118. Meo. Današnja števUka stane Din 1f50, V UidUlani, w petek 23. maja »Z4. Leto UM. 6 Izhaja vsak dan popoldne, isvsaatfl nadalje ti ali s do 30 petit vrst A 2 O, do 100 vrat i 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravni*tro „Slov. Naroda" in ulica šL 5, pritlično, — Telefon it. 304. Hakarna" EnaHora „Slov. Maroda" Koaflova nlloa it. 5, I- nada trop i« Talofon asov. *4. sproiaama le podpisana ln ssdostno Irankorana. Rokopisov so no vrata. Posamezne Številke: "^■B v Jugoslaviji od 4—6 str- po O. 1-50, 8 in vet 2 D. V inozemstvu 4—6 str. 2 D., 8 In ve€ po 3 D. Poitnina platana v gotovini. »Slovenski Narod« velja: V JngosU»!Jl v Ljubljani po poitl V fnozemstiu 12 mesecev •••••• Din 240-— Din 210 — Din 360 — . 120'— , 120-— . 1S0- — . 60-— „ 60-— 90 — „ 20-- „ 20-- . 3G-- Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina tlop Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno £AsT" po nakazne'. Na samo pismenn naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Brez programa... Dogodki v beogradski narodni skup* ščini, kakor tudi politična debata v jugoslovenskem tisku je dokazala, da sedanji opozicijonalni blok nima točno opredeljenega delovnega programa. Te* kom zime je oznanjeval načela samo« upravnega značaja ter narahlo naka? zoval potrebo revizije ustave in avtono* mistične samouprave. Proti pomladi je porinil v ospredje borbo proti takozvani korupciji. Stopil je na branik čiste državne uprave in dobrega zakonos dajnega dela. Pobijal je Pašićevo vlado pri vseh zakonskih predlogih. Med temi mu je bil največ na poti državni pro* račun, ki pomeni kljub vsem nedostat* kom vendarle glavno finančno delo, ki so ga izvršile naše vlade v zadnjem času. Ker smo s tem državnim prora* čunom standardizirali našo finančno politiko in postavili celokupno državno gospodarstvo na solidna tla. Opozici* jonalni blok je končno o Veliki noči prišel v položaj, da izjasni svoj enotni program in da s takim programom aspirira na državno oblast. Voditelji so povzeli znano frazo o narodnem spon razumu, ki v njihovih očeh ne pomeni drugega, kakor takojšnjo predajo celo: kupne državne oblasti opozicijonalnes mu bloku ter zahtevo nekompromisne izpeljave federalističnega programa. Če žc hočemo narodni sporazum, tedaj je tak sporazum kvečjemu v tem smislu mogoč, da se ugotovi med unitaristič* nimi skupinami in med federalističnimi strankami za slučaj, da se narod v teh vprašanjih ne zjedini na enotno linijo, nekako kompromisno stališče. Opozici? jonalni blok pa hoče s frazo o narod? nem sporazumu samo svojo enostran? sko rešitev, takojšnji prevzem celokupne državne oblasti ter nato paševanje po širni jugoslovenski državi po milih strunah gg. Davidovićev, Radičev, Spa? hovcev in Korošcev. Tekom krize je opozicijonalni blok ti videl neresnost sporazum aškega pro* grama ter menjal barvo. Na vsestran* ska vprašanja po pravem programu je ostal gluh. Začel se je sklicevati na formalno brezbarvno suvereno voljo ter na številčno moč svojih skupščinskih glasov. Sedaj je podlegel tudi v tej fazi našega notranjega boja. Številčno raz* mer je še ne zadostuje, da prevzame vlado skupina, ki nima točnega programa, in ki sestoja iz vseh mogočih revi? zijonističnih ter protirevizijonističnih, unit ari stičnih ter federalističnih strank, kakor ravno opozicijonalni blok naše narodne skupščine. Tu nahajamo zem? Ijoradnike, Turke, socijaliste, Spahovce, klerikalce, radićevce, srbijanske mah kontente in še druge skupine, ki vse veže samo osebno nasprotje do nacU jonalne koalicije ter nebrzdana želja po osebni karijeri in strankarski moči. G. Davidovič želi pri bodočih volitvah veliko mandatov, Spaho komaj čaka, da sede na ministrski stolec, klerikalci bi radi v Sloveniji predvojno straho* vlado ter uničevanje državljanskih in kulturnih svobod, zemljoradniki sanjaš jo o agrarni Jugoslaviji z zelenimi ge* nerali gospodskega stanu na čelu itd. Nobena enotnost, marveč vsestranska pestrost socijalnih in državno? p ravnih programov! Opozicijonalni blok nima točnega programa, s katerim lahko pre? vzame poslovno vlado ter na podlagi vidovdanske ustave izvaja njene doslej še ne izvršene zakone ter tudi samo? stojno zakonodajno in upravno konso? Udira obstoječe državno in nacijonalno stan je. Kaj je torej preostaialo, kakor da se sestavi koalicijska vlada nacijonalne zveze med samostojnimi demokrati in radikalno stranko! Ta vlada ima jasno začrtan program pred seboj! Nacijo* nalna koalicija stoji na neomajnem te* melju vidovdanske ustave. Na tem te? melju bi bila izvedla še marsikatero zakonsko delo. pridobila za to delo še ostale parlamentarne skupine, da so se postavile na stališče programatičnega in doslednega izvajanja obstoječega državnega in nacijonalnega edinstva. ustave ter zagovarjale potrebe neod? ložljive r.oiranje gosnodarske in kuU turne konsolidacije. Ker ni bilo vo/,?e za sodelovanje, je po pravici zahtevala novo volitve, ki naj izjasnijo temeljna vprašanja naše državne eksistence. Dokler ne dobi takega mandata, pa je vsekakor prav. da v najkrajšem času izpelje vse zakone, ki so v zvezi z vidov? dansko ustavo in da to ustavo do jeseni v celem obsegu oživotvori. Pri tem velikem delu lahko vlada računa na sodelovanje vseh nacijonal* nih elementov Jugoslavije. Oblastne sa? mouprave naj dokažejo, ali je mogoče redno nacijonalno delovanje v poedinih delih države, ali je večina na nacijo? nalni ali na federalistični strani. Fede? ralisti sami in pa njihovi zavezniki v opozicijonalnem bloku pa bodo morali s svojimi pravimi vizir ji na dan. Opo* zicijonalni blok in njegovo notranje edinstvo se naj postavi na preizkušnjo, da bo imel priliko, da odkrije svoja temeljna stremljenja. Politična situacija. Nova vlada za točno izvršitev vidovdanske ustave. — Beograd, 22. maja. (Izv.) Ministrski svet je imel včeraj po zaprisegi svojo prvo sejo. Seja je trajala od 18. do 20. Ministrski svet je razmotrival notranjo in zunanjo situacijo. V glavnem je razpravljal o delovnem programu in o smernicah sedanje Pašič-Pri-bičevićeve poslovne vlade. V razgovoru je bilo tudi vprašanje sklicanja seje narodne skupščine. — Datum se določi na današnjem sestanku ministrskega predsednika Pašića s skupščinskim predsednikom Ljubo Jovano-vičem. Z dnevnim redom seje je bilo v zvezi tudi vprašanje verifikacije Radi-čevih mandatov. Kakor je vaš dopisnik iz vladinih krogov obveščen, je ministrski svet v načelu razpravljal, kako se naj izvaja v praktičnem življenju Vidovdanska ustava, kako se naj uporabijo ustavna določila. Vlada :c odločena nadaljevati v še večjem obsegu dosedanjo politiko na podlagi Vidovdanske ustave, rešiti se imajo razna gospodarska in socijalna vprašanja in popolnoma se ima uveljaviti uradniški zakon. Poleg tega ima nova vlada nalogo, da čim prej materijalno in finančno od-pomore vsem onim krajem v Sloveniji, na Hrvatskem, v Slavoniji, v Srbiji in Bosni, ki so trpeli vsled zadnjih povod-nji. Poleg finančne pomoči bo vlada skušala ogrožene kraje zavarovati pred naćnT'"nimi katastrofami in bodo na več kra:"': zgrajeni novi nasipi. M:nistrski svet je razpravljal tudi o uradniških plačah in drugih prejemkih. Vlom v naš konzulat v Celovcu. — Nasilstva *>He — Beograd, 22. maja. (Izv.) Današnja »Politika« objavlja dopis iz Celovca, datiran z dne 19. t. m. o kulturnih in političnih nasilstvih, ki jih izvajajo koroški nemčurji rr Nemci nad koroškimi Slovenci. Z ozirom na govor zunanjega ministra dr. Grunbergerja v dunajskem parlamentu o razpustitvi nemškega ^Kul-turbunda« v naši državi in po navodilih avstrijskih oblasti so pričeli koroški nemčurji in Nemci odkrito gonjo proti Slovencem. Ko bo izdelan načrt v vseh podrobnostih, pripravljajo posebno nasilno akcijo proti Slovencem. Pri nanad-h in preganjanjih imata prvo besedo pokrajinska vlada v Celovca in nacionalistična organizacija »Hei-maćsdienst . Onemogočiti hočejo zadnjo slovensko šolo na Koroškem sn sicer na prav premeten načn. Vse slovenske rodbine, ki pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo, dobivajo grozilna pisma od Ifeimatsdiensta, v katerih se jim grozi s požigom in umorom, če bodo še pošiljali svoje otroke v to šolo. Rodbine so se morale pokoriti temu ukazu in Kaj se godi na Koroškem? iz arhiva ukradeni. Važni akti imatsdier.sta«. pred nekaj dnevi je ostala slovenska šola popolnoma prazna. Učitelji so ostali sami v praznih učilnicah. Konzulat v Celovcu ne more proti tej nasilni akciji ničesar ukreniti, ker je predsednik pokrajinske vlade Schumi obenem predsednik Heimatdiensta. Konzulat tudi ni v položaju se zadostno zavarovati pred eventualnimi napad1. Dvakrat je bila pisarna konzulata oplen jena. Nobenemu se zato ni ničesar zgodilo. Januarja meseca so ponoči vdrli v pisarno konzulata, opustošili inventar ter odnesli zaupna poročila. Schumi je uvedel preiskavo, ki je končala seveda brez rezultata. Pred dvema mesecema se je zopet izvršil sličen napad ter so napadalci odnesli važne akte iz arhiva. Dopis končno poziva vlado, da se z vso odločnostjo zavznme za naše rojake v Avstriji ter zahteva pri avstrijski vladi zadoščenje za nesramno kršenje eksteritorijalnosti našega konzulata v Celovcu. Plačs Mmrmw za mesec i junij. — Beograd, 22. maja. (Izv.) Na snočni seji ministrskega sveta je finančni minister dr. Stojadinovič poročal o ureditvi izplačila uradniških plač. Storjeno je bilo vse, da se s 1. junijem iz- plačajo uradniške plače na podlagi novega uradniškega zakona. Finančni minister je konstatiral, da je samo prometno ministrstvo popolnoma izvedlo prevedbo m da se železniškim uradnikom in uslužbencem že 1. junija izplačajo prejemki v smislu zakona. — Beograd, 22. maja. (Izv.) Prometni minister dr. Popović je izdal na podrejene urade navodila, da imajo sestaviti plačilne liste za mesec junij po vzorcih v smislu novega uradniškega zakona. Dne 1. junija prejmejo vsi prometnemu ministrstvu podrejeni uradniki in železničarji prejemke In dra-giniske doklade po novem zakonu. V smislu sklepa ministrskega sveta ima ta odredba veljati tudi za upokojence prometnega ministrstva. Manifest onozicijonalnega bloka. Manifest ima le oblike komunikeja. — Korošec gre v Solun. — Beograd, 22. maja. (Izv.) Načel niki opozičijonalncga bloka so opustili namero, da bi objavili takoj po prisegi nove vlade manifest, ki bi bil podpisan od vseh opozicionalnih skupin. Tak manifest ni bil objavljen, pač pa je blok izdal običajen komunike, katerega vsebino priobčuje opozicijonalni tisk. Z veliko reklamo napovedani manifest ni napravil v parlamentarni]] krojili zaželenega vtisa, čeprav je sprva za vsebino manifesta vladala velika pozornost. Načelniki opozičijonalncga bloka so včeraj dopoldne in popoldne razpravljali o manifestu in končno je bil izdan dolg komunike, ki protestira proti načinu rešitve vladine krize. S to rešitvijo se rušijo temelji pravnega reda v naši državi. Blok se slovesno odreka odgovornosti za tako rešitev, kakor tudi za usodne posledice, ki morajo slediti tej rešitvi. Med drugim končno pravi komunike, da so se opozicijonalci združili na skupno delo po jasnem in določenem programu, da ustvarijo možnost za bratski sporazum med vsemi narodnimi elementi, posebno med Srbi in Hrvati. Združeni smo, naglasa komunike, da pripravimo Jla sporazumu za upostavitev reda in zakonitosti s pobijanjem korupcije in antagonizma. Komunike v ostalem naglasa suverenost naroda. Ministrski svet je o tem komunikeju na snočnj seji obširno razpravljal. V radikalnih in samostojno - demokrat-krogih so komunike sprejeli s popolno mirnostjo in hladnokrvnostjo. Zanimivo je dalje, da so opozicijonalci sklenili imeti posebne skupščinske sestanke ali bolje rečeno »konventikle«. Ta zborovanja bodo otvarjali in zaključevali z geslom: »Živela suvereniteta naroda!« Prve «£?cve vladajoče splošno ogorčenje in nezadovoljstvo v vrstah opozičijonalncga bloka je sedaj znatno ponehalo. Voditelji bloka trdijo danes samo, da so storili važne in dalekosežne sklepe, ki jih hranijo v popolni tajnosti. Smatrajo se v skupščini kot večina in Aleksei Tolstoj. 48 in se razbil. Zrako-plovec in mehanik sta nepoškodovana. — Pariz, 21. maja. (Izv.) Pelletier je dospel v Sanghai na svojem zračnem poletu okoli sveta. V Sanghaju je bila določena 14. etapa njegovega poleta. Ko ie pristal na zemljo, je bil zrakoplov poškodovan. Letalo je pristalo na golfskem igrišču. Pelletier ni opazil na igrišču raznih za igro razdeljenih kopišč, ob katera je letalo zadelo ter se znatno poškodovalo. Pelletier m mehanik sta nepoškodovana. Ko dobi Pelletier iz Ha-noje novo letalo, nadaljuje svoj polet Politične vesti. = Zahtevamo popolno zadoščenje! Na drugem mestu poročamo, da je bil v naš konzulat v Celovcu v zadnjem času izvršen že dvakrat drzen vlom. ^Vlomilcem ni šlo za to, da se z vlomom materijelno okoristijo, marveč da v konzulatu ukradejo zaupne uradne akte, ki se nanašajo na slovenski živelj na Koroškem. Če se ne motimo, se je že preje dogodil pod konzulom Rašićem sličen slučaj, ki pa je ostal javnosti prikrit. Gre torej za sistematično nem« ško akcijo proti jugoslovenskemu kon* 2ulatu v Celovcu. Naš konzulat v Ce* lovcu je koroškim Nemcem trn v peti, ker ga smatrajo kot napravo, ki naj bo v zaslombo in zaščito jugoslovenskemu življu na Koroškem. Vedo dobro, da ima konzulat poleg svojih gospodarskih ciljev predvsem to nalogo, da se zavze« ma za pravice naših koroških rojakov, ki so jim zajamčene v saintgermainski I mirovni pogodbi. To delovanje bi radi paralizirali. Ker ga drugače ne morejo, so posegli po nasilnih sredstvih. Orga* nizirali so zločinske vlome v naš kon* zulat, da se tem potom polaste uradnih spisov in tako dobe vpogled v delo* vanje in načrte našega konzularnega zastopnika. Tmajoč v rokah te doku* mente, lahko vnaprej onemogočijo vsak ukrep naše vlade v varstvo, obrambo in zaščito našega zatiranega življa na Koroškem. Da s tem greše proti med? narodnemu pravu, za to se čisto nič ne menijo, ker pač računajo na miroljub* nost in popustljivost naše vlade, da ne bo iz teb zločinov izvajala konsekvenc. Dosedanja širokogrudnost naše vlade, ki je na ta zlodejstva molčala, jih je utrjevala v tem naziranju. Toda te širo* kogrudnosti. miroljubnosti in popustijh vosti mora biti konec! Naša vlada ne sme več molčati! Bil bi to dokaz njene slabosti. Z vso energijo mora zahtevati od avstrijske republike, da ji da naj: obsežnejše zadoščenje. Najmanj, kar mora zahtevati, je eksemplarična kazen za ono organizacijo, ki je notorično v zvezi z vlomi in s tatvinami v našem konzulatu. Brez odlaganja mora avstrij* ska vlada razpustiti »Heimatsdienst« in dati vse garancije za to. da bo naš konzulat mogel v bodoče neovirano opravljati svoje posle in v mejah, za* črtanih v smntgermainski mirovni po* godbi, Ščititi naše koroške rojake. Ako nam avstrijska vlada ne da popolnega zadoščenja, naj vlada prekine vse diplo* matske stike z avstrijsko republiko in naj prične z najobsežnejšimi represa? lijami! Zapro naj se vse nemške šole v naši kraljevini in avstrijski državlja* ni, ki se debele pri nas ob našem kruhu, naj se kot nadležni tujci brez pardona izženo. Naše mnenje je, da je naša država dovolj močna, da lahko izsili za nezaslišane zločine, izvršene na našem konzulatu v Celovcu, najobsežnejšo sa* I tisfakcijo! Besedo ima sedaj minister-j dr. Ninčič! Čakamo na njegove ukrepe! — Francoski komunisti o naši krizi. Komunistično orijentirana »Humanite« priobčuje v eni zadnjih številk sodbo svojega beogradskega dopisnika o naši parlamentarni krizi. Dva zaveznika, pravi list, Angleška in Francija, se tajno vmešavata v jugoslovensko krizo. Po tradicijah in v lastnem interesu podpira Francija močno militaristično in centralistično Jugoslavijo, ki bi ji mogla pomagati pri njenih imperialističnih načrtih na Balkanu. Orožje Francije je radikalna stranka na čelu s PaŠičem. Angleška bi rada paralizirala francoski vpliv na Balkanu in bližnjem vzhodu. Angleški kapital je izbral za svoje orožje Zagreb, Radićevo stranko in opozi-cijonalni blok. Ta angleška politika se pozna v pritoku angleškega kapitala v zagrebške banke. Tretji faktor je kralj z dvorom, armado in tajno šovinistično organizacijo »belo roko«. Kralj se dela, kakor da bi se ne mogel odločiti, v resnici pa simpatizira z radikali, monarhisti, centralisti in frankofili. Ves kapital srbske države je v francoskih bankah. Kralj se boji bloka, v katerem igra glavno vlogo republikanec Radile. Toda blok pošilja v javnost čedalje več lojalnih izjav in hoče prisiliti celo Radića, da priseže zvestobo kralju in domovini. Mogoča je še ena kombinacija — da kralj poveri mandat — monarhistu Korošcu; v tem slučaju bi bil opozici-jonalni blok razbit. S tem bi bili vsi zadovoljni. — Menda ni treba omeniti, da je avtor teh vrstic zelo slabo informiran o naših razmerah in da vidi vse skozi komunistična očala. = Odkrita beseda. Te dni je nagovoril Trockij gojence vojne akademije tako-le: »Samo sovjetska republika lahko združi navadno vojno z razredno borbo na zapadu in z nacijonalno borbo na vzhodu. Vojne med državami se morajo čimdalje bolj izpopolnjevati z razredno borbo. Zato se morajo častnik rdeče armade prav tako temeljito seznaniti s pravili državljanske vojne, kakor navadne. Častniki rdeče akademije morajo znati organizirati delavske legije v buržuaznih državah. Ko izbruhne državljanska vojna, morajo smotre-no kombinirati politiko s strategijo tako, kakor zahteva pol. razpoloženje dotične ga naroda. Po zmagi morajo uničiti še zadnje ostanke sovjetom sovražnih sit Sestav gojencev vzhodnega oddelka vojne akademije mora docela obvladati jezik tiste države, kamor bo poslan. Gojenci morajo znati izkoristiti nacij. sovraštvo. Sov. voj. agenti morajo preskrbeti Moskvi vse informacije glede predpriprave državljan, vojne. V bodoči vojni z buržuaznimi državami ho glavno prožjp sovjetske Rusije zra- čno b rodov je, propaganda in strupeni plini.«« = Angleški glas o Češkoslovaški. Obletna pojedina Češkega društva (Czech Societv) se je vršila v Londonu pretekli teden. Pojedini je načeloval bivši lordmavor mesta Londona sir Charles VVakefield. Državni tajnik za Škotsko Adamson je pri napitnici na Češkoslovaško dejal, da se je versaill-ska mirovna pogodba sicer že večkrat kritizirala, a da se ni še nikoli kritiziral oni del pogodbe, ki zagotavlja starodavnemu češkemu narodu njegove pravice do samostojnosti in posebno mesto med narodi vsega sveta. Adamson je potem poudarjal naporno delo češkoslovaških državnikov v dosego mednarodnega miru. — Bivši minister za zrakoplovbo Hoare je pristavil, da češko narodno vstajenje ni nič manj pomenljivo, kakor preporod grškega naroda v začetku 19. stoletja. — Sir VVakefield je še dejal, da je nova republika s svojimi političnimi stiki z evropskimi velevlastmi in s priznanjem, ki si ga je znala pridobiti pri vseh, postala nravno in duševno ugleden družabnik najbolj civiliziranih narodov. = Razpust bolgarske zemljedelske stranke. Iz Sofije poročajo, da je ministrski svet razpustil bolgarsko zemljo-radniško stranko, ker je ogrožala temelje države in podpirala tajne komunistične organizacije. S tem sklepom je ministrski svet v prvi vrsti zadel poslance zemljoradniške stranke. Nadalje je ministrski svet sklenil zapleniti celokupno premoženje vseh članov zemljoradniške stranke, ki so za časa Stambo-lijskega vladovanja zavzemali državne položaje. Premoženja, kojih redni nastanek ne bo moči dokazati, zapadejo bolgarski državi. julijska Krajina. — Razpuščenl občinski sveti. V Černičah so na belo nedeljo dobili vsi občinski svetovalci odlok, da so odstavljeni in da je imenovan za občinskega komisarja dosedanji župan Lipovž, ki bo dobival 25 lir plače na dan in bo imel povodom tega plačane vse poti in zamude časa. Ves občinski odbor je bil pošteno naroden, samo župan Lipovž se je nagibal k fašizmu, katerega propagira po Černičah oni komaj pečeni doktor Jasnič, ki je bil pred kratkim nav*dušen Jugosloven, a se je prelevil v fašista, ker mu to bolje nese. — Raz-puščen je občinski svet v Volčah in je imenovan za komisarja dr. Petelen, bivši uradnik Hipotečfiega zavoda v Gorici. Za vzrok razpusta občinskega sveta ne ve nihče. Bo pač le ta, da je bilo pri volitvah samo 7 glasov za fašistovsko listo. — V Biljah je goriški podprefekt že pred volitvami pozval župana Mozetiča, da naj odstopi. Župan mu je mirno odgovoril: »Odstavite me!« Par dni nato je prišel v občinski urad neki uradnik v spremstvu proslulega fašista Sav-niga, da preišče občinsko poslovanje. Vsled tega pritiska je občinski svet od-stooil. Za komisarja je bil imenovan neki Numis, a ker gre ta v Kanal, je imenovan na njegovo mesto mejni grof Obizzi, arhivar pri bivšem deželnem odboru. Tako se razpuščajo občinski odbori drug za drugim in se nalagajo občinam ogromna bremena. Potem naj bo pa še ljudstvo zadovoljno s tako vladavino! — Častno občanstvo Mussoliniju. Po vsem Primorju je v zadnjem Času začela razsajati neka posebna bolezen, ki napada občinske svete po mestih in vaseh. Sfcer je ta bolezen že precej stara in je razsajala tudi že v starih časih pred vojno, toda v toliki meri pa vendar ne, kakor seda]. Iz vseh krajev namreč prihajajo vesti, da je ta ali oni občinski svet podelil Častno občanstvo ministrskemu predsedniku Mussoliniju. Sedaj iz Opatije, potem iz Ronk, nato iz Vlžinade in RoČa v Istri, potem zopet iz Trsta itd. Vsak dan enaka vest iz par občin. Ubogi Mussolinl, kam bo šel neki z vsemi temi diplomami, ki mu jih bodo seveda hoteli izročiti lastnoročno v 'deputaciji! Je pač res nesreča za človeka, Če je tako zelo priljubljen, da so mu celo Čreva v nevarnosti pred prenavdušenimi častilci, kakor je n. pr.* podprefekt v Tržiču, ki je sklical najodličnejše meščane m jih pozval, da sestavijo odbor, ki bo Imel nalogo, da se postavi spomenik na kvoti 144 na Krasu nad Tržičem, kjer je v vojni doba Mussolini brezpomembno prasko. Podprefektov predlog je bil seveda sprejet z velikanskim navdušenjem. Kaj si neki misli Mussolini, ki je resen in pameten človek, o vseh teh li-zunih?! — Občni zbor ženske podiulnJce šolskega društva v Trstu. Snoči je bil občni zbor Šolskega društva v Trstu. Izvoljen je nov odbor, m sicer za predsednico ga. Milka dr. Abramova, za podpredsednico dr. Slavikova in za tajnico gdč. Slavica Godina. Obširno poročilo opisuje delovanje društva od časa ustanovitve leta 1922. Prvo leto je društvo razdelilo med siromašne deklice in dečke razno obleko in perilo. Ob-darovanih je bilo 885 sirot Drugo leto je bilo obdarovanih le 420. Prvo leto je bilo dohodkov 10.000 lir, drugo leto samo 7S14 lir. — Fašistovski občinski komisarji na Goriškem. Po poročilu iz Gorice, so dobila nekatera županstva v kobari-škem okraju, tako Drežnica, Kreda, Trnovo in druga poziv od prefekture v Čedadu, da naj župani prostovoljno odstopijo. Na njih mesto bodo postavljeni fašistovski občinski komisarji, ki imajo nalogo v občinah organizirati fašistovsko stranko. — Ponarejevalci angleških bankovcev pod ključem. Znano jo že, kako je tržaška varnostna oblast, obveščena po zagrebški policiji, da J« bila aretirana v Zagrebu neka Joaipina Antunovičeva iz Trsta, ki je zamenjavala ponarejene petsterlinske bankovce, v kratkem času prišla na sled pona-rejalcem v Trstu, razkrila njihovo gnezd« in aretirala osem oseb. Izginila pa je tedaj popolnoma brez sledu ona Marija Tenze, pri kateri so ponarejalci imeli v njenem stanovanju v ulici Boccaccio št. 3 svojo tiskarno. Sedaj je aretirana tuđi Tenzejeva in ž njo njen tovariš, ki ji je pomagal zamenjavati ponarejene bankovce, neki Grk, Jurij Splris, rodom iz Aten.A bU je res naravnost čuden slučaj, kako so jima prišli na sled. Tržaška kvestura je namreč dobila pred par dnevi iz Brindisija obvestilo, da sta v neki tamošnji menjalnici neki moški in neki ženska zamenjala nekoliko bankovcev po pet sterlingov, ki so jih pozneje spoznali za ponarejene. Sleparja pa sta izginila brez sledu. Toda prav tedaj, ko sta stopila v menjalnico, je namreč slučajno neki kinematografski operater fotografiral tisto ulico in ju. kakor se je pozneje pokazalo, ujel na film. Posnetek filma so poslali tržaški kvesturi in tu so takoj spoznali Tenzejevo in njenega tovariša. Napravili so več fotografij in jih razposlali zlasti obmejnim postajam. Spirisa so detektivi zasledili v Trstu in ga aretirali, Tenzejevo pa so zalotili v Postojni in jo potem odpravili v tržaški 'zapor. Tako je sedaj vsa, deset oseb štejooa banda pod kljnčem. — Zgradba cerkve na Sv. Gori. V nedeljo, 25. tm. bo blagoslavljenje temeljnega kamna za zgradbo nove cerkve na Sv. Gori pri Gorici. — Kako si pomagajo odpuščeni uradniki. Bivši ravnatelj zemljiške knjige, Vinko čuk, in bivši sodni oficijal pri okrožnem sodišču v Gorici, Anton Trampuž. ki sta bila odpuščena Iz državne službe, ker sta pač Slovenca, sta otvorila v Gorici pravno pisarno za upravne, nesporne in izvršilne zadeve, za stvari, tičoče se vojnih škod in za posredovanja posojil. — Zelo zabaven prizor se je nudil v torek d^r-oHi^ vsem mnogoštevilnim gospodinjam in deklam, ki jih je ob tist dostatki razdeljeni na a) tehničke, b) na materialne. Tu je sestavljen cel niz naravnost prenerednlh »ispravke priobčenih zakonskih tekstov . . . (Tudi za cl. 23 pravilnika o izdajanju in vidiranju potnih listin moremo pričakovati »popravka«, pa smo radovedni, ali pride v »prilogo«, kjer je bil pravilnik tiskan, ali v splošni del?) Mate rlalni del tega članka se Je skliceval na dvoje prejšnjih člankov Nove Evrope (od tL Januarja 1923 in od 1. decembra 1923) s sličnim! opombami k pogrešeni zakonodaji, tu pa Je dokazal osobito o nemoSnostl nekaterih določil zakona o taksah ln pristojbinah. V Slovenskem Narodu s dne 7. maja ti. št. 104 smo obrazložili nedostatnost ČL 13 srb. zakona o pošti in telegrafu po samem svojem besedilu v splošnem ln pa nepotrebnost in neprimernost razširitve aa pokrajino Slovenijo še posebej. In to gro tako dalje ln tako dalje ... AH b r o a k o n c a?! Upajmo, da ne... Ce te ne bodo prišli pametni resortnl ministri na to, da treba državi v centralnih uradih — predvsem dobrih strokovnjakov, na naj bodo od koderkoli, ki Imajo resno voljo upravo smotreno Izvajati ln zakondajna preddela dbro opravljati, upajmo pa vsaj, da bo sedanja mladina, ki po sred-njih in visokih šolah pridobiva svojo spre* mo za praktično življenje, še tako odgojena, da bo kategorično zahtevala: »Proč a »partijskimi« upravnimi uradniškim aparatom, ki Jo pri zakonodaji udeležen, nado* Balkanska nevarnost. »Rzecz. Pbspolita« priobčuje v eni zadnjih številk izpod peresa V. Dom-brovskega obširen članek o položaju na Balkanu, v katerem pravi avtor med drugim: Pred vojno je bil izraz »balkanska nevarnost« glavni motiv evropske politike. Ponavljal se je tako pogosto, da mu slednjič niso pripisovali nobenega pomena. Svetovna vojna pa je dokazala, da ta nevarnost ni bila samo fraza. Notranje politično življenje v Jugoslaviji in razmerje med Beogradom In Zagrebom je tako napeto, da je bila beogradska vlada slednjič prisiljena poklicati na pomoč umetno stvorjeno zunanjo nevarnost, da odvrne javno mnenje od parlamentarne krize. Toda Srbija ima po zaslugi labilnega zunanjega položaja res dva pereča zunanja problema, ki lahko povzročata novo vojno na Balkanu. To bi imelo katastrofalne posledice, kajti iz zgodovine je znano, da ! je oboroženim konfliktom na Balkanu j skoraj vedno sledila evropska vojna. I Prvi tak problem je izhod na morje, od i katerega je Jugoslavija malone popolnoma odrezana. Po okupaciji Reke od ; strani Italije je njeno edino upanje, da j dobi izhod na Belo morje in da zasede i solunsko pristanišče. Toda Solun pripa- i Dnevne vesti. V LiubijanK dru 22 maja 1924. Stran 4. »S L O V P N S K I NAROD« dne 23 maja i ^4 «tev 118 je izboren zdravnik, ki je t vso Test- I nos t jo in z vsem požrtvovan jem izvrSe- j val svoj težavni poklic. Na higijenskem polju je bil veščak, kakršnih je le malo med našimi zdravniki. Med svetov- j no vojno je z brezprimemo požrtvovalnostjo organiziral samaritansko delo m ustanovil celo vrsto bolnišnic, kjer so se zdravili ranjeni vojaki. Dasi je bil uradnik, vendar je nastopal povsod kot prepričan narodnjak in si tudi nI dal kratiti svojega odločno naprednega prepričanja. Kot tak seveda pod Avstrijo ni žel zaslužnega priznanja, pač pa ga je naš kralj lani odlikoval z redom Sv. Save IV. vrste v priznanje njegovih zaslug, ki si jih je pridobil na sanitarnem polju. Vso svojo rodbino je vzgojil v odločno narodnem in naprednem duhu. V Novem mestu In v vsi okolici je užival splošen ugled in spoštovanje kot zdravnik, pred vsem pa kot mož izrednih srčnih vrlin. Pogreb bo jutri v petek 23. t. m. ob 16. popoldne, in sicer z ozirom na to. da se omogoči udeležba pri pogrebu ntegovim Številnim prijateljem in stanovskim tovarišem iz Ljubljane. Bodi mu ohranjen trajen spomin, njegovi spoštovani rodbini naše iskreno sožalje. — Francosko odlikovanje pesnika Otona Župančiča. Danes opoldne se je vršila v sobani Francoskega instituta na Bleiweisovi cesti intimna svečanost, pri kateri je francoski konzul gosp. De Flach izročil pesniku Otonu Zupančiču visoko odlikovanje francoske vlade, vi« teški red častne legije. Med prisotnimi smo opazili velikega župana g. Sporna, bivšega pokrajinskega namestnika gospoda Ivana Hribarja, magistratnega ravnatelja gosp. dr. Zamika, rektorja ljubljanske univerze gosp. prof. dr ja. Kidriča, konzula češkoslovaške republi* ke dr. BeneŠa in še druge odlične pred* stavnike ljubljanskega literarnega in znanstvenega sveta* Pri vstopu v sobano j so prisotni pozdravili slavijenca s top* j lim aplavzom. Slavnost je otvoril univ. j prof. dr. Pitamic, ki je v imenu Franco* ; skega instituta pozdravil svojega pred« j scdnika in mu čestital na visokem fran« i coskem odlikovanju. V svojem izbra« nem govoru je orisal slavljenčeve za« sluge za francosko kulturno zbližanje. Takisto se je zahvalil francoskemu konzulu g. De Flachu za moralno in gmotno podporo, ki jo je izkazala francoska vlada Francoskemu institutu v Ljubljani Nato je francoski konzul gosp. De Flach v izbranih besedah čestital pesniku Župančiču na odlikovanju, ki mu ga je poverila francoska vlada, da se na viden način oddolži velikemu slovenske- ; mu pesniku za njegovo delo, ki ga je posvetil francoski književnosti ter njenim notranjim vrednotam. Zlasti blesteč prevod Rostandovega Cvrana de Ber-gerac bo živel tako dolgo, kakor izvirnik. Ko se je slavljenec poglabljal v francosko literaturo, jo je odkril Slovencem in dokazal notranjo sorodnost genijev obeh narodov. Po teh besedah je g. De Flach v imenu predsednika francoske republike pripel pesniku Župančiču red častne legije in ga po predpisanem običaju poljubil na lice. Pesnik Župančič se je nato zahvalil vladi in g. konzulu za odlikovanje, ki ga smatra za odlikovanje naroda, kojemu pripada. V dvajseletnem svojem književnem stiku s francosko kulturo je spoznal resnico, da je spoznavanje istovetno z ljubeznijo do Francije Po teh besedah so prisotni prijatelji in znanci čestitali slav- { ljencu. S tem se je zaključila slavnost ! O. Župančič je drugi Slovenec, ki je bil deležen francoskega odlikovanja. Fran- j coska vlada je že prej odlikovala brv- j šega pokrajinskega namestnika g. Ivan Hribarja z redom častne legije. — Z univerze. O. Martin S p I n-d I e r, višji fin. svetnik delegacije min. financ v Ljubljani, dosedaj honorarni nastavnik tehniške fakultete, je z odlokom min. prosvete imenovan za honorarnega profesorja za narodno gospodarstvo na imenovani fakulteti univerze v Ljubljani. — Vprašanje počitnic na naših srednjih šolah. Včeraj smo po beogradskih in zagrebških listih posneli vest glede letošnjih počitnic na srednjih šolah. Z merodajne strani smo bili opozorjeni, da se dotična odredba ministrstva prosvete nanaša samo na Srbijo. V Sloveniji veljajo glede zaključka šolskega leta te-le določbe: V VITI. razredu se konča pouk 28. maja, v IV. razredu radi nižjetečajnega izpita 6. Junija, ▼ vseh drugih razredih pa 27. junija. Slovesen sklep šolskega leta na vseh srednjih, meščanskih In osnovnih Šolah bo na Vidovdan 28. junija. Vse mature — velike In male — morajo Wtl končane do 27. junija. \ — Državni praznik na dan sv. Cirila in Metoda dne 24. t. m. se praz- . nuje na vseh osnovnih meščanskih in srednffh šolah s pouka prostim dnevom. Skupne šolske maše nI. — Ljubljansko občinstvo vljudno opozarjamo na koncert, katerega priredi v soboto, dne 24. maja, ob 8. ur! zvečer v Filharmonlčnl dvorani ženski zbor državnega učiteljišča v Maribora. Program je skrbno sestavljen ter izredno vestno naštudiran, zato umetni-m ulitek absolutno zagotovljen. ObO- 1 ni poset naj priča, da se zanimamo tudi za to panogo našega koncertnega delovanja. Vstopnice v Matični knjigarni * — Nlncfesvo* Pod Todatvoai dr. Vase* Hnoviča se Je te dni oglasila pri ministra snaanjifc del dr. Ninftftču deputacija prebivalstva ls Pardanja In Modoaa, ki sta na temelju sporazuma s Romunijo pripadla naši kraljevini, da se ministra zahvali sa njegov trud t prilog teh dveh krajev. Obenem je deputacija sporočila ministru, da Je občinski svet v Pardanju soglasno sklenil, da se bo odslej PardaaJ Imenoval Nlnol* eevo , da se * tem ovekovečl ime ministra, čegar asslnga Je, da Je končno prišel ta kraj t okrilje svoje matere zemlje — Jugoslavije. — Nove osebne tarife za brzo vlake. Železniško ministrstvo uvede s 1. Junijem nove potniške tarife za brzovlake ln sicer: do 10 km L razred 14, CL ras. 10.50 te ITL razred 7 Din do 10 km L razred SS, IL ras. SI in UL raar 14 Din. do M km L rasr. 42. IL raar. 81.50 in Ul. rasr. 11 Din, do 40 km L rasr 66, II. rasr. 41 in m. rasr. IS Din. a do 50 km L raar. 70, IL rasr. 52.50 ta UJ. razr. 25 Din. Za daljša potovanja ostane stara tarifa. — Promocije: Na dunajskem vseučilišča sta promovirala g. Vladao On sel j Is Škofje Loke ln g. Fran Debevec ■ Iga sa doktorje vsega zdravilstva. — Iz Rogmlkm Slatine se nam poroča, da je sezona v polnem teku. Mariborska godba je že pričela s rednimi dnevnimi koncerti in naročila za sobe so ie dosegla višino lanske sezone. — Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Dosedanji koncerti vojaške godbe iz Maribora kažejo, da bodo Imeli gostje v letošnji sezoni mnogo muzikalnega užitka. Sporedi so založeni z raznovrstnimi priznanimi komadi ta izvajanje že v prvih dneh priča o izvrstnih močeh. Oni gostje, ki uživajo sedanjo spomladansko Rojrafko Slatino, se čutijo nad vse srečne. Vreme Je lepo ln preroki pravijo, da ostane tako še dolgo. Po gozdovih pojejo drozgi, ščinkovri, senice In taščice, vmes pa se prijetno oglaša kukavica, ki ti naštele še kolikor hošeč let življenja, ako Jo radoveden vprašaš, koliko časa boš S še živel. Povsod! svež, Cist zrak, vonjavo I drevje m Jasno nebo! V vsem svojem čaru Je razvita Slatina ln vabi goste, ki sicer že sami pridno mislijo na njo, prihajajo hi napovedujejo. Letos se otvori zopet hotel BeJ-levue, stoječ nad Slatino v divni poziciji. Lastnik Je g. Rist, ki ima v najemu ljubljanski »Union«. — Koncert jugosl. komorne glasbe. V ponedeljek dne 26. mala se vrši v Filharmonlčnl dvorani IV. koncert Jugoslovenske komorne glasbe. Za ta koncert veljalo one vstopnice, kt so bile kupljene za IV. komorni koncert, stojišča pa se dobe v Matični knjigarni. Natančen program objavimo Jutri. — Smrtna kesa. T starosti 76 let Je včeraj po kratki bolezni umrl g. Fran O r e b e n c, vpokojenl nadoficijal pri pokrajinski vladi v LJubljani, oče prof. g. Otona Orebenca in tast prof. g. Davorina Vo-lavška. Pokojnik je bil vesten in marljiv uradnik, mot blagega srca in dober narodnjak. Pogreb bo v petek 18. tm. ob 17. a Večne poti št. S. ne pokopališče k Sv. Krizu. Blag mu spomin, njegovi cenjeni rodbini nase sozsdje. — 2epnl vozni red knjigarne V. Webxl v Mariboru, koji se Je v preteklem letu zelo razširil in priljubil kot najbolj praktičen med cen], občinstvom. Izide tudi letos in sicer v obširnejši i zdaj L Vse proge In tudi vozne cene bodo zaznamovane. Dobijo se tudi posebni platneni ovitki za stalno uporabo, sa Izmenjavo voznega reda. — Pojav kolere v Beograda. V Beogradu so konstatirali slučaj kolere. Simptomi kolere so se pojavili pri neki Roži Schein-mayer, k so Jo prepeljali takoj ▼ IzoHrno bolnico. — Težka nasrsea prt Kranju. V ponedeljek okoli 18. se je vračala posestnjee Uršula Mara Is Prtmskovega proti Kranju. Ko Je stopila ls postnega poslopja.» Je nenadoma padel strel, ki Je zadel Marsovo v prsa. Težko ranjena se Je zgrudila na tla. Nesrečna lena, ki Je mati ved otrok. Je bila prepeljana v ljubljansko bolnico. Kdo Je tako neprevidno streljal, dosedsj Se nI ugotovljeno. — Katastrofalna povodanj v Novem Sadu. Prt Vukovaru ta Palanki Donavm pada. V dolnjem toku se narašča. Prt Novem Sadu Je Donava razdrle nasip ta poplavila 15 000 oralov obsejanega polja. Skoda znaša 100 milijonov dinarjev. V Bač- ! ki Je Donava pri selu Bon ti poplavila 46.000 hektarov zemlje. Železniški promet aa * progi Beograd-Subotice Je ogrožen. Sobo- ; tfška Železniška direkcija Je oklenila sočasno ustaviti ves železniški promet- —> Razne nssroee. Ciril Zupan, posestnikov sin Is Ovšll r! Radovljici se Je Igral tako neprevidno s samokresom, da se Je ta sprosil. Kroglja Je zadela Zupana v desno nogo. — Anica Majer. dveletna hčerkica železničarja, se Je polila s vrelo Jone to Js zadobila težke opekline po obrasli. — Marijo Kovač, posestnikovo hčer ls Planin« pri Rakeku, Je ugriznil pes sevamo v desno nogo. — Vsi poškodovanci so bili prepeljani v bolnico. i— Neprevidne vožnja. Včeraj okrog ». zvečer Je pridrvel v galopu po Kongresnem trgu v smeri od realke mimo univerze koal, j vprežen v lahen kmečki ves. Ns vosu Je bflo poleg voznika ie kakih saden moških | ia ženskih poljedelskih delavcev. Kakor Je , bilo Is vedenj« voznika ia sploh aa vozu se uahajajočlh rasvidetl. Jim nI bilo kal po-sebno mar, da bi koala ustavili; vajeti v voznikovih rokah niso Wle napete. Na voga- < ln, kjer cesta zavije proti Woifovf ulici, v bližini Klno-Matlee, le koal hftr0 zavil ta vos st le med največjim dirom prevrnil. Gledalci, ki so to divjo neprevidno dirko t strahom opazovali, so v trenotku opazili na tleh kopo ljudi, ki se prvi Mp niso mogli alti ganki alti govoriti. Ko so mimoidoči priskočili ponesrečenim na pomoč, so opazil, kako so vsi Os raznih delih telesa, posebno aa aa slavi močao krvaveli. Tudi cesta je bila okrvavljena. Dva moška in eno Žensko so navzoči spravili na noge, ostale ponesrečence pa so morali prenesti j kraj ceste ln čakati na rešilni voz, ki Je i kmalu prispel in odpeljal neprevidno druž-| bo v bolnico. Poškodbe so bržkone zelo težke. —- Ubegli prokurist. Beogradska poli« eUa le prišla as sled velikemu sleparju in pustolovcu, Id pa je žslibog odnesel pete. Josip SsntI je bH prokurist pri Jugosloven« skem Llovdu d. d. Nastopal je zelo elegantno, bil je galanten kavalir in velik prijatelj nežnega spola. Seznanil se je tudi s neko brhko Zagrcbčsnko, s kstero se je tudi po» ročil. Medtem je družba na podlagi kontrole knjig ugotovila, da je Santl poneveril 70.000 Din. Santl jo je le pravočasno popihal iz Beograda, pusteč svojo ženo brez vsakih sredstev. Policija je tekom nadaljne pre» iskave ugotovila, da Je Santl poneveril tudi dva čeka v znesku za 24.000 in 10.000 Din m sicer je oškodoval Franko«srpsko banko. Tudi več drugih sleparij je izvršfl. Pred kratkim je Santl pisal nekemu svojemu pri« jstelju v Beogradu, da je bfl v Pragi, kjer je napravil par dobrih »kupčij«, od tam je krenil na Dunaj in s Dunaja v Pariz. Po« ▼sod je izvedel par rafiniranih lopovščin. Sedaj se je odpeljal z letalom v London. Piše, da mu diše šterllngi... Beogradska policija je izdala za njim tiralico. — Smrtna nesreča v Zagrebu. V Zagrebu se je včeraj nataknil na nož na Kapitalskem trgu mesar Nikola Maruša. Prerezal si je glavno žilo na stegnu in je izkrvavel, še predno je prišla pomoč. Pokojni je bil oženjen in oče peterih otrok. — Eksplozija v Temešvam. pri kopanju nekega vodnjaka v Teraešvaru so naleteli delavci na skalnato plast, katero so hoteli z dinamitom razstreliti. Pri raz-strelbl sta bila navzoča tudi višji uradnik Kammennan ln ravnatelj Ritanklč. Nesreča Je hotela, da je dinamit predčasno eksplodiral Eksplozija Je oba imenovana raztrgala na drobne kose, trije delavci pa so bili težko ranjeni. — Telesno zaprtje. Spričevalo bolnice usmiljenih bratov na Dunaju spričuje, da se grenčica »Fraaz-Josef« tudi v trdovratnih slučaifh rabi z ugodnim uspehom. — Kdor Je zamenjal 15. maja zvečer klobuk v vrtni kavarni »Zvezde«, naj istega vrne v garderobo Istotam. IZ CELJA. — c Nemška kandidatna lista v okoliški občini celjski poka. Nemšku-tarski agitatorji so mnoge podpise za listo pridobili na sleparski in goljufiv način. Vsak dan prihajajo osebe, ki so bile prevarjene, in izjavljajo, da nočejo in ne marajo z omenjeno listo imeti ničesar skupnega ter preklicu jejo svoje podpise. Tako sta med mnogimi drugimi preklicala svoji kandidaturi na listi tudi industrijalca Pinter in Weber v Zagradu ter odločno izjavila, da sta bila prevarjena in nočeta s to listo imeti absolutno nobenega opravka. Zdi se, da bo končno g. Petschuch ostal sam na svoji kandidatni listi. —c Koncert Glasbene Matice Iz Maribora, napovedan sa soboto 24. maja je zopet preložen —e Predavanja na Ljudskem vseučlli« iču se vrsi zopet v ponedeljek 26. maja ob S. uri zvečer. Predaval bo »o zrakoplovstvu« bančni uradnik g. Čiro Sador. —c Shod upokojencev se vrfil v nedeljo 15. maja ob pol S. uri dop. v gostilni »Zeleni travnik«. IZ MARIBORA. —m Spor radi razstave v Mariboru, Kakor smo že včeraj poročali , bode Imel spor radi nameravane razstave v Mariboru dalekosežne posledice. Tudi od ugledne ljubljanske strani se je sedaj ugotovilo, da je v tej zadevi Ljubljana napram Mariboru nastopila Še preveč zaupljivo in ne, kakor nekateri mislijo, z namenom oškodovati Maribor. Živo v spominu je še, kako so na napad »Jutranjega lista« za mariborsko razstavo ravno ugledni ljubljan. krogi prihiteli Mariboru izrazit svojo solidarnost in da se je že v principu sklenilo, to solidarnost tudi od mariborske strani pokazati s tem, da se za to leto opusti večja specijalna industrijsko-orbtna razstava v Mariboru in da se interesenti iz vse Štajerske kot enotni razstavi j a-lec udeleže letošnjega velesejma v Ljubljani. To — naglašamo — se je zgodilo po napadu Zagreba na Maribor proti koncu razstave. Kakor se vidi, je usodno napako zagrešil predsednik lanskega razstavnega odbora, ki je brez mandata že v otvoritvenem govoru podal izjavo, da v Mariboru odslej za delj časa ozir. sploh ne bo več takih razstav. Ta izjava je naletela na vsestranski odpor, dočim bi si bil naknadni prijateljski omejeno na letošnjo razstavo ozir. ve-1 esejem v Ljubljani, gotovo posrečil. Druga usodna napaka se je storila pri sklepanju pogodbe med predstavitelji mariborskih gospodarskih krogov in med upravo velesejma v Ljubljani, ker prvi niso imeli od svojih organizacij nobenega pooblastila in so samostojno nastopali, dočim je bila Ljubljana uverjena, da zastopajo ti gospodje vse dotične gospodarske organizacije. Le na tej podlagi je Ljubljana pristala na Izplačilo deficita mariborske razstave Iz L 1922 do zneska Din 80.000. Pravijo, da je spor stopil v tak stadij, da se bo končno reševal še pred sodiščem, Slovenci smo res majhni ljudje. Komandirati ho- I čemo povsodi, pa se še med sabo ne razumemo! —m Premijera veseloigre Kamele skozi uho ilvanke. V torek zvečer ee Je v Narodnem gledališču vprizorila znana če- . I Ika veseloigra r Kamela skozi uho ilvanke« * ki Jo Je spisal F. Langer, prevel O. Sest Premijera Je v celoti zelo dobro vspela. Glavne vloge so bUe v rokah gdč. Petkove (Postova) g. Razberger (Pešta) gdč. Kogojeva (Zuzka) g. Kovic (Alan) g. Tepavac (Joe ViUm) g. Železnlk (Beshyba) g. Kokot (Andrej*). To pot Je gdč. Kogojeva poka-zala svoj talent tudi za take vloge in Je Žela b svojim Junakom g. K ovi čem, ter gdč. Petkovo in g. Razbergerjem ponovne ovacije. Igra je v splošnem občinstvo zelo zadovoljila. —m Vlom v Hotinji vasi pri Mariboru. V noči od 17. do IS. tm. je neznan storilec • vlomU v stanovanje krojača Frana Vrb-banjSka v Hotinji vasi pri Mariboru. Odnesel Je različno obleko ln par drugih predmetov v skupni vrednosti 4400 Din. Zanimivo je. da se Je vlomilec preoblekel kar v stanovanju krojača ln je pustil tam svoje cape. —m Ljubljanski juristi v Mariboru. V soboto dne 24. tm. dospe v Maribor pod vodstvom univerzitetnih profesorjev dr. Metoda Dolenca ln dr. R. KuSeJa 50 slušateljev ljubljanske Jurldične fakultete, ki si ogledajo najpreje moško kaznilnico ln policijsko ravnateljstvo, kasneje pa razna mariborska podjetja. Društvo Jugosloven-skih akademikov v Mariboru priredi gostom v restavraciji Narodnega doma pozdravni večer —m Utopljenec v Dravi. Pred dobrimi tremi mesec' Je izginil lz Maribora sprevodnik Ivan Kopic. Zapustil je Zeno s tremi nepreskrbljenimi otroci. Pred dnevi so potegnili iz Drave nedaleč od Ptuja nekega utopljenca, v katerem so spoznali pogrešanega Kopica. Očividno Je Kopic izvr* Sil samomor. —m Nameščanj© pisarniških moči. Ker seo brača vedno več takoimenovanlh kurzovcev tj. absolventov In absolventlnj zasebnih trgovskih tečajev na posredovalnico trgovskega gremija zaradi posredovanja pisarniških mest, objavlja trgovski gremij v Mariboru, da se na te vrste pisarniških moči vsled pomanjkljive izobrazbe ne more ozirati ln Jih priporočati trgovcem in industrijcem. Kot pisarniške moči v trgovini ln industriji pridejo v poštev samo absolventi drZavne dvorazredne trgovske SoTe, trgovske nadaljevalne ln kake druge višje Sole. kl posedujejo potrebno Izobrazbo. Ker stojimo pred zaključkom šolskega leta prosi gremij vsa podjetja, ki refJektl-rajo na absolvente državne trgovske Bole, da Javijo to gremiju ali pa ravnateljstvu te Bole v Mariboru. — Trgovski gremij, Maribor. IZ PTUJA. —p Velika nesreča v Draženeah pri Ptuju. Dne 20. tm. Je peljal kmet N. Ca-futa lz Dražene s svojo hčerko ln svojim hlapcem listje iz svojega gozda domov. Voz Je bil jako močno preobložen z listjem in steljo. Hlapec Je vozil preveč blizu kraja ceste In voz se je prevrgel v jarek. Ko Je Cafuta zapazil nevarnost, Je priskočil s svojo hčerko k vozu ter hotel voz s steljo pred padcem zadržati. Voz je bil pretežak, zdrknil je v jarek ter pokopal pod seboj kmeta Čafuto in njegovo hčerko. Kmet Cafuta je bil na mestu mrtev, njegova | hčerka pa k sreči ni dobila težkih poškodb. ] —p Pasji kontumac. Ker bo v mestu I Ptuj tekom zadnjih treh mesecev ni ugotovil in prijavil noben novi slučaj pasje stekline, so bile veterinarsko policijske odredbe glede kontumaca razveljavljene Odredbe glede razvidnosti psov ostanejo v veljavi. Prestopki pasje evidence se bodo najstrožje kaznovali. —p Vlom. V noči od 14. na 15. maja Je nepoznan storilec odprl z silo Izložbo } trgovine tuk. trgovca g. Rozenfeld na LJu- I tomerski cesti ter pokradel različne pred- j mete. —p PoneverJenJe. Neko natakarico Ju-11 Jano Kuk zasledujejo radi poneverbe, pri Antonu Juncu, gostilničarju v Mariboru. —p Svinjski semenj se vrši zopet ka- ; kor običajno dne 28. tm. Čaruga pred sodiščem. ČARUGINO PRIZNANJE, DA JE UBIL PIRKM AYERJA, Včerajšnja razprava dne 21. tm. pred osiješkim sodiščem se Je pričela sele ob 10. dopoldne, čaruga Je prišel v dvorano v novi toaleti. Nosil je bele hlače. Najpreje Je bil zaslišan obtoženec Dragotln Kova-č e v 1 č in za nJim Mato Krmpotlč. j Oba sta priznala vse jima naprtene zlocl-ne in sta trdila, da Je bil tudi Čaruga t ; njima. Ko Je videl, da ga vsi obremenjujejo, se Je odločil, da tudi sam prizna, j Vstal Je in besno izjavil: »Vb* ste me poznali in vedeli ste. kdo sem! Ker me izdajate, rečem, da sem bil v Tompojevcih!« Ta Izjava je napravila v dvorani glo- j bok vtis. Dopoldne Je bil zaslišan najpreje Kova čevič, ki Je obtožen samo enega zločina. Zločin prizna ln pravi, da je bil čaruga zraven. V Vrbovini so se preobleki! v orož-nlške uniforme in potem odšli na rop. Po osmih dneh Je dobil 4000 Din. Pri trgovcu Auslaenderju Je čaruga napravil samo »hišno preiskavo«. Ker ae Je bal čeruge, sato je hodil s njegovo družbo. ZASLIŠANJE SEDMEGA OBTOŽENCA. Kot sedmi obtoženec 1e bil nato zaslišan Mate Krmpotlč. Bil Je delavec v Andrt-Jevcih. Tu Je bival čaruga pod imenom „Nikola Markovi««. K nJemu Je prišel np> kega večera čaruga kot narednik ter ga pozval, da naj mn is opekarne sledi. Odflll so v Sredjanee, kjer so oropali gostilničarja Fuchsa. Predsednik: »Ali ste nameravali izvršiti to rasbojnlštvo?« Obtoženec: »Moral sem, ker sem se bal fteruge.« Pri rasbojnllkl ekspediciji v Brlog v tdki Je bil čaruga glavni vodja. Med zaslišanimi obtoženci Je prišlo do viharnih prizorov ln prepirov. Vsi so si očitali lat. Glede razbojstva v Brlogu veli čaruga, da so se o tem dolgo med seboj razgovarjaii. toda »e nfso mogli sporazumeti glede načrta. Tedaj jim Je Krnipotič pripomnil: »Ker ste videli na sejmu staro babo, onda mislite, da ne bo sreče.« Drž. pravd nik: »Ali ste bili v Tom po Jevcih?« Krm potic: »Da. Bil sem!« Votant OreŠkovič: »Ali Je čaruga ubil nađgozdarja Pirkmaverja?« čaruga besen: »Pa jaz tam nisem bil!« Na pripombo predsednika Je izjavil nato: »Pride že ura. ko povem čisto resnico!« Med čarugo tn Krmpotičem Je pri&lo do razburljivih razgovorov. Krmpotlč Je cčital čarugi: »če si Junak, tedaj govori Junaško' Zakaj se bojiš? Zakaj ne poznaš tovariša, kl Je bil s teboj?« Krmpotlč je zatem tudi trdil, da nI poznal čaruge, ker se Je vsakomur drugače predstavljal. čaruga Jezen: »Pojdi no! Lepo smo se ml preje sporazumeli in vsi ste vedeli, kdo sem!« Ker Je čaruga pri podMJih š^l vedno sam. mu Je Krmpotlč danes zabrusil v obraz: »Naravno, da nismo šli skupaj, ker te Je bilo sram. da greš z nami. Bil si gosped In s palico si Šetai po ulicah . (V Zagrebu, ko so šli v Lfko. POPOLDANSKA RAZPRAVA. Na popoldanski razpravi Je bil Carugi ponovno konfrontiran s Krm po ti ČV m. Predsednik mu Je pripomnil: »Dopoldne ste povedali, da ste bt* «# Tompojevcih pri onih groznih činih. Bili ste tudi v Brlogu?« čaruga: »Bili so oni, sa katere sem rekeL« čaruga Je nato opisoval, kako so napravili ekspedicijo v Liko. V Andrijevclh so se dogovorili, da oropajo ve'e*xgovca Prpiča v švici. Ker so jim manjkale tri šajkače, Je v Zagreb odposlal Kovačeviča, da kupi še tri šajkače. Dogovorjeno Je bilo. da se seatanejo v Otočcu ln da vsak Izmed šestorice potuje sam za sebe. Kovačevlč jo nosil veliko korbo. v kateri Je bUo orožjo in uniforma. Korba Je bila oddana na železnici kot prtljaga. V 6vici so se sestali in so tam že našli korbo. Drž. pravdnlk. »Kdo Je nosil korbo z orožjem in obleko?« čaruga lakonično: »Oni — saj komandant ne nosi kufrov!« čaruga je nato nadaljeval: Na sestanku v Švici Je družba rekla, da prelje ne gremo lz Like. dokler kaj ne »zaradimo«. Napad na veletrgovca Prpiča smo opustili. Sklenili smo na to, da gremo v Brlog. Meni Je bilo Žal. ker sem videl, da tam ni tujcev ln »protidržavnlh elementov«, ki bi jih mogli oropati. Jurkovlč Je pripomnil, da biva v vasi neki bogat Amerlkanec ln bi bilo dobro tega obiskati. Namerili smo pot proti hiši Amerikanca. Neki Jurkovič je nam kazal pot do hiše. Brez nadaljnih odredbo smo rstoplU v hišo in smo Amerikancu Slavkoviču dejali, da moramo kot orožniki izvršiti »hišno preiskavo«, ker ima skrito orožje. Bilo nas Je šest. Trije so stražill Ženo In otroke, mladi Slavkovlč je moral iti s nami. Ker smo izvedeli, da ima res dolarje, smo ga sa pet minut od-peljali na vrt. kjer smo ga nekoliko pretepli. Mladi Slavkovlč je nato dejal, da nam pokale, kje so dolarji Donesel je nam 300 dolarjev in 5000 Din. Po »hišni preiskavi« Psmo se odpeljali v Gosplč. kjer smo si lepo razdelili denar. Vsak je dobil 4500 Din in Jurkovlč, kl Je kazal pot. Je dobil 1400 Din. Krmpotfč je nato povedal, kako Je bil izvršen rop v Gunji na švabskega trgovca Heinricha Pfaffa ln rop na trgovca Ausla-enderja v Vinkovcih. Bistvenega ni ničesar povedal. Med Krmpotičem ln Čarugo Je ponovno prišlo do velikih prepirov ter Je Krmpotlč dejal čarugi: »Raje priznaj, kar Je bilo! Praviš, da si Junak, odmetnik — onda govori junaško, bodi človek in ne baba!« čaruga se je začel smejati. Ob 18. je bila razprava prekinjena. TiirMika in soort. — Planinska koča v PlanicL Pišejo nam: V naši divni obmejni gorski dolnl Planici pogrešamo pripravno zavetišče, kjer bi turist, ki se namerava v ranem Jutru vspeti na K°re, prenočil, kjer bi dobil dolinski izletnik zavetišče pred neurjem in pa malo okrepčilo. Tudi zimski športniki. s:nučarj!, ki radi posečalo rotnantčno dolino radi njene lepote in pa ugodnega terma za smučanje ln prirejajo tu zimske športne tekme, bi zel0 potrebovali poslopje, da se g d poči-Jejo ta okrepčajo. Pred par leti Je STO postavilo malo kočico, toda na prav neprikbd-nem prostoru. Gorski plazovi, ki si ne dado po ljudeh usmerjati svojih divjih petov, so kočico zrušili. Kakor nam poročal r, nameravajo letos rateški posestniki dvigni:; plan-Sarstvo In pomnožiti na tej planini živino, posebno ovce. Na Tamarah postavijo novo planšarsko kočo in moderno opremljeno sirarno. V btem posloplu bodo sobe za turiste. T0 vest z zadoščenjem pozdravljamo, j Dobro bi bilo, da se naša športna društva ! pravočasno pobrigajo in z dobrim nasvetom, kadeor tudi z denarno podporo pripomorejo k praktični ureditvi nameravanega poslopja. j — Graškl Sturm igra v ponedeljek s kompletnim I. moštvom v LJubljani proti Iliriji Sestava moštva se glasi: Oflnl-rerk, Bradasevič-Skaza L, Orelaer, Skaza II, -VValdhauser, Doller, Hatet Oroszv, DelKii-ger. Celo moštvo Je reprezentativno nastopilo za Štajersko. JI. t m Jih Je igralo 7 v štajerskem moštvu proti Tirolski (4:1). Sr. napadalec Haist Je avstr. lnternacijona-Jec (preje VVAC. Dunaj). Moštvo Je tretje leto Prvak Štajerske In vodi v prvenstveni tabeli z 21 točkami ta razmerju golov 65;3. Njegovi zadnji rezultati; rlertha (Dunaj) i 1:1. Rapid .(Dunaj} 0:1, Skrvan Jpunaj} 2X — UabUana Siska. V soboto 24. t m se vrši na športnem prostora Ilirije propagandna tekma med nogom., teamom Ljubljane in Šiške, Inicijativo za to prireditev je dal SK Hermes ozlr. sportu: krogi v Šiški, ki se ponašajo z ondotnim igralskim materijalom in trdijo, da se iz igralcev, ki prebivajo v ŠišJa, lahko postavi moštvo, ki bi z gotovostjo obvladalo Ljubljančane. V resnici ie v šišenskem teamu cela vrsta izvrstnih igralcev, kakor n. pr. Dolinar, Tavčar, U čak, Grilc (vsi Ilirija), MihelČič, Gruden, Zemljak, Pleš (Hermes), ki so zmožni staviti ljubljansko moštvo pred težko Preizkušnjo. Podsavezu je ta tekma obenem dobrodošla prilika, da preizkusi nekatere igralce izven Ilirije z ozirom na bližnji medmestni tekmi proti Mariboru in proti Celovcu. — SK Celje : Ilirija. V nedeljo 25. t. m. nastopi proti komb. moštvu Ilirije SK Celje, semifinalist za prvenstvo Slovenije. Tekma se prične ob 18. uri. SK Celje se nahaja momentano v dobri formi. Dobilo je letos več novih moči, tako da je računati na zanimivo tekmo. — G. odbornikom SK Primorja. Radi tehrnčnih zaprek odpade današnja seja poslovnega odbora. — Po sle vodeči podpredsednik. — BoJton VVanderera : Aberdeen 3:1 (1:0). West Ham TJnited, znani angleški profesijona lin" klub, je bil v Frelburgn poražen od F. C. Freiburg z 2:5. Angleži so bili zelo zmučeni. — Dunaj. Avstrija : Bolgarija 6:0. Tekma se je vršila včeraj. Avstrijci so bili v stalni premoči in so poljubno zmagali. — Uruguav v Parizu. Olimpijsko moštvo Uruguaya je prispelo že 17. tm. v Pariz. Popreje je Še moStvo gostovalo proti glasov i temu španskemu klubu Heal Union, ki je bil ojačen s slovitim vratarjem Za-aoro in ga porazilo s 4:0. TJruguav je fe več let nepretrgoma prvak južnoameriških držav. — Jugoslavija nima pač najboljših izgledov proti temu nasprotniku, kateremu celo španska moštva niso kos. O vremenu. Dunajska vremenska opazovalnica napoveduje za jutri lepo, gor* ko vreme z lokalnimi nevihtami. Društvene vesti. GOSPODARSKO IN POLITIČNO DRUŠTVO ZA ŠENTPETERSKI IN KOLODVORSKI OKRAJ. (Občni zbor.) Ob številni udeležbi je bil enoei občni Sbor Gospodarskega in političnega društva za sen t p eter s ki in kolodvorski okraj v gostilni pri Bončarju. Zbor je otvoril predsednik g. Josip T u r k, pozdravljajoč predvsem predsednika pokrajinske organizacije DS za ljubljansko oblast dr. Gregorja Žerjava in majorja v p. g. Colariča. Dr. Gregor Žerjav je za tem v krepkih in odločnih besedah očrtal današnjo politično situacijo. Uvod ama se je spomnil v toplih besedab težko bolnega, sedaj že okreva j oče ga hišnega gospodarja g. Bo ličarja, želeč da prične čimpreje zopet sodelovati v skupni fronti. Občni zbor je bil sklican na dan, ki je bil izredno važen v rešitvi politične krize. Nastal je velik dogodek, ki bo dovedel do odločne borbe, da se Izvede končno razčiščenje v nafii državi. Prišel je čas, da začnemo vojsko zoper elemente. k» so razdiratelji države. Razdelili smo se v dva tabora, v tabor, ki je za ohranitev edinstvene države in v tabor nje razdiral cev. Demokratska stranka bo dosledno branila svoj program in gledala, da ga uresniči. Občni zbor je sprejel izvajanja dr. Žerjava z iskrenim odobravanjem na znanje. Za tem so sledila poročila odborovih funkcijonarjev. Poročila tajnika g. Poljšaka o društvenem delu, blagajnika g. TJ t 1 e p a o finančnem stanju društva in revizorja g. Skubica so bila sprejeta na znanje ter je bila izrečena posebna zahvala tajniku in blagajniku. Sledile so volitve. Z vzklikom in velikim odobravanjem je bil ponovno izvoljen za društvenega predsednika njegov 15 letni predsednik g. Josip T u r k. Za podpredsednika je bil izvoljen g. Mirko F e g i c. V odbor pa: kot tajnika Fran Poljšak in Ivan Ja-kopic, kot blagajnika Fran U r 1 e p in Ferdo A c c e 11 o, kot odborniki: Luka Jelene Mirko Gregorka, Ivan Z u-p a n, Josip Jenko, dr. Ivan Orel, Josip Skalar. Anton P a u 11 Ivan Blagaj-n e, Anton Mencinger, Anton S i 1 a„ Fran S t e i n e r in Albin T n r k. Nate se je razvila živahna debata o lokalnih razmerah in potrebah. G. Josip Turk je poročal o komunalni politiki in o gospodarstvu klerokomunistične večine na magistratu. Demokratski klub beleži lahko več uspehov, ker se je vedno ugodilo prizivom proti sklepom občinskega sveta. Naglasa! je osobito namero sedanje magi-stratne večine, da hoče povišati za 100% trošarino, s čemer bi bili prizadeti najširši sloji mesta. Govorili so dalje še g. major C o l a r i č, Ljuba D r m e 1 j, ki Je izreke! zahvalo za veliko podporo društva Sokolu I. in pa Simon Gregorčičevi knjižnici. Jan Ggregorka, Skalar in Fran L a v t i 2 a r, predsednik mesarske zadruge. Slednji se je toplo zavzel za obrtniški stan. Zanimiva je bila debata o razmerah na magistratu, pri mestni elektrarni In vodovodu, kateri zadnji dve instituciji prehajate v komunistične roke. Naglašalo se je. da lahko zadene mesto nekega dne velika nesreča, če prične komunistično usluž-benstvo kako sabotažo pri elektrarni oz. vodovodu. Sprejeta je bila zadevna resolucija. Odobrena je bila tudi resolucija proti korupciji pri državnih dobavah. Sklenjeno je bilo, da se primerno proslavi 15 letnica obstoja društva. , Končno je bila sprejeta zaupnica ministru Svetozarju Pri bi če viču in dr. Gregorju fterjavu, ki izreka obema voditeljema demokratske stranke zaupanje In zvestobo. — čevljarska obrtna zadruga v Ljubljani rabi vse svoje Člane na sestanek, ki se vrsi v nedeljo dne 2o. maja 1924 ob 10. dopoldne v gostilni g. Mraku. Rimska c Razgovor radi udeležbe -Velesejma*. Na-čelstvo. — Organizacija strojnik in stavbnih tehnikov v Ljubljani priredi v petek 23. maja ob 20. prvo strokovno predavanje o r a z- voju radiotelegraiije. Predavanje se vrši v Konjušni ulici št. 7. Za članstvo udeležba obvezna. — Odbor. — Pozor roditelji m dekleta! Podru žni-nica vKola jugoslov. sester« v Mostah priredi od 1. juljia do konca avgusta gospodinjska tečaj. Opozarjamo na fa tečaj tudi Ljubljančanke, ker je prvi te vrste: go-jenke se v dveh mesecih izuče vsega gospodinjstva. Tečaj bo dneven in večeren. Plačilo zelo nizko za sedanje razmere. Več je razvidno iz lepakov v Novem V odmata. Ustna pojasnila dajejo: šolski vodja v Mostah in predsed. g. P o h a r c, vojaška bolnica, prva hiša na desno, L, v Ljubljani pa M. K r u b a r. Sv. Ploriiana ulica 19-1., od 13. do 14. popoldne. Ker ima s tečajem ve-liko stroškov-, priredi podružnica srečo!ov po hišah in prosimo cenjeno občinstvo, naj pridno sega po srečkah ter naj nikar ne odvrača naših sester, ko bodo te dni nabirale darove, saj gre za plemenito akcijo. — Veliko gozdno veselico priredi v nedeljo 25. r. m. ob 13. popoldne dalje podružnica Jugoslov. Matice na Dobrovi pri Ljubljani in sicer na Cepljah (na Kamnih) med Dobrovo in št. Vidom, od koder ie krasen razgled na Ljubljano in okolico. Ves čas prireditve bo igrala godba, pekli se bodo janci na ražnjih in srečolov bo nudil mnogo lepih dobitkov. Poleg iacca bo preskrbljeno tudi z drugimi jestvinami ter z raznimi pijačami. Dohod k veselici ie iz Ljubljane in Šiške skozi Podutik, iz št Vida skoz,- Glince in z dobrovske strani skozi Stransko vas. Kdor se hoče nasrkatl ta dan svežega gozdnega zraka in biti prost vsaj nekaj ur vsakdanjih skrbi, naj pohiti na to zanimivo prireditev. — Vstop prost. Telefon 10t. KINO TIVOLI Telefon 108. j raju hi* Družabna drama iz parllklh trgovskih krogov v dveh delih. — Oba dela v enem sporedu od 22. do 25. maja. — Brez vsakega povišica cen« V glavni vlogi 60ITH POSCA. y)Nana" in „Tereza Raqul^flf sta dva romana slavnega francoskega pisatelja EMILA ZOLA ki sta tudi uhlmtjena dosegla kolosalne uspehe in sta vsem Ljubljančanom še v najboljšem spominu. Istotako vestno režiran, opremljen in insceniran je tudi tretji njegov roman (IV ra;u žena", ki nam predočuie eleganco par.škega življenja in vrvenja, ondotne monumentalne zgradbe, palače, spomenike in druge znamenitosti modernega Bariiona, ki je v tem romanu tako mojstersko orisan in opisan po soretnem peresu znamenitega romanopisca — naturaiista. Film prišteva krit ka med naboljša dela na novejše filmske literature. Za vsakega obiskovalca vsekako največji užitek. 3520 Predstave cb 3., 5«, 7. ia 9. V nedeljo tadl ob pel 11. dop. ZOPET — RAKEK. Kakor se utegne eden ali drugi naših čitateliev spominjati, smo pred ne posebno dolgim časom precej obširno razmotrivali o skoro neznosnih, gotovo pa neverjetnih razmerah na Rakeku, na tej naši zelo važni obmejni postaii. Resnici na ljubo moramo tudi ugotoviti, da naš glas ni ostal brez vsakega odmeva. In po vseh korakih, ki so jih napravili naši trgovci in naša trgovska zbornica, se je vsaj nekaj časa z veseljem opažalo neko agilnejše, spretnejše in ozirov polnejše obratovanje na tej že od nekdaj skoro najbolj obloženi, natrpani in založeni postaji. Napravilo se je malo več reda, malo več »zraka« na tirih. In naši trgovci, tudi župani sosednih občin so bili hvaležni in zadovoljnejši. Žalibog pa ta zboljšana scenerija na Rakeku ni imela, kakor vse kaže, trajnega značaja. V koliko prihaja tu novi red v poštev, ne mislimo danes razmotrivati, dasi so nam tudi dogodki in razmere v zadnjem času še precej dobro znane. Nimamo pač navade in nimamo namena, dregati vedno ali ponovno v eni in isti — zid. Vkljub temu pa smo danes zopet na in pri Rakeku. To pa z najboljšo voljo in s povsem opravičenim namenom. Takoj pa moramo povdariti. da se obračamo danes tudi na carinike oblasti. Kajti zgodilo se je, da je pred kratkim prišlo iz Trsta na Rakek menda 25 vagonov tobaka, transito-blaga, ki je namenjeno in usmerjeno na Čehoslovaško. Ne vemo, kaj se je zgodilo s tem precejšnjim številom s tobakom obloženih vagonov. Najbrž je bilo poprej manjše število vagonov in manj blaga aviziranih ali iz-poslovanih za prevoz skozi našo državo. Istina je namreč, da so bili vsi ti vagoni, ki pomeni približno en cel tovoren vlak, na Rakeku menda od naše finančne uprave in njenih uradov zadržani. Niti na misel nam ne prihaja, da bi se v to uradno dejstvo in postopanje na ta ali na oni način vmešavali. Vsakomur vidno pa je, da je ta množica vagonov baje že precej časa na postajnemu tiru in da je zasedla ali, če hočete, zavožila ali navozila lepi del postajnega tira, od koder se na višji ukaz ne sme ganiti. Kaj ie poledica tega tobaka na Rakeku? Pač Še večia zadrega je vsled tega nastala za mani- j pulacijo z vagoni ki * dnevno nakla- | dajo z lesom itd. na Rakeku in ki jim je sedaj takorekoč zapita ena cela črta postatneara rtra Kaj 10 pomeni za Rakek, ki itak komaj d2ia in kotna; oddaja, kar vse rse naklada, nai «e vpraša naše trgove« Ov-v': smo ta slučaj na Rakeku pa tud radi teta, ker je nekako tipičen sc razmere, če se namreč iz te£a ali ca«f* razloga včasih rabere na tej ali oni železnici večje število vagonov, traja včasih — tako pravijo — sedaj precej časa, da se zopet razčisti tir. To stoji. In naj se zanika, od koderkoli se hoče. Je namreč dandanes pri nas skoro povsod opažati nek čuden pojav, ki je najbolj podoben — mori. In če se ta prikazen spravi na ta ali oni predmet, za vraga je ne odpraviš. _ Te more je skoro povsod že dosti Žalibog. Najbolj nevarna pa je za naš promet. In to v obče kakor zlasti za take postaje kakor je Rakek, ki je naše izhodišče in ki se mora prej ali slej zvezati s progo Zagreb — Sušak s potrebno zvezo kočevske sedanje proge. Rakek, če tudi ob sedanji meji, ostane ena najvažnejših naših postaj in utegne v bližnji ali daljši bodočnosti postati le — še važnejša točka in križišče. Zategadelj pa je težko razumljivo, da se že sedaj ne skrbi zanj z vso mogočo skrbnostjo in daleko vidnostjo. Saj se bijejo na Rakeku menda še vedno kar cpU boji za vagone, vsaj za domače, kadar ni italijanskih. Po našem mnenju bo prej ali slej itak treba razširiti kolodvorsko napravo, in če se ima tudi kos znanega griča pri tem razgnati. Le tako se da na Rakeku ustvariti zelo potrebna situacija, da ne bo, kakor žalibog sedaj in do sedaj vedno, čez in Čez in skozi in skozi zamašen na tirih in oči-\idno nezmožen sprejemati in odpravljati vse ogromno blago, ki se zlasti izvaža iz te komaj dihajoče postaje. Dr. Konrad Vodušek. * * * —a Italijanska banka v Beogradu. Po noTV^Jlu iz Beograda ie prispel tja zastopnik milanske »Danca Commerciale ItaHana* da se pogaja z metoda j nimi faktori i gel de ustanovitve beogradske podružnice omenjene banke. Milanska banka ima že svoje podružnice v Sofiji in Bukarešti. —g škodove tovarne ae pogajajo s Kitajsko. Škodove tovarne železa se pogajajo s Kitajsko glede dobave materijala za vzhodno kitajsko železnico. Po nekaterih verzijah bi Kitajska plačala te dobave s kompenzacijo za transportne dolgove češkoslovaških legijonarjev, ki so se vračali preko kitajskega osemlja v domovino. Pogajanja vodi zastopnik Skodovih tov ar en ca Kitajskem. —g češkoslovaško posojilo na Angle-Tkem. Ker Je bila med Angleško in CSR sklenjena pogodba glede zunanjega posojila, je razpisana v Londonu subskrlpcija na posojilo CSR v znesku 1,350.000 fantov 28%. Uspeh te subskripcije je prekoračil vsako pričakovanje. Enaka vsoto je prevzel tudi Newyork. V pretresu je drugi obrok posojila, podpisana** 1. 1922. Trarsakcijo je Izvršila londonska tvrdka Baring Brothers. —g Dobava mesa. Pri intendanturi Dravska divizijske oblasti v LJubljani aa vrli 26. maja ofertalna licitacija dobave mesa za ljubljansko garnizijo. Oglaa v pisarni trgovske zbornice v LJubljani. ilainovaiša poročila. Obmejne države proti Rusiji. — Pariz. 22. maja. (Izv.) V levičar* skih krogih se trajno vzdržujejo vesti o načrtu zavezniške in vojaške pogod* be, ki jo izdelujejo Poljska, Romunska in Turška v svrho samoobrambe proti enventualnim napadom od strani sov? jetske Rusije. Med temi tremi državu« mi bi se sklenila vojaška zveza v tem smislu, da si zajamčijo medsebojno vo* jaško pomoč v slučaju ruskega napada, zlasti v slučaju vpada ruskih čet v Besarabijo. KOMBINACIJA O NOVI NEMŠKI VLADI. — Berlin. 22. maja. (Izv.) Neka časopisna agentura je snoči na podlac' političnih informacij razširjala tole kombinacijo o sestavi nove vlade: državni kancelar odmiral von T i r p i t z (nemški nadionalist), podkancelar dr. M a r x, minister notranjih del W a 11 r a s s, župan iz Kolna, državna bramba general G e s s 1 e r. Ministri R a u n, lavna dela, H 6 r 1 e r, pošte, L u t h e r, finance, bi ostali na svojih mestih. Oddati se še ima zunanje ministrstvo in pravosodno, kateri ministrstvi bi dobili nemški nacionalisti. Ministrstvo prehrane je določeno za Locherja, člani kmečke zveze na Bavarskem. SESTANEK MACDONALD — MUSSOLINI. — Rim, 22. maja. (Izv.) Šc pred sestankom Macdonalda z novim francoskim ministrskim predsednikom ie sestanek med angleškim premierjeni in italijanskim ministrskim predsednikom. Sestanek ima biti na kraju, ki leži na polovici pota med Parizom fn Rim cm. FASISTOVSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE. — Rim, 22. maja. Danes dopoldne je pričelo zborovanje vrhovnega vodstva fasistovskih strokovnih organizacij*. Generalni tajnik posl. Rossoni je med drugim poročal, da šteje organizacija sedaj 2 milijona članov. Najbolj se sedaj razvijajo organizacije intelektualcev, inženjerjev, učiteljev in poljedelskih tehnikov. Na dnevnem redu so: 1. rešitev vprašanja delovne pogodbe. Delovne pogodbe se imajo uvesti v vseh strokah in so obvezne za delodajalce in delojemalce. 2. Tednik »II La» voro d" I tajna« se spremeni v dnevnik. 3. Vprašanje obveznega zavarovanja za bolezen, starost in onemoglost, preskrba dela in izseljevanje. VELIKANSKI ROJI KOBILIC V RUSIJI. — Occ>d. 21. maja. (Irv.) V vsej okolici so se pojavil velikanski roji kobilic. Njln množina je ogromna. Kobilice pokrivajo zemljo več pesti na debelo. Na nekaterih" železniških tirih so morali ustavtti vlak. da so progo očistili kobihc. Šele potem ie m»S1. Nar.«. 3515 \ Jfeoremiemu* | Proda se dvonadstropna hiša z dvema lokaloma na Je* senicnh. — Vprašanja na upravo »Slov. Narodai pod ^Jesenice 349.vr. Sazna 1 Trgovski lokal v Ljubljani, na prometni cesti, se išče za takoj proti primernemu odku« pu. — Ponudbe pod »Lo* kal/3451« na upravo »SI. Naroda«. Tančica za krste, okraski, mrtvaški čevlji, žepni robci, razni trako= vi, vezenin i. čipke, noga: viec, otroške čepice, su* kanec, moderc, vilice m veriga, vezalke, pa vol a. kvačkanec D. M. C. prej? ca za vezenje, lastike, podpetiki »Eterna« in razni gumbi vedno v ve* liki izberi pri rvrdki — Osvald Dobeic. Ljubljana, Sv. Jakoba trg št, 9. 3505 Kdo event. odstopi dobro ohranjen »Sloven* ski Narod* z dne 6. in 16. januarja 1923? — B!a = gn vol i r.\i ga r J J a ti pod ->».Tanuar 102.> 35:V« upr-ivi »SI. Naroda«. Gostilničarji pozor Odrske in domače eels* mc prve vrste, kakor tu« di polemendol.ski in pol* nomastni trapistovski sir nudi tvrđke T. Buzzo in», Lingarjeva ulica. 3329 Zaloga klavirjev in p:aninov najboljših tovaren Rf>i sendorfer. Czapka. Ehr* bar, HoM. Seh\vciqho» fer, Oriainag Strnil itd Tudi na obroke! — Jeri* ca Hubad. roj Dolenc, Ljubljana. Hilšerjeva nt. št. 5. 30 ki sameva v daljni tujini, si želi dopisovanja v svrho izmenjavanja mi* sli. — Ponudbe s sliko poti »Ameriški samotar 5400* na upravo "Sloven* ske^a Naroda«. Goueie meso po nizki ceni. Jutri, 23. maja i 1., se bo proda)alo na stojnici Jakoba Otrina ob Zmajsfeeam mosta govejo meso f kg a 10 dinarjev. Jakob Otrin, mesar. Pisalni strnit mehanična delavnica fpooravlfalnica) L. BARAGA, LJubljana, Selenburgova ulica 6-1. zlatar Ljnbljana, VVoIfora ulica 6 priporoča svojo okusno zalogo UT| zlate in srebrne verižice, kakor obeske itd. za birmanska darila po jako nizkih cenah. 3491 „Slovensko zdravniško društvo" javlja, da je njegov dolgoletni zvesti član višji okr. zdravnik v Novem mesta dne 21. maja preminul. Požrtvovalnemu zdravniku in zvestemu tovarišu: fiducft! Odbor. t 3514 Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš dobri oče, brat, tast, stari oče itd., gospod Franc Grebene Pisemski papir priporoča Harodna knjigarna. Zidna opeka normalno in močno 7 ga na, priznana kot najboljša kakovost, se nndi vsako množino po dnevni ceni. Zaloga na drobno: Opekarska cesta 18. R. Smielovrskl, arhitekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. Pisarna: Rimska cesta 2. Strefno Mo mnm R&lltil!C!!t3l («CEt]n2Bt2!!?GenJ2-'nri dobavlja takoj v vsaki množini najcone;e 3os. K. puh, Ijubljana, firadaška a. Tatefoa 513 Zlatar 3513 Alojzij Fuchs Ljubljana, Seienbargova 6 priporoča svojo veliko izbiro zlatih in srebrnih predmetov za birmanska darila BRACA Mac^bk povsem *^SŽSKS&1J^ zreta ■ riMn I« zimslin solarna Dobra in stalna služba. Trgovsko izvežban, tudi gostilnJčarske stroke in dela v pisarni vajen trezen, pošten in popolnoma zanesljiv samski gospod v staros1* od 30— 40 let, Čedne zunanjosti in odločnega nastopa, dobi mesto pomočnika gospodarja proti dobri plači in celi oskrbi v hiši. — Samo oni, ki odgovarja navedenim zahtevam naj pošlje ponudbo pod „Dobra referenca" na upravo Slov. Naroda. 3521 danes, dne 21. maja ob pol 5. popoldne v 76. leta svoje živijenske poti po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, na veke zaprl svoje trudne oči. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v petek, 23. t. m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Večna pot 5, na pokopališče k Sv. Krizo. Maše zadušnice se bodo brate ▼ frančiškanski cerkvi. Spavaj mirno, blaga dote! Ljubljana, lec, sestra.— Prof. Da HM. PILE in RAšPLE (TURPIJE). Nove, najboljše kvalitete, vse vrste, vsak pozamezni komad zajamčen. — Prevzamemo tudi stare pile v nanovo nasekavanje. — Izvršitev v najkrajšem času, jamstvo za prvovrstno delo, cene zmerne. — Brata Kolenc, tovarna za pile In parna brnsilnica. Mirna, Dolenjsko. 3401 I la. Portland cement so Ljublfano in okolico razpolifia TOVARNA CEMENTA ZIDANI MOST na vagone m todi manjše količine po ceni od: Din 77'— za 100 kg franko sodi, Din 62*— za 100 kg brez embalaže, Dta 66'— za 100 kg franko papirne vreče ki sicer franko postaja Zidani most. Za kakovost Portland cementa prevzame ravnateljstvo vsako odgovornost. Cement je bil v mesecu januarju 1924 od strani komisije Gradbene direkcije Iz skladišča v svrho preizkušnje na Univerzitetu Beograd* Zavod sa izpitavanje gradi, materijala vposlan in izkazuje 306 kg na cm2 pritiska. Osebna aH pismena naročila, tudi izpod 1 vagona, sprejema Ravnateljstvo tovarne cementa Zidani most. _^___ 03 674923 U7 LC