List 23. dar rtniške in Teřaj XXVin ar «•Mi ) Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo junija 1870. Gospodarske stvari. Nova družba za oskrbovanje Japaneškega svilnega semena. Razglas svilorejcem. Da se povzdigne sviloreja (židoreja) v našem ce- sarstvu, neobhodno Je potrebno, da se vsako leto dobi iz Japana izvirno zdravo seme. ta namen je dr. Syrski, porocevalec o svilarstvu pri izhodnje-azijatski ekspediciji, komisiji svilo- rejski v Gorici priporočal, naj bi po ministerstvu polje- delstva delala na to, da se kaka velika kupčijska hiša loti tega podvzetja, po kterem bi se pošteno Japaneško seme dobivalo v naše dežele. F. E. Rittmeyer in tovarši v Trstu so se na to lotili omenjenega podvzetja in razglašajo svilorejcem to družbo (Grain-Importgesellschaft) tako-le: Kdor si želi naročiti Japaneškega semena y naj se zadnji čas do konca tega meseca obrne v Trst ali pa do pi- do gosp. F. E. Rittmeyer & Comp. sarnice družbe kmetijske (societá agraria) in naj pové, koliko kartonov tega semena da želi, za vsak karton pa naj priloži 10 frankov are. , Naročniki naj povejo, ali hočejo semena zelen-kasto-rumeno-belega ali pa belega, posebno dobre (su- périeur) ali le dobre sorte, ker cena je uni nekoliko kakor tej. Kedar naročeno seme iz Japana pride v Trst viša decembra, bode se konec meseca novembra ali prve dni naročnikom to na znanje dalo, da sprejmejo seme proti temu » da doplačajo, kar veljajo narocem kartoni. na pospéh domačega svilarstva, se nadjajo, da jih bodo svilorejci Podvzetniki, ki v prvi vrsti gledajo krepko podpírali v tem podvzetji, ki je prvo v našem cesarstvu. Zàrod gozdov s presajanjem mladih sadik. (Dalje.) Če pa od tistih vrst dreves, ki jih hočemo pre že mnogo majhinih rastlinic sajanje pripraviti, imamo muugv majmun* laouiu^ se vé, da potem ni treba semenskega gozdnega vrta % * * m m % « « « t «1 napravljati. Treba u« j.u iU gvai^ioa.u prostorov, kjer jih je večkrat veliko preveč, izrujemo in v sadni vrt presadimo, tako dolgo, da dobij da jih posekov semenskih če mislimo velike planjave nasaditi, pa si izvolimo vsaj take sadike, ki niso še v sklepu ali tesnobi in ki imajo obilne in dobre koreninice. Ravnajmo se vsegdar po tem vodilu, da nobene rastlinice ne presadimo, če nima dovolj in prav dobrih koreninic. Samo če presajamo plemena taka, ki so pri nas redka, denimo jih v zemljo. tudi z manjimi koreninicami Resnica je, da največ slabih rastlinic pogine in da , ki smo jih imeli z dvojnim kopanjem stroški niso jam, in grše izgleda, kakor je bilo při prvi presadbi. Ce pa nas vodi misel, v takem gozdnem vrtu veliko šte- bili zastonj, ampak tudi vsa presadba je ljuknasta vilo smrek ali borovine zarediti, ktere brez pnprav že v nekoliko letih izrujemo in presadimo, se tako delo opravlja tako-le: r Prostor, ki smo ga za to odměnili, naj se okoplje debelejega kamenja očisti, plevel naj se odstrani. Potem naj se z brano povleče. Ko je vse to opravljeno, naj se naredé palce široki in poldrugi palec globoki razorčki morajo po 10 do 12 palcev narazen biti. do v y ki pa Ti razorčki naj se s semenom nasejejo gosto m A* v«/ J uviAivuvJLU UWOUJV/JU ^UOtU j JJLL enmalo pokrijejo s prhlo zemljo, čez ktero se potem nekoliko mahú položi. Kakor hitro se pokaže plevél, opleti ga je in prostor se mora tako dolgo čistiti, dokler niso rast treba linice do leta stare. Ko smo vse to dognali, naj se rastlinice ali sajenke v velikih kepah izrujejo, na sajenski kraj prenesó y in merno velikost in dosti koreninic pri- pomnoženju ko- obrezavati? ondi zopet v manje kepice, kterih vsaka mora 6 do 12 rastlinic imeti, razdelijo, in te naj se v majhine luknice sadijo, ki jih z mahom in majhnimi kamenčki pokrijemo. Tako sajenje s kepo v grme se skoro vselej dobro obnese in jih lahko na oralu 250.000 in še veliko veě izredimo, ako so vrste v zarejališču goste bile. Od presajanja nježnih sadik. Pri presajanji mladih sadik moramo posebno na te-le reči dobro paziti: Kteri čas je najbolji za presajanje? Koliko saksebi morajo zasajene biti? Po kterem pravilu se morajo luknice narediti? 4. Na kaj moramo pri ruvanji sajenk paziti? Kako moramo sajenke v koreninah in vejah reninic pa tudi s tem veliko pomagamo, če nekoliko let pred zadnjim presajanjem z oštro lopato navpik zemljo globoko prederemo in koreninice odrežemo. Ostale koreninice se potem pomnožé in rastlinice hitreje rastó na stanovitnem mestu. Kako moramo sajenke gleštati v ce jih ne mo remo hitro v zemljo deti? poslati ? Na kaj moramo paziti y če imamo rastlinice kam Ce pa nočemo, ali če ne moremo tako delati Ktera pravila moramo pri presadbi sploh pred m očmi imeti in 182 rovali? kako bomo presajene sadike mnogih uim obva- pa nočemo debelih debel izrediti in jih posekat še ne Skusil bom na vsako prašanje posebej odgovoriti debele, pa jih sadimo 16 do 18 čevljev saksebi prvem slučaji bomo na oralu potřebovali 76 m sicer: Kdaj je naj boljši cas les saditi? Najboljši cas les saditi je, kedar mu je listje od- drugem vpa 239 ali 177 sajenk Ce pa na pašo nió ozira ne jemlljemo y V sadimo na vsakih 8 čevljev eno tako sajenko y potem 940 y m padlo^v jeseni do spomladi. Čeravno drevesa tudi lahko poleti presajamo dar to ni navadno že zarad tega ne, ker nimamo de- izredcen tem primerijeji jih bomo na oralu potřebovali nasajeni prostor bo o y ven- 60 letih tako poln y kakor tisti, ki je bil s semenom nasejan in večkrat lalcev, in drevja varovati ni mogoče. Silovje pa že meseca septembra pričnemo presajati, da se dobro obnese. B. Nasadba takih oddelkov, ki jih lahko opazujemo Kteri čas mladanski ali jesenski? je pa vendar najbolji: zimski y spo- 0 Ako moramo tako močne sajenke saditi ze tem so misli različne. Eni hočejo brez izjemka prestanke zboljšujemo, sadimo da do 10 čevljev visoko odraščenih sadik y do čevljev saksebi. prvem slučaji bomo na oralu potřebovali 1600 vsake sorte le jeseni ali pa pozimi pri vspešnem v drugem pa 940 sadik, in nasadba bo ôez 60 let po vremenu presajati; drugim se le spomladi dobro zdi drugi pa sadijo vsaki čas, kedar jim okoliščine polna. še dopuščajo, bodi-si jeseni, pozimi ali spomladi. Ce pa hoćemo manjše rastlinice dolge saditi, ne sadimo bliže kakor do čevlje čevlje a ne Po vsem tem je pa vendar jesenska in zimska več kakor 6 čevljev eno od druge. Rabimo jih v prvem sadba že zato najugodneja, ker prešajenih drevesec za- primerijeji 3700, v drugem 1600 na oralu, in nasadba voljo pomanjkanja vode v poletnem času ne moremo zalivati. tem času pa nam dež in snežna voda to bo že v 20. letu popolna. delo opravita. Zemlja se koreninic dobro prime in mo- C. Pri nasadbi poljskih kolarnic kroto vzdržuje bolj, kakor pa še brez zalivanja delali. V ce spomladi zalivali y ali Jesenske in zimske sadbe se tedaj večkrat bolje obnesejo, ko spomladanske. , da izmed vseh sadeb je še spomladanska najizvrstneja, ako bomo Popolnoma dognana resnica je pa ta delaH na tanko in po pravilih. Če sadimo sajenke jeseni ali pozimi, stojé mnogo časa in so mnogim nevarnostim izpostavljene, da sadimo na vsake 3 čevlje eno rastlinico. D. Pri nasadbi drevoredov denimo vsako sadiko po 16 do 24 čevljev narazen v zemlj o. E. Pri nasadbi živih mej še ne sadimo močne sajenke po čevlja saksebi. čevelj y slabe pa po pol vemo ne, ali so se prijele. Mnogo se jih spridi, boleha sadimo in hira in sčasoma pogine. spomladi je vse to drugače; sajenke se raje pri-mejo, ako jih v rahlo, z gnjilovico ali pa blatom name- Izračunjeno je pod Bda potrebujemo 2100 sadik šano zemljo denemo in potem večkrat dobro zalijemo, končano. čevlje eno od druge v kako se napravi m ka- Na taki zemlji, ki je mokra y in kjer se je bati pa y da ne bi rastlinice celo zimo v vodi in ledu stale skopljimo v jeseni samo luknje in sadimo, ko je prst rahlja, v spomladi. . Koliko saksebi morajo zasaj ene biti? To prašanje zavisi od namena, ki ga hoćemo z nasadbo doseći. Nameni so pa mnogovrstni. Preglejmo posamesne okoliščine, in pokazalo se nam bo košne pogoje zahteva. Iz tega prec prevdarja in pre-sojuje, in če vidi, da bi mu kazalo, ne Ibo treba ga še spodbujati, marveč prec bo poskusil, če$ praksa uboga teorijo. Kjer so umni in omikani kmetovalcií, tam je lahko napredovati v kmetijstvu. Vsaka dobra reč se hitro razsin y ker tukaj dober poduk veliko adá. Al druga je s prostim kmetom. Tukaj sam podulk malo zdá. moramo saditi? ; kako A. Nasajanje pasnikov. Če hoćemo med prostimi kmetovalci kaj" dobrega raz-širiti, potreba je, da vse to najprej sami poskušamo oinuj je , U.C* voc tu ua>Jť J ««»mi jjuorvuoaun in izpeljemo ter potem pokažemo, da talko rekoč z ro Ako smo namenili iz sajenk vprihodnje velika kami tipljejo y potlej se verjamejo in poskušajo. drevesa izrediti in paše popolnoma ne odstraniti dimo V ze rastlinice y sa- v_> ki smejo imeti že kaka v premeru, po 24 do 32 čevljev eno od druge palca Ako S tem sestavkom je marljivi gospodar Pis kar družbi kmetijski poslal tudi svoje prve skušnje, ki jih je maredil z lanom in konopljo po načinu, po kterem predivo izdelujejo v učilnici Moravsko- Schonberski. 183 tem pa nočem reči, da je naše ljudstvo zabito in za napredka. In po vsestranskem prevdarku so moje misii nauk nepripravno, kajti Slovenec je bistra glava, ampak v tem take-le: vzrok je ta y da se nasi kmetje preveč radi držé Prva naša skrb morala bo biti y da napravimo iz starih navad, posebno v kmetijstvu. Oni še vedno mi- delovalnice, da bomo kmetom neprijetno in za-nj e slijo, da le tišti, ki zemljo obdeluje z žuljevimi ro- tudi najbolje ume pravo zadeti. Še vé, da tukaj ne mislim pridnih in naukaželjnih sosebno mlajih kmetovalcev, ki si vse prizadevajo, da kami sitno izdelovanje prediva v svoje roke prevzeli in da b o tako kmet vedel pot lanu, ter se tudi z veôim veselje m in bolj marljivo poprijel boljšega obdelovanja, ter žlah-nejega semena in pridelka. Dokler pa kmet ne bo> »vruwuvr ujauj.u » vv vs v ma^v t y *»•* I--------- J '----J O ---------l----#----------f1* " v bi se kmetijstvo na višo stopinjo povzdignilo, ter v ta vedel kam z lanom, ni se nadjati, da bi z vspehom namen pridno čitajo kmetijske knjige in časnike! ~ " ' pa drago seme kupoval in sejal. Ce tudi sprvega ne bomo tudi med temi se utegne naključiti, da nekteri mlačni imeli samo žlahnega lanu dosti za izdelovanje, ne stra- postanejo in nobenemu nič ne verjamejo To pa se simo se y ker tudi iz našega navadnega lanú in ko no mora, na priliko, tako-le zgoditi: Někdo čita v časniku, pelj se bo dalo po umném gojenji, napravi in izdelo- kako izvrsten je ta ali oni tuji gnoj, kako dobro plenja vanji pripraviti predivo, ki bo imelo toliko ceno ta ali ona rastlina, ki še ni pn y nas vdomačena, in vec ne bo zgube. Med tem pa bode naša skrb 9 da da bo mo y enakega, ter tudi poskusi; pa ker nima dostojnega za- poskušali sejanje in pridelovanje izvirnega žlahnega se- o kmetijsko-naravskih in kemijskih naukih, se prav lahko primeri, da mu kaka reč, ktera bi v rokah popadka mena sami y pa to tudi po vsi moci širili na okrog. umnega in podučenega kmetovalca izvrsten vspeh imela ravno na ta način bomo tudi najlože in najhitreje do- y segli y da bodo kmetje izvirno seme sejaii in lep lan ravno narobe iziđe. Potem pa govori s starokopitneži, přidělovali, ker jim bomo predstavljali razloček med da gospodje pišejo, kar jim na misel pride, pa ne po- skušajo. enim in drugim. Tako se bo dalo umno predivstvo med ljudstvom najhitreje razširiti in na visoko stopinjo po Reči moram, da jez, ki vendar nisem v vrsti takih, vzdigniti. Ce bi pa čakali z izdelovalnicami tako dolgo poprej uiocui ïc1jc1 j ua u1 oo i\uifcujol»u ^/n u«o u«»v uci ul ujuiv>ujv> o«uuv iutiiuu oouic ocjail^ pu uo voiju j <»4 na tako stopinjo povzdigniti, kakor beremo od drugih bi dočakali kaj prida napredka, kajti že prej sem rekel nisem verjel da bi se kmetijstvo pri nas dalo da bi kmetje samo izvirno seme sejaii, pa ne vem p ali ko sem pa videi umno Kmetovanje in vredjena da kmet se ne poprime rad kake nove vstvari p dežel gospodarstva na Moravském, pa sem prepričan če se da mu dobiček poprej na prste ne pokaže. Se manj pa je se bo kmetijstvo tudi pri nas sčasoma povzdignilo na misliti, kakor sem že sam prepričan, da bi se kmetje stopinjo, o kteri bi danes marsikteremu starokopitnežu že zdaj sami lotili z vspehom umnega izdelovanja pre- ■ Il I Itt^H BÉ I fe^^^B M WÊÊ (Kon. zastonj pripovedoval. To bo tudi moralo biti, če bomo diva. y hoteli shajati, kajti naši časi niso več nekdanji! Pravih izgledov je neogibno potreba, če hočemo da se bo sploh kmetijstvo dalo povzdigniti. Tukaj pri-dem na stvar, ki jo gledé naše dežele moram imeno- y zvezana z vati: prvo med najvažnejšimi in najpotrebnišimi in to je dobro uravnana kmetijska učilnica v središču dežele. Po moji misli in po misli vseh pravih kmetovalcev je nam obširna kmetijska učilnica dovolj prostranim in izgledno vravnanim kmetijskim gospodarstvom tako potrebna, da zasluži prvo pozornost tistih, ki imajo to stvar v rokah. — Vse dežele kjer je kmetijstvo na visoki stopinji, začele so s tijskimi učilnicami. Iz njih pridejo umni kani kmetovalci Razpis daril za pospeh mlekarstva. Da bi c. k. ministerstvo kmetijstva pospešilo usta-novitev mlekarskih društev ali tovaršij po naših pla-ninah, razpisuje v ta namen več denarnih daril, in sicer : kme ; Dve darili po 600 gld. in zlate svetinje za sirarske družbe ali tovaršije, ki na dan najmanj 400 bokalov mleka predelajo v mastni sir. Ako se oglasi več tacih društev, ki 400 bokalov mleka na dan podelajo v sir y omi- p in če vendar se po vseh krajih razsejejo uni izgled tudi vsak kmet ne pride v nje, razsodi dobrota izdelanega sira. Tri darila po 300 gold, in sreberne svetinje za si y kteri so drugim, in tako je potlej rarnice ; mogoče doseči, kar sem rekel ki vsirijo po manj ko 400 bokalov na dan p ali prej namreč prepriča nje prostega kmeta. pa le na pol mastni sir napravljajo, zraven pa tudi naj bolji sir in največ sira naredijo. Kar se tiče pa predivstva , moram reči da Za omenjena darila se smejo oglasiti vse po av- je pri strijskih planinah že obstoječe mlekarske družbe, ravno nas ozir zboljšanja sploh na tistem štalu, kakor sem tako tudi tište, ktere se saj z mesecem julijem (malim 1871. leta ustanovijo. \J XL t, VS AJ U t* U J »[/»«M AAV »^«J — l Čili. U LUUl USltJ , i£ Id U fcj tí Ï rekel o splošnem kmetijstvu. Vendar če vzamemo to srpanom) prihodnjega leta v ožem pomenu, dalo se bo v tem s pomočjo nekterih posrednjih sredstev bolj ročno napredovati. to je Dotične prošnje naj se vsaj do 1. oktobra prihod njega 1871. leta predložijo ministerstvu kmetijstva po- Eno in prvo tako sredstvo je izdelovanje prediva, sredno po deželni vladi ali tudi po kmetij ski družbi. Vsi kmetje, s kterimi sem o predivstvu govoril y SO enoglasno rekli povzdigniti y da naj bo nam, ki ^uibi, prva SKrD, da uuuiu mui pcuivu íziucíu- kajti njim nikakor ne dopada, da morajo predivo hočemo predivstvo vali sami izdelovati bomo tudi predivo iz delo- sledeča vprašanja: Vsaka taka družba mora saj 10 družbenikov šteti. prošnji naj pa natančno in vestno odgovoré na y djali so p da y če bi ne bilo toliko delà in sitnosti s predivom. jim ne bilo treba druzega marsikteri sejal več kdo jo je ustanovil? Kako dolgo že obstojí družba ali tovaršija in lanú Izvrstno jim dopada kot lan pridelovati, in da bi ga potem le v izdeloval- posestvu? p če Koliko družbenikov sedaj šteje? ktere občine spadajo družbeniki po svojem nico oddali. Zato so mnogi čakali z lanom, da sem 4. přišel iz Moravskega , ujioit;, v*e* uum y kar daj Mnogovrstne novice. Kolikošen je bil čisti znesek, ki se je benike? razdelil med druž- »v # «JUliV ^ v VVl V Uk y o t) ik/MUiA v f Viu y Predložene prošnje se bodo dale v presojevanje z velikim trudom skupaj spravil za najemnino treba, poj dej o izbranemu odboru izvedencev; ako bo odborniki tudi pregledovat mlekarnice in družbe, ki se Prav po birokrattânem uradništvu. V Marija-Tere-sioplu na Ogerskem je nekemu ubogemu očetu, ki ima mnogo otrok, zgorelo 28 gold, v bankovcih, ktere je Mali posije minister- košček bankovca ki se resen bil za darila poganjajo Prisoďila in razdelila se bodo darila konec 1. 1871. se ce je res dobil 30 kr. za oni košcek bankovca Ako med prosilci nobeden ne zasluži celega darila, enem pa tudi eksekucijo, da mora plačati stvu s prošnjo, v kteri je popisal svojo veHko nadlogo in prosil, naj se mu denar nadomesti. Cez tri me- ob ker AittU UIV'U ^/ivunv« UVWVMWU «V VV(*V^MI v>««4.»«, VilVjlJJ |/Ct tuui V>IVOUaUViJV ) UA UIV1 Ck UiaUaVI X gold., bCl bode c. kr. ministerstvo razpisana darila le deloma po- pismo na ministerstvo ni imelo koleka. Tako se po- dělilo. C. kr. ministerstvo kmetijstva na Dunaji 3. maja 1870. Narodne stvari # Kako se nam je pri volitvah obnašati? Na to vprašanje odgovarja štajarski „Slov. Gosp." tako-le : „Kmalu bodo po vsej Sloveniji volitve. Te volitve bodo za nas Slovence morda odločivnejše, nego so bile vse prejšnje. Ne samo sramota za nas bi bilo, ako bi zmagali tujci in prijatelji tujcev, sovražniki naše do- mače besede in domače slovenske šege, bila bi tudi ne-. v izmerna škoda za našo prihodnost. Cas hiti naprej, Avstriji in Evropi reči strahovito hitro zoré; kamor pogledamo, povsod je nezadovoljnost, povsod kipi in hrumi. Tako se moramo Slovenci vprašati: kaj bo v prihodnosti z nami? Tujec nas bode v gospodar- stvo dobil popolnoma, ako se ne pripravljamo, ako se na vso moč ne branimo. Narodni slovenski poslanci so naša glavna bramba! Da se izvolijo zdaj povsod po Slovenskem narodni slovenski poslanci, da nemškutarstvo na vrh ne pride: v to si moramo prizadevati z vsemi močmi vsem^pogumom in z vso mogočo delavnostjo. ) z e so volitve razpisane. Toraj moramo se organizirati, moramo delati in resno agitirati začeti, kajti gotovo je, da bosta nemški liberalizem in slovensko nemškutarstvo svoje mreže čez našo deželo prepregla in lovila v svoje zanjke slovensko ljudstvo. Te mreže nam je odvažno povsod trgati. Volili se bodo najprej volilni možje Slovenci biti Ti morajo , morajo prvotnim volilcem prej obljubiti, da volijo le slovenskega, vseskozi narodnega kandidata. Da se bo pa to zgodilo, treba je, da vsak iz- obražen in podučen Slovenec vsak komur je blagor domovine svet, precej začne delati, volilce podučevati. Pustimo ves prepir, ves razloček stanov, različna sta-lišča: narodnjaki, domoljubi bodimo. Zdaj gré za našega naroda prihodnost; resen je čas, zato bodi naše delo tudi resno in možato in neutrudljivo. Kdor imaš priliko, imej voljo, pojdi okrog volilcev, govori, prepričuj! Kdor imaš znance, piši jim, če govoriti ne moreš. Stvar naša je pravična, narod naš je bister, Slovenec hitro sprevidi, kaj je prav in dobro, kaj je njegova pravica. Al rok ne smemo križem držati, besede ne varovati, da nemškutar in sovražnik z zvijačo Slovenca ne prevari. vsakem okraji naj se poseben odbor ustanovi, maga ubogim! Kralj Matjaz. Po národní pravljici zložil M. T. železji stoka kraljić, obdaja ga zidovje, Al vedno kakor nekdaj še misli na domovj'e, Se zmerom bolj ga peče in širi se plamen Ki ga popřej gojil je v osrcji noč in den. Pod žarnim, svetlim solncem nikdar ni imel pokoja Si vedno s Čela brisai je gorke srage znoja; Vodila ga je Vila skoz vès slovenski rod Kazaje, kak zatira sovražnik ga povsod. Je videl, kako brate tiščé krvavi žulj i, Je videl, kak gostijo med njimi se kregulji, Je videl, kako peša in hira národnost, Kak se pravica jemlje, kak zgublja se prostost. r To vsekalo v osrčji krvave mu je rane, Pa vendar brate budit s pogumom gré zaspané . k zavednosti budí > Od moža k možu spéha i Prostost, domovje, pravo ljubiti je uči. Ko blisek glas budeči junake vse prešine, In misel misel dviga: sovražnik naj pogine Vse grabi za orožje, za rojem stopa roj f > Vse gré za staro pravdo, za dom, svobodo v boj Vse giblje se in ziblje, po holmcih žge gromade Kuší trdnjave trde, zažiga stare grade; In šum in hrum se čuje, zvenčí orožja lom, Kar diha, lazi, > hodi, vse bije se za dom. In kralj Matjaz pred njimi na čilem jaha V oklepi in čeladi, v desnici z mečem maha Se bij ? tolče brani kot ljuti oroslan Al zadnjic vendar vpeša s sovražniki obdan Nit klanje ne pomaga, a nit krvi potoci, Matjaz stojí premagan v sovražnikovi roči, V verige ga oklene nasprotnikov druhal, In hrum njegov vojaški je vtihnil odsihmal. In tamkaj zdaj ci biva med pustimi zidovi, Na rokah ino nogah so trdi mu okovi ; Al bolj kot nekdaj peče ga zdaj Slovenov stok, bolj kot nekdaj grize ga zdaj Slovenov vrok, Ne vé, kdaj noč napoči, kdaj zlatna zarja sine Ne seže glasno petje do njega tje v zidine. Odkar prebiva tukaj brez vsacega sledu, Nobeno zemsko bitje ne drami ga miru, > 185 Nadzemska krasna Vila dol k njemu le zahají Delé tolažbe rajske osrcje mu napaja; Mu pravi o Slovenih, mladencih, deklicah MHril Slovenske tirjatve v državopravnem oziru Zedinjenje vseh Slovencev je naša poglavitna težnja; dežele, v kterih živimo 7 In večkrat glase svoje zavije v pesem nimajo pravice 7 niso osebe 7) 7 Po trpi kraljić slavni, Naj zarje sine kras Da narod zopet davni Přetekli skliče čas. Res slabo zdaj mu ide, Sovražnik je povsod, Al zlato vreme pride In iť mu bo od tod. Že drami se in s taj 7 7 Mladenčev zbira roj S pogumom je napaja, Pripravlja je na boj. $ In sini razkropljeni Vže zbirajo se v krog Da znebijo miljeni, Predragi dom nadlog." pravice zoper naš narod, ampak narod je mora-lična oseba, ki kot takošna nikoli ne more zgubiti svoje osebne pravice do združenega pravnega življenja v eni avstrij ski kronovini. Tirjamo, da se nemudoma nih vladinih, deželnih 7 1 Tim kratek čas mu déla pesmico prepevaje Delé tolažbe rajske, osrcje ogrevaje; > vpelje za Slovence raba slovenskega jezika v vseh jav- cerkvenih in šolskih zadevah ; ob enem priznavamo enake pravice vsem drugim narodom. pospeh pravosodja tirjamo že zdaj višo deželno sodnijo za vse Slovence, s sedežem v Ljubljani. Ker po dozdanjih skušnjah večina štirskega zbora zgo-raj navedenim tirjatvam ne bode prijazna, hočemo de-lati v z vezi in porazumljenji z drugimi avstrij skimi fe- In on iz snu se dvigniv zavrne jej na glas: deralisti. Slovenski narod želé 7 da u Vse to predraga sestra! prinesti mora čas" država preosnuje na federalistični podlagi samo Trst Dopisi junija ( Tabor v se nasa priznava vojaške, finančně in trgovinske zadeve kot skupne. 6. Vse druge zadeve spadajo v oblast deželnih zborov. II. Tirjatve v cerkvenem oziru. 1. Slovenci ni- nam vstane v mamo nič proti temu, da drugoverniki, ki vživajo po večnem spominu. Tržaški Primorci smo se ga vdele- polno versko svobodo, imajo z nami enake^državljanske žili v ogromnem številu; velikansk je bil odhod s Ro- pravice; toda kot katoličani tirjamo, da tudi katoliška jansko zastavo na čelu, neseno od primorskega Sokola" v modri srajci; na vsakem kraji sta kot stražnika cerkev vse svoje notranje zadeve samostalno uravnava. Ker Je vse na tem ležeče, da se naša šolska mladež stopala dva Sokola v rdečih srajcah, spredej pa zopet izreja v krščanskem duhu, želimo, da se šolska postava drug Sokol, ki je prostil cesto in red dělal i se druge še enkrat presodi in tako popravi, da se v samostalni zastave, velika množica rodoljubov s pevskim zborami organizaciji šole tudi katoliški cerkvi primeren upliv Cerkveno premoženje in godbo: vse to je dalo impozanten pogled. Do Se- pri nadzorovanji šol odloči. žane přišedše nas velika množica sprejme; godba za- je kakor vsako drugo nedotakljivo. gode „Naprej" in živio- in slavaklicev ni bilo konca. m, iuj^y^ y * Dr. Lavrič in Cegnar in ž njima po sokolsko oble- štva za napredek obrtnije, splošne omike itd. naj ko dr. Lav- po potrebah tudi iz deželnega zaklada podpirajo. III. Tirjatve v drugih splošnih zadevah: Dru- se čeni tminski pevci pridejo nam naproti, in rič prisrčno bratovsko nas pozdravi, zadonijo zopet tako Napredek v obrtniji je navdušeni živio- in slava-klici, da je donelo po hribih zaklada več stori za vravnanje naših rek, osnovo in mogoč ; ako se iz deželnega h a|p m # ^m in dolinah. Sežana je bila vsa z národními zastavami ohrano dobrih cest itd. — 3. Hočemo, da se varno pazi okinčana. Po kratkem postanku odrine vsa množica na pri osnovi novega katastra, da ne bodemo preveč ob taborišče. Predsednik tabora dr. Lavrič začne z gin- loženi z davki. Ob enem želimo, da se pri tej priliki ljivim govorom razprave^ O prvi točki „zedinjenji Slo- naše zemljiščine knjige tako vredijo, da pridejo v po tOČiil ^ 1 q íí aI m a aamIa^i a n n /\m»vfc lr nf n nf ttawt i v> /I n n/\ nnf a«vi maIaí U prvi venije" je govoril dr. Klavžar prof. Ravni k, o 3. toč učitelj Živec iz Skope 7 O 71 19. polno soglasje z novim katastrom in da se potem vsled točki zarad ljudskih šol v Sežani tega realni kredit bolj okrepčá. o točki zarad slovenskih IV. uv>iioij i v v v/ i a uau^c j \J ti tuuai ůaiau oiuyouoqju x t • v oa uiuga v^iaoo mestnih šol v tržaški okolici kmet Jurij Grdol iz Ro- previdnosti naših poslancev. Vsa druga vprašanja se prepuščajo svobodni kola, in o 4. za znižanje davkov tudi okoličan iz Pro- Iz Metlike seka. vahno pa Vse je bilo enoglasno zahtevano, še posebno ži- točka. jun sad, akoravno nam vreme ni ugodno. Sviloreja nam obeta dober rvi so četrti pot Telegrami in dopisi iz raznih přespali in eni se že zapredajo. Odrasli so dobro Ljubljane, Gorice, Ma- prav zdravi in upamo, da se bodo dobro obnesli. 7 so e- krajev, kakor iz Prage, Gradca ribora, Trsta in še drugih krajev so bili navdušeno limo si le še dobrega kupca, kteri bi naš trud primerno AAMViM ^ X 4 U VUl IU UV Vi^AU MJ \J f U V/ Ml&l UVf T V» VA^ Vij V AAJLUV/ UA AV UV VA V IL/1 V^M Al Vijy N/V»J AA WWA A V M, AAMU Vi WVA A AUAVA U V sprejeti, s posebno gromovito radostjo pa še pozdrav, tudi plačal, da bode sreča naša velika. Nadjamo se v ki so ga poslali Bokežki kapitani. Po končanem taboru naši okolici do 1000 funtov mešičkov pridelati. Z Bogom ! zapoje izvrstni tminski pevski zbor, in za njim še več druzih, in množica vsa navdušena se vrne v Sežano Iz Kamnika nazaj 7 kjer se je začelo rajsko národno življenje ; tra- jnija Ker so volitve za de- želni zbor pred durmi in še nič ne slišimo da po se kteri jajoče do druzega dne. Ne moremo si kaj , da ne bi bila volilna postava od 1861. leta premenila, rodoljubni gospej Polaje vi ne izrekli javne zahvale mi mestjani moramo hoditi v trg celó pod Ljubelj, zato za gostoljubnost njeno, ki jo je tako izvrstno ljubeznjivo so se veljavni naši mestjani pismeno obrnili do odbora pred več kot manj; al tetika 7 Triesterica", ki ima ve- nam razodevala. — Na taboru je bilo okoli 6000 ljudi, „Slovenije", naj bi se kar le more potegnil pri c. kr vladi za to, da se nam krivica odvzame, ki jo trpimo lika usta, jih je veliko tisoč požrla. Tabor je očividno že več let, da moramo v daljni Tržec volit hoditi. kořistil mnogo; gibanje je zdaj bolj živahno, ljudstvo enem dnevu se to težko opravi, treba je poldruzega bolj zavestno. v dne ali tudi dveh dni ; to ni le zamuda časa, temuč pri- Iz Stajarskega. (Volitve deželnih poslancev za Sta- zadene tudi stroškov. Da bi bile volitve ^ vsacih 6 let .....■ v treh letih jarsko) bodo za kmečke občine 23., za mesta, trge in enkrat, bi se ta krivica v se trgovinske zbornice 27., za meseca. pretrpela 7 Vlada bode brž ko ne podpírala nemškutarje ker se bojí, da Slovenci ne bi šli v državni zbor. veliko posestvo 30. dan tega trikrat voliti, je vendar prehuda potrata časa in stro- ; škov 7 samo zato, da je grand-nemškutar Schmerling Tržičanom vstregel. Ko bi bila volitev v Kranji, 17* dan t. m. v Mariboru iz vse dolnje Štajarske zbrani bi to središče nam, Radoljčanom in Tržičanom, to slovenski rodoljubi so sklenili, da hoté kandidate za nobeden bi ne imel predolgih potov. Dobro vem prihodnji deželni zbor priporocati na podlagi sledeče dogovorjenega programa : bilo rodoljubi v deželnem zboru so se lani že vtretj ič krepko potegnili za premembo nesrečne volilne po- ; naši 186 stave, al ker še ni duha ne sluha, da bi bila ta po vsem pravična postava potrjena, in ker se je nadjati, da Potockevo ministerstvo ne hodi iste poti kakor pred-niki njegovi, tedaj pričakujemo, da že pred volitvijo se potrdi postava, ki nas ne tira v daljní Tržeč. *) Iz Postojne. = Volitve poslancev za deželni zbor se bližajo, in spet pride vrsta tudi na nas, da si volimo poslanca skupno z Vrhniko in Ložem. Žalibog! da mi že dve leti nimamo zastopnika v deželnem zboru zavoljo krivične volilne postave. Cuda tudi, da sestrici Postojna in Vrhnika ste si poslednji časnasprotni stale. Cas je, da tudi med nama nastopi prijazna sprava. Mi Postoj'nčani podajamo tedaj Vam Vrhničanom bra-tovsko roko in volimo možá, kterega Vi in mi visoko spoštujemo in kterega iz njegovega delovanja v deželnem zboru zdaj še temviše cenimo. Vaš roják je: gospod France Kot nik. **) V svesti smo, da tudi naši dragi Loža ni bodo z nami istih misli. Vse to pa nas navdaja s zaupanjem, da gosp. Kotnik prevzame drage volje poslanstvo od nas, ako 28. dne t. m. zedinjeni stopimo v volilno dvorano in enoglasno volimo njega. In tako dobimo moža za svojega zastopnika, čegar ro-doljubje je skušeno kakor zlato v ognji, — ki še posebno dobro pozná razmere in potrebe naše notranjske in ima mnogovrstnega znanstva veliko, brez kterega ni-mur ni moč dostojno opravljati svoj važni posel v zboru. Iz Ljubljane. (Volilna postava za poslance deželnega zbora kranjskega), ktero je deželni zbor v nekterih razdelkih zato premenil, da bi se volilna pravica raz-širila, da bi se volilni kraji volilcem pripravniše vredili in da bi v vrsto v deželne bukve vpisanih graj-ščakov postavili se tudi drugi veliki posestniki, ki 100 gold, zemljiščinega davka brez vojskine přiklade plačujejo, spet ni potrjena. — Trikrat že je deželni zbor kranjski to postavo sklenil opiraje se na enako pravico za vse volilce in da bi volilcem bile volitve bolj zložne, al nobeno ministerstvo ni še odobrilo pravičnih zahtev, in tudi sedanje ne. Schmerlingova volilna postava ostane še ona modrost, o kteri se nič premeniti ne sme, če tudi je deželam le oktroirana, to je, po vladi ukazana, in čeravno je na podlagi več-letnih skušinj deželni zbor kot postavedajni faktor jasno dokazal, da v nekterih razdelkih je prava ,,mar-tra" mnogim volilcem, in da jo je premeniti treba. Kako krivična je ta Schmerlingova postava sploh, to pričajo neštevilni glasovi različnih dežel, — to je dr. Fischhof v svoji knjigi „Oesterreich und die Burg-schaften seines Bestandes" do jasnega dokazal, kjer Schmerlingove volilne postave „močvirna tla" (Sumpf-boden) imenuje — in vendar se tudi Potockovo ministerstvo drží teh nesrečnih postav! — Ce se ne po-slušajo deželni zbori in celó v tacih rečeh ne, ktere večkrat sklenejo, tedaj vprašamo : č e m u so zbori? Ce vlada zmiraj delà le po svoji glavi, ima absolutizem še to prednost, da je bolji kup! Bridke take skušnje vendar nikogar ne smejo omamiti, da bi rekel: „pustimo vse, saj je vse zastonjstanovitnost vendar naposled pelje do zmage, saj so že starodavni Rimci znali pregovor, da tudi „kaplja vode naredi luknjo v kamen, ne na enkrat s silo, ampak s tem, da večkrat pada na kamen". In národna večina prihodnjega deželnega zbora ne bode prenehala v eno mer zahtevati, kar se jej je odbijalo dosihmal. - » ■■ " ^ w - — *) Zalibog ! đa pod Potockem ni drugače kakor je bilo poprej ; glejte sporočilo iz Ljubljane v današnjem listu. Vred. **) Ker je bil gosp. Kotnik dozdaj poslanec ljubljansko-vrh-niske okolice in je bilo dogovorov na veČ strani treba, zato odbor „Slovenije" zraven gosp. dr. Jan. Bleiweis-a za okolico ljub-ljansko-vrhnisko dozdaj ni Se mogel nasvetovati druzega poslanca na mesto g. Ko tni ka, in ga bode tedaj nasvetoval brž drugi pot. Vred. ■— Radostni smo izvedeli iz Dunaja, da huda pljučna bolezen gosp. dr. Tomana se je obrnila ina bolje. Bog daj, da se mu kmalu povrne zdravje popolnoma. — (Dr. Costi) je obrtnijsko pomoćno društvo v Inspruku zarad zaslug o ustanovitvi tega društva podělilo diplomo častnega uda. — Danes, 7. dne t. m. dopoldne, se je s cerkveno slovesnostjo stavil temeljni kamen Marijnemu spo-minku na št. Jakobskem trgu. Bile so» vpričo više oblastnije; stavbini odbor tega spominka bil je name-stovan le po národnih možéh,vnobenega druzega ni bilo zraven. Danes je prečastiti St. Jakobski gosp. fajmošter vendar vidil, da nič ne pomaga, če tudi ob ne-deljah pri popoldanski službi Božji se litanije nemški bero ! — (Castno priznanje.) Kovaška in živinozdravniška šola v Ljubljani vživa tako dobro imé tudi po svetu, da se je že več dežel (Galicija, Tirolska, Koroška) obrnilo do družbe kmetijske, naj jim naznani osnovo te koristne šole. In zopet je dr. Bleiweis 4. t. m. eeló iz Oger- skega dobil prošnjo od prof. Ladislava Wagnerja iz Bude fOfen), naj mu pošlje osnovo ljubljanske učil-nice, ki mu je iz Dunaja z veliko pohvala priporočana. — (Za pomilostenje obsojenega gosp. kaplana Ko-privnikarja) so knezoškof ljubljanski se naravnost obrnili do Njih Veličanstva cesarja. „Tagblaitt", kteremu so vsa birokratična vrata široko odprta, je brž zavohal, da je škofova prošnja došla ljubljanski dieželni sodniji v presojo. „Tagblattovec" se delà prav tako, kakor da bi bil škofovo pismo bral ter ne skriva, da deželna sodnija ne bode nasveto,vala pomiloščenja. — Da se sodniške inštancije vprašajo za svoje mnenjje, to je čisto naravno, al da časnik še toliko takta nima, da bi po svetu ne raznašal stvari, dokler cesarjeva beseda ni re-^ šila prošnje, to kaže preočitno, kako radi bi te baže liberalci celó rabeljni (freimani) bili, da bi v ječo metali ali celó obešali národně možé, ki jih v eno mer psujejo za „klerikalce". Po naših mislilh bi pač potrebno bilo, da bi se oni list „Tagblattta" poslal na Dunaj na najviše mesto, da bi ondi vidieli, kaj se v Ljubljani godi s pismi, ki gotovo niso namenjena, da bi v nje nos vtikal časnikarsk pisarúh! Zato, da ljubljanska sodnija, kakor „Tagblatt" pravi, ne bode za pomiloščenje, bosta jej ovadúha Másel im Grolob gotovo zeló hvaležna. — (Dramatično društvo.) K zadnjenm sporočilu o občnem zboru je še pristaviti sledeče : g. jprvosednik je posebno povdarjal v svojem nagovoru, da društvo vkljub mnogim oviram veselo napreduje, da je <častno stopilo na javni oder z rednimi představami. Orno gotovo no-benemu narodnemu društvu ne delà škode, če se kje škoda godi, morajo se iskati vzroki drugo>d. Iz tajnikovega sporočila je razvidno, da je izdalo društvo za leta 1869 zopet 5 zvezkov ,,Slov. Talije" (8—12.), ki obsegajo prav zanimive igre. Igralo se je 9krat v gledišči in 2krat v čitalnici, s&upaj llkrat. Sodelovalo je pri teh predstavah 64 udov, 28 gospodičin in gospá in 36 gospodov, gotovo lepo štavilo delalnih moči, ki so bile glavni steber društvene delalnosti. Učil-nica se je začela 15. oktobra za ženske (družabnike in se konca konec junija. Izdatno denarnto podporo je naklonil deželni zbor društvu in njegoviim nameram, hvala naj bode tudi izrečena odboru narodmega kazališča v Zagrebu za prijazno brezplačno prepuščamje garderobe in muzikalij. Blagajnikovo sporočilo kažie za 1. 1869 dohodkov 1745 gold. 35 kr. stroškov 1574 gold. 30 kr. tedaj je ostalo 171 gold. 5 kr. in zraven še 350 gold. v obligacijah. Stan premoženja konci 1. 1869 je bil 735 gold. Proračun za 1.1870 kaže 4281 g da bi še prevzeli poslanstvo za deželni zbor, ktero ste oprav ker še knjigam , ktere društvo izdaja, mora prikiadati ljali od prvega začetka do današnega dne z vso goreč iz omenjenih dohodkov. Od januarja do 28. maja gold. je bilo dohodkov 2270 gold. 89 kr., stroškov 1972 nostj vred pravega domorodca. Verjemite nam, da z nami luje vsa naša domovina, ktera bo v sedanjih kr., v blagajnici je 298 gold. 86 kr. v gotovem burnih časih milo pogrešala Vašega modrega sveta, Vaše denarji in 300 gold, v obligacijah. volitvi odbora porocali smo že zadnjič. vemu blagajniku Marlji- mirne prevdarnosti, in Vaše zveste ste jej bili v vseh politiških stiskah krbljivosti, s ktero šljiva pomoč agar ju, ki že tri leta opravlja zaslomba. Naše edino tolažilo o tej boleči zgubi je svest, z hvale vrednim trudom brezplačno posel blagajnika, da ostanete tudi zanaprej v naši sredi, v sredi izreče g. prvosednik in ž njim ves zbor srčno zahvalo. mileg našega naroda, med kterim si stavite s svojo dobroto Odborov predlog, da se imenuje za častnega uda prvi in svojimi blagimi deli nepozabljive spominke. Dovolite Jugoslovan, čestiti biškup Strossmaier se je potrdil 9 enoglasno in naudušeno. Nektere od blagosrčni gospod, da se Vam pri ti priložnosti društvo nasvetovane premembe društvenih pravil bode pretresel novi odbor in poročal v izrednem občnem zboru. Na prvosednika „Slovenije" vsaj z besedami zahvaluje, z besedami, ki pri* dej o iz dna srca, za Vaše tolike 9 žrtve, za ljubezen do domovine in naroda, v Vašo gorečo kteri Vas nihče ne kaj je z odškodnino ktero zahteva nemško preseže. Naj Vam večni Bog vse stoterno povrne vprašanje, glediško podvzetstvo razjasni g. prvosednik, da odboru naj Vas 9 in v zdravj ni nič znano o tem. Konečno izreče zbor zahvalo g. prvo- dragi domovini trdno podp in sreči še mnogo let ohrani naši sedniku za vspešno njegovo delovanje in se sklene s tem zbor. (Poberki iz časnikov.) Pod naslovom ,,das Hôchste an perfider Verhetzung" pretresa ..Laibacherica" neki j—v )?si0v. Nar." ~ ; Od db dr ušt našemu ljudstvu očeta t 99 Slovenij 3. junija 1870 dopis iz Celja o izhodu ljublj. filharmo- da nične družbe in naposled izlije ves svoj žolc v to, pravi, da slovenska taktika le s surovo gro- mado deluje, ker v obče tako malo omikanem narodu. Ne da bi delali sodnika med drugače delati ne more pri 9 ,LaibacheriČino" kritiko in „ Na- ti rodovim" člankom ali da bi opravičevali „Nar." spis, vprašamo vladni list le: kako da se drzne žaliti ves narod naš slovenski, če ima pravdo s časnikom? ali niso take besede „das Hôchste der wildesten Unver-schâmtheit?" Potem se pa čudite, da je narod razka-čen, če še celó vladni list njega in one, ki se pote-gujejo za pravice njegove, pred svetom tako nesramno ftovićar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Ceskega. — Kaj zdaj mislijo Čehi, pripoveduje ondašnji časnik „Pokrok" tako-le: „Ko je grof Potocki pretrgal pogajanje z voditelji slovanskega našega na roda, se je v vsem premenila situacija na Ceskem, med nami in ministerstvom dunajskim je razpor popolnoma. To, kar so Cehi v formalnem in materijalnem oziru hoteli dovoliti, nima zdaj nobene veljave več. StališČe Cehov je zdaj takošno, da nobenega na Dunaji ne bodo videli več, dokler ondi v ministerskih palacah ne bodo bivali možje, do kterih Slovani morejo zaupanje imeti. Le V ce celarja med tem Cehi dobijo kraljevega dvornega kan Dunaj a ne bodo pripravljeni ž njim se^pogajati. o-j-j- — r- x ° —' 1 ~~ .-------- mora zdaj prvo dobrovoljno besedo Cehom reči, « u. v obraz bije! Ce nimate naroda našega na svoji strani, cehi Dunaju. Ker Potocki ni hotel prve besede reči se mar čudite? Ali ste kdaj kaj s tori li za njegovo | ~ Il I 1 omiko? Njegov jezik mu hočete zatreti v šolah, kan-celijah in sploh v javnem jeziku, ker ga imenujete 9 tudi Cehi ne bodo rekli druge. Ker Potocki ni bil mož beseda, tudi oni niso vezani na to, kar so obljubili". 99 Bauernsprache" in njegove zastopnike psujete za „kle-rikalce", ker klerikalec biti je v vaših očéh sramota. Quousque tandem! Ocitna zahvala. Iz Galicije. Nekteri časniki mislijo, da so se Zopet je razpušen naš deželni zbor in treba bode dar so ustavoverci abotni! Poljaki popolnoma pobogali z dunajskim ministerstvom in da sprava je gotova; na tanko hočejo vedeti vse, kaj Galicija dobi, in vedó že celó imenovati novega deželnega glavarja in ministra galicij skega. Kako ven- Stranka, kteri na čelu sto- jita Ziemialkovski in Groholski, je vsaki centralistični vladi privržena; tej stranki vstreči ni bilo Potockega treba, tudi Hasnerjevo ministerstvo jej je bilo po godu. njem za svojega zastopnika volili, da me je to prav Al vse druga je s federalistično stranko, ktero vodi živo v srce ganilo, smel bi skor misliti, da Vas je volja, Smolka ; ta stranka ne gleda samo na to, kar je Po- na novo voliti. Ker ste me, častiti volilci okraja kranjskega, lož-kega in tržiškega! dosihmal še vselej s tolikim zaupa- mi se ljakom po volji; ona ima zmirom celo državo pred očmi; ta stranka se bode na vso moč upirala temu, da bi se poslanci niih poslali v dunaíski državni zbor, t/JL ti f # l^llt kajti ta zbor, ako bi se utegnil še kedaj zbrati, bu bi tudi še v tretjiô me voliti v deželni zbor. Zato pa, da Vaša volitev ne bode zastonj, ker zdravje moje nikakor več ne dopuša udeleževati delovanja zborovega tako, kakor je dolžnost poslančeva, zahvalujem se prisrčno za veliko zaupanje Vaše, zgolj to, kar je bil dosedanji nesrečnega spomina. ktero više cenim kakor vsako drugo čast, ter prosim, da Hrvaško. Iz Zagreba se je telegrafilo „Neue fr. mi verjamete, da zavoljo bolehnosti mi ni mogoče, kakor Presse", da véliki škof zagrebški bode Kovač po bi rad, v vrsti drugih národnih poslancev in prijatlov ~ ~ _ - . . . - svojih poganjati se za blagor mile domovine svete pravice naroda našega imenu naše 9 za škof iz Pečuha (Funfkirchen) iia Ogerskem, šolski tovarš Rauchov. — Poslanci vojaške granice , «v^v.«. so se nevoljni vrnili iz Dunaja, ker ogerskega mini- Stopivši s prisrčno to zahvalo z odra očitnega za- sterstva predsednik Andrassy je vedel stvar zasukniti gotovljam Vas, dragi mi rojaki, da do zadnjega dihljeja ostanem z dušo in telesom verni sin domovini naši, ter tako, da niso bili puščeni pred cesarja. Iz spomenice, ki namenili Njegovemu Veličanstvu in ktero je Vas ob enem prosim, da na mesto moje izvolite onega „Zukunft" razglasila, se razvidi, da Graničari možato so jo gospoda .«•JL» ^/L VUiUi , «Ml UW JJJVW1V « J W »U » Vf ItlU VUVgU J JtJ W l» WUI. « kterega Vam bode nasvetoval popolnega zau- zahtevajo panja vred ni odbor „Slovenije" to, kar jim gré in da jih ni volja trpeti Ljubljani da bi se o~njih sklepalo brez njih. Da so Magjari tako • • junija 1870. Baron Anton Zois. slepi 9 da ne vidijo 9 da zatiraje pravice državne in na- rodne igrajo z ognjem \ 188 Predragi roiaki m Njih Veličanstvo naš premilostljivi cesar so s Najvišim patentom od 22. maja t. 1. razpustili državni zbor in vse deželne zbore, razen ćeskega, ter ukazali nove volitve. Nagnila je Njih Veličanstvo na to velikodušna misel, ki je izrečena v besedah: „Jaz čem mir imeti s svojimi narodi". Ta blagi namen Njih Veličanstva se po sedanji državni ustavi ni dal doseči ; bilo je neogibljivo potrebno premeniti jo. Ali večina dozdanjega državnega zbora se je vsaki premembi trdovratno ustavljala; je gluha bila za glas poljskih, slovenskih, tirolskih in druzih poslancev, ki so zahtevali, naj se deželam in narodom dá njihova pravica. Zato se je moral ta državni zbor razpustiti, in Njih Veličanstvo se obraća zdaj do volilcev da bi izbrali take poslance, ki bodo radi podpírali Njih velikodušni namen: mir in spravo narediti med vsemi > avstrijskimi narodi. To nam pa očitno kaže, kako važne in pomenljive bodo te nove volitve za narode in za državo, in kako skrbni moramo za-nje biti, tem bolj, ker tista stranka, ki noče ravnopravnosti, ampak po sili nemško gospodstvo nad vsemi drugimi narodi, vse žile napenja, da bi svoj namen dosegla. Ona razglaša očitno, da je nemštvo prvo, ne Avstrija; da hoče Poljakom dati posebne pravice, samo zato, da bi Cehe in Slovence tem laglje pritiskala; da če v cerkvenih in duhovskih rečeh svojo staro pot lažnjivega liberalizma in nekatoliških principov nadaljevati. Gorjé si nenemškim narodom, cerkvi in Avstriji, ako bi spet večina iz te stranke zasedla deželne in državni zbor! Da odvrnemo to nesrečo, vsaj kolikor je v naši moči, čujmo in delajmo, da se nam nove volitve prav izvršé. Naj se vsak domorodec zvesto posluži svoje volilne pravice. Ako bi bil kdo po krivici izmed vo- lilcev izpuščen, naj skrbi, da se taka pomota še o pravém Času popravi. Ce mu je treba v ta namen pomoči naj se obrne, če ni drugače, naravnost do društva „Slovenije". Na deželi, kjer se bodo zdaj najpred volilni možje (Wahlmânner) izbirali, naj se pazi na vso moč, da se pravi možje izvolijo, narodni, pošteni, nepremak-Ijivi, in ki tudi gotovo volit pojdejo, kedar bo volitev za deželnega poslanca. Naj se nihče na druge ne zanaša, nemarnost v tej reči je pregreha zoper narod. Za deželnega poslanca si ne izbirajte nikogar, kterega ne poznate po skušnji in po delih, da ima srce za narod, za njegove dušne in telesne potrebe, za deželne in narodne pravice; da hoče Avstrijo vsem enako-pravno, in ki tudi pravic katoliške cerkve ne dá teptati in zasmehovati. Tudi v dozdanjem deželnem zboru se je narodna večina na tanko po teh načelih ravnala. Potezala se je za večo deželno avtonomijo. Skušala je volitveni red za deželni zbor prenarediti, tako, da bi se volilna pravica razširila, volilcem težave zmanjšale in neke, v naših razmerah neopravičene predpravice odpravile. Po-ganjala se je, da bi se narodna ravnopravnost v šolah, uradih in javnem življenji vresničila. Delala je na vso moč na to, da bi se previsoki gruntni davek znižal, in opravila je vsaj toliko, da se ga bo do tistih mal, dokler se nova cenitev ne dovrši, vsako leto nekaj odpisovalo; tudi je podala o primernem času svoje nasvete, da se je v novi postavi za gruntni davek na naše okoliščine oziralo. Ni mirovala, da je od države nazaj dobila odvzeto deželno premoženje. S postavo zastran razdelitve pašnikov in menjalnih zemljišč, kakor z mnogokratnimi proš-njami do vlade, da bi se servitutna odveza brž ko mogoče dognala, je delala za zboljšanje našega kmetijstva. temi in mnogimi druzimi deli, ki jih ne moremo vseh naštevati, je skušala dozdanja večina s trudom in trdno voljo vstrezati po svoji moči deželnim in narodnim potřebám. Res je, da je dozdaj še malo dodelanega; da najvažnejše postave še niso potrjene; ali ravno zato se-danja večina svoje naloge še ni končala; ona mora svoje delo nadaljevati. Naj nam nasprotniki naši še toliko zavirajo; naj se z silo, lažjo in zvijačami še toliko napenjajo, naša reč je pravična, in ako smo složni, strpljivi in stanovitni, zmaga naša je gotova. Društvo „Slovenije" vam tedaj priporoča za deželne poslance možé, kterih večina se je že potrdila pred vašimi očmi v živem boji za vaše pravice in koristi; za druge vemo iz večletnih skušenj po njih življenji in djanji, da so Vašega zaupanja vredni. Vsi bodo, tega bodite zagotovljeni, trdno stali za deželne pravice in potrebe, za narodno ravnopravnost, in najširjo deželno avtonomijo, ktero dvoje bode pot pripravljalo do nam vsem tako srčno zaželjene združene Slovenije; spominjali se bodo pa tudi, da so matere katoliške cerkve verni sinovi. Sprejmite jih tedaj, predragi rojaki! delajte za-nje in dajte jim, ko pride čas, brez razcepljevanja svoje glasove. V vaših rokah je zdaj našega naroda čast in sreča. Branite jo po vsi svoji moči! Vse za vero za cesarja, za domovino! Od odbora društva „Slovenije" V Ljubljani 1870. Dr. Jan. Bleiweis, predsednik. Odbor „Slovenije" priporoča za poslance v deželni zbor na kmetih: . Za Kamnik in Brdo: gospoda Janeza Toinan-a, dekana v Moravčah. 9 Za Kra nj, Tržeč in Loko: gospoda Franceta Kramar-ja, korarja, in dr. Radoslava Razlag-a, advokata v Ljubljani. 3. Za Radolico in Kranjsko goro: gospoda Lovro Pintar-ja, fajmoštra na Březnici. 4. Za Postoj no, Planino, Senožeče, Lož in Bistrico: gospoda dr. Etbin Costa, advokata v Ljubljani, in Matija Koren-a, posestnika v Planini. 5. Za Vipavo in Idrij o: gospoda Jurija Grabrijan-a, dekana v Vipavi. Za Novomesto, Košta nj evico in Krško: gospoda Jožefa Zagorc-a, posestnika v St. Jerneji. Za Trebno, Zatičino, Žužemberk, Mokronog, Litijo in Radeče: gospoda Jožefa grofa Barbota, grajščaka v Rakovníku, gospoda Miha Tavcar ja, fajmoštra v Vačah, in gospoda dr. Lovro Toman-a, advokata v Ljubljani. i jj^c/ Za Koče v je, Lašče in Ribnico: gospoda Luka Svetec-a in gosp. Petra Kozlerja v Ljubljani. Za Crnomelj in Metliko: gospoda Martina Kramaric-a, posestnika v Rado vici. (Za ljubljansko in vrhniŠko okolico in za mesta in trge priporocajo se poslanci prihodnjič.) Odgovorni vrednik : Janez Murnik. — Natiskar in založnik : Jožef Blazilik v Ljubljani.