, Danica" izhaja vsak petek Da celi poli in veljd po po*ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za Cetert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol letal gl. 80kr.,za 1 4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica-dan popiej. Tečaj XLVII. V Ljubljani. 12. prosinca 1894. List 2. Junaška smert rodbin Minami in Taketa v Jatsnshiru na Japonskem. (Dalje.) v Se tisti dan, ko je Ivan prejel nmčeniško krono, odide Kakuzaiemon v Jatsushiro, kamor pride okoli polnoči. Takoj pošlje po nekega odličnega moža in mu reče: „Vedi, da je knez Simona Taketa k smerti obsodil. Ti pa, kot njegov prijatelj in sorodnik, mu moraš v njegovi lastni hiši glavo odsekati. Nesi mu tudi ta list, v kterem je pisana njegova obsodba, a ravnaj z njim kolikor mogoče dostojno. Glej tudi, da natanko spolniš knezovo povelje. Joshikava, tako se je imenoval omenjeni odličnjak, poda se takoj k Simonu. Vrata so bila zaperta, še le po nekolikokratnem terkanji se mu odpro. Poslanec najde Simona pri molitvi. Pozdravi ga dostojno, opraviči se radi težavnega naloga, ki ga je prejel in mu poda namcstnikovo pismo. Simon prebere pismo in vsklikne radostno: „Veselejšega poročila bi mi pač ne bil mogel prinesti. Dovoli mi le še toliko časa, da se na smert pripravim !44 Joshikavva mu to dovoli in Simon stopi v drugo sobo, kjer se verže na kolena pred podobo s ternjem kronanega Odre-šenika. Po končani molitvi poda se v spalnico svoje soproge in matere, ter jima oznani veselo sporočilo. Velikodušni kristijani se temu kar nič ne začudite — sej niste druzega pričakovali. Vsta-nete in zapoveste služabnikom, naj sogrcjejo vodo, da se pripravi kopel za Simona. (Ta obred je pri Japoncih v navadi, ako so povabljeni k obedu.) Simon dobro vedoč, da mu bodo odvzeli vse imetje, naiedi zapisnik, ter ga nabije na vrata. To je storil tudi zato, da ne bi služabnikov dolžili, da so oni kaj odnesli. Mati, soproga in služabniki točili so britke solze pri tem početji. Simona je to jako bolelo. „Se mar to pravi, reče jim, vdeležiti se moje sreče? Mi li zavidate krono mučeništva? Kje je vaša vera, kje vaša čednost, vaša stanovitnost, kakoršno ste do sedaj kazale?4' Te besede pomirijo Nežo, njegovo soprogo. Lična, blaga gospa verže se pred Simona na kolena, proseč ga, naj ji odstriže lase. Iz strahu, pravi, da ne bi po tvoji smerti govorili o meni, da se hočem zopet omožiti! Simon se temu ustavlja, rekoč, da je taka skerb nepotrebna. Po njegovi smerti je Neža prosta in si lahko zbere, kogar hoče. „O moj gospod soprog,44 pravi Neža, „obljubim ti pred Bogom, da nečem nikdar druzega kot tebe, tudi ne vstanem poprej, dokler mi ne izpolniš prošnje.44 Mati Simonova, druga Felicita in Sim-foroza, poznavša odločnost svoje sinahe, prosi sina, naj ji izpolni željo in 011 iz pokorščine do svoje matere odstriže Neži lase. Na to prosi Simon Joshikavva, naj dovoli, da pridejo trije služabniki: Joahim. Ivan in Mihael, da mu bodo v njegovi smerti tolažba. Komaj jih je zagledal, zakliče jim veselo: „Kako srečen sem, bratje moji, da bodem kmalo rnu-čenik Jezusa Kristusa! S čim sem zaslužil to milost? Kaj naj storim, kaj terpim, da se vrednega skažem te dobrote?44 „Da,44 pravi Joahim, presrečen si! „Prosimo te. ko prideš v nebesa, sprosi tudi nam to milost.44 — „Iz serca rad, priterdi Simon, „sej tudi ni dvomiti, da mi bodete kmalo sledili.44 Sedaj poklekuejo vsi; Simon. Jihijaku (tako se imenujejo ravno omenjeni trije služabniki), mati, so- proga in služabniki, ter skupno odmolijo očitno spoved (konfiteor), tri očenaše in češčena-Marije. Slednjič ostane Simon sam v razgovoru s svojim Bogom. Reče si prinesti že omenjeno podobo, prižgati sveče in z jedno roko deržeč mater, z drugo soprogo pravi: „Zadnjikrat se poslavljam z vami. Na tem svetu se ne bodemo več videli, a na onem se kmalo snidemo. Jaz sem pervi, ki grem pred vami, da vam pripravim pot in prosim Boga, da vas kmalo pokliče v sveti raj." Velikrat še ponavlja besede, da mu bojo kmalo sledili, ne da bi bil tedaj kedo vedel, da jih je knez že k smerti obsodil. Milost zmagala je vsa naravna čutila krepostnih žen. Junaško mu odgovorite, da upanje kmalo umreti junaške smerti, kot on, jim je edina tolažba. Skupno gredo v dvorano, kjer je imel Simon umorjen biti. Mihael, noseč križ v roki, gre pervi, na vsaki strani Joahim in Ivan s svečami v rokah. Tem sledi Simon, oblečen v belo svilnato obleko, spremljan od matere in soproge. Joshikawa s svojimi služabniki žalosten sklene sprevod. V dvorani visela je podoba „Kkce homo," do katere je imel Simon posebno pobožnost. Verze se na kolena. Njemu nasproti vstopi se Mihael s križem, na vsako stran pa Joahim in Ivan. Ženski ostali ste bolj v ozadji. Skupno še molijo „konfiteor,u tri „očenase11 in eesena-Marije." Kar stopi Hishida, ki je bil pred nekaj dnevi zatajil vero, ves razburjen v dvorano, hoteč se od Simona posloviti. A videč žalosten prizor, bil je tako ganjen, da niti besedice ni mogel spregovoriti. Simona pa je veselilo, da je v pričo Hishida pokazati mogel, kako častno je umreti za vero, katero je on (Hishida) zatajil. Sedaj sname Simon z vratu relikviarij (svetinje) ter ga poda materi, soprogi pa rožni venec. Hishida občuduje stanovitnost odličnega stotnika in obžaluje njegovo nesrečo. „Ne po-miluj me," pravi Simon, „to je najsrečnejši tre-note k mojega življenja.14 Obžaluj pa lastno nesrečo in nezvestobo, ki te dela Bogu nedopad-ljivega in večnega pogubljenja vrednega. Hishida, da si tudi vidno užaljen, ne derzne se čerhniti besedice zoper tako očitanje svojega prijatelja, marveč prosi ga, naj mu da v dokaz svojega prijateljstva vsaj jedno jagodo rožnega venca. „Da, ako mi obljubiš, da se malikovalstvu od-poveš in se verneš v naročje sv. Cerkve." Ko mu Hishida to obljubi, poda mu Simon še ostalo jagodo serčno oveseljen, da se mu je še pred smertjo posrečila tako lepa pridobitev. Ko je Simon vse to doveršil, poslovi se od celega zbora, prikloni se do tal pred podobo Zveličarjevo in si odpne ovratnik. Govoreč sveti imeni Jezus in Marija skloni se ter poda rabeljau vrat, kateri mu z jednim udarcem odseka glavo. Joahim, pred katerega je glava padla, pobere jo spoštljivo, ter se je dotakne s svojo glavo. Glasen jok se začuje v dvorani, le mati in soproga ostanete kakor neobčutljivi. Mati položi roko na glavo svojega sina, boža in poljubuje njegov obraz, čestokrat besede ponavljajoč: „O lepa glava, o draga glava! o presrečen Simon, ki si bil vreden darovati svoje življenje za Njega, ki je svoje dal za tebe. Moj Bog, ki si iz ljubezni do mene daroval svojega edinega Sina, naj ti bo prijetna daritev tudi mojega edinega sina." Nato pristopi tudi soproga, poljubi z isto spoštljivostjo obraz, rekoč mu lju-beznjivo: „Sedaj sem zadovoljna, moj soprog je mučenik in sedaj v nebesih. O blaženi Simon! O častitljivi mučenik, ki sedaj pri Bogu kraljuješ, ne pozabi svoje zapuščene soproge, temveč pokliči jo kmalo v nebesa, da tam s teboj Boga gleda in hvali vekomaj!11 (Konec nasl.) Modroversko kermilo zdrave omike. O vernosti. (Iz verskega „Kermila" dr. J. Muršec-a.) Brez vere in vernosti je vse zgubljeno. Prosimo Boga v novem letu za živo vero, za terdno, stanovitno vernost. Vernost je eeznaravna, naši duši vlita luč in moč božja, ktera um razsvetljuje in voljo vterja, da vse terdno verujemo, kar je Bog razodel, bodi si nam kakorkoli nerazumljivo. Vernost oživlja zanašanje na reči, ktere smemo upati, in prepričuje o nevidnih*), tako rekoč duševni dalj no vid je, kteri kaže, česar sam um ne more doseči. 2. Začetnik vernosti je Bog, njen obseg ali predmet so njegove razodete resnice, njen vzrok je Božja resničnost in um, ki primora ji verovati. V vernosti verujem ne človeški besedi, ktera utegne prekaniti, nego besedi Božji, ktera je sama resničnost in ne more se premotiti. Vernost kerščanska ni tedaj šepava lahkovernost, kar bi ji radi natvezali zaslepljeni obrekovalci, temuč je vernost, vterjena na nepremakljive podlage. 3. Vernost ima oči, velike, svitle, bistre oči, ktere nikoli nikogar premotile niso.*) Z njimi *) Est autem fides sperandarum substantia rerum, argumentom non apparentium. Hebr. 11, 1. ♦) Omno habet oculos fides, et majores oculos et potenti-ores et fortiores. Hi oculi neminem deceperunt. S. Aug. gledamo resnične stvari, kterih ne vidimo.*) Te oči so resnice božje, hranjene v sv. pismu in v občnem izročenji. Človeško svedoštvo utegne prekaniti; svedoštvo čutov ni vselej zmote varno; um človeški lahko strašno zverne; ali božje svedoštvo je resnica sama. Vernost je tedaj umu čast in nevernost nečast. 4. V vernosti gre tri oprave ločiti: glavno načelo, razloček, in sklep v vernosti. Načelo vernosti je naravno spoznanje: Vse, kar je Bog razodel, je resnično. Razloček v vernosti je raz-sodek našega uma, da je Bog ta nauk razodel, ko druge. Sklep je doslednje prizadetje, se tega nauka deržati. Vernost tedaj tako umuje; „Vse, kar je Bog razodel, je resnično; Bog pa je razodel le-to reč, zato je resnična: tedaj jo moram verovati." Pervi stavek je neoporekljiv, ker Bog ne more ukaniti, ne ukanjen biti. Drugi ni manj gotov, ker se opira na resnico božjo in ker še to resnico razlaga nezmotljiva oblastnija, čije navzočnost spričujejo isti dokazi, kteri so poroki sv. vere. Tretji stavek se izteka iz dveh prej-šnih, ko četerti iz tretjega. Nikakor tedaj ne gre krivičiti kristjanov nedosledne lahkovernosti. 5. Modrijani zabavljajo kerščanski vernosti, rekoč: kako verovati, česar ni videti? Smešno vprašanje! Slepi kakor so, ne spoznavajo, da ravno vernost v reči, kterih ne vidimo, je podloga človeške družbe. „Vzemite svetu vernost, piše sv. Avguštin, koj se pogrezne v hudo zmešnjavo in strašno zmotnjavo. Kdo more druzega nasprotno ljubiti, ker je ljubav sama nevidna, ako ne smem verovati, česar ne vidim." *) To-varšija med prijatelji, ki je preblaga milina življenja in naj terdnejše vezilo družbe, se ne more ne razcvetati ne obvarovati brez vernosti. Ako tedaj veljii vernost v nevidne reči v družbi, zakaj ne bi veljala jednaka v veri ? Ljudje si vsak dan verujejo eden druzemu take reči, kterih čuti ne vjamejo, in kristjani ne bi smeli Bogu verovati reči. kterih ne vidijo? Kolika zbeganost! *) Habet namque fides oculos suos. quibus quodam modo videt verum esse, quod nondurn videt, et quibus certissime videt, nondum se videre. quod credit. S. Aug. *) Si auferatur liaec fides de rebus bumanis. quis non attendat. quanta earum perturbatio et quam horrenda confusio subsequatur? Quis enim mutua charitate diligetur ab ali<|uo. cum sit invisibilis ipsa dilectio. si quod non video, credere non debeo? S. Aug. „Vernost je veliko priporočilo ne samo med nami kristjani, temuč tudi med onimi, ki se ne štejejo k Cerkvi. Kajti na vernost opirajo vse svoje pogodbe. V vernosti se tuji osebi v zakon zdrnžite, in po vernosti, ktera poroko veže, dobi človek oblast do tuje osebe in premoženja.'1 *) Ta vernost pa se stavi na reč, ktere čuti ne vjemajo, namreč na složnost volje, na ktero se pogodnika vzajemno zanašata. Verjameta. česar ne vidita. Zato je preneumno od te strani napadati vernost kristjanov. 7. Vernost je potrebna po zapovedi: „Kdor veruje in bo kerščen, bo zveličan: kdor pa ne veruje, bo pogubljen/' *) Ta zapoved je terdivna, ker veleva vse verovati, kar je Bog razodel; in je zanikavna, ker prepoveduje se deržati nasprotnih zmot. Vernost še je potrebna kot sredstvo, ker brez nje ni mogoče Bogu dopasti,*) vendar še k zveličanji ni zadostna brez del. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane (Petdesetletnica Dejanja sv. De-tinstva.) (Dalje.) Naj slede zdaj še nektere čertice o delovanju in vspehih sv. Detinstva, iz kterih bodo spoštovani bralci razvideli, kako važno in zaslužno da je to „sv. Dejanje" za razširjanje kraljestva Božjega na zemlji. „Čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, kteri so dobre volje !u s temi vvodnimi besedami pozdravil je pridigar zbrane poslušalce pri poprej opisani svečanosti in jim ob kratkem pojasnil veselje božično, veselje zarad rojstva Božjega Deteta. Potem pa je obernil isti rek na svoj predmet, da pač po pravici smemo iste besede angeljske zaklicati iz globočine serca tudi mi danes, ko obhajamo petdesetletnico „Dejanja sv. Detinstva," da tudi temu sv. Dejanju in njegovim družnikom velja danes ta angeljski glas: „Čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Hvaležni moramo biti ljubemu Bogu, kteri nam je dal letos toliko lepih slavnosti doživeti, kterih krona je pač bila veselo praznovanje petdesetletnice škofovstva slavnega našega papeža Leona XIII; pa imenitna je tudi petdesetletnica „Dejanja sv. Detinstva,* ktero obhajamo ravno to leto. Da se tega prepričamo, le *) Neque vero apud n«»s tantum, qui Christi nomine «en-semur. magna est fidei commcndatio: verum etiam universa, quae in mundo geruntur. et ab iis corpnrum et p^uniarum alienarum per eam, quae in contractibus sponsalitiis est. Ildem communicatione donatur. S. Cyrill. Jerus. *) Qui crediderit et baptisatus fuerit. salvus erit; qui vero non crediderit, condemnabitur. Marc. 16, ltf. *) Sine fide impossibile est placere Deo. Haebr. 11. ♦>. poglejmo, koliko je v teh minulih petdesetih letih sv. Detinstvo delalo in doveršilo in koliko še vedno dela med pogani in med kristjani. .Šteje se dandanes okoli 1400 milijonov ljudi na zemlji in od teh jih še silo veliko živi v poganstvu. Kaj pa je vzrok, da ima še primeroma vse premalo ljudi pravo sv. vero ? So povelje Jezusa Kristusa „Pojdite po vsem svetu in oznanujte evangelij vsem narodom," mar le samo aposteljni spolno vali, in se po njihovi smerti morda to povelje ni več spolnovalo? Jedi morda sv. Cerkev pozabila svojo misjonsko nalogo, po izgledu svojega Božjega Vsta-novitelja iskati in izveličati. kar je bilo zgubljenega, ali zanemarjenega? Nikakor ne; ni ga nobenega količkaj večjega kraja na zemlji, ki bi ne bil že gledal dela katoliških misijonarjev. O delovanji gorečih oznanovalcev sv. evangelija prav po pravici veljajo besede psalmistove: rPo vsi zemlji se njih glas razlega in njih besede do konca sveta." (Ps. 18. 5.) Le nekaj izgledov navedem, da vidite, kaj se je za razširjanje sv. vere že storilo in koliko terpelo. V severni Afriki umerlo je samo 1. 1261. 200 misijonarjev iz reda frančiškanskega sredi marljivega dela za razširjanje Božjega kraljestva, in red oo. Jezuitov sam šteje 800 mučenikov med svojimi oznanovalci sv. vere. In koliko druzih po vsih deželah! Bog, ki iz kamnov zamore Abrahamu otrok obuditi, je v svoji Cerkvi vedno zbujal mož, blagih duš. ki so zapustili očeta in mater, svojce in domovino, ter šli za onimi reveži, ki so še tavali v te-raoti poganstva. In takih plemenitih, vzvišenih mož tudi dandanes nikakor ni manj. kakor jih je bilo poprejšnje čase; sej dela in misijonari nad 20,000 mašnikov in nad 300 škofov med pogani, in s pomočjo katoliških dežel se skoraj vsako leto osnuje kak nov zavod, v kterem se vzgajajo oznanovalci sv. vere. Tudi se sv. vera Kristusova vedno razširja po vsih krajih na zemlji; preiskovati pa vzroke, zakaj je še toliko neverstva, ni naš namen tukaj popisovati. Med napravami, ki imajo namen, ime Jezusovo in blagre Njegove sv. vere nositi tje med ajdovske narode, je pa v današnjih časih posebno pomenljivo „Dejanje sv. Detinstva." Posebni namen tega dejanja je ta, zapuščenim poganskim otrokom življenje ote-vati. jim nakloniti milost sv. kersta in kerščansko izrejo, kerščanske otroke pa posvečevati, jih navduševati z gorečnostjo za zveličanje bližnjega. To se godi iz ljubezni in pod varstvom Božjega Deteta Jezusa. Oj kako žalosten, kako otožen je stan poganskih narodov, kakor zmiraj poprej, tako še dandanes! Nad vse žalosten pa je stan ubozih poganskih otrok! < itročiči med pogani so brez pravice, brez vere, brez varstva. Gosposka nič ne praša zato, če oče ali mati še tako gerdo dela s svojimi otroci, če jih tudi kolje ali mori, ali proda, ah kakorkoli neusmiljeno ž njimi ravna. Če je kak otročiček slep, kruljev, ali kakor si bodi poškodovan, bolehen, večkrat še gosposka ukazuje takega otroka zavreči ali končati. In tako se godi med ajdi. kten bolj gerdo ravnajo s svojimi otročiči, kot dela neumna živina s svojimi mladiči, ter je na stotine, na tisuče in stotisoče otrok v vodo, v brezna, v morje pometanih, ali pa psom in svinjam verženih. da jih raztergajo. Posebno pa v Indiji in na Kitajskem se z otroci silo grozo- vito ravna, kakor misjonska poročila iz ondotnih krajev opisujejo. Le samo v glavnem mestu Pekingu je vsako leto do 30,000, po vsi Kini pa blizo 100,000 otrok tako silovito in grozno pokončanih. Oznanovalci sv. vere v prejšnjih stoletjih so z žalostjo spoznali, da njihovo delovanje med ajdi ima zelo veliko pomankljivost v tem, da za uboge pa-ganske otroke in njih reševanje ne morejo nič kaj storiti. Z bridkostjo se je ponavljala ta tožba leta in leta. In glejte, Bog je slednjič izvolil pobožnega moža na Francoskem, ime mu je bilo Karol pl. Forbin Janson, ki je bil škof v mestu Nansiju; ta mož začne misliti, kako bi se dalo nesrečnim paganskim otrokom pomagati, da bi vsaj brez sv. kersta ne umirali; da bi se jih otelo take neusmiljene smerti, kolikor največ mogoče; da bi se pri življenji ohranili in se lepo zrejevali, podučevali in omikovali. Vstanovil je v ta namen „Dejanje sv. Detinstva" 1. 1843., tedaj ravno pred petdesetimi leti. (Konec nasl.) Ljubljana. „Slovenec" ima z Gorenjskega po-mislika vreden dopis, ki našteva gg. duhovne, ki so umerli lansko leto, namreč njih 24, ki so razun kacih osmerih vpokojenih še vsi delali v vinogradu Gospodovem. Tako tedaj sta eden k drugemu umerla po dva na mesec. Naj mlajši izmed umerlih, č. g. Fr. Krevs, je imel 25, in naj stareji, preč. gosp. Jož. Skubic, pa 91 lčt, 11 jih je bilo starih po 70 ali več let. Vidi se od tod. da tudi v ljubljanski škofiji je pri vsem tem, da se vsako leto precejšno število mladenčev posvečuje duhovskemu stanu, pomanjkanje duhovnov vedno veče in posebno žalostno je, ko po mnozih duhovnijah nimajo po dveh duhovnov in je torej velika nevarnost, da ostane ob nedeljah in praznikih več ljudi brez sv. maše. Vestni gg. duhovni pastirji s svojimi verniki si v tacih okoliščinah na vso moč prizadevajo tako vravnati, da ov-čice niso brez dušne paše in vender tudi doma otroci ne brez varha. kolikor je mogoče Sekovski novi knez in škof Leopold, ki so une dni novo službo s strahom nastopili, se med drugim tudi s tem tolažijo, da imajo v sekovski škofiji mnogo samostanskih naprav in redovnih hiš, kterih redovniki jih bodo vsestransko podpirali. K sreči so tudi pri nas samostanski gg. duhovni močno po-strežljivi in pomagajo tako obilno z božjo službo po deželi, da jim je ob nedeljah in praznikih doma v mestih veči del tesno zarad maš ob določenih urah. Redovniki so res pravi misijonarji, pa škoda, da tudi sami niso kaj dosti oskerbljeni z novinci in v naši dežeh je v primeri z več drugimi škofijami premalo samostanov. Želeti je, da bi se saj na Brezji že skorej vstanovili čč. oo. frančiškani. Zraven tega pa tisti naših zmožnih mladenčev prav dobro storč, kteri se posvetč redovnemu življenju v samostanih. Sej ker je življenje tako silo kratko, človek v vzvišenem pomenu le toliko velja, kolikor več sebi in bližnjemu k zveličanju pomaga in to z delom in z lastnim posvečevanjem, da se tako množi Božja čast in dosega namen stvarjenja. Nemški gradeč. (Iz pervega pastirskega lista novega kneza škofa Leopolda.) Silno ginljiv in pod-učljiv je pervi pastirski list novega Sekovskega kneza in škofa dr. Leopolda Šu s terja. Po priserčnem spominu na pokojnega škofa Zwergerja govori novi višji pastir dalje: Ljubljeni verniki! Danes, ko sebi prideljeno škofijo v posest jemljem, Vam ne morem zamolčati, s kako bridkim-sercem sem priterdil ter sprejel škofovsko službo in kolik strah me še danes prešinja, ako premišljujem nevarnosti in pritežnosti pa veliko odgovornost, ktera je zedinjena s škofovsko službo. Ako že slehernemu zemeljskemu popotniku veljajo besede sv. pisma: „Človeško življenje na zemlji je vedna vojska," kaj še le se mora reči o življenji škofovem ? In če sv. Duh vsacega človeka opominja: «Moj sin, ako nastopaš službo Božjo, pripravi se na skušnjave,tt kaj še le je pričakovati mašniku in kaj posebej škofu, ki je od Boga postavljen za vodnika, predbojnika in v brambo vernikom? Zakaj kakor v veliki vojski sovražniki pred vsem merijo na vojvoda in se v naj višji zmago štejejo, ako vjamejo včlikega poveljnika ah ga končajo, tako se tudi v duhovni vojski, kjer se bojuje za resnico in za čednost, glavni napad vedno obrača na vodnika po besedah sv. pisma: „Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile." Kako pa bode pastir ubežal nevarnostim pred takimi napadi, ktere nastavljajo tako močni in zvijačni napadniki? Zakaj apostelj piše: „Ni se nam vojskovati samo zoper meso in kri, temveč zoper nadgospostva in moči. zoper gospodovavce sveta, ki se nahajajo v temah zmote in greha, zoper duhove hudobije v zraku, zoper glavarja, ki ima moč na tem svetu in sedaj deluje v otrocih nevere." (Efež. 6, 12 in 2. 2.) Tedaj meso in kri, to se pravi, človeške strasti, hudobni duh in od njega gospodovani svčt, brezvčrci in zaničevavci Boga, vsi ti se nastavljajo v boj, v boj na življenje in smert. Zato je Bog in Zveličar govoril učencem, ko jih je izvolil: „Pošljem vas kakor jagnjeta med volkove. Bodite torej previdni kakor kače in priprosti kakor golobi! Varite se pred ljudmi; ker sodbam vas bodo izdajali in bičali v svojih shodnicah, in vodili vas pred poglavarje in kralje za volj mene." (Mat. 10, 16 id.) Bojuje se pa navadno s toliko veči terdovrat-nostjo, kolikor veči in bolj dragi so zakladi, kteri se imajo privojskovati. Škofu v varstvo so izročena naj dražja dčbra: po eni strani večne resnice, ktere je Sin Božji z nebčs prinesel, in neizmerna z a slu ž en j a, ki jih je pridobil s svojim terpljenjem in smertjo; po drugi strani pa neumerjoče duše, ki so bile z onimi Zveličarjevimi resnicami in milostmi odrešene. Ako pa zdaj premislimo, da v Se-kovski škofiji je čez 850.000 duš v varstvo edinega škofa izročenih, kako pač močno se bode pčhal hudobni duh z napadanjem tega edinega stražnika in skušal ga pogubiti, da bi ložje pridobil njemu izročene duše! Višji pastir dalje popisuje, kako je s strahom napolnjen in kako ga skerbi, ko bo moral stopiti pred sodbo božjo in od ovčic tako velike škofije odgovor dajati. Nato pa se tudi tolaži z mislijo, da Bog tudi s slabim in priprostim orodjem vč svoje namene zverševati in pa da je večni Pastir vedno pri nas, ki je obljubil: „Lejte, jest sem pri vas vse dni do konca sveta." (Mat. 28, 20.) „Vse premorem v njem, ki me poterjuje." (Filipi. 4, 13.) Zanaša se dalje na pomoč duhovstva in verne čede. Sicer je delavcev v vinogradu Gospodovem še zmeraj premalo; toda močna narast deškega seme- nišča, pravi dalje, ktero se je za časa mojih dveh poslednjih predhodnikov tako veselo razširilo, mi daje upanje, da ne bode dolgo, ko se bo premagalo pomanjkanje duhovnov. Razun teh v Sekovski škofiji veselo cvete mnogo redovnih hiš in samostanskih naprav obojnega spola, ki so v marljivem delu nekaj v dušnem pastirstvu, nekaj v šolstvu, nekaj pri bolnikih, nekaj v premišljevavnem, svetem življenji in z nepreneh-ljivo molitvijo brez števila milosti in darov nad lepo Stirsko deželo vedno priklicujejo z nebčs Pogled na te sobojnike, ki jih je na tisuče in so mi obljubili svoje navdušeno sodelovanje, mi serce razveseljuje in moje zaupanje za dober vspeh močno povišuje. Razgled po svetu. Ogersko. Ogerski škofje so dali na svitlo pisanje do svojih duhovnov in vernikov, v kterem jih opominjajo, da naj previdno pa z vso določnostjo delajo zoper napad proti katoliški Cerkvi, kterega bo v kratkem v deržavni zbornici kalvinstvo poskušalo zveršiti v pospčh tako imenovanega civilnega zakona. Prav z apostoljsko odkritoserčnostjo škofje opominjajo katoliške vernike, da naj v svojem življenji očitno spoznavajo svojo vero in se o vsaki priliki brez strahu poganjajo za njo. Prav primerno je bilo to splošnje apostoljsko pisanje odločeno, da se po vsih cerkvah bere v dan razglašenja Gospodovega. Morebiti se katoličanje na Ogerskem oserčijo in lepo kraljestvo sv. Štefana še rešijo derzovitega kalvin-stva in framasonstva. Bog daj! Na Ogerskem že delj časa s posebno prederznostjo in zvijačo rije in ruje novi Antikrist; — naj ga „Regina Hungariae," Marija Kraljica ogerske dežele po arhangelju Mihaelu utopi v „Blatnem jezeru" ali Donova odnese v „černo morje!" Amerikanske novice. Osem milj od To\vera našli so zmerznjenega človeka z imenom „Franc Friedrich." „Amerikanski Slovenec" meni, da je Slovenec. Hripa tudi v Ameriki razsaja. V mestu Loven-worth-u je v 10 dnčh za to boleznijo umerlo 25 ljudi. Zdravniki imajo noč in dan opraviti. — V Denveru je letos ta bolezen hujši kot kdaj poprej in njena naslednica je pljučnica; sploh ima slabe nasledke. — V okraju Jeffersonskem ne gleda hripa nič na stan; poleg revežev lotila se je tudi guvernerja Ston-a, deržavnega tajnika in druzih imenitnih oseb. — V mestu „St. Joseph" je v 3 dneh zbolelo 400 ljudi za hripo. — V Mičiganu so bolnišnice napolnjene s tacimi bolniki. V Zveznih deržavah je toliko tatvin, ropov in druzih hudobij, kakor se v ondotnem „Slov.- bere, da bi bili pač potrebni ondotni mogočni prostomiš-Ijaki in neverniki vere. ktera uči: „Ne kradi!" „Xe ubijaj!" Kakošno je politiško vreme? Časniki še vedno rešetajo in pretresa vajo. v ktere in kakošne „klube" in stranke naj bi, ali bili stopili ti in uni? Levičarji so lisjaški in si vedo pomagati ter so ostali med seboj edini; katoličani se le prevečkrat ločijo in so se tudi tukaj. Pravi katoličani, kteri m je vera in duša naj višja zadeva, bi morali povsod biti edini, naj si bodo tudi kitajskega ah kterega koli naroda, kajti če so resnični katoličani, tudi koristim druzih narodov nikoli in nikjer ne bodo škodovali. Bodi torej vselej in povsod edinost med katoličani, v politiki, pri volitvah in potem pri vsem djanji, tako bode vse prav. Rudečkarji ter anarhisti, pravi eden listov, tudi med ravno preteklimi „dnevi mini" niso mirovali. Kakor se piše iz Londona, so ondi angleški in dru-gozemski anarhisti imeli shod. h kteremu niso bili dopuščeni nobeni časnikarji. Shod sam pa je naznanil. da je sklep ta: naj se rabijo naj ostrejši po-močki, da se kapital uniči. Na Mladolaškem se mladolaške zadrege pod mladolaškim ministerstvom Krispi evim nič niso zboljšale, nič poravnale. Finančni minister je baje rekel: „Nesreča, da smo ministerstvo prevzeli o tako resni dobi, kakoršne ni še bilo." So mar te besede kaka prerokba? — Nepokoji v Siciliji so vedno hujši. V Pietrovechji je bilo zažganih več vradnih poslopji in terčilo se je vojaštvo z uporniki. Po druzih krajih ni nič bolje, če ne hujše. — Ako se ozremo na splošnje bolehanje in druge „mizerije" po svetu, pa le zopet vidimo, da se vedno bolj spolnuje, kar so previdni možje že pred več leti napovedovali, da namreč ne bo miru na zemlji, dokler bo papež v jetništvu. Turško. Stan katoličanstva sedanjo dobo na Turškem ni ravno neugoden. Katoliški patrijarh ca-rigraški je pred kratkem v očitnem govoru popisoval v Rheims-u na Francoskem okoliščine katoličanstva v onih krajih in rekel je: akoravno je sultan terd musulman in živi ojstro po zapovedih „koranovih." je vendar turški cesar prepričan, da kerščanstvo je ena najboljših bramb za vsako oblast. Zato je prijazen do katoliške vere po vsi svoji deržavi in jo pospešuje, kolikor le more. Ne le da je spolnovanje katoliške vere zagotovljeno, temuč tudi zunanje ska-zovan-e katolištva se visoko spoštuje. Ceste so od-perte Jza procesije; turški vojaki najsvetejšemu Zakramentu vojaško pozdravljenje skazujejo in vsim katoliškim praznikom pomoč delč. Se vč. da vselej ni bilo tako; zdaj pa. ko katoličanstvo merzlo prihaja. Bog kamnje obuja, da začne govoriti in pravi veri «pričevanje dajati Dober nauk je: vsak dan moliti očenaš in češče-na Marijo s pristavkom : „0 Jezus, zarad svojih bridkosti na križu se usmili ubogih arabov in turkov!" Silno velika bi bila pridobitev za sv. Cerkev Božjo, ako bi se mohamedani jeli spreobračati. Iz Cikage 23. dec. ima „ Vaterland^ znamenito novico, namreč: 13. dec smo dobili pervikrat katoliškega župana, in sioer prav dobrega, na mesto umorjenega poprejšnjega. Star je še le :>«» let. Da je bil volilni boj zelo vroč v tem na pol poganskem mestu, kjer je zelo veliko zagrizenih sovražnikov katoličanstva. si lahko mislite. Toda Irci, Poljci, kterih je tukaj veliko, in Čehi so z vso čverstostjo skupaj deržali. in Nemci so boj odločili. — Pomanjkanje je tukaj silovito, do 50 0O0 ljudi brez dela; zato j«* velika nevarnost zastran roparstva. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec prosinec (januvarij). a) Glavni namen: Petdesetsetnica molitvenega apostoljstva. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Konec.) Svoje nade pa za vspčh delovanja, ktero hoče zastopati v tem smislu s „Poslom" („Sendbote"), izreče o. Ramiere z naslednjimi besedami: „Vse kaže družbi molitvenega apostoljstva veliko razširjanje in zanašati se smemo, da spolnujemo namene previdnosti, ako delamo za njeno razšir-javanje." Kako zelo so se vresničile te skoro preroške besede, je znano; razložili pa smo to pred tremi leti v pervih dveh zvezkih „Poslovih" z 1. 1890 za njegovo 25letnico. Sedanje stanje molitvenega apostoljstva šteje v 43 glavnih direkcijah (vodstvih) po vseh delih sveta 51 500 pokrajnih družb z več kot 20 milijoni udov. Izhaja 33 „Poslov kot družbinsko glasilo: 8 angleških, 7 španjskih, 2 nemška, 2 francoska, 2 laška, 2 hervaška, 1 albanski, 1 češki, 1 bretonski, 1 fla-minski, 1 nizozemski, 1 katalonski, 1 poljski, 1 por-tugiški, I ogerski, 1 kitajski, 1 v tamul-jeziku. 50 16t je brezdvomno lepa doba; naravno je, da kdor jo prehodi, malo postoji in se ozre na pot, ktero je prekoračil. Po večjem storili smo mi to pred tremi leti pod naslovom „25 Ičt v službi presvetega Serca," ter se omejimo sedaj le nato: Da 1. opominjamo k hvaležnosti za vse neštete milosti, ktere so sprejeli molitveno apostoljstvo in njegovi udje in po njih vesoljna Cerkev božja; hvaležnost je nova prošnja. Opominjamo: 2. K novi gorečnosti v molitvi in vseh vajah molitvenega apostoljstva, ki naj bo po besedah Leona XIII ravno tako družba molitve kakor dejanja. Ako obhaja kak posameznik 50letnico, naj se seveda precej omeji na hvalo za tako redko milost ter misli na mirno starost; na velike načerte za daljno bodočnost po pameti misliti ne more. Vendar ni taka s celimi družbami in bratovščinami, kterim ni odmenjen tako določen čas; za take in za nas posebno je taka slavnost spodbuda, pred vsem misliti na prenovljenje, kakor da pričnemo vse delo še le od začetka. Zatorej podamo tu nekoliko podrobnosti: 1. Naj naši bralci ne odstranijo koncem mesca prosinca tega molitvenega namena, temveč ga vsaki mesec zraven posebnega mesečnega namena zopet z nova berejo in premišljujejo. 2. Preč. g. vodje po škofijah prosimo, naj ne opustč svoje gorečnosti za rast in razširjevanje bratovščine; kjer pa je treba, naj skerbe za njeno po-novljenje. To zadnje pa naj bo navadno bolj skerb krajevnih predstojnikov, namreč zaprečiti, da ne zaspi molitveno apostoljstvo poduhovnijah ali družbah, kterih duševni voditelji skerbe, da vzbudč speče in vzbujeno z vsemi pripomočki pospešujejo. Tudi pospeši telji in pospešiteljice čutile se bodo pri tej priložnosti spodbujene k novemu delovanju. Zelo hva- ležni bomo za natančnejša poročila o stanja molitvenega apostoljstva po krajevnih bratovščinah ali celih škofijah, za take namreč, ki morejo po podrobnih naznanilih takorekoč v poduk in vzgled drugim služiti 3. „Posel" pa obljubi, z vso močjo zverševati nalogo svojo kot družbeno glasilo molitvenega apo stoljstva, ter posebno priobčevati tekom tega leta natančne poročila o vesoljnem stanju delovanja ter pridno pregledavati novo izdajo družbinih Časnikov, ki bodo med tem potrebni postali. Prosi pa tudi „Posel" pri tej priliki vse bralce in ude, naj se trudijo, kakor do sedaj, kolikor mogoče ga razširjati. Da preidemo zopet na splošno in še enkrat na glavno stvar, je najvažniše za namen družbe molitvenega apostoljstva, tako pravi o. Ramiere v svoji knjigi o kraljestvu Jezusovega Serca, da si tekom tega leta osebno v našem sercu to kraljestvo prav zelo vterdimo in doveršimo To bo dalo našemu društvenemu delovanju veljavo, ki bo prekoračila vse človeško, in neoveržljivo moč naši društveni molitvi, ki se da kratko zaznamnjati z besedami: Pridi k nam tvoje kraljestvo! b) Posebni nameni. 9. S. Vltal. Mirna rešitev socijalnega vprašanja. Varstvo zoper preganjanja prepirljivih ljudi. Srečno napredovanje plemenitega prizadevanja in truda. 10. S. Viljem. Obvarovanje pred brezserčnostjo in ubupom. Mnogo prepirov. Žertve hudega natolcevanja. 11. S. TeodozlJ. Stanovitnost v dobrih sklepih. Dolgoletne cerkvene zadeve. Bolehni cerkveni predstojniki. Novo vstanovljene delavske družbe. 12. S. Ernest. Odvernjenje socijal-demokratnegu ljudskega zapeljevanja. Ječe in bolnišnice. Skerbi vdov. 13. S. Gotfrld. Vredba kat. bojnih moči. Važno časniško podjetje. Vredba zamotanih družbinskih zadev. 14. Ime Jezusovo. Avstrijski cesar in njegove ljudstva* Jezusova družba, nje prijatelji in sovražniki. Katoliška vseučilišča. 15. S. Pavel Paši. Vestno spolnovanje redovnih pravil in cerkvenih postav. Katol. učiteljske družbe. 16. S. Marcel. Bolehni bogoslovci. Brezvestni zakonski možje. Brezdelni mladeniči. Oddaja dela v pridne roke. 17. S. Anton Pnži. Oskerbovanje življenja v molitvi, posebno za redovnike in duhovne. Samostanski prednik in njegovi podložni. (Dalje nasl.) Q. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca •v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Dve bolni osebi za pomoč. — Bolehen duhoven za pomoč. — Za voljno poterpljenje. — Mlad silo nadležen berač za poboljšanje. — S ponižno prošnjo se pripor ča nekdo v molitev, da bi na priprošnjo M. B. neka silna zadeva se po volji spolnila, potem, da bi en račun zamogel se pravično rešiti. (Op. Dar oddan. Vr.) Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Imenik družbe Jezusove, av-strijsko-ogerske provincije, ki je izšel z novim letom 1894., nam sporočuie, da ima ta provin-cija zdaj 7 kolegijev, in sicer: v Kaloči, Lincu, Mariascheinu, Inomostu, Požunu in v Travniku: potem 8 rezideneij, in sicer* na Dunaju, v Budimpešti, Kaponaku, Celovcu, Ljubljani, Pragi, Stajerju in Satmaru: 4 novicijate, in sicer: v Laincu (tretja probacija), v Št. Andražu, Terno-vem in na Velehradu: tri „postaje,14 in sicer- v Gradcu, Hostinu (na Moravskem), in Mana Tafferl; dve misijonski postaji v severni in južni Avstraliji; in slednjič 1 bogoslovsko semenišče v Serajevu. — Patrov v vsih tih hišah je 322; školastikov 163 in 219 fratrov. Zunaj provincije, in sicer: v Rimu, na otoku Jamajki, v južni Ameriki, v Parizu, na Kitajskem, na Angleškem, Irskem, v Braziliji, v Zambeškem mi-sijonu, in v severni Ameriki jih dela iz avstrijsko-ogerske provincije: 12 patrov, 1 školastik in 5 fratrov. — Vsa provincija šteje tedaj letos 334 patrov, 164 školastikov in 224 fratrov, vsih vkup 722. Iz druzih provincij družbe Jezusove, in sicer: iz kastelanske, gališke, nemške, misu-rijanske, tolosanske in beneške je v astrijsko-ogerski provinciji 21 patrov in 11 školastikov. — Slovencev je v provinciji zdaj: 10 patrov, 6 školastikov in 6 fratrov. Starosta provincije, in sicer v 89 letu, je P. Jožef Serčanec, slo venec iz Selnic na Stajarskem. — Vsa družba Jezusova pa šteje letos: 13.546 udov, 572 več od lanskega leta. Bog daj, da bi se naraščala tudi še v prihodnje, in delala, kakor do zdaj, še dalje v večji čast Božjo in v zveličanje duš! Dar za Brezje. Gospica Marija Opacher iz Toplic pri Novem mestu je darovala za ci-borij na Brezje zlato verižico za žepno uro, 5 frankov v zlatu, in 1 perstan. Za tolik dar jej Marija gotovo ne bo dolžna ostala. — I^ep vzgled za gospice, ki Marijine pomoči potrebujejo v marši kterem oziru. Plemenit značaj. Predsednik Zedinjenih deržav Mr. Cleveland bode sv. Očetu izročil dragocno delo, ktero bode obsegalo vse službene dokumente, kar jih je on izdal. Knjiga je moj-stersko delo tiskarstva, toda tiskalo se bo le malo zvezkov. V Terstu in na Krasu je pretekle dni brila silna burja in snežilo tako, da so vlaki zaostajali. Influenca. — Ta bolezen tudi v hudi zimi nadalje gospoduje in po nekterih krajih tako razsaja, da tudi odraščeni merjo, n. pr.: na « Mahu: v Bitnji jih je v dobrem tednu umerlo s. .Je mar to slučaj — tako splošnja nadloga? Kako se je „rogač" v jezik spekel? < )né ni mogel zaspati in motile so ga razne skušnjave. čast g župnika Lovr Urbanija 20 gl. — J. I 1 gl. — Z Adlešičev 4o kr. — Po čč »g I ršulinaricah v Skol ji L »ki 3 gl. — Iz Radovljice 2S gl. — Neimenovan 3 gi. — Neimenovana r,», — / Uinj lo gl. H3 kr I/ Starega terga pri Hakeku 2 gl. 75 kr Go>[. Luka Sabe« 1 gl — Z Radeč pri Zidanem mostu 3H gl. Zt katoliško dražbo: V <'.. g župn M. Preželj 1 gl 20 kr Zt sirotišniro v t\ocrr)i: