci zastopnikov vseh ameriških nekatoh-šla krščanskih sekt, izgubljajo vse povprečno viko leto do pol milijona na svojem član-s|u. Kaj čuda, da se je pojavilo med njimi Ipepko gibanje za združitev vseh krščanskih ,ekt v eno cerkev. Vsi čutijo, da ta needinost, to cepljenje vodi samo v brezverstvo. Medtem ko se približuje katoliški cerkvi vse, kar pri njih išče prave vere, se drugi del rapidno bliža modernemu poganstvu. Zato so si ustanovili svetovno organizacijo »The World Con-ference on Faith and Order«, »svetovno konferenco za vero in red«. Ta organizacija je imela pred kratkim svoje letno zborovanje v Lausani, kjer so se zbrali zastopniki skoraj vseh večjih krščanskih ločink. Tudi katoliško cerkev so povabili, ki se pa te konference seveda ni mogla udeležiti. V tej organizaciji je tudi pravoslavna cerkev. Škof Nikolaj iz Ohri-de, Srbija, je bil član odbora, ki je imel nalogo pripraviti za konferenco referat, kako zbližati vse te sekte v nauku o svetih zakramentih. škof Nikolaj je sestavil v imenu pravoslavne vzhodne cerkve referat, katerega je pri zborovanju prečital metropolit Germanos iz Londona, kakor poroča pariška izdaja New York Herolda. Škof Nikolaj je namreč sedaj v Ameriki na važnem potovanju glede pravoslavnih srbskih cerkva v Ameriki. Poročilo škofa Nikolaja je jako zanimivo in da nam katoliškim Jugoslovanom veliko misliti. Krepko namreč poudarja predvsem dejstvo, da bo težko mogoče premostiti na-sprotstvo nauka o svetih zakramentih vzhodne cerkve in nauka zapadnega protestantiz-ma, ki je popolnoma racionalistično brez-verno. Medtem ko pravoslavje uči in tudi trdno veruje, da so sveti zakramenti skrivnosti milosti božje, uči zapadni protestanti-zem, da so to samo »obredi«. »Kar se nas vzhodne cerkve tiče,« pravi v svojem poročilu, »se bomo bali omadeževati katerega izmed sedmerih čudovitih skrivnosti.« Krepko tudi svari v imenu vzhodne cerkve proti vsakemu poskusu, uveljaviti moderno nekrščan-sko razlaganje teh skrivnosti, ki se tako hitro širi med zapadnimi krščanskimi sektami. — »Nauki modernih učenjakov,« pravi, »glede tega predmeta so lahko zelo učeni in premeteni, pri tem pa vendar napačni, medtem ko so nauki svetih mož vsikdar resnični in pravilni.« Nejtater? anglikanske sekte, posebno episibfialna, se zelo trudijo, da bi privabile pravoslavno cerkev, da bi se jim pridružila. Posebno ameriški episkopalizem silno dela na to. Venomer vabijo razne voditelje pravo-slavja v Ameriko, jim plačajo vse vožne in druge stroške in jim morda še kaj na vrh dajo, samo da bi si pridobili naklonjenost pravoslavja. Vendar so pa vsi ti poskusi ostali do sedaj brez uspeha. Odločne besede škofa Nikolaja na tej konferenci glede sv. zakramentov kažejo, da bodo ti poskusi ostali tudi v prihodnje brezuspešni. Jasno je, da je pri-hodnjost pravoslavne cerkve samo v zbližanju z rimsko cerkvijo. Papež to vidi in zato ni čudno, da se tako zavzema za vzhodno cerkev in ji skazuje toliko očetovske ljubezni pri vsaki priliki in tako krepko podpira vsako gibanje, ki ima namen pospešiti to zbližanje. Glede pravoslavne cerkve v Jugoslaviji imajo gotovo predvsem Slovenci zelo veliko, pa tudi hvaležno nalogo. Dal Bog, da bi se je tudi zavedli in krepko lotili. Pojmovanje velike ideje slovanstva in ljubezen do ločenih bratov bo gotovo našla pot do tega cilja. K. V moskovskih cerkvah. Jbil sem v stolnici Vasilija Blaženega, najlepši moskovski cerkvi. Ivan Grozni, ki jo je zgradil, ni slutil, da bo zdaj postala muzej. Cerkev je skrivnostma in veličastna kakor poprej, toda stoji zanemarjena in prazna, odkar so ji vzeli dušo in prepovedali maše-vanje. Obiskovalci se delijo v delavce in izobražence, ki so skoro enako zastopani. Eni molčijo in se odkrivajo, drugi, posebno mladina, kažejo svoj© boljšovištvo, obdržijo klobuke na glavi, se neumno režijo, če zaslišijo ime kakega svetnika. Muzej ima dva stalna varuha. Prvi je neka gospa. Ta je peljala neke učitelje. Drugi varuh, neki gospod, je zbral nas. Pripovedoval jo zgodovino stolnice, njen pomen za rusko umetnost in je končal z izjavo, da varuje sovjetska vlada starine za ljudstvo. Vstopnina znaša 30 kopejk (10 Din). Na to sem obiskal hram Hrista Spasitelja, ki je bil zgrajen po končani Napoleonski vojni. Ta stolnica je izročena župniji, ki jemlje 20 kopejk vstopnine. Tukaj se opravlja služba Božja in cerkev izgleda, ubrano ter snažno, popolnoma drugače kakor Vasilij Blaženi. Cerkvene dragocenosti so davno izginilo, toda žive barve svetih podob naredijo slejko-prej veliki vtis. Tiha velečastna stolnica, M ja tako skrbno pospravljena, govori, da še živi svoje čvrsto življenje verna Moskva. Dokaze tega sem večkrat videl na ulici. Vsako občinstvo in celo veliko mladih ljudi se je veckio odkrilo in prekrižalo pred cerkvijo. — (Po-slednija Novosti.) ..Verska nevarnost" v Rusiji. Centralni komite ruske komunistične stranke je objavil po posebni seji sklep, v katerem obžaluje slabe uspehe protiverske propagande. — Nismo se razburjali — tako beremo — če so zabiti kmetje po svojih gnezdih zidali novo cerkve, toda zdaj smo pred veliko nevarnostjo. Verski strup kuži množico delavcev in pristašev naše stranke. — Sklep zahteva, da se naloži dolžnost energičnega protiverskega boja razsežnemu zadružništvu in strokovnim delavskim zvezam. Dosedanje omrežje »brezbožnih zvez«, katero je ustvaril Jaroslavski (Hubelman) je popolnoma odpovedalo. Po prejemu tega obvestila je osrednja uprava strokovnih zvez takoj razposlala okrožnico, v kateri zahteva neizprosno prrotiversko delovanje. Člani stroškovnih zvez naj ne mislijo, da smejo hoditi k maši, žrtvovati za cerkve in se udeleževati tudi baptistarskega, v zadnjem času zelo razširjenega gibanja. To stanje je »izredno nevarno, kajti v slučaju vojne bodo verske stru-je širile med proletarci buržirazne in nacionalne nazore«. Pripomniti je, da bo povzročila stroga izvedba te okrožnice neštevilne posledice. Zasebnih služb na Ruskem ni. Nečlani strokovnih zvez pa no smejo biti državni nastavljen-oi. Sovjeti grozijo tedaj odvzeti kristjanom zaslužek. Naše gore listi. S. Montanus: Še ena pomembna < obletnica. Msgr Steska nam je v »Slovencu« dne 1<5. septembra poklical v spomin več bolj ali manj znamenitih stoletnic in obletnic. Pri tem sean se tudi jaz spomnil na eno, ki bo zlasti Ljubljančane zanimala. Leta 1597. je bil v Ljubljani, nekje na Glavnem trgu, rojen Krištof Babner (če ne Bobnar). Frančiškanska provincijalna kronika piše Babner in Waner, Val-vazor Wahner. Bil je sin meščanske rodbine Melhijarja in Barbare Babner, roj. Satel-berg. Bil je bogonadarjen otrok, bistrega uma in alojzijekega srca. Posebno otroško je častil Marijo. Da bi še druge vnemal k njenemu če-ščenju, se je iz lastnega nagiba začel učiti risanja in slikanja. Marijin slikar je hotel postati. Komaj 14 let star je v Ljubljani 1. 1611. stopil v frančiškanski red kot samostanski brat, z imenom Jeronim. Molitev in njegovo priljubljeno delo slikanje, sta bila poslej njegovo glavno opravilo. Njegove podobe: Marije ob jaslicah, z Jezus-čkom v naročju, na begu v Egipet, pod križem itd., v katere je izJil vso svojo nežno pobož-nost do nebeške Matere, so bile med ljudstvom jako priljubljene. Koliko umetniške vrednosti so imele, nam danes ni več mogoče dognati, ker vsaj doslej nj nobena znana. Da pa ni bil čisto navadni »malar«, bi upravičeno sklepal iz tega, ker je svoje slike osebno poklonil pa-pežu in so bile tudi v Italiji, koder je pozneje hodil in slikal, znane. Od svojih redovnih predstojnikov jo izprosil dovoljenje za romanje v sv. Deželo. Spotoma sc je dalje časa zadrževal v Italiji, zlasti napotili z zakladom proti Fermu. Doma je čakala nepregledna množica ljudstva iz mesta in dežele, da dostojno svprejme truplo mrtvega brata. Prvotno so shranili njegove telesne ostanke v tamkajšnji frančiškanski cerkvi. Pozneje eo jih na željo ondotnega nadškofa prenesli v škofijsko cerkev in jih položili k relikvijam dveh drugih svetnikov. Poročilo pravi, da se je ob prenosu brata Jeronima in pozneje zgodilo več čudežev. A o tem ima sv. cerkev glavno bosedo. Za Valvasorjevega časa je bil br. Jeronim dobro znan Ljubljančanom. Gojili so željo, da bi ga Cerkev prištela med svetnike. Eden ljubljanskih akademikov je v dolgi latinski pesmi popisal njegovo življenje. Pesem in ostale podatke sem zajel iz 1. frančiškanske provincialne kronike str. 130 si. in 2. Valvazorja: Elire itd., p. 2, lib. VIII., sect. 1. app. Spori v Ankoni in Fermu, kjer je zapustil spomin svetnika. Gotovo, da se je ob tej priliki v klasični deželi umetnosti tudi v svoji slikarski stroki izpopolnil. Vračajoč se iz sv. Dežele, je znova poselil Italijo, menda z namenom, da tam ostane. V mesecu maju 1623 ga vidimo klečati pred papežem Gregorijem XV. Glas o njegovi svetosti je prišel že do njega, ki ga je radi tega hotel videti. Ob tej priliki mu je poklonil svoje slike, ki jih je papež blagohotno sprejel, ga blagoslovil in se mu priporočil v molitev. Odtod je namerjal v Loreto. Spotoma je mislil obiskati svoje znance v Anooni in Fermu ter rojake v Ljubljani. V pismu, v katerem naznanja obisk domovine, omenja izmed najožjih sorodnikov le sestro Marijo, poročeno z ljubljanskim mestnim sodnikom in trgovcem Martinom Burjakom. Iz tega bi sklepal, da sta mu med tem, če ne že prej, oče in mati pomrla in najbrž tudi brat Hans. Od drugih ljubljanskih znancev se spominja Pavla Robide, Mihaela Thalerja in Janeza Satel-berga, sorodnika po materi. A iz tega obiska domovine ni bilo nič. Glas o njegovi svetosti se je bil že tako razširil, da ga ljudstvo Ferma in Ankone ni pustilo naprej. Vrnil se je v Rim. Leto kasneje, 1624, ga zopet najdemo med znanci v Fermu, kjer ga je zgrabila težka bolezen. Ko je okreval, se jc marca 1625 znova podal v Rim in nastanil v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu Aracoeli. Ondi je še tri leta svetniško živel in kot lak 24. septembra 1628 umrL Ko eo prebivalci mesta Fermo zvedeli o njegovi smrti, so takoj poslali k papežu Urbanu VIII. deputacijo, da ga v imenu me6ta poprosi za telesne ostanke brata Jeronima. Papež je rad ustregel tej pobožni želji. Ob | 2 ponoči so dvignili njegovo snežnobelo in prijetno dišeče truplo iz mokrota© grobnice in s© Nekaj o konjskih dirkah. Vendar enkrat! Težko smo jih že pogrešali. Tem več hvale smo dolžni požrtvovalnemu »Kolu jahačev in vozačev Prestolonaslednika Petra« v Ljubljani, da nam pripravlja za letošnjo jesen — 24. in 25. septembra — tako prvovrstne, veliko-mestne dirke. Že en sam pogled na spored nam pove, da se dela s polnim srcom in veliko ljubeznijo do stvari. Okoli 30.000 dinarjev v nagradah! To je že prav čedna vsota, tudi za druga mesta, ne samo za Ljubljano. Kakšen pomen imajo prav za prav konjske dirke, se bo vprašal eden ali drugi. Razen tisto športnega momenta, ki prido posebno pri jahalnih in skakalnih tekmah do polne veljave, so za prirejanje konjskih dirk merodajni še mnogi drugi činltelji. V prvi vrsti seveda konjereja. Kjer se veliko jaha in dirka, je veliko povpraSevanje po dobrih, plemenitih, vztrajnih, lepih in pravilno razvitih konjih. Pri takih razmerah se konjerejcu ni bati, da bi bil njegov trud zastonj; kadar je povpraševanje veliko, se dobra roba tudi dobro proda. V drugi vrsti pa ne smemo pozabiti, da so konjske dirke bile povsod in v vseh časih izrazito družabnega značaja; tvorile so in tvorijo Se dandanes mesto skupnega interesa in zanimanja za duševnega in ročnega delavca, kmeta in meščana, obrtnika in trgovca, moških, žensk in dorašča-jočih, za vsak šport vnetih otrok. Pri spomladanskih dirkah v Longehampsu pri Parizu se vsakokrat pokažejo najnovejši modni vzorci; tam se za ves svet, ki hoče biti moderen, na ta dan tako rekoč objavijo modni predpisi za to leto! Isto velja za druga velemesta in presto-lice. V svetovno znanih kopališčih se pametne in na višku sodobnih potreb stoječo uprave brigajo za to, da preskrbe svojim gostom raznolično zabavo, kamor spadajo v prvi vrsti veliko konjske dirke. Kje leži torej vzrok, da se nedeljeni interes vsega sveta simpatično obrača ravno h konjskim dirkam? Vzrokov je mnogo; iskati jih moramo na psihološkem in estetičnem polju; deloma pa izvirajo iz starodavne, mogoče podzavestne tradicije. Da rečem samo eno: kaj bi moglo pričarati večjo živčno napetost kakor pošteni viteški boj na iskrili in čilih konjih? Že sam pogled na ta plemenita, estetično razvita bitja, vzbuja občutke moči, lepote, harmonije in duševnega zadovoljstva. In potem cel okvir prireditve! Rdeči frak in bele hlače pri gospodih; črna obleka in nizki cilinder pri damah; žokejski dres pri jahačih in vozačih; vse to pod blaženo toplino spomladanskega solnca in probu-jajočega se, cvetečega ženskega sveta, ali pa v pisanih, živih barvah osivelega poletja, ki ga že po-molent prepredajo pajčevina in prozorne megleno tančice! Da! Rdeča je barva polna življenja in veselja; je tudi barva jesenska, najsočnejša pred smrtjo. Rdeče in rumeno žari gozd; rdeč kožuh si je oblekel tudi lisjak, ki bežeč pred psi daje smer veseli, brzi hajki na konjih in rdeč frak nosi jahač, ki sledi na parforce-lovih lisjaku, jelenu ali merjascu. To je slika, ki se za vedno vtisne v spomin in vsako leto znova oživi; ob njej se ogreva duša v topih zimskih časih, kadar pravi športnik dan za dnevom s sistematično pedantnostjo trenira sebe in konje za nove boje v prihodnjem letu. Kajti težko se doseže popolnost pri jahanju ali voženju. Neprimerno težje je od vsakega drugega športa, kajti tukaj sodelujeta dva činitelja: človek in žival. Tukaj pomaga do uspeha samo vztrajno delo, ki mora biti dobro premišljeno in sistematično izpeljano. Ne zadostuje, da se vsede-mo par dni pred dirko na konja, ali pa se malo v rožicah popeljemo z vozom po najboljši cesti, za vihtimo bič in hajdi! — bo že šlo — kakor pravi slaro slovensko geslo za vse nemarneže in slabe organizatorje. Teče samo tisto kar je dobro podmazano in vpeljano. Mišice konja, njegova pljuča in srce se morajo polagoma z razsodnim stopnjevanjem pripravljati na tekmo. Po drugih mestih, kjer se čez celo poletje vsak dan, ali pa vsaj vsako nedeljo vrše dirke, so razni postopači in odrasli paglavci na cesti najboljši poznavalci in večkrat zelo vsiljivi svetovalci za razne tipe pri dirkah. Pri njih se človek, ki pride prvič na dirkališče, prav za prav na brz način konjsko strokovno izobrazi. Pri nas seveda ni prilike, da bi si i>otrebno znanje pridobili po tej nazor ni in praktični metodi. (Samo včasih precej velja, če smo po njegovem nasvetu slavili pri tv-talizaterju na napačnega konja!) Zato ne bo odveč, če na tem mestu spregovorimo par besed o dirkah v splošnem. Galopne dirke so vrše ali samo na ravnem, ali pa tudi čez razne zapreke. Galopna dirka čsz raznovrstne zapteke se imenuje Steeplechase (izg. stlplčez). Daljava pri teh dirkah jo dokaj različna: 1200 do 6200 m. Dirka, ki jo priredi kolo jahačev 24. t. m., t. j. v soboto, ima na sporedu tudi en-> galopno dirko čez šibje, torej neke vrste steeplechase, na daljavi 8000 m. Kasačke (Trab) dirke — so eno- ali bolj redko dvovprežne. Enovprežni dirkalni voz. ki mora imeti kolesa na gumah, se imenuje sulki. Daljava znaša ob 1500—3200 m; če dirkajo 3Ielni konji in se dirka vrši pred 1. julijem, potem daljava ne sme biti večja kot 2800 metrov. Prodajna dirka, ali dirka za konje, ki so po dirki na prodaj, so imenuje tista dirka, po kateri je zmagovalni konj po dirki za določeno ceno naprodaj. Lahko sc pa določi, da stoje po dirki vsi konji, ki so se je udeležili, naprodaj za pred dirko navedeno oeno plus prvo darilo minus stvarno dobljeno darilo. Takšne dirke so lahko galopne ali pa kfi-sačke. Heat (izg. hit) dirka se dirka nn daljavi, ki ne sme biti večja od 1800 m hi kjer mora en in isti konj najmanj dvakrat zmagati. Ta dirka obstoji torej iz najmanj dveh delov t. j. dvoh dirk. Če prvi in drugi del (prvo in drugo dirko) dobi isti konj, potem je on definitivni zmagovalec in tretja dirka odpade. Ako pa pri prvem in drugem delu zmagata dva različna konja, potem se dirka šo enkrat. Tisti konj, ki ima sedaj med tremi dirkami dve zmagi, je zmagovalec. Ce pa pri vsaki ml treh dirk prido vedno kak drugi konj kot prvi nn cilj, potem dirkajo samo zmagovalci iz 1., 2. in 3. dela še enkrnt, ter pripade končna zmaga tistemu konju, ki pri lem odločilnem delu pride kot prvi čez cilj. Pri heat dirkah je predpisan ali distančni kol (stoji '/io razpisane daljave od cilja) ali pa se reče, da se sledečega dela (dirke) lahko udeleže še tisti konji, ki so predirkali kilometer v gotovem času. Drugi konji se izločijo. Pri večvprežnih kasačkih dirkali jc dovoljen poljuben voz. Inleresantno je tudi vprašandje: ali smo ka-sački konj med dirko galopirati? Na to so moru odgovoriti, da se ne diskvalificira vsak konj, ki napravi nekaj galopnih skokov. Merodajna pri tem je ugotovitev; da-li je dotični konj z galopiranjom stvarno kaj pridobil na terenu ali ne? O tem odločajo sodniki na dirkališču iu sodnik na cilju. Kvaliteta kasačev se meri po času, ki ga konj rabi da predirka en kilometer. Dobri dirkači rabijo zato okroglo 1 minuto in 35 sekund, kar odgovarja hitrosti 10 metrov v eni sekundi. Zaradi boljšega razumevanja naj služi, da se pri vojaških konjih računa, da pod jezdecem prehodijo ali pretečejo: v koraku: 1 km v 10 minutah, v kasu: 1 km v 4 do 5 minutah, v galopu: 1 km v 2»/j minute. Najboljši dirkalni konji pretečejo v eni ninutf v galopu ca. 1000 m, v kasu ca. 700 m. Športni teden Francoski list ijournalt je nakazal dom* čemu olimpijskemu odboru 500.000 frankov kot prvi znesek prostovoljne zbirke. Država ni hotela dosti dati, pa zasebno nabirajo. Par važnejših nogometnih tekem; Hašk:Grad-janski 3:2, Zelezničarji-Concordia 3:2, Derby-Cro-atia 1:0. — Slavija-Sparta 2:1. — Kapid-\VAC 4:1, Admtra-BAC 2:0, Sportklub-Hakoah 2:2, Heriha-Slovan 2; 1. — Angleški Nevvcastle je premagal Manchester United v samem Maiichestru 7:1! — V Buenos Aires je pa proti tamošnji reprezentanc? igral ob navzočnosti 80.000 gledalcev Real Madrid 2:2. V jtosebneiii Članku smo |>oročali o izidu boja za Davisov poknl 3:2 v korist Francozom. 12.000 je bilo gledavcev. Kedaj iščejo Amerikanci vzrokov za poraz in so našli, da so njih igravcl prestari; Tilden je star 34 let, Johnston 32, Huntep 33. Nasprotno pa Brugnon 25, Lacosto 22, Borotra v sredi med njima, Cochet je pa tudi še žela mlad. Upanje Amerikancev so sedaj: 18letni Doeg, 201etni Lott in 221etni Hennessey. »Ko sta si po odločilnem zadnjem boju podala Cochet in Johnston roko, je pomenilo to obenem slovo Amerika od pokala, ki ga je toliko časa z uspehom branila. Občinstvu je zmaga Francozov zaprla sapo, z mrtvaškim molkom so se poslovili Amerikanci od največje trofeje teniškega športa.« — Karlu Kože« luhu se jo Zagreb zelo zameril; ponujali so mu 20.000 dinarjev, zahteval je 40.000; ko mu jih niso " hoteli dati, je na svojo roko igre priredil, pa nI imel sreče, v dveh dneh je zaslužil 10.000 dinarjev. Nevoljen je zapustil Zagreb in z njim tudf njegov brat Jan; pa je res čudno: če je profesional Koželuh razžaljen, je razžaljen tudi amater Kože-luh. — Še nekaj; Francozi so ostali v Ameriki, da se borijo še za ameriško teniško prvenstvo, ki pa ni tako važno kot Davisov pokal. Lacoste in Tilden sla se borila doslej petkrat; trikrat je zmagal Francoz, dvakrat Amerikanec. Nemške dame iz Charlottenburga so tekle 10X100 m v 2:10 4, rekord. — V lahkontlctskem boju Francozinj in Italijank so zmagale Francozinje; 200 m Vellujeva 27.8, diskos ista 34.96, 1000 m Lolly 3:12, krogla Petit 9.21, skok v višino Bons 1.45, na daljavo Gagneux 5.06 m. — Italia jan Rossini je pretekel 20 km v 1:10. Čehu Maclift-nu se je prvič posrečil skok nad 7 m. Ogra Feket« m Somfni sla dosegla v troskoku 14.32 m, doslej neznani feved Midtlyug je skočil 1.91 m visoko, v Koebenhavnu so dosegli v maratonskem teku čas 2:40.20, v Antvverpnu 2:40.30. Najbolj se pa postavi Finec Wahlstedt, ki je sunil kroglo 15.51 m daleč; pa ne bo priznano, ker je za 1 cm prestopil. V njem in v .larvinenu vidijo Finci olimpijska zmagovalca. — Nurmi ne bo prišel na Dunaj k na« povedanemu startu; mu doma ne dovolijo. O Nur-miju glej včerajšnjega »Slovenca«. Tam tudi o vc-i liki lahkoatletski borbi med Sredi iu Finci, ki sa • jo končala skoraj natančno tako, kakor so Švedi napovedovali, 98:80 za Švede. Da Nurmi ni nastopil in da so s tem zgubili Finci najmanj tri točke, že vemo. Rezultate smo navedli včeraj; najboljši je SkjSldov met kladim 53.86 ni in Jansson krogla 15.08 m. — Pisali smo, da je začel tlouben trenirati ludi že na 400 m. V boju s lUiymannom je dejal v odmoru med 8. in 9. rando orjaški Ilolandec Vander Veer, rlu se ne bo naprej boksal, in so proglasili H. za zmagovalca. — 5000 pisem nn dan dobi Denipsoy ia 500 brzojavk. Glej o tem poseben članek. 16. OKTOBER 1927 OLIMPIJSKI DAN. Po sklepu Medsaveznega odbora za IX. olim-pijado v Zagrebu se vrši dne 16. oktobra t. 1. v celi državi olimpijski dan, ki naj bo mogočna propaganda za olimpijsko idejo in manifestacija napredka celokupnega športa v Jugoslaviji. Dogovorno z vsemi državnimi športnimi sa-vezi prirede se na ta dan v vseh krajih, kjer obstoje športne organizacije, dopoldne veliki mani-festacijski sprevodi, katerih sc morajo obvezno udeležiti vse športne panoge, ostali dan pa je namenjen raznim športnim tekmam, katerih čisti dohodki pripadajo izključno državnemu olimpijskemu fondu. Za olimpijski dan bodo določili pristojni športni savezi za posamezne športe obvezne tekme in so vse ostale tekme, v kolikor niso prirejene izključno na korist Olimpijskega dne, ta ta dan prepovedane. Ker bo Slovenija brez dvoma morala zastopati jugoslovanski zimski šport že na zimsko-sportni Olimpijadi mcscca februarja 1928 v St. Moritzu v Švici, je naSa dolžnost, da v kar največji meri podpremo olimpijsko akcijo in ji damo z resno športno manifestacijo in tekmami moralno in gmotno oporo. Poživljamo vse športne organizacije in društva v Sloveniji, da v krogu svojega članstva in--tenzivno agitira|o za čim večji utpch Olimpijskega dne. Zanimivosti Razni dogodki na morju. Pred vet- leti je neka Židinja, ki je potovala na prekoocear.skem parniku skupno s svojim možem v Evropo, povila dečka. Ker nista bila premožna, sta potovala v tretjem razredu. Rojstvo na parniku sredi morja je vedno »dogodek« in taka mati ima med sopotniki polno prijateljev in obiskovalcev. Star običaj je tudi, da navadno napravijo zanjo zbirko. Ko je parnik zavozil v pristanišče, ji je bilo vročenih nič manj kot 285 funtov (t. j. 78.375 Din). Seveda sta bila oba zakonska nepričakovanega daru zelo vesela. Mornariški oficir, ki ta in sledeče dogodke opisuje v ne kem londonskem listu, pravi, da je čez par let zopet videl na parniku isti zakonski par. zvedel je, da jima je v tem času družina narasla, a da sta jo pustila doma. Tudi sta izgledala kot da jima sedaj gre na bolje, vendar pa sta tudi sedaj potovala v tretjem razredu. Komaj je bil parnik en dan na morju, se je ponovilo isto kot nekoč in mati je bila zopet ista Židinja. Zopet se je nabrala lepa vsota z zbirko in zopet sta vesela zapustila parnik, ko je dospel v pristan. Ker se je oficir zanimal za ta par, je zvedel, da sta na ta način z otroci napravila že celo premoženje. Vsakokrat, kadar je bilo pričakovati v njiju družini veselega dogodka, kar se je skoro vedno dogodilo v seziji, ko je na parnikih največ in najbogatejših potnikov, sta se podala na morje ter tako z zbirko pridobila na premoženju. Lov za možem je na oceanskem parniku nekaj vsakdanjega. Tu se je lažje seznaniti in mnogo je slučajev, da se popolnoma neznani pari med vožnjo seznanijo v toliko, da je pri izstopu na suho navadno tudi že poroka. Navadno pa taki hitro sklenjeni zakoni ne drže. Neka sopotnica, ki je bila bogata, blaga in visoko izobražena, se ni mogla v drugič omo-žiti. ker je bila prestara. Znano je bilo, da je njen prvi mož umrl več kot pred dvajsetimi leti. Mnogo truda jo je stalo, da je mogla z raznimi barvili in drugimi sredstvi vsaj nekoliko starost prikriti, tako da je izgledala kot bi jih imela le 45. Ker je bila bogata, se je pogosto vozila po morju ter prežala na priložnost. Nekoč se .je vozil z istim parni-kom dosti mlajši višji poslaniški uradnik, kateri se je vozil na svoje mesto. Ker ni bil preveč pri denarjih, se je kmalu pričel zanimati za bogato vdovo. Sicer je takoj uvidel, da je starejša od njega, vendar ni vedel, da je razlika med njima tolikšna. Z vsakim dnem sta si postajala bližja in že si je vdova mela roke, češ, pa ga le zopet imam. Nekega večera jo je prosil, da bi se šla sprehajat po promenadnem krovu. Ker pa je bril močan veter, se je ona na vse pretege branila. Ker pa le ni odnehal in je hotela pokazati, da se malo vetra ne zboji, se je prošnji udala. Sedaj pa se je pričela tragedija. Nadela si je na glavo šal ter odšla z njim na krov, kjer je bilo vse polno mladega sveta. Veter je bil tako močan, da je morala šal držati z obema rokama, a parnik je nenadoma napravil močan sunek, tako da se je bilo treba oprijeti ograje. Kakor hitro pa je vdova to storila, ji je veter potegnil raz glavo šal in pa tudi — lase. Stala je pred njim z glavo, ki je bila gola kot biljardna krogla. A tega še ni bilo zadosti, kajti ves čas vožnje se ni mogla več prikazati med potniki, ker ni imela nobene lasulje v rezervi. Seveda je bilo z »ljubeznijo« in upanjem pri kraju. Dostikrat mora oficir vršiti vlogo mirov- nega sodnika, kajti gostje se kaj radi sprejo, kadar so se preveč »nalezli« dobre kapljice, kakršno ima vsak parnik seboj. Treba pa je jako korektno postopati, kajti ni vseeno, ako se bogati Amerikanec napram parobrodni družbi pohvalno izjavi o posadki ali pa jo graja. V enem dnevu okoli sveta. Sir Alan Cobham je danes največji britanski aeronavt. V velikem angleškem listu opisuje možnost v enem dnevu preleteti svet. Treba je le najti motor, oziroma več motorjev na enem letalu, kateri bodo imeli možnost, letalo pomikati naprej z brzino en tisoč milj na uro. Ker ima zemlja 24.000 milj obsega, bi bilo torej v 24 urah mogoče obleteti zemeljsko oblo. >Ako letimo proti rotaciji zemlje,« piše omenjeni Cobham, »ter startamo opoldne v Singaporu ob ravniku ter letimo proti zahodu, bo solnce vedno nad nami in vsak kraj, nad katerim letimo, bo imel poldan. S tem je tudi ovrženo staro pravilo, da človek ne more biti na dveh krajih ob istem času, kajti v našem slučaju čas sploh preneha. Južno Ceylona letimo zopet opoldne in dasi je treba celo uro, da prevozimo Kenva-kolonijo, vendar je v glavnem mestu Nairabi poldan. Nato preko Afrike nad južnim Atlantikom v Brazilijo. Vožnjo nadaljujemo okoli ravnika preko Pacifika in Bornea ter smo naslednji dan opoldne zopet v Singaporu. Mnogo krajša pa je vožnja, ako se ne držimo ravnika, pač pa krožimo via Severna Amerika, Azija in Evropa. Tu imamo zopet nov fenomen. Ako letimo lisoč milj na uro, rabimo iz Londona v Newyork samo tri ure in prav lahko bo v Londonu zajtrkovati, a v Newyorku imeti predjužnik. Toda predjužnika niti ne bo mogoče dobiti, pač pa še enkrat zajtrk, kajti v Ne\vyorku je šele sedem ura, torej manj kot pa je bila, ko smo v Londonu startali, z drugimi besedami, na cilju smo prej kot pa smo startali. Danes, po manj kot dvajsetih letih praktične avijatike, moremo leteti že 300 milj na uro, zakaj bi torej v doglednem času ne bilo mogoče doseči tisoč milj na uro? Že dandanes imamo stroje, s katerimi bi bilo mogoče doseči to brzino, ako bi mogli do višine dvanajst milj (19.308 metrov). Vsem je še dobro v spominu, kako so Nemci presenetili Parižane, ko so streljali iz daljave 120 km. To so dosegli samo s tem. da so kroglo pognali visoko v razredčeni zrak, kjer je imela zelo malo upora. Ravno tako bo treba konstruirati letala. ki bodo zmožna leteti v taki višini. Mr. A. V. Roe, znani stvaritelj letal, pravi, da bo to mogoče doseči. Toda treba bo še drugih učenjakov, preden se bo to doseglo, kajti kakšne so zračne razmere v višini 60.000 čevljev, je popolnoma neznano. Mogoče da so v taki višini vetrovi vedno enako močni in vlečejo v eno in isto smer, pa naj si bo pozimi ali poleti. Kadar bo mogoče leteti v tej višini, se ne bo potreba ozirati na vreme; dež vihar, sneg in megla so tam gori neznani pojavi. Toda je druga ovira. Ob morju je, kakor znano, zračni pritisk 14 funtov na kvadratno colo, v višavi dvanajst milj pa samo tri četrtine funta na kvadratno colo. Zato bodo človeška bitja mogla v hermetično zaprtih kabinah, v katerih bo neprestano gorak zrak pod pritiskom 14 funtov na kvadratno colo. Ker od zunaj ne bo nobenega zračnega pritiska, bodo kabine iz jako močnega blaga, da bodo vzdržale tolikšen pritisk od znotraj.« Cobham pravi, da je uverjen, da bodo sedanji mladi ljudje vožnje v takih višinah še doživeli: iz Amerike v Avstralijo v enem dnevu in iz Londona v Ne\vyork v treh urah! Z letalom bo mogoče raziskati kraje, kateri so dandanes še neznani. Desetletni otrok zločinec. 10 letna zastrupljevalka. V vasi Fauras pri Parizu je živela pri rodbini nekega državnega uradnika 10 letna sestra 18 letnega sluge, ki jo je rodbina vzela iz usmiljenja na prehrano. Zaporedoma sta obolela psa, ki so ju morali ustreliti, kar je postalo sumljivo šele zdaj, ko je obolel 18 letni brat male Rolande Valere. Zdravnik je ugotovil zastrupljenje z arzenikom. Preiskava je dognala, da je mala ukradla iz apoteke veliko dozo arzenika. Po strogem zasliševanju je priznala, da je primešala strup juhi svojega brata in da ga je zastrupila zato, da bi se prepričala, kako strup deluje. Dejala jc, da jc brata zastrupila zato, ker je dobival več jedi kakor ona. Hotela je zastrupiti celo družino. Prepeljana je bila v Pariz na psihiatrični oddelek na opazovanje. Njena mati je umrla od žalosti, ko je zvedela žalostno vest. IV * * + Misterijozni otrok džungle. Nenavadno povest vedo poročati angleški listi. Pred nekako 25 leti sta dva stražnika na južnem rtiču Afrike naletela na skupino pavijanov. Ko sta ipričela nanje streljati, so vsi pobegnili razen enega, ki je bil ranjen, kakor se je stražnikoma zdelo. Ko sta prijezdila v bližino, sta se zelo začudila, kajti mesto pavijana sta videla pred seboj od rast lega dečka domačina, ki je skakal po vseh štirih. Zelo je otepal okoli tebe, preden sta ga mogla prijeti. Oddala sta ga nato v neko umobolnico, a vsa prizadevanja in poizvedovanja po njegovih starših so bila zaman. Ostal je v zavodu eno leto, kjer so mu dali ime Luka. Govoriti ni znal in tudi jesti ni hotel hrano kakor drugi ljudje. Bil ni preveč hud in kmalu se je privadil ter postajal vedno bolj prijazen. Težavno ga je bilo privaditi, da je hodil le z nogama. Sedaj mu je bilo treba poiskati koga, ki bi ga vzel k sebi in našel se je farmer, ki ga je adoptiral. Na tej farmi je že 24 let in privadil se je vsemu, tudi govorici. Ko je znal govoriti — zna seveda le angleško — je povedal marsikaj iz prejšnjega življenja. Spominja se tudi, da ga je nekoč noj vsekal na glavo, kjer ima še sedaj veliko brazgotino. Ako ga kam pošljejo, leti tudi deset milj daleč brez prestanka in zelo močan je, tako da sto kilogramov težke vreče z lahkoto meče na voz. Jr Petletni pridigar. Indija je vsa razburjena. Tam se sedaj govori samo o nekem pridigarju, kateremu jc šele pet let. Ta pridigar se imenuje Maci-Uaun-Kijeng, kar pomeni v prevodu »božanstveni duh«. Toda g. Božanstveni duh ni samo najmlajši govornik na svetu, ampak tudi tako božanstveno govori, da mase drve za njim kot nore. — Ljudstvo veruje, da je to dete naslednik slavnega budističnega pridigarja Junk-Jaung-Gojadova, ki je s svojimi govori tudi tako navdušil mase. Res ni mala stvar biti govornik s petimi leti! Ostali otroci v teh letih še jecljajo. -1- Zveza cunjarjev. Pred kratkim so se v Parizu sestali cunjarji vsega sveta, da regulirajo cene cunjam, katere razpošiljajo po svetu. V Hamburgu je tako rekoč cunjarska centrala vse Evrope, kjer to blago nakladajo na prekooceanske parnike ter pošiljajo v Ameriko. V osmih mesecih so jih natovorili 74.000 ton, od katerih je šlo 47 tisoč v Ameriko samo v svrho fabrikacije papirja. je imela sedaj!*Sežagali so jo na konce ter s tisoče drugimi vlekli v stroj, ki jo je zdrobil na drobne kosce, nato ipa so jo zmetali v velikansko kad, kjer ss je parila in kuhala, se sok cedil iz nje in po dolgem času je končno postala papir. O, kako si je želela, da bi še stala na gričku, v soincu in dežju ter da bi se otrooi igrali pod njo, ptice prepevale v njenih vejah ter veverice skakale. »Nikoli nisem mislila, da je svet tak,: je rekla. Nato pa je zaspala in sanjalo se ji je, da je jambor. Zopet so prišli drugi ter jo navili na valjar, pet milj na dolgo, naložili na parnik, kjer je tam spodaj ždela celih štirinajst dni. Zgoraj je divjal vihar, isti vihar, ki se je nekoč lovil v njeno vejevje ter preskušal njeno moč — in vsa drevesa v papirju so stokala, ko so mislila iste misli kot ona smreka. Najhujše pri tem je bilo to, da je naša snvreka ždela ravno poleg jam-l>ora, kjer sta se spoznali kot nekdanji sosedi. ^•Lepšega ni na svetu kot biti jambor,« je pričela ta pripovedovati, >solnce celi dan, zvezde ponoči, nosim jadra ter dvigam tovore, vidim ves svet in vsakovrstne ljudi. Krasno življenje imam.« Smreka je skoraj jokala, vendar se je premagovala ter dejala: »Pa menda vendar ne boš hotel reči, da si važnejši kot pa je papir?« Jambor so je smejal, da ga je pretreslo do dna. »Hm, papir, časopisni paipir, ki živi samo en dan in vse, kar je v njem, je naslednji dan že preklicano. Jambor pa živi leta in leta, in pa včasih se name nasloni celo sam kapitan, pomisli, kapitan.« In žalostna je smreka čakala, kaj bo z njo. V pristanišču so jo iztovorili ter jo odpeljali v klet neke velike tiskarne v Londonu. Kakšna razlika med tu in Novo Fundlitndijo! Tam čist zrak in solnce, tu pa zaduhel zrak + Čudna prošnja. Ko je umiral bo^at farmar Alfred McGee v kraju Glenville v Ala-bami, je prosil, da bi ga pokopali ob jlavni cesti, ter da bi vsak farmar, kadar bo toimo vozil pridelani bombaž, glasno povedal, p^ kateri ceni je. To zadnjo željo čudnega famerja sosedje izpolnujejo že 45 let. > -f Žepni tat okradel detektiva; V srado zvečer je poskušaj neki mladenič v BerliAu, da vtika roke v tuje žepe na poti v RitteV-strasse. Neki gospod ga jc opazil in pozvil detektiva, da ga aretira. Na policiji so gA spoznali za spretnega žepnega tatu Stanislava\ Prišenskega. Po končanem zasliševanju ga je* neki detektiv odvedel v zapor. Ko se je vrnil, je hotel večerjati, pa mu jc kruh z maslom zginil iz žepa. Pohitel je nazaj k aretirancu, ki se je ravno pripravljal, da poje njegove dobrote. -j- Strahote velemesta. Predvčerajšnjim so se v Berlinu pričele zbirati mase ljudstva pred neko hišo v Frankfurter Allee. Na strehi petnadstropne hiše sta se igral dva otroka. Nekateri so hitro vdrli v stanovanje, ki je bilo zaklenjeno, toda rešiti so mogli le eno dete, dočim je medtem padel 4 letni deček na tla, kjer se je ubil. V stanovanju stanuje neki delavec -vdovec, ki je moral z doma, pa si ni vedel drugače pomagati, kakor da je otroka zaklenil. -f- Umrl je slikar brez rok. Nedavno je umrl znani slikar Bertram Hiles, katerega življenje je bilo zelo interesantno. Kot 8 letni deček je povodom neke železniške nesreče zgubil obe roki. Nesreča je bila tem tragičnejša, ker je deček kazal veliko umetniško nadarjenost. Toda deček je pokazal, da je njegova volja še močnejša od usode. S čopičem med prsti noge je slikal slike, katere so mu že kot učencu dobro uspevale in je pri vseh tekmovanjih odnašal prve nagrade. Komitet, ki je ocenjeval slike, ni vedel, da jih je slikal mladenič brez rok. Hiles je končno dovršil študije na umetniški akademiji v Parizu. Mnoge njegove slike so nagrajene od britanske kraljeve akademije. Radi svoje energije, da slika z nogami, je dosegel veliko slavo. + Dragocen zemljevid. Vojvoda Yorški (drugi sin augl. kralja) ter njegova soproga sta prejela v dar zemljevid otoka Mauritius, katerega sta obiskala na potovanju v Avstralijo. Zemljevid je iz srebra, sladkorne tovarne so označene z dijamanti, a svetilniki okoli obrežja pa z rubini. -f Nov slučaj Grosavesca. V Hamburgu se jc dogodil nov slučaj, ki spominja na znano Grosavescujevo tragedijo. Bankir Korff iz Al-tone je živel v večnih prepirih s svojo ženo, od katere se je hotel ločiti, čemur pa je ona nasprotovala. Te dni je hotel s silo izvesti svojo voljo in je prišel s špediterji v svoje stanovanje, da odpeljejo pohištvo. Žena je v obupu zagrabila revolver in oddala na svojega moža več strelov, da sc je zgrudil mrtev na tla,. Ženo so aretirali. ., PJaifeoIjše šolske violine, godala, potrebščine in strune dobite le pri .t. uziku-strokovn jaku bivšem Učitelju Glasbene Matice Alfosrtas B^eznllc-u Ljubljana, Mestni trg 3 (poleg magistrata). MARIBOR — se je preselila v Aleksandrovo cesto št. 6 (Zadružna gospodarska banka) ter ordinira od 8—9 in od 14—16. in.tema in vsi valjarji so se v solzah pogovarjaj o nekdanjih lepili časih. Nekega večera pa so prišli po valjar, v katerem je bila naša uboga smreka, ter ga potegnili z dvigalom v tiskarno, kjer so jo potisnili v stroj. In pritisnilo jo je ter jo pomazalo s črnilom, da jo je kar dušilo. Ko se je zavedla, je bila vsa pokrita s črkami in besedami. Toda, vrabci so imeli res prav, kajti tu ni bilo lepih ali velikih besedi, pač pa le: »Ločitev zakona v visoki družbi«, »Dvojni samoumor v Margete«, »Ali bo jutri lepo«, »Varalica žensk-, »Komična pisma«, »Nadaljevanje štrajka«, »Grozna nesreča pri Parizu«, rStraš-no razkritje pri Leedsu«, »Vlom v Potter banko«, »Bančni krah«, »hladne laži«, »Tajinstve-ni morilec deklet« itd. »Joj meni,« je javkala smreka, ko se je zavedela, kaj stoji na nji, >o, zakaj nisem šla na morje, kakor mi je bilo namenjeno? Če bom še kdaj rešena tega strašnega življenja, ne bom več tako svojeglava. Toda, oh--!« Ko je bila potem zravnana na kupu z drugimi tisoči vred, so jo prijeli ter nesli ven v mrzlo in megleno jutro, ter prepeljali na kolodvor, kjer jo je neki mož kupil za en peni in jo prebral. Ko je to dovršil, je dejal, da ni nič posebnega v časopisu, in položil jo je na sedež ter se vsedel nanjo. Pozneje jo je našel nek drugi mož ter jo tudi prebral, pri tem kadil slab tobak ter puhal vanjo, da ji je slabo prihajalo, končno pa zavil vanjo konec ribe ter odnesel domov. Celo noč je potem ležala v kotu zaduhle kuhinje ter premišljevala rajsko življenje na Novi Fundlandiji, o soincu in dežju, otrocih in pticah. Drugo jutro pa jo je pograbila umazana ženska ter podkurila z njo, da je skuhala sebi in družini zajtrk. E. V.Lucae: Smreka. Nekoč je v nekem gozdu na Novi Fundlandiji rastla smreka. Imela je krasno življenje; dež je rosil nanjo ter ji oživljal korenine, eolnce jo je obsevalo ter ji grelo srce, od časa do časa pa je ipripihaj. močan veter ter se poskusil z njeno močjo. Kmečki otroci so prihajali ter se pod njo igrali, prepevali svoje pesmice, in ptice eo gnezdile v njenem vejevju ter iskale strehe ob slabem vremenu. Včasih pa so celo veverice priskakljale ter skakale od veje do veje. Toda kljub vsemu temu ni bdla zadovoljna, želela si je, da bi bila kaj dmgega. Želela si je, da bi kaj pomenila v svetu. »Saj boš postala važna,« se je oglasila druga smreka, ki je stala najbližje nje, :-vse bomo se nekoč kaj pomenile. Najbolj pomemben in važen je Jambor na ladji.« — »A, kaj jambor!« odvrne ogo varjena smreka. >Jaz hočem postati kaj bolj važnega kot pa je jambor.« Vsako leto so prihajali v gozd možje ter zaznamovali drevesa, za njimi pa drvarji, ki so jih podTli, obsekali veje ter jih odpravili do morja v ladjedelnice. Smreka je z zaničevanjem opazovala to početje ter gledala, kako so njene tovarišice odvažali. Nekega dne pa je prišla vrsta tudi nanjo in njena soseda se ji je posmehovala: »Aha, sedaj je pa tudi za te prišel konec!« Toda smreka je bila zvita ter se skrivaj smejala ter pregovorila veverico, da je vsekano znamenje zabrisala, tako da, ko prišli drvarji, je tud? sedaj niso podrli. Oho!« so dejale lastavke, iko »o se vrnile od juga, še vedno tu?« — »Seveda sem, hoteli so me podreti, toda jaz sem bolj prebrisana od onih.« — »Kaj, ali ne inaraš postali jambor?« so lastavke nadaljevale. »Nositi jadra na velikih ladjah ter pluti po vseh morjih sveta, pristajati v tujih pristaniščih ter čuti najrazličnejše govorice?« — ;.Ne,< je odvrnila smreka, »za morje ne maram, ker je tako monotono. Jaz hočem postati pomembna, vplivati na svet.« — »Ne bodi neumna!« so ji pravile lastavke. In prišel je dan, ko se ji je želja izpolnila. Drvarji so prišli ter nič zaznamovali, katero drevo naj pade, pač pa podirali vse od kraja, velike in male, vse, kar je bilo na poti. »Vidiš,« so čivkale lastavke, »sedaj je pa vrsta na tebi, pa če hočeš rada ali nerada.« — i>Prav je tako,« je odvrnila smreka, »sedaj se pričenja moj vpliv.« — .Je že prav,« se je oglasil drvar ter zasadil sekiro vanjo, zamahnil še enkrat in se enkrat, dokler se ni zavalila na tla. »Nič se ne boj,« je sedaj nadaljeval drvar, »saj ne boš jambor, nisi za to, pač pa postaneš paipir.« — »Kaij pa je to papir?« je vprašala lastovke, Ivi so frčale nad njenimi vejami. — »Me tega ne vemo, toda vprašale bomo vrabce.« — Vrabci, ki vse vedo, so prileteli ter pričeli pripovedovati, da je papir nekaj belega, s katerega ljudje čitajo. Včasih so ga izdelovali iz cunj, sedaj pa iz lesa, ker je tako ceneje. »Toraj me bodo ljudje brali?« je vprašala smreka. — »Da, da,« so čivkali vrabci. Smreka je skoro omedlela od veselja. »Toda samo par minut,« so nadaljevali vrabci, »ti boš postala časopisni papir, ne knjižni.« — »Vseeno,« je odvrnila smreka, »gotovo bo kaj važnega stalo na meni, kaj lepega in grandi-oznega!« — »Ze mogoče,« so dejali vrabci, toda gotovo pa to ni.« Sedaj so prišli možje ter smreko vlekli, da je bilo joj. Uboga smreka, kako slabe čase Moderno kožuhovlno vseh vrst in izbira plašCcv, lop i. t d. L. ROT Mestni trg 9 LJUBLJANA Oglejte si naSo izložbo na Jesenski pokrajinski razstavi, paviljon H. CGospodarstvo Industrije! o prisilni poravnavi in volitvah v zbornico. ODBOR ZVEZE INDUSTRIJCEV PROTI OSNUTKU ZAKONA 0 PRIS. PORAVNAVI. - ENOTNA LISTA INDUSTRIJE? Dne 16. t. in. se je vršila pod predsedstvom predsednika g. Dragotina Hribarja plenarna seja odbora Zveze industrijcev. Poslovno poročilo kakor tudi o predstoječih trgovinskih pogajanjih je poročal tajnik g. inž. Milan šuklje. 0 osnutku novega zakona o prisilni poravnavi je podal obširno poročilo tajnik g. dr. .Golia. Ta novi osnutek vsebuje bistvene izpremembe napram prejšnjemu hrvaškemu zakonu, ki je bil 192*2. razširjen na celo državo, s 1. aprilom 1925 pa ukinjen. Te se v glavnem tičejo glasovanja o sprejetju poravnalne ponudbe. Osnutek predvideva minimalno kvoto 40 odstot. Predlagani poravnavi mora pritrditi večina upnikov, ki se udeleži naroka; razen tega se morati za poravnavo, če je predlagano saj 50 odstot. izjaviti dve tretjini upnikov (glede na njih terjatve, ne glede na njih število), če pa je predlagano manj kakor 50 odstot, pa upniki, ki zastopajo najmanj tri četrtine terjatev. Ako se vrši ponovna razprava, upniki niso vezani na svoje izjave, oz. glasovanje ob prejšnji priliki. Odbor ej o tean osnutku obširno razpravljal ter soglasno sklenil, da je proti ponovni uvedbi prisilne poravnave to pa radi slabih izkušenj, ki smo jih dosedaj imeli s prisilno poravnavo, ker so se vršile zlorabe in je bila zato omajana vera in zaupanje upnikov. Sedaj ni prikladen čas za uvedbo prisilne poravnave. Ob tej priliki je bilo tudi lconstatirano, da je absolutno potrebna tudi revizija konkurznega prava, ker je konkurzno postopanje zelo drago in vzame velik del konkurz-ne mase zase. Nadalje je odbor razpravljal o predstoječih volitvah v TOI zbornico. G. inž. Suklje je poročal o poteku konference radi sporazuma za enotno listo, ki jo je sklical zbornični predsednik g. Ivan Jeiačin 15. t. m. Na tej konferenci se je sestavil priličen imenik kandidatov in narrtestnikov, ki naj bi služili Jioj baza za končno redakcijo kandidatne liste. Ker pa se je izkazalo, da ta imenik ni v skladu z določbami uredbe o volivnem redu v zbornico in da so zato že iz tega razloga potrebne iz-premeim.be, je odbor poveril predsedstvo, da nadaljuje razprave ter skuša najti pravilno sestavo liste, ki bi zadostila gospodarskim interesom ter nudila obenem garancijo, da ne bi prišlo do proti-list. Tržno poročilo. Ljubljana, 17. sejpt. Los. Na lesnem trgu ni posebnih izprememb. Kupčija z drvj se razvija normalno. Zanimanje in povpraševanje je še vedno znatno. Italija se interesira toda ne stavlja dovolj točnih navedb cen, ker jih hoče potisniti navzdol. Zaloge drv so zelo znatne in cene so dosedaj prilično zadovoljive, vendar pa je računati, da bodo znatne količine ostale neprodane, ker producenti ne marajo iti na nepo-voljne cene. Povpraševanje je za oglje, suho vilano bukovega oglja gre precej. Nemčija se interesira kakor smo omenili prošli teden, za tanineki in brusni les, za katere se iščejo oferte fko Jesenice. Ponehal pa je interes za stavbni les, ker je sezija pri kraju. Povpraševanje je nadalje za test one, ki jih pa ni dobiti. Na italijanskem lesnem trgu kakor tudi drugod ni izprememb, položaj je stalen, cene neizpremenjene. Ta teden so se vršila pogajanja Italijanskih železnic za zaključenje večjih dobav železniških pragov. Rezultatov še ni. Sploh gredo velike dobave pragov v Italijo. O položaju na italijanskem trgu posnemamo iz >Int. Holznmrktc Začetek nove jesenske kampanje je karakteriziran s padcem vseh cen, kar je pripisovati dejstvu, da je »vpraševanje popolnoma prenehalo. Za bodočnost pričakovali oživljenja nakupa in dviga cen prvih drugih kvalitet. Tudi cene za tretjo kvaliteto so bbdo stabilizirale na bazi, ki bo odgovarjala produkcijskim stroškom. Predpogoj za ugodne razmere na italijanskem trgu pa je stabilizacija razmer, da bo trgovina v Italiji vedela, kaj ima v bodočnosti storiti. Stavbno gibanje popolnoma miruje in pričakuje se tozadevnih ukrepov vlade. Cene v lirah (po >11 Legnoc) 20—60 cm, šir 17 cm in čez a I., II., b III., c. manjše mere 10—16 cm šir., d morali, e trami uso Trieste in f okrogli les: jelka: Postojna, a II 210, b 150, c 140, d 220, e 110; Trbiž konične a L 390, II. 235, b 155, c 145, d 220, c 110; Brenner paral, a 410, 250, b 170, c 160, d 220, me-(sesen Trbiž kon. a. II. 300, b 160. Žtto. Do petka je vladala na ameriških tržiščih izrazita baisse tendenca. Pšenica za september je šla v Chicagu nazaj od sobote do petka od 130.875 nn 127.125; še večje je nazadovaneje pri koruzi: od 89.50 na 91.125. Le oves in rž se kolikor toliko držita. Tudi budimpeštanska borza beleži nazadovanje kurzov. Na našeui trgu ni izprememb. Notacije v Ljubljani in Novem Sadu so ostale neizpremenjene. Pač pa je nazadovala mokn, za koruzo !>a je bila tendenca živahnejšo. Padajočo tendenco e pripisovati vestem o ugodni žetvi v Kanadi, ki e rekordna. Skupno bo znašal letni pridelek v Uniji in Kanadi 1.320 bušlov napram 1.238 milijonom lani. Zadnjo malenkostno izboljšanje ameriških cen pa ie razlagati z vestmi o dežju, ki je škodoval kanadskemu pridelku, kateri še ni ves pod streho. Fiiol. Sedaj se bele vrste plačujejo dražje, ker je povpraševanje zelo veliko. Iz inozemstva pa ni povpraševanja za ribničana. Cene za ribničana »o neizpremenjene: 8.60 Din za kg, dočltn so na- rasle cene za koks in mandalon. Sedaj je cena za koks 4—4.25 Din (prejšnji teden 3.75—3.80 Din), za mandalon pa 3.75—890 Din (prejšnji teden 3.75 do 3.90). Zolje. Pridelek zelja je prav obilen in ga je na trg prišlo zelo veliko. Zato mu jo cena padla od 1.25 prejšnji teden na 1.— Din ta teden. Krompir. Ponudba je prav znatna kakor tudi povpraševanje, do zaključkov pa dosti ne pride, ker cene kupcem ne konvenirajo: smatrajo jih za 10—15 par previsoke. V ostale pokrajine naše države naš krompir ne gre, uvaža se madjarski krompir, Belgrnd in Srbija konzumirajo slavonski krompir, povprašuje pa tudi Belgrad za roza štajerski krompir. Zadnje čase se razvija tudi izvoz iz Slovenije na Grško. Hmelj. Zatec 16. t. m. Nakupovanje na kmetih je živahno. Cene so od 2000—2300 KČ za 50 kg. Nilrnberg, 15. t. m. Povozi '150, od teh 450 bal po železnici. Promet 100 bal; cene tržni 160- 200, halertauski 175—235 mark za 50 kg. NUrnberg, 16. t. m. Cene za prima neizpremenjene, drugi oslabeli. Slast. Sedaj je masti nekoliko več na trgu. Nudi se v veletrgovini po 27 Din kg, dočim se imenuje kot nakupnn cena 25 Din. Severnoameriška mast se nudi po 34.25 dolarjev v Trstu. V Ameriki sedaj cene masti nazadujejo: v soboto, 10. t. m. za september Chicago 13.20, v petek 16. t. m. za september pa 12.80. Sladkor. Cene na domačem trgu so neizpremenjene. Sedaj vse tvornice že obratujejo ter razpošiljajo kristalni sladkor, sladkor v kockah pa izdeluje in razpošilja samo šele velikobečkereška tvornica. Riž. Cene so neizpremenjene. Italijanski glacž stane v Ljubljani 6 Din, v Trstu se cena giblje med 140-143 lir. Kava. Tendenca za kavo je tudi ta teden čvrsta, kar spravljajo v zvezo z večjimi nakupi v Braziliji. Novi pridelek je kvalitativno slabejši kakor prejšnji: zrna ro izredno majhna. Južno sadjo. Sedaj so prišle ua trg rozine in nove fige. Prodaja se pa po nižjih cenah_ kakor staro blago, kakor tudi po nižjih cenah v primeri z Istim časom lani. Citrone so se podražile radi suše na Siciliji. Sedaj stane zaboj 200 Din, pred mesecem dni pa je bila cena še Din 150.—. Trlne rcnc masla, sira in mleka. Veliko povpraševanje po siru v lanskem letu, ko so naše sirarne komaj zadostile s svojo produkcijo konsu-mu, je bilo vzrok, da so vse slovenske sirarne zvišale produkcijo sira. Poslcdica nadprodukcije so na eui strani polne kleti vseh slovenskih.sirarn vkljub temu, da se bližamo koncu prodajne sezone, na drugi strani pa padec cen siru, ki se sučo v engros prodaji od 30 do 32 Din napram lanski cent od 33 do 35 Din. — Tudi cene čajneeta masla so napram lanskemu letu občutno padle ter znašajo v engros prodaji 45—47 Din, napram lanskemu letu 50—52 dinarjev. Za maslo je sezona zimski čas in Velikonočni prazniki t. j. čas, ko je na trgu najmanj mleka, zato tudi produkcija masla najmanjša. Da bi v sezonskem času zadostili povpraševanju po maslu, bi morali proizvajati maslo ob času velikih množin mleka za skladišče, kar je pa vsled pomanjkanja vzornih hladilnih nanrav nevarno. Maslo se na skladišču pokvari in ga je potem mogoče oddati le kot drugovrstno blago po mnonto nižji ceni 40 Din Zato vsak proizvajalec maslu skuša svoje blago spraviti sveže v promet, posledica je velika ponudba in nizke cene- — Vzporedno s padcem mlečnih proizvodov so v letošnjem letu padle tudi cene mloku samemu bodisi nakupne ali prodajne. Kmetovalcem se plačuje mlekp po 1.50—1.875 Din napram lanskim 1.75—2 Din. V engrof prodaji je cena mleka po 2.25 Din, v detajlni prodaji pa 2.50 Din, cena na dom dostavljenemu mleku je 2.75 Din. Državne finance v marcu in 1920-1027. V mesecu marcu t. 1. so znašali državni dohodki 956.9 milijona Din, izdatki pn 1044.2 milij., skupno v celem prorač. letu 1926-1927 bilo je dohodkov 10.9O0 milijonov Din, izdatkov pa 10.335.4 mili], (preračun 12.504 milijonov). K temu pa je treba še prišleM dohodke in izdatke, ki so se to prorač. leto izvršili na račun prejšnjega prorač. leta. Skupno s temi izkazuje državno gospodarstvo 1926-1927 dohodkov 11.277 milijonov Din, izdatkov pn 11.039 milijonov, torej prebitka 238 milijonov. Konflikt v avstrijski industriji kos. Predvče-rajšnem so se vršila pogajanja med zastopniki industrije kos ter kovinskimi delavci o konfliktu v avstrijski industriji kos. Prišlo ni do nobenega sporazuma in se konkretno sploh ni začelo rapravljati Pogajanja se bodo nadaljevala 8. oktobra. Horzza Dne 17. septembra 1927. D e v i z n i trg je bil tudi ta teden miren. Pravi borzni promet je slab, enoten pa je obseg kompenzacij. Na ljubljanski borzi je znašal promet ta teden 12.594 milijona Din napram 11.95, oz. 12-74, oz. 12.07 milijona Din. Preračunan na dan je znašal 2.52 milijona Din napram 8.98 (samo 8 borzni se-— "ijoi " tU večanje povpraševanja pričakovati v kraikem zaradi potreb uvoznikov. Največji je bil promet v ponedeljek in petek. Ber~ pri kri R\nTO potrebščine ^^ v naj ve£U Izbiri stalnoy zalogi pH FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr. S TeleL 407 stanki), oz. 2.55 milijona Din. Dotok privatnih deviz je znaten, kakor tudi potrebe, vendar pa je po-.......sik Berlin je oslabel od srednjega tečaja 13.63 v ponedeljek na 13.52 v petek. V torek ln sredo je Berlin dajala Narodna banka. Curih je ostal neiz- ajala Narodna banka. Curih je remenjen; proti koncu tedna majhno potrebo je rila Narodna banka. Dunaj je bil v teku tedna po 8.005, oz. 8.0075; zaradi premajhnih privatnih ponudb ga je v sredo In petek dala Narodna bnnka. London je bil cel teden po 276.25, le v petek je radi čvrstoče na mednarodnem trgu povpraševanje izredno naraslo in je potrebo krila Narodna banka po 276.80. Newyork Je popustil radi znatnih prlv. ponudb od 58.75 na 56.74. Pariz je bil v ponedeljek zaključen po 228.25. v četrtek po 222.75, v petek pa po 223. Znatne količine privatnega blaga v Pra«i so potisnile srednji kurz od 168.50 v ponedeljek na 168.42 v petek. Italija je bila proti koncu tednu čvritejša: v ponedeljek je bila zaključena po 308.75, v torek isto, v sredo 809, v četrtek 808.75, v petek 309, promet je bil radi mednarodne čvrstejše tendence proti koncu tedna znaten f e k t i na ljubljanski borzi ne izkazujejo nobenih znatnih izpremomb, le Kranj. ind. je narasla od 370 den. nu 405 bi. Pojavilo se ie blago v četrtek tudi v vojni škodi radi doseženih visokih kurzov. V četrtek je bila nudena Trboveljska 465; Strojne so bile v primeri s prejšnjim tednom po za 5 Din nižjem kurzu 80. V Zagrebu »o bili državni papirji cel teden čvrsti in so dnevno pridobivali na kurzu; pri doseženih visokih kurzih pa so se pojavile znatne količine blaga in so pri vojui škodi v petek kurze potisnilo navzdol. Na današnji borzi so naši papirji razen bančnih znatno poskočili. Za blago glej vTržna poročila . DENAR. V današnjem svobodnem prometu ni beležiti znatnih izprememb. V Curihu se je več deviz učvrstilo: London na 25.2225 (25.2175), Italija 28.25 (28.23), Pariz 20.3375 (20.3325). kar je imelo vpliv tudi na naša tržišča in je bila Italija čvrsta. V Zagrebu se je Praga nudila celo po 108.42. Ljuhliaua. (Prosti promet.) Berlin 13.52, Curih 10.955,' Dunaj S.0075, London 276.30, Newvork 56.75, Pariz 223, Praga 168.45, Trst 309.25. Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 13.525, Curin 10.955, Dunaj 8-005—8.0075, London 276.80, New-york 56.74 bi.. Pariz 222—223, Praga 168.42 bi., Trst 309—309.50. Curih. Belgrad 9.13, Amsterdam 207.75, Berlin 123.39, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.21, Dunaj 73.10, London 25.2225, Ne\vyork 518.50, Pariz 20.337, Praga 15.37, Trst 28.25, Sofija 3.75, Varšava 58, Madrid 88.25. Dunaj. Devize: Belgrnd 12.893, Kodani 189.80, London 34.5025, Milan 38.645, Newy >rk 709.3, Pariz 27.8531, Varšava 79/225. Valute: dolarji 707.15, češkoslovaška krona 21.055. Praga. Devize, I.ira 183.75, Belgrad 59.45, Pa riz 132.375, London 164.15, Ne\vyork 33.75. Dinar. Newyork 176.05, Berlin 7.40, London 276.10. VREDNOSTNI PAPIRJI V Zagrebu je danes vojna škoda lendirala slabše kakor ostali drž. papirji. Dunaj javlja za naše papirjp n fenol no tendenco. Kranj. ind. je popustila na 50.5, 'Irbovlje pa ie dosegla 61.75, Ruše pa 36. Zagreb. (Prosti promet.) 7"6 invest. posuj-83.50—81.50, vojna odškodnina 374.50 bi., agrari 55 denar. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.60, Hrv. esk. 10.95, Hipo 6.90, Alpine 50.20, Greinitz 5-75, Ley kam 12, Trbovlje 61.75, Kranj. ind. 50.50, Ruse 36, Mundus 1.65. BLAGO: Budimpešta. V začetku je bila tendenca čvrstejša, pozneje medla. Terminski trg ravnotako medel. Uradne notacije: Pšenica za oktober 30.62. 30.64, zaklj. 30.74—30.76, marec 33 10, RS.02, zaklj. 33.08—33.10; rž oktober 28.90, 28.70, zaklj. 28.80— | 28.82; marec 30.20, 30.06. zaklj. 30.06-30.08; k<-! ruza maj 25.06, 25.02, zakli. 25.04—25.06, julij 26.56, ! 25.64, zaklj. 25.54 —25.56. Chirairo. (Začetni kurzi.) Pšenica sept. 127.12, •dfc*. 130.87, koruza sept 91.12, dec. 94.12. oves ler. 45.62, okt. 47.75, rž sept. 94.37, dec. 97. PROGRAMI: Za«reh 310, Breslau 315.8, Barcelona 344.8, Praga 848.9, Leipzig 365.8, Scbenectady 379.5, Stuttgart 379.7, Toulouse 392, Hamburg 394.7, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariš 458, Oslo 461.5, Langenberg 468.8, Berlin -1-83.9. Dunaj | 517.2, MUnchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava 1111 Carigrad 1230, Konigs\vusteihausen 1250. Nedelja. 18. septembra. Zagreb: 19.50 prenos iz operetnega gledališču, — Praga: 16 koncert, 22.10—22.50 prenos i/ Nar. doma v Vinohradyh. — Leipzig: 8.o0 orgelski koncert iz univerzitetne cerkve, 12 predavanje- Leo-nardo da Vinci kot inženjer, 16.30 komedija m tm-gikomedi.ia: uvodna glasba — Aver Jenko- - istrsko — Cehov: Kaznovana neprevidnost — glasba — Cehov: žalost, Preiskovalni sodnik — Glasba — Averčenko: Samomorilec, 20.15 iOpertii ples-, opereta v 3 dej. — Stuttgadt: 11.30 katoliška služba bcija, 21 Zaroka, veseloigra v 1 dej. — Biiijri, »'.no-lejanka. — Toulouse: 12.45 in 20.30 koncert — Brno: 10 orgelski koncert: 1. Mozart: Kun'.i/.ija, F-moli, 2. Haydu: arija iz oratorija: Stvajjj.jaiu. — fcissi: Žalostinka, 10.30 koncert, 19.15 Poljub ljubezni«, prenos iz gledališča. — Rim: 21.10 jRnuui! (Verdi), prenos iz opere. — Langenberg; 18.30 Margareta (Faust), opera v 5 dej. — Dunaj' 11 orkestralni koncert, 16 koncert dim. koncertnega orkestra, 18 Tristan in Izolda, prenos >z opore — VaršaTa: 17.35 koncert 19.35 predavanje; Vtisi iz Jugoslavije, 20.30 koncert. Ponedeljek, 19. septembra. Zagrob: 20.30 koncert (sopran in klavir). — Praga: 13.30 in 16.56 borzna poročila, 19.15 o .ndu-strlji in trgovini, 20 vremenska napoved, 20.10 ruska glasba (Čajkovski, Rimski-Korzakov, lioro llnl, 22 časov, signal. — Leipzig: 19 predavanje: Pomen vremenoslovja za prekooceanske poleta, z0 i5 >.\cia in Galatea« (HHndel). — Brno: 14.30 praška boiza, 19 in 20.30 koncert. — Rim: 21.10 francoska glasba JBerlioz, Lalo, Massenet, Bizet, Debussy. - ) 'ariz: 21 koncert (Verdi, Puccini. Rossiui — Budapest: 17.30 ciganska glasba, 20.46 orkestralna glasba. — Varšava: 20.30 koncert. Zagreb: 17 popoldanski koncert. — Bareelo- Torek, 20. septembra. Sagrob: 1' no: 17.40 in 21.06"kvintet. — Praga: 10.80 koncert, 13.15 o industriji, trgovini in obrti ,13.30 in 16.55 borzna poročila, 17 koncert, 20 vremenska napoved, 22 časovni signal. — Hamburg: 19.25 To aca (Puccini). — Frankturt: 16.30 koncert domačega orkestra, 18.45 predavanje iz astronomije, 2015 klavirski koncert. — Brno: 14.80 praška borza 21.20 koncert. — Rim: 17.45 vokalni in instrumentalni koncert, 21.10 prenos Iz gledališča. — Oslo: 20 orkestralni koncert. — I^angenherg: 14.80 o zdravju, 20.05 simfonični koncert. — Bmlape**: 20 Mignon (Thomas), opera v 3 dej. Sreda, 21. septembra: Zagreb: 20-80 koncert. — Berlin: Djamileh; (Bizet; rom. opera, noto CavaUeria rusticana (Mas-cagni). — Praga: 13.30 in 16.56 borza, 20 koncert — Toulouse: 12.45 in 20.46 koncert. — Brno: i4.30 praška borza, 19 koncert, 21 starobrnska godba na pihala. — Rim: 21.10 koncert lahke glasbe. — Pariš: 14 koncert, 18 radio poročila iz Francije, 21 dela Griega, Beethovna, Mozarta in Schuberta. — Berlin: 18.48 zvonenje iz župne cerkve, 19.80 Djninileh ia Cavalleria rusticana, prenos iz Cb'r-lottenburga, nato orkestralna glasbo. — Dunal: 20.05 Cajkovskega simfonija 6 (dum simf. orkester), Saint-Saens: klavirski koncert, F-dur, op. 103, Massenet: Neapelske scene. Četrtek, 22. septembra. Zagreb: 19.15 prenos opere iz gledališča. — Praga: 13.30 in 16.56 borza, 17 koncert 20 simfonični koncert, 22 časovni signal, časnikarska in športna poročila. — Stuttgart: 20.15 simfonični koncert (Schubert: uverture k -»Rozamundlc, Fantazija v F-niolIu, Simfonija v B-duru, št. 6.). — Brno: 14.30 praška borza, 17.45 predavanje (nemško): od laterno magice do modernega filmskega aparata, 19 komorna glasba. — Rim: 21.10 odlomki iz operet: Baceo in Toscana in II marchese del Grillo. — Berlin: 17.30 moderna ruska glasba, 20.30 simfonični koncert. Petek, 23. septembra. *agreb: 20.30 kvartet Rosbroj. — Barcelona: 22.10 Beethoven, 5 simfonija. — Proga: 12,15 o industriji, obrti in trgovini, 13.30 borza, 17 koncert (operne fantazije: Smetana: Prodana nevesta, Čajkovski: Knez Onjegin, Bizet: Carinen, \Vagnor: Lohengrin, Verdi: Aida). — Toulouse: 20 Frei-schlitz (\Veber), 2. del, 20.45 koncert. — Brno: 14.30 praška borza, 19.15 Viljem Teli, RoBsinije^-a opera. — Rim: 17.45 koncert, — Pariš: 14 koncert. — Dunaj: 20 :>Opemi ples«, komična opera v 3 dej. — Budapest: 17.30 ciganska godba, 1.9.45 koncert — Varšava: 20.30 koncert. Sobota, 24. septembra. /jagrob: 20.30 literarni večer. — Breslau: 19.35 j>redavnnje: kaj naj laik ve o športu, 20.15 Pomlad, opereta v 1 dej. — PragR; 13.15 o industriji, obrti in trgovini, 17 koncert,'20 vremenska napoved, 20.10 češku opera (Smetana: Prodauu nevesta. Prerokovanje LibuŠe, potpourri iz opere: Jakobinee, uvod k 3. dej. opeie Karlstein, Fibich: žalna koračnica iz opere »Die Bruut von Messina;), 22 časovni signal. — Toulouse: 12.45 in 20.45 koncert. — Brno: 1-1.30 olomuška produktmi borza, vremenska napoved, 19 in 20 koncert. — Rim: 17.45 vokalni in instrumentalni koncert, 21.10 prenos iz gledališča. — Oslo: 20 orkestralni koncert. — Laugeiiberg: 17.30 zborovski koncert. — Dunaj: 16.15 orkestralni koncert (Strauss, Puccini, Verdi; Leliar itd.), 19.45 opereta: Vesela vdova, 3 dej. — MUnchen: 15.15 predavanje o radio tehniki — Budapest: 19 prenos iz opere: lfunyndi Laszlo, opora v 3 dej. — Varšava: 20.15 koncert. Urejevanje vrtov: Vzorni vrtni sac!oncsn!kl Parki Domači vrtovi Športna igrišča kakor tudi predelovanje žc obstoječih nasadov po najmodernejšem načinu prevzema v najsolid-nejšo, strokovnjaško izpeljavo po najnižji ceai Drevesnico „Vrt" DŽAMONJA I DRUGOVI — DR. Z O. Z. Maribor - Tržaška cesta št. 64 Telefon 301. STROKOVNE NASVETE — OSNUTKE - SKICE radi podeljujemo. NAPRODAJ je po nizki ccni malo rabljena, temeljito popravljena svlomobllna iraalnica •S francoske znamke, — Reflcktantje naj pišejo na; »OE, F. WIEN, V., Pilgramgasse 10, 11/15. ZAHVALA. Vsem, ki so sočustvovali z nami v dnevih izgube naše soproge, mamice, gospe Cilke Brolihove izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje in vence. Zahvaljujemo se pevskemu zboru »Zelena lama« za ganljive žalo-stlnkc, »Zvezi delavskih žena in deklet za krasen venec ter njeni tajnici M. Ajdiškovl za iskrene poslovilne besede in sploh vsem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti in pripomogli za lep pogreb. Zelena jama, 18. septembra 1927. Žalujoči soprog in hčerka. luTgtt odatraui brei bolečin in nevarnosti Kurje oči Ze aolet po zdravnikih priporočano in v nornbi. Burclt knpalj zn noge odstrani potenj«, rane tn pekoče noge. - BOBCilT O. M. B. H., FBEILAS8IVG. Gencr.-.ta! ssstcp&ik: IVAN SVJBTKC, NiiToaetio, Slovenija. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica i-SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Kot hišnica Išče mesto vdova. - Dopisi na naslov; Terezija Čaks — Ljubljana, Stari trg št. 15. 7211 DcIfEa z dveletno de-UCMC klico — išče službe; gre brezplačno, tudi na deželo. Naslov v upravi pod štev. 7287. ~~gospodična i enim otrokom, želi službe kot gospodarica pri boljši družini ali gospodu. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro »Gospodarica« it. 7155. Obč. tajnik, organist in kapelnik Uče službe. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Kapelnik« štev. 7258. UČENKA teče mesto v trgovino z mešanim blagom, učna doba 3—4 leta, močna, zdrava, poštenih staršev z dežele, z 8 razr, šolo. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 7277. knjigovodja mnostojen bilancist, perfek-ten slov. nemški in ital. ko-respondent, verzirun v sestovi proračunov, z daljšo prakso, ž^li nrim.rnn službe v večjem Sprejmem več čevljarskih pomočnikov za zbito delo. Nastop takoj. Anton Jeie, Tržič 33 Večje trgov, podjetje rabi: 1 periektno knjigo-vodkinjo - 1 ko-respondentinjo (slov. - nem.), verzirano na pisal, stroju, ter vešči matematiki. — Ponudbe s sliko, zahtevami plače in referencami na upravo »Slovcnca« pod šifro: »Volja do dela«. 7337 Učenec priden, se sprejme pri kotlarni ČUTIČ, Maribor, Slovenska ulica 18. 7304 Kdor je priden lahko zasluži letno 35.000 Din. Samostojno, lepo delo. — Pišite na upravo »Slovenca« v MARIBOR pod šifro »Novo« in priložite 20 Din za navodila in vzorce. 7301 računov, * naijs« ieli primerne službe v -večjem trgovskem ali industrijskem -odjetjn v Ljubljani. Muri->ru ali Celju. — Naslov v -___■ . Clnvnnpn/ nn,l šifrn: po. Do: boru ali Leiju. — i>u»i . opravi »Slovenca« pod šifro: »KNJIGOVODJA 40-7299«. Dir- Trgovski -^C pomočnik mešane stroke, išče me-sta tudi na deželi. Nasto- ; pi lahko takoj. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Vesten 123«. 7303 HLAPEC išče službe k paru konj. Oženj., brer. otrok. Naslov v upr. 7292. Qnv.->t* stroj, ključavni-OUlOt čar, zmožen sa-mosloine^a popravila, išče mesta. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Zanesljiv«. 7326 Mehanična pletilnica M. Schwabenitz Sisek išče strokov. MOJSTRA, ki je samostojen v izdelovanju receptov. Znanje na Jaguard-strojih pogoj. Nastop takoj. Žele sc ponudbe z zahtevki plače. Pouk POSTANETE TEHNIK risar, mojster itd., s pomočjo tehn. študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycče Industrie!, Ruc Enseigncment, 37. Ličge, Belgija. višješolec išče instrukcije pri nižješol-cih. Morebitne ponudbe poslati na upravo lista pod: »Višješolec« 7248. pozor! krojači, šivilje in čevljarji, ako Vam Vaši stroji nagajajo, obrnite se na specialno mehanično delavnico Justin GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ul. 14, ker ima ista spce. oddelek za popravila « t r o j e v vseh vrst. inštruktor ! Višješolec želi poučevati nižješolca. - Ponudbe na upravo pod: »Humanist«. Posestva Naprodaj lepo kmečko POSESTVO 20 minut od farne cerkve in šole in 1 uro od žel. postaje, okrog 36 oralov gozda, njiv, travnikov in sad. vrt, prehrani sc lahko 10 glav živine; obstoji iz šestih gospodar, poslopij, vse v dobrem stanju, ter 1200 komad, nasajenega hmelja, se proda za ceno 135.000 D. - Več pove Franc Kmet, Trbovlje n. 7166 parcelo prodam blizu frančiškanske cerkve v Spod. Šiški, meri ! 557 m*. — Ponudbe pod: ' »K. A.« 7289 na upravo. IfSin s 4—7 večjimi so-VlICl bami in pritikli-nami, s priključkom na ! mestni ' kanal, vodovod, . električni vod in plino-1 vod, sc kupi ali vzame v ' najem v Ljubljani. Ponudbe z vsemi podatki in ccno naj se pošljejo na upravo lista pod šifro: »Vila« štev. 16. redni pouk I v krojnem risanju | in prikrojevanju damskih ■ oblek daje edino strokov-1 no izprašana učiteljica roza medved v Ljubljani, Mestni trg 24 Vsakovrstni kroji se izdelujejo po meri. 7347 KUHARICA ki bi opravljala tudi druga hišna dela, se išče za v Maribor. - Ponudbe na Mima Pogačnik — P°d-brezje, Podnart. 7200 Išče sc starejša, resna Inteligent. bona za boljšo hišo k deklici 4 let s periekt. znanjem nemškega jezika. Prednost imajo one, ki so že nekaj let služile v eni hiši. Plača dobra, pogoji zelo ugodni. Ponudbe s sliko in referencami na: Ga. SOFIJA PETROVIČ, Beograd, Studenička 23. šteparico prvovrstno - z večletnimi spričevali — sprejme voika — Ljubljana, Krekov trg 10. učenca"' za orglarstvo sprejme Fr. Jenko, izdelov. orgelj jn harmonijev. - Šent Vid nad Ljubljano. 7331 Kuharica in sobarica srednjih let, pridni, pošteni, z dobrimi spričevali. se sprejmeta v stalno in dobro službo. Oglasiti se je osebno ali pismeno v ponedeljek dop. od pol 9. do pol 10. ure. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 7341. Kmetije stanovanje 2 ali 3 sob in kuhinje v Ptuju išče oženjen uradnik z 1 otrokom. - Ponudbe v Zg. Žerjavce 83, p. Sv. Lenart, Slov. gor. Gospodična mirna, išče SOBICO. Gre j tudi kot sostanovalka k ! boljši rodbini. - Cenj. po-| nudbe pod »Mirna«. . hiše, trgovske bije, gostilne, j vile, žego, mlin, vilo s posestvom v Mariboru, proda Za-! gorski. Maribor, Tattenbaho-| vn ulica 19. 7293 Kupim HIŠO : ali VILO, eno- ali dvo-I družinsko — ne daleč od : centra. - Ponudbe z na-j vedbo cene upravi lista pod: »Lepa lega« 7110. Večje elektroteh. podjetje sprejme uradnika absolventa sred. tehnične šole. - Ponudbe s prepisi spričeval pod: »Tehnik« na upravo »Slovenca«. SOBICA takoj za solidno, če/ dan odsotno osebo. Miklošičeva cesla 28, pritličje. "ŠO B O separirano — v sredini mesta, išče gospod. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Soliden« 7256 — ^alc posestvo Išče se ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za razprodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK v Mariboru. 5512 UČENKO (za šteparico), in čevljarskega vajenca za fina dela — sprejme »VOIKA« - LJUBLJANA Zanesljivo, snažno, boljše DEKLE staro 25—35 let, sprejmem. Znati mora dobro kuhati ter razumeti delo in postrežbo za boljšo hišo. Vpoštevam le resne, delazmožne. Naslov v upravi pod štev. 7188. Sijajno bodočnost nudimo uradniku ali uradnici, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več Zadostuje tudi jamstvo. Ponudbe prosimo uprav' lista pod »Resnost« 6472 Zastopnice za prodajo higijeničnih predmetov iščem proti veliki proviziji za celo Slovenijo. - Ponudbe pod šifro: »AGILNA 68«/7316 za veliko tovarno v Ljubljani po enega strojnega ČEVLJARJA (Maschin- , zvvicker), ŠIVAČA za pod- j plate (Sohlendurchniiher), OBREZO VALCA (Schnitt-fraser), OSTRGAČA za pete (Absatzglaser) kakor tudi spretne čevljarje za izdelavo finih čevljev z lesenimi petami, Komtess. - Poizve se v upravi lista pod »Čevljar št. 7318«. kdor posodi 35.000 Din, dobi stanovanje. Naslov v upravi lista pod številko 7260. vzgojiteljico sprejmem k 9 letni deklici z znanjem poleg slovenščine tudi francoščine in nemščine ter glaso-virja. — Nastop takoj ali 15. novembra. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Vzgojiteljica« 5t. 7348. V najem oddam delavnico pripravno za mehanika ali ključavničarja — z orodjem opremljeno, na promet, prostoru v mestu Slov. Bistrica, kjer še ni mehanika. Ivan Polanec, Slov. Bistrica. 6936 Pisarniško sobo v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka 8. V svrho ženitve želi poznanstva 29 letni samski, stalno nastavljeni avstrij. železničar z malim posestvom, z značaj-nim dekletom, ki ima nekaj premoženja. Kra-njice imajo prednost. — Ponudbe na upravo pod: »Dobro srce« Stev. 7285. MladeW"t5Ž značaja, 29 let star, v stalni službi, z lepo eksistenco, se želi v svrho ženitve spoznati z mladenko iz dobre krščanske družine, primerne starosti in s smislom za gospodinjstvo. - Ponudbe, če mogoče, s sliko, kater« se na vrne, na upravo lista" pod šifro: »SREČA V ZAKONU«. 7325 sposoben tudi za pisarno, tik Glavnega trga v Mariboru, s skladiščem ali brez njega, je takoj za oddati. Cenj. ponudbe na f. kolar MARIBOR, Stolna uL 5. Oddamo ;osš ozir. restavracijske prostore, veliko klet, hlev, več posameznih lokalov etc., vse na ugodn. prostoru v Ljubljani. Vprašanja na: Poitni predal št. 169, Ljubljana. 7349 Poravnajte naročnino I naprodaj pri glavni cesti Štore—Celje. - Naslov v upravi lista pod št. 7321. PRODAM MALO ZEMLJIŠČE blizu trga na Spodnjem Štajerskem. Mesto je zelo ugodno za izvrševanje ,ostilniške obrti - zlasti ter je bila tukaj gostilna že preko 30 let. Vprašati pri upravi »Slovcnca« v MARIBORU pod šifro: »Štajerska«. »POSEST« Realitetna pisarna, družba z o. z. ■ LJUBLJANA Miklošičeva cesta 4 PRODA i IHSO 7. vrlom in hlevom, Krakovo, 110.000 Din. IHSO s 'akoj prostim trisobnim stanovanjem, Irgov. lokalom in vrtom. Poljansko nredmesljc, 110.000 Din. IIISO, 14011 m' vrla. Trnovo, 100.000 Din. HIŠO, enodnil., Trnovo, vtI, lil.000 Din. IIISO, novozideno, 600 m' vrta, Ud mat. 110.000 Diu. FIISO. dvonadslr., pri Tobačni tovarni, velik vrt, 210.000 D. ItlšO. dvonadsr.. 600 m= trgov, prostorov, veliko stanovanje, strogi centor, 1.600.000 Din. Dve pritlični STAVBI, vpeljan vinotoč, Irgov. lokal, sredina mesta, 100.000 Din. HIŠO, enonadstr., pri Sv. Jakobu, 4 stanovanje, trgov, točka, 93.000 Din. H1SO, enonadstr., dve stanovanji. trgovina, vrt, Boina dolina, 110.000 Din. HISO, pritlično. Štiri stanovanji), vrt. Sp. ftilka, 9V030 D. IIISO. 2 in pol orala posestva, pri Mokronog«, 16.500 Din. Krasna stavbišča ob Dunajski centi po M0 m3, za visokopri-tUčne stavbe od 22 do 2S Dim. proda? Vsakovrstno mto kupole po najvišjih cenah orne, invellr, Ljubljano Wolfova ulica štev. i Hrastove hlode debelina od 20 cm naprej, kupuje v veaki množini par. žaga V. SCAGNETTI — LJubljana. Stroje rabljene in stavljene izven obrata, transmisije in kotače za pogon (Riemen-scheiben), parne revi itd,, kupuje v vsaki količini »CALIN« k. d., Zagreb, Mandaličina 1. 6568 POSESTVO KUPIM — z 10 do 30 oralov zemljišča, dobrim stanovanjskim in gospo-! darslrim poslopjem v bli-' žini železniške proge. — Ponudbe na upravništvo »Slovcnca« pod šifro: »RESEN KUPEC« 7246. posestvo] Pol ure od mestu Šoštanj, »e proda lepo kmečko posestvo ; z zidanimi in z izvrstnimi in dobro ohranjenimi poslopji. ■ Zemljišče meri 26 oralov, večinoma njive in trovuiki, din-' co pa gozd. Nasajenega je >000 nasadov hmelja, pri gospodarstvu jo tudi hmeljska j sušilnica. Cenu znaša približ. ! 500.000 Din. - Plačilni pogoji i ugodni. — Interesenti se naj obrnejo na občinski urad v SoStanju. 72981 TESAN LES! Potrebujem prvovrsten, suh, raven in dobro ob. tesan les: 5/6" 8 m . . okrog 10 m1 7/8 " 9 ali 5 m okrog 18 ms 8/9 " 7 m . . okrog 17 ma 9/11" 6 in 7 m okrog 80 m" Dobava takoj. Ponudbe za celotno ali delno partijo z navedbo cene fran-ko vagon nakladalna postaja na IVAN HARTL, skl. tehn. drva, ZAGREB Martičeva ulica 15. EGALIZIR- STRUŽNICO za železo, 120—150 cm dolgo, 25—30 cm visoko, kupi Uprava zdravilišča Dobrna. Ltd. kupuje vsako količino V. H, Rohrmann, Uub!>ana. Jajčarice ki zamorejo stalno dobavljati jajca, na; pošljejo svoj naslov upravi lista pod »Jajčarica«. 7334 Kupimo jar- par KONJ lepe, mlade, temne — srednje težki" — za uporabo kočije m lahko gospodarstvo. Konji morajo biti brezhibni, krotki, dobro vpeljani in figu-rr.ntni. — Ponudbe na Bombaževo prcdilnico in tkalnico v Tržiču. 7236 Kupim v večjih množinah bukove hlode prima, od 30 cm srednjega premera naprej, od 4 m dolžine naprej, freo. vagon nakladal, postaja ali italijanska meja. Cenj. ponudbe na: Lf^b!jana, poštni predal štev. 85. Foto - aparat 6X9, dobro ohranj., spe-cial aplanat, prodam za 250 Dim - Ponudbe na Joiko Filipič • Ledlnlca it. 3, p. Žiri. 7346 Ročno brizgalno prodam, na dveh kolesih, z cevmi, je skoraj popolnoma nova. — Pojasnila daje Mihael Kavčič, Zg. Šiška 125. 7294 Loknmoblla sistem Lanz, 50/65/83 KS, z dimnikom in kuriščem (Treppenrost), v najboljšem stanju, sedaj še v obratu, se ugodno proda. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod It. 7319. Vojvod, koruzo v vagonskih pošiljkah, v storžih in oruženo — in debele prašiče v zimskih mesecih tudi poedine zaklane, dobavlja najceneje IVAN PUPPIS trgovec - izvoznik BELI MANASTIR - 3a-ranja, SHS. 7335 Poceni se proda FLAVTA z etuijem in novi gorski ČEVLJI it. 40. - Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod it. 7329. Nasa obrt še vedno dobite moške štofe, klobuke, dežnike, perilo ter vse drugo manufakturao blago najceneje pri Ivanu KROSELJ — (Martinova) Kette-Murnova cesta 15. - Izdelujejo se tudi moške obleke po meri po izredno nizkih cenah. 7330 iAU ■31 tRGOVINA| DEŽNIKOV LJUBlijANA k v Prisina Jomača kuhinja. - RIBE po zmernih cenah pri i. trgo, maribor Petrinjska ulica itev. 3. Prodamo: bsJ; ^ pohištva, pisarniške opreme, in 2 pisalna stroja, vse v dobrem stanju. — Vprašanja na Poitsi predal št. 169 — Ljubljana. RAZPRODAJA velikih, rumenih, angleških »Orpingthon« KOKOŠI. Poljanska cesta St. 17 vsak dan od 13.—15. ure. Nemška DETELJA stoječa, naprodaj. Več: Zelena jam* št. 110. Nepremočljive VOZNE ln KONJSKE POKRIVALKE pri FR. STUPICA v Ljubljani. J9* Razpisujemo H dobavo razntga želez, materiala — Ponudbe je vložiti do 29. sept. t. 1, — Več se izve pri Direkciji držav, rndnika Zabukovca, pošta Griže. 7300 Naprodaj je 150 hrastovih drogov za napeljavo elektrike. -- Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6898. Angora-mačke naprodaj. 2 mladi in ena 2 leti stara. - Dunajska cesta 71. 7286 VINSKI SODI močni, okusni, 3 po 17 hI in 1 po 6 hI, naprodaj. Rnpar, Tržaška cesta 11. Letošnje BRINJE lepo, zrelo, nudim po zmernih cenah. — IVAN MIHELIČ, trgovec, Stari tr£ ob Kolpi. 7189 čebelnjak prostoren, z dobrimi plc-menjaki in čebelar, orodjem, se takoj po nizki ceni proda v Poljčah pri Begunjah it. 39. 7217 Prodam elegantno, črno hrastovo JEDILNICO kompletno s steklom in tapiciranimi stoli za 8000 Din — franko kolodvor Ljubljana ali pa na dom. Josip Stolla, mizarstvo, Krainja, p. Lukovica pri Domžalah. 7276 TLETILNI STROjf se prodajo po nizki ceni, prav dobro ohranjeni, IL 8 ter tt. 5 in 12. Ploiča se preminja. - Naslov v upravi lista pod IL 7323. Pekarija z inventarjem, prodajnim lokalom in stanovanjem, v sredini Zagreba, mesečni promet okoli 3 vagone, naprodaj radi bolezni. - Naslov v upravi »Slovenca« pod tt. 7312. Kanarček je u i e L - Najditelj se prosi, da ga odda na Poljanski cesti 20/8. 7327 •JI t Plliino I - Zdravniški rlJlH/d! zavod (An-stalt) dr. Pečnika za pljučne bolezni, na gori Janina, obč. Scčovo, p. R. Slatina. Prospekt 3 D. v Zimmce modroce, posteljne mreže, želez, postelj? (zložljive), otomane, divanc in druge tapetniške Izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniko, Krekov trg It. 7 (poleg Mestnega doma). Volna - bombi za strojno pletenie , ročna dela, dobite v najnižjih cenah p. PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 i V Mariboru kupite galanterijo, drobnarije, parfumerije, vrvar-ske in pletarskc izdelke najugodneje pri - DRAGO ROSINA VptrMslrn u"cn itev. 26. »UIPNOTIZEM, sugestija, couetizcm« Poljudno-znanstvcna razprava na temelju najnovejših izkušenj modernega dušcslovja. - Iz.edno zanimivo za vsakega. — Din 28.— po »Veda in znanost«, CELJE, Razla-gova ulica 8b. 6683 be upravi pod št. 6820. Pletilnl stroji patent »Ideal« do sedai neprekosljivi. šival, stroji za pletenine, navijalni in krtačnl aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi — Pouk s stanovanjem v hiši. FRAN KOS, Lfnb-liana, Židovska ulica 5. Pohištvo velika izbira "•C po najugodnejših cenah, tudi na obroke, nudi in vabi na ogled Matija Andlovic zaloga pohištva LJUBLJANA, Vidovdanska cesta it Z Elektro instalacije izvršuje ALOJZ ARHAR, Sp. šiška, Celovška cesta 80 Solidno delo, cene zmerne. - Istotain se sprejme VAJENEC. Cenik- iigteb,Jurjenki57 prlrorof« na|bol|ie tsmburice, p«r titure, st' une Sol« h >se 'otrektilito II »sa glasbila Odllltoran na pariik Iranko. razstav Pozor društva! O prilikah 25- in 50-letnic L dr. slavnost. prireditvah sc najtopleje priporoča za fotografiranje skupin Foto-atelje D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. ol. 34. — Za prvovrstno delo se jamči. Cene solidne. Tvrdka A. VOLK Ljubljana, Resljova eosta 24 nudi najcone.lo vso vrste pšenl6no moko ln druga mlevsko Izdelke. Zahlevaile centkl hmeljarji! sušilnice za hmelj dela najcencje AVGUST ŠVAJPER, ključavnica! v Braslovčah. Mala sušilnica je razstavljena nt pokrajinski razstavi. 5. VARDIAN SiP** 53. Hrv. Priporoča 6voje najboljše Tamburlce žične posteljne izvrši najceneje točno po naročilu ter iste sprejema v popravilo Prva ljubljanska izdtlovalnica žičnih posteljnih vložkov Andlovic & Strgulec Ljubljana, Hrenova uL 16. Najboljši posne-malnikiza mleko pri FRANC STUPICI Ljubljana. Klavirji. Tovarna in zaloca klavirjev, prvovrst. inBtrumoutov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. llKlaševanje ln popravila za Olash. Matico, Konservato-rlj in druge institute se iz- polnvljnjo od moje tvrdke. Točna postrežba, zmerne cene: tudi na obroke. Izdo- lovalee klavirjev II. WAR. BINKK - LJubljana, Gre-Korčlčeva ulica 5, I. nadstr. Razpošiljalnica SillCilci Cenjene gg. krojaške mojstre si dovoljujem vljudno opozoriti, da sem otvoril v MARIBORU, Aleksandrova ccsta 28, specialno razpošiljalnico sukna. — V zalogi bom imel samo prvovrstna angleška b češka sukna, kakor tndi razne hlačevine iz prvovrstnih čeških tovarn — Nadalje razne podloge, kakor: klote, serže, krojze, jadro-vino, rokavlno, parhete za sukne, žimo, kanafasc ter raznovrstne gumbe. — Cene nizke, postrežba solidnal — Vzorci cenjenim gospodom krojačem na razpolago I Franc Bedič, razpošiljaln. sukna, Maribor, Aleksandrova cesta št. 28. Zahvala. Ob priliki prerane smrti naše ljubljene soproge, mam" sestre itd-, gospe Mete Zemljak čutimo se doline zahvaliti se tem potom vsem, ki so nam v težkih urah s tolažilnimi besedami lajšali našo težko boL Posebno se zahvaljujemo darovalcem vencev in šopkov, gg. pevcem »Sloge« za ginljive žalostinke, osobju Mestne elektrarne ter vsem prijateljem ln znancem za številno čaičeče spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem le enkrat: tisočkrat hvala! V L | u b 1 j a n i, dn« 18. septembra 1927. rKreditni zavod za trgovino in i LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopji) Obrestovan)«! vlog, nakup In ppodafB vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naroČila, preduiemi in krediti vsake vrste, Bskompt in inkaso menic ter nakazila v tn- in inozemstvo, safe-deposlti itd. itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana Tel. ZQ4U. ZY57 Z54B; interurban 77DG. Z806 Pozor J Velika izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu-matike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za popoino popravo, emajliranje, poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, Šivalnih strojev Itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „ VR1DUNA" f. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4. t Denar naložite najboljše in najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z. Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°l0 na trimesečno odpoved 8°/0 {Restavracija fjotel £loyd v Hjubljani. Priporočam se cenj. občinstvu v poset kakor tudi posetnikom jesenske razstave. Sprejemam abonente. Točim pristna štajerska in dolenjska vina, domača kuhinja, solidne cene in točna postrežba. Društvom in organizacijam na razpolago renoviran salon. Dvorana za razne sestanke, zborovanja in prireditve. ^^ mtavrater. V globoki žalosti naznanjava vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nama je umrla predobra mama, gospa Neža Dazbar dne 15. septembra 1927 ob 8 zvečer. — Pogreb bo v soboto dne 17. septembra na farno pokopališče v Bohinjski Bistrici. Stara Fužina, dne 16. septembra 1927. Žalujoči hčerki ŠTEFKA in POLDKA. v -i. .-.•L- .-l V- • Ivan Zakofnik Ljubliana, Dunajska cesta 46. mestni tesarski mojster Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne leseno stavbe, ostrešja hiš, vile, tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopnjice, ledenice, paviljoni verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov, mlinov PARNA ZAGA • TOVARNA FURNIRJA Inserirajte v »Slovencu"! lo letnega dobička, rodno mesečno izplač-ljivega, nudi »eriozno, specialno podjetje za kapitalije od 10.000 Din dalje. Sprejmejo se tudi družabniki. Cenj. ponudbe samo od samodajal-cev, posredovalci brez uspeha, na: V. DRAGAN, Ljubljana, poštnoležeče. Steklenice od mineralne vode kupuje vsako količino po najugodnejših cenah Uprava »Kraljevega vrelca" Kostrivnica- Podplat. Brez posebnega strokovnega, znanja si zagotovite sijajen zaslužek s prodajo državnih vrednostnih papirjev na obroke. Vpoštevajo se samo inteligentni in resni ljudje. Pismene ponudbe naj se pošiljajo na Jugoslov. Rudolf Mosse d. d., Beograd pod šifro »Sigurna zarada". MED. UNIV. D* LEO ŠAVNIK specialist za porodništvo in ženske bolezni ordinira vsak dan razen nedelje in praznika od 10. —12. dop. in od 3. — 4. ure pop. v Ljubljani. Tavčarjeva (Sodna) ulica 6 Telefon štev. 2614 Cene/še koi pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/olilurno blago samo pri TRPIN, MARIBOR. Olaonl trg šlev. 17 Svetovno znane Lutz-ove peci iz Bludenz-a in emajMabiice z napisom ima v zalogi od 1. oktobra 1927 dalje ing. Maie Guzelf, LJubljana-Šiška. Jemejeva cesta 5 — tik stare eerkve Naročila se že zdaj sprejemajo. Važno za krojače! Izšla je nova, velika Knjiga krojašlva za samouke v prikrojevanju. Tretja, prenovljena izdaja v slovenskem jeziku. - Dobi se pri A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7. Zahtevajte opis knjige! I Najstarejša tovarna pohištva 1.1. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega j pohištva, žimnic, zof, foteljev i. t. d. po zelo ] nizkih cenah. kakor gosli, citre, kitare in tamburice ima vedno v zalogi specialna delavnica za godala v Celju VACLAV SCHRAMM. Velika zaloga pihal v prvovrstni izdelavi. Najfinejše strune in nadomestni deli za vsa godala. Garantirano strokovnjaška in promptna popravila vseh instrumentov. - Največja delavnica te vrste v Sloveniji - Najnižje ccne. 1H 'U TU i O*7 " zeleno francosko žganje 9 je najboljge sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, dajo apotit itd. - Dobi se povsod. Trgovci zahtevajte engros cene. — Glavna zaloga: Vitomir Dolinšck, agentura „Juniper^, Celje, Gosposka ulica 26. Za časa Velesejma v Ljubljani od 17.—27. septembra paviljon H 442. Glavni dobitek drž. razr. loterije zadel kupec srečke 12.950 pri »Komercijalni banki« d. d., Ljubljana, Dunajska cesta. SREČKE ZA 4. RAZRED 14. KOLA NA RAZPOLAGO ! i Ml PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D., LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo PCPITIfin domači in inozemski za domačo * Z tZIlUUj kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh Koks livaruiški, plavžarski in plinski. Brikete. Prometni zavod za premog d. d. u Ljubljani, Miklošičeva 15/1. Mark Twain: Kraljevič in siromak. 15 Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Osmo poglavje. Veliki državni pečat. Okoli petih se je kralj Henrik VIII. prebudil iz lahkega spanja, ki ga ni okrepčalo, in zamrmral je sam pri sebi: »Nemirne sanje, hude sanje! Moj konec je blizu, tako mi pravijo ta svarila in pojenjajoča moja žila to potrjuje.« Zdajci pa mu je vzplamtela zločesta svetloba v očeh iii zamrmral je: »Vseeno pa ne umrjem, preden ne pojde on pred menoj!« Ko so njegovi strežniki opazili, da je bil zbujen, ga je eden njih vprašal, kaj želi glede velikega kan-celarja, ki je zunaj čakal. »Pustite ga, naj vstopil! Naj vsiori!« je vzkliknil kralj vneto. Veliki kancelar je stopil v sobano, pokleknil poleg kraljeve postelje in rekel: »Dal sem ono povelje in gospodje kraljestva so sedaj v zbornici, kjer so na povelje kralja potrdili obsodbo vojvode Norfolka, in ponižno čakajo nadaljnjih navodil njegovega veličanstva.« Kralju je od silnega veselja vzžarel obraz in je rekel: »Dvignile me! Osebno hočem stopiti pred svoj državni zbor in s svojo lastno roko hočem pritisniti pečat na listino, s katero se iznebim ... Glas mu je zastal; smrtna bledost mu je pregnala rdečico z lic in strežniki so ga zopet položili nazaj na blazine ter mu hiteli pomagat s krepčalnimi sredstvi. Kralj pa je žalostno rekel: »Oj, kako sem hrepenel po tej sladki uri! A glej- te, prepozno prihaja in priložnost, po kateri sem tolikanj koprnel, mi je sedaj odvzeta. Ampak požurite se! Naj drugi izvršijo to srečno delo, kar je meni onemogočeno. Veliki pečat sem spravil; sedaj pa ti izberi grofe, ki bodo sestavili listino, in potem na delo. Ziiri se, človek! Preden solnce izide in zopel zaide, mi prinesi njegovo glavo, da jo vidim.« »Kakor kralj zapoveduje, tako bodi. Ali blagovoli tvoje veličanstvo ukazati, da se mi izroči pečat, tako da morem oditi po svojem opravku?« »Pečat? Kdo drugi pa hrani pečat kot ti?« »Tvoje veličanstvo naj oprosti, ko pripominjam, da sj ga pred dvema dnevoma meni vzel rekoč, da se ne sme ž njim nič pečatiti, dokler ga tvoja kraljeva roka ne bo uporabila na listini, ki izreka smrtno obsodbo nad vojvodo Norfolkom.. »Ej, res je tako, se spominjam... Kaj pa sem storil ž njim? ... Zelo sem slab... Te zadnje dni me spomin tolikokrat zapušča ... Čudno to, čudno--« Kralj je začel nekaj nerazumljivega mrmrati; tu-patam je slabotno stresel glavo in razmišljal, da bi se spomnil, kaj je bil storil z državnim pečatom. Naposled se je grof Hertford drznil poklekniti in mu stvar pojasniti rekoč: »Veličanstvo, odpusti, ker sem tako drzen in se oglašam. Tukaj je več gospodov, ki se spominjajo z menoj vred, da si izročil veliki državni pečat njegovi visokosti kraljeviču in prestolonasledniku, da ga shrani do tistega dne, ko--« »Resnica, resnica!« mu je kralj prestrigel besedo. »Pohiti ponj! Hiti; čas liežik Grof Hertford je odhitel k Tomažku, a se je kmalu povrnil h Icralju ves v skrbeh in praznil: rok. '"poročil pa je kralju: »Žal mi je, moj gospod in kralj, da moram prinašati tako resno, važno in neprijetno vest. Ampak božja volja je, da je kraljevič še vedno bolan in sj ne more poklicati v spomin, da je državni pečat sploh i v rokah imel. Zavoljo tega sem se požuril, da prinesem to sporočilo, ker menim, da bi bila zgolj potrata časa in brez vsake vrednosti, ako bi hoteli preiskati vso dolgo vrsto soban in dvoran, ki jih ima njegova visokost kralje--•« Kraij je grozno zaječal pri teh besedah in s tem prekinil grofa. Čez nekoliko časa pa je njegovo veličanstvo reklo s silno žalostnim glasom: »Ne nadlegujte ga več, reveža. Božja roka ga močno teži; moje srce čuti ljubeče sočutje do njega, in žalosten scin, da meni ni mogoče, da bi nosil njegov križ na svojih starih, bremen vajenih ramah in mu tako dodelil mir.« Zaprl je oči, momljal nekaj in kmalu utihnil, čez nekoliko časa pa je zopet odprl oči in se je s praznimi očmi brez misli oziral okoli sebe, dokler mu ni pogled obstal na velikem kanclerju, ki je klečal pred njim. Kakor bi trenil, mu je rdečica zalila obraz od jeze in zadri se je nad njim: Kaj, še vedno si tukaj! Pri živem Bogu, ako se takoj ne odpraviš po poslu zavoljo tistega veleizda-jalca, bo kapa tvojega dostojanstva jutri praznovala, ker ne bo imela glave, ki bi jo krasila! Kancler je trepetajoč po vsem životu odgovoril: •Dobro veličanstvo, prosim milosti! čakal ---- samo, da dobim državni pečat. »Človek, ali si ob pamet? Mali državni pečat, ki sem ga navadno jemal seboj, kadar sem šel na pot, leži v moji zakladnici. Ali ne bi zadostoval, ker je veliki pečat nekam odfrčal? Ali si ob pnmot? Poberi se! In dobro pomni: ne prikaži se zopet pred mene. dokler mi ne prineseš njegove glave!« Veliki kancler se ni obotavljal in se je urno umaknil iz te nevarne bližine; tudi posebna komisija grofov ni tratila časa in je nemudoma dala hlapčevskemu državnemu zboru kraljevo povelje, da se ob-glavi prvi veljak angleške države, nesrečni vojvoda Norfolk. !5!=lll= s *- 5 p „ I?! S 3 E s a »S 2 « B < 5. si c »T g* ° P O (/J [rt -r C N; „ tn< W S" = « S 2=5 -l 69 N' S"" 2 5" 5 a- ■e S o n < Si r» < S s =r S '« O- s« i: 2 a « i,5 » » < —■ ^ 1 ? £ i ... U) S S ^ o "O f sem ~ i n s 2 -v tr < c — K" m p 2 K m S. ai m ^i ■ to JQ 3 C "« 3 rt) C tr I £ o = S % 4= " S If • i- -2- > K i o* k E-"-) K* OiHiienl papir Lud. Baraga, Ljubljana ^rr.^ kamnoseški mojster v LiDUliant Reslieva c. 30 priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mobilife po najnlžfih cenah. Dr. Fr. Derganc ne ordinira do konca septembra. Najboljše za likanje prodaja Josip v Mariboru Samo-prodaja za S. H. S. „Spectrum" d. d. Inž. Kopista, Dubsky in Krstič tvcrnica ogledal in brušenaga stekla Ljubllana VII Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Sredisnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, maSinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala. Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno rabo. ZALOGA ŠELENBURGOVfi ULICO 6/1 Teleton štey 2980. Kralj, anfilešKa parobrodna linije ROYAL P1AIL LINE za IUŽNO AMERIKO Dražimo - Urugaau - Argentfnljo In HUDO ClilLE - PERU. Informacijo se dobe brezplačno pri zastopniku: LJUBLJANA. Kolodvorska ulica 26 Pozor! Važno! Ustanovljeno 1845. Tovarna Jos. Reich Ljubljana Poljanski nasip 4-6. Podruinica: Selenburgova ulica 3. priporoča cenjenemu občinstvu svoje moderno urejeno podjetje, obstoječe iz parni barvarne« kemične čistilnice, oddelka za plisiranje, pralnice in svetSoiikalnice. Obenem vljudno naznanja, da barva vsakovrstno blago, obledele obleke, cele in razparane itd. itd. v črni, modri, rujavi in vseh drugih barvah, ficemlSirao Cisti damsko in moško garderobo, baržunaste plašče, kožuhovino, zavese itd. Obleka dobi pri kemičnem snaženju svojo prvotno svežost in izgleda kakor nova. Tudi je dognano, da blago celo pri 50kratnem kemičnem snaženju na kakovosti in zunanjosti popolnoma nič ne izgubi, ker se isto kemičnim potom očisti prahu in madežev ter obenem aesinficira. Vsaka pri nas barvana ali kemično čiščena obleka se tudi zlika, tako, da se lahko takoj rabi. Kemično čistimo tudi vse plisirane obleke ter jih dobi stranka zopet lepo plisirane nazaj. Priporočamo, da pustite obleke kemično čistiti, tudi predno jih shranite za prihodnji letni čas. Obleka se sprejme tudi samo v likanje. Plislra se v vseh modernih vzorcih. Sprejema v prs*imje, llkanfe in sve*lollkan]e vsakovrstno perilo, posteljno, namizno in telesno, mehko in škrobljeno. Na željo se perilo tudi samo opere in posuši. Vsa prevzeta dela se izvrše najskrbnejše in z največjo natančnostjo najkasneje v 3 dneh, na željo v 24 urah, v posebno nujnih slučajih tudi prej. Poštna naročila se izvrše z isto skrbnostjo in natančnostjo, ter se poštne pošiljke v najkrajšem času zopet vrnejo. Vsakovrstna pojasnila tičoča se našega dela daje radevolje in vsak čas tovarna ali podružnica. Zagotavljajoč cenjeno občinstvo najboljše postrežbe in najvestnejše izvršbe vseh naročil se vljudno priporoča Tovarna Jos, Resch. Najboljši šivalni rtrol je edino le 6BRII AHiiE! ta dom, obrt in industrijo ter Švicarski pletilni stroj „DUBIBD" Istotam v zalogi pisalni stroji ..URANIA" il Josip Peteline Ljubljana blim Prešernovega spomenika m vodo Najlepše opreme. Nizke eene. Tudi na mesečna odplačila. POZOR! Kdor izmed interesentov želi kopiti spalno opravo naj si pred nakupom ogleda mojo solidno izdelano zalogo pohištva po ugodni ceni. AUGUST ČERNE splošno mizarstvo — Zgornja Šiška štev. 122. PUH - PERJE R MIKIAOC LJUBLJANA po znižanih cenah vsakovrsten suh ?<3T.nn !n žagan les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN SU5TAR, lesna industrija in trgovina, dama žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta štev. 13. TW«dicfcKtH.iaoa.BiuwuuwwKiiAm5niuan» DBUŽBA t.ei.tiuauANt PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEil Okrog 60 hI belega vina, 17 hI rdečega vina letnika 1926, dalje okrog 130 hI belega vina letn. 1925, izvrstne kakovosti, zajamčeno naravno, 10—11 stopinj Maliganda, proda prvostolni Kaptol zagrebški. Vprašanja na: Kaptolska kancelarija ZAGREB, Kaptol 27 (dvorišče, I. nadstropje). 7235 KNJIGOVEZNICA K.T. D. črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/II priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t. d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bioke i. t. d. iT Zadružna go§podarska banka d. d. Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana^ Miklošičeva cesta lO Telefon št2057,2470 in 2979 Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 250,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va0/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominale Din 1.000__ n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385.—, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35'—. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.