Un sommergibile nemico aSSondato 20 velivoli nemrci abbattuti II Quartiere Oneralr delle Forze Armate eemunica in data di 7. luplio U segmente boHettino di sucra No 1138: tnita navali italiane e tcdcsche. aijcndo in cooporazirnc nrl Meditcrranro. hanno affrndato un smiiuiergibiie nemico-t Palcrmo Trapani. Porto Empedocle, Catania. >7arsala e alrune minori localita della Sici'ia c drlla Calabria sono statc borrbardatr da formazioni avversarie alle quali 1 agghištaio fuoco delle artijrlicrie contracree italiane e jrermanichc infliir-geva la pcrdita di dioiotto apparecchi. I>ue ou^drimotori vmivano inoltrc abbattuti dalla nostra caccia. * Le perditc fin^ra accertate fra la popo-lazione. per le incur>ioni citate dni Bol-lettini Nr 1137 e 1138, sono le .-eguenti: A Maršala cinque morti; a Sciacca due morti e un ferito; a Ramacca (Catania) quaranta morti e sei feriti: a Castel di Iudica (Catania) quattro morti e sette feriti: a Iachino (Reggio Calabria) un morto e sei feriti: a Locri (Reggio Calabria) un morto e cinqu* feriti. Le unita nabili che hanno affondato il sommergibile nemico segnalato nel BoHettino odierno. sono al comando dei capita-ni di corveta Carlo Thorel e Niccolo Nico-lini e dello oberleutnnnt zur See Heinz Obenhaupt. I velivoli distrutti dal tiro contraereo SOno precipitati nclle seguenti localita: ..ttro a Palerm^ fdue in fiamme nei r>re-?i di Mopgerbino. uno in Citta in Via Oreto. uno nel centro del Oolfo). cinaue a Trapani, sei a Porto Empedocle. uno a Catania e uno a Maršala. Sovražna podmornica potopljena 20 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih je objavil 7. julij- naslednje 1138. vojno poix>čilo: Italijanske in nemške pomorske enotr, sodelujoče na Srodozomskcm morju, so potopile eno sovražno podmornico. Paiermo. Trapani, Porto Empedocle. Catania, Maršala in nekaj manjših krajev na Siciliji in v Calabriji so bombardirali sovražni oddelki, ki jim jo točni o^onj Italijanskega in neruskega protiletalskega topništva prizadel izgubo 18 letal. Dva štiri-motomika so razen tega sestrelili naši lovci. * Pomorsko enote, ki so potopile sovražno podmornico, kakor je bilo javljeno v današnjem vojnem poročilu, so pod poveljstvom korvetnih kapetanov Car'a Thorela in Ni-cola Nicoiinija. ter pomorskega naciporoč-nika Heinza Obenhaupta.. Letala, ki jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, so se zrušila v naslednjih krajih: v Palermu 2. ki sta. zgoreli blizu Monservu nija, eno v mestu v ulici Oreto. drugo sredi zadive, 5 v Trapaniju. 6 v Porto Empedocle. 1 v Cataniji in 1 v Maršali. Doslej ugotovljene žrtve meni prebival. stv m zaradi poletov, omenjenih v vojnih poročilih št. 1137 in 1138, znršajo: v Maršali 5 mrtvih, v Scir.cci 2 mrtva, 1 ranjen, v Ramacci (Cat.mija) 40 mrtvih, 6 ranjc-nih. v CaatetcH Judici (Catanija) 4 mrtvi, 6 ranjenih, v Locriiu 1 Regio Caiabria* 1 mrtev in 5 ranjenih. Ogorčene borbe na vzhodu Nemške čete so prodrle globoko v sovražne po**t3jr?nke — 30>? sovjetskih tankov In 637 letal uničenih —- Na Atlantiku potopljenih 9 ladij Iz Hitlerjevega jrlavnega stana 7. jul Vrhovno poveljnjštvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo: N"a področju Bjelgoroda in južno ml Orla so se tudi včeraj izjalovili hudi sovjetski napadi, ki so bili pričeti z zelo močnimi in že tedne prej pripravljenimi oddelki. Temu nasproti pa so naše čete z učinkovito podporo letalstva same prešle v napad. Posrečilo se je vdroti globoko v sovražne postojanke in sovražniku prizadeti najhujše izgube. Samo oddelki kopne vojske so uničili ali onesposobili j.a kretanje nad 300 sovražnih oklopnih voz, deloma najnovejše gradnje. Tudi v zraku je prišlo nad tem bojnim področjem do ogorčenih horh z močnimi sovjetskimi letalskimi oddelki. V dneh 5. in 6. julija je bilo v letalskih borbah in pO zaslugi protiletalske obrambe sestreljenih 637 sovjetskih letal, med njimi veliko število bojnih letal, pri 41 lastnih izgubah. Močni oddelki bojnih letal so bombardirali razen tega z dobrim učinkom dovozne zve-we, letališča in kolodvorske naprave v so TTažnikovem zaledju. Z ostale vzhodne fronte poročajo fimo o obojestranskem živahnem delovanja «/-vidniških in napadalnih oddelkov. Nemške lahke pomorske oborožene sile so potopile ob kavlcaški obal j v zavarovanem konvoja za sovjetski dovoz tri ladje s skupno 1700 br. reg. tonami. V Sredozemlju so sovražne letalske sile nadaljevale svoje napade na obalno področje Sicilije. Nemške in ^talijanske obrambne sile so uničile 17 angleških in ameriških letal. Preteklo noč so maloštevilna sovražna vznemir jcvaliia letala o-l^ rgia nekaj ms' nih bomb iz velike višine brez načrta na zapadno Nemčijo. Nastala j«' samo neznatna škoda na poslopjih. Nemške podmornice so potopile na Atlantiku in na Sredozemskem morju v borbah proti močno zaščitenim konvojem in posameznim ladja.ii !* Ladij s skupno 5*5001 br. reg. tonami ter eno tovorno jadrnico. Pomen bitke med Orlom in Bjelgorodom Berlin. 7. jul. s. Med Bjelgcrodom in Orlom je pobuda skrbno v nemških rokah po prvih neuspešnih, a močnih napadih Sovjetov. Tako ugotavlja vojaški poročevalec agcnc:je DNB v beležki, posvečeni bitki, ki je >e vedno v teku na vzhodnem bojišču. Poletni odmor, ki je vladal na obsežnem področju med Bje'porodom in Orlom, je sedaj zamenjala bitka, katere pomen je na dlani. i»ko se nornisli na ogromne množice ljudi n sredstev, ki se tu bore. Ta prva b'tka v letošnjem poletju ima svoj izvct v taktni rdečega povel.inistva. ki je mislilo, da so nemške iz-vidn škc akc:je. izvršene \ ponedeljek zjutraj, ogrožale njegove načrte. Sovražno poveljni-stvo, ki seveda n; poznala obsesa in ciljev te akcije, ie namreč deianskc. mislilo, da je nemško vinovim po*eijništvo izvršilo napad na tem mestu. k;cr je bila nakopičena močna sovražna sila. sestavljena iz napadalnega orožja in cdlično opremljenih čet, ki so čakale, da preidejo v primernem trenutku v napad, da bi spet zasedle rodovitno pokrajino, ki je tako potrebna /a prehrano Sovjetov. Vse to bi se moralo zgoditi v primernem trenutku, ki na je scdai nepopravljivo pretekel, kajti v trenutku, ko jc sovietsko pevcijn:>tvo spravilo sveje napadalne armade v gibanje proti glavni bojni črt: nemških čet. so se načrti sovražnika že razbili To se ie zgodilo v noči na teres. kc ic nemško poveljništvo odkrito namere so-vražn:ka in tudi samo zbrale znatne sile ter izvršilo tako odlične protiukrepe, da so ac celo prvi sovjetski napadi razbili ob nemških bojnih črtan. Razen tega je bi! namen nemških protiukrepov £e ta, da zaustavijo sovražno prct:cfenzivo po kratkem začetnem zastoiu. Tako se ie po navedenem razvoju sprožala prva bitka. Dobro obveščeni krogi v nenrki prestolnici označujejo kot popolnoma zmotne sovražne trditve, po katerih naj bi bilo nemško povcij-ništvo s tem napadom stremelo po zopetni zasedbi raznih ciljev, kakor Stalmgrada in Moskve. Te informacije, namenjene zapadu, so očitno predstavljale poziv Angležem .n Američanom za otvoritev toli pričakovanega drugega bojišča. Vendar pa je nova b;tka postala v kratkem ogromnega pomena in prav gotovo ne zaostaja za velikimi bitkami, ki smo jim bili doslej priča na vzhodnem bojišču. Če tudi ni še mogoče nakazati podrobnosti o bojih, ki so v teku. lahko vendarle orjozcTimo na tole: Sovjeti so v ponedeljek odgovorili na nemško izvidniško akcijo, ki ;'e bila krajevnega značaja in so vrgli v prve bojne črte ogremne sUe sevemozapadno Bjelgoroda. Zbranih čet in oklopnih oddelkov, k; so prihajali n?. to področje, je bilo toliko, da je bilo nemško poveljništvo prisiljero peseči v borbo s še večjimi silami. Prve praske z menjajočo se usodo so se v kratkem spremenile v slovite boje, v katerih ao nemške arr.-.ade dosegle upoštevanja vredne uspehe. Od včeraj dalje je pcbuda v eelot: prešla v nemške roke. Izboklina bojne črte, ki poteka od področja sevemozapadno Bjel-g*croda preko Kurska do področja južno Orla, je sedaj prizorišče bojev, katerih silovitost neprestano narašča. Nemškim četam se je v teh 4S urah posrečilo odb'ti vse množične napctfe, ki jih je izvrs:l sovraž-n;k ob podpori močnih letalskih skupin. Nemške čete so mogle nato preiti v protinapad na več mestih In se pclaatiti pomembnih ključnih sovražnih postojank, zlasti na področju sovražnih utrdb sever-nezapadno Bjelgoroda in severno Kurska. Tako na eni kakor na drugi strani so oklopne s le v znatni meri posegle v borbo. V tej zvoz* pa je treba takoj pripomniti} da Nemci doslej, niso uporabili operativne rezerve oklopn h sil. tako da za sedaj ni 5e mogoče govoriti o množični uporabi nemškega cklopnega orožja. Duce predseduje seji osrednjega korporaeijskega odbora Ducejeva navodila za še večje osredotočenje vse industrijske profr vodnje v svrbo umnejse oskrbe in izrabe sirovin — Združitev zadruž< nih federacij v sindikalnih organizacijah R:m, 7. julija, s. V palači Venezia se je dne 5 t. m. ob 10. uri in dne 6. t. m. ob 17. uri v ministrstvu korporaeij sestal pod p; cdsrdstvom Duceja osrednji korporacijski odbor, da prouči važna vprašanja, ki so bila postavljena na dpevni red. Se. je so se udeležili tudi tajnik Stranke, vsi člani vlade, pedtajniki Stranke, tajnik narodnega sveta korporaeij, predsednik konfederacije delodajalcev in predsednik fr.šistične narodne ustanove za korporacije. Tajnik je bU dr. Padellaro. Takoj po otvoritvi reje je Duce dal mi-r.istiu Cianettiju. da bi obrazložil prvo vprašanje dnevnega reda. t. j. delovanje korperacij. Mimstcr je najprej opozoril, da so koi pc* aoije pripravile načrte za avtarkijo, da bi se uresničila kar naj\e-čja gospodarska avtonomija naroda, nakar je prikazal, kako so pesamezne korpo_ lc.cije sledile razvoju teh načrtov, ko so jih same izdelale in kako so jih med seboj povezale in prilagodile nastajajočim P"litičnim in gospodarskim potrebam. Fo-lo*Laj, ki je nestal v zvezi z vojno, je nedvomno vplival na naporneišo izvedbo go-spodarskih načrtov, vendar so kerporaci-ie uspešno sodelovale pri upravi, tudi pri tistih, ki je bila najbolj interesirana na vodstvu vojne n na zadovoljitvi glavnih potreb prebivalstva. Minister je naposled cpozoril še npi nekatere zakonodaje in poslovno poprlede. ki zanimajo delovanje in ladaljnji razvoj korporaeij. Duce je pcu-inril bistveni del delovanja korporaeij in Je podal smernice za nadalinje delovanje korporacijskih organov, nakazujoč oclse-r je odobril kriterije te discipline in je pozvnl priz-dete uprave, di takoj izdajo zadevni ukrep o osredotočenju industrije živilskih konzerv. Na temelju tega nečrta bodo v celoti doseženi pomembni uspehi. Duce je v tej zvezi ugotovil, da je treba notančno raz'ikovati med osredotočenjem, ki bi ga imenovali organsko in osredotočenjem, ki bi g3 lahko označili za. tooograf-sko. Osredot^čenie namreč ne izključuje m celo predpostavlja precejšnjo porazdelitev podjetij v narodnem ozemlju, in to tudi iz rT«5umlj^*ih razlogov, la izhajajo iz položaja. Pri izvedbi načrten* o inustrijskem osredotočenju je treba po Ducejevem mnenju upoštevati tudi demografski činitelj, to se pravi, razlike v gibanju prebivalstva, ki jih povzroča vojna in pa okolnost., da n*?-rašča število prebivalstva na leto za 150 do 300 tisoč oseb. Naposled je Duce izjavi1, da je za. na-črtann izveJbo na vseh odsek:h gospodarstva poklicana samo korporacija in nobena druga ustanova. Naslednja točka na dnevnerr redu je bilo vprašanje sindiknlne preureditve in zadružne reorganizacije. Minister za korporacije je pojasnil to vprašanje v luči izkušenj 9 sedanjim sistemom, ki sloni na porazdelitvi zadrug v nacionalne federacije, ki so vključene v fašistično narodno ustanovo zadružnega sodelovanja. Prikazal je, da ta ureditev ne odgovarja povsem črki in duhu Povsem drug-'čen pa je položaj v sovjetskem taboru. Pr. informacijah izvidnikih opazovalcev je namreč ugotovljeno, da so Sovjeti že v celoti uporabili operativno rezervo oklopnih sil in da moramo spričo tega računati z uničenjem znatno večjega števila tankov, kakor jc to javilo danavnic nemško uradno poročilo, ki navaja nad 300 tankev. Pripomniti je tudi treba, da je bilo veliko število sovražnih tankov !z!očen:h iz borbe m da gre za najnovejše tanke, med katerimi je tudi več ameriških, temeljnih sindi kalnih zakonov. To je v praksi povzročilo razne nevšečnosti, ki so sicer razumljive, če r>ornislimo, da je ves naš sinclikailni korporacijski sistem porazdeljen po dsekih proizvodnje, ne pa po oblikah podjetja. Zato se m kazuje sedaj potreba, da se uveljavi že konkretno izdelano načelo do'očb o izvedbi sindikalnega ziko_ na, po katerem se združenja korporacijskih podjetij vključujejo V sLndikadna združenja višjih stopenj po svoji nanavi m po načinu svojega poslovanja. Potemtakem bi morala biti ukinjena f i;i-T ■ na nar^elna ustanova zadružnega sodelovanja, ki je pridobivala čedalje bolj značaj sindikalne organizacije višje stopnje, in bi morale biti federacije zadrug vključene v razne konfederacije po svojem značaju. Proučevanje vprašanj, ki se tičejo razvoja in napredka korporaeij. bi moralo biti prepuščeno generalnemu tajniku korporaeij. ki bi razen tega moral izvajati nadzorstvo v smislu zakonskih predpisov. O vprašanju sodelovanja so govorili nac. svetnik Blgnardi. D'Havet, Getardi. Fanel-li in Melchion. Duce je na kratko prikazal faze zgodovine korporaeij v preteklem stoletju in je opozoril na izvedbo korporaeijskega sistema v Italij ter na razvoj v smislu kooperativnega napiedka. Priznal je. da »e larko načelo o zadružnem sodelovanju izvede tudi v našem korporacijskom I s'stemu. Glede zahtevne vključitve zadruž-I n.:h federacij v konfederacije je priznal, da so zadruge lahko in da tudi morajo biti orodja sindikalnih združenj po raznih sektorjih organ'zae;je proizvodnje. Na koncu razprave je odbor ode bril tole ugotovitev, ki jo je predlagal ta.mik Stranke: Osrednji korporaejiski odbor, sklicujoč se na duha in črko sindikalnega zakona In pravilnik za izvedbo tega zakena iz leta 1926-FV sklene, da se morajo posamezne nac'or:alne federacije zadružnega sodelova-n;n združiti v sind kalnih organizacija! po kategorijah. Poseben odbor, ki ga bo imenoval minister za korporacije, bo stavil predlog o določbah za praktično in naglo izvedbo tega sklepa. Odbor je nato prešel na vprašanje o sm-d^alni vključitvi umetnikov in gledaliških delavcev. Po kratkih izjavah ministra Cia-nettija so se oglasih k besedi nacionalni svetnjk Di Marzio ;n nac. svetnik Gottardi. Sprejet je bil tale sklep: Osrednji korporacijski odbor je proučil vprašanje vključitve gledališk h umetnikov in delavcev in je sprejel sklep, da oata-ne dosedanja vključitev po obstoječih zakonskih predpisih v veljavi. O -bor je nato odobril dogovore, ki so bili sklenjeni za motorno oranje. Naposled je odbor preučil po poroč'lu nacionalnega svetmka Massimina tudi predloge za obnovo seznama sodnih izvedencev pri delovnih sodiščih v pokrajinah Arezzo. Pescara, Pi-sa. Neap-elj in Ricti. kakor tudi zahtevo po spremembi pravi] državnega fašističnega zavoda la preučevanja in poskuse gradbene industrje. Z odobritvijo navedenih vprašanj je osrednji odbor zaključil svoje zasedanje. Duceja je ob prihodu in ob odhcdu iz ministrstva korpcracfj navdušeno pozdravila mnoiica s funkcionarjem ministrstva. Dokumenti, ki Bele knjige^ o angleški odgovornosti za začetek in razvijanje letalske vojne proti civilnemu prebivalstvu zavzema še vedno prvo stran vseh listov v Rajhu. ki objavljajo danes odlomke glavnih dokumentov iz te publikacije in z vidnimi poudarki opozarjajo na njih najbolj značilna mesta-V zvezku je zbranih kakih 180 dokumentov, poslanic in pozivov, odlomkov govorov diplomatskih pisem, izjav političnih mož raznih držav pred vstopom v vojno ali ob strani konflikta. Razen tesa je zbran tudi ves polemični materijal izza oooe trn pred izorunom sovražnosti m iz kasneisih razdobij, tako iz sovražnega tabora kakor iz Nemčije. Iz te obširne dokumentacije, ki ima dokazno vrednost že po svoji kronološki povezanosti, a še večjo po dejanju, se vidi od začetka, to se pravi od leta 1932 dalje, ko ?e ie v Veliki Britaniji že začelo govoriti o preventivni vojni proti totalitarnim državam, da se je britanska vlada pečala z zadevnim načrtom. Tedaj, i-n sicer točno 20. novembra 1932, je Balduin izjavil v spodnji zbornici: Edina mogoča obramba proti letalskim bombardiranjem je preventivni napad, to se pravi, da moramo ubiti več žensk in otrok kakor bi jih mogel ubiti sovražnik. To je zares edino sredstvo, da se ubranimo Ietal?kih napadov. V kasnejših izjavah in predlogih, ki so iih stavile ponovno tako Nemčija, kakor druge bojujoče se države, je britanska vlada ostala vselej na dvomljivem stališču, če tudi je kdaj pa kdaj kak angleški politik poskušal nasuti nekaj peska v oči, da bi prikril svetu prave namene vojaških in političnih voditeljev Velike Britanije. Sedaj ie bolj ko kdaj jasno, da je Anglija storila vse, da bi sistematično sabotirala sleherni sporazum v tem smislu. Načrt o letalskih bombardiranjih Nemčije, zlasti Porurja, je postal akuten leta 1938, ko sta se sestala angleški in francoski glavni stan. da bi razpravljala o ukrepih v primeru konflikta. Med tem k0 je francoski glavni stan imel pomisleke in je kolebal v zadevi izvedbe načrta o letalski vojni, ki so ga predložili strokovnjaki, je angleški glavni stan vztrajal pri njegovi popolni in brezobzirni izvedbi. V tej zvezi zasluzi pozornost tudi neko odprto pismo britanskega letalskega maršala Trcocharda, objavljeno v listu »T> mes« dre 21. maja 1943. v katerem je visoki angleškj ofeir trdil, da je letalstvo orožje sedanje in vseh bodočih vojn, pri čemer je treba fmeti pred cčmi. da se v vojni zmaga vselej le s sredstvi ofenzivne, nikdar pa ne defenzivne strategije. Leta'-sko orožje fma v teoriji neomejeno meč m akcijski radij, ki mu ni primera v vojaški zgodovini. Ako bi se ga torej ne poslužili v vse ramene, ugotavlja angleški oficir, bi bili nori. In isti cficir pise še nadalje: Težk; bombniki so najboljši ofenzivni stroj ki streme po tem. da doseže-'o vojno odločitev. To dnevno potrjuje akcija britanskih bombnih eskader preti državam Osi. Naši bombnlci izzivajo v akciji proti Nemčiji več vznemirjenja in nerede kot prave tn resnične bitke na kopnem. Nemčija in Italija, nadaljuje angleški oficir, sta mislili, da se bosta branili proti letalskim napadom, toda očitno n-sta vedeti, da proti ofen-z!vi težk-h bombnikov, ki imajo ceomejen akci-ski radij, ni uspešne obrambe. Hude izgube na ljudeh in gradivu, ki jih izzivajo letalska bombardiranja z uničevanjem in-chiatrfjsklh srodšč in sklad šč za oskrbo, zelo vznemirljivo bremene sovražni vojni Stroj, Prot; letalskemu orožju ni noben*; r a ravne obrambef kajti v zraku ni mogoče izkopati okopov ali zgraditi trdnjav. Mar-1 šal Trcnchard izraža nato upanje, da so združen; narodi že razumeli pomen letalske vojne proti Nomči.i, Italiji in Japonski, saj gre za metodo vojno kakor poudarja, s katero bo mogoče z lahkoto spraviti sovražnika v nemeč. Letalska bombardiranja bodo razen tega tudi skrajšala vojno. Ako bo potrebno, bomo podvojili ali potrojil^ r-aše ofenzivne akc"-je iz zraka, kajti samo tako bo mogeče prihraniti na tisoče in tisoče žrtev jn hitreje zaključiti konfTkt. Nobena stvar na svetu, zaključuje britanski oficir, nas ne bo mogla odvrniti od tega našega načrta, ki se kaže učinkovit glede na razvoj naše stvari in ki bo naglo do-vedel do zrušenja Osi, nakar bedo vojske združenih narodov korakale prof Japonski in jo v najkrajšem času likvidirale. Bitka pri Novi Gvineji Tokio, 7. jul. s. Japonski glavni stan poroča, da so sovražne vojne ladje, ki so se udejstvovale v vodah okoli Salomonovih otokov, skušale dne 30. junija zavzeti Novo Georgijo, potem ko so izkrcale čete na otoku Rendovi. Sedaj so v teku boji na raznih okrajih tega otoka. Boji v zalivu Kula. severovzhodno Nove Gvineje, pa so se dosedaj tako razvijali: Posadka na Novi Gvineji, ki jo tvorita mornarica in armada, je skupno z japonskim brodovjem zjutraj 5. julija potopila tri sovražne ladje neznane vrste, dne 5. julija pa so edinice japonske mornarice sestrelile 10 sovražnih letal nad zalivom Kula. Ponoči dne 6. julija je skupina ja-; ponskih rušilcev napadla močno sovražno ( skupino, ki je štela 10 križark in več rušilcev. Med boji so Japonci potopili eno križarko, eno pa poškodovali. Buenos Aires, 8. julija s. Ameriški mornariški minister je v nekem svojem uradnem sporočilu priznal, da so Japonci potopili ameriško križarko »Heleno« in sicer v noči na 6. julija, ko so se v bližini otoka Nova Georgija spoprijele površinske ladje. Križarka »Helena« je bila spuščena v morje 1938.. je imela 10000 ton in je bila oborožena s 15 topovi po 152 mm, 8 topovi po 12 mm, 2 po 47 mm in 8 protiletalskimi topovi po 50 mm. Na krovu Je imela 4 vodna letala. Posadka je štela v mirnem času 860 mož. Potopi] en ameriški rniifec Buenos Aires, 6. jul. s. Severnoameriško mornariško ministrstvo rjoroča. da je bil ruSleo »Etrong« torpediran in potopljen v bojnih operacijah proti Japoncem v vodah Nove G ©orgije. Američani bi radi obnovili staro Avstrijo Buenos Aires, 6. jul. s. Ameriški lis* »Wi-shingtonpost« piš© da je nepojmljivo, kako morajo združeni narodi zahtevati, da bi Avstrija ostala sestavni del nem&eg* ozemlja tudi po vojni. List pristavlja: Cas jc žc, da bi vlada objavila svetu, da Avstrije v tej osvobodilni vojni ne bomo pozabili in da bo zopet vzpostavljena kot svobodna in suverena država. ■ Strnil 2 »SLOVENSKI N A R O D«, četrtek, $. Julija. 1943JOTJ. štev. 152 Izpopolnitve v našem muzeju Dve živi, pcttčni sliki iz narave v prirodo pogled na planinska življenje oddelku: na2e Barje In pa Ljubljana. 8. julija. V našem muzeju se ob nedeljah zgrinjajo letos še večje množice kakor prejšnja leta. Ze bežen ogled posameznih oddelkov je dovolj, da spoznamo, zakaj je muzej tako privlačen: čeprav je glede na razsežnost poslopja že preveč razstavnega gradiva, ?e zbirke vendar še stalno izpopolnjujejo. Naš muzej je pridobil posebno mnogo prejšnje mesece, ko je bil zaprt, ker so posamezne oddelke preuredili ter gradivo razstavil; kolikor mogoče smotrno. Muzejske zbirke pridobe vrednost za preproste obiskovalce, če so razstavljene tako, da n;>o le mrtvi predmeti, temveč da tudi spregovore neposredno, nazorno o življenju. Razstavljanje je umetnost svoje vrste. Predvsem je potrebna smotrnost, znanstveni sistem: prirodopisje se ne more mešati z zgodovinopisjem, mineralogija z umetnostno zgodovino, arheologija s pri-rodopi.-jem. Mineraloških zbirk ne moremo iska^ med narodopisnim blagom. Vendar to načelo ni bilo izvedeno tako strogo, ker je pač vedno primanjkovalo prostora. Tudi zdaj je še nekaj kosov starinskega pohištva v oddelku za mineralogijo. Ta oddelek je zdaj že sicer tako lepo urejen, da ne more biti več nepremagljiva težava še odstranitev teh ostankov nekdanje mešanice. Preglednost, urejenost — prvi Pogoj V splošnem napravijo zdaj na obiskovalca vsi oddelki dober vtis; povsod prevladuje preglednost, vse je skrbno, res strokovnjaško urejeno. Marsikaj bodo seveda še sčasom izboljšali. Kdor je pa že prej redno obiskoval naš muzej, je zdaj lahko sprevidel, kako veliko delo so opravili doslej, zlasti v zadnjem času, preden so. letos spet odprli muzejske oddelke občinstvu. Pri površnem ogledu seveda marsičesa ne moreš opaziti. Moraš si ogledati smotrno oddelek za oddelkom ter se tudi dovolj časa pomuditi pri posameznem razstavnem gradivu. Muzej je namenjen izobraževanju, dijakom in izobražencem, a hkrati tudi ljudstvu. Muzejske zbirke so kakor učna knjiga za tistega, ki se poglobi v nje, za preproste obiskovalce so pa kakor ilustracija, ki po nji listamo napol iz radovednosti, napol za zabavo. Da bi tudi pri bežnem ogledu opazili čim več, je treba gradivo razstaviti tako. da se bo ob njem obiskovalec ustavil nehote. Prvi pogoj je res, da je vse razstavljeno pregledno po strokah, ter da je urejeno znanstveno. Vendar to še ne ustreza povprečnemu obiskovalcu, ki je vajen gledati na življenje v njegovi sintezi, ne pa razčlenjenega; vajen je gledati na življenje v naravi, zato bo tudi najbolj pritegnilo njegovo pozornost, kar ga spominja čim bolj na žive naravne slike. Slika našega Barja Zato je zelo posrečena zamisel, da v pnrodopisnem oddelku, v dvorani X., pokažejo tudi živalstvo in rastlinstvo, pa arheološke najdbe v naravni sliki. To ni več navadna razstavna omara; njeno ozadje je verna slika lepega naravnega obzorja na jugu Barja: na desni je Krim, na levi Mokre, na sredi pa lepa soteska Iške. Pred to posrečeno sliko se pa razprostira pred nami nazorna slika Barja, toda ne le naslikana: tu so prava tla Barja z njegovim rastlinstvom in živalstvom ter s svojimi naravnimi značilnostmi, to je model Barja z vsem, kar lahko spoznamo o tej zanimivi zemlji v preteklosti, v polpretekli dobi in sedanjosti. Da, ta vpodobitev Barja prikazuje tri dobe; seznanimo se z izumrlimi zastopniki živalstva, ki so nekdaj živeli na Barju, odnosno na njegovem obrobju. Tu so po tudi arheološke najdbe, ki pričajo o življenju na Barju v preteklosti, v kameni dobi. Vidimo prerez tal in v njih trhel kol nekdanjega mostišča, temelj stavb na koleh. Vpodobitev Barja nas pouči, da je v dobi mostiščarjev živel na obrežju in v okolici jezera divji barjanski prašič; razstavljen je njegov čekan. Se bolj zanimivo se vam pa morda zdi, da so na Barju tudi izkopali rogovje severnega jelena; razstavljen je rog. Zelo razširjeni so bili bobri, ki so jih lovili, kakor kaže, že v predzgodovin-ski dobi s posebnimi pastmi. Takšno past si lahko ogledate v dvorani pri mamutu, v pritličju. Marsikaj lahko spoznamo o življenju mostiščarjev iz arheoloških najdb. Razstavljen je sad vodnega oreška; poleg vidimo ostanek lončene posode, skoraj največje zanimanje preprostih obiskovalcev pa budi kamenita sekira. Nič manj ni zanimiva sekira iz jelenovega rogovja. Srednji del nam prikazuje tudi živali v njihovem naravnem okolju, ne le njihovih ostankov; tu spoznate malega ponirka, škurha, zeleno žabo. malo bobnarico in rumeno čapljo. Barje čedalje bolj izgublja svoj nekdanji značaj, tako da ni več barje v pravem pomenu besede. Sčasoma bo izumrlo tudi povsem njegovo značilno rastlinstvo kakor je že precej njegovega živalstva. Niti trstike ni več mnogo. Tu še vidimo širokolistni rogoz, loč, šotni mah, beli lokvanj, vodno lečo, plavajoči drista-vec, srhki rogolist, bleščeči dristavec, račjo zel itd. Vsega značilnega barskega rastlinstva seveda ni mogoče nakupičiti na tako tesnem prostorčku lepo pregledno; kar je pa tu zbrano, nam nudi vendar živo sliko Barja. Na desni je prikazana slika Barja novejše dobe, vendar tudi že polpretekle. Vidimo namreč šotni jarek, prerez šotne plasti, a šote zdaj več ne režejo na Barju. Živalstvo zastopajo: zelena žaba, veliki kačji pastir in pisani kačji pastir. Med rastlinami so: trepetlika, puhasta breza, navadni vres, močvirska šmar-nica in robida. Slika življenja na planinah Prav tako nazorna in poučna je slika življenja na naših planinah, rastlinskega in živalskega; odpira se krasen pogled na predel planin, ki se izgubljajo v modrini obzorja. Pred to sliko planin se pa dviga Skala, ki je na nji prikazano življenje na naših gorah. Ljudje postanejo posebno pozorni ob pogledu na gamsa, ki je, kakor pravijo naravoslovci, najzanimivejSši ro-gar naših planin. Živi tudi na pečinah soteske Iške. Včasih naletimo na gamse tudi v Polbograjskih dolomitih, a stalno žive na Pohorju, Triglavskem pogorju, na Karavankah in drugje. Meščan seveda nima navadno prilike videti gamsa v naravi, tu se mu pa nudi slika, kakor da je v pristnem planinskem okolju. Razstavljena sta samec in samica. Planinsko živalstvo še zastopajo: planinski močerad, planinski zajec, planinska pevka in kramparčica. Dobro je zastopano rastlinstvo, ki je pa ; tudi menda bolj znano med meščam. zlasti spričo številnih »alpinetov« (skalnja-kov) v mestu. Tu vidimo visoki kreč, togi šaš, mehko homulico, skorjasti kreč, ved-nozeleni kreč, ruš je in strešni netresk. Slike iz življenja živalstva V tej dvorani vidimo še zanimive sličice iz življenja živali v vitrini sredi pro- j štora. Tu vidimo gnezda ptic, modelček podzemske jame z močerilom itd. Močeril (Proteus anguinus Laur.) je zelo zanimiva «11 redka žival in živi samo na našem kraškem ozemlju; sorodne živali žive v Ame- | rik:. Strokovnjaki sodijo, da je ostanek • živalstva terciarne dobe ter da se je dočakal sedanjosti, ker je živel v podzemskih j jamah, kjer je preživel neprijetnosti led-ne dobe. Zanimalo vas bo, da močerila ; včasih zanese voda iz podzemlja po Ljub- ljanici v barska okenca. Med drugimi zanimivostmi v tej omari vidimo tudi lep prerez osišč, gnezd os. Prav tako je zanimiv prerez gnezda, odnosno rova vodomca, ki gnezdi v zemlji. Poučno sliko o življenju kukavice nam nudi slika gnezda taščice; v njem odpira kljun vedno lačen mladič kukavice. Živa je slika, kako se zpenja modras h gnezdu z mladiči rjavega srakoperja. Med ptiči opozarja nase zlasti snežni jereb v svoji zimski obleki. Poleg pa vidimo tudi hermelina, ki prav tako kakor jereb, menjava svojo obleko: poleti je rjav. pozimi bel. Redko imamo videti živo pižmovko; tu se seznanimo z njo, pa tudi z voluharjem, ježem in lepo je prikazano, kako koristen je krt. Ze pri tej omari se lahko zamudiš celo uro, če si hočeš vse dobro ogledati. Da je tako razstavljeno gradivo bolj privlačno, kakor če bi bilo uvrščeno kratkomalo po strokovnih vidikih, lahko sprevidimo ob nedeljah, ko se prelivajo množice po vseh dvoranah in se ustavljajo delj časa zlasti tu. Zdaj je prostor v tej dvoranici dobro izrabljen in ureditev je primer, ki kaže, da so še vedno mogoče izpopolnitve. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na osnovi člena 3. Kraljevega dekreta z dne a. maja 1941-XIX. štev. 291. spoznal za potrebno, da je treba razpustiti občinsko upravo v Šmarjeti ter ji imenovati izrednega komisarja. Zalo je odredil: Čl. 1. Redna občinska uprava v Šmarjeti se razpušča. Cl. 2. G. Florijan Zorko se imenuje ?a izrednega komisarja občine v Smarjeti. Civilni komisar v Novem mestu je pooblaščen, da izvrši pričujočo naredbo. Ljubljana. 6. julija 1943-XXI- Visoki komisar: dr. Gh Zamenjava osebnih fczfcartric Otvoritev otroškega paradiža v Tivoliju Slovesna rzt*£itev ©treškega igrišča bo v nedelja 11. t, m. ob 17. Ljubljana, 8. julija. 2e sedaj, ko je še polno delavcev na novem otroškem igrišču v Tivoliju, so se otročiči polastili svojega tako težko pričakovanega paradiža ter zasedli ves zgornji del. kjer je tako nepopisno prijetno črtati po plitkem brodišču, bresti po trati vi jočem se studenčku ter se igrati z vodometi vodnjaka, ki bo napajal in zabaval naš najvesolejši drobiž. Radovedne punčke in neugnani fantki se polaščajo že tudi široke zelene trate ter delajo delavcem napoto na vseh kon-■h in krajih. Stric paznik z debelo srcr~ iačo tam v senci pod topoli in gabri ob sudenčku se dela sicer neznansko hudega, vendar pa razposajen h obiskovalcev nikakor ne more uganjati z grda, za lepo besedo pa naša najmanjša deca pač še ni desti dostopna. Skratka, ni več sile in oblasti v Ljubljani, ki bi mogla nežni mladini spet vzet/, otroški paradiž! Zupan je povabil vse otročke iz vs?h ljubljanskih otroških vrtcev in podobnih zavetišč, naj pridejo v nedeljo popoldne v evoj paradiž, ki ga jim župan od srca rad izreči v večno pesest. Seveda pa samo najmanjšim, to moramo prib:ti že danes, da ne bi v otroškem paradižu morda hoteli komandirati otroci, Iti hodijo že v š?-lo. Za pričo tej slovesni izrcčtvi je pa župan povabil vso najvišjo g^spcrlo v Ljubljani in Ljubljanski pokrajini, da se bodo naši malčki lahko sklicevali nanj?, če bi se vendar kdo upal motiti njih mirno posest otroškega paradiža. Tudi pre-vzvišeni knežoškof ljubljanski bo tedaj prišel med otročiče ter bo iz nebes priklical bežji blagoslov na otroški parad ž, na olročke in tudi na njih predobre mamice. Seveda se bodo pa tako bogato obdarovani otročiči tudi prav lepo zahvalili vsem svojim dobrotnikom za vsa prebogata darila, ki jih čakajo na otroškem igrišču. Blizu 500 otiočičev bo prepevalo, deklamiralo, rajalo in 83 igralo po trati, ob studenčku in vodnjaku, v mivki, na gu-galnicah in vrtiljakih, ki b->do otrrkom vedno na razpolago. Gotovo bo deca svo-iejra paradiža silno vesela, čeprav bo mo- rala še nekaj časa prčakati na čolniče na ribniku in na ol^repčevalnico ob ribniku, ker vsa dela še niso kenčana. Slovesna izročitev otroškega paradiža mladini se bo pričela v nedeljo 11. t. m. ob 5. uri popoldne. 2e danes pa c požar jamo vse starše in piljateljc otrok, da je med slovesno izročitvijo ves otroški paradiž rezerviran samo za povabljene goste, torej predvsem samo za majhn? gojenčke otroških vrtcev in podobnih povabljenih zavodov, ki pridejo V spremstvu svojih varuhinj skupno na igrišče. Pač pa (vabimo mamice in očke ter tetke in vse prijatelje otrok, naj H to lepo otroško slavnost ogledajo z naj-bl ž jih cest in peti okrog otroškega paradiža. Ko bo končan najraznovrstnejSi program, bo pa otreški paradiž odprt vsem obiskovalcem. Skušnja za slovesno otvoritev Otroke otroških vrtcev in podobn h zavetišč bodo ptvsebni vozovi elcktc:čnc železnice v petek. 0. t. m., dopoldne ob 8.30 v spremstvu otročkih- vrtnaric odpeljali izpred kar-roefičank, Zg. in Sp. Šiške, s- Priveza in s j kenčne postaje na Vču ter naravnost pripeljali do po-tujnlisča pri uri Rimske in Groharjeve ceste k sku>nii za slovesno otvoritev Otroškega parad ža v Tivoliju. Ob 11.45 bodo posebni vozovi s tem nostajc otroke spet odpeljali nazaj na prej navedene postaje. Knako bodo otroke posebni vozovi odpeljali s postajališč v nedeljo*. 11. t. m., popoldne ob 1530 naravnost na postajo na križišču Groharjeve in Rimske cc^o k slovesni otvoritvi Otro^kc-pa paradiža, po priredifcvi pa izpred ure spet nazaj ob 1°. uri. Opozarjamo spremljevalko otrok, naj z otroki čakajo na postajah na posebne vozove, ker ti vozovi nikjer ne bodo čakali nanje zaradi rcdncp.i prometa. Posebno pa priporočamo starcem, naj otrokom ne dajejo s seboj drugih prigrizkov razen ko.rčka kruha. Otroke pa \abimo. naj mineso s seboj tudi svoje igrače, kolesa in sk:re. kaker j;m ukaže jo njih otroške vrtnarice, Frocimo prebivalstvo, naj nc sili v te samo za prevez OtrOŠkli vrtcev namenjene tramvajske vozove, ker ne bi potniki dobili vozovnice ter se ne bi tnojgK s temi vozov peljati. SPORT Lahkoafletsko prvenstvo Sp&SsJe štajerske Nastopilo je 45 tekmovalcev in 1$ tekmovalk Prve lahkoatletskc tekme na Spodnjem Štajerskem za leto 1943 so se razvile v pomemben praznik lepo napredujočega sporta. Športno igrišče v Celju je bilo vse v zastavah. V navzočnosti okrožnega vodje Dorfmeistra ie ot\OTil tekme vodja sporta v zveznem vodstvu Jeglttscfa z izobešanjem zastave. Tekmovalcev je b;lo 45. tekmovalk pa 15. Izbrani so bili na okrožnih prvenstven "h tekmah. Zlasti napeta je bila borba v teku in tu je padla odločitev šele na zadnjih metrih. Tek malega Trboveličana Perca na 5000 m je bil dogodek zase. Žal se ni udeležil tekem Vor-ek, nepremagljivi te- j kač na srednjih prog h. Hopf je vrgel kopje j 50.39 m, Oroszv pa je skočil cb palici 3.40 m. j S K Celje je postavil štafeto na 4X100 m. k' je bla ves čas n3 vodstvu. Pri tekmovalkah je izostalo merjenje moči med Stiindlovo (Celje) in Bajdctovo (Maribor), ker ima slednja poškodovano nogo. Tekme je organiziral SKI Celje s svojim vodjo Scidlom in voJio SK Sport Plctcr-kom na čelu. ki sta s sodniki vred poskrbela, da je šlo vse gladko od rok. Zmagovalci v poedinih disciplinah so prejeli častne vence. Izidi M o š k i. 200 m: T. predtekr 1. Kokot (Celje) 12.2; 2. Šešerko (Rapid) 12.1: 3- Nille (Brežice) 12.3. — 11. predtek: 1. Jager (Rapid) 12.1; 2. Hann (Celje) 12.2; 3. Medveš (Celje) 12.3. — Odločitev: Kokot (Celje) 11.8; 2. Šešerko (Rapid) 11.9; 3. Jager (Rapid) 12. 200 m: I. predtek: 1. Zoher (\Vesten) 24.9; 2. Hann (Celje) 25; 3. Kokot (Celje) 25.2. — H. predtek: 1. Šešerko (Rapid) 25 4: 2. Jager (Rapid) 25.9. — Odločitev: 1. Zoher (\Vesten) 24.9; 2. Kokot (Celje) 25; 3. Hann (Celje) 24.5. 400 m: 1. Žoher (\Vesten) 55.1: 2. Zupančič (Trbovlje) 56.2;: 3. Westphal (\VH Maribor) 54 n 800 m: 1. Aleš (Celje) 2-11.8; 2. Pesek (\V~H Maribor) 2:22.2. 1S0O m: 1. Hlebše (Mariborski Železničar) 4:22: 2. Agrei (Celje) 4:33.1: 3. Blažek (Rapid) 4:33.9. 500 m: 1. Pcrz (Trbovlje) 17:04.4; 2. Antio-ga (\Ve*tcn) 17:11: 3. Blažek (Rapid) 17:20. 4X100 m: SK Celje (Pletersek. Hann. Medved, Kokot) 47.8; 2. Rapid Maribor (Šešerko, Eferl. Jeglič, Jager) 49; 3. WH Maribor (Gies-wein, Ganitz. Herman, Smoliner) 49.6. Skok v daliavo: 1. Hann (Celje) 6.23; 2. Plcteršek (Celje) 6.20; 3. Cizel (Mariborski Železničar) 5.96. Skok v visino: 1. Oroszv (Rapid) 165: 2. Pleter^ck (Celje) 1.60; 3. Dolmar (Ti bo vi je) 1.60. Skok cb puUci: I. Oroszv (Rap:d) 3.40; 2-Efcrl (Rapid) 2.00; 3. Jenko (Celje) 2.70. Met kopja: 1. Hopf (\VH Maribor) 50.39; 2. VVcstphai (\YH Maribor) 43.o3; 3. Lederer (Kr^ko) 40.78. Met diska: 1. Hopf (WH Maribor) 33.46; 2. Efcrl (Rar:d) 29.78; 3. Tbofen (Cclie) 29.57. Met kladiva: 1. Guisnik (Maribor-ki Železničar) 4032; 2. Kodre (\Vesren) 32.95; 3. Ple-terick (Cclie) 27. Met krcale: 1. Hopf (\VH Maribor) 11.43: 2 Eferl (Rapid) 11.07; 3. Cizel (Mariborski Železničar) 10:98. Ženske i00 m: I. predtek: 1. BaMe (Rapid) 13.8; 2. Stiindl (Celje) 14 5; 3 Bra^e (\Ycstcn) 15.5. — II. predtek: 1. Dobnik (Ccl;c) 14.2; 2. Tau-ber (Celje) 15; 3 C:ch (Rapd) 15.4. — III. predtek: 1. Bratanič (Celje) 14.5: 2. Stierboek (Celje) 14.7. — Odločitev: 1. Dcbnik (Celje) 14 4: 2. Bajdc (Rapid) 14.5; 3. Stiindl (Celje) 14.6. Skck v daljavo: 1. Stiindl (Celje) 4.25: 2. Blažič (\Vestcn) 4.24; 3. Pfier (\Vesten) 4.11. Skok v višino: 1. Pf er (\Ve-sten) 125: 2. Ritter (\Vcstcn) 1.20: 3 Blažič (\Vesten) 1.15. Met kepia: 1. Bajdc (Rap.) 25.80; 2. Stiindl (Celje) 22.05; 3. Brasche (\Vesten) 21 05. Met di*ka: 1. Stric (Rap.) 27.73: 3. Schmie-derer (Rapid) 26.08 : 3 Bajde (Rap:d) 24 32. .Med kronie: 1. Stiindl (Celje) 9.59; 2. Bajde (Rap;d) 8.87: 3. Strle (Rapid) 8.83. 4X100 m štafeta: SK Celje 582? 2. BSK We-sten (Celje) 62; 3. Rapid (Maribor) 62.1. Rapid (Maribor) zmagal v Gradca V Grazu je nastopil v nedeljo mariborski Rapid proti športnemu klubu gjndkih poste jrjev. v začetku se je moral žilavo boriti, potem so pa gra&ki poStarji popustili in Rapid je zmagal s 6:3 (2:2). Tako »e mu vStejeta v dobro Se dve točki. Trboreljčani premagali Jeseničane V Trbovljah ao imeli v neJeljo zopet veliko športno prireditev. Kot gost trboveljskega SK je nastopila znana enajstorica SK Jesenice v prijateljski tekmi. To prvo merjenje moči med spodnj?štajerskimi nogometaši in Jeseničani je vzbudilo veliko Od četrtka 8. julija dalje se bodo sprejemale prošnje za zamenjavo osebne izkaznice tudi za moške v starosti nad 50 let in za ženske, ki imajo stalno bivališče v Ljubljani. Prošnje bodo sprejemale iste poslovalnice kakor doslej in sicer: I.) Poslovalnica v PuccinUevi ulici št. 2, Pritličje za mestne okoliše, ki leže severno od Rožnika in Tivolija ter proge Rakek— Zalog do Smartinske ceste (Šiška. Drav-lje. Bežigrad, Svetokriški okraj, Koseze, Dolniee. Zapuie. Podutik. Glince). TI.) Poslovalnica v š°Ii na Grabnu. Coj-zova cesta, za mestne okoliše, ki leže med Rožnikom, Tivolijem in Ljubljanico do Šubičeve ulice in njenega podaljška do Ljubljanice (Rožna dolina. Vič. Glince, Brdo. Trnovo—Krakovo. Mestni log. Mir-je, Gradišče). m.) Poslovalnica na magistratu. Mestni trg 2 II za mestne okoliše med Subičevo ulico in njenim podaljškom do Ljubljanice ter ob Ljubljanici navzgor na eni strani ter Re?tjevo cesto—Kopitarjevo in Streliško ulico in Golovcem na drugi strani (Novo mestno središče. Staro mesto, Prule. Galjevica. Dolenjska in Ižanska cesta Barie. Crna vas). IV. ) Poslovalnica na Ambroževem *rgu 7. za mestne okoliše vzhodno od črte Golovec, Streliška in Kopitarjeva ulica. Res-lieva cesta, kolodvor. Šmartinska cesta (Sv. Petra. Vodmat. Zelena jama. Moste, Kedeljevo. Štepanja vas). V. ) Poslovalnica na magistratu. Mestni trg 2 I seba 37 za vse nujne slučaje. Nujnost je treba dokazati. Za zamenjavo osebne izkaznice je potrebno: 1. ) izpolniti prošnjo, katere formular dobite v vseh poslovalnicah (kakor tudi navodila, kako se orošnja izpolni). Priložiti ie tri en^ke slike (brez pokrivala) v velikosti 4X5 cm. na hrbtu katerih je razločno napisati priimek in ime. 2. ) Predložiti sledeče listine: a) Mitične listine o rojstvu, poroki, itd.: b) listine o poklicu n. pr. uradniška legitimacija, poslovna knjižica, c) inozemci, dokaz o tujem državljanstvu. 3. ) Staro osebno izkaznico mora prinesti vsak s seboj. Poslovalnice bodo poslovale od 8.30 do 12. in od 15. do 17.30. Spodnja štajerska — Odlikovanje. Cetovodja Kurt Zmork iz Marenberga je bil za hrabrost na vzhodnem bojišču odlikovan z železnim križcem II. stopnje. — Vojna in Spodnja Štajerska. V juniju je bilo v trboveljskem okrožju 42 krajevnih zborovanj, ki jim je prisestvovao 12.000 ljudi. Na njih se je obravnavalo vprašanje vojne in njenega vpliva na Spodnje Štajersko. T_7".eležr>a na zborovanjih je pokazala, da se prebivalstvo Spodnje Štajerske dobro zaveda za kaj gre zdaj in da je pripravljeno po svojih najboljših močeh pomagati pri izgradnji velike Nemčije. Vsakemu zborovanju je sledil prost razgovor o raznih gospodarskih vprašanjih zlasti o prehrani, obvezni oddaji poljskih pridelkov itd. — Nova vođ»teUa krajevnih skupin. V nedeljo sta dobili krajevni skupini v Ljubnem in Vclki Pirešici nova voditelja. V obeh kraj'h je predstavil nova voditelja kre^evn h 3kupin okrožni vodja Dorfmei-ster. V Ljubnem je bil doslej vodja krajevne skupine župan Derler novi vodja je pa Hans Scl:nd\vein. V Veliki Pirešici je pa prevzel novi vodja krajevne skupine župan Kari Golovjč posle od dosedanjega vodje Brune Fischerja. — Razstava ur. V prostorih Ljudske knjižnice v Celju je prirejena zanimiva razstava starih dragocenih ur. vzbujajoča sološno pozornost. Marsikdo pozabi na knjige, ki si jih je hotel izposoditi in zamisli se v romantiko ur. Večino razstavljenih ur izvira iz rokoko in klasične dobe. Mnoge kažejo cele arhitekture, ali pa so okrašene z malimi plastikami. Mnogo je na njih okraskov iz alabastra, marmorja in brona. Razstavljene ure izvirajo iz neke spodnještajerske javne zbirke in so samo njen manjši del. Kupljene so bile na Dunaju, na Češkem, na Madžarskem in v Franciji, nekatere pa tudi na Spod. Štajerskem- — Teden šole v trboveljskem okrožju. V tednu šole so povabile tudi šole trboveljskega okrožja starše k pouku in na razstavo šolskih del. Povsod so pokazali starši veliko zanimanje za delo šolske mladine, tako v Hrastniku. Zagorju. Toplicah, Zidanem mostu, Loki, Lokavcu in Sv. Juriju pod Kumom- Posebno pozornost staršev so vzbudila ženska ročna dela, razstavljena v šolah v Zagorju in Toplicah. m " __ — Zaključek poletnih športnih tekem. V nedeljo so bile v Mariboru svečano zaključene pete poietne tekme Štajerske Hitlerjeve mladine. Zaključna svečanost je bi a v mestnem parku in prisostvoval ji je tudi pokrajinski vodja dr. Uiberreither, ki je izročil zmigovalcem diplome. zanimanje in temu primeren je bil tudi obisk. Posebno mnogo se je zbralo na igrišču rudarske mladiie. Igra je bila zelo napeta. V začetku so vodili gostje in do prvega odmora ao imeli en gol na dobrem. Po. tem ao pa prevzel vodstvo Trboveljčani, ki so navzlic žilavemu odporu goeta izenačili in zabili Jeseničanom Se tri gole, tsko da je bil končni izid 5:2 (1:2) v korist Trbovelj čanov. V soboto ao pa nastopili Trboveljčani v Zagorju, kjer so premagali on-dotni SK z 9:5 (5:3). Prosegaono con successo le repiicfre al Cinema Nadaljujejo se z uspehom v kina - U 1^1 II O N ^ del film reprize filma La voce del sangue GLAS KRVI Premiato aUa XI M ostra Cinematogra-flca di Venezla — Film nagrajen na XL beneški filmski razstavi Con — Igrajo: ROBI RAPP LEOPOLD BIBERTI PETRA MARIN Regia di edmtjnd hemberger rcezija. Produzione - Produkcija: Gotthard F>lm Esclusivita - Izposojevanje: Lux-F"llm — Brežiška dekleta so *e odlikovala. Na t kulturnih dnevih nemške mladine v Mariboru so se odlikovala zlasti brežiška dekleta in njihova pevska zbora sta zase tla drugo nešto. Ponosio so se vrnila dekleta domov in sklenila še z večjo vnem.» gojiti petje-Da bi se tudi Brežičani prepričali, kako n**-predujejo domača dekleta v petju, sta oba domača zbora nastopila v petek na koncertu, na katerem sta prepevate nemške pesmi, in pokazala občinstvu več nemških plesov. — Počastitev FSfHnlmi|a športnika. Dijak 7. razreda Tegethofove gimnazije v Mariboru Siegfr:ed Vrhovnik je najboljši tekač štajerske na sudnjih progah. Zadnje čase je dosegel 5 r»omembnih zmag na športnih tekmah. V đstvo g-4mnazj;c mu je počastilo s premijo. — Srebrna poroka. Zakonca Martin »n Aojzija Pravdič v Mariboru sta praznovala včeraj 25-letnico poroke. Martin Pravdič ie bil v prvi svetovni vojni odlikovan s srebrno in bronasto svetinjo in bil je težko ranjen. 2e od zasedbe Spod- Štajerske do nemških Četah vneto delujeta zakonca Pravdič v krajevni skupini. — X< vi grobovi. V Mariboru sta umrla zasebnica Margareta Lah, stara 73 let in železniški upokojenec ter hišni upravitelj Rudolf Gangel, star 70 let. Na Pobrežju je umrl sinček strojnega ključavničarja Viljem Roner. V Brežicah je umrla vdova Antonija Krošel, stara 77 let. V Ptuju so umrli Josip Cigole iz Tinjeve, Rudolf Gunther iz Ptuja, star 31 let. Katarina Predikaka iz Rogoznice, stara 74 let in Terezija Simonič iz Runča pri Veliki Nedelji, stara 72 let. — Rffed kopanjem utonil. 18 letni ključavničarski vajenec Karel Duh iz Gor. Radvama pri Mariboru se je šel kopat v Betr?a\-9ki ribnik. Očiviclno pa ni znal dobro plavati in naenkrat je izginil pod vodo. Prihiteli *o reševalci nemSkc?a Rdečega križat ki pa utopljenca niso našli. V Botnavskem ribniku je utonilo ie več kopalcev. — Dve nesreči. V Ročincih pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je padla 61-Ietna izseljenka Marija KupČič iz lestve. Z^m^3 si je nogo in zadobila preeei težke notranje poškodbe. 64-letni hlapec Miha Mar-cius iz Maribora je padel tako nesrečno z voza. da si jo pretresel možgane. 41-letni Ferdinand Serdoveršnik h Studencev se je usekal v levo roko. Ponesrečence so prepeljali v bolnico. KOLEDAR Danes; Četrtek, 8. julija: Elizabeta Portugalska. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubica, z maako. Kino Slovar ... in zvezde gledajo. Kino Inion: Glas krvi. DEŽURNE LEKARNE Dam*; Mr. Leui*tek. Res1.jeva cem št. 1', Bahovec, Kongresni trg 12; Nada Komotar, Vič, Tržaška cesta. Iz Srbije — 1100 ton ž".vil za Srbijo. Mednarodni odbor Rdečega križa je zbral za prebivalstvo Srbije 11C0 ton živil in mila. Med živili jc največ rib, prekajenega mesa In oEv. Prvi vagoni te pošiljke so že prispeli v Beograd, kjer so bila živila Izročena komisarju Srbskega Rdečega križa dr. Zecu. V kratkem pričakujejo v Beogradu še di uge vagone. — Pošiljanje prihrankov v Nemčiji zaposlenih delavcev v (Idnovino. S posebnim odlokom nemškega gospodarskega ministrstva s0 cbratovodje delavcev in nameščencev s področja voiaškega poveljstva v Srbiji, ki so odšli pred 1. junijem 1943. na delo v Nemčijo ali ki so Jih ali bodo po tem roku najele nemške oblasti, oproščeni delžnosti, da bi dobili po nemškem deviznem zakonu za izplačilo delavskih mezd odnosno nameščen~kih plač potrebno dovoljenje. Delavci in nameščenci iz Srbije lahko po 1. juniju 1943- pošiljajo svoje prihranke potom svojih obratovodij brez dovoljenja deviznega oddelka domov in sicer do naslednjih najvišjih zneskov: obrtni delavci, gozdni delavci in nameščenci do 150 mark mesečno, poljski delavci pa do 100 mark mesečno. Pošiljanje neizrabljenih mesečnih zneskov iz prejšnjih mesecev je dovoljeno. Delavci, ki s« vračajo z dopusta, lahko vzamejo s seboj za 30 mark dinarjev. GLEDALIŠČE - DRA MA četrtek 8* julija: Zaprto (Generalka). Petek, 9. julija, ob 19.: Nevesta s krono. Premiera. Red Premierski. Sobota, lO. julija, ob 19.30: V Ljubljano Jo dajmo! Zadnjikrat v sezoni. Izven. Cene od 12 lir nsvzdol. Nedelja, 11. julija, ob 19.: Nevesta, a krono, OPERA Četrtek, 8. julija: zaprto. Petek, 9. julija: zaprto. Sobota, 10. julij3S ob 19.: Mrtve o«, miera. Red Premierski. Stev. 152 »StOVENSKI NAROD«, četrtek, f. JuD> lfttJDCL Stran S „Slovenski Narod" pred polstoletiei 15. maja 1893: draiba n, stavbo nove bila je v nekaterih obrtnih strokah povoljnejsa kakor prva. Zidarski mojstri so sa zidarska dela zahtevali sicer nekaj odstotkov več. odnehali pa so pri cenah za tesarska dela za toliko odstotkov, da znaša diferenca 2%; deželni zaklad pridobi s tem do 4000 gld. Ključarska dela oddala se bodo ljubljanskim ključarskim mojstrom. Dražba še ni končana, a upati je vendar, da se bo Se letos začelo graditi sovo bolnico. 3. junija 1893: Nava kolesarska iznajdba. V Gradci izumil je rezervni častniški namestnik gosp. Adolf Jakič nov bicikl, ki je posebno namenjen vojaškim namenom. Z novim kolesom se jako lahko premaga vse ovire »a potu in se vozi hitreje, nego z dosedanjimi in varneje, ker je seda!o precej nizko. Posebna prednost novega kolesa je. da lahko sedeta na njem dva moža in da se vozi ž njim istotako navzgor kakor navzdol. Ce treba, spremeni se kolo tudi lahko v tricikel. Gosp. Jakič je predložil svojo iznajdbo vojnemu ministerstvu. 10. junija 1893: Turki na Notranjskem. Ako bi ne vedeli, ife prebivajo na Notranjskem samo trdi Slovenci, bi skoro mislili, da je tam kaka turška naselbina, kajti to, kar se nam poroča iz Loža, je tako turško, da bi tega skoraj ne verjeli. Naznanja se nam. da je neki 70 letni mož K. prodal nekemu 55 letnemu oženjenemu prijatelju S. — svojo 55 letno ženo in sicer za kupno ceno 100 goldinarjev. Moža sta si segla v roko in kupec je odštel prodajalcu koj 50 gld., ostali znesek pa se zavezal poravnati, čim mu prodajalec »prižene* — ipsissima verna — kupljeno ženo. Kupčija se ni dognala, kajti ženi — prodajalčeva in kupčeva — sta se neki grdo stepli in potem zapustili svoja moža. katera sta se vrh tega imela pred sodiščem zagovarjati. 21. junija 1893: Tristoletnica zmage pri Sisku dne 22. ju-stfja 1893. Podarjena živila vzprejema za jutrišnjo slavnost gospa Marija Murniko-va, ki je z veliko ljubeznivostjo v družbi x drugimi požrtvovalnimi damami prevzete skrb za pogoščenje šolske mladine. —- Javna šolska veselica se ne bo vršila Podrumom, temveč na travnikih pod Ce-IrJDovim gradom, katere so gospodje brat-;je Kosler s prehvalevredno prijaznostjo v ta namen prepustili. Pristop k veselici je vsakomur dovoljen. — Ljubljanska požarna bramba bo skrbela za vzdrževanje reda na veselišči. Povabila za šolsko slavnost v veliki dvorani filh. društva se izdajajo zaradi pretesnega prostora samo v pičlem številu, in sicer veljajo zelena pojila za sedež na galeriji, rumena za vstop na galerijo in vijoličasta za vstop v parterre. — Program za 22. dan junija. Zjutraj ob 8. uri tiha sv. maša z občnim petjem in zahvalno pesmijo. Udeleže se maše deske in dekliške ljudske šole Ljubljanske. Cerkev bo mladine polna. Ob 10. uri šolska slavnost v »Tonhalle«. Popolu-dne ob 3. uri izhod iz mesta na veselišce, ob 8. uri odhod v Ljubljano. 12. julija 1893: Dolenjske seleanie«. Ker je temelj železniške proge na črti Skofeljca—Ljubljana v visocini rels nasut z gramozom, zravnava se zdaj prostor pred kolodvorom, »pod zelenim hribom«, ob jednem pa se zvrsujejo tudi vsa druga potrebna dela na tem prostoru. Dovozna cesta h kolodvoru se sedaj s trdim materijalom nasipa. — Pretekle dni postavile so se pri železn'škem prehodu v Vodmatu na spod-njepoljanski cesti, v Kurji vasi in na dolenjski cesti tudi že potrebne pregraje. — Na črti Ljubljana—Kočevje napredujejo dela dobro, na Grosupeljsko—Novomeški progi pa je križ z raznimi »spretnimi« delavci. 17. iulija 1893: Ljubljanska kolodvora. Kakor se nam javlja, otvorila se bode proga Ljubljana— Grosuplje—Kočevje nedvojbeno že meseca oktobra letošnjega leta Vse večje zgradbe ob tej progi dofenjskih železnic so skoraj že dogotovljene. A da se omogoči po-polen razvoj prometa, treba bode zdatno razširiti tudi oba tukajšnja kolodvora: južni kolodvor, kjer bode vstopalo in izstopalo občinstvo, vozeče z dolenjskima železnicama, in državni kolodvor, kjer se bode vzprejemalo in oddajalo tovorno blago. V to svrho sešla se je v soboto na južnem kolodvoru posebna komisija, ki se je posvetovala o razširjenji kolodvorskih naprav. Kakor se nam poroča, napravil se bode razun že obstoječega še jeden izhod tam, kjer se nahaja trafika, povečala se bode dvorana za ekspedicijo blaga, a dolična vaga namestila se bode tako, da jo bode tudi občinstvo lahko kontroliralo. Vsled večjega voznega prometa treba bo razširiti, odnosno pomnožiti tudi razne pisarne in seveda tudi železnični tir. Namesto dosedanje remize za vozove grad: se že kasarna za sprevodnike. Mnogo večjih naprav pa bode treba vsled otvorjenja dolenjskih železnic na tukajšnjem državnem kolodvoru. Dotična dela so se večinoma že začela. Zgradila se bode nova kurilnica ter novo skladišče za premog, podaljšalo se bode sklad;šče za blago zn 20 metrov, zgradila otvorena skladišča, pre-zidalo se bode štaciisko poslopje ter se mu prizidala veranda in drugi potrebni lokali. Upati je, da se bodo vsa dela pravočasno izvršila in da ne bodo ovirala otvorenja dolenjskih železnic DNEVNE VESTI — Pobude zavoda Italijanske Afrike. Zasedanju vrhovnega sveta faš. zavoda Italijanske Afrike, ki mu je predsedoval nac svetnik Amadej Fani, so prisostvovali med drugim eksc. Castellani, italijanski akademik Conti Rossini ter šef Studijskega urada v ministrstvu Italijanske Afrike dr. Angel Piccioli. Svet je sklenil objavo del znanstvenih razredov omenjenega zavoda. Prvi zvezek izide v kratkem Zatem je poročal predsednik o sporazumih z G. I. L.-om. da se poglobi med mladino kolonialna propaganda, in o ustanovitvi posebnega odseka omenjenega zavoda v Berlinu. Končno je razpravljal svet 5e o podporni akciji, ki jo je treba Moti v prid afriškim povratnikom. — Otvoritev in blagoslovitev kapele pro-atovoUnih darovalcev krvi. v Milanu so blagoslovili kapelo prostovoljnih darovalcev krvi. Kapela je posvečena Razpelu in svetim mučencem. katerih relikvije so prihajale od časa do časa z raznih misijonskih področij. Slovesnosti so prisostvovali milanski odličniki. Kapelo je blagoslovil mons. Balconi. Milanski Zvezni tajnik je Po končani slovesnosti posetil sedež prostovoljnih darovalcev krvi in je izrazil sivo jo pripravljenost za pomoč. — Bolognski rektor predava v Monako-V veliki dvorani biološkega instituta jnonakovsk« univerze je predaval prof. Aleksander Chigi, rektor bolognskega vseučilišča, o izprijen ju ptičev. Predaval je W nemščini. Navzočni so bili Kr. italijanski konzul, rektor monakovskega vseučilišča, številni predstavniki znanosti ter člani italijanske zajednice v Monakovem. — 21.000 lir pod restavracijsko mizo. lastalcar Josio Merkel je uslužben v abba-zijski restavraciji Bell ini. Pri pospravljanju po kosilu je našel pod neko mizo denarnico, v kateri je bilo 21.000 lir. Nata- je kot poštenjak poiskal gospoda, ki !oval pri dotični mizi in ki je tik 5« obed pred natakarjevim prihodom opazil izgubo dragocene listnice. Natakar mu je izročil listnico, prijetno presenečeni lastnik pa se je oddolžil z darilom. — Posmrtno odlikovanje. Srebrne svetinje so prejeli junaško padli višji kapo-ral Fermo Simido iz Cedra te pri Varesu; pešec Josip Giammanco iz Sferra cavalla pri Falermu; pešec Paskval Chicllo iz Baghere pri Palermu. — Kazni zaradi kopičenja blokiranih predmetov. Iz Rima porcčajo; V smislu kr. odloka z dne 22. aprila 1943. ki se nanaša na vzporeditev kazenskih načel glede ureditve potrošnje, določa čl. 7, da se kaznuje vsakdo, ki bi s kopičenjem ali nakupom odtegnil redni potrošnji predmete, ki so postavljeni pod zaporo zaradi preskrbe ali pa zaradi razdelitve, s kaznijo od 6 mesecev do štirih let ter z globo do 20.000 lir, če ne predstavlja dejanje težkega zločina. — Svečan pogreb junaško padlega poročnika pilota. Iz S. Salvatora Monf. poročajo: Te dni je bil v navzočnosti prefekta. Zveznega tajnika in generala Franca No-varre Viggianija svečan pogreb poročnika pilota Hektorja Amisana, ki je padel na calabrijskem nebu 26. junija. Pokojnik je bil vojni prostovoljec v Španiji, odlikoval se je v Grčiji in Afriki. Ime! je štiri srebrne svetinje. 1 brcnčno in nemški železni križec. — Loterijska sreča. Dne 5. julija so bile izžrebane sledeče številke: B?.ri 11, 27. 37. 51, 65. Cagliari 5. 84. 67. 46 in 31. Fio-renca 62, 82 89, 50, 46. Genova 7, 66, 27. 19 in 78. Milan 26. 30. 8. 18, 70. Neapelj 48, 76. 81, 36. 21. Palermo 6. 13. 87, 25. 57. Rim 19. 36. 31. 75, 55. Turin 60. 34. 12, 57, 7. Benetke 82. 39. 40. 66. 89. — Novi nemški poslanik v Vatikanu predložil svoje poverilne li-tine. Papež Pij XII. je sprejel v avdijenci novega nemškega poslanika pri Vatikanu von \Veiz- i HI: IRANSKI KINEMATOGRAFI KINO MATICA Slavna četka igralka LUa in Gosta* Nezval v ljubezenski romanci po noveli pisatelji Hsoors-ja de Ljub Produkcija: Lucerna-FOm-Pnga Reiiser: Otokmr Vmvtm Predstave ob 16-. 18.30 in 90.30 uri KINO SLOGA Po svetovno znanem romanu A I. CRON1NA 14 Film rudarjev In velemesta V glavni vlogi: Mlchael Rsdgrave Predstave ob: 14., 16., 18. in 20. uri KINO UNION Pretresljiva usoda mladega kmečkega dekleta — Švicarski film. nagrajen na XI. beneški filmski razstavi Glas krvi V glavnih vlogah: Robi Rapp, Petra Marin Predstave ob: 16.30, 18.30 In 20.30 uri sackerja, ki je predložil papežu svoje poverilne listine za nastop poslaniškega mesta pri sveti stolici. Von VVeizsackerja so spremljali prvi svetnik in oba tajnika poslaništva. Svečana avdijenca je bila v prestolni dvorani. Nemški poslanik je naslovil na papeža izraze vdanega spoštovanja, nakar mu je papež odgovoril v nemščini. Zatem je povabil papež von VVeizsackerja v svojo knjižnico, kjer se je pol ure z njim razgovarjal. Nato je von Weiz-sacker predstavil papežu svoje spremstvo. Sledil je njegov obisk pri drž. tajniku kardinalu Maglionu, ki je nemškemu poslaniku takoj vrnil obisk. — N»vi milijonarji. V prvih desetih serijah 4°/o zakladnih bonov z zapadlostjo 15. septembra 1951 so bile izžrebane naslednje številke, ki so prinesle srečnikom milijonske zneske. V seriji Al: Nagrada 1 mil. lir za štev. 347.899; pol milijona lir za štev. 451.997. V seriji A2: milijon lir za štev. 1,019.280: pol milijona lir za štev. 2C6.561. Serija A3: milijon lir za štev. 1.215.856: pol milijona za štev. 1,322.105. Serija A4: milijon lir za štev. 1,409.322: pol milijona lir zn štev. 1,392.459. V seriji A5: milijon lir za štev. 733.220: pol mili-iona lir za štev. 654.903. Serija A6: milijon lir za štev. 910.671; pol milijona lir za št. 1,536.585. Serija A7: milijon lir za štev. 601.113; pol miliionar lir za štev. 1,256.533. Serija A8: milijon lir za štev. 1,846.427; pol milijona lir za štev. 1,597.955. — Mednarodna glasbena revija v Benetkah. Iz Benetk poročajo, da bo navzlic vejnim dogodkom v letošnjem septembru v Benetkah mednarodna glasbena revija. K sodelovanju so bili povabljeni najbolj znani italijanski ter inozemski glasbeniki. Po tradiciji bo prikazala septemberska revija mednarodnemu glasbenemu občinstvu vsa comembna glasbena dela zadnjih let. Posebno zanimiv bo koncert retrospektivnega značaja, ki bo obsegal skladbe znamenitih sodobnih mojstrov zadnjih trideset let. — 3i!rp Katarininega tečaja v Sieni. Na sienskem vseučilišču je bil na slovesen način zaključen Katarinin tečaj, namenjen r^zorć-vljanju o italijanski zavetnici sv. Katarini. Ravnateli tečajev prof. F. Ore-stano je spregovoril ob zaključku o važnosti teh tečajev, prof. Mariano Cardovani pa o teološkem naporu sv. Katarine. — Pri čet ek poletne operne sezone v Rimu. Minister ljudske kulture je odobril repertoar, poletne operne sezone v Rimu, ki se prične 8. julija. Na repertoarju so rpere Aida. Butterflv, Lucija Lammer-moor-kr. Risoletto. Boheme, Traviata in T'-sca. Sodelovali bodo najodličnejši italijanski solisti in solistke. — Več tisoč parov mladoporočencev je sprejel papež Pij XII. v svoji zadnji splošni avdijenci. Zbrana je bila množica vernikov iz Rima ter vseh italijanskih škofij. Med njimi so bili tudi vojni ranjenci. — Posvetitev novega škofa. Te dni je bi- 13 v cerkvi sv. Ignacija v Rimu svečana škofovska posvetitev mons. Antona Lanze, ki ie bil imenovan za škofa v Reggiu Ca-labria. Posvetitveni obred je opravil Kardinal Rafael Rossi. tajnik svete konzisto-rii^ke koneregaciie, ob sodelovanju nadškofa Traslie in škofa Demetrija Moscata. — Umrl je škof OTtourke. V Rimu je umrl mons. Edvard O'Rourke, rraslovni škof sofenski, kanonik poznanjski. Pokojni škcf ie potekal iz olemenitaškega rodu grofov, ki so se priselili iz Irske na Poljsko. Studira! je v Tamopolu, bogoslovne Studije je dovršil v Inomostu. Bil je župnik v Petrogradu. Leta 1920 je bil imenovan za naslovnega škofa v Canei. I. 1922 pa v Pergamu. Nekaj časa je bil apostolski upravitelj v Gdansku. Leta 1038 je bil imenovan za naslovnega Škofa v Sofenu in poznanjskega kanonika. Prišel je v Rim, kjer se je posvetil dobrodelnosti. Masa zadušnica je bila v poljski cerkvi sv. Stanislava v Rimu. — Ob 1H-Ietnici smrti G. FreaeobaldUa. V dvorani florentinskega konservatorija je bila svečana spominska proslava 100-tetnice smrti znamenitega skladatelja G. Freseobaldija. Pred koncertom je spregovoril slepi muzikolog Anton Capri. ki je očrta1 Frescobaldi jev pomen v razvoju italijanske glasbe. Na koncertnem sporedu so bile no večini Frescobaldijeve orgelske skladbe. — Prodaja' je srečke in a mrl skoraj kot milijonar. V Buenos A i resu je umrl daleč na okoli sloveči »razdeljevalec sreče« Barciccia Repetto. Doživel je lepo starost 82 let. Za seboj ima zanimivo zgodovino. Nad 70 let je prodajal srečke, ki so mnogim pripesle srečo. Po rodu je bil iz Genove. Prodaja srečk mu je prinesla lep zaslužek, četudi ni bil sam nikdar deležen loterijske sreče. Ob smrti je zapustil nad pol milijona. — Ne»reče. v ljubljanski bolnišnic! se zdravijo naslednji ponesrečenci: Frančiška Zupančič, 36-letna delavka v tovarni Satumus v Ljubljani, se je ranila na rokah: Anton Grabelišek, 36-letni delavec z Vrhnike, si je pri padcu s kolesa zlomil desnico. — Ivan Vidmar. 43-letni delavec iz Kočevja, je skočil z vagona tako nesrečno, da se je občutno ranil na desnem kolenu. — Fran j a Grabnar, 30-letna delavka iz Ljubljane, se je vsekala v levico. IZ LJUBLJANE Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod Visokega Komi«a'-i-jata sf>oroca., da bodo od 10. do 13. t. m. naslednje tvrdke: Zadruga državnih uslužbencev, Vodnikov trg; Sarabon A Co.. Zaloška cesta; Ivan Jelačin, Emor.ska cesta; Boris Lunder, Rožna dolina. Cesta V; Gregorc & Co., Blci\veisova cesta; A. Smrkolj, Vošnjakova cesta; ponovno delile spomladanski krompir, in sicer po 1 kg na osebo proti odvzemu od-rezka št, 105 navadne živilske nakaznice C m odre barve), izd?ne od Mestnega preskrbo vrlneg'a urada v Ljubljani. Cena krompirja je do!ocena za L 2.40 za kg. o o o —lj Nalivov še ni konec. Vreme se je temeljito skazilo, ko rmo že upali, da se začenja pravo poletje. Julij in avgust sta pri nas navadno precej suha meseca, čeprav je padavin precej. Toda navadno dežuje le ob nevihtah, ki se kmalu izdiv-jajo, nakar zopet traja lepo vreme. Letos pa imamo jesensko vreme sredi poletja. Zavladal je jug z vsemi svojimi značilnostmi ter nam prinaša izredno močne plohe. Včeraj je silno lilo dopoldne. Popoldne so se oblaki začeli trgati in preti večeru .•e posijalo solnce. Vendar se ozračje še ni očistilo. Ostalo je Se soparno. Maksimalna temperatura je včeraj znašala 20.5°. Fcnoči se je zopet mečno pooblačilo in začelo je liti kakor ob vesoljnem potopu. Vendar se še ni izlilo. Davi so »e še kupičili težki oblaki na jugozahodni stram. Zračni tlak je sicer malo narasel poneči, od 757 mm (včeraj) na 760, vendar še ni zanesljivih izgledov na izboljšanje. —1| Izgubljena denarnica in živilska nakaznica. Včeraj je bila na poti od K:pi-t-irjcve ulice do šentpetrske cerkve, na Sv. Petra cesti, izgubljena črna usnjena rlenarn ca; v nji je bilo okrog 150 lir (3to, tak in drob'ž). razen tega 8 bonov za hrano v Rokodelskem demu in živilska nakaznica na ime Alojz Debeljak. Prizadeta je delavčeva družina in vljudno prosi, naj ji najditelj vrne vsaj živilsko nakaznico. _lj islandski ribič je najboljši roman znane-^a francoskega romanopisca Pierre Loti-ja. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pestrosti eksotičnega življenja in mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe Znameniti roman je prevedel v slo. venščino g. Vladimir Levstik in je delo pravkar Izšlo v založbi knjigarne Tiskovne zadruge, Selenburgova 3. —Ij Sprejemni izpit na III. moški realni gimnaziji v Ljubljani bo v ponedeljek 26. julija in v torek 27. ju'ija ob 8. z?jtraj. Učenci naj se zbero v pritlični avli in pri-neso s seboj vse pisarske potrebščine razen papirja, ki ga bodo dobili v šili. — Ravnatelj. —lj Obrtnike pozivamo po nalogu Visokega komisnrijata za Ljubljansko pokrajino, da do dne 10. t. m. izkažejo Pokrajinskemu svetu korporacij, Bethovnova ulica št. 10, vse svoje zaloge usnja niranih predmetov, v kolikor se ne nahajajo v skladiščih tvrdke Jasnovidec «— Ali smem prositi enega izmed gospodov, da bi prišel k meni na oder? AH Singh, sloveči jasnovidec in čaro-efej, je za trenutek prekinil svoje zanimive poskuse, ki jih je delal vsak večer pred razprodano hišo. Toda nihče se ni zganil. Tedaj se je obrnil na plešastega gospo-Ba visoke, zavaljene postave, sedečega v prvi vrsti: — Prosim lepo, dragi gospod, pridite z« trenutek k meni na oder. Nikar ne bodite tako boječi. Ničesar se vam ni treba bati. Glejte, občinstvo se že smeje. Kaj pa mislite potem? Poskusi so Čisto nedolžni, tu Bi nobene nevarnosti, vašemu cvetočemu Sdravju ne bodo prav nič škodovali. Omahovaje je sledil debeluh pozivu. Stopil je na oder. kjer je v zadregi prožil Ml Singhu roko in se mu predstavil: — Kalle Karlsson. Čarodej mu je primaknil v temi stoječi stol in ga povabil, naj sede. — Prosim lepo* sodite. To je namreč magičen stoL Kdor aade nanj, pride nehote pod vpliv moje volje in dobi takoj nadnaravne darove. — Čarodej je po teh besedah nataknil debeluhu na nos naočnike rdečkaste tksrve in pripomnil: — Da ne bodo vpli- vali na vas v va§em osredotočenju koz-mični žarki. Kalle Karlsson je torej sedel in Ali Singh je usmeril nanj svoje skrivnostne čudodelne sile. Njegove že itak žareče oči so se zaiskrile v zagorelem obrazu z dvojno silo. Njegove roke so krilile in grabile po zraku okrog — in pri meji veri — iz koncev njegovih prstov so švigale električne iskre! In ni trajalo dolgo, da se je pogreznil Kalle Karlsson v omotico. Naslonil se je nazaj in se brez volje sesedel liki vreča. Takoj je stopil čarodej pc prstih bliže k svojemu mediju. — Ali smem zdaj prositi na oder eno izmed dam? — se je obrnil s pritajenim glasom k občinstvu. Ko se je tskoi zatem dvignila neka dama, se ie liubeznivo nasmehnil in vliudno priklonil, rekoč: — Hvala lepa, milostiva. Ali bi hoteli sesti tjale nasproti gospoda Karlssona. Da, tako je prav. In Že se je znova obrnil k občinstvu: — Zdai pa. spoštovana gospoda, hočem zastaviti med*iu nekaj vprašanj. Dama tu bo pa tako ljubezniva, da bo ugotovila, ali so njegovi odgovori točni ali ne. Ali je milostljiva pripravljena? Dama je nekam v zadregi prikimala. Čarovnik je začel: — Koliko bratov in sester Ima ta dama? Občinstvo je napeto pričakovalo, kaj bo medij odgovoril. Medij se je zganil in od- govori z zamolklim glasom: — Enega brata in dve sestri. — Ali je res?« je vprašal čarodej samozavestno. — Ne! — je odgovorila dama. — Enega brata sicer imam. pa tudi samo eno sestro. — In vendar je imela dama še drugo sestro, ki je pa umrla še kot dojenček. — se je oglasil medij z odločnim ugovorom. — Ah, da, Karin! Na njo sem pa res pozabita Obč r> =tvr> je navdušeno zaploskalo. Alt Sin<»h. dozdevni Indijec, se je zadovoljno pr; klonil. In zastavil je mediju drugo vprašanje: — Gospod Karlsson, ali mi morete povedati številko hiše. v kateri ta dama sta-nuie? Občinstvo je še bolj napeto pričakovalo odgovora. — številka pet in osemdeset, — je odgovor 1 medij brez oklevanja. Dama ie prikimala, občinstvo je pa znova navdušeno zaploskalo. — Kako ji je pa ime? — Amanda Eulalia Charlotte. Zopet je dama prikimala. — Da, res je. Tn zopet le občinstvo zaploskalo. Tedaj se je pa dvignil v občinstvu dvomljivec. Glasno je prosil za besedo. In dejal 3e: — Da, to ni nič težkega. Toda kdo nam bo dokazal, da je rudi res. kar proglaša dama za resnično ih točno? Napišite I vendar vprašanja, preden jih zastavite mediju. Delajte poskuse z njim tako, da se bomo lahko prepričali, če je vse v redu. In začuli so se glasovi, ki so dvomljivcu pritrjevali. Jasnovidec ga je pa ošinil s srditim pogledom. Toda ljubeznivo je odgovoril: — Kakor želite, gospod. Prav rad vam dokažem, da je tu vse v redu in da so v življenju nadnaravne sile. In pomolil je dami svičnik s papirjem. — Prosim, napišite svoj rojstni dan. Dama je napisala in pokazala listek občinstvu, da bi prečitalo. — »5. septembra.« — Vsi so dobro videli. Z vsem poudarkom je čarodel vprašal medija: — No, zdaj mi pa povejte, gospod Karlsson, kdaj je bila ta dama rojena? — Se bolj kakor prej je občinstvo napeto pričakovalo, kaj bo medij odgovoril. Toda takoi ^fe sledil jasen odgovor: — 5. septembra! Tedaj je pa zadonel vihar navdušenja po dvorani. Gospod, ki je prej dvomil o veliki umetnosti Ali Singha. je naenkrat postal njegov navdušen in globoko prepričan pristal. Zaploskal je tako navdušeno, da je zaglušil ploskanje svojih sosedov. In potem je sedel nazai na svoje mesto tako, da se je sPšalo po vsej dvorani, ko je njegov stol zaškripal. Jasnovidec se je sončil v siju svojega velikega uspeha. Sicer je bil vajen uspehov, toda medij Kalle Karlsson je bil »Indus«. Usnje, k; bi ne i:.: z-'i. se bo smatralo ni z.tajeno in odteguje no norm al-rt potrošnji ter bodo posestniki brez nadaljnjega naznanjeni pristojni oblasti v svrho kazenskih sankcij. —I j Nov grob. Po kratkem trpljenju je preminil ket Žrtev svojega bodočega poklica cand. ing. chem. Mavricij ravlovčlc. Pogreb bo danes ob 15. iz kapele sv. Jožefa na Ztlah k sv. Križu. — Svojcem mlade žrtve znanosti iskreno sožalje! —lj Licitacija za padi, h predmetov bo v ponedeljek dne 12. julija t. 1. ob 15. uri v Mestni zastavljalnici na Poljaafki c«-sti št 15. —lj O vrtovih in vrtni umetnosti. Nova ing. J?gličeva knjiga je vsoudila mnogo zanimanja. Vsebina je tehtnA in bogata, tekst se odlikuje z močno, jedrnato besedo, učinkovite so tudi mnoge lepe slike. Cena 36 lir. Dobiva se v vseh knjigarnah. Zalogo trna knjigarna žužek v prehodu nebot čnika. Radio Ljubljana ČETRTEK. 8. julija 1943-XXI 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih S:l v slovenščini — 13.20 Prenos za Nemčijo — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec: Lahka glasba — 15 00 Poročila v slovenščini — 17.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Venček pesmi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.40 Lirična prireditev družbe E1AR: Ciiea, Gloria; v odmoru: predavanje v slovenščini — 22.30 Pisana glasba — 22.45 Poročila v italijanščini. PETEK, 9. JILIJA 1943-XXI. 7.30 Slovenska glasba — 8.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Napevi in romance — 13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboro/.en.h Sil v slovenščini — 13.12 Simfonična glasba — 13.25 Radijske pesmi — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijske^i orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec: Simfonična glasba — 15.00 Poročila v slovenščini — 17.00 Napoved časa, poročihi v italijanščini — 17.15 Koncert sopranistk** Pavle Lovšetove — 17.35 Italijansko glasbo osemnajstega stoletja izvaja violinistka Nilde Pignatelli in tenorist Manfredo Pon-ce de Leone — 19.00 -Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20.00 N <-poved časa, poročila v italiiTmŠčin! — 20 20 Radio za družino — 21.15 Simfonični koncert, vodi dirigent Previtali — 21.45 Predavanje V slovenščini — 21 55 Domovina v vojni: himne in pesmi — 22.15 Orkester »Armonia«. vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila v italijanščini. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, kJ velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pekrajino od 10. aprila t. i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto tro&arino): L Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1 000 g 2.20 2.30 Ure. v kosih od 400 do l 000 g 2 20 Ure; testenine iz enotne moke 3 90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; rii navadni 270 Ure; fi*ol 6 lir za kg z. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28 40 lire za kg: slanina so-ijena 19 Ur za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6 35 lire za liter. t Mleko 250 Ure za uter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 tire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8 25 lire za kg, v kockah 8 35 Ure. 6. Mehka drva, razžagana. franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblancl (Zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot: trda razžagana drva 40 tir za stot; enotno mil©, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. MALI OGLASI SUHE GOBE ALI KES dE NE VESTE, 4 a vam oglas v >Slo> enskem Narodu« oo> -same vae Vase skr-i? Ce tSčete službo u stanovanje, če zeu-e karkoU kupiti, se >Drnlte na oglasni oo> po najviSji dnevni ce-1 jelen »Slovenskega ni kupuje . zaroda«. Id Vam bo m Sever £ Kom p. cenenim oglasom uv 289-71 3oLlU teljo najboljši in najsprejemljivejši. kar jih je kdaj videl. S presenetljivo točnostjo je uganil ta mož nadalje vsako malenkost iz zasebnega življenja na odru sedeče dame. Začenši z obletnico operacije njenega slepiča do Številke njene zavarovalne police. Ves srečen si je Ali Singh mel roke in tvegal je vedno več in več. Zastavljal je vedno težja vprašanja. — Kaj pa ta dama najraje je? — je vprašal celo. — Gobje omlete. — Ah, da, gobe! — Dama je sladokusno zamlaskala z jetikom, da so se tudi drugim pocedile sline. —^Ali je dama omožena? — Da! — je odgovoril Kalle Karlsson brez oklevanja. Jasnovidec si le s> zadovoljnije pomel roke. Tako dobre volie še nikoli ni bil. CudDvito! Imenitno! bi mogel trajno delati s tem možem! Toda vprašal bi ga lahko. Vpraša ga pozneje, po predstavi Z veselim, samozavestnim glasom je zastavil mediju novo vpraSanje: — Kako se pa p!Ie njsn mož? — Kalle Karlsson! — je odgovoril tedaj Krile Karlsson. Nebo nad jasnovidcem se je porušilo. Dvomljivec je planil pokonci in iel kričati na vse grlo. Občinstvo ie besnelo. Zastor je padel.., 3rran 4 »SLOVENSKI NARtTD«. dovine angleške tajne službe Kaj pravi nemški pravni zgodovini dr« nit^terfntadi kakoi ;e britanski Secret Service ali )o od vsega začetka začetka nazivali kek r ni. •Tn e*l sence Serv cc«. ni nastala čez noč term %Z -\'.a svoje dolgo z2odo\ino. ki ne pojas-uje rair<» rhnogr.h pojavo* v /godovni An-temveč tutl žarki, osvetljuje sam značaj in e kih državn-km k- »o io ustanovili, raz-v ;: ju\::' k t jamstvo svoie. pa tudi dr žav t icst Ta ustanova ]c tud: v središču 'i tajnih vojnih dogodk« v. Osni sil: ojem načrtu tudi likv dacijo te ustanu«, e Vi dilni .sk- strokovnjak za dr/a\no pravo in pravni zgodovrnar dr Kittcrbusch je te-incljitp proučil »»Inteligence Service*, to tajno policijske službo Od vsega početka si je prizadeva .». zaviti svoje delovanje \ kopreno ta-instvenosti, četudi ni bil« >koli nje nikdar pos« velikih tajn in tudi ni bilo treba. Pri anoviteli angleškega imperializma Cromwcil se je moral boriti preti številnim DOtranjim in zunanjim sovražnikom. Spoznal je. da jim ne bo kos brez tajne policijske službe. Vtisi (. splošnih potezah Cerom\vellevega značaja niso povsem iasni. Ni bil samo puritance k; se je boril edino za versko krepost. Res mu n; mogoče očitati verskega liccmcr-stva. ki ga je sicer v Anglij; zelo veliko, toda njegova borba proti notranji gnilobi v angleški državni cerkvi ter notranje Ni zunanje gnilega parlamenta ie bila samo neke \rste krinka, s katero je zakrival svoje brezmejno častihlepje Niti častnim krščanskim skupinam, kakor so bili quekcrji. ni prizanašal, ampak iih je preganja! ^ pomočjo svojega »»Secrct Servica*. kakor je pač menil da je najbolj petrebno n najbolj pr'mcrno. Dr. Ritterbusdi pravi, da je angleško krščanstvo duhovno tako prepleteno z židovstvom, da si ga ne moremo z zgodovinske in nara\ne stran; brez njega niti misliti. Crormvell je izvajal iz tega praktične posledice s svojim posebnim nastopom preti zidom. Židje so bih namreč v srednjem veku izločeni z Anglije. Noben Žid ni smel stopiti na angleška tla. Toda Crom\vcll je začel obravnavati ta postopek na svoj način. Zanj in za njegove varovance je zelo značilno, kako so to storili. Na Crormel-lovo povelje so bile prve službe v »Intelligence Servicu«. to je vohunjenje in prisluškovanje-zaupane znanim ter uglednim pripadnikom tajne židovske občine v Londonu. Takšne skrite židovske občine so bile tedaj po vsej Evropi povsod tam. kjer se židje oficielno niso smeli muditi. Cromvvell je takoj sprejel ponudbo zida za to službo, ker je vedel, da ima dotični žid zelo razpietene mednarodne zveze. To je bil portugalski žid Manasse ben Israel. On je bil pravj židovski predstavnik pri Crcmwellu. Zaupanje si je prdobil pri njem z načrtom, po katerem naj bi prešlo težišče svetovne trgovine in kapitala rz .Španije in Portugalske na Anglijo. Dejansko je šlo Manassu za to. da odpre zidom vrata v Anglijo, ki je bila ravno na tem. da postane velika svetovna država. Cromvvell je temu židu zaupal prse tajne službe. Našel mu ga je njegov najožji sodelavec ThurJoe. ki je prav za prav začetni organizator naglo razvijajoče se organizacije »Secrct Servica«. Vse židonske zveze na evropskih tleh so bile mobilizirane zlasti v Španiji in Portugalski. Manass je Thorlceu stalno pošiljal tako iemnovana »inteligenčna pisma« vsebujoča zelo dobra poročila o vseh mogočih prilikah in dogodkih Tako je mogel Cromwell prav na podlagi .Mannssovih poročil pravočas. no preprečiti invazijo na angleški otok. ki jo je bil pripravil L 1656 Karel II. angleški v sporazumu s špansko vlado v Bruslju Crom-\vellova diktatura h: tedaj bržkone doživela polom, če bi ga ne bila rešila tajna služba, ki mu je preskrbela potrebne podatke C vojaški sili Karla II.. njegovi oborožitvi prevoznih ladjah :n denarju, ki ga je dobil na razpolago Drugi pripadnik židovske občine, ki je tudi sodeloval s svojimi »inteligenčnimi pismi«, je bil David Arbabanes s španskim imenom Ma-nuel Martinez Dormido. Ta David je bil sorodnik omenjenega Manassa in eden najbogatejših trgovcev. On je Thorloeu izročil izvleček dveh pisem, ki sta ju pisala amsterdamska žida Manuel Grasian in David Naši. Oba Žida se zelo laskavo izražata o Cromwdhi. želita mu vojno srečo ter blagoslavljata njegovo dr* žavno tvorbo. Seveda nista pozabila omeniti, da so židje oni narod, ki jim je vsernogočni gospodar angleškega imperija zek> pri srca. Zanimivo je. da ni bilo do dr. Ritterbarschorih dognanj znano, da je bil »Secret Service* od vsega začetka v glavnem tajna organizacija mednarodnega židovstva. Za izpopolnite-*' slike o »Secret Servictr« naj navedemo še delovni nacm te organizacije. V tedanji dobi je Thurloe organiziral strogo nadzorstvo nad pošto. Mnoge važne vesti so prišle v roke »Secret Servica« prav zato. ker so bne zajete na pošti. Thurloe je pritegnfl postno upravo pod svoj delokrog in je s tem izpopolnil svoje področje kot minister notranjih zadev in policije. Tako ni nadziral samo poreče* valskega in pisemskega prometa, temveč tudi potniški, ker je pošta v tistih časih prevažala tudi potnike Ker je precej pisem in pošiljk šlo tudi privatno, je »Secret Service«« v primerih, ko je šlo za kakšno zaroto, zaplenil vsa ta pisma in pošiljke ter jih po prečitanju zmetal v ko*. Tako so bila nešteta dragocena pisma izgubljena. Vse važne vesti pa so že takrat šifrirali in sta bila za to na razpolago dva strokovnjaka neki Dcrslaus ter zlasti oksfordski učenjak dr. \Vallis. o katerem pravi dr. Kitter= buseh. da je b:l naravnost genialen. Visoki uradnik »Secret Servica« Thomas SeotLje dejal o njem. da opravlja to delo brez kakršnih koli političnih namenov, samo kot učenjak. Takšni Hud je so bili »Secret Scrvicu« zelo dobrodošli, ker so z njihovo pomočjo lahko si-gurneje opravljali svoje posle. »Secret Service« je CromweIlu večkrat rešil življenje in oblast. Ta tajna policija ni pošiljala v zapore samo številnih zločincev, temveč tudi poštene idealiste. Od začetka do danes je ohranila svoje metode brezobzirnosti, pre^ tkanosti. hladnokrvnosti in neizprosnosti. Velika Britanija ima v tej ustanovi sredstvo, ki brezobzirno uničuje vse. kar angleški plutokraciji ne prija, pravi dr. Ritterbusch. Problem židovstva v Ameriki v USA 3000 žkUrv, zdaj jih je pa Leta 1818 je Tudi ameriška javnost sc vedno bolj zanima za židovsko vpra>anje. V Ameriki imajo židje mnogo večji vpliv na vodstvo države kakor drugod po svetu. Ameriški Židje sami so hoteli zvedeti, kakšno stališče zavzema javnost glede njih in njihovega vpliva na javno življenje. Priredili so anketo, ki je pokazala zelo zani« mivc sliko. 61 •/« vprašanih prebivalcev USA odk!anja prevelik vpliv Židov na ameriško javno življenje, 33 0 '<> Američanov je pa mnenja, da utegne priti v Ameriki do odločnega nastopa proti Židom. Pa tudi v ameriškem tisku se vedno bolj kritično presoja in obravnava židovsko vprašanje; Židovski vpliv in moč v Ameriki nista v nobenem pravem razmerju s številom zidov. Židje so jeli prihajati v Ameriko- v 19 stoletju. Njihov vpliv na politiko in gospodarstvo je bil vedno večji Najstarejša in obenem največja židovska naselbina v USA je New York. Se ko je bil nizozemski in ko se je imenoval New Amsterdam. So »c naselili v njem prvi židje iz Portugalske in Španije, in sicer leta 1654. Prvn židovska sinagoga jc bila zgrajena v U5A l. 1*30. in sicer v N'evv Vorku. Približno v tem času »o nastale židovske občine tudi v drugih mestih. Leta 1818 je bilo v Ameriki komaj 3000 zidov. >\cd njimi sc- bili tudi priseljenci z Nemčije, pozneje so prišli v Ameriko tudi poljski in avstrijski židje. Leta 1848 je bilo v Ameriki 50n Zlasti slednji je bil zelo naklonjen Židom in imel je tesne stike z najbogatejšimi in najvplivnejšimi med njimi tako z Oskarjem Strassom in Jakobom Schiffom. Oba sta bila vplivna člana nc\c židovske organizacije »American Jevvish Committec«. Tudi židje kakor Hein Weizmann so se znali preriniti v ospredje kot vplivni politiki. Židovski sodnik, član vrhovnega zvez* nega sodšča, Brandeis in židovski finančnik Bernard Manasse Baruch sta bila prva sveto- valca in zaupnika prezidenta VVilscna. Kot taka sta imela velik vpliv na vse ameriško javno življenje, in njuna beseda je bila odločilna za vstop Amerike v prvo svetovno vojno. Novo razdobje židovskega vpliva na politiko in gospodarstvo USA se je pričelo pod preži-dentom Franklinom Delanom Rooseveltorn. Amerika je vedno bolj omejevala priseljevanje, toda židje so bili izvzeti. Omejevanje priseljevanja se je pričelo L 1933. roda število židovskih priseljencev se je povečalo od 1932 do 1936 od 7.7 na 17.2% vseh priseljencev. To je bilo največje priseljevanje zidov v Ameriko. Leta 1936 je bilo v Ameriki že 4,450.000 ali 4 •/• vsega prebivalstva. Kako veliko moč in vpliv imajo židje zdaj na ameriško politiko1 in gospodarstvo, dokazujejo že imena Morgen-thau. Baruch. Frankfurter. Rosenmann itd. Nova letina v Bolgari]! Bolgarski trgovinski minister Zaharijev j*» « \oril po radiu o novem sistema, po katerem bo urejena prehrana prebivalstva. Za vsako pokrajino bo določil mini- strski svr+, koliko žita je treba oddati. To je odvisno od površine obdelane zemlje. Vsak kmet, ki je obdelal več zemlje, kakor je bilo določeno, lahko obdrži, kar je pridelal na presežku obdelane zemlje. Vsak kmet lahko omteti svoje žito brez omejitve. Mlačve oblasti ne bodo več nadzorovale. Za izposojene mlatilnice morajo kmetovalci oddati določeno množino žita. Dosedanje omejitve pri mletju žita odpadejo. Kmetovalec lahko da zmleti toliko žita. kolikor potrebuje moke, presežek pa obdrži zase. Namen teh ukrepov ie. dvigniti potom osebne pobude poljedelstvo, da bo obdelane čim več zerrdie. Lani je imela država nalogo preskr! M del kmetov s potrebnim žitom Pred vojno so mali kmetje sami kupovali žito in to bo v bodoče spet dovoljeno. Cene žita ostanejo iste kakor so bile lani. Vlada je pa sklenila plačevati po 2 leva premije za vsak kilogram žita, ki ga bodo dali kmetovalci do 1. novembra. Enako premijo dobe kmetje, ki bodo oddali državi žito iz presežka obdelane zemlje. Za koruzo se bodo plačevale premije, če bo oddana do 1. marca 1944. Agenti ravnateljstva za žito so dobili navodila, naj plačujejo premije za oddano žito takoj v gotovini. Minister Zaharijev je izjavil, da je ukre- nila vlada vse potrebno za naglo zbiranje žita. Nova neposredna in poenostavljena oddaja žita omogoča kmetovalcem razpolagati po lastnem preudarku z ostalim žitom. Bolgarski kmetovalci so lansko jesen in letos spomladi vestno izpolnili svojo nalogo glede obdelovanja zemlje. Toliko kakor letos bolgarski kmetje še nikoli niso sejali. Nesreča na morju Turško ladjo, na kateri je bilo 12w*nož pod vodstvom inženjerja Jusufa Efendija je doletela težka nesreča. Potopila se je in z njo vseh 12 mornarjev. Gre za zanimiv prirođen pojav kot posledico morskega potresa, ki je bil nedvomno v zvezi z nedavnim hudim potresom v AnatoKji. Težko si je razlagati to nesrečo na morju drugače, saj se je pripetila tako nepričakovano in hitro, da ni bilo nobene možnosti rešitve. Morski potres se tudi povsem ujema s pričetkom močnih potresnih sunkov v Ana toli j i. Na ladji je bilo 12 mož, ld Jtm je bilo poverjeno deio v področju Ismida. Najbrž so valovi motorno ladjo skoraj istočasno dvignili In prevrnili Val mornarji so utonili in samo enega je čez več trr naplavilo morje na obalo. Nesrečo je opazila posadka neke ladje vec ur pozneje, ko je ptala po isti poti. Na irjej je bilo osem mornarjev. Eden je opazil v daljavi plavajoče truplo, v katerem so spoznali mornarja poriesrecene ladje. Dragih trupel aH ostankov ladje pa niso mogli najti. Ankarslea poHctja je odkrila versko sekto, ki je gojila obrede dervišev. Vodja nove sekte je bdi neki dijak, vpisan, v drugi letnik prava. Vsi člani sekte so bili aretirani, potem ko je policija ugotovila, da je imela sekta svoje zaupnike, agitatorje in dopisnike po raznih turških mestih. CMHilJMte ladje Pod nadzorstvom japonskih upravnih oblasti so preizkusih gumijaste jadrnice za prevoz blaga iz južnih pokrajin na Japonsko. Preizkušnja je pokazala, da so gnmijaaste jadrnice zelo praktične. Nove jadrnice so začeli graditi letos v februarju v pristanišču Java. Iz surovega gumija je izdelan trup in nos jadrnice, ki je za vodni pritisk zelo odporna. Natovor-jene gumijaate jadrnice bodo vlekli do ločenih pristanišč navadne motorne ladje, tam jih bodo pa raztovorili in porabili za razne gumijaste Izdelke. Senator Gentile govori Italijanom v dvorani Julija Cezarja v Campidogliu Izreki Kadar jočejo male deklice jih potolaži bonbon, odrasle deklice, ali žene potolaži samo en zlo z bon za banko. • V novi. svetli opremi si misli marsikatero konjsko klju?e. da je — odlikovan dirkač. * Tuje zablode nas več učijo, kakor naše lastne. — ker vanje ne verujemo. * Srečna so leta starosti, kateri odseva mladost v sončni lepoti. Ta lepota je okvir najpopolnejši sliki življenja. Višjega cilja ni. kakor je življenje samo, toda mnogo ljudi drv: mimo njega. V morju življenja je marsikateri popotnik vse svoje življenje v podmornici. Hudo je za človeka, če ni »nič drugega.« kakor to. kar ima bogastva na razumu in v srcu. * Zelo nesrečni so le dobri ljudje. Vsakdo ima v besedilu svojega življenja pomišljaje Ce si ovca. ostani med ovcami in ne hodi med kozle. * Ena sama kapljica ljubezni osveži sušo srca. Prezgodnja lezen. zrelost je tudi otroška bo- Za revne na delno zbirko. duhu ni pomoč: z dobro- Dober dovtip ima kratkn mladom*, doživi pa visoko starost. »Crepinje pomenijo lončarja. -reč v — toda le Sreč-a nase. veže ljudi, ■ reCa iih prikuje Marsikdo razžalj deset dobrih Tjudi i zagovarjanjem enega slabega človeka. Kdor išče človeka, ta mora najti človeka, ki tudi človeka išče. Denar ie najboljši vodič. * Kadar potrka na vrata, ne misli takoj, da ie denarni pismonoša. * Kdor kljubuje usodi, jo tudi premaga. * Marsikomu je mišljenje lastni dom. drugemu le prenočišče. Nežna vez, ki veže zaljubljence, je vadno iz jeklene žice. Zlato srce — zlate besede, umazano src« • umazane besede. Križanka št. 94 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. čutna predstavitev miselnega pojma; 8. izgubljena bitka; 9. površinska mera; 11. bližnji sorodnik; 12. egipčanski sončni bog; 13. del obraza; 15. stročnica; 16. dežela v Afriki; 17. poklo-nitev, brezplačni odstop; 18. pojem, s ka- terim opredeljujemo vse dogajanje, itl latinski * veznik; 20. poljska cvetlica: pol kače; 23. kvartaski izraz; 25. gradbeni materijal; 26. industrijska rastlina; 28. točka na nebu; 31. četrta in prva črka besede pod 38. vodoravno; 37. kratica za naziv nemških nacionalnosocialističnih na padalnih oddelkov; 35. razdobje, vek; 37. skala, kamenita gmota: 38. nasprotnica Rima v starem veku; *w. olaajsano žensko ime; 40. timetnina: 41. ve/.nik; 42. močen, krepek; 44. oziralni zaimek: 45. zli duh, vrag; 47. prebivale: velike celine. Navpično: 1. rr t.verni Španiji; .2 pesem; 3. doma« • il; 4. posebne.., izvirnik; 5. zgoden; 6. predlog; 7. mesto v Turčiji, v Bitiniji; 10. grob, neuglajen; 12. domačin, človek iz iste dežele, pokrajine; 14. siv; 15. voznikova potrebščna; 20. gne-tilec telesa, pomožna oseba pri športu; 21. kemična prvina; 23. spoj. skupna lastnost; 24. prijatelj tuje lastnine; 27. nevarna bolezen; 30. reka v Boliviji; 32. nemški naziv za Kranjsko: 34. kmetijska gospodarska naprava; 36. predplačilo; 37. cigaretni ostanek; 42. mlad. površno izoblikovan; 43. slovenski pisatelj; 45. povratni zaimek; 46. predlog. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 93. Vodoravno: 1. helot, 5. poker. 9. pokora. 15. idol, 17. sod, 19. potop, 20. met, 21. bar. 23. sod. 25. kepa. 26. nn, 27. so, 28 Enare. 29. okop, 31. baron. 33. mamut, 35. na. 36. A'amrt. 38. l:al. 40. Rem. 41. pat, 42. jaz, 43. Manon. 45. jate. 46. ahat, 47. barakar, 48. barok. Navpično: 1. Himalaja, 2. Eden, 3. Lot. 4. ol. 6. os. 8 ed. 10. op. U. kokot, 12. otep. 13. rop, 14. ap: ratek. 16. Ba, 18. po, 21. Borut, 22. Ren. 23. Sem. 24. Domen, 27. sam. 30. Kum. 31. baza. 32. ot. 34. ar, 35. nato. 37. Lah. 38. kar 39. lok, 41. par. 43, ma, 44. na, 45. j a. Humoristi cen Ta opomba me je presunila kot nezaslišana obtožba našega vzgojnega sestava; a kratek premislek mi je pokazal ,da se docela ujema z resničnostjo. Če je lastnik pripravljalne šole bogat, mu ni treba ne poučevati ne biti zmožen, da bi poučeval, takisto kakor gledališkemu podjetniku ni treba, da bi znal pisati komedije. »Naj bo,« sem dejal; »pustiva za zdaj to težavo. Je pa še druga ovira ,in ta je bogme resna. Kako zveva, za katero šolo se je gospod Ford odločil?« »Sem že zvedela, za katero; ali ttblje. zvedela je Nesta. Poverila je to nalogo zasebnemu detektivu, ki jo je rešil kakor nič. Ogden pojde na šolo gospoda Abneva v Sanstead Housu. Majhna je, a polna vojvodičev, grofičev in podobnega drobiža. Mislim, da je nekje v Hampshiru. Tudi Avgust Beckford, mlajši brat lorda Mountrvja, je tam.« Z lordom Mountrvjem in njegovo ročbino sem se bil pred nekaj leti bliže seznanil, in tisti Avgust mi je bil še dobro v spominu. »Mountrvja? Ga mar poznaš? Bila sva skupaj v Oxfordu.« Cintija je vidno oživela. »Res? Glej, glej. Kakšen človek pa Je?« je vprašala. »Oh, vrl dečko. Malce trapast, to pač. 2e več let ga nisem videl.« »Z Nesto sta prijatelja. Jaz sem ga videla samo enkrat. Ta te bo priporočil.« »Priporočil? Kako?« »I glej ga, priporočila boš vendar moral imeti; vsaj jaz tako mislim. Že s tem, če porečeš gospodu Abnevu, da poznaš lorda Mountrvja, bo stvar močno poenostavljena, ker je brat na isti šoli.« »Pa Mountry kaj ve o vsej zadevi? Sta mu z gospo Fordovo povedali, zakaj želim priti na šolo gospoda Abneva za praktikanta?« »Nesta mu je povedala; dejal je, da je to zelo viteško od tebe. In tako bo rekel gospodu Abnevu vse, kar bomo hoteli. Saj res, Peter, mislim, da boš moral za vse to nekaj plačati; seveda ti Nesta povrne stroške.« V tej edini točki sem se postavil po robu. »Ne,« sem rekel. »To je od nje zelo ljubeznivo, a stvar mora ohraniti zame docela ljubiteljski značaj. Kar storim, storim zate, in stroški so moji. Pomisli vendar: storiti nekaj takega in vzeti za to denar!« Dokaj čudno me je pogledala. »Zelo, zelo lepo od tebe, Peter,« je dejala po kratkem molku. »A zdaj se lotiva dela.« In tako sva sestavila pismo, čigar posledica je bilo, da sem se čez dva dni razgovarjal z gospodom šole Sanstead Arnoldom Abnevem, lastnikom Housu na Hampshirskem. Gospod Abnev je bil visok in tenak pa blag in dobrohoten mož, ki je že s svojo vnanjostjo in vedenjem kazal, da prihaja iz Oxfoda: imel je visoko čelo. drobne, bele roke, glas kakor golobje gruljenje in miren, dostojanstven obraz kakor človek, ki red-noh občuje z mogočniki tega sveta. Nekaj v njem te je spominjalo odvetnikov visokih družin, ki jim vojvode in knezi neomejeno zaupajo; pa tudi kakemu grajskemu kaplanu je bil nekoliko podoben. Kadar je govoril, je pogosto obtičal in vrinil v stavek kak »aa«, kakor bi hotel pridobiti časa. da najde primernejšo besedo. Poglavitno stran njegovega značaja sem spoznal že v prvem trenutku srečanja. Sedela sva za mizo v kadilnici, ko je prišel mimo naju star gospod, ki mu je mimogrede pokimal v pozdrav. Moj sobesed-nih je krčevito poskočil, odzdravil in počasi sedel nazaj. >Vojvoda Devizes,« je polglasno dejal. »Zelo zmožen Človek. Zelo zmožen. Njegov nečak, lord Konald Stokeshave, je bil moj učenec. Zelo simpatičen dečko.« Videl sem, da dušo gospoda Abneva v nekem ozira še vedno ogreva stari fevdalni duh. Nato sva jela takoj govoriti o stvari. »Torej bi se nam radi pridružili, kaj. gospod Burns? Oprijeli bi se učiteljskega poklica?« Poskusil sem si dati obraz človeka, ki je ves prevzet od te želje. On pa je nadaljeval; »Nu, v kakih okoliščinah ... v okoliščinah, sem hotel reči... aa... v kakršnih sem bil jaz, si ne morete misliti bolj prijetnega posla. To vam je res zanimivo delo. Prav poseben mik je v tem, da gledate, kako se mlada življenja razvijajo, in jih .. „ aa . . . podpirate v njihovem razvoju. Lahko rečem, da se mi je zdelo zmerom nad vse zanimivo, zavzemati položaj, v katerem lahko oblikujete mišljenje mladeničev, ki bodo nekega dne imeli svoje mesto ... aa . . . med dednimi zakonodajalci dežele, to je, V maloštevilni skupini vdanih mož, ki vkljub kričanju glasnih demagogov še vedno igra svojo vlogo pri vodstvu usod britanskega imperija. Da, da.<^ Pomolčal je. Okoristil sem se s to priložnostjo in zatrdil, da tudi jaz tako mislim. : Kaj ne, gospod Burns, rekli ste. da ste študirali v Oxfordu?« je nadaljeval. Evo, evo, saj imam tu vaše pismo. Točno. Bili ste v.. . Da, da. Izvesten kolegij. Rektor je moj prijatelj izza mladih let. Morda ste tam poznali en^ga mojih bivših učencev, lorda Rolla? Kaj? A ne, ta je študiral menda že po vašem odhodu. Izredno ljubezniv mladenič. Res jako simpatičen. In ste seveda delali izpite, kaj? To se razume. In ste zastopali univerzo pri ,cricke-tu' in pri ,rugbyju', jelite? Izvrstno, izvrstno. Mens sana ... aa ... in corpore s3no, to je tisto. Da, da.« Skrbno je zložil pismo in ga spravil nazaj v žep. Vaš glavni namen zaradi katerega ste se obrnili name, gospod Burns, je, kakor sem vas razumel, da bi se priučili... aa... delu, poslu, reciva. Ste kdaj skušali poučevati ? Urejuje Josip Zupane^. — Za Narodno tiskarno Pran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani