250. Številka.
V Ljubljani, v soboto Z6. oktobra 1918.
LI. leto.
SLOVENSKI
.Slovenski Narod* velja po polti s
Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
aei o leto skopaj naprej.
P0* m h -
četrt leta m . a mesec   . -
K 50-. 25- -. 13 -. 4-5«
celo leto naprej  ....  K 55 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej  .  ...  K 60* —
Vprašanjem glede fetseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka, •prarnlftvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica ŠL 3, telefon it 85.
Izhaja vsak dan sveče* isvsomli nedelje in praznika,
inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer   1 ram visok, ter 54 mm Širok prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih inserciiah no dogovoru.
Ifsrt naročniki naj poiljejo naročilu redao     y po nakasttlel. **2tM Na samo pisneae naročbe brez poslatve deaarja se oe marčna nikakor ozirati. Hlfaroina tiskarna** teUfoa it. 89.
.Slovenski Narod4 velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj:
celo leto naprej pol leta „
24
-I
na mesec
. r2.-
- 4-
Posamezna Številka velja 39 vinarjev,
Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: In&Ilova ulica it 5 (v L nadstr. levo), telefon st 34
Ob velikanski udeležbi zbrali so se včeraj zvečer v veliki dvorani Mestnega doma ljubljanskega zastopniki kulturnih in političnih organizacij vseh slo-Tenskih političnih strank z namenom, da se porazgovore, kako dati duška ljudskemu razpoloženju in kako na slavnosten način proslaviti dan vstajenja naroda SMS. Shoda, kateremu je predsedoval deželni poslanec Adolf R i b -nikar, sta se poleg zastopnikov strankarskih organizacij udeležila tudi člana Narodnega Sveta Ivan Hribar in profesor V e s e n j a k. Vsi govorniki so po-vdarjali. da mora biti manifestacija veličastna in vredna naroda, ki vstaja v svobodni Jugoslaviji kot zmagovalec. Zavedati se moramo danes, da je naša dolžnost čuvati vse, kar leži in stoji na ozemlju naše države, kajti čez vse to ie danes gospodar naš narod. Pokazati pa moramo tndi svetu, da smo Slovenci zrel narod, ki se odlikuje po svoji pameti m discipliniranosti. Ob velikanski navdušenosti je bil na to sprejet predlog, da se proglasi prihodnji torek za
Narodni praznik.
Ta dan naj počiva vse delo, zaprte na! bodo vse trgovine in gostilne. Vsem oradom se sporoči želja, da ta dan ne
uradujejo. Po vseh poslopjih naj se razobesijo zastave troedinega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov. Organizacijam se prepušča, da se vsaka v svojem delokrogu pripravlja na manifestacijoki obhod, ki se ima vršiti v torek predpol-dne. Politične stranke imenujejo zastopnike svojih organizacij za reditelje, katerih naloga bo, skrbeti, da se bo manifestacija izvršila brez vsakega kaljenja javnega reda in miru in na slavnosten način, kakor je. to potreba. Zbor organizacij izvoli končnd za priredbo manifestacije poseben odbor, kateremu pripadajo iz vsake stranke po štiri pristaši. Ta odbor se sestavi takob: dr. De-bevc (SLS.). Ivan Hlebš (JSDS), Cilka dr. Krekova Mozetič (JSDS.), (JSDS.), Jožef Pire Snoj (JDS.). I. (JSDS.), Franja dr. (JDS.), b r et
(SLS.), Anton Josip   P e t e a n (SLS.), Josip Srečnikova Tavčarjeva Josip T u r k (JDS.), vikar Z a -(SLS.),    dr.  Fran Zupane
(JDS.). Predsednik zaključi krasno uspeli sestanek s pozivom, da naj vsak udeleženec v svoji organizaciji ter v kiogu svojih znancev in prijateljev deluje na to, da bo potekla prihodnji torek narodna manifestacija vzorno na čast in ponos celotnega naroda SHS.
Oglasi Narodnega Sirefa.
Ljubljana, 25. oktobra.
Narodno Vjeee SHS. v Zagrebn je pozvalo vse pristaše strank, da se strnejo po vseh mestih, trgih, vaseh in selih v
odbore Narodnega V]eća.
Z ozirom na ta poziv opozarja Narodni Svet t Ljubljani gospode župa n e na določbo § 56. občinskega reda, ld pravi, da je ena najpoglavit-nejših dolžnosti ž u p a n a, d a skrbi za krajno policijo, to ie, da skrbi za javni mir in red v občini. Deželne komisije so začetkom vojske pozvale gospode župane, da izpolnijo to svojo dolžnost glede javnega varstva.
Poživljamo gospode župane:
1. daustanovijo odbore Narodnega Vjeća, ki bodo tvorili prostovoljno javno stražo. Orožne liste dobijo gospodi župani na okrajnem glavarstvu zastonj.
2. V slučaju skupnega napada od strani kratežev ali v slučaju političnih izgredov je treba poklicati pomoči pri sosednjih občinah, oziroma naj se to nemudoma Javi Narodnemu Svetu v Ljub-jano, ki bo preskrbel za pravočasno pomoč.
Prosimo gospode župane, da blago-vofljo    sporočiti »Narodnemu
Svetu« v Ljubljani, kaj so ukrenil? za vzdrževanje javnega miru, posebno da sporočijo, koliko mož so izvolili v odbor Narodnega Vleca.
Za Narodni Svet:
dr. Anton Korošec 1. r.,
predsednik. ★
Ljubljana, 25. oktobra.
Mnogi priporočajo, naj se drži papirnati denar doma, kakor češ, da ie bolj varno ga obdržati doma, kakor ga naložiti v hranilnico. To mnenje je popolnoma napačno. Naj se zgodi z av-stiijskim papirnatim denarjem karsi-bodi, je nmogo bolj varno, ako je naložen denar v kaki zanesljivi hranilnici, kakor da leži doma v skrinji.
Poživljamo torej slovensko prebivalstvo v njegovem lastnem , interesu, da ne obdrži papirnatega denarja doma, ampak da ga naloži v dobro stoječe slo. venske zavode. Tudi ves drugi denar, ki je mogoče kje drugje naložen, naj se izroči slovenskim denarnim zavodom.
Dr. Anton Korošec,
predsednik.
Narodni Svet ie od včeraj v permanenci.
Izprememba v štapki M.
Štajerski namestnik odstopil.
Gradec 25. oktobra. Štajerski namestnik grof Clarv in Aldringen je z ozirom na politične dogodke podal svojo demisijo. Na Štajerskem se izvrši velika reorganizacija za nemško -štajerske pokrajine, m sicer se bodo ustanovili posebni gospodarski komisa-rijati z obsežnimi pravicami, ki bodo kontrolirali državno in deželno upravo.
Štajerski VVohlfahrtausschuss je sklenil v skupni seji s poslanci in ministrskim predsednikom predlagati, da se v prihodnjih dneh imenuje dr. Viktor Wutte za gospodarskega komisarja na Štajerskem in dr. Arnolt Eixler za njegovega namestnika. Obema gospodarskima gospodarjema je podrejeno na-mestništveno uradništvo. VVohlfart-ausschuss jima je posvetovalna korporacija. Gospodarskim komisarjem je podrejeno vsa politična in gospodarska uprava namestništva in gospodarskih uradov. Namestništvo mora izvesti vse odredbe gospodarskih komisarjev. Sem spadaj otudi odredbe in personalne zadeve političnih uradnikov, vsi vojni fondi in vojnor>omožne naprave ter vse denarno gospodarstvo. Centralna vlada m vodnogospodarske centrale se morajo obračati samo do gospodarskih komisarjev.  V slučajih dvoma o kompe-
tenci imajo prednost odredbe gospodarskih komisarjev. Vse te odredbe veljajo seveda samo za nemški del Štajerske, ker pripadajo vse slovenske pokrajine jugoslovanski državi in nimajo ničesar opraviti z gospodarskimi komisarji v Gradcu. V vseh slučajih, v katerih potrebuje kdo pojasnila, naj se obrne do Narodnega sveta v Ljubljani. Rekvizicije gospodarskih komisarjev za slovenske dele Štajerske niso veljavne in se ne smejo izvršiti. Spodnja Štajerska je gospodarsko popolnoma ločena od Gradca. Prihodnje dni se bo razglasila tozadevna naredba Narodnega Sveta.
Nemci prosijo za po* gaianja z Jugoslovani.
Dunaj, 25. oktobra. Zastopniki nemških narodnih manjšin v bodoči državi SHS., poslanci Markhl in M ali k za Štajersko, Nagele in Steinwen-d e r za Koroško ter grof Barbo za -Kranjsko so se danes zglasili v Jugoslovanskem klub ter izrazili željo, da bi se pričeli neobvezni pogovori o zadevah, ki se bodo tikale že v najbližnjem času interesov našega ozemlja, ter da se informirajo glede nemških narodnih manjšin v bodoči Jugoslaviji. Z naše strani so se razgovora udeležili dr. Korošec, dr. R a v n i h a r, dr. Janko-v i č in dr. Lovro Pogačnik. Razgr>-vot je imel povsem informativen značaj.
Dež. posl. Adolf Ribnikar:
Najnujnejše vprašanje n narodno i/jefe.
Jugoslovanski klub na Dunaju je imel v četrtek važno sejo o prehrani in o preskrbi. Sklenil je poslati posebno odposlanstvo v Zagreb, ki naj bi izposlo-valo dovoz živil za slovenske pokrajine in za Istro.
Ljubljanski Narodni svet je sklenil naprositi za živila in nujno pomoč v prehrani Narodno Vječe v Zagrebu in Narodni Vybor v Pragi.
Ni torej nobenega dvoma, da se me-rodajni faktorji v polni meri zavedajo, v kako resnem položaju je naše ljudstvo vsled pomanjkanja prehrane.
Najvažnejših živil ni. Kruha, moke, mesa in krompirja je veliko premalo. Maščobe sploh ni dobiti in družine so primorane uživati nezabeljeno zelenjavo. Otroci in dojenci so brez mleka, tako da je vsa mlada generacija v nevarnosti. Brez mleka ostajajo tudi težko bolni.
Še veliko hujše razmere, kakor jih doživljamo danes, pa se obetajo v bližnji bodočnosti. 2e pred tedni je avstrijska vlada sporočila občinskim aprovi-zacijam, da smejo računati z moko k večjem do decembra. Najboljša doba, v kateri bi se morali preskrbeti s krompirjem konsumenti, je pri kraju. Goveji hlevi postajajo bolj in bolj prazni, število prašičev je majhno, njih kakovost pa tako slaba, da o preskrbi prebivalstva z mastjo niti govoriti ne moremo. Bolj ko se bližamo zimi, bolj blizu je najhujše pomanjkanje. Drugim težkočam se bodo pridružile še transportne. Vozne živine in vozil že itak ni; železniški vozovi so vsled tehniških nedostatkov vsak dan v manjšem številu vporabni, porabljali pa se bodo v bližnji bodočnosti še večji del za druge namene, kakor pa za prevoz živil. Slovenskemu ozemlju preti končno nevarnost, da ga preplavi nebrojno vojaštvo. Te vrste gostje še v mirnem času, ko je bilo vsega dovolj, niso bili prijetni. Kaj bo. Če odpove sedaj še erarična prehrana?
V resnici nismo v manjši nevarnosti kot Dunaj, čegar župan VVeisskirchner izjavlja, da je iz strahu pred lakoto pripravljen takoj skleniti trgovsko pogodbo s češko - slovaško državo, samo če si zagotovi obvarovanje dunajskega prebivalstva.
Vprašanje izboljšanja in preureditve aprovizačnih razmer je za nas avstrijske Jugoslovane ob nastanku države SHS. brezdvoma najvažnejše in najnujnejše narodno vprašanje. Celo skrb za javno varnost je mimo njega manj važna, kajti ob slabi aprovizaciji bi se ta izkazala v vsakem slučaju preslaba, ob dobri prehrani pa bi utegnila biti kmalu zadostna. Jaz ne dvomim o tem, da je bil padec Kerenjskega provzročen v glavnem z izpodvezanjem prehrane in oskrbe. Kdor noče izročiti Jugoslavije boljševizmu, mora gledati, da se nemudoma in brez odlaganja glede aproviza-cije ukrene vse to, kar ie neobhodno potrebno za točno, brezhibno in zadostno preskrbo prebivalstva z živili in drugimi nujnimi potrebščinami.
Neobhodno je potrebno, da preidemo od sklepanja, prošenj in obljub k dejanjem. Sami nase se avstrijski Jugoslovani veliko ne moremo zanašati. Naša zemlja je revna že po naravi, vsled dolgih vojnih let pa je tudi izčrpana. Kar pa je še na kmetih, naj ostane lačnim ljudem samim. Da bi se javna oblast pečala danes še z nabiranjem tega, kar je preostalo živil v naših kraiih, se mi zdi, da je že prepozno. Cas hiti neznansko in že zdavnaj bi bilo preje vsega, a tudi naših ljudi, konec, predno bi mogli bodisi z dobrodelno ali pa uradno aprovizacijo zbrati,pri naših malih posestnikih neobhodno potrebne množine živil. Za uvedbo rednih in uspešnih aprovizačnih razmer prihaja v poštev edinole uvoz iz Hrvatske in uvoz iz inozemstva, zlasti iz Amerike.
Naloga Narodnega Vjeća v Zagrebu je, da takoj zaukaže instra-dirati najnujneši transport živil v tostransko polovico monarhije. Žalostno bi bilo, ako bi se danes tega še ne dak> izvesti. Neobhodno je, da se nemudoma napravijo pri nas rezerve živil vsaj za en do dva meseca. Hrvatska nas mora vzdržati za vsako ceno in pod vsakim pogojem vsaj tako dolgo, da je mogoč po sklepu premirja uvoz iz inozemstva. Dolžnost Narodnega Vjeća pa je že sedaj preko Švice pridobiti za to po-trebnih virov. Kolikor mi je znano, je v
tem oziru preskrbljeno in je to ena najvažnejših nalog, ki iih je prevzel predsednik Narodnega Vjeća, dr. Korošec, s ' svojim potovanjem v inozemstvo.
Naloga Narodnega sveta v L j u b li a n i pa je, nemudoma izvesti vse predpriprave za brezhibno poslovanje notranjega aprovizačnega aparata. Do sedaj smo imeli na našem ozemlju nešteto občinskih, deželnih, državnih in napol oficijelnih aprovizačnih organizacij. (
Na Kranjskem imamo za preskrbo prebivalstva z m'evskimi izdelki »Voj-nožitni prometni zavod«; ki je podruž-ca dunajske centrale. »Kranjska aprovi-začna družba« ima nalogo posredovati zlasti za importne predmete. Tudi ta korporacija je v zvezi s posebno centralo na Dunaju. »Deželno mesto za klavno živino« ima v rokah nakup klavne živine in preskrbo prebivalstva z mesom. Tudi to je imelo svojo centralo na Dunaju. Enake in slične organizacije s centralami na Dunaju imajo tudi slovenski kraji na Koroškem, na Štajerskem in v Primorju. Razven teh aprovizačnih organizacij je bflo še vse polno manjših, javnih in zasebnih, zlasti pa občinskih. Tako skrbi n. pr. »Vojna zveza« za industrijsko delavstvo, železniške aprovizaiije južne in državne železnice pa za svoje uslužbence.
Narodni svet mora spraviti vse na našem ozemlju obstoječe aprovizaČne organizacije v sklad, tako da bo ena drugo izpopolnjevala. Za žito in mlevske izdelke treba določiti le en zavod, za živino enega in za druge stvari tudi le po enega, čegar delokrog naj se razteza čez celotno slovensko ozemlje.
V področju NS. samega naj nastane prehranjevalni ura,d z di-spozicijsko in nadzorstveno pravico. V njegov delokrog bi tudi spadalo izvesti po potrebi reorganizacijo in spopolnitev posameznih aprovizačnih central kot izvršilnih organov NS.
Prva stvar prehranjevalnega urada NS. je, da nemudoma izvede nvo* živil iz Hrvatske.
Prehranjevalni urad NS. pa naj bi imel tudi nalogo izvesti vse priprave za uvoz živil in neobhodnih potrebščin v trenotku, ko se odpro meje inozemstva. Brez krepke prehodne organizacije, ki bo morala biti ali v državnih rokah ali pa vsaj pod najstrožjo državno kontrolo, je brezhibna aprovizacija rremogoča. V boju vseh proti vsem. ob pritisku najhujše konkurence med trgovci doma in v inozemstvu, mora nastati kaos. Preprečiti ga je za vsako ceno ter vzdržati prehodno organizacijo, dokler ne bo uvoženega toliko blaga, da bodo pokrite najnujnejše potrebščine in dokler niso dani pogoji, da se more svobodna trgovina zopet normalno razvijati. Mnenja pa sem, da ie treba pri prehodni organizaciji vpoštevati nele interese konsu-mentov. marveč tudi koristi obrtnega m trgovskega stanu.
Pri uvozu živil iz inozemstva ne bo pomembna le množina živil, marveč tudi vrsta živil. Ozirati se bo v začetku le na uvoz neobhodno potrebnih in za vsakdanje življenje nujnih živil, dočim bodo manj potrebna živila, zlasti luksu-rijozna, ostala za poznejše uvoze. Naloga prehranjevalnega urada NS. bo tndi preskrbeti neobhodno potrebne pripomočke, da se bo nekaterih vrst blaga sploh moglo uvažati. Zalibog je zlasti Ljubljana, kar se tiče hladilnih naprav, ena najbolj zaostalih mest. Brez zmrzo-valnic in hladilnic pa je konstantno uvažanje in preskrbovanje prebivalstva z mesom brez večje ekonomične škode nemogoče. Prehranjevalni urad NS. bo moral posvečati že takoj v začetku posebno pozornost tudi onim predmetom, ki so indirektno v važni zvezi s prehrano.
Ako izvede Narodni svet vse te predpriprave, bo mogla nova vlada pokazati narodu, da je njena uprava že takoj v pričetku boljša kot je bila stara avstrijska. Ne vem, če bi zadostoval en mesec, da bi se izvršile vse najpotrebnejše predpriprave. Zato rotimo in svarimo Narodni svet in Narodno Vjece, da ne odlaša ta z aprovizačnim vprašanjem niti dneva, kajti tu leži pač tista točka, na kateri edini se lahko zgode naravnost usodepolni pogreški in neodpustrji-ve opustitve, ki bi lahko uničile mlado narodno življenje.
Delati je treba hjtro, brez birokratizma, brez ozira na levo in desno. Samo ob sebi umljivo pa je, da se mora vršiti vse to delo v sporazumu in s sodelovanjem vseh prizadetih strokovnjakov ter pod nadzorstvom in vodstvom posebnega aprovizačnega odseka.
Ker vzlic prizadevanju in dobri volji od strani merodainih faktorjev vendarle ne vidim* še nobene garancije za naglo in velikopotezno izvedbo aprovi-zacije v slovenskem delu države SHS., se mi je zdelo umestno — ko morda vendarle ni še vse zamujeno — seznaniti javnost z vprašanji, ki so življenske važnosti za vsakogar, zlasti pa za ogromno večino tistih, ki že danes gi-nejo pomanjkanja. Ni nobenega dvoma, da je vprašanje prehrane prvo in najvažnejše vprašanje mlade države SHS. Narodni svet in Narodno Vječe bi izpodnesla tla vsaki bodoči narodni vladi, kateri bi ž e s e d a j ne ugladila poti z gorej omenjenimi neodložljivimi nalogami.
Likvidacija Avstrije.
Posvetovanja med Na« rodnim vyborom in
Vjeiem.
Dunaj, 25. oktobra. Zastopniki Narodnega vjeća so se danes po večdnevnih skupnih posvetovanjih z Narodnim vvborom odpeljali zopet v Zagreb.
Posvetovanja v Švici.
Dunaj, 25. oktobra. Zastopniki Narodnega vjeća dr. Korošec, dr. C i n -g r i j a in dr. 2 e r j a v se odpeljalo šele jutri v Švico.
Hrvatska preklicale nagodbo.
Zagreb, 26. oktobra. Seja hrvatskega sabora je sklicana za 29. oktober, da prekličein odpove nago d b o z Ogrsko.
Potovanje obnašl Jadranski
/ obali.
Dunaj, 25. oktobra. Poslanec D u -libić je stavil do ministrskega predsednika in domobranskega ministra interpelacijo, v kateri pravi, da se vozi z našimi malimi pasažirskkni parniki toliko vojakov, da je videti, kakor dal so to vojaški transporti. Vsled tega so ti parniki izpostavljeni nevarnosti tor-pediranja. Wirson je v svoji predzadnji noti Nemčiji zahtevaj, da se pasažirsk? parniki ne smejo potapljati, ker je tako vojskovanje nečloveško in barbarično. Vsled te note smemo domnevati, da sovražni podmorski čolni ne bi potapljal! pasažfrskih parnikov, če bi ti ne izgledali, kakor volaški transporti. Tako se pa vozi crvimo prebivalstvo v neprestanem strahu, kar je popolnoma nepotrebna tortura, če bi pasažrrski parniki ne smeli prevažati vojaštva.
fttofač pri cesarju.
Predno se ie odnehal cesar na Ogrsko, je čakal poslanca Klofača naj dunajskem Franc Jožef o vem kokodvo-* ru avtomobil, ki ga je odpeljal v Meid-« Hrrg, kamor je ravnokar dospel cesar-* jev dvorni vlak. Poslanca Klofača so povabiti, da naj stopi v dvorni vlak, kjer ga je cesar sprejel v avdijeneL Poslanec Klofač je izjavi!, da ni upravičen se spuščati v politične razgovore, nakar se je cesar pogovarjal ž njim-o prehran je valni krizi ter apeliral na češki Narodni vvbor, na| Dunaja ne zapusti. Cesar je pripomnil, da je zadovoljen s sedanjim mirnim razvojem dogodkov na Češkem. Izrekel je upanje, da se bo tudi nad aR rta likvidacija izvršila v redu ter se je prijazno poslovif t od poslanca Klofača.
Jugoslovansko dijaStvo zapu&a Dunaj.
Dunaj, 24. oktobra. Jugoslovansko dijaštvo je pričelo zapuščati Dunaj ter se vrača v domače kraje. Danes je dolžnost vsakega narodnega intefigenta, da se vrne med svojce ter jim je v težkem času ob strani. Mladina, domov med narod! _ \
Poljsko Kolo prenehalo.
Dunaj, 25. oktobra. Z "današnjim dnevom je prenehalo Poljsko Kok> obstojati. Osnovala se bo zveza poljskih državnih poslancev, v katero bodo vstopili vsi člani bivšega Kola, vsepoljaki in pofjski socijalni demokrati. Ta zveza se bo konstituirata v ponedeljek' v Kra-kovu.
Dunaj, 25. oktobra. Izvršilni odsek nemškega Narodnega zbora namerava proglasiti, da je predcenzura odpravljena. Včeraj je določil izvršilni odbor nemškega Narodnega sveta besedilo odgovora na Wilsonovo noto glede premirja in miru. Istočasno so se vršila predposvetovanja o ustanovitvi samostojne nemško - avstrijske banke, ki naj tri izdajala bankovce. Tudi v nemški Avstriji naj se ustanove narodne garde.
Dunaj, 26, oktobra. Nemški veleposlanik grof Wedel je prišel včeraj v parlament ter je imel posvetovanja z nemškim Narodnim svetom in pozneje Še posebej s poslancema dr. Dinhofer-jern in Seitzem zaradi prehranjevalnih razmer.
Dunaj, 25. oktobra. Pri predsedstvu Poljskega kluba so se danes zglasili profesor Lammasch, Redlich in S1611 z eL Profesor Lammasch je sporočil, da ima nalogo sestaviti nov kabinet Poljski klub je izjavil, da nima ničesar proti temu. Dvorni svetnik Lammasch bo ministrski predsednik, poslanec S t 5 11 z e 1 justični minister in dr. Redlich finančni minister. Oba poljska ministra naj ostaneta v kabinetu. Namesto Mataje naj vstopi v kabinet neki S e i d l.
Dunaj, 25. oktobra, Cesar je sprejel 'demisijo Hussarekovega kabineta. Za njegovega naslednika je bil določen 'dvomi svetnik Lammasch, ki bo z Tnalimi izpremembami prevzel sedanji kabinet.
Dunaj, 26. oktobra. Nanovo določeni ministrski predsednik dvorni svetnik Lammasch je izjavil, da hoče ustvariti samo prehodno ministrstvo, ki naj odda upravo narodnim vladam. Podpredsednik Tusar je izjavil, da mu je Lammasch kot avstrijski ministrski predsednik bolj simpatičen, kakor lius-sarek, da pa nimajo Čehi z Avstrijo ničesar več opraviti, pač pa ne bodo delali prehodnemu ministrstvu nobenih težkoČ v prehranjevalnem vprašanju. Isto stališče zavzemajo Jugoslovani. Dr. Lammasch se bo predstavil zbornici v torek. V novo ministrstvo bo prevzel večino dosedanjih ministrov, med novimi bo menda nemški poslanec prof. Redlich. Seveda v kabinetu ne bo nobenega Jugoslovana, ne Ceha.
Tudi Seidler poide 1
Dunaj, 25. oktobra. V političnih krogih se govori, da bo vit. Seidler, Ser kabinetne pisarne, odslovljen in da bo za njegovega naslednika imenovan •sekcijski načj^lmk v notranjem ministrstvu baron EicHhoff.
Prehranjevalno vprašanje.
Dunaj, 25. oktobra. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je imel danes zopet konferenco s prehranjevalnim ininistrom Landwehrom.
Dunaj, 25. oktobra. Danes so se zgla-isHi odposlanci VVohlfahrtsausschussa v Jugoslovanskem klubu, da konferirajo s poslanci slovenske Štajerske. O pogovorih se bo obvestil Narodni svet, da bo sklepal o madalinem postopanju.
Odsouor Austro-OgrsHe Oilsonu.
Budimpešta, 25. oktobra. Zunanji minister grof Andrassy bo jutri sestavil tekst odgovora na Wilsonovo noto "ter bo odgovor   najbrže   tudi že jutri soboto) odšel.
Ausfrfjslia poslanska zbornica.
Dunaj. 25. oktobra. Poslanska zbornica je danes razpravljala najnrej o internacijah in koniinaciiah Italijanov med vojsko.
Posl. C o n c i ie v imenu Fascio nazionale (narodna zveza") izjavil, d a Se smatrati italijanske do-le r a i i n e v Avstriji glasom i!Wi 1 so n o vi h točk kot iz av-istrijske države izločene. Te pokrajine pripadajo danes virtuelno že Italiji. Zato se italijanski poslanci ne marajo več pogajati niti z drugimi narodi. Zato pa se Italijani tudi zavarujejo proti posebne-lmn stališču, ki bi era naj zavzemal Trst.
PosL P i 11 o n i upa, da se izločitev svrši čisto brez krvoprelitia in izjavlja, da so socialni demokratje zadovoljni s posebnim stališčem Trsta, če so podane e& nje sovo samostojnost mednarodne garancije. Narod pa naj odloči po sklepa mira z glasovanjem.
Poslanec B u g a 11 o zahteva za Furlane pravico, da glasuieio o svojem bodočem državnem pripadništvu.
Grof Barbo zahteva za Kočevce pravico, da se pridružijo državi svojega naroda, ker so autohtoni in ker žive skupno na zaključenem ozemlju. Narodnostna ideja je premagala državno; zato nam ni treba več gledati v drugih narodih svoiih sovražnikov. Apelira na zbornico, naj omogoči narodom miren razhod.
Ves dan je bila zbornica popolnoma prazna.
Prihodnja seja v torek.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 26. oktobra. Cesar Je sprejel včeraj v GodSld ministrskega predsednika Karolvija v dolgi avdijencl.
KRVOPRELITJE NA DVORU V PESTL Budimpešta, 26. okto&ra. Včeraj je prišlo do demonstracij v vseh delih mesta pred uredništvi časopisov in pred stanovanji raznih politikov. Z balkona parlamenta so govorili grof Karolvi, Andrassy in Apponvi.   Pred parlamentom $£ je vršilo
veliko ljudsko zborovanje, v katerem Je bilo sklenjeno, ustanoviti vojaški, delavski in ljudski svet za Ogrsko, ki naj bi vzel zadeve dežele v roke. Podrobne)!« poročila, kakor tudi smer teb demonstracij je dunajska cenzura zatrla.
Budimpešta. 25. oktobra. Na peštan-skem dvoru Je prišlo danes do demonstracij, pri katerih Je tekla krt VoC ito oseb, med njimi večina univerzitetnih dijakov, Je prišlo na kraljevi dvor manifestirat Pri tem Je govoril neki dijak, ld Je izjavil, da je cesar - kralj pobegnil med O g r e, ker se na Avstrijskem nI čutil varnega. Nastal Je hruSč in zmeda Prišlo je do pretepa. Sledil Je spopad vojaštva z dijaki, pri katerem Je bilo mnogo oseb, vojaštva in civilistov, ranjenih. Na licu mesta Je ostalo tudi nekaj mrtvih.
Brez godbe in cesarske pesmi.
Budimpešta, 26. oktobra. Navada je bila, da se je pri spremembi straže na cesarskem dvoru pela cesarska pesem. Z ozi-rom na kritičen položaj pa se bo sedaj dvoma straža spreminjala brez cesarske pesmi in godbe.
Nemška poslanske zbornici
Ustavne predloge sprejete. — Odobravan napad na nemškega cesarja.
Berolin. 25. oktobra, dvor. urad) Zbornica ie sklenila* proti glasovom konservativcev in neodvisnih sociialnih demokratov pri tretjem eitaniu ustavnih predlog, da ne bo debatirala o zadnji ^'ilsono^ noti.
Korfontv (Poliak) pravi, da spadajo k Poljski poliski okraji šlezi-je, Poznaniskeea. zapadne in vzhodne Prusile. S c h u Iz (državna strank O izjavlja, da vsi Nemci v vzhodni marki slovesno protestirajo proti temu, da bi se odstopil kak del dežele. K o h n (neodvisen soc, dem.) prečita Hindenbur-govo brzojavko na podreiena poveljstva, po kateri se armada in mornarica upirata Wilsonovim pogojem za premirje. Ljuto napada cesaria in iziavi, da ne le sedanji cesar ampak vsa dinastija mora izginiti s pozorišča. (Živahni klici in nemir na desni. ) Tribuna ploska in pozdravila povornika, desnica viharno protestira.
Predloge so bile nato sprejete v tretjem čitanju.
Nemškemu cesarju vzamejo poveljniško oblast.
Berolin, 26. oktobra. V današnji seji nemškega državnega zbora bo predložila vlada načrt, glasom katerega naj se prenese vrhovna poveljniška oblast na civilno vlado, »Tagliche Rundschau« jadikuje, da naj prideta Hindenburg in Ludendorlf pod povelj-ništvo Erzbergerjev in Scheidemannov. V včerajšnji seji nemškega državnega zbora je prebral poslanec Ledebour pismo nemškega cesarja carju Nikolaju, v katerem je izvajal, da naj se vsi poslanci centruma in socijalne demokracije pobesijo, da bo mir v Nemčiji. Državni podtajnik je označil to pismo brezpomembno za sedanje razmere.
Kabinetni svet v Berolinu.
Berolin. 25. oktobra.'V kanclerjevi palači se ie vršil kabinetni svet. katerega se ie udeležil tudi cesar. Svet ie trajal od poldne do večera. Šlo je za sestavo parlamentarnega sistema v smeri, da se ima vrhovna poveljstvena oblast uvrstiti v okvir ustavne odgovornosti. Parlamentarna vlada bo mogla feriti s svoio odgovornostjo vse akte povelistvene oblasti. To se stori potom državnega voinega urada.
Berofin, 26. oktobra. Včeraj sta bila Hindenburg in Ludendorff od nemškega cesarja sprejeta v dolgi avdijenci. nakar je sledil pod cesarjevim predsedstvom kionski svet. Nekoliko pozneje se je sestal takozvani vojni kabinet na dolgo posvetovanje.
Kdo |e kriv vojne?
Berolin, 26. oktobra. Neodvisni socijalist Haase je zahteval v seji nemškega državnega zbora, da se odpro državni arhivi zunanjega urada, da se more dognati, kdo je kriv vojne. »Berliner Tageblatt« poroča, da se bodo v kratkem pričela pripravljalna dela ln da se bodo spisi v nemškem zunanjem uradu uredili, da bodo arhivi javno dostopni.
Llebknecht na] bo predsednik nemške republike.
Monakovo, 25. oktobra. Neodvisni socijalist urednik Eisner, ki je bil pred kratkim izpuščen iz zapora, je govoril na nekem zborovanju, kjer so ga sprejeli kot mučenika, da mora biti cilj politike vseh nemških socijalistov velika socialistična nemška republiki, kateri naj se priklopi nemški del Avstrije in ki naj dobi za predsednika dr. Liebknechta, ki bi mogel doseči tekom 24 ur mir od entente.
Nemčija se ie ne vda?
Haag, 25. oktobra. »Manchester Guardian« pravi, da so nemški vojaški krogi očividno mnenja, da se je vojaški položaj izboljšal, vsled čegar niso več tako dostopni za vprašanje premirja. Domneva se, da bodo Nemci poskusili doseči predno sprejmejo Fochove pogoje, odločitev na kopnem in na morju.
Mirovni pogoji entente.
Milan, 25. oktobra. »Corriere della sera« poroča iz Londona: Angleška in francoska vlada se Dogajata z Wilso-nom zaradi mirovnih pogojev. Z ozi-rom na svoje izgube 8 milijonov ton ladijskega prostora zahteva Anglija nadomestila z nemškimi trgovskimi ladjami in izročitev vseh nemških pod-mernikov. Francoska vztraja pri tem, da mora Nemčija vrniti Francoski Al-zacijo - Loreno.
Ženeva, 25. oktobra. Herve* zahtevo, da morajo Nemci izprazniti ne samo Francosko, Alzacijo - Loreno in Luksemburg, marveč tudi ves levi breg Rena. NemJke pokrajine naj se sicer ne aneksljonirajo, pač pa naj se ustanovi nevtralna drŽava, ki naj Ščiti Francosko pred bodočimi nemšTd-nri vpadi. —»Avanti« zahteva, da naj bodo
kolonije   kolektivna posest človeštva tako |
dolgo, da bodo domačini dozoreli za lastno upravo. — V angleški poslanski zbornici Je izvajal Bonar Law, da bi bilo nespametno, v sedanjem trenutku razmotri vati angleške ^ mirovne pogoje, W
Nemile! dasovl o VVHaonovi noti.
»L o k ilanzelfer« piše: Vojni minister Je včeraj v zbornici izjavil, da nemška armada še nI poražena in nemška domovina ie ni zlomljena. Ob tem položaju nI nobenega dvoma o tem, kaj zahteva sedaj čast nemškega naroda.
»G e r m a n i a« izvaja: Naše mnenje Je v glavnem to, da je nota VVilsonova načelno ustrežljiva, kako daleč pa vodi do dejanj, moramo počakati.
»N o r d d. A 11 g. Z e 11 g.« piše: Nemčija pričakuje poročila, pod katerimi pogoji bodo sovražniki ž njo sklenili mir in ali so pripravljeni, na temelju VVHsonovena programa pričeti pogajanja. Vsi narodi bi morali skrbeti za to, da se najprej konča morilna vojna in vse drugo potem reši v duhu pravičnosti, kakor zahteva predsednik \Vilson.
»V o r w I r t s« piše: Potem, ko smo sprejeli VVilsonov program, bi bilo nespametno, postaviti se proti njemu z orožjem v roki. Naši nasprotniki pa, ki zahtevajo razoroženje nemškega naroda, si bodo mora i biti na jasnem o tem, da se velikega naroda za trajno ne more razorožiti.
Nemška konservativna frakcija poslanske zbornice je podala državnemu kanclerju svoj sklep, ki poudarja: Nova VVilsonova nota zahteva brezDogojno kapitulacijo, odstranitev cesarja, odpustitev naših vojskovodij, kakor tudi pooolno podvr-ženie pod nasilni mir. Sprejetje teh pogojev bi izročilo vsakega Nemca nolitičrtl brezpravnosti in gospodarski sužnjosti ?a cele generacije. Nemška čast zahteva, da vlada tako domnevo zavrne in varnost države zahteva, da pozove nemški narod na zadnji boj.
Danci za svoje pravice.
Kodan), 23. oktobra. (Koresp. urad.) V tajni seji obeh danskih zbornic je poročal zunanji minister Cavenius o zunanjem položaju. Po zaključeni razpravi so sprejeli i?javo, ki pravi: Člani državnega zbora se drže prej kot slej nevtralnosti kot edinega temelja za politiko Danske nasproti vsem državam in soglašajo v tem, da pričakuje dansko ljudstvo, da se uresničijo njegove narodne nade s pravično izvedbo narodnega načela in s pravico samoodločevanja narodov, kar pripoznavata obe vojujoči se stranki.
Še enkrat popirnati denar.
O tem sem pred kratkim že pisal, podajam pa še nekaj pojasnil, ker izpo-znavam iz raznih popraševanj. da vlada glede tega velika nejasnost in negotovost, ki bi utegnila napraviti teliko gospodarsko škodo.
Eno najbolj pogostih vprašanj je vprašanje, ali ne bo denar popolnoma propadel, ako se ne vstavi veletrgovina za bankovce«, ki nam daje vedno več tega blaga.
Na popolni propad denarja pa ni niti misliti, ako pride tudi avstro - ogrska banka v konkurz ali v likvidacijo; s tem se itak mora računati v najkrajšem času, zlasti po zadnjih političnih dogodkih.
Množina izdanega popirja (bankovcev) znaša okrog 25 milijard, ako so uradna izvesti a resnična in točna. Pa recimo, da tudi niso in da znaša množina poplrnatega denarja z drobižem v kroničan in dvokronicah 30 milijard, se s tem račun bistveno ne izpremeni; to nai vsak premisli tako-le:
Zadnji avstrijski državni proračun izkazuje potrebščine 2200 milijonov, to je namreč redna, neizoeribna potrebščina na davkih. Ogrska izkazuje približno tudi toliko, z Bosno in Hercegovino tedaj okroglo 5 milijard. To bi bilo proti 25. milijardam Dopirnateera denarja ena petina ali 20 odstotkov. Ker sem vzel samo 25 milijard zaradi eno-staveišega računa, zato nisem vštel do-klad k davkom, katere sicer seveda spadajo tudi v ta račun.
Toliko denarja teria država, toliko ga izsili gotovo vsako leto iz ljudi. Toliko ga toraj moraio imeti, če^ ne jim država pa imetie proda, da dobi potrebni denar za svoj obrat. Ako na uradno .vlogo ne pritisneš dveh kron v podob kolka, ga ne dobiš odsrovora, ako o: posebno nujna stvar. V tem primeru pa izterja država ti dve kroni od tebe naknadno in zraven še — kazen, >povi-šek<.
Ako tožiš, moraš založiti kolke, ker se sicer ne uvede postopanje. Pri razpravah zaradi razžaljenja časti plačati moraš kolek, predno se razprava začne, sicer sodnik ne razpravlja s teboj. Ako greš na železnico, lomiti m6-raš, karto, ako kai pošlješ, plačati moraš voznino. ako kaj r>išeš komu in pošlieš po pošti, kupiti moraš znamko itd., itd.
Poleg davkov potrebuješ tedaj denarja za razne stvari, in to dosti denarja, recimo 5 do 10 odstotkov, tedaj skupaj 25 do 30 odstotkov. Nižje denar sploh pasti ne more. toliko notranje vrednosti ima kot potrebno sredstvo za plačilo davkov, doklad. in drugih dala tev državi in javnim napravam.
Dobivam tudi vprašanja, ali ie padec denarja sploh neizogiben. Na to odgovarjam:
Ali ie sploh mogoče, da plača ljudstvo toliko? Da to med vojsko ni mogoče, to je jasno, to vsak prizna. Jaz pa menim, da tudi v miru ne; v miru bo še manj mogoče. Mudi do zadnje kaplje krvi izsesati. To se vidi na zadnjih političnih dogodkih, sicer se pa naj samo pogleda stanje trgovine, industrije, obrti.
Drugo vedno ponavljajoče se vprašanje je vprašanje, ali ni najboljše plačati dolg. Ali mi ne bo treba plačati v novem denarju ravno toliko, ako stari propade?
Leta 1812. ie naša država prišla v konkurz, razveljavila stari denar in izdala nov denar. Za star popirnat gol dinar si dobil novih popirnatih 20 krajcarjev. En nov goldinar ie bil za pet starih in so se tako seveda davki, ki so ostali v isti višini predpisani, po višali na petkratni znesek. Prinesel si lahko na davkarijo, že nov goldinar, ali pa starih — pet
Ako si se pogodil pred razglasom bankrota, da kupiš posestvo od mene za 100.000 gld., in se ie bankrpt razglasil eno uro pozneje, a ti se zavezal plačati kupnino drugi dan, plačal si mi — samo 20.000 gl.. ker se ie z bankrotom proglasilo 8096 denarja neveljavnim. Ako bi ml bil prinesel drugi dan starega denarja 100.000 kron. bi bil pa tudi izpolnil pogodbo in dobil posestvo. Veled bankrota sem pač izcrubil jaz na denarju 80.000 gld., požrl mi iih je erar. A jaz nisem bil opravičen, zahtevati izpolnitev pogodbe v novi veliavi, da mi plačaš v novem denarju pogojenih 100.000 gld.
Matematično ravno isto bi bilo sedaj.
Davki bi bili petkrat težii. državni nastavljenci bi dobili automatično petkrat več, ako se jim ne bi plače znižale . . .
Ako si pa dolžan danes 100.000 K in jutri pade denar, izginejo krone in nastopilo novi denarji ali morda > narjic, in se proglasi, da so krone padle na eno petino, da se iih vzame tedai iz prometa 80 odstotkov, to ie 20 milijard.
— tu nai vsak malo pomisli, kai to pomeni —, tedaj v novem denarju upnik ne more zahtevati 100 000 denariev. temveč samo 20.000. Ako imaš jaa ta denar spravljen doma v starem uenar-iu. bo tvojemu upniku vse eno. kai mu prineseš: ali starih 100 000 slabih krone, ali novih 20 000 dobrih sokolove, »dinarievc. >k vov<, >perperov<, ali kakorkoli se bodo že imenovali.
Ako imaš tedai v trgovini, banki, doma toliko denarja, kolikor si dolžan zopet druerim, se ti ni treba bati, da bi kaj izgubil.
Na tvoiem posestvu ie n. pr. vknii-žen dolg mestne hranilnice liublianske v znesku 20 000 K. a tebi preostaja zaradi pomanikania blaga v blagajni denar, da bi teh 20.000 K lahko pogrešal. Ali plačaš dolg?
Zaradi denarne veljave ali iz strahu pred padcem te veljave ti ni treba tega storiti. Ti si dolžan 20.000 K in imaš teh 20.000 K ob enem v rezervi, da jih boš lahko dal. kadar ti bo treba plačati . . . Ako pade denarna veljava tudi na 25%. na eno četrtino, dal boš v novem denarju 5000 novih enot in toliko bo tvoja rezerva starih 20.000 kron vredna.
Svetujem ti pa tudi. da dobro premisliš, predno se odločiš sedai plačati dolg.
§ 14. zakona o voinem davku z dne 16. februarja 1918 pravi, da Se pri odmeri dohodninskega in vojnega davka podvrže davku vsako premoženje celo.
— ne samo njega dohodki 1 —, ako se tako premoženje prikaže na dan pri odmeri dohodnine za leta 1917 do 1922, in ako ne dokažeš, da izvira to premoženje iz dohodkov, ki so bili že obdavčeni. To ie past. pred katero moraš paziti, da io sprožiš, predno io primes v roke, ker te vtegne sicer zagrabiti za kožo.
Ako bi pa kdo želel o teh vprašanje še natančnejših Doiasnil ali sveta, sem mu na razpolago v dopoldanskih urah na stanovanju nasDroti Narodne tiskarne v Ljubljani.
Dr. Robert Kermauner.
Dr. Mirko Ćernič
Po bliskovo gre vseh živih dan!
Soli vaše njive zorane?
Zupančič.
Ni ga dne, ki bi nam ne prinesel novih zgodovinskih dogodkov. Vihar, ki je štiri leta divjal po bojiščih, se sedaj s še večjo silo zaganja v zaledju v vse. kar je trhlega, plesnjivega, kdo ie pred dobrimi štirimi tedni samo sanjal o tem, kar se je v tej kratki dobi v# resnici že zgodilo! In kdo nam jamči, da se že jutri ne odpro vrata v resnično svobodno življenje, ki bo s svojo resničnostjo zahtevalo od nas, da mu vlijemo sveže krvi, ki naj zaigra po njegovih žilah!
Zato se mi zdi. da ie skrajni Čas, da pregledamo vsestransko svoje postojanke, da se prepričamo, soli dovolj solidne, ker burja dogodkov nas lahko v trenotlru pripravi do tega. da si komaj utegnemo otresti prah s svoiih nog, ko bo treba prevzeti ne samo sladkosti svobodne Jugoslavije marveč tudi nemale dolžnosti.
In zdi se mi. da ne bas najmanj dolžnosti pade na zdravniški stan. Za to sem se namenil, da v naslednjem podam nekai misli, ki se mi zde zelo aktualne. Boiim so namreč, da bo stari greh prepoznosti tudi tu prinesel hudo pokoro.
Nešteti so srrobovi, ki krijeio mlade slovenske kosti, a še obilnejše je število onih. ki jim ie voina vsekala težko zaceli ive rane v tei ali oni obliki. Te poškodbe zmanjšati in zboljšati ter zabraniti, da bi se razpasle, ie velikanska naloga, ki zahteva nujne rešitve. In tu je treba iti nemudoma na delo!
Kakor vse kaže, začetek .demobilizacije ni več daleč. Naši fantje in možje pa rudi marsikatero dekle in žena, ki jih je vojna spravila z doma. se povrnejo in ž njimi pridejo bolezni, ki so se razpasle po bojiščih in povsod, do koder ie pošastni vpliv vojne segel. Mislim tu pred vsem na spolne bolezni, o katerih nam statistike navajajo naravnost gorostasne številke. Koliko nevarnosti za naš narodni organizem tiči v tem deistvu! K^ako težka in hvaležna nnloga. te nevarnosti reducirati na minimum!
Strokovnjaki na tem polju so že pred meseci sprožili misel, da se morajo vojaki, predno se odpuste, preiskati in vsi oboleli zadržati ter izročiti specijalistom v zdravlienie. Dali do izvedbe te jako pametne ideje pride, to ie težko reči. Koliko pametnih misli se je že sprožilo pa kmalu zooet pokopalo! In ista usoda uteeme zadeti tudi to! Zato se mi zdi potrebno, da se pripra vimo, da v potrebi to zadevo sami izvr širno.
Glede podrobne izDeljave imajo besedo v prvi vrsti naši venerologi. Meni zadostuje, da na to opozorim in podam samo v glavnem načrt, ki bi morda služil za podlago.
Če prav vem, 6e ima demobilizaci ja po predpisih izvršiti na ta način, da se vojaki zbirajo pri svoiih kadrih in
od tam definitivno odpuščajo. Kakor se sliši, se v kratkem vrnejo kadri naših polkov v domovino. Tu bo treba torej zdravniškega pregledovanja in vsak oboleli 6e mora zadržati ter oddati v bolnišnico, ki io vodilo specijalisti ter tam magari prisilno zdraviti. Da naše civilne bolnišnice ne bodo zmogle tega dela, v tem ni dvoma, saj nekatere spolno bolnih sploh ne sprejemajo, druge pa razpolagajo z minimalnim Številom postelj (dermatološki oddelek deželne bolnišnice v Ljubljani n. pr. ima 66 postelj). Kako bo z voiaškimi bolnišnicami po sklepu miru, tega ne vemo. Na vsak način pa ie potrebno, da pravočasno mislimo na to in vse potrebno pripravimo, da stvor sami zagrabimo, če bi druari faktorji -iz kateregakoli vzroka odrekli.
V Ljubljani je bilo lepo število rezervnih vojaških bolnic ki so bile oziroma so še nastanjene po nekdanjih vojašnicah, ki so last dežele oziroma občine Po sklepu miru se te bolnice menda kmalu razpuste Stotine postelj in oprave se bodo najbrž na dražbi prodale. Skrb dežele, občine, denarnih zavodov itd. bi bila, da to opravo pokupi-io in io izroče v gori opisani namen. Na ta način imamo v hinu bolnišnice za silo. kier bi se zdravili spolno oboleli, predno gredo domov in razširijo bolezni. Pa ne samo na te bo treba gledat;, marveč tudi na one, ki so se nalezli kake drujre infekcijske bolezni v I vrsti ietike. malariie itd., da o invalidih niti ne govorim.
Zdravnikov špecijalistov v ta namen imamo tudi. Klinično izšolanim venerologom doktorju D e m š a r i a S a v n i k u . Robiču je treba dati priliko, da obvarujejo naš narodni or> ganizem pred veliko škodo, ki nam preti. Prezreti pa ne smemo, da ie treba ravno tako kot vojake preiskati tudi vse ženske osebe, ki so bile v katerikoli obliki mobilizirane.
Za drugo vrsto infekcijskih bolezni je treba izročiti skrb internistom. Posebej za malarijo imamo specijalista v driu M a t k u.
In tretja kategorija so invalidi. Dokler nimamo nobenega operativnega ortopeda specijalista, bodo morali kirurgi prevzeti to delo. In od teh se bo gotovo eden ali drugi intenzivno posvetil tej tako važni stroki, ko se ie zamudilo, da bi se bili dali dirigirati mladi naši zdravniki na večje ortope-dične zavode, ki so nastali med voino.
Razven tega ie treba za bolnišnice strežniškesra osobia, koliko prostovoljnih zdravniških strežnic se je izkazalo v vojni, koliko naših fantov v sanitetnem poklicu! Dajmo tem ljudem priliko, da se posvete tudi v miru temu poklicu, za katerega ima marsikateri veselje in obilo zmožnosti. Zlasti našim dekletom odpremo s tem lep poklic in široko polje plemenitega udejstvova-nja. 'Sploh pa treba gledati, da pridejo tudi posvetne ženske v bolniško službo, za kar ie začetek že storjen, treba ga le še primerno izpopolniti.
Nikakor si ne prikrivam, da bodo ekonomske zadeve delale hudo preglavico pri izvršitvi teh načrtov, toda tudi te se bodo morale premagati.
To bi bile naloge, ki nas čakajo takoj, ko se demobilizacija odredi. Zdravniki in narodni svet, ki mora biti tudi v teh vprašanjih vrhovna instanca, naj ne zamude niti trenotka, ker vsako odlašanje rodi nepregledne in usodopolne posledice.
Ravnokar berem, da «o naši poslanci na Dunaju zahtevali, da se ranjeni in bolni naši vojaki iz drugil* bolnišnic takoj odpravijo v bolnišnice v domovini. Kaj bo, če tu enkrat vojna uprava hitro ugodi tei zahtevi?! In ni neverjetno, da jo bodo posamezne dežele v času skrajne prehranjevalne krize prisilile, da jih reši inorodnih jedcev.
Cas je skrajno resen!
ie en brepab obračun z militarizmom.
Dunaj. 23. oktobra.
V vojnem odseku delegacij je danes posegel v debato delegat Fon, ki ie
izvajal:
Jugoslovani nimamo več zanimanja za tO. kar se govori ali sklepa v delegacijah, ker z ozirom na našo državo vredimo stvari, kakor se bo nam zdelo. Zato ne bom veliko razkladal, kar bi v drugem slučaju storil.
Že pri zadnjem zasedanju vojnega odseka smo navedli veliko število slučajev, kjer so avstrijski vojaki zagrešili razne zločine, umore, rope in plenjenja, zločine, ki nimajo zgleda. Vložili smo veliko število interpelacij o istem predmetu. Ta tema naravno še dolgo ni izčrpan in nadaljevati bi moral tam, kjer sem v zadnjem govoru končal. Toda tega ne storim. Mi smo se namreč morali prepričati, da so vse pritožbe ostale brez uspeha Nam ni znan niti en slučaj, kjer bi zločini, ki so se zgodili na našem narodu, dobili zasluženo kazen. In čudno je vsekakor, da vojno ministrstvo ni v stanu odgovoriti niti na en sam slučaj. In vendar so bila to dejanja, ki kriče po maščevanju do neba.
Naj omenim vojaškega zdravnika, ki je iskal človeka, da bi ubil bolno ženo, ležečo v postelji: ker ni bilo nikogar, ki bi prevzel ta posel, je vojaški zdravnik povlekel bajonet in ie ž njim hladnokrvno zabodel ženo, kateri bi bil moral kot zdravnik pomagati! Mi smo ponudili vojnemu ministru priliko, da izve ime dotičnega zdravnika; toda na to ni dal odgovora. Opozarjam na gnusno počenjanje nekdanjega generalnega guvernerja v Cetinju barona Rhemen, kateri je ukazal na predvečer cesarje-. vega rojstva leta 1914. spraviti starce, ženske in otroke v senik, katerega ie potem dal zažgati, da so nesrečneži vsi zgoreli. Ko so ga nekateri trezneiši častniki opozorili na to — bil je tedaj ravno pri slavnostni večerji — ie odgovoril: Nemci so v Belgiji ^e hujše ravnali. >ODOzariamo. da smo predložili lotografiie, iz katerih ie razvidno, da je naše vojaštvo v enem kraiu dalo neštevilno prebivalcev obesiti: noveda-li smo. da so te nesrečneže vlačili pred eksekuciio v 6prevodu po glavnih Ulicah, predno so iih obesili. To so strahoviti zsrledi. katere *e vstanu doprinesti samo militarizem, ako ve, da ni od-
37
5262
00^3
250. Štev. »SOLVENSKI NAKOD" dne 26. OKtobra 1918. s*Tan 5
jovoren. Ali ste preiskan* veai te naf-
"juise slučaje in z kakšnim 'uspehom? aii mislite še naprei molčati? Bodite iverieni. da teh grozot Jugoslovani ne bodo pozabili, četudi se Vi delate ka-*or. da_se zgodila Sicer vemo, da vse Vaee preiskave, ki ste iih uvedli ne bodo imele uspeha, ker zaslišujete pivce, kakor priče. Rad bi videl beda-fca, ki bi sam sebe obtoževal.
na jugu zanima v tem trenutku etrategicni položaj na italiianski fronti, brez dvoma se bo namreč naša vojska umaknila z italijanskega bojišča, ker amo že sprejeli VVilsonov predlog, aa izprazne zasedena ozemlia. Nadaljni razvoj bo seveda ta, da sklenemo mir, ker je pri sedaniih razmerah vendar izključeno, da bi se še naprei vojskovali. Posledica ^emu pa mora biti splošna demobilizacija. Pustite vendar vojake domov. Kakor Vas poznamo, vas tega storiti ni volja in zato moramo računati z možnostjo, da se z italijanske fronte umaknete. V tem sluoaiu naj torej pride vojaštvo na Goriško, Kranj-sko in morda tudi na Štajersko. Ker ie nesmiselno držati vojake še dalie pod orožjem, zahtevamo, da spustite voia-stvo domov, da pomaga vspostaviti deželo. Naši ljudje so brez izjeme morali itd na vojsko že maja 1915. pa niso dobili nikakih dopustov, ker je bilo ozemlje zasedeno po sovražniku. Doma so sedaj neobhodno potrebni za obnovo dežele, ker ni misliti nato, da bi sedanja vladna akcija imela nikakega pravega uspeha.
Izstradano vojaštvo je sedaj izgubilo vsako disciplino, bo po deželi kradlo, ropalo in morilo. Opozarjam torej vojaške oblasti na dvoje:
L Da skrbi pravočasno za zadostno prehrano vojaštva, nato je treba vojaštvo zaposliti. Voiak, ki ne bo imel dela bo vedno pripravlien k ekscesom, vojaštvo je našo deželo '-azdejalo, vojaštvo naj jo zopet vzpostavi. Zahtevam torej da se vse vojaštvo, ki bi se morda nastanilo na nati zemlji, porabi kar naj intenzivneje za obnovitev Goriške: treba je še municijo pobrati, odstraniti žične ovire betonska dela zasuti jarke, nakratko pokrajino naravnost meli-orizirati. Nikdo ne razpolaga z takimi pripomočki, kakor vojaštvo. Vi imate ljudi in ves potrebni material. Samo protekcijonizma se ne sme uganjati, ka-kar se je to godilo. Prva hiša, ki ie bila v Gorici popravljena je last bogate aristolrjatinje. Niste ji samo hišo popravili, ampak pripeljali ste ji celo vso hišno opravo iz Vidma. Popravili ste visokemu uradniku njegov grad: revež na Goriškem pa nima strehe, da pod njo leže. Eno prvih del je bilo, da ste hitro zgradili zopet hišo nesramnosti. Ali smo vajeni v Avstriji na protekeiionizem. a mislili smo, da bodo take reči izključene v očigled strašnemu razdejanju, ki se ga vidi po Goriškem. Kdo naj se še čudi, da ljudstvo, ki je vojaštvo že poprej mrzilo, tega sedaj sovraži.
. Tovariš Maver je omenil, da zahtevajo Oehi svoj delež pri stvarni demobilizaciji, in je izrazil dvom, ali iim tiče. Ako tovariš Maver misli, da ne bomo tudi mi zahtevali ali pa ne dobili deleža, ki nam pri tiče. se silno vara. Naša dežela ni bila uničena po naši krivdi in tudi ne nam v korist: zasledovali ste čisto druge namene. Zato pa zahtevamo od vojaške uprave, da nam ne da samo razmernega deleža stvari, ki jih vojaštvo ne rabi več, ampak da nam jih da veliko več, kakor drugim deželam. Mi emo Va§i upniki in bodite zagotovljeni, da boste morali tudi pošteno plačati.
Oškodovani smo bili že zadosti pri delitvi italijanskega plena. Še sedaj se nemško vojaštvo prepira v Vidmu z našimi radi razdelitve tega plena. Potem ko so nas popolnoma oropali, hočejo odnesti ves plen,
Strah pred poplavitviio dežele z vojaštvom ie pri nas splošen. Ljudstvo pa se boji tudi, da bi vojaštvo pričelo z rekvizicijami. Komandant čet na italijanski fronti je že pred časom namignil, da bo po deželi rekviriraL Z velikimi težavami in velikanskim naporom ie ubogi narod obdelal nekaj zemlje in spravil pičel pridelek. Ponekod so medtem sicer že povžili. Gotovo ie toliko, da ako bomo odvisni od Dunaja glede preskrbe z živili, da nastane lakota, kakor ie svetovna zgodovina ne pozna. In sedaj, da bi še rekvirirali! Hočete po brati izmučenemu bednemu ljudstvu še zadnji košček kruha? Resno moram svariti pred takim početjem, ker maščevanje gotovo ne bi izostalo. Skrbite pravočasno, da bo vojak imel hrano.
Vojne vesti.
AVSTRIJSKO POROČILO. Dunaj, 25. oktobra. (Kor. ur.) Italijansko bojišče. Mirovna ponudba ^ centralnih držav naših sovražnikov na jugozapad u nI ovirala naložiti svojim in našim armadam nove krvne žrtve. STlen artiljerijski ogenj ie uvedel predvčerajšnjim napad med sotesko Assa in Jadranskim morjem, ki se Je pričel včeraj zjutraj na benečanski gorski fronti in na prostora južno od Moutella. Kakor navadno, so naše vrle čete hrabro, zvesto In disciplinirano zavrnile napad. Na visoki planoti Sette Communi so se vršil! lnrđ boji v pokraflni jugozapadno od Asraga na gori Sišemo! in v pokrajini Monte di Val Bella. Posrečilo se je sovražniku mestoma vdreti v naše jarke, povsod pa smo ga zavrnili ter le moral ponoči zapustiti tudi Sisemol, ki ga je najdalj držaL Seklerji pešpoFkOv št. 82 in 131 ter bonvedska potka št. 9 in 30 sta se najbolj izkazala. Bolj silna je bila borba v gorovju severovzhodno od Brente. Tod! tu se je posrečilo sovražniku začasno doseči krajevne uspehe. Ustalil se je za nekaj časa na Caprilu. Asclouu, Monte Pertica In Solarohi v naših prednjih jarkih, prav hitro pa se ie moral umakniti pred protinapadi naših čet, Izvršenimi z znano odločnostjo. Petkrat so Italijani zaman naskočili Splnrccia. Odlikovali so se pp. št 9 (Strvi), ki je zopet zavzel Asolone v od-> ločnem protisunku, pp. št 73 (Heb), št 99 (Znojno), mladi jtržnoogrski polk št 129, ki je Spinuccio branil, strelska polka št 14 (Brno) in št 24 (Dunaj). Naša vrla artiljerija se le izkazala zapadno in vzhodno od Brente kakor vedno kot
Sunek angleške divizije na otok Plave, Papadopoli, je mogel samo severno krilo naših prednjih postojank nekoliko potisniti nazaj. Južni del otoka smo po-popotaoma obdržali
Balkansko bojišče. V severni Albaniji nadaljni boji zadnjih čet in boji s četaši. V sandžaku Novi Pazar so dospeli ententni oddelki, ojačeni s četaši, do Nove Varoši. Južno od Kragu-jevca, na obeh straneh Morave in v Zlati Planmi so avstro-ogrske in nemške čete uspešno odvrnile pritiskajoče sovražne bataljone. — Šef gen. štaba.
NEMŠKO L RADNO POROČILO.
Berolm, 25. oktobra, (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Skupina gim. Rup-rchta. Na Flandrskem trajajo boji v ni-žavi Lyse, Sovražnika, ki je vdrl v jugozapadni del Deynza, smo v protisunki vrgli nazaj. Jugozapadno od Deynza smo zopet zavzeli dele od Francozov preko Lvse položenega mostišča. \?hodno od Viva in St. Elova smo zavrnili močnejši napad med Lyso in Escauto ter ob Escauti tri sovražne sunke. Sovražnik nadal'e razdira kraje v nižini Fscaute. Tudi notranji del Tour-nava so Angleži obstreljevali. Prebivalstvo iz teh pokra&n beži proti vzhodu. Vzhodno od Solesmesa m Le Cateaua so Angleži nadaljevali svoje velike napade ter jih razširili na sever do Escaute. Južno od Escaute so se ponesrečili pred našimi črtami na višinah vzhodno potoka Ecaillon. Napadi, naperjeni proti Le Ouesnoyu, so prodrii do železnice severozapedno in zapadno od Le Ques-ncya. Poskusi sovražnrka, zapadno od Le Ouesnoya, izvrš&i sunek v severni smeri, so se ponesrečili ob nastopu naših čet iz Sepmeriesa in Vfllers Pola. Sovražniku, ki je napadel na š!rokl fronti gozd pri Mormalu. se je posrečilo ustaliti se v gozdu Du Nord in v Fontainu Au Bois. Sicer smo ga v hudem boju zapadno od Engle Fontaine-Landredtesa ustavili. V celem je prodrl sovražnik včeraj 800 do 1000 metrov globoko. Kljub izredni sili napadov ni imel večjih uspehov. — Skupina nemškega cesarjeviča. Ob Oisi, med Oiso in Serro In zapadno od Aisne včas ih artiljerijski boj. Ob Oisi so se ponesrečili sovražni delni sunki, med Oiso in Serro smo zavrnili močnejše francoske napade. Kjer je sovražnik vdrl v naše črte, smo ga v protisunku zopet zavrnili V odsekih na obeh strane« Vouzler-sa je boi popustil. Bavarska sn vvurttem-berska posadka je držala višino vzhodno od Chestresa proti novim silnim sovražnim napadom. — Skupina generala v. Galhvitza. Zavrnili smo delne napade Amerikancev na obeh bregovih Mose.
Jugovzhodno bojišče. Sovražni napadi na obeh straneh Mor3ve. Zppadno od reke so nas v gorovju južno od Kruševca nekoliko potisnili nazaj, vzhodno od reke v pokrajini pri Para-činu smo jm zavrnili. — v. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolin, .25. oktobra, (Kor. ur.) N a Flandrskem smo zavrnili sovražne napade med Lyso in Escauto. Med Escauto in Oiso danes noben ih večjih bojev. Francoski napadi na nekako 50 km široki fronti od Oise do Aisne z glavno fronto med Oiso in Ferro in zapadno od Aisne so se ponesrečili. Vzhodno od Aisne in na obeh straneh Mose delni boji.
Glasom avstrijskega uradnega poročila so" ententne čete, pomnožene s četaši, v sandžaku Novi Pazar dospele do mesta Nova varoš. Nova varoš leži severo-zapadno od mesta Novi Pazar, od bosanske meie oddaljena samo kakih 30 km po cesti, ki prestopa mejo pri vasi Priboj. — Zlatovo planina, ki ima svoje ime od vasi Zlatovo, se dviga na vzhodnem bregu reke Morave, 30 km severno od včeraj navedenega Paračina. ali 60 km zračne črte južno od Donava, kjer teče mimo Po-žarevca.
Zadnjjl udarec Nemčije.
Berolin. 26. oktobra. V narodnih berlinskih krogih prevladuje mnenje, da bo sklicala vlada, če ne pride do sporazuma z VVllsonom, pod orožje vse moške od 16. do 55. leta. S temi bo izvedla zadnji odločilni udarec.
Nemci zapuščajo Antwerpen.
Rotterdam, 26. oktobra. Nemški prebivalci v Anverzi so dobili od nemške vlade naročilo, da naj mesto tekom 24 ur zapuste. Vojaška republika v Trnovu.
Berolin, 26. oktobra. V kraljevem mestu Trnovu je 2000 vojakov proglasilo bolgarsko republiko. Vlada ie odposlala tja čete.
Romunija vstopi zopet v volno.
Ženeva. 26. oktobra. »Petit Parisien* poroča, da je romunski ataše pri francoski armadi iziavil. da bo Romunska v kratkem zopet stopila v vojno na strani entente, da osvobodi sedmograške Romune
Politične vesti.
= Posvetovanja tn avdijence. D u -n a j, 26. oktobra. Cesar se bo baje v dveh dneh iz Ogrske zopet vrnil na Du-naj ter se nastanil na dvoru.
= Dr. Šus teršič ie zapustil deželo. Včeraj popoldne ob dveh je dr. Šuster-šič s soprogo zapustil deželo. Odpeljal se je z avtomobilom v Gradec odkoder potuje menda na Dunaj. Seboj je vzel mnogo garderobe in nekaj živil. Pred odhodom je, kakor pripovedujejo očividci, bridko jokal in tarnal: »Ali sem res tako velik grešnik?« Bled in prepa-del je sedel na avtomobil, ki ie tiho zdr-čal z dvorišča deželnega dvorca po stranskih ulicah iz Ljubljane...
= Eksodus slovenskih članov deželnega šolskega sveta. Včeraj se je vršila seja kranjskega deželnega šolskega sveta, mogoče zadnja v tej obliki. V začetku seje je bila stavljena zahteva, naj
se poroča le v slovenskem jeziku. Predlogu se ni ugodilo. O zadevi ravnateljstva ljubljanske realke ie prišlo do obširne in burne debate. Pravega vzioka
0 odstavitvi- Cora ni hotel nobedeu povedati. V protest proti temu, da deželni šolski svet ne posluje v slovenskem jeziku, da se pošiljajo o sklepih večine deželnega šolskega sveta na ministrskega predsednika tajna poročila, v katera nima gr_emij nobenga vpogleda, in v protest, da se je na podlagi teh tajnih in-foimacij izvršila odstranitev ravnatelja Cora, so izjavili zastopniki učiteljstva in deželnega odbora, da v takih razmerah ne morejo več sedeti v deželnem šolskem svetu in zapuščajo sejo.
= Občinski odbor občine Dvor pri Žužemberku na Dolenjskem je v svoji seji dne 20. oktobra 1918 sklenil in enoglasno izvolil našega prevzviše-nega knezoškofa gospoda Antona Bo-naventura dr. Jegliča svojim Častnim občanom glede na velike zasluge za ustanovitev Jugoslavije.
= Resolucija celjskih nemških očancev ali — udarec v vodo. Iz Celja: Slepota, s katero so udarjeni celjski nemškutarji, je že pomilovanja vredna. Tako - le prilično leto dni so vedno za dogodki časa. Cujte: Dne 20. t. m., ko je bil obelodanjen manifest našega Narodnega Vječa in ko je Wilson z železno pestjo zapisal našo bodočnost v zgodovine, pricapljajo celjski občinski občani in (na predlog bogsegausmili Jabornegga!) sklenejo protest proti priklopljenju »nemškega« Celja Jugoslaviji. Poživljajo Boga in hudiča (par-don: nemške poslance, itd. itd.), naj se jih vendar usmilijo in naj jih ne izroče v kremplje jugoslovanskim razbojni-kom,ki si jih bodo gotovo za prvo lepo južino na ražnju spekli. Stvar je groteskna in komična, in res bi se bili smejali tej vnebovpijoči zabitosti, če bi ne bili pri tem blaznem početju par rene-gatov prizadeti tudi pošteni, pravi Nemci v Celju, ki jim gotovo ni na tem ležeče, da bi zavračali — kakor pametno pravi bela vrana v uvodniku graške »Tagespost« z dne 22. t. m.! — »ponujeno roko za sporazumljenje z Jugoslovani«. Ce so pa tudi ti tako bedasti, da izročajo svojo usodo rokam kakih hujskaških Ambroschitschev in Jaborneggov in mož z gnilimi jajci: žalostna jim majka! Posledice bodo nosili sami. S hujskači se sploh v kaka spo-razumljenja ne bomo spuščali. Sicer je pa zelo zanimivo, da vojskovodje celjskega magistrata, ki predlagajo tako smešne, anahronične resolucije, istočasno še na tihem pospravljajo svoja šila in kopita in ponujajo (za zaveso nemškega političnega teatra seveda!) svoje hiše na prodaj! Značilno za politično moralo teh mogotcev, ki so poštene Nemce ves čas samo za norca imeli. — V ostalem pa je ta resolucija — labud j a pesem celjskega obč. odbora!
= Nemški »wohlfartsausschuss« v Gradcu. S Štajerskega.%. Nemški štajerski listi, ki so še nedavno tako zmagovito pisali o naši fronti v ozadju, o ne-zlomljivosti naše prehrane in o vzdr-žanju za vsako ceno, so pod udarci VVilsonove železne pesti naenkrat spoznali resnico: Danes z grozo in strahom pripoznavajo in naznanjajo, da stoje alpske dežele, osobito Štajerska, pred katastrofo, pred gladom. Samo še za par tednov je živil, potem pa izbruhne gladovanje v najhujši obliki. In graška »Tagespost« je celo tako »velcizdajska*, da v očigled temu dejstvu zahteva m i r za vsako ceno. V Gradcu pa se je pod predsedstvom župana Fizia ustanovil poseben odbor iz zastopnikov vseh nemških strank, ki ima nalogo, skrbeti za dovoz živil v deželo za vsako ceno in brez ozira na vse dozdajne določbe prehranjevalnih oblasti. Opozarjamo naš Narodni svet na to akcijo, ki je deloma mistifikacija javnosti: zakaj v tozadevnih poročilih pravijo nemški listi, da so zastopane v tem odboru stranke cele dežele. V resnici so pa zastopane samo stranke nemškega dela dežele in je naravno, da se gre za povsem nemško akcijo, ki se ne bo ozirala na slovenski del Štajerske. N e 1 e to! Domnevamo in smo trdno prepričani, da bo ta vvohlfarts-ausschuss potom naših političnih oblasti po slovenskem Štajerske m, ki so seveda vse v nemških rokah, skušal iz našega slovenskega dela dežele izmozgati čim največ prehranjevalnih sred-stev za nemški Staje r. To treba nemudoma preprečiti. Z oziram na bližajočo se krizo v prehrani je prokleta naša dolžnost da ostane vse, kar
1 ma mb na Slovenskem Štajerskem živil na razpolago, brez-pogojno v naših krajih in da se porabi za potrebe našega ljudstva. Dovolj so nas izmozgali na zahtevo našega krvnika Clarvja do zdaj: od zdaj naprej pa v smislu našega manifesta in v resnem uvaževanju potreb naše gospodarske bodočnosti v doglednih dneh moramo slediti zgledu Čehov in reči: niti kile živil več iz naših krajev. Kar imamo, bomo krvavo potrebovali za lastne potrebe. Naš Narodni svet je tudi v tem oziru kompetenten faktor in bo vedel primerne korake storiti!
= Korošec-Pašič-Trumbič. »Jugoslovanska država«, organ Jugoslovanske zveze v Južni Ameriki, piše: Ali je to samo slučaj, da se nahajajo na čelu narodnih zastopstev po en Slovenec, en Hrvat in en Srb? Predsednik Jugoslovanskega kluba na Dunaju in Narodnega Vječa je Slovenec Korošec, naslednik ranjkega Kreka. Predsednik Jugoslovanskega odbora v Londonu je Hrvat
Trumbič; ministrski predsednik srbski
in vodja srbske vlade je Srb Pašič. Srbska vlada zastopa od kriške deklaracije naprej oficijelno naš narod v ententi, jugoslovanski odbor v Londonu je re-prezentant podjarmljenega dela našega naroda v inozemstvu. Jugoslovansko Vjeće slednjič — zastopa neosvobojeni del naroda v centralnih državah. Srečno naključje in zavestna volja hočeta, da zastopajo predstavitelje našega narodnega gibanja vsa tri plemena našega naroda. Zgodovina ne bo mogla bolje govorili kot to dejstvo samo. Nikdar ni bila naša borba tako edinstvena in tako tragično lepa! Nikdar se ni naš narod tako dobro zavedal svoje usode in stal na višku dogodkov. Dejstvo, o katerem smo ravnokar govorili, se zdi na prvi pogled nepomembno, toda v bistvu je v življenju našega naroda — prevažen pojav.
= Slovensko društvo v Ženevi. V
Ženevi bivajoči Slovenci so ustanovili meseca julija t 1. društvo »Janez Krek«, ki ima namen okrepiti jugoslovansko akcijo ter podpirati težnje za uresničenje jugoslovanskega ujedinjenja. Društveni program je združenje Jugoslovanov po načelu samoodločbe in na temelju kriškega pakta. Mlado društvo je pričelo z izdajo slovenske biblioteke. Prvi zvezek obsega delo Vladislava Fabijančica: »Obe Jugoslaviji«.
= Provizorični nemškoavstrijski deželni zbori in odbori. Dunaj, 25. oktobra. (Kor. ur.) Izvrševalni odbor nem-škoavstrijskega narodnega zbora je v današnji seji ugotovil končno besedilo note na predsednika VVilsona o vprašanju premirja in miru, poročalo se je o ustanovitvi nemškega deželnega zbora in odbora na Češkem in je bil sprejet tale sklep: Uvaževaje, da sedanja sestava deželnih zborov in odborov nemškega naroda v Avstriji ne odgovarja razmeram in ker dežele v sedanji krizi potrebujejo provizorično zastopstvo, se ustanavljajo provizorični deželni zbori in odbori za zastoostvo dežel do končne določitve nemškoavstrijske lpravne or-ganiznciie.
= Italijanska vlada proglasi svoj minimalni mirovni program. »Corriere della Sera« naznanja, da so avstrijski talni odstopi nezadostni, nadeja pa se, da bo sovražnik spoznal, da se Italija s temi odstopi ne more zadovoljiti. »Se-colo« naznanja, da je ministrski svet sprejel Orlandovo sestavo minimalnega mirovnega programa Italije.
= Sonnino pričakuje mir spomladi 1919. Iz Frankobroda: »Secolo« poroča, da je rekel italijanski zunanji minister Sonnino njegovemu poročevalcu, da upa. da bo sklenjen mir prihodnjo spomlad. Med Nemčijo in Ameriko pride do določenih rezultatov, ako bodo VVilsonovi pogoji brezizjemno sprejeti.
= Balkanska konferenca v Londonu. Iz Londona poročajo švicarski listi, da se bo vršila tam v kratkem velika balkanska konferenca, katere se bodo uceležili tudi zastopniki Srbije in Grške. Na konferenci bodo razpravljali veliki kompleks balkanskih problemov. Grški ministrski predsednik Venizelos in srbski Pašič sta že dospela v London. Premotrival se bo tudi vojni položaj na Balkanu.
== Pruska gosposka zbornica. Včerajšnja seja pruske deželne zbornice je bila odpovedana.
= Princ Hohenlohe napoveduje nove izredne dogodke v Nemčiji* Haag, 22. oktobra. Znani pacifist princ Aleksander Hohenlohe je pisal 15. t. m. dopisniku lista »Neederland« pismo, v katerem pravi, da se motijo tisti, ki dvomijo nad iskrenostjo preobrata v Nemčiji. Preobrat je velevažen in sega vedno globlje in se je že nekaj časa pripravljal. Vojaški režim neizproslji-ve cenzure je zabranil, da se že ni prej pojavil. Kakor hitro je vsled dogodkov na vzhodnem bojišču izgubil vojaški režim svoj prestiž m se je država vzbudila iz svoje toposti, se je podrl liki hiša iz kart stari režim in ga je cj^fini-tivno konec. Take temeljite preosnove se ne izvedejo v nekaterih urah. Vsak dan prinese nekaj novega in prišli bodo še izredni dogodki. »(Besedo »izredni« je princ v pismu trikrat podčrtal.) Če se v inozemstvu čudijo, da so se spremembe tako nenadoma izvedle, se mora pomisliti, da je časopisje podpirano od velenemških vojnih in d u stri j -cev s svojim kričanjem preklicalo vso Nemčijo.
= Liebknecht v Bero lina. Bero-1 i n. 24. oktobra. Ko je prišel poslanec dr. Liebknecht, ki je bil. kakor znano, dve leti zaprt, a te dni vsled amnestije izpuščen, v Berolin, je prišlo do velikih demonstracij. Tisočglava množica je sprejela Liebknechta na kolodvoru ter ga v triumfu spremila v mesto. Skozi Braniborska vrata je šel sprevod Pod Lipo in pred rusko poslaništvo. Tam je prišlo do velikih demonstracij proti vojni. Policija je nastopila z golim orožjem. Na nadaljni poti je prišlo rx>novno do spopadov s policijo.
= Obiski v Belgiji. Haag, 25. oktobra. Belgijski kralj in belgijska kraljica sta dospela v Briigge in Ostende, kjer jih je prebivalstvo svečano sprejelo.
== »Gospod VVHson nam je odprl oči«. Velik mora biti res gospod, ki je Nemcem odprl oči. Saj oni so bili tako mogočni, da so se bali samo boga in nikogar drugega na svetu. Sedaj pa jim je bilo treba odpreti oči, da bodo videli, da niso delali prav in da jim vsled tega grozi velika nevarnost. Ako se hočejo prilagoditi toku časa. iim ne preti nikaka nevarnost, kajti samo sreča bo za nemški narod, ako se otrese one večpljene mu ošabnosti in volie, da bi moral gospodovati že prav nad vsakim. Konec naj bo nemškega imperijalizma in militarizma, pa napoči nemškemu narodu prav lepa bodočnost. Ako si jo hoče pokvariti, pa naj kljubuje gospodu
W&sorni. Sedaj postopa gospod VVHson še lepo, kaj pa ako začne postopati grdo? Potem bodo šele velike nemške oči.
~ Francoska proti Finski. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Stockholma: Francoski konzul v Helsingforsu je, kakor je »Agence Havas« poročala, že pred dnevi zagrozil, da Francoska za slučaj, ako postane princ Friderik Kari finski kralj, pretrga s Finsko diploraa-tično razmerje. — Voditelja finskih so-cijalistov Tannerja, ki so ga pred nekaj dnevi zaprli, so zopet izpustili.
sss Stroj, ki utegne končati vojno. Stroj, ki utegne končati vojno, pravi neki francoski list, stoji v beli hiši na navadni pisalni mizi: to je pisalni stroj predsednika VVilsona. Ta stroj ukaže molk jeklenim orjakom na bojišču, vsi narodi na svetu so v njegovem območju. Še nikdar ni bilo toliko moči v rokah enega moža, pa tudi nikdar take odgovornosti na ramah enega samega-S trpko dušo beležijo nemški listi take besede, kajti v območju VVilsona, v trdi njegovi pesti je na prvem mestu nemški narod in tisti mali stroj na VVilsonovi p pisalni mizi bo povedal usodo Nemcev.
= Zlati stric iz Amerike, Iz Wa-shingtona poroča Reutcr 22. L m.: Zakladni urad je dovolil Italiji nadaljnega kredita 200 milijonov dolarjev in Franciji 100 milijonov dolarjev.
~Zfl: tatfnMfllerilo.
Slovenska beseda še ni blestela v knjigi, ko je že roka neznanega slovenskega umetnika v srednjem veku ustvarjala znamenite lunetnine po cerkvah in dvorcih. Ob času renesanse Je padel na slovensko zemljo odsvit nove lepote, porojene v Italiji, in slovenski talent je sodeloval pri zgradbi ponosne stavbe beneške umetnosti. Doba baroka nam je rodila slovite umetnike Misleja, Mencingerja, VVerganta, Ce-beja. Šego, poznejši čas Laverja in Laiigusa. Slovenski talenti Šubici, Ažbe in toliko drugih so delovali v tujini, in so pustili v tujini svoje največje umotvore. Genijalni VVolf je umrl skoro pozabljen.
Slovenska umetnost je tlačanila po svetu, njeni spomeniki so raztreseni. Slovenski čopič in dleto sta upodabljala slovensko zemljo, ovekovečila sta v svojih delifc slovenski tip, a naš duh, ki živi v teh umotvorih, je nepozabljen.
Dvesto let je minilo, kar je zato-nila Academia operosorum in z njo velika doba našega baroka; kmalu bo preteklo sto let, kar je Žiga baron Zois ustanavljal »Ilirski muzej« in ž njim »Galerijo slovenskih narodnih umetnosti«; petdeset let je prešlo, odkar soi domoljubi poskušali v središču Slovenije ustvariti Umetniška galerijo.
Letos slavimo   petdesetletnico ti-, stega znamenitega dne, ko ie podpisal vladika Strossmayer darilno pisma s katerim je utemeljil ponosno galerijo Jugoslovanske akademije v Zagrebu.
Slovenska umetnost pa ni imela strehe in še danes nima svojega doma. Bila je tujka na lastnih tleh in med svetom.
»Narodna   Galerija« hoče zgraditi akropolo slovenski umetnosti.
»Narodna Galerija« hoče zbrati dela slovenskega genija ter jih stmitf v svetlo žarišče, iz katerega naj sije umetniška sila našega plamena.
»Narodna Galerija« hoče postati zakladnica lepote slovenskega naroda, njegov prosvetni zavod, ki naj odkrije lik lepote, kakor si ga je zasnoval slovenski vpodabljajoči duh.
»Narodna Galerija« bodi ustanova, ki naj združi v sebi absolutne vrednote naše umetnosti in ki naj stopi kot sestra k podobnim ustanovam drugih narodov, enaka jim ne po obsegu in zunanji veličini, pač pa po notranji moči in pomenu.
»Narodna Galerija« bodi slovenskemu narodu tudi živ vir lepote in naf v stalnem stiku s slovenskim umetnostnim gibanjem pospešuje razvoj naših" umetniških sil do viška popolnosti.
Mnogim narodom so ustanavljali take zavode* vladarji in meceni iz preobilice svojih sredstev. Mi se obračamo na slovenski narod, da si ustvari tudi »Narodno Galerijo« sam, kakor je vse drugo dosegel iz lastnih moči.
Ljubljana, meseca oktobra 1918. Odbor »Narodne Galerije«.
Misel »Narodne Galerije« naj se* razširi po vsej slovenski zemlji. Potrebna so obilna sredstva, a naložena bodo v narodu za stoletja in bodo nosila obilne duševne obresti. Redna čla* narina znaša 30 kron letno: enkratna ustanovnina 500 kron. — Želeti bi bilo z ozirom na važnost ustanove, da pri skladu za »Narodno Galerijo« sodeluje vse slovensko ljudstvo in da se je tisti, ki jim je mogoče, spomnijo z večjimi izrednimi darili. Denar je pošiljati na, naslov: Narodna galerija v Ljubljani.
ilBsti iz primorskih dežel.
Deželna delniška družba »Gorica«.
Z ozirom na oklic anonimnega pripravljalnega odbora deželne delniške družbe >Gorica< v Gorici z dne 9. oktobra t. 1. poživlja Pokrajinski odsek Narodnega Sveta v Gorici občine, korporacije in posameznike, da radi sedaj nejasnega položaja počakajo s prisiopom do1 nadaljnih navodil Narodnega Sveta. — V Gorici, dne 23. oktobra 1918. — Pokrajinski odsek N. S.
Notarska pisarna v Goriei. Karol Č i b e i, c. kr. notar v Gorici ie 21. t. m. otvoril svojo notarsko pisarno v Gorici, v svoji hiši, Tekalisče Fr. Jožefa štev. 84.
Napad na Puli. Porocaio, da je neko italijansko letalo dne 23. t. m. vrglo 300 kg bomb na arzenal v Pulju. Med bojem so bili seatrarieni triie Italijane,
čkx mmmšt H
Dnevne vesti.
— Slovensko lice Ljubljane postala od ure do ure popolneise. Nemški napisi na prodajalnah in drugih javnih lokalih, kolikor jih jo še bilo, so začeli kopneti in diTigorodni ljubljanski ta> irovci se skušajo prilagoditi novim razmeram. Mirna in tiha likvidacija je v njihovo največjo korist.
— Ljubljanski in okoliški delodajalci se pozivljejo, da na narodni praznik ne samo dajo svojim uslužbencem prosto, marveč da jim za ta dan ne odtegnejo plače, temveč jo v polni me-ti izplačajo.
— Rdeč. moder in bel popir za narodne zastavice se dobi v knjigarnah in trgovinah s papirjem. Okrasite okna stanovanj z narodnimi zastavicami! Tudi udeležniki obhoda naj imajo narodne zastavice v rokah, kakor delaio to Čehi v Pragi i. dr. pri manifestacijah, kar daje sprevodu krasen veličasten sijaj.
— Ljubljanski narodni pevski zboli se vabijo, da odpošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki se vrši danes, a o b o t a ob 8. zvečer v restavraciji >NajT>dnega doma«. Razgovarjalo se bode v sodelovanju ori veliki manifestaciji, ki se vrši v torek, dne 29. t. m. za našo Jugoslavijo.
— Vojaške patrulje hodijo po mestu, kakor da bi Ljubliana bilo gnezdo roparjev in morilcev. Deželna vlada se očividno še ne zaveda položaja. Zahtevamo, da takoj izposluie odstranitev vojaštva Za mir in red v mestu bo skrbela naša narodna bramba in dokler ta še ni organizirana, zlasti na dan narodnega praznika, nosebni reditelji. Vojaške patrulje so provokacija za katero je odgovoren dosedanji deželni predsednik grof Attems.
— Pripravljajte zastave! Med vojno so zastave veliko trpele in zadnje narodne slavnosti v Ljubljani so pokazale, da veliko hiš narodnih zastav sploh nima Zlasti je čudno dirnilo dejstvo, da več posestnikov, ki se sicer odlikujejo po svoiem narodnem čustvovanju in imajo več kot dovolj sredstev na razpolago, niso imeli razobešenih narodnih zastav, ali pa take. da so bile lepim hišam boli v skazo kot pa v čast. Stojimo sredi velikih dogodkov in živimo neposredno pred največjimi prazniki, ker jih je naš. narod kedaj doživel. Narodna čast in narodna dolžnost vseh naših hišnih posestnikov ie. da pripravijo za narodne praznike narodne zastave. Kdor nima hiše. pa naj pripravila narodne zastavice za okras oken. Tudi mestni magistrat se posebno ne odlikuje niti po številu, niti po kakovosti narodnih zastav. Meščani! Pripravljajte zastave!
— Narodni davek. Dr. techn. Milan Vidmar. Dunaj 20 K: Stererar Anton. Kaninik 50 K; Vinko Caniko, nabral med slovenskimi železničarji državne železnice 434 K; Vesel Tončka nabraja na Hribu v Loškem potoku 106 K: >Alic mesto venca na grob naši pokojni >dobrotnici<; — avstrijski vladi — 25 kron; Frank Josip, posestnik in poštar, čercnošnuce. Kočevsko 50 K: na drugem družinskem večeru pevskega društva >Slavec< dne 19. oktobra se ie nabralo na predlog gospoda Juvana po gdč. Elzi Verovškovi in g. Ivanu Dra-|žil 241 K: mesto venca na krsto našega ■druga Fr. Kukavice daruie mestno aprovizaeno uradnišrvo 165 K-, Neimenovani 50 K: Neimenovani 50 K: Neimenovani 50 K; Neimenovane 30 K: Neimenovani. Liubno 20 K: Neimenovani. Kropa 20 K. Srčna hvala! Posnemajte!
— Naše uradnišrvo. Gotovo bi bilo nmestno, da bi se v tem ve le važnem trenotku tudi uradništvo zavedalo svoje naloge in se organiziralo. Da se stori hr tem ožim prvi korak, so sklenili poštni uradniki pri tozadevnem sestanku v Celju pozvati potom Vašega cenjene->ga lista tovariše v Liubliani. da nai bi ti sestavil neki pripravljalni odbor, iateri bi potom listov pozval vse one tovariše in tovarišice, katere je usoda zanesla službovat v tuie nemške kraje, naj se oglasiio pismeno pri tem odboru. Na ta nr>čin bi se imelo v evidenci domače moči, katere bodo v odločilnem trenotku potrebne, da zasedejo mesta na domačih tleh. Ko bi se na ta način priprave dovršile, naj bi se sklicalo v Ljubljano zborovanje, na katerem bi se ustanovilo društvo poštnih uradnikov, ki bi moglo Narodni svet v njegovih rukrepih podpirati. Na delo torei ob ^dvanajsti uri. kajti kolo časa se suče z mrzlično naglico, in škoda bi bila vsakega trenutka ki bi bil za nas izgubljen! — Uradnik.
— Na naslov Narodnega gledališča. Iz občinstva se nam piše: >To kar liganja letos z abonenti ravnateljstvo gledališča, presega vse meje dopustnosti. Mesto vsak teden po dve predstavi m lahko zadovoljen, če prideš vsakih 14 dni 2 krat na vrsto. Kedaj bomo na ta način doživeli 70 predstav? Ako se jje še zahtevalo za abonement visoke roene, nai se zanje tudi nekaj nudi in vsaj to. kar se je obetalo. Smo že itak »prikrajšani, ko še ni opere. Prosimo vsaj za nekoliko obzirnosti.«
— »Slovenski Narod« vedno zadr-ijejo in ustavljajo   na   poštni progi dubljana - Škofi a Loka - Žiri. Naročam   list ne more biti dostavljen v
Zireh, ker je dognano, da na ta poštni urad sploh ne dospe. Želimo, da ima prizadeta oblast pri prevzemi in oddaji jraznovrstnih listov za vse prejenuiike enako pravično upravo.
— Darila poslanih našemu uprav-puštvu za razne narodne namene radi pomanjkanja prostora ne moremo več jpriobčevati. Dotični izkazi so nabiti v našem upravništvu. čim se razmere ■nredijo, bodemo izkaze zopet objavljali w listu.
— »Akademija« vabi vse svoje čia-me, da si ogledajo umetniško razstavo ]v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo •od pol 12. do pol 1. ie gospod Ivan Zor-man na razpolago, da komentira na želio razstavljene umotvore.
— Društvu Jubileiska Samopomoč« ie treba tekom 14 dni poslati za 55„ 56. in 57. smrtni slučaj (Sorn Franc, •Pnnčuh Antonija in Šah Lovro). člani iprejmo položnice z napisanimi zneski iza gornje slučaje in eventualne zaostanke.
I — Iz politične službe na Štajerskem. Okrajni komisar dr. W e s s e 1 v fp premeščen iz Ptuja v Brežice, nam,
koncipist dr. S c h o r n iz Brežic v Ptuj.
— Iz davčne službe na Štajerskem.
Davčni upravitelji so postali oficiiali Maks F e k o n j a,  Mat. H a b i a n i 6
Mat. N a j ž e r , Fr. G e r m . Fr. Do-nai. Ferdo Prelo«, Anton C v a E-t e in Ignac O z v a t i č.
— Ljudskošolske vesti. Za naduči-telia na Viču ie imenovan bivši okrajni šolski nadzornik J. Štrukelj, za učiteljico tam gospodična Levstikova. Marija P e r k o je nameščena za sup-lentinio v Spod. Karteljevem, Roza M o-r i č na Jesenicah.
— Zberimo se! Pred letom se ie ustanoviloDruštvo zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju, s sedežem v Ljubljani«, ki je v kratki dobi obstoia že opetovano z uspehom nastopilo za koristi svoiih članov. Z ozi-rom na resnost položaja v katerem se nahaja zasebno uradništvo in z ozirom na važnost političnih dogodkov, ki se bodo izvršili morda že v najkrajši dobi in se bodo tikali tudi koristi zasebnega uradništva pozivlia podpisani odbor vse uradnike in uradnice denarnih zavodov, zavarovalnic odvetniških in notarskih pisarn, trgovskih, industrijskih in obrtniških podietii. zasebne učitelje in učiteljice in sploh vse. katerim pripada značaj zasebnega uradnika in ki služijo na Kranjskem, Slov. Štajerskem, Koroškem, Primorskem in v Trstu in ki dozdaj še niso člani podpisanega društva, da svoj pristop čimpreie javijo. Gre tu za koristi celokupnega stanu, vsake posamezne skupine in vsakega poedinca. Položaj zasebnega uradništva ie danes pomilovanja vreden. Tak ne sme ostati v novi državi. Ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi se rudi v Jugoslaviji določale zasebnemu uradništvu niega pravice in dolžnosti brez njegovega sodelovanja, proti njegovim stanovskim koristim. V novi državi mora in hoče tudi zasebno uradništvo živeti in ne le životariti, hoče imeti za pošteno delo tudi pošteno plačo. To pa bode moglo zasebno uradništvo doseči le, ako bo združeno v močno organizacijo. Zato: Združimo se! — Odbor >Društva zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani«.
— Kdo ve kaj? Kdor izmed vračn-jočih se vjetnikov iz Harkovske guber-nije mesto Volčansk bi kaj vedel o Filipu Žganjariu na Dolenjskem, ki ie baje zadnje čase s Slovenci bil tam zaposlen v neki kroiašnici. naj blagovoli sporočiti niesrovi ženi Mici Zeraniarievi v Trebniem na Dolenjskem. Troski se povrnejo.
— Kai ie z zimskimi begunskimi oblekami? Iz begunskih krogov: Od 2. do 28. septembra t. 1. so se prijavljali begunci v Liubliani za zimske obleke
— torei cel mesec. Mineva že zopet drugi, a nakazil ni in ni. Ako se začno v novembru razdeljevati z zgoraj omenjeno naglico nakazila in šele nato obleka, potem bodemo begunci srečni o božiču v poletnih obnošenih oblekah in bosi. Kje ie vzrok? — v naravni avstriiski hitrosti, skrbi in usmiljenju za ubogega begunca. — Ubogi šoloobvezni otroci!
— Zadruga gostilničarjev in kavarn arje v v Ljubljani. V sredo, dne 30. oktobra t. 1. se vrši v Ljubljani v restavraciji pri Mraku na Rimski cesti ob HM), dopoldne sestanek vsega go-srilničarstva in vinskih trgovcev na Kranjskem da se določi stališče, katero je zavzeti pri nakupovanju vina v sedaj nastalem negotovem položaju. Zadeva je dalekosežne važnosti za vse prizadete. Prosi se čim večje udeležbe, osobito onih, ki vino direktno od vinogradnikov dobavljajo.
— Najnovejša številka »Kurenta«, šesta je izšla danes z velezanimivo akruelno vsebino. Dobi se po trafikah, knjigarnah in na kolodvorih. Priporočamo >K u r e n t a«.
— Poročil se ie g. Aloizii R a n d L nadrevident južne železnice z ravnate-ljevo hčerko gdč. Ivanko K e j ž a r j e-v o. Jugoslovanskemu paru iskrene čestitke!
— C. kr.  davčni  urad Ljubljana
okolica) posluje odslei do preklica za stranke le od 8. do 12. ure predpol-dnem.
Umrli sot V Štepanii vasi pri Ljubljani gdč. Penca Babšek. — V Spodnji Šiški g. Ivan Z d e š a r , kovač državne železnice. — V Trbovljah ga. M i # Ž a g e r . soproga orožniškega stražmojstra. — Na Vrhpoliu pri Vipavi ga Ivanka Lavrenčič roj Kobal.
— V Kranju g. Franc C r o b a t h. mlajši, družabnik tvrdke Franc Cro-bath, nadporočnik v rezervi.
Kranjski okoličani prosimo in poživljamo c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, da vendar naredi že enkrat red pri oddaji sladkorja. Od zanesljive strani vemo, da ie sladkorja dovolj in ga trgovci rudi dovolj dobe. Torei, kje ie sladkor in zakaj se ga nam ne da? Na ponovne prošnje smo era dobili šele nazaj za september po 2 kg za družino, akoravno je v družinah po sedem, osem in tudi več oseb. Ze itak ga je določenega Y\ kg manj na osebo, kakor po mestih, a še tega nam ne da-io! Okrajno glavarstvo, stori 6vojo dolžnost!
Najboljši padajo! Iz Novega mesta: Usoda nam ie iztrgala iz slovanskih vrst zopet enega izmed najmarliivejših narodnih delavcev. Huda pljučnica je uničila mlado živlienie v nailenši moški dobi trgovcu in načelniku >Sokola« v Novem mestu g. Francetu Gregor-cu. Že v Ljubljani je neutrudliivo deloval pri >Sokolu« in ko je doslužil vojake in prevzel v Novem mestu trgovino, da pomore svojemu osivelemu očetu, je tudi tu stal vedno v prvih vrstah pri vseh narodnih prireditvah. Prosti čas je porabil skoro izključno v telovadnici, kjer je vadil in navduševal mlado in staro. Volna furiia ga je zopet odtrgala od lepo započetega dela in mu za plačilo vtisnila za popotnico pri vojakih oni zloglasni >p. v.« V vojni si je nakopal precej nevarno bolezen, tako da je dobil po sedmih letih dališi dopust. Doma so se mu vidno vračale zopet moči in že smo mislili, da smo ga rešili za mlado Jugoslavijo, ko ga ie nenadoma podrla nova bolezen, katere pa žal ni več prebolel. Kako se je veselil, kadar je spregovoril s prijatelji o naši Jugoslaviji, o zopetnem sokolskem delu. Oko se mu ie zaiskrilo, mišice se napele: bil ie Slovan, Sokol! Še par tre-notkov, predao  je za vedno natisnil
svoje saniave oči, ie pozval navzoče: >Zapojmo ono lepo srbsko pesem...!« Spoštovani rodbini naše iskreno, soža-lje. Tebi, dragi France: lahka zemljica domača! Na zdar!--e.
Vinko Budinek t. Umrl ie, kakor na kratko že omenjeno. 2L t. m. v Lip-nici po osemdnevni mučni bolezni ka-detni aspirant g. Vinko Budinek doma s Kranjske gere. Pokojnik ie bil gojenec umetniške akademije v Pragi. Dasi mlad, je že opetovano razstavil svoje slike in si zaslužil priznanie javnosti. Vojna furiia ga ie s kruto železno roko iztrgala iz mirnega vrta umetnosti in ga vrgla v svoj krvavi ples. Moral ie obleči vojaško suknio. Meseca aprila letošnjega leta ie prišel v častniško aspirantsko šolo v Gradec, ki se ie pozneje preselila v Lipnico. Po končani šoli bi bil moral meseca avgusta na pristojen dopust, a ie bil s 23 tovariši, Jugoslovani in Čehi. kot politično osumljen pridržan. Povod temu je bila zlobna ovadba nemških kolegov, ki so se iz nacionalne mržnie hoteli znosit i nad njim in njegovimi tovariši. Ćes!i je bil pravzaprav obdolžen. ni izvedel pred smrtjo, ker ga kljub opetovanim prošnjam in zahtevam niso zaslišali. — Dasi ie imel zdravniški izvid >C«, to je le za lahko pisarniško službo sposoben, moral ie proti vsem službenim predpisom opravljati težke asi-stenčne službe z orožjem. Pri težki službi in. nezadostni hrani si ie popolnoma spodkopal že itak rahlo zdravje. Pri nočni patrulji se je prehladil in podlegel pljučnici. Vsi, ki so Budinka osebno poznali, so ga ljubili, kot človek in prijatelj ie bil mirnega in liubeznji-vega značaja. Bil ie vnet Jugoslovan. Čast njegovemu imenu!
Dobava krompirja pri sorodnikih. Pišejo nam s Štajerskega. Namestnik Clarv si ie torei vendarle premislil: sedaj je dovolil nakupovanje krompirja pri sorodnikih (starših, bratih, sestrah itd.), to se pravi, rodbine, ki same ne pridelajo krompirja ga smeio nakupiti pri gori navedenih sorodnikih in z dovoljenjem graške podružnice voinesra žitno - prometnega zavoda spraviti po železnici. Prošnie na navedeno podružnico za dovolienie za nakup in prevoz je vposlati najkasneje do 2. novembra. V prošnjo ie navesti: 1. ime in naslov kupovalca število članov niegove rodbine; 2. ime in naslov sorodnika pri katerem bo krompir kupljen; 3. je priložiti že dobljene nakaznice za krompir; 4. potrdilo župana občine, v kateri stanuje sorodnik — pridelovalec, da ie ta res sam pridelal krompir in da je s kupcem v sorodbenem razmeriu, ka-koršna je v prošnji navedeno. Za vsako osebo rodbine se sme kupiti 100 kg za celo leto.
Poročil se je g. inženir Anton O z v a 1 d z gospico Boženo Z e m a -k o v o iz Velike Blatnice na Morav-skem. Bilo srečno!
Na Bregu pri Ptuiu ie posestnik in sodni cenilec Kari Sima ustrelil vojaka Repa iz Št. Lovrenca na Dr. p., ker ie ta o nekaterih osebah na Bregu trdil, da so Slovenci. To je torej tista >višia nemška kultura«.
Majhen otroški čevelj se ie izgubil sinoči od vojne čevljarne na Dunajski cesti do artilierijske vojašnice. Najditelj naj odda najdeni Čevelj v vojni čev-ljami proti nagradi.
Zgubilo se je včeraj na poti z Jezice po Dunaiski cesti do Frančiškanskega mostu dvoie kravat, (samozavez-nic). Pošten najditelj se prosi, naj jih odda na magistralni stražnici.
Izgubila se ie usniata zapestnica s srebrno uro. z zlatim robčkom, ker ie to ljub birmski spomin, se pošteni najditelj prosi, da jo proti nagradi odda v mestni posredovalnici za delo.
Narodno gledalište.
Iz gledališke pisarne. Danes zvečer se ponovi za abonement >B« komedija >Charleveva teta«. — Jutri, v nedeljo, 27. t. m. popoldne se vprizori Finžgarjeva narodna igra >Divji lovec« izven abonementa ob MS. popoldne. — Zvečer se predvaja Bran. Nusi-čev >Svet« izven abonementa. — Za prihodnji teden se pripravlja žaloigra velikega angleškega pisatelja Shakespeara >H a m 1 e t« Ko so drugi narodi praznovali 3001etnico pesnikove smrti, ie bilo naše gledališče zaprto in torej naš narod ni mogel, kakor drugi kulturni narodi, pokloniti se spominu največjega dramatika Vendar se je pa vodstvo namenilo uporabiti prvo nrili-ko. da popravi zamujeno in v dokaz zato uprizori že prihodnji teden >Ham-leta«. — Vodstvo Narodnega gledališča išče pevce vseh srlasov za zbor. Re-flektanti nai se nemudoma blagovolijo zglasiti v gledališki pisarni in sicer od 12. do L opoldne.
Prosveta.
— Petindvajsetletni™ je obhajalo dne 20. oktobra glavno gledališče v Krakovu, gledališče imena Slovackega. sezidano 1893.
— Novačana Antona črtico »Sejalec« (»NaSa vas« II.) je v češčino prevedel nam znani urednik »Nar. Listov, g. J. K. Stra-katy v smotri »Cesta«, št 20.
— »Napoleon a Poljska«. (Varšava -Krakov, 1918, zv. I.—II.) Tako se imenuje veliko zgodovinsko delo o tem dandanes posebno zanimivem predmetu, zasnovano na 6 zvezkov, izmed katerih sta izšla sedaj dva. General Dombravski, ustanovitelj poljskih legij, je iz Italije 1797 čez Beljak hitel za Napoleonom ter se sestal z njirnv Gradcu.
— Hrvatski dobrotvor gen. major Marko Czerlien je umrl. Pred kakimi 8 leti je Akademiji izročil znatno svoto za izdanje Enciklopedije; v svoji oporoki je sedaj isto Akademijo postavil za glavnega dediča; Matica Hrvatska dobi 30.000 K mirovinski fond gledališča pa 10.000 K.
Aproviiaciia.
r+ Meso za gostilničarje in zavode.
OostilniČarii in zavodi prejmejo goveje mcso*v ponedeljek dne 28. t. nt popoldne od 2. do 4. ure v cerkvi sv. Jožefa.
-h Krompir za I. okraj. Stranke 1. okraja prejmejo krompir v ponedeljek dne 28. t rn, in v torek dne 29, t m. pri
Muhlseinu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v ponedeljek dne 28. t m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 110, od 9. do 10. št 111 do 220, od 10. do 11. št. 221 do 330, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 331 do 440, od pol 3. do pol 4. št. 441 do 550, od pol 4. do pol 5. št. 551 do 660, od pol 5. do 5. št. 661 do 715. V torek dne 29. t. m. dopojdne od 8. do 9. št 716 do 825, od 9. do 10. št. 825 do 935, od 10. do 11. št. 936 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 34 v.
t Petrolej na i zkazuice zi. rodbine. Na vsak prvi odrezek A - izkaznic se dobi V« litra petroleja in sicer v sledečih trgovinah: V I. okraju: Na št. 1 do 100 pri Zirkelbachu, Poljanska cesta, št. 100 do 550 pri Fridrichu, Poljanska cesta in sicer št. 100 do 300 dne 28. oktobra, št. 300 do 550 dne 29. oktobra. Št. 550 do konca pri Rau-hekarju, Pred škofijo in sicer št. 550 do 750 dne 28. oktobra, št. 750 do konca dne 29. oktobra. V II. okraju: Na št. 1 do 100 pri Tavčarju, Stari trg dne 28. oktobra, št 100 do 130 pri 2etkovi, Sv. Florjana ulica, št. 130 do 200 pri Trdini, Stari trg dne 28. oktobra, št. 200 do 650 pri Jerančiču, Kar-lovska cesta in sicer št. 200 do 400 dne 28. oktobra, št, 400 do 650 dne 29. oktobra, št. 650 do konca pri Zorcu, Sv. Florjana ulica in sicer št. 650 do 900 dne 28. oktobra, št. 900 do 1200 dne 29. oktobra, od 1200 do konca dne 30. oktobra. V III. okraju: Na št. 1 do 100 pri Jelačinu, Cojzova cesta dne 28. oktobra, št. 100 do 300 v Konzumu. Kra-kovo, št. 300 do 450 pri Jelačinu, Rimska cesta, št 450 do 900 pri Tenenteju, Gradaš-kr ulica in sicer št. 450 do 700 dne 28. oktobra, od Št. 750 do 900 dne 29. oktobra. Št. 900 do konca pri Steinerju, Opekarska cesta in sicer St. 900 do 1100 dne 2S. oktobra, od št. 1100 do konca dne 29. oktobra. V IV. okraju: Na št. 1 do 100 pri Staculu, Šelenburgova ulica in sicer dne 28. oktobra št 100 do 550 pri Medici Tržaška cesta in sicer št. 100 do 300 dne 28. oktobra, št. 300 do 550 dne 29. oktobra. Na št. 550 do konca pri Jemcu. Tržaška cesta In sicer na št 550 do 800 dne 28. oktobra, od št. 800 do 1100 dne 29. oktobra od/št. 1100 naprej dne 30. oktobra. V V. okraju: št. 1 do 80 pri Šarabonu, Zaloška cesta, št 80 do 100 pri Holzerju. Dunajska cesta, št 100 do 550 pri Sarku, Marije Terezije cesta In sicer št 100 do 300 dne 28. oktobra, od št. 300 do 550 dne 29. oktobra. Št 550 do konca pri Fabianiju, Prešernova ulica in sicer Št. 550 do 650 dne 28. oktobra, od Št 650 do konca dne 29. oktobra. V VI. okraju: Na št. 1 do 60 pri Jeršetu, Sv. Petra cesta, od št. 60 do 90 pri Tomažu Mencingerju, Peslieva cesta, št. 90 do 600 pri Simončiču, Sv. Petra cesta in sicer na št. 90 do 250 dne 28. oktobra, št. 250 do 450 dne 29. oktobra, št. 450 do 600 dne 30. oktobra. Od št. 600 do 900 pri Štrausu, Škofia ulica. V VII. okraju: št 1 do 60 pri Pintarju, Sp. Šiška, št. 60 do 200 pri Zormanu, Sp. Šiška, Št 200 do 600 pri Pretnarju, Sp. Šiška in sicer št. 200 do 400 dne 28. oktobra, štev. 400 do 600 dne 29. oktobra. Štev. 600 do konca pri Kreutzerju, Sp. Šiška dne 28. oktobra. V VIII. okraju: Št. 1 do konca pri Štefanu Mencingerju, Martinova cesta, št. 1 do 250 dne 28. oktobra, št 250 do konca dne 29. oktobra. V IX. okraju: Na štev. 1 do 30 pri Klemencu, Dolenjska cesta, št 30 do 230 pri Cešnovarju, Dolenjska cesta, št 230 do konca pri Fojkarju, Dolenjska cesta in sicer št 230 do 400 dne 28. oktobra, od št 400 do konca dne 29. oktobra. Pri trgovcih, pri katerih ni določen dan prodaje se dobi petrolej takoj.
t Petrolej za B izkaznice za samce. Na vsak drugi odrezek B izkaznice se dobi pol litra petroleja po sledečih trgovinah: V I. okraju pri Zirkelbacu, Poljanska cesta dne 30. oktobra, v H. okraju pri Tavčarju, Stari trg dne 29. oktobra, v III. okraju pri Jelačinu, Cojzova cesta dne 29. oktobra, v IV. okraju pri Staculu, Šeleburgova ulica dne 29. oktobra, v V. okraju pri Stupica, Sodna ulica, v VI. okraju pri Mencingerju, Antonu. Sv. Petra cesta, v VII. okraju pri Simončiču, Spodnja Šiška, v VIII. okraju pri Sušniku, Zaloška cesta, v IX. okralu pri Marenčetu, Dolenjska cesta. Pri trgovcih, pri katerih ni določen dan prodaje, se dobi petrolej takoj.
t Petrolej za C karte za obrtnike. Na vsak tretji odrezek C karte se dobi 1 liter petroleja v sledečih trgovinah in sicer na izkaznice: za I. okraj pri Trdini, Stari trg dne 29. oktobra, za II. okraj pri Trdini, Stari trg dne 30. oktobra, za III. okraj pri Ješetu, Rimska cesta dne 28. oktobra, za IV. okraj pri Ješetu, Rimska cesta dne 29. oktobra, za V. okraj pri Holzerju, Dunajska cesta dne 28, oktobra, za VI. okraj pri Cešnovarju, Kolodvorska ulica dne 28. oktobra, za VTI. okraj pri Holzerju, Dunajska <~esta dne 29. oktobra, za VIN. okraj pri Če^novariti. Kolodvorska ulica dne 28. oktobra, za IX. okraj pri Trdini, Stari trg dne 31. oktobra. Pri trgovcih, uri katerih ni določen dan prodaje, se dobi petrolei takoj.
f Petrolei na O Izkaznice za obrtnike. Na vsaki drugi odrezek O izkaznice se dobi 1 liter petroleja v sledečih trgovinah in sicer na izkaznice: št. 1 do 50 pri Trdini, Stari trg dne 28. oktobra, št 50 do 100 pri Steinerju. Onekarska cesta dne 30. oktobra, št. 100 do 150 pri Zorcu. Sv. Florjana ulica dne 31. oktobra, št 150 do 270 pri Kreutzerju. So. ^iška dne 29. oktobra, št. 300 do 400 pri Češnovariu. Kolodvorska ulica dne 29 oktobra, št. 400 do 4SQ nr£ Fabianiju, Prešernova ulica dne 30. oktobra, od štev. 4*0 nanrej pri Clbertu. Zvezda. Pri trgovcih, pri katerih nI določen dan prodaje, se dobi petrolej takoj.
Kazne stvari.
* Nov radioaktivni element je našel ameriški kemik Roy Franklin Heath in ga nazval WiIsonium.
* Pletro Blaserna je bil slavni Italijanski fizik in predsednik rimske akademije znanosti. Umrl je letos februarja, star 82 let
* Žensko delo. Nemška pošta Je nastavila prve uradnice 1. 1864: leta 1871. je bilo 100 uradnic. Danes jih Je 34.000. Pri prusko - hesenskih državnih železnicah je bilo pred vojno nastavljenih 10.000 žensk, danes jih Je 100.000.
* Odsek za prebivalstveno politiko. Junija 1916 Je sestavil nemški državni zbor poseben odsek za prebivalstveno politiko z ozirom na težke vojne izgube. Pred kratkim se je bavil ta odsek z varstvom matere In otroka. Na zborovanjih sodeluje tudi prvič ena ženska kot zastopnica vlade.
* Be£*unci moraio zapustiti Dunaj. Z Dunaia poročajo  da ie maeristrat iz-
**eUl statistiko, koliko galiskib oejnuw
eev s« nahaia na Dunaju od 1914. dalie.
V kratkem času. izide poziv na vse begunce, da morajo zapustiti Dunaj tekom 30 dni. *
* Epldemlčna influenca na Dunaju. Dunaj. 26. oktobra, Vsled epidemične influence so odpovedane konjske dirke, kou-certi in druge prireditve. Gledališča in va-rijeteji ostanejo še dalje zaprti. Od 1. septembra do 19. oktobra je umrlo na Dunaju na epidemični influenci 3945 ljudi In sicer v večini v starosti od 20—30 let Med teroi je 75 odstotkov žensk in le 25 odstotkov moških. Influenca se Je prenesla iz Italije v Avstrijo. Naši vojaki so jo nalezli v italijanskih strelnih jarkih, oni, ki so prihajali na dopust, so jo prinesli v domov. Sodi se, da je obolelo sedaj v Avstriji na tel epidemiji 150.000 ljudi.
• Kako si nazorno predstavimo en milijon vojakov. »Soc. Listy» podajajo o enem milijonu vojakov to - le nazorno sliko: Ako bi stalo en milijon vojakov v fronti drug od drugega 75 cm oddaljeni, bt bila fronta 750 km dolga. Ako bi šlo milijon vojakov v četverostopih, bi bila njih vrsta 300 km dolga in niih pohod bi trajil v navadnem koraku 621/« ure brez prestanka. Teža teh vojakov z vso opremo bi bila 100 milijonov kilogramov, če računamo 100 kg na moža. Za prevoz teh vojakov bi se potrebovalo 250 vlakov po 40 dvojnatih vagonov. Vsi vlaki v eni vrsti bi tvorili dolžino 85 km. _
Pri epidemijah izborno služi raba prirodne grenČice »Franz Joset«._
— Občutno pomanjkanje bankovcev.
Avstro - ogrska banka razpošilja poročil, da je nastalo zadnje dni v Nemčiji In Avstriji v denarnem prometu občutno pomanjkanje bankovcev. Vzrok v Avstriji je izključno v tem, da avstro - ogrska banka začasno iz tehničnih vzrokov, posebno ker nima izvežbanih delavskih moči, ne more zadostiti naraščajočemu popraševanju. Mogla pa bo to storiti v kratkem času. Da se prepreči motenje plačilnega prometa, hoče avstro - ogrska banka brezobrestne A vista zakladnice In zaloge posojilnih zakladnic dati na razpolago. Denarnim zavodom hoče njihove čeke agnoscirati na avstro - ogrsko banko. Ko odpadejo tehnične ovire, se ta plačilna sredstva zamenjajo za bankovce.
— Ustanovitev drž. zveze avstrii skih lesnih trsrovcev. Po poročilih z Dunaia se ie tam konstituirala drz. zveza avstrijskih lesnih trgovcev, ki naj bi se ne omejila na posamezne trgovske nanose, marveč nai bi^ obsegala celotni lesni promet v Avstriji, da bi energično zastopala interese industrije v prehodni dobi.
— Pogajania nemško - avstrijskih, čeških in iugoslovanskih industrialcev. Glasom poročil z Dunaia so se tam počeli pogovori nemško - avstrijskih z češkimi in jugoslovanskimi industrialci, da bi nekoliko ratzjasnili temeljne podlage mirovnega gospodarstva. Prehod v mirovno ero ie za te kroge izključno gospodarska stvar. — Nam ni znano, kdo bi mogel govoriti v imenu jugosla-vinskih industriaJcev.ker Jugoslovani nimamo še lastnega industrielnega stanu. Industrija, ki se ie v naših krogih nastanila, je po pretežni veČini nemSko-židovska. Jugoslovanska država bo morala skrbeti, da se ta velika zgodovinska krivica, ki nam io je prizadial židovsko - nemški kapital pod pokroviteljstvom avstriiske vlade, popravi pa ta način, da preidejo industrijska podjetja, ki se nahajajo na slovenskih tleh v naše roke. V Banovini ter v Bosni in Hercegovini se je usidral madžarskozi do v ski kapital pod pokroviteljstvom budimpeščanske vlade. Tudi ta velika krivica se mora poravnati. Madžarski zidovi bodo morali pač prepustiti Jugoslovanom svoja podjetja ter se vrniti v svojo domovino, od koder so prišli.
— LlcitacHa žrebet in plemenskih kobil Dne 30. t. m. ob 9. dopoldne se bode prodalo poleg 25 plemenskih kobil t- Ji 15 odstavljenih žrebet pri c. m kr. razpečevalnici konj v Ljubljani (NuŠa-kova vojašnica.)
— Za prehrano Dalmacije m Istre.
V konferenci hrvatske deželne vlade v Zagrebu se je določilo, da odpošlje deželna vlada Dalmaclj 2000, Istri pa 1000 vagonov žita in moke.
— Dobava premoga v prvih treh četrtletjih. V prvih devet mesecih leta 1918. se ie izkopalo skupno v vseh avstrijskih revirjih 1.275.736 vagonov premoga, proti 1.463.538 vagonov v istem času pretepenega leta. Potemtakem se ie letos dobilo 13% manj. V revirju Ostrava - Korvin so izkopali 19% manj. izvoz iz sevemozapadnega češkega revirja rjavega premoga pa je padel za 1%.
— Naglo padanje vinske cene. >Grazer Volksblattc poroča: Dočim »o vinske cene v Gradcu na sploh še stalne, nadaio v Mariboru vsled dobrega vinskega pridelka na Ogrskem vsak dan. V Gfltzevi restavraciji se toči vino že po 6 K liter. Razni trgovci zlasti Židje. ki so dali vinogradnikom že pred tedni zadatia za nakup vina, so pustili, da so zapadla in so odpovedali nakup iz strahu, da bodf vinske cene vedno boli nadale
— Odštemplianie ruskih rubliev. Generalni governer v Varšavi ie odredil, da upniki niso dolžni spreiemati ruskih rubljev, tudi v slučaju, ako ie navedeno v pogodbi, da se bo izvršilo plačilo v ruskih rubliih. Odredil je nadalje, da se mora čakati s plačili toliko časa, dokler se ne bo uradno določil kurz med starim ruskim rubljem in novo polisko marko. — Ta odredba i e tudi za nas važna ker pridemo tudi mi v kratkem v položaj, da bodemo morali odštempljati avstrijsko krono ter uradno dolomiti kurz med starim in novim denarjem
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne*
z oo itev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 26. oktobra 1918.
Stran 5 .
+
V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom,
prijateljem in znancem, da je moj soprog, oče, brat,
svak in stric, gospod
Ivan ZeBešar,
strok. dri. železnice
včeraj, dne 25. t. m ob 12. uri opoldan, po kratki mučni bolezni, 38 let star, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Spod. Šiška, Kavškova cesta št. 158 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 26. oktobra 1918.
Žalngoči ostali.
+
Naznanjamo  vsem  sorodnikom,   prijateljem in znancem tužno vest, da je naša dobra mamica, gospa
Frančiška Pretnar
dne 23. t. m. po dolgi mučni bolezni mirno preminula. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1918.
Ivan Pretnar, oče. — Alojziji sin. — Dora, Pavla.
Malčl, Ana, Justina, hčerke. 5982
t
^39
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša predobra, iskrenoljubljena hčerka, sestrica in vnukinja, gospodična
Pepca Babše
oo kratki mučni bolezni, v cvetoči starosti 16 let, pre videna s sv. zakramenti za umirajoče, dne 25. oktobra t 1. mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši v nedelio, dne 27. oktobra t. 1. ob pol 5. uri popoludne v Štepanji vasi št. 7 na pokopališče k »Božjemu grobu-.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Petra in pri „Božjem grobu* v Štepanji vasi.
Stopanja vas pri Ljubljani, 25. oktobra 1918.
Žalujoča rodbina Babčokova.
Alo?z Lavrenčic, trgovec na Vrhpoliu pri Vi- f£>.i pavi, naznanja žalostno vest, da je njegova soproga, f|fjj gospa
Najsrčnejšo zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili našega preljublje-nega soproga, očeta, brata, gospoda
Maliia Pavlica
prcsiikaća i ni. žeL
k večnemu počitku.
Žalujoči rodbina I Pavlic. I
ABSOLUENTINJA
trgov, tečaja ište primarne služba
Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 6041
mr Naprodaj ie
moško kolo.
It. Petra nulo 71, I. n.d«tr. 596?
OT~Prodasta se
dva po 18 tednov stara 5980 mmaSUm. Naslov pove
prašiča. uPr. .si. n.-
Živila; S!±! 3fcirtW8Ž
mmm ■       ■ drugo dam za ^§9m
S= premog.
Naslov pri uprav. »Slov. Nar.« —5979
v torek, dne 22. oktobra t. 1., previđena s tolažili sv. vere, mirno preminila.
Pogreb nepozabne bo v četrtek, dne 24. oktobra popoldan ob 3. uri. 6029
Vrhpolje pri Vipavi, 22. oktobra 1918.
' - • - ' "     v. »**.      . •*•
+
S rti posebnega obvestila.
Naš ljubljenec, gospod
PAVEL
RSatko Žager, c. kr. orožniški stražmojster, naznanja v svojem in v imenu svojega sina Mirka kakor v imenu ostalih sorodnikov, da je njegova iskreno ljubljena soproga, mamica, hči, sestra in svakinja, gospa
c. in k. mornariški komisar 1. razr., odlikovan s slatini zaslužnim križcem s krono na traku farabrostne svetinje z meči, imejitel] Karlovega križca U t d., 1. i d.
je v torek, dne 22. t m. ob pol 5. uri zjutraj, po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 33. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega se vrši v soboto, dne 26. t. m. ob pol 3. uri iz kapelice centralnega pokopališča začasno — do prepeljave v Ljubljano — na Dunaju.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
DunaJ-LInblfana, dne 22. oktobra 1918.
Eleonora Biber roj. Mattiassich, soproga. — Rolil Alojzij Biber, sin. — Fant Biber, vdova carinskega nadzornika, mati, v imenu vseh ostalih sorodnikov.
dne 25. t. m. Bogu vdano za zmerom zatisnila oŠ.
Pogreb predrage rajnice bode v nedeljo, dne 27* oktobra 1918 zjutraj.
Prosi se tihega sožalja. 6053 Trbovlje-Vevče, dne 25. oktobra 1918.
ZAHVALA.
rolkrito lahko ko-m čijo, lahek koleseli, ročni voziček, sani. Ponudb*1 na J. Para Jesenice na Cto-• reujskem. — 5^68
!a£@chkoniem
se takoj sprejme. Je lahko oženjen, žena naj opravlja ali službo kuharice (pogoj, da zna dobro kuhati) ali pa službo hišnice. Ponudbe pod „Dobri pogoji 5999" na uprav. »Slov. Nar.«
dam onemu, ki preskrbi mirjai stranki brez otrok stanovanje i sobo in kuhinjo v mestu ali Spod. Šiški. — Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. — 5987
Modro galico
kupujem. Ponudbe z naznačbo količine in cene poslati na tvrdko Antun T'alčić, Zagreb, Prilaz 12. — 5473
ASTAVA
slovenska, ki se.lahko prešije v hrvaško alf srbsko, se zamenja za petroiej in sladkor. Naslov pove upr. »SI. N.«
w*r Prodasta se
kozlića
črna, čez 15 pesti visoka, 7 let stara, dobra za vsako vožnjo. — Poizve si v Borovnici nasproti žel. postaje.
Gospodična
želi premeniti -službo proda alke, gre tudi kot blagajnicar^a najsibode v mestu ali v večjo trgovino na deželi Cenjene ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod „ srečna bodočnost 5909".
novoDiNJb
in blagalničarko s
sprejme v službo veletrgovina. Naslov pove tz prijaznosti upr. »SL N.« 5917
in mlada danska koza v Kolodvorski nlict 7. Istotam se proda gno{«
PRODAJALKA
starejša, z večletno prakso, se sprejme v mešano trgovino A- Sušnik, Izubijana, Zaloška cesta it 21. — 6044
Smrekove in Jelove storže
kupuje po najboljših dnevnih cenah: Alek3. Rosenberg, Gradec, Annen-strasse 22. 5660
Proda se:
novo moško in žensko kolo s fino pnevmatiko in 2 slamoreinld. — Vpraša se: Sodna ulica 7- — 6007
MT liče se "V8
blagajničarka.
Poizve se v upr. „Slov. Nar.** — 6030
Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni, dobri soprog, sin, brat, zet in svak, gospod
FRANC CROBATH mlajši
družabnik tvrdke Franc Crobath, dražba z o. z., nadporočnik v rez-, odlikovan s Signum landis z moči, zlatim zaslužnim križcem s krono, Karlovim križcem itd.,
dne 16. oktobra 1918 po kratki, mukepolni bolesti, v 29. letu svojega življenja v Siklosu, na Ogrskem nenadoma preminul.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika so se dne 22. oktobra prepeljali v Kranj in ^na tukajšnjem pokopališču shranili k večnemu počitku.
V Kranju, dne 23. oktobra 1918.
Žalujoči obitelji: Franc Crobath — Ivan Božič.
Zahvala.
Za presrčne izraze sočutja in za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti svojega ljubljenega
FRANCEUNA
se iskreno zahvaljujeta rodbini
Frane Crobath — Ivan Božič
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega srčnoljubljenega nečaka in zaročenca, gospoda
Fran Kukovice
ter za poklonjeno krasno cvetje izrekamo vsem našo najprisrčnejŠo zahvalo.
Posebna dolžnost nas veže, zahvaliti se prav prisrčno mnogobrojnim prijateljem pokojnika za skrb in obiske med boleznijo ter za častno udeležbo pri pogrebu, dalje gg. pevcem za tolažbepolni žalostinki.
Še enkrat vsem najprisrčnejsa zahvala.
Žainfoči ostali.
srednjih let, vajena vseh gospodinjskih del, se tako? sorelaie. Plača dobra, eventuelno do K 100 — mesečno. Ponudbe pod: „Trajna služba 5993"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Dobro ohranjen vglašen
fa vrste se t3koj kupi. — Ponudbe pod rPianino 5961u na upr. »Slov. Naroda« z na\ edbo kvalitete in cene.
ZAHVALA.
—   i i m mm
Povodom prebridke izgube naše srčnol j ubijene mamuške, gospe
LUIZE TRSTENJAKOVE
nama je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da nama ni mogoče se zahvaliti vsakemu posebej.
Naj tedaj tem potom izrečeva svojo globokoču-tečo zahvalo vsem, ki so nama na ta ali oni način tešili neizmerno najino bol. Osobito pa se zahvaljeva gg. peveem .Ljubljanskega Zvona" za v srce segajoči žalostinki, darovalcem krasnega cvetja ter vsem, ki so spremili naše najdražje na zadnji poti.
Linbliana, dne 25. oktobra 1918.
Nada in Mllufta Trstenjak.
Zakonski par se sprejme.
Žena naj bi opravljala službo hišnice, mož nai bi bil obrtnik (mizar, ključ iv-ničar ali klepar) in vajen konj. Plača dobra^ ter prosto stanovanje, razsvetljava in kurjava. Ponudbe pod: „Zakonski par 5996" na upr. »SI. N.«
Prešernove sllKc
prodaja ic pošilja po poštnem povzetje
Cena sliki 6 kron.
Iv. Sonač v Ljubljani.
upim hišo
(manjšo vilo) s posestvom eventuelno tudi kaj gozda na Kranjskem ali Štajerskem. — Ponudbe na upravništvo * »Slovenskega Naroda«. 5954
f^r* Sprejme se'^l
vrtnar.
Ponudbe s prepisi spričeval je vposlati oskrbnistvu grajseine v Ribnici.
Več raznašalk
za »Slovenski Narod"
ie i prejme takoj
proti dobri plaći.
Vpraša se v Narodni Tiskarni.
Skoro nov, lako dober
štedilnik 1
(Sparberd) se takoj proda. Floriiau-ska ulica 0, na dvorišču. — 6034
Zamenjam
do 1. novembra t 1. bUo z jako rodovi ti m vrtom v mestu Ljubljani drugo brez vrta   Naslov Dove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 6039
Prodam dobro obran] ono ss
moško kolo
s staro pnevmatiko aH zamenjam za živila. —  Pran  Šuštar, LJubljana. Dolenjska cesta 12. 6024
s 5 predalčniki se zamen)a za fižol. Poizve se: Trnovski pristan 4, na dvorišča, Primožič. 5910
zidana iz same opeke, se proda. — Naslov pove upr. »Slov. Nar.«— 5929
se takoj sprejme za stalno« — Pismene ponudbe pod „Sluga" na upravo »Sloven. Naroda".
Učiteljica::
lsče sluibe privatne učiteljice v
mesta; sprejme tudi na deželi. Ponudbe pod: „UCiteljica 14 6000" na
upravništvo »Slovenskega Naroda*. —
MF* Knpim in prodam
BUKOVA DRVA,
deske in stavbni les v večjih in manjših množinah. Pran ftastar, lesna trgovina, LJubljane, Dolenjska c. 12.
Naiboljše nadomestilo za dragi in nezdravi ruski čaj in kavo nam daje novi iz domačih rastlin napravljeni —
trapistni 2aj.
Najboljša pijaca za za i u trk z rumom, rjtrono, mlekom ter rudi brez
vsakršnega pridatka aromatični, okusni in zdrav. Kdor ne mara postati nervozen, naj pije sam in daje posebno otrokom trapistni caf. 1 paket (zadošča za 14 dni) stane 60 vinujev.— Po pošti se pošilja najmanje 10 zavojev. Razpošiljalnica: Josef Berdajs, Linbliana 7, Celovška cesta 85 3.
EU
1919
2D
GONILNI JERMENI
ni papir
Otto Haase & Sohn
Gradec.
Majhna hiša
to nme ▼ niti«, ev sata ara e po Ofodmi ceni se tudi kosi, najrajši v okraje trnovskem, krakovskem, Spodnji sli Gornji Šiški. Ponndbe z natančnimi pogoH na upravništvo „Slov Nar." P**   *----—
telim alnf be
PRODAJALKE
mnsžaa sem slovenskega in nemškega jedka, izurjena v mešani trgovini. — Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 5944
Sprejmem takoj
iznrfeno natakarico in natakar sksga vajenca.
Ponndbe je poslati na BI. Bolničarja t^stavrater juž. žet. &¥• Peter na Krasu.
Proda se:
batbent, 4*;2 m za žensks obleko, par
nizkih podtem planih ŽenskUi čevljev St 38, par visokih žeaaktti čevljev na trakove z lesenimi podplati štev. 39. Marile Terentfe c st. 13, K. n. 107.
Vrtnic plezalk
več vrst, grozdiiča, lepotičnega grmita, visečih jesenov in španskega bezga, rraa za Jesensko sajenje v poljubni ennožini na racpolago Anten Fertmt, trgovski vrtnar v LfuMfani, Ambrožev trg 3. 5921
Pr©
a s
lepa črna moška zimska suknja in zelenkasto siv loden za dve obleki. — Poizvc se na Rimski centi Šim S« na dvorišču desno.
iščem
manjši lokal
za galanterijsko afi paqwrno trgovino v prometni ulici za februar 1919 aH pozneje. Ponudbe se prosi pod „1919 5032" na upravn. »Sloven. Naroda*.
Prazne vreče
vsake vrste in sutie gobe kupnje vedno in v vsaki množini ter piačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
i. Kušlan, Kranj, Gorenj.
Kupi se vsaka množina
alboh
in naj se tozadevne ponudbe pošljejo pošta Ljubljana, postali predal 149.
Gospodična s posojilnrSko in blagajniško  prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, iell
SSr blagainicarke
najraje v LjabljanL če mogoče z oskrbo v hiši. Gre tudi na deželo. Nastop službe lahko 1. novembra. — Cenjene ponudbe pod šifro: pyBtagafnicarka 1918/5943" na upravn. »Slov. Nar.»
Xepe, nemešane, dobro "^Pg
vosek, brtajevo al?«, kupi
po nafvlšjfh cenah
K. Rani* Kraai.
Prodaja: Brin jevec, fclivovko, sadie-
letine 1917 v vsaki množini po zmernih cenah.
oddaja posamezne zaboje in tudi večje množine v poljubnih steklenicah: 4793 rrinc Sitar« selena piva Ooss, Ifablfetta 7. — V mestu se. dostavila biezpiačno na dom, prazne steklenice ia zaboji se po dnevni ceni jeraljo nazaj
Dn lepi niiii siti
brez kuhinje se skupaj s sobico za slugo oddaste v novembru. — Kiasna l«*ga sredi mesta.   Ponudbe na uprav »SI. Nar.« pod sredina atesta 6048.
Sprejme se
v špecerijsko in kolonijalno trgovino Karla Planinska, Onnafska ceste Li ubijana. 5885
Prodasta ss"^i
v dobrem stanju. —• Kupci si vozove lahko ogledajo v sredo  t. j. 30. t. m med 3. in 5. uro popoludne v kelize u skladišče destilacije »Florian". —
Iščem
za takojšnji nastop izurjeno, pošteno
KUHARICO,
proti dobri plači. — Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 57o9
Kupim ene ali 2 trgovski
registrirni Masai'
ter p šal al strof. Biti mora vse v do brem stanju. — Naslnv: Fran Hemtc, L ubijana, Bfiarife Terezi :s c.   t. 1.
Prisno M
naprodaj in sicer   80 1 borovničev-ca, 30 1 slivovke, 80 1 hruševca. — Ce njene ponudbe s ceno naj se blagovolijo  poslati na:  Zvano AvseiriK, posillaičarka, Beganie p. Lescah.
Ooronisko. *        59 S
laiile takoj sedaj i
II!
Naprave za sušenje sadja in sočivja, uredbe za marmeiadne tvornice. Hi V zalogi lupilnice za krompir, parilniki i. t. d.
Friderik Rotiš?, Dunaj, IV., Alleegasse 89.
v mapah, najfinejše vrste in okusa, priporoča Marija
Tiiar, Ljubljana, Sv. Petra cesta in. ŠeSen« buriva ulica.
ter mladostnosvežo polt dobe žene in dekleta do pozne starosti, ako se ravnajo po mojem tisočkrat preizkušenem receptu. — Vse nečistosti kože kakor pege, ogreli mozolji izginejo Za znamko za odgovor pošljem vsakemu prepis tega recepta popolnoma zaseoa{I — Pišite takoj na 4i36
3.. DEČKE«, DUNAJ 56, F a ob 19, Abt. 28.
Občina Videm ob Savi bo dno 4. novembra 1818 vse svoie njive, ležeče v kat. ono. Videni, Staravas In Lesko* vecj prostovoljno na Javni dražbi na drobno prodajala.
Pri čet ek dražbe ob 10l uri dopoldne na licn mesta.
Načrt, izklicna cena in dražbeni pogofi leže v občinski pisarni vsaki dan od 2. do 4. ure pop. na ogled.
Videm, dne 23. oktobra 1918.
Župan:
Mihael Planmc l
trgovina z sigardnšn papfrj^driižba z omejeno zaveso Saj^usc&JtfScga
ajfcted pravočasne oskrbe surovin z«moremo
iočnaceni in redno dobevfjttt \
(posebno za močvirnata tla) je radi pomanjkanja drugih gnojil najbolj priporočljivo ie preizkušeno
JI
C&drtelkalk)
najboljše nadomestilo Tomaževe žlindre, ki prekosi vsa dosedanja nadomestna gnojila. — Cddafa celih vagonov (t0.000 kg), kakor tati manjšin množin pri
veletrgovini 5654
Fran Derenda, LJubljana Emonska cesta 8.
Sv. Vaientinski mastilni prašek
za prašiče
pospešuje prebavo in hitro debetenje, ži-
vali ostanejo zdrave, pridobivajo hitro na teži celo ob manjvredni hrani, dobe okusno meso in jedreuo mast Za plemenjakinje nenadomestjiv, da se doseže krepak zarod. — 1 zavoj stane K 1*80. — Po pošti se pošilja najmanje 6 zavojev. — Glavna zaloga  za južno Avstrijo:
VtfSr JOSIP BERDAJS, Lfuel ana 7, Celovška cesta 85 3.
W nemški in slovenski korespondenci
a izurjena moc,
ki je tudi vešča nemške stenografije in kontorskih opravil, se sprejme proti dobri plači takoj v manufakturni trgovini. Kdor je v tej stroki že posloval, ima prednost. — Ponudbe na: 5950
W^ Poštni predel 35, Ljubljana.
Zvonimir Kantoci \J  Matilda Kantoci roj. Grobotek
poročena j
Bohinjska Bistrica, 17. oktobra 1918. Afitl
m.
trgovina z železnlno
LJUBLJANA
ima svojo trgovino od ponedeljka dne 28. oktobra zopet odprto. 6050
pozor!
Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi
prve mti patentirane olrcče za Kolesa.
Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo se obroči na Marije Terezije cesti štev. 6. — Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo
za Kranjsko: 5296
|p W" Emest AllanžK, Ljubljana
A I. 1214/18
eni oklic
Prodado se dne 31. oktobra 1918 dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 1, na prostovoljni javni dražbi v zapuščino po g. Mariji Ani Maurer spadajoči predmeti i. s,:
2 posteči, 2 noftai omarici, 1 umlvalna omara, 3 omaro, 1 kuhinjska kredoaoa, 2 mizi in 6 atolov.
Reči se smejo ogledati dne 31. oktobra v času med 9. in pol 10.
uro dopoldne na licu mesta.
C. k. okrasno sodišče v Ljubljani oddelek XI.
4ae 24. oktobra 1918. 6023
lio titrav il\m dinaie nijaU
I osvežujoče, dobre
.    _ pnre(jj z ma]i stroški.   V zalogi so
snovi   za: ananas, jabottiik, freiadivc naltnovec, poprova meta, maškateUc, oomeraočnik, dišeča perla, višajevec
skaziti se ne m»re. T« d«*iača pijač, »e lahko pije poleti hladna, poiimi vroča, nametto run« in žganja Snovi i natančnim navodilom stanejo K fv  po pov»etiu. Prvenec K 36"—
Ju GrtlitK dnieriia uri ana°k Brna 638. ^av.
500 kron v zlatu
če    ne   oJ stran i
krema OroMah s
zraven spadaj.
pral. •raSkotn v«e —*m6mM peg«, inaroae, .alaice •pokfise, »ur—,
ooreznordefilco
itd.  in ne ohrani koto mladostno sveto in nežno. Cena K   8 50 s poiMino rreH    3   porcije  stane'o k 21 20, 6 porcij  K  39 60.   Vse  bres kakih nadaljnih stroškov. Naslov za naročila:
M GMLIIH. M. jj nule, Irni i». Mar. I
Dljamaataa rezila za steklo.
Diamantov za steklarje morem zač. dobaviti samo §t. 5 za 28 K m (Spal-diam.) za 32 K, ker je dov. dijam. prepovedan in je surovo blago zelo težko in le po vis. cenah dobiti. Porto za povzetje L— K Za re-elno in solidno blago jamčt
JUH GRM. M. pri augein. Brn 63 Mor.
E rolByMI poalaienje l»* ki rdeče avetto in wve laae in brado ca trsjno    temno   pobarva- 1 ateU.ntca ■  poŠt. »red   K   3 60
Rjrljrol
je roknat
ipjjfc ki ti*o pordeči hlebca. Uffnek je čndo-
i 5ic^.e.!Cii s   poštnino vred K 2*85.
Itasl«v zrn naročilai i
Jas Oroiloh, drož. pri aigeiu,
Brno 639, Morava.
Hav večjo kmetlfo nm DoUnfskom
se išče dekla
vešča tudi gostilniškim delom. — Ponudbe na uprav. »Slov. Narod««. 6032
kupi oskrbovalni akcestst JaHj Prod-nlgg pri etapnem oskrbovaliSču v Zalogu, poŠta D. M. v Polju. 60 0
latollgeatna, gosnodlcjstra vešča
gospodična ::
isće vesto reprezentantinje doma
ali kot opora gospodinje. Dopisi z natančno navedbo pod „rff>prexeutaatl-nja 6042- na uprav. »Slov. Naroda«.
z mladisi kozličkom ae protta.
Pobhžje v Valjeneia mlinu v Kranju*
Istem
za trgovino z mešanim blagom. Ivan Ldsckmlgg v Šmarju pri -Jelšah. —
Gospodična4^!!
slovenskega, nemškega in angleškega jezika v govoru in pisavi vešča, ki je dovTŠila 2 letnika učiteljske pripravnice in ima lepo pisavo, teli primerne a!nibe v kaki trgovski, bančni ali odvetniški pisarni. Naslov pove iz prijaznosti uprav. »Slov. Naroda«. 6014
MT Kupim ~W
mladega,  velikega, hudega
psa iuvaja.
Ponudbe na naslov: M. Dotnicar, re-
stavrater juž. že L Št. Peter na Krasu.
oddaljen 2 minuti od kolodvora — popolnoma opremljen — ee prede prostovoljno. Kapel naj se oglasijo aH stavijo vprašanja na lastnika Bndolfo Kokalf, Lfnblana, Prešerno t a nI. 54 I. Posredovalci izključeni. — 604«
ter eno In dvoasesae iblce aa čevlje
(Schernken), jeklene varovalce čevljev, ušesca za čevlje prodaje aa debelo B. Eongl, tvomlea teblfev. Praga, Kerlln it. 490/1. 6018
Zadoetnle ramo en poizkus l
Diamantni prašek je biser
vseh lepilnih praškov! Novo I "M      IV Nove 8 Neverjeten napeta t
Slednjič iznajdeno najboljše sredstvo I veselo vzklika vsaka gospod i a ja.
Diamantni praši
je na kontinentu edino sredstvo, ki eksistka za trajno popravo preluknjane ali prežgane pločevine in danes razprodane drage ema|lne posode, umivalnih kotlov, stekla, marmorja, porcelana, kamenine, železa, kosti, koSčenih in roženih predmetov itd. Na tisoče dragih posod, vaz itd. je „assotftotoi prašek" zopet napravil f»orabmh. Zlepljena mesta se dajo oblikovati, brusiti in poslikati. Popravljena ema Ina, železna ali pločevinasta posoda se kakor prej lahko zopet rabi za kuhanje in zleplje-nje po priloženem navodilu lahko izvrši vsak sam. Poiakvsni zavojček 4 K. Razpošiljanje po povzetju. Za preprodajalce visok zastnfek. Na&to svarilo pred nakupom manjvrednih ponaredb Pazite: Vsak zavoj ima obla-stveoo varovMO znamko »Dia-mant-Pulver« s sliko gospodinje v modrem ttsku. Robert JObsfl, Ne um a rat f St. Glav.ii zastopnik za Balkan. 5964
Detai&kei glavnioa in rezervni fond i
K 103,000000.
Stanje dta. vlog na hran. knjižice 31. okt. 1917:
8!      K 214,681.300---. s:
m^—mr ---j------— «j» '
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
CntnU u tanji. — fcbmnljna 186*. lagal liliji! Wl. Pilil cista (T MS ..liiitimliii intnll").
PreskrbovaeJe vseb*?l>ankov»fli transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlee; na hranilne knjižice brez reameea davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjeea. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodaiaeje vrednostmi* papirlev strogo v okviru umonih kurznfh poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih peplrjev in posojila nanje. v 34
In pismena pojasnila in nasveti o vnesi v bančno stroko spr-
iječili transakelja
HstaaotijtM K64. - 33 Hranit
Najkulantnejše izvrševanje borsnih nnreett na vseh tazemsiSh in inezevaektb mestih — Izplačevanje kn-
Sonov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje ia prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — ajemodaja varnih predalov sampshrambe (eaies) za osnjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, t;itin dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravilttee e. kr. resr. lotertje Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vse žrebanja. lipleoJle in nskasils v Ameriko ia U Amerike
h vsokdar brezplačno. neV Bizeiavke: Premeten banke Mnkll
Tslslom štev. 41
28493
1595
8488
54
11
6
250. štev.
!
Stran 7,
licem službo
priv. uradnika.
Maksimilijan Košir, abiturijcnt realke, Ljubljana 7, JPlaninska cesta 176.
Trgovec
starejša samostojna moč, želi preme-niti službo kot knjigovodja, vodja kake podružnice itd. Prijazne ponudbe pod „Vesten 400/6012" na upravni-štvo »Slovenskega Naroda«.
sprejema v popravilo in tudi nove pre-nrreja na nove oblike Pran C erar, tovarna slamnikov v Stotin, pošta Domžale pri Liublfanl. - Cene primerno nizke, postrežba točna. — 5493
vojaščine prost, zmožen obeh deželnih jezikov, Išče službe v kaki večji tovarni ali trgovini. — Nastop lahko takoj Ponudbe rod „trgovec 6010" na npravništvo »Slovenskega Naroda«.
troplnovec in konjak.
Viljem Spitzer, Ljubljana, Kolizej.
naj si je ogleda na Rimski cesti 16.
Trgovsko naobražen mladenič,
20 1 s.ar, invalid brez zun poškodb, želi vstopiti v službo pri kakršnem trgovcu ali trgovskem podjetju. Obvlada slov , sibo-hrvat. in nemški jezik v govoru in pisavi, trgovske predmete in nemško stenografijo. — Cenjene ponudbe pod: ,:Abs. 3 let. trg. skad. 6011« na upravmštvo »Slovenskega Naroda«.
oslovodja
zmožen obeh deželnih jezikov, vojaščine prost, želi mesta v Špecerijsko trgovino ali z deželnimi pridelki- — Plača po dogovoru. — Nastop lahko s Drvim novembrom. Ponudbe pod: „Stv. 908/6009" na upr. »SI. Nar.«
Mm nm Mši
la. kakovost, umeten, s saharinom oslaiea, daje z vročo vodo izborno
pijačo.  Okus in vonj   pravega punša. Sladkor ni potreben Razpošiljanje od 5 kg naprej kg za K 10-60 5t03
adolf tosek, praga, — Brali. Vlnobrady it. 1274 17.
Noiro češko gosje perje 3
Paljeno belo, prima puh kg K 55—, belo polpuh K 38.—, najfinejše belo s puhom K 26.—, dtto II. vrsta K 18.—. Nepn-ljeao belo I. vrste K 10.—, dtto D. vrsta K 7.— razpoSitja
Praga-Smichov, mm
Sinsketao tf. 1.
980L modra galica K 15C0.—za 100 kg
99% žvepl. prašek „ 3200.— „ 100 Žveplo v šibikah „ 2700.— „ 100 Bakrenožvep.prašek,, 2400.— „ 100 Žveplo zažveplanje
na iuti......... „
50% žveplena ilova
prst fino zmleta ,, „\Vaschriegel" nadomestek za milo v kosih po V'4kg ,, •dobavlja točno v vsaki množini po železnici ali pošti ako se denar posije naprej 5902
Sigmund Haiser. Import, eksport, komisija Buđapesta IX-Bakats-utca 5.
3400.— „ 100 1500.— „ 100
260.— „ 100
HSPEHHBEaHISIffl
Vsaka dama naj ćita
mojo velezanimivo navodilo o
modemom negovan]« gradi]
Iskulen svet   pri   Vpndlnsti lil
kanfu budnosti. — Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko
Sehnnsetrassn a. ocfd. 41.
Srbečito, hraste, lišaie
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „SKABA< FORM"- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusn lonček K 3*—. veliki K 5—, porcija za rodbino K 12-—. Dr. E. Flesch's Kronen-Upothake (Gvor), Raab Ogrsko. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „prt zlatem jelenu",
_ Liubllana, Marijin trg. 5958
BW   Pozor na varstveno znamko „SKABAFORM" mtk
Prva kranlta ibbMi. tjj
partarija, Mtiraf. lanttn IM. Oiastv. ksnteiijODirna prodala stripov.
Uftanovlj.na leta 1697.
ANTON KAM C
Ljubljana, Židovska ulica L
Ceniki na razpolago.
Zajamčen uspeh.
pisem na ogled.
ujete* iepe prsi
dobile ob rabi med.
5376
Eos
Zaloge v
3r. £ Rix3 kreme za prsi KrHS^^2Sa
uspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo 'ekarnaril, dvorne parfumerije itd
Poizkusna pušica K 5"—, velika pušica, zadostna za uspeh K *10—. Poštnina posebej  — Razpošiljanje strogo diskretno.
.  dr.  A.  Rix preparati, Buna] IX., Lakierergasse 6 E.
Ljubi;*-:: drog. Kane m „Adrija". Zaloga » Mariboru: lekar. Schutzengel, Har. pom. lo parf. Nolfran. V Trstu: Parf. Andreuzzi, Corso 5.
hvaležnih odjemalcev potrjujejo, da uničevalec korenin BIA *AL£AM v 3 dnevih brez bolečin odstrani kurja o4esa, bradavice, roženo kozo.
Usreh jamčen. Cena 3 K 3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. ZQ3©3c3L odstrani nJIMS" pri najbolj trdo-aiwanyai^a vratnem zobobolu, ko so odpovedala vsa sredstva in pri otlih zobeh. Ob neuspehu denar nazaj. Cena 3 K, 3 pušice 7 K, 6 pušic U K. Nič več zobnega kamena ali slabega duha iz ust. Sne2nobele zobe Vam napravi zobni fiuid „ZIBIS". Takojšen učinek. — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
F©disne; miši r^a^n^CTe
ni uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatJjice 9 K. — Stenice, uši. bolhe, ščurke uniči radikalno z zalego vred „TEIERA". przšek rcreti mrčesu zraven 2 K. — 3069
Cena 3 K, 3 kartoni 7 K,
KEMENY, KoSice (Kassa) Posžtach 12 C 31 (Ogrsko).
□
JOSIP OMERSA
trgovina s pisarniškimi potrebščinami
na debelo in drobno
razpošilja pivnike wDauerloscher" brez papirja; večni
notes (Dauernotiz-Block) brezkončen; žepna držela (Taschen-halter-Ffillfeder); karbonski popir v vseh barvah; indigo-papir, prima kakovost; svilnati papir v barvah. Tinterol za izdelovanje Črnila v vseh barvah; pisarniški lep v steklenicah (znamka Felse fest); Dum-Dum natikač varuje svinčnik brez pretikanja. Kompletni zabojčki za izložbo papirne trg., vsebina 10 kom. žepnih držal v različnih barvah. Trgovci popnata — Pisarniški papir vseh vrst v zalogi, in še druge
novosti.
jpi   Ponudbe prosim na poštni predaB C štev. 143, Ljubljana. 5934
TIP
sansE
Alfonz Breznik
učitelj Glasbene Matice Sa edini zaprif. strokovnjak c« kr. del. sodiSca
Ljubljana« Kongresni trg š%ev> 15
(Nasproti nunske cerkve.) Največja In najsposobnejša tvrdka In izposojevalnica klavirjev, planine v in harmonijev na jugu Avstrije. Velikanska
zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij. Klavirje prvih c kr dvornih in komornih tvrdk: Đ6seneor!9r( rftrsler, Rudolf Stelshammer, Hoizl & EoiUsnan, Glos la Hofmoan imam edino izklfnČno le les za Kranjsko v zalogi ter svarim pred nakupom falzi-fikatovin navideznega .pofclna*.
Eli
S,*Y
Vi
h elektrotehniški instal. materijal
napose alci In stranski regulatoru (Anlasser u. Nebenschluss-regulatoren) dobaven točno s skladiSCa. — llektrarne, instalaterji in odjemalci na veliko naj zahtevajo novi cenovnik materijala z navedbo, kaj potrebujejo. 5558 _Zamena, novo ovltie in rj opravila elek tromo torte v
■V BRUNO 8MDTHT, GRADEC. v7IELAlfDQA88E 56
Brzojavni naslov: „EUlitrosmntny".
L
Dam
raznih fazon v veliki izberi že od K 50.— dalje, kakor tudi otroški od K 20.— dalje pri
EL Fabčič, modni salon9 Rimska g. 6.
Sprejme se učenka, stanujoča v Ljubljani. Žalni pajcolani v va!!kl zalogi.
Proda okclS
oav^
m mm
V nedeljo, dne 3. novembra t. 1. ob 11. uri predpoldan se bo vršila na graščini Steinbrunn (prej Steinhof) na Plitvičkem vrhu pri Radgoni na Štajerskem prostovoljna dražba (licitacija) okoli 103 or&lcv zemljišč v poljubno velikih kosih. — Zemljišča obstojajo večinoma iz travnikov ter so ugodna tudi za stavbe in naseljevanje. — Kdor hoče svoj denar še pravočasno varno naložiti, naj kupi
zelišča! graščina Steinbrunn.
priporoča
PotBf Kolina & K
trgovina s čevlji
LJubljana :: Breg 20.
5886
m
znaša glavni dobitek novih avstrijskih srečk
BaT 1- novembra t. 1.
Vsako leto 4 irebania. — Izvrsten igralni načrt. Vsaka srećka mora biti izžrebana do 1956.
Po vpošiljatvi tega zneska in 80 vin. za rekomandacijo in efektni prometni davek dobi naročnik nemudoma originalno srečko.
Gena na zraeme mesečne obroke:
3 komadi na 38 mesec obrokov po E 5.30 5 komad« na 36 mesec, obrokov po K 3.SO 10 komad- na 30 mesec, obrokov po K 27.60 15 komad, na 36 mesec, obrokov po K 26.20
Kurci na mesečne obroke dobe po odposlatvi prvega mesec- [ nega obroka oblastveni prejemni lisi s takojšnjo igralno
pravico. — Po vsakem žrebanju položnice in žrebalni listi.
rn^mr Avstrijska poštne hrani!. St. 140.965. j**^ Ogrske po itn a hranil. iU 35.000. I^JBr    Bosanske poStne hranil, st. 7.919.
Banka JOSIP KUGEL l Co.
poslovalnica c. kr. državne loterije 5367
HT Ounai Vl.? MarSatillferstrasse 105. Tpa
7h
se d o b i pri J. Kneza v Izubijani, Marije Terezije cesto it a. - 5925
Radi družinskih razmer aa prode v sredini Ljubljane
2nadstTono3 hifa
z 2 prodajalnama po jako ugodni ceni. Pojasnila daje Fran Goldman, Sri-ievnlška ulica 9 H. Ljubljana. 5878
Biljard
firme Seifert s kroglami in kejem se takoj ceno proda, je zanesljivo dobro m varno naložen denar. Polzvc se v kavarni Slon pri blagajni v Ir'ubijani. 5079
Kupujte
namesto dragih peresnic (Federmodro-cev) dobro izdelane žicaste peresnice s lesenim okvirjem (Dratmodroci) vse velikosti po zmerni ceni. Zaloga pohištva Mari|e Terezije cesta 13, (Kolizei). 5927
Karbidne
lo&filjke
dajo lepo luč; dobijo se po K 20.—, 22.—, 26.—, 28.—, 32.— pri   — 5637
Aut. Le ć nI kn, Borovi e, Koroško*
Vodnalč,
eventuelno električna, 100—300 HP, se leče na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem ali Primorskem. — Dopisi pod »Oenugende Arbeitskrafte P. O. 745" na Rudolfa Mosse, Praga, PMkopy 6. 5971
Srbečica
hrasfe, izpuščaje, grinta ln droge kotne nadloge odpravi hitro ta sigurno Paratol, domaće mazilo. Ne
umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5.—, dvojnati K 9.—. Dalje Paratol tresui prašek za varstvo občutljive koŽer Skatljica K 3.—. Oboje se dobi proti* vposlatvi zneska od Paratol-Werkef Apotheker Ulraer, v Budimpešti, VIi-24. Jsossa ntca 21.
Proda so takof
3
na jako prometni cesti, v kateri se nahaja gostilna, trafika, velik hlev, Sope, kleti, več stanovanj ter veliko dvoriščej posebno pripravno za trgovca, kateri kupčuje z deželnimi pridelki. Prodajna cena K 180.000.— P rek upa" so od kupčije izključeni. — Le resni kupci naj pošljejo svoje naslove na upravništvo »SI. N.< pod „lepa bodočnost 59261*'
Ženitna ponudila.
Vdovec brez otrok, 38 let star, krepke, mladeniške postave, čevljarski mojster in trgovec s kolonijalnim in manufakturnim blagom, lastno hiSo v lepi, prijazni vasi na Goriškem, se želi se-i znaniti z zdravo, krepko, pridno v gospodinjstvu in če mogoče tudi v trgovini izorjeno gospodično ali vdovo* brez otrok v starosti 24.-38. let z nekaj premoženjem ali lastno kmetijo.. Prosi se sliko z natančnimi podatki pod „zadovoljnost 5494M na uprav »SI. Nar.« Tajnost strogo zajamčena,
Došel je krasen nakit
za božična drevesca; jako lepe masivne oblike (ni steklo). Poskusne pošiljatve 12 tuc. K 38.40, franko poštnine in zavitka pošilja*
tvrdka F. Šibenik,
izdolki „Adria", Ljabljana, Gosposka nI. 16. 5896
r,
L ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
2SBHm
nI
Deiniika glavnica 10,000.000.- kron.
Stritarjeva ulica štev. 2. ~WI
Poslovalnica c kr. avstrijske državne razredne loterije.
R.z.rvni fondi nad 2,000.000.« kron.'
^gf* Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
mWT- Sprejema "m%\ " " " "
vloge na knjižice in tekoči račun
proti ugodnemu obrestovanju.
Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, financira eraricne dobave in dovoljuje
APROVIZACIJSKE KREDITE.
I I
356
00
Stian 8.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 26 septembra 1915.
250 stev
Tesarje In mizarje
prsti dobreora phičHu (za hrano in stanovanje skrbIJeno) aaiejme AlfTOlf ffTKIVEft, LfvJitjems, Jeranave vilea št 11. 175
KOHTORISTINJ
fl
vešč vseh pisarniških del, za vea}o industriio. — Vstop Ponodbe pod: „Staroj ž a mo«
na upravn. »Sloven. Naroda«.
ČndotTorno šilo
aH
takoj.
a. 4-af Šiva (Stepe) kakor šivalni stroj. Najboljša iznajdba za krparr]e usnja, strgani* čevljev, konjskih oprav, odej vreč in' vseh vrst blaga oblek i. t d. Jamstvo za porabnost. — Cena kompletnem šilu s sukancem, 4 različnimi šivankami in navodilom za en komad K 5.—, 3 komadi S 14-50- — Po povzetju pošilia M, Svoboda, Dunaj, !U 2, Hiess-13-48. 5365
Totaraa siauaM fzfelkov
priporoča gg. trgovcem in cenjen, občinstvu veliko zalogo:
rvffltalh slamnatih.......solno u
m m torbic (cekariev) •        m predpražnikov
itd.
981
(erar Franjo, tovarnar,
Stob, pošta Domžale, j
(titamie
^^ftTT^i^      vseh \Tst za urade
vseh vrst za urade društva, trgovce iti
graver ia izielova-telj kaučskovrh štampilij
[MM, Dfonfti trrj štel. t.
Zastonj
dobi vsakdo na željo moj glavni katalog o urah, aiatnmah in sre-fannsah ter glasbenih orodjih. Violine pO K 40.— 45— 35—, dobre harmonike po K 45-— 60*— 80*— Dvovrstne dunajske harmonike K 120*—. 140*—, trovrstne po K 300 — 400*—. Zamena dovedena ali denar nazaj. T?az-proti vposlatvi znesli po povzetja tvrdka — r JAN KONRAD, ~vntl
ta. dforai dobavitelj. Most (3 r 0 x) «8T. 1957, čenče.
I DAMSKA
MESEČNA PREVEZO
sttavttiško priporočena Varnje pred prehlaje-|njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perik), se dobre pere  ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura K 12"—, ■—, na leta trpežna H 38'— 36, najfinejša pa K 44.— in K 55 — Portozzavo|n.K 1*50 V varstvo Žensk izmivalni aparat 40-—, 45#— E. Pošiljate v diskretne. — Higijen. blaga trgovina 81. Potokv Dunaj, VI.
15. 1199
Itlnoeaa damske« nebesu je
iti bi ga ne smelo manjkati na nobeni
toalesai mrzi. lEdebrje ga v tej skoki jako dobro gnana firma Strohaaofa, Kans tj Coaip am Dnztajn fz najboljšega biaga po .ataropreizkašenem španskem receptu — Puder je pri dnevni in urnetai razsvetljavi neviden, v rabi jako izdaten
ter elegantno zavit Doniva se po vseh lekarnah, parfume-rijah, drogerigab ter pri vseh damskih frtzirfih. — Prerxod«4»ki popust. — fttali li i zaloga za Štajersko, koroško in Kranjsko: 5892
MU Boleh & Cauvp., Gradec, TvJksgarlen str. 18, tel ef. U 69.
f
vede posestvo
z vsem orodjem in živino, dalje gostilno, na željo tudi t ago na vodo. Z živili preskrbljeno do prihodnje žetve. — Naslov pove uprava »SI. Nar.« pod si. 5715, ako znamka za odgovor.
Bližnji
povzroči veliko padanje cen, vendar še vedno kupujem stare zato la ameta a s okovja po najvišjih cenah. — Poštne pošlljatve se rešijo takoj. — f^rnV Prva ljubljanska na kuno valni ca zete Saklesinear, Ljubljana, Stari trg 15, II. iad.tr. "1h 5991
Uglaievalee klavirj
G. F. Juras
Edini ~33@
specijalist
izvršuje vsa popravita te stroke.
1
/2
Polhove, krtove, hrčkove kože
kapaje po amfvisjla cenah
D. KOiloer, trgoma i kilami ti tal Unki (Leftig) mm 47
Dopoš.ljanje prosim Po pošti v 5 kg zavitkih in se takoj po spre*
jemu dopoSlje znesek. 4663
Pavel Krulej
nadporočnik v rezervi
Minči Krulej roj. Mullerjeva
poročena
Trbovlje Zagorje o./S.
27. vinotoka 1918.
Trgovina zlatnine :: ur :: srebrnine |
F. Čuden Sin
nasproti
v Ljubljani
oste
»221
(šilher)
izaheti okoli 100 hekto ter nekaj vagonov dobrega štajerskega jaio5č**«i8ca ie naprodaj! Na žeho priskrbim sode. Napiodaj ie tu Ji,5 vinskih trepalnic (p urna) še z mirovnimi cevmi D'oda točno in najceneje F. Rosenkrans, Gradec. Annenstr. 60
brez dopustilnega lista. Takoj dobavni. T00 mm širok jermen prenese 12 PS. Za vlažne in suhe prostore. — Pasovi (Bethergurten). — Transportni trakovi.
Kattner & Co, Gradec 14.
4333
Naznanja se, da je v izložbi razstavljena lepa namizna oprema iz pravega srebra kakor jedilno orne'i e, nastavki, slađksrne doze, svečniki £fe£. Predmeti so ieoi, res nekaj posebnega, pripravni za vsako darilo Tvrdki se je le slučajno posrečilo, dobiti to bl*-go. — Vabi se slavno občinstvo, cenj. odjemalci od tu in z dežele na o<?led. Prijatno se priporoča F. ČU9EN, Prešernova ulica St. 1, nasproti Frasčiš.cerkve
MODNI SALON
MASCHKE
v LJUBLJANI, Židovska ulica štev. 3 in Dvorski trg 1
priporoča prve vrste _
S^r &ELOU&-KLOBUKE ~W
naifineiše blago zadnie novosti tvornic v Novem Jičinu, ter
svćSene in baržunaste klobuke in Cepiče.
Popravila se sprejemajo lil 0f Žalni "otoiilU in vestno izvrSujelo.     ||       vedap v zalogi.
Čas ie ie sedaj
da sš nabavite pravočasno kot najbolj primerno
o darilo
še pravo Izvrstno dišečo toiletno milo vseh vrst pri firmi Milan Hočevar, Sv. Petra cesta štev. 28.
(ObJ. var.)
izborno poraben za" sekljanje vseh vrst mesa, sočivja, fižola itd. Komad stane K tiO.—
Univerzalni
izboren za mletje maka, dišav, orehov, sladkona. kave i. t. d. Cena komadu K 24.—
drobilnik za kosti....K 320.—
Stiskalnica za krompir in sadeže K 20.-
Z Dunaja razpošilja proti vpošiljatvi zneska glavno zastopstvo
Max Bobnel* Dunaj, IV. Nargaretenstr. 27 Abt. P17.
mf" Prospekt zastonj. "90 3074
nsKo sezono
pobarva vsako blago za moške in damske obleke, kakor tudi cele, nerazparane obleke v poljubnih barvah v splošno zadovoljnost
največja parna barvarna m Mm astila
Tovarna: Prijavi nasip M 4. PsUtaiSeteBlirsnaoLslev.^
■v Pav nantiii vt toan trrralejt.
Želim kupiti hišo z vrtom
v vrednosti od 30 do 40.000 K v Ljubljani ali okolici. — Ponudbe do konca oktobra na u pravni št v o »Slovenskega Naroda« pod stv. 5908.
ae prodajo. — Poizve se pri vratarju hotela „Iitriia**, Kolodvorska ul.
22 v Ljubljani- 5952
Povečane slike
io naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 185
Davorin Rov&ek
prvi fotografski in povečevalni zavod
v Cjnbljani, Kolodvorska ul. 34 a.
Gospodilna
pohlevnega vedenja za otroke, ki pomaga pri lahkih domačih opravilih se sprejme. — Po vojni v Ljubljani. — Plača 50 K. — Istotam se sprejme tudi priprosta
kuharica
za vsa domača dela Plača 50 K. — Fr. Mulec, Bradec, ffikelnnfrengs. 2
r i nun vmhhw r*
MIZE
Priporočamo krasne
plašče, jopice, krila, kostuma, nočna halja, parilo, modne predmete, športne klobuke in steznike. Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
L jnbliana, Start trg 0. Lastna hlsa
2652 Ptne
otroške oblekce
r in krstne oprave, n
JOS. ROJINfl
modni atelie za gospode
== LJUBLJANA =
Franca Jožefa cesta 1
tfojaškei. uradniške
=UNIF0RME=
po moti f najkrajšem lasu. !
Prvovrstne karbid. S^TILKE
z. sobe,
elektr. ieif svetilke
la
5051
I-"-
i Use vrste barv, suhih in oljnatih, mavec (gips), mastnec (Federwei$$), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski kiej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima še vedno v :: zalogi tvrdka ::
A. ZANKI SINOVI, UUBUANA.
Ceniki se za čas vojske ne razpošiljajo.
sveže baterije ter iaT* vžigalnike
v veliki Izberi priporoča tvrdka:
■ar Ignacij Vok -**
j a Ina trgovina s Siv, stroji is koles Iijnbllana, Sodna ulica it 7.
Kupujem zmedene
ženske lase.
Štefan StrmoH,
Ij&bljaaa, pod grančo št. 3.
POZ OB I Žara« rpokUcao|a v vo|aiko ainibovanje f« lokal odprt •amo m prodajo blaga la afe.r ob delavnikih samo od 9. do pol 1.
Stanje vlog Se apaialo koncem meseca |anlia 1818 K 278,050.534*28.
Olavaioa K 50,000.000*
v Ljubljani
Češka indasfrifalna banka
ulica it 9.
I Ml
iciranje
Kredite zo aproviztine nakupe.
VsakorratBe bančne transakcije.
Srečke ckr. avstr. razredne loterije.
Nakazila vo]alm ajetnlkom.
66
7Q
37
5623