218. številka. Ljubljana, v soboto 22. septembra. XXI. leto, 1888. Izhaja vs.ik dan »vetfer, izimfii nedelj« in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t r o - o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 1 gld., za iedon mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lfubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od čctiristopne pctit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravništvojev Gospodskih ulicah ftt. 19, Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. T K j u l»l faiti 22. septembra. Nekaj dnj je že preteklo, odkar se je vršila senzučna dogodba v sicer pohlevnem Belovaru, ven-der časopisi še ne mirujejo, nsomov vojska pod voilo ne mine", dan za dnevom prinaša nam kaj novega, vsaj kaj dozdevno novega, da se uteši pereča zna-tiželinost. Da pri tem splošnem časnikarskem tekmovanji, ko dfttg druzega skušajo prekašati s samimi senzač nimi novic; mi, ko hočejo uplivati na razdražene in na že neobčutne živce, ko je pikantnost glavna, resnica pa le postranska stvar, — človek ne sine verieti vsega, kar čitamo črno na belem, zlasti vsega ne, kar se priohčuje v nemško židovskih in ma djarnkl) listih, to so čitatelji naši že davno pogodili. Kako malovestni so nemški in miidjarski listi, pokazalo se .sijajno baš v zadevi Stossmayerjevi. Z matematično gotovostjo navajali so besede, katere da je cesar pri tej priliki govoril proti vladiki Dja-kovskemu, in veuder niti danes razven cesarja in Strossmaverja samega živa duša ne ve avtentičnih besed. To nam pričajo „Narodne Novine" same, torej izvestno klasična priča. V zadevi Belovarskej pričel se je namreč mej „Obzorom" in „ Narodnimi Novinami" nejednak boj, nejedniik v tem, da „Narodne Novine" pišejo, kakor jim drago, „Obzor" pa le tako. kakor državno pravd-n štvo ne zabranjuje. Baš radi tega pa je „Obzor" zaprosil državno pravdništvo, naj mu blagovoljno pove avtentične besede, katere je cesar v Belovaru gOVOril Strossmaverju. Na tu poziv odgovorile so „Narodne Novine" doslovno : „0 n ( „ O I) z o r " ) z n a vrlo dobro, d a ni u ni „Narodne Novine" ni „W i e n e r Z e i t u n g", u ob č e n i k o j i 1 i s t n e in o k u p o h 1 u ž i t i „ a v t e n t i č n i m t e k s t o m prev. ukora, koji je u Belovaru postigao biskupa Stross-nutvera, jer prev. ukor nije bio — napisan niti čitan. Ali se tu ne p i ta o „ a u t. e n t i č-nosti" tekst a, nego o boljem ili slabijem pamtenju prev. riečih, koje je Nj. Veličanstvo proti biskupu Stro8smayeru u pO trebil o." Glasilo hrvatske vlade torej samo priznava, da ne pozna avtentičnih besed, da se vse, kar se v tej zadevi piše, opira samo na dober ali pa tudi na slab spomin. Poslednji pa povsod prevladuje in če „Narodne Novine", za katerimi stoji ban Khuen-Hed'r\vaty sani, neso toliko poučene, da bi poznale „autentični tekst", potem lahko skle- pamo, da so pri druzib listih le želje porajale misli in da so časnikarji udajali se, kakor v drugih slučajih, tako tudi v zadevi Strossmaverjevi deloma samovoljnim kombinacijam in bujni semitski domišljiji. Kakor glede besed cesarjevih, tako so tudi glede posledic časniki marsikaj krivega poročali. Vest, da bodo vladiko Bjakovskega poslali v kak madjarsk samostan, so listi že sami oprovrgli. Zdaj pa pričenjajo celo umikati vest, da je Strossmaver pozvan v Rim. Zaporedoma se pridružujejo mnenju, izrečenemu najprvo v „\Viener Allg. Zeitung", ki je prva opazila, „da niti papež ne more odrediti, da bi se škof odstavil. Po cerkvenih določbah da je škof s cerkvijo poročen in le tedaj bi ga mogli odstaviti z njegovega mesta, ko bi bil kako cerkev zaznal in zakrivil iedno izmej sedmerih, izrecno naštetih pregreh. Sicer pa ne more niti kralj niti papež škofu vzeti dostojanstva njegovega, on ostane, ako prostovoljno ne odstopi škof do konca svojih dnij." K tem izjavam iz hrvatskih in Dunajskih listov ne dostavljamo ničesar, ker prepuščamo čitateljem, da si sami napravijo sodbo. Iz dožolnih zborov. IDeželni zbor Icrstnjslsi. (IV. seja dne 21. septembra 1 888) Konec.) Prošnja Ane Zentricbove, učiteljske sirote, za podporo se odkloni ; nadučiteljski vdovi, Frančiški Ušeničnik, dovoli se, dasi ranjki Primož Ušeničnik ni še imel postavne dobe (10 let) za pokojnino, letnih 190 gld. GO kr., za čvetero otrok pa 28 gld. vzgojni ne na leto. Nadučiteljeve vdove Katarine Lavrič prošnja za zboljšanje pokojnine se ne usliši, Učiteljski soprogi Frančiški Kalin, katere mož je neznano kam izginil, nasvetuje finančni odsek miloščino letnih 100 gld. za tri leta, ako bi se mej tem časom njen mož ne našel. Poslanec Lavrenčič opisuje veliko bedo njeno in njenih čvetero otrok ter nasvetuje miloščino letnih 150 gld. Poročevalec finančnega odseka Šuklje vzdržuje predlog. Pri glasovanji pa obvelja nasvet poslanca LavrenčiČa za letnih 150 gld. Poslanec profesor Suklje poroča v imenu finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih rnou.oj«' penzij za 1. 1889. Potrebščina iznaša 20.400 gld , zaklada 8688 gold , torej se kaže primanjkljaja 11.712 gld., katere je pokriti iz deželnega zaklada. Se odobri. Poslanec prof. Šuklje poroča v imenu finančnega odseka o zavarovanji učiteljev: Po naročilu si. deželnega zbora je deželni odbor vprašal vse večje zavarovalnice avstrijske, ali ne bi prevzele in pod katerimi pogoji zavarovanja učiteljev glede pokojnin. Odgovorila so društva: „Riunione adria-tica", „Prvo avstrij. uradniško društvo", „Azienda", „Assicurazioni generali" in „Austriau. Ker ao društva zahtevala razna pojasnila, izročil je deželni odbor vse dopise c. kr. deželnemu šolskemu svetu s prošnjo, da izreče svoje mnenje, ali bi se dalo tako zavarovanje zvršiti in ali so morda že v kateri avstrijski deželi učiteljske pokojnine zavarovane pri kakem zavarovalnem zavodu. Odgovora od c. kr. deželnega šolskega sveta še ni, zato nasvetuje, da se ta oddelek deželnnodborskega poročila odobri. — Obvelja. Profesor Bitki je poroča o prošnji odbora za Vodnikov spomenik za podporo. Proračun kaže po-trebščine 7700 gld. Umetno delo bode v dveh mesecih dovršeno in bode po izreku slavnega profesorja Zumbuscba v čast mestu Ljubljanskemu. PrimaitjKijaja j« *non o-1d Treba je, da se dežela udeleži z večjo svoto za spomenik. Poročevalec nasvetuje 1000 gld. naglašujoč, da se je ta sklep storil v finančnem odseku jednoglasno. Nasvet se vsprejme jednoglasno in potem na predlog doktorja Vošnjaka. ker ima finančni odsek že ob 2. uri danes sejo, zborova seja sklene. Prihodnja seja je v torek dne 25. septembra. Politični razgled. "Vol ran M* et te dni pred očmi. Popisala ga je „Deutsche VVacht" sama in to s tako tragiko mično bolestjo, kakor bi jo bil kdo z najhujšim ter-pen ti novim oljem namazal. Premišljal sem zares, ali bi se jokal, ali pa na glas smejal. Pomislite le! Iz Celja dvignilo se je nemško pevsko društvo s črno-rudeče-žoltinii trakovi, s črno-rudeče-žoltimi srci, z velikoneinškitn mišljenjem, »jeder Mann ein Bismarck" v nemški Gradec k veliki nemški pevski slavtiosti. Mislili so, ko pridemo Celjani vJGradec, bode vse na trebuhe popadalo ter klicalo: „Hosana! Slava, kdor pride v imenu Gospodovem !" Toda prišlo je drugače. Nemški Celjani stali so takorekoč za vratini, zato se „Deutsche Wacbtw in njenim pismoukom nerazumno zdi, „dass bei dem Sangerbundfeste in Graz fast n ur ge j o del t \vurde, und dass selbst solehe Jodler, die nichts weniger als gut ausgefuhrt worden waren, mit fre-netisehem Beifalle begriisst wtirdenu, da so ploskali samo takim pevcem, ki so imeli zelene nogo vic e in so bili štajerski opravljeni. Mi še nikdar n-smo Nemcem prisojali tako slabega okusa, da bi petje merili po zelenih nogo-vicab, a Če „Deutsche VVacht" kaj tacega trdi, mora gotovo resnično biti. Torej so najnovejši nemški »d i a p a s o n ", najnovejše m u z i k al n o m e r i 1 o — zelene nogovice in mi le iz globočine srca obžalujemo, da naši dragi Celjani tega neso že prej „pogruntali", kajti po toči zvoniti, je prepozno. Toča pa je na Celjane prav pošteno udrihala. Ne dovolj, da so se štajerski nemški pevci naudu-Ševali a predstavljanjem pravega štajerskega topo-glavca, „alias" troteljna ali „kretina", in da so topo-glavca vsprejeli s pravi m n a u d u š c nj e m , da je „štajerski trotelj", seveda gorenjo-štajerski, bil, kakor toži „Deutsche "VVacht" poleg „jodlerjev" glavna točka, dogodilo seje še kaj hujšega, uprav groznega. Za topoglavim „troteljnom" nastopilo je nemško pevsko društvo Celjsko. Peli so „schlecbt und reeht". Prisotni Gorenj o-Štajerci in Gradčani pa so rekli: „Schaut's, die VVindischen kbnnen a r e c h tgutsingen". In zaradi tega izreka zvija se „Deutsche VVacht", kakor da bi jo bil gad pičil. Morala bi vender pomisliti, da so gorenjo-štajerki Nemci dete imenovali po pravem imenu. Imena „Rakuš, „Sa-jovitz, Bobisut „e tutti ipianti" pač ne diše po pristni tevtonski medvedji koži in še veseli bi morali biti, kajti doslej bili ste odpadniki, Bedaj ste BWindische", če bodete še zanaprej pridni in bodete lepo držali roke na klopi, utegnete kdaj celo po- spoditva radikaleev. Poslednji bi se ne zadovoljili s tem, da pridobe dižav uo/.boi>kih mandatov, temveč urinih bi radi irva ■ I na v ohčinske m okrajne za stope, z jedno besedu v vse korporacije. Župane in okrajne odbornike straši, da bodo njun Mladočehi podkopali zaupanje pri narodu če se za časa odločno ne usta\ije njih agitacijam. Deželni odbor je izdal poročilo o uvedenji ravnopravnosti pri avtonomnih uradih na Češkem in predložil deželnemu zboru. Deželni odbor predlaga, da bi občine same določevale svoj poselili |ezik. Pismene uloge mora občina vsprejemati, če so pisane tudi v drugem deželnem jeziku. Mestne občine, katere imajo svoj statut, rešujejo uloge v istem jeziku, v katerem so uložene, druge občine pa v poslovnem jeziku, če jedna tretjina obcin.sk-. ga zastopa ne zahteva, da se rešujejo v tistem jeziku, v katerem so pisane. Pri občinskih sejah se pa sme vsak odbornik posluževati katerega jezika hoče Okrajni zastopi tudi sami določujejo poslovni jezik, in v njem občujejo z občinami. Če pa petina občin zahteva, da se ž njimi občuie v drugem deželnem jeziku, se jim ima ustreči. Deželni odbor uraduje v obeh deželnih je-zicih in rešuje uloge v dotičnem jeziku, v katerem se ulože, občinam in (krajnim zastopom dopisuje v njih jioslovnem jeziku. „Moravska Orlice" piše, da so luoravki Čehi ravno tako pripravljeni, kakor Čehi na Češkem, braniti državno pravo češke krone. Ves češki narod na Češkem. Moravski sva in Šlezskem je pripravljen potegovati se, da se to ne ra/družujejo, kar je Bog združil. i nanje države. Tudi na Ogerskem že slutijo, da se dolgo ne bode obdržal v Sr3»iji Kristič na krmilu. Mad-djaraki listi že pišejo, da je sprememba vlade v Srbiji jako verojetna, da je pa gotovo, da naslednik Kristićev ne bode nasprotnik Avstro Ogerske. V notranje srbske zadeve se pa naša država itak ne misli mešati. Na Ogerskem mislijo, da pride zopet Ristić na krmilo, toda ne bode več tiral Rusiji prijazne politike Madjarji goje najbrž prazne nade. V Srbiji ni protiruskn politika dolgo mogoča, ker je narod prijazen Rusiji. lio Igu i'M ki tinančni minister Načevie povrnil se je živ in zdrav v Sofijo. Prvo poročilo o na padu ni bilo istinito. Minister ni bil niti hudo ranjen, temveč krogija ga je bila samo malo opraskala na prsih, Battenberžan, ki se še vedno zanima za Bolgarijo, je brzojavno častital Načeviću, da se hudobna namera napadovalcu ni posrečila. — Zadnje dni so ujeli zopet štiri roparje, nekaj so jih pa ujeli v Srbiji in izročili Bolgariji. Govori se, da se bode grški kralj odpovedal vladarstvu, kakor hitro bode rnogel kraljevič voditi vladanje. Kralj je kupil na danskem posestvo Fre-densborer. kier hnAo mvnin leta. Ker so na 1'riiiM'ONJkem preverjeni, da je Femčiji; res sklenila zvezo z belgijskem kraljem, hočejo tudi mejo proti Belgiji tako utrditi, kakor so jo proti Nemčiji. Potem bodo Nemci le z velikimi izgubami mogli prodreti v deželo ali se pa jim niti posrečilo ne bode. V .Wm«dji vedno bolj zatiiajo nenemške narodnosti. Bisinarck je trdno sklenil, da se mora zatreti vse, kar ni nemškega Sedaj se je vsem že-lezničnini uradnikom, služabnikom in delavcem strogo zaukazalo, da se v službi smejo posluževati samo nemščine. Z nikomer e torej ne smejo pogovarjati v kakem drugem jeziku. Vodja aiig!« škili radikalcev Ch.unberlain je v Bradlortu imel važen govor Rekel je, da bodo liberalni unijonisti tako dolgo podpirali vlado, dokler bode Gladstone prepovedoval „homerule". Iz tega govora sklepajo, da bode Salisbuiv ostal na krmilu več let. Seveda e vprašanje, bode li pri prihodnjih volitvah volilci izrekli zaupanje svoje Chain ber-lainu in njegovim pristašem, ako bodo podpirali konservativce, Scvei'oiuiM'riNku zbornica je vs prejela vladno predlogo, .s katero se odrejajo earmske re- presalije proti Kanadi Senat bode pa javaljne pritrdil tej predlogi, kajti v njem imajo nasprotniki predsednikovi večino. Senator Sherman je že stavil predlog, da se ta predlog zavrže. Predsednik ima velike težave s parlamentom, ker so v jednej zbor niči demokrati, v drugi pa repuhličani v večini Dopisi. Iz OriKlca 19. septembra. [Izv. dop.] Zaušnica, kojo je staknil g. P. radi svojih zaslug za nemštvo bila je neki zelo „mastna", kajti omenjeni velikaš sam javlja, da je „izgubil zavest za nekoliko trenotkov" — ni čuda tedaj, da je i Vašega dopisnika vzdramila iz spanja! Spomnil sem se takoj, da v Gradci taki in jednaki dogodki neso nič kt»j redki. Čestokrat se dogaja, da se napadajo Slovenci, govoreč v svojem jeziku, v javnih lokalih s surovimi besedami, ter brez uzroka insultujejo. Izrazi: diese Hunds-Sausprache, windische Bengel itd. so na dnevnem redu I Da, mnogokrat treba pesti pokazati, da se človek ubrani nesramnim tem napadam! A svet tega ne zve, ker SI venec ni ro-potač ter je usmiljen, prav nepotrebno usmiljen s takimi ljudmi. Večkrat so namreč mej takimi, „kultu-ronosci" c. kr. uradniki imajoči veliko družino, koja bi radi nepremišljenosti (recte nesramnosti) očetove po nedolžnem trpela. In mi se na to oziramo! Čemu ta usmiljenja? Glejmo nasprotnike, s kako slastjo zgrabijo vsako jednako vest ter jo i lažnjivo zasuknejo, kakor kaže dogodek P. Na dan s takimi dogodki. Evo Vam jednega! Meseca julija sedela je v gostilni „zum San Ivvirth" petorica slovenskih vseučiliŠčnikov prijateljski zabavajoč ter veseleč se, da kmalu otrese prah tega mesta ter odide domov v zdrave slovenske kraje, kjer se ne treba bati surovih napadov ter neprijetnih dogodkov. — Tu odprejo se duri ter ustopijo nekateri c. kr. častniki mej n limi več reservnikov. Posedši se ter popivši kozarec piva takoj demonstrativno utihnejo namrdnejo z ustnicami: pri sosednej mizi govorili so Slovenci svoj jezik. Dovolj tedaj uzroka za iusultovanje ! Prav mirno opozore našinci gostilničarja; naj skrbi, da ne bodo žaljeni. A že prilete na uho izrazi kakor: ohne Bildung, rohe Bursche, sogar Ueserve-otfizier darunter itd. slednjič leden zag'Iči! „Es schmeckt mir halt das Bier nicht, wenn ich diese Sprache bore" Bil je to C. kr. Častnik! Miren odgovor jianc&ii i/, urtSe. putorlce nluail h« |e: „V tem grmu tedaj tiči zajec!" Na to se oglasi c. kr. stotnik sedaj oficijal pri p oš t ne j blaga j niči gosp. J. S.....i z besedami: „Jetzt hat sich wieder ein Lausbub horeu lassen." Omenjeni slovenski dijak stopi mirno pred tega gospoda proseč za častito ime. Naši zapuste lokal. Druzega dne pozvan je bil c. kr. stotnik in poštni oficijal gosp. J. S., naj razžaljive svoje besede prekliče ter nečastno svoje postopanje obžaluje ali da katerokoli zadoščenje, c. kr. stotnik ni hotel preklicati svojega postopanja, a tudi ne dati zadoščenja. Sledila je sodnijska obravnava, vsled koje je bil gosp. J. S, c. ki. stotnik in poštni oficijal, obsojen radi razža ljenja časti na 5. gld. globe oziroma dotično število ur zapora. Mej olajševalnimi razlogi bil je tudi, da je obsojenec oče troje otrok ter bil v onem trenutku, ko je izjavil one besede zelo razburjen! Žalostno, v resnici žalostno, da se c. kr. uradnik razburi, ko čuje govorico naroda, kojemu so v členu XIX. zak. drž. zagotovljene jednake pravice z drugimi narodi. — Še jeden dogodek : stati Slovenci, na čemer pa si ne budemo posebno čestitali. V sv ti jezi, da so Gradčani Celjane kar ,,im Haodumdrehon*, rekoč: »Hitrostni copernija" prekrstili v „AVindische", pograbila je Celjska „vah-terca" prvo umazano golido in jo razbila ob čelo Gradčanom in Gorenjo-Štajercem. Očita jim namreč „Gedankenlosigkeit", katera se nekda v tamošnjih krogih šopiri, seveda, še močneje pa v Cel j i. Kje? pove, „Sehiiftleitung"Jder „Deutseheu VVacht", katera se bode baje vsled krsta v Gradci prelevila v „\Vindische Waeht". Sicer naj se pa Celjska ogromna gospoda potolaži, saj beseda ni konj in sraka v pavovem perji je že stara figura, že pokojni Ezop je znal o njej. Seveda ni bil tako učen, kakor tisti nemški učenjak, v čegar najnovejši kii|igi sem pred par dnevi čital fundamentalni stavek: „Alles, was wir unter dem Begriffe des Begreifens begreifen, das begreiiVn wir unter dem Begrifle eiues Begriffes zusaminen". Da je to globoko filozofijo baron Rotšild nekoliko dnij poprej čital, ne bila bi se mu bila do- godila neprilika, da so ga na neniško-francoski meji zavrnili nazaj, ker ni imel pravega potnega lista, niti premega voznega lista iz Monakovega v Pariz. Dasi Rotšild, moral jo nazaj. Kaj jednacega dogodilo se je tudi našemu Doberletu. Na Bledu umršo princesiujo rusko, spremljati bi bil imel v Rusijo. A na meji so ga zavrnili, ker ni imel potnega lista lz tega pa še nikakor ne sledi, da bi bila Rotšild in Doberlet kaj v sorodu, tudi Rotšild doslej še nikdar ni izrazil želje, da bi se kaj bližje seznanil z Doberletovo „Enterprise des poiupes funebres", česar mu jaz, akoravno sem piotisemit, nikakor ne zamerim. V zlo pa štejem naši „Laibacher Zeitung", da se je tako silno ogrela in razvnela za dr. Binterja v Kamniku. Jaz ga imam sicer tudi prav rad, po-Bebno, kadar mi ni preblizu, vender pa si ne morem kaj, da bi ne priporočal Lajbaherci v „Stunimbuch" dr. Binterja lapidarni izrek: „Sehneid uud \V.....r sind der grosste Sehnndfieek der deutscheu Nation". Pa brez zamere ! s. K Hrvatu, mirno se sprehajajočemu po glasiji, pristopi pijan nemški „Bursch" ter mu da zaušnico. Tožbe c. kr. deleg. mestna sodnija ni hotela vsprejeti z motivacijo, da jednake stvari obično veli košol ci mej s a ho poravnajo. Ker je bil dotičnik „mevža", se stvar ni dognala. Sličnih dogodkov naštel bi Vam do stotine — a bodi dovolj f Le še toliko. V Gradci Slovenec ni varen pred na-padi pijanih in nesramnih pobalinov, koji vsako priliko porabijo, da pokaže svojo nemško toli hva-lisano kulturo. Tu je polja za one hujskače, ki po listih trobijo neresnične lažnjive vesti o narodu slovanskem. i/. iiijsU«- doline dne 21 septembra. (Celjski Slovenci in regijonalna raz stava.) V nekaterih dneh otvorila se bode Celjska regijonalna razstava, pri kateri priliki bodo Celjani zopet največ pruskih zastav izobesili, kar se je do-zdaj še vselej zgodilo. Vprašati pa moramo, kako se bodo Celjski Slovenci v tem slučaji obnašali? Žal, da na to vprašanje skoro ni upati za nas Slovence ugodnega odgovora, pač pa za naše nasprotnike in sovražnike v Cel ji. Saj smo se dozdaj skoro pri vsaki priiiki prepričali, da sicer pošteni in iskreni slovenski domoljubi v Celji si neso nikoli upali svoje slovenske narodnosti in zavesti tudi v javnosti pri takih prilikah odločno s tem pokazati, da bi bili na svojih hišah in v svojih pisarnah razobesili slovensko trobojnice; častno izjemo v tem delali sta jedino le Celjska čitalnica in posojilnica in nekatere-krati tudi naš deželni poslanec gosp. dr. Jos. Semec, pri k"terena smo \ideli posebno v oktobru 1887 ob priliki pohoda cesar je viča in cesaričinje poleg cesarskih lepo število narodnih zastav, kar nas je jako razveselilo, Odkritosrčno in močno pa obžalujemo, da nekateri Celjski rodoljubi z bojazljivim in neodločnim postopanjem delajo škodo naši solidarnosti, to tembolj, ker so večinoma vsi popolnoma nezavisni in inioviti. V novejšem času čujemo iz Celja jako Čudne glasove. Lansko leto se je baje nek rodoljub izjavil, da zaradi tega ne izobesi slovenske zastave o prihodu Rudolfa in Štefanije v Celje, ker so bili naši nasprotniki sklenili, da tudi oni ne bodo izobesili „fruukfui taric". Di ugi Slovenci so toga gospoda zaradi te vender že preveliko naivnosti milovali in se čudili, kako more kaj tacega verjeti in izustiti. Celjski Nemci in tisti, katere po najnovejšem izrazu, odkar so peli pri nemškem „Sangerbundu v Gradci" imenujemo „WindischeH, razobesili so toliko pruskih zastav, kakor še nikdar poprej. Vsled tega je oni naivni rodoljub se ve da pobesil glavo in se je nekoliko sramoval. Pa tudi taki „odlični slovenski domoljubi" se nahajajo v novejšem času v Celji, ki pošiljajo svoje slovenske otroke ne v slovenske, ampak v nemške šole, in v tem se odlikuje baje posebno nek jurist. Toda o tem prihodnjič več. Želimo, da bi pri Celjski razstavi v narodnem oziru zasijala vsem Celjskim Slovencem luč narodne odločnosti in poguma, in da bi posnemali v tem iskrene in odločne rodoljube na Ptuji. Radovedni pa smo in pazili bomoflo dnevih razstave, kdo je le tajen iu skrit, kdo pa očiten in javen Celjski Slovenec. Domače stvari. — („Matica Slovenska") povabljena v Beligrai k slavnosti Vukove stoletnice čestitala je včeraj brzojavno po svojem predsedniku slaviteljem Vukovim. — (Osobne vesti.) Gospod Josip J era m, dekan in župnik v Cirknein, praznoval bode dne 30. t. ni. svojo zlato mašo. — Gospoda profesorja Anton Šantelj na višji gimnaziji Goriški in Jakob Čebula r na tamošnji realki povzdignjena sta v osmi službeni red. — (Deželni zbor štajerski) imel je včeraj sedmo sejo, v kateri je poslanec dr. J u rte 1 a utemeljeval svoj predlog, naj se pnčuo potrebna poizvedovanja in začetna dela za uravnavo Drave od Mariborsko-Ptujske okrajne meje do štajersko hrvatske deželne meje. Dr. J u rte 1 a opi-saval je škode, ki jih prouzročuje Drava nad iu pod Ptujem ter nasvetu »ral, da se predlog njegov izroči deželno-kulturnemu odseku, kar se je tudi zgodilo, ko je namestnik baron Kiibeck priznal po- Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 218 22. septembra 1888. trebo, da se Drava uravna in ob jednem obljubil, da bode okrajnemu glavarstvu na Ptuj i doprideljen inženč>r. — (Pogrebni sprevod pokojnega A. Raiča) vršil sa je včeraj popoludne po 5. ari ob mnogobrojni udeležbi Sprevod razvrstil se je tako: Sprevodu na čelu bili so dijaki tukajšnje velike realke, za njimi društvi „Sokol" in „Slavec" z zastavama, katerih člani so nosili mnoge krasne vence. Za krsto, okrašeno z venci Čeških in slovenskih društev, stopali so sorodniki, mej njimi gospa vdova in 84 letni oče pokojnikov, potem pa razni dostojanstveniki, kakor deželni predsednik baron \Vinkler, deželni šolski nadzornik J. Smolej, ravnatelji in učiteljstvo tukajšnjih učilišč, državni in deželni poslanci in jako mnogobrojno odlično obe nstvo. Na kolodvoru zapeli so realci krasen la-tinsk zbor, v sv. Krištofa cerkvi pevci čitalnični, na grobu pa dijaki ganljivo žalostinko „Nad zvezdami". A RaiČ počiva v isti raki, kjer njegov strijc Božidar RaiČ in Fr. Levstik, katero rako je kupilo „Pisateljsko društvo". — (Zo per pone mčevan j e slovenskih šol) sklenila je tudi občina Sv. Krištof pri Laškem, ki je ušolana v šole na Laškem pri sv. Marjeti, Sv. Jederti iu na gornji Rečici, postavae korake, ter je dotične uloge že uložila pri deže'nem šolskem svetu oziroma pri ministerstvu. Ker so v laškem okraji same velike občine, ki so ušolaue vsaka v več šol, treba bo samo, da sklenejo jednake korake še par občin in nemščina se bo izrinila iz vseh šol Laškega okraja. — (Slovensko gledališče.) Na čast ve leslavnema deželnemu zboru predstavlja se jutri zvečer „Svetinova hči", igrokaz v treh dejanjih po VVillbraudtovi „Die Tochter des Herru Fabricius" poslovenil A. Trstenjak. Ker je igra nova, uloge v najboljših rokah, nadejati se prav lepega večera. — (P o s n e m a u j a v r e d n a o p o r o k a.) Urša Ravnikar, posestnica v Verji, ki je umrla 24. avgusta 1888. brez otrok, volila je v svoji oporoki »Narodnemu domu" v Ljubjani 200 gld., deželni bolnici 40O gld. in glavnim dedičem po odbitih nekojih legatih imenovala deželni zaklad iz hvaležnosti za to, da je nje umrli sin Janez Ravnikar bil več let brezplačno oskrbovan v deželni bolnici. Deželni zaklad utegne dobiti kakih 2000 gld. — (Umrla) je pretekli torek teden gospo-dičua Adela Pagliaruzzi, sestra pokojuega pesnika „Krilana" iu svakinja g. viteza Klodiča Sabia-doskega, v cvetoči mladosti. Lahka jej zemljica 1 — (N a b i r a nj e k r a j e p i s n i h i m e n.) Zadnje dni je dobil odbor zopet več ugodnih odgovorov; ujegovej želji blagovolili so ustreči gg. kaplan Novak in dijakTomazin za občine: Vrhe, Podbukovje, V i d e in, B i G A in Ilova gora pri Zatičini; bo-goslovec Perinčič: z v Ko bari d in Ider s ko; žup Dik Šimeuec: za Ponovo Vas iu Vino fare Šen-jurske pri Smariji pod Ljubljano; Fran Ksalverij za Vipavo; župnik Kotnik; za Soboto pri Mani beigu; kaplan Rihar: za Kropo; župnik Jarc : za Mirno, Brezovac-ic o, Selo in T eha boj pri Trebnjem ; župnik Šranc:zaGodešice, Rate če in Zgornjo Senico pri Meti vodah; dijak M. Skr-janec: za Križe, Se nično, Žiganjo Vas in Duplje pri Tržič!; notar Ver^ec: za Sevnico in Za buko v je; prof. Pleteršnik za Pišece; bogoslovec Podvinski za Globoko pri Brežicah; župnik Torkar za Koša no in Sv. Mi bel pri Nadanjem Selu Vi h u toga je dobil odbor vnovič bogato zbirko od g. župnika M. Sile iz Repentabra na Krasu. Hvala jim vsem I — (Gosp. Jarnej Pečnik) stekel si je z raziskovanjem in izkopavanjem rimskih iu predzgo-dovinskib starin že častno ime in skoro brezštevilni so predmeti, katere je že našel in s katerimi je obogatil naš muzej. Pred kratkim odkril je rimski vodovod, po katerem je bila z Gorjancev voda napeljana v stari Noviodunum. Od vasi Izvir napeljali so Rimci izvrstna pitno vodo po debelih lončenih cevih, ki bo bile po 56 cm. dolge in so imele po 17 cm. notranje svetlobe, po hribu nad vasjo Brvi in nad Gorenjo Pirešico, potem skozi Dolenjo Pire-šico, Njive, mej Cirkljami in Župečo vasjo. Vodovod bil je od Druovega do Krke 4200 metrov, od Krke do izvira 2000 metrov dolg in kakor gospod Pečnik misli pod Krko izpeljan. Kako praktični so bili Rimci, vidi se baš pii tem vodovodu. Ne le, da so si priskrbeli izvrstno pitno vodo, poiskali so tudi lak studenec, ki je tako močen, da takoj pri izviiu lahko goni jedno mlinsko kolo. Izvirek so morali Rimci 4 metre na visoko obzidati, da so do bili dovolj strmca za vodovod, katerega so napeljali po hribu, da je bil varim povodnji. Zidovje ob izviru je še dan danes tako trdno kakor živa skala. Pečniku je vodovodna črta tako dobro poznata, da lahko vsak dan in kjer kdo hoče, razkrije cevi. Letos razkopaval jo grobe pri vasi Grm in v Pod zemlji, mej Metliko in Gradacem , kjer je nakopal najlepšo in uajznamenitejo zbirko, kar jih ima muzej. Razkril je mnogo rimskih grobov na Drnovem, veliko keltskih v Malencah pri Čatež i. Nedavno našel je nad sv. Križem pri Mokronogu hribček, na katerem je bilo vse polno grobov, usekanih v živo, bolj peščeno skalo, gosto drug pri drugem. Nekateri teh grobov bili so sežgani, drugi ne, mej človeškimi trupli bile so ondu zakopane tudi živali in nekatere sežgane, kakor ljudje. Ko je razkopaval pri Mokronogu, dobil je od g. župnika v Trebelnem jako lep rimsk kamen, ki je bil doslej uzidan v sv. Martina cerkvi v Stattenbergu. Vse najdene starine poslal je v muzej. Ker ima gosp. Pečnik pri izkopavanji starin jako srečno roko in izredno izurjeno oko, bi bilo pač dobro, da bi dobil na razpolaganje več sredstev. Zato ga prav toplo priporočamo v vse stransko podporo, kajti g. Pečnik je glede starin prava specijaliteta za našo v tem oziru prebogato deželo. — (Vodja) tukajšnje mestne deške Šole je pobegnil, kakor pravijo v Italijo, ker ga je baje vojaška oblast ovadila nekega nenaravnega pregreška. Mož je občeval v Gorici z visokimi osebami ter imel ustop v imenitne hiše; kot odgojitelj spremljal je včasih sinove bogatinov na njih potovanji. Njegova dosedanja usoda jako zanima neke goriško kroge in govori se, da je dobil za beg več tisoč „na posodo". „Sočatt. — (NaDunaji)so konkurzi na dnevnem redu. Jedva se je borzijanec Frankfurter ustrelil, prevrgla je že tudi velika tovarniška tvrdka A. Reiss. Pri obeh je „Landerbauk" zelo prizadeta, kar so Dunajčanje porabili za dovtip: „Die Landerbank hat sich mit Reis und Frankfurter den Magen verdorben." — (Iz Ribnice naPohorji) se nam piše, da se je dne 16. t. m. pri Sv. Volbenku pod Veliko Kopo, najvišje ležeči cerkvi na severnem Pohorji, svečano blagoslovil kip Lurške Matere Božje, ki gaje kupil g. Lipe Strajhar, veleposestnik v Rib niči in predsednik tamošnjemu „Bralnemu društvu" — (Razpisana) je služba nadučitelja in vodje na trorazrednici v Sodrašici. Plača 500 gld., priklada 75 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. okt. — Dalje je razpisana služba 3. učitelja na trorazrednici v Šent Jame ji. Plača 400 gld. Prošnje do 1. oktobra. — (V Ribnici na Dolenjskem) razpisana je služba 4. učitelja s 400 gld. na leto. Prošnje do 20. oktobra t. 1. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Dunaj 22. septembra. Kalnoky došcl nazaj. Bruselj 22. septembra. „Etoile Belge" poizvedel je iz dobrega vira, da se je načeloma sklenilo, da prevzame država železnične proge, katere je doslej imela družba „Nord". Dotične predloge predložile se bodo zbornicama, kadar se snideta. Vlada zahtevala bode nujnost. Poslano« Preblagorodnemu gospodu Fr. vitezu Schuiirz-ii, c. kr. okr. glavarju v Postojini. Pri včerajšnjem razdeljevanji Kalistrove ustanove v Hrenovicah dovolili ste si mene, ki sem poklican kot občinski svetovalec in deželni poslanec notranjskih kmetskih občin, potezati se za blagor svojega okraja, — ko sem hotel staviti umestno, nedolžno opazko o ustanovi, ki se namerava napraviti za blagi namen in v spomin 40 letnice našega presvetlega vladarja — na tak nečuven način zavrniti, da sem bil, kakor bi bil tudi vsak le količkaj zaveden prostak globoko užaljen. Drzuili ste se me skoro šiloma odriniti in reči, da sem „ nič ". Rad bi Vam bil takoj primerno odgovoril, ali bilo mi je vsled Vašega, z dostojnostjo glavarjevo nikakor ne zlagajočega se vedenja nemogoče. V dolžnost si štejem, storiti to javnim potom ter protestujem odločno proti Vašemu nezakonitemu postopanju in pridržujoč si potrebne korake v obrambo svoje časti na drugem mestu, izjavljam že tu, da so bili izrazi Vaši in Vaše vedenje pri tej priliki nevredni olikanega moža, še manj pa spodobni za prvega zastopnika visoke vlade našega okraja. Izjavili ste tudi v svoji neopravičeni razkače-nosti, da Vas raznašam po „Slovenskem Narodu" . Tega do sedaj še nesem storil Danes pa to storim ter pomilujem, da se moram v obrambo svoje časti proti Vaši, obžalovanja vredni brezobzirnosti tem potom braniti. Znamvam se z dostojnim spoštovanjem ZE-HIi-nlso I-^a/srčld, deželni poslanec. Ljubljana, 21. septembra 1888. Za t nanjo porubo. Pri protinu in trganji, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo ao je posebno uspešno Moli-ovo „Francosko žganje". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Du-naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 19 (31 12) I13E „LJUBLJANSKI ZVON" stoji (331—218) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt ieta gld. 1.15. IE=resl£-u.šeiia, slsiozii -iO let! oaaa najslavnejših profes >r;ev in zdravnikov u\J\3\j Evrope zapisujejo in priporočajo za vsakdanjo rabo lc pristno c. kr. zobozdravnika «lr. jPopift-a Anatherin ustno vodo v dvojno povekšanih steklenicah, kot radikalno Bredstvo proti vsakemu zobobolju, Vlftkej bolezni ust in dlesna, katera, če se rabi hkratu z dr. Popp-ovlm zobnim praškom ali zobno pasto, vedno ohrani zdravo iu lepe zobe. Dr. Popp-a zobna plomba. (U16—2) Dr. Popp-a zeljiščno milo za vsakovrstne izpuščaje, zlasti za kupelji. Pred pouarejuufrm se v lastnem Interesu avnrl. Zaloge imajo vso lekarne, partuinerije in droguerije. T ii j c i: 19. septembra: Pri Slona: Langorfelder, Hiibschor, ScMnk, Pu-chingei z Dunaja — Ki-aušu iz Trsta. — Anorbach iz Karlovca. — Rech iz Pulja. — Keil iz Polja. — Proger iz Beljaka. Pri MnlH-i s Joni iz Gorice — Abracl um iz Budimpešte. — Virbnik iz Gradca. — Pogačnik iz Pulja. — Ka-ni ere r z Dunaja. Pri Juznein kolodvoru: Scholler iz Solnograda. Brelt iz Pulja. Umrli so \ IJubljani: 22. septembra: Marija Modic, delavka, 48 let, Kravja dolina št. 11, za mrtvoudom. V dožolnoj bolnici: 20. septembra: Marija Jonke, krčmarjeva žena. 37 let, za blaznostjo. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer Stanje barometra 742-8 mm. 741- 8 mm. 742- 1 mm. Temperatura 11-8* C 14-8° C 11-4° C Vetrovi si. jz. si. vzh. si. zali. Nebo Mo-krina v mm. obl. obl. jas. 0 00 mm. dežja. Srednja temperatura 15*0", za 1*2° nad normalom. ZDin-rLa-jslsa "borza, dne 21 septembra t. 1. (Tzvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81-60 — gld. 81 60 Srebrna renta..... „ 82 65 — „ 82-60 Zlata renta....... 110 80 — , 111*— &«/, marčna renta .... , 9740 — „ 97-70 Akcije narodne banke. . . „ 878*— — „ 876*— Kreditne akcije...... 31290 — „ 31280 London........ „ 12130 — „ 121-70 Srebro........„ —'— — „ —— Napol......... , 962'/, — , 9-60 C kr. cekini...... „ 5-77 — „ 5-76 Nemške marke....., 59 50 — _ 59-42 •/, !•/, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 133 gld. 75 kr. Državne srečke iz 1. 1864 10o n 170 „ — „ Ogerska zlata renta 4%......100 „ 90 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . . . , 90 „ 05 5'/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . ■ 105 „ 50 Dunava reg. srečke 6°/0 . . 100 gld. 119 „ 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4'/,°/0 zlati zaat. listi . 124 „ 50 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ 90 Kreditne srečke.....100 gld. 183 „ 50 „ Rndolfove srečke..... 10 — „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 115 „ 50 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 2*28 „ 20 „ Častna izjava. Jaz Ivana Cuiider, hišna oskrbnica v Ljubljani, sv. Martina eesta štev. 31, pri gosp. Čopiči, preklicem vse razžaljive besede, katere sem govorila nepremišljeno zoper cest. rodovino Mibe iu Marije Bricelj, sv. Martina cesta štev. 7, in posebno zoper častitega sina Miho mlajšega in jaz prosim vse za odpuščanje. V Ljubljani, 18. septembra 1888. 1'uslano. GLAVNO SKLADIŠTE H ^KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan Mek proti trajnom kašlju phićevlne I IHutfca bolesti grkljana I proti meli; mira kataru, HINKR M ATT0X1.1 V * Karlovi vari i VVidn pronsrofif motenja v prebav Ijrnj i, otekanje eter, znlmsanje, zlato ■JUo«!,J,2*ole*!l! ostimvi Llppmann-ov Karlabadski lumeei praiek, — Dobna se v ikutljleah po »50 kr. In po 9 gld. v lekarnah. ((538-10) Prod«, šivalni stroj. Na ogled t (b24-l) Kongresni trg h. št. 3, III. nadstropje. Za grof Bjiftuer-Cntterini-jevo graščino Dobra na Brdih pri Gorici išče se «32if-2) morasti opravnlk: aincar), ki dobi 180 j,'ld. v denarjih, lepo stanovanje in vso hrano. IzSolanci kmetijskih ali vitiorejskih Bol t»aj hc nemudoma Oglasi i dodanimi sp leevall pri t:. Fr. Povle-tu, vodji v pok. v LJubljani (TravnilkO ulico št. B). F. P. VIDIC & COMP. \ .........- ------• -p a\ priporočata p. n. občinstvu za Malone, kavarne, k goMtilnc, privatna Htanovanja i. t. d. F i lep i3 r jlončene pečif ^ S..lr.. m i — ■ . 1 ......1 t., m I ■ ...ill...i:u.in« l.lm.u ^ ]>o jako ni-y.lti ceni ter le. uajholjiegA i»Iiiga (440—26j V Slonovih ulicah št. 9. P A k ^ v ww w vvv w w w vvv ^ izdelane. ^ Zalo; :a I aj n S Pravyra pokladem pro nešt'astnč obeti se d ep rs n fini (on aule j a tajnjch p r o h t o p as n o a ti jest vjtečue dllo: ■>ra Kctan-a ebeochrana. C'eskč vydani po HO'1'"1 vydanl i.e mcekem. S 27 vj'obrazeniuii. Cena 2 zl. r. m. Cti jo každj'% kdo trpi strasnynii iiiisledky tfito nepravoiti, upfinina po-uaučeni jelio zachranujl co rok na tisico no m o c ny h od nedovratnr smrti. Lze jo dostati u nakladatelskć lirmy aVerlags-Maga sin it. F. Ilier«'y v Lipa k u (Saško), Neumarkt 84", jakož i v kažpčiu kninknpeotivi. (.307—17) Ne sme se zamenjati z momentnim, svetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako boje. Neobhodno za vsacega za svotlenjo usnja pri konjskoj opravi, vozovih, hišni opravi, čuvljih itd. itd., je novoizuinljena po r. kr. avstrijskem in ogor- jjjfcj a v a r o v a n a p r o t i skeiu lninisterstvu ponarejanju svetla tinktura za usnje (tekoCo svetlo mazilo), do Redaj najboljša, kor do sedaj bo ni ie nobenemu izmoj mnogih tekočih svetlin mazil ali likov za usi.jc dal patent. — ('ena steklenici št. 1. 1 gld., ftt. II. 40 kr , št. III. 20 kr.; in da ostanejo čevlji suhi pri nuni in uR'hki in voljni pri solnčinj vročini, *e jo žo veo kot 10 let za dobro pokazala, tudi patontovana, nepre-mooljlva hranilna mast m usnje. Da je res to usnje varovalno sredstvo tako izvrstno, do« katuje HH 28 odlikovanj, bh na stotim! pr snalnib pisem. Oba izdelka »v. nesta udomačila !«■ pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla uhod pri Nj. Veličastvu iu o. kr. visokostih. 5. generalov, ki še aluzijo v c. kr. vojuki, so dali najboljša spričevala Po tovarniški coni jo prodajajo v Ljubljani Anton Krisper in Scliusnig & Weber, v Kranj i g, Petan, V bkofji Loki g, Koooli. — Dobiva Hi-, v vseh večjih krajih državo pri boljših trgovcih. (288 — 20) 1" JkAr^ A^AAAAAAAJiAJsJlAt V najem se odda za več let | ^ le lriiles«»t let obstojoča. najliolj«*t« ure jena ^ I špecerijska prodajalnioa \ na Glavnem trgu » Novem mestu, • Vsa natančneje izve se pri las sika gospoda Franu Kastelicu star. | J 612—S) v Novem mestu. ^ BBHBBB1 2a SKLADIŠČE Ar FILIP TiCHO v BRNU Zelny trti št. 21 in Radnicna ulice št. 17, ■p- 13i*sisilri- praveu n muško, lansko iu otroijo perilo, lio cm. h i rok, 1 hog 30 vatlov, lvrato nI. J ..O. llvr »1. DSO, 11 Ivi. uI. 6*00 iII VSO. Blago za ženske obleke, najnovejšo lo nsjelegant-nojSc, za josonako ir. zimsko sezono, 100 cm. široko. 1 obleko 10 metrov gld. l-.io. ^oa»i*i-- lodeii, čista volna, najnovejše za jesensko in zimsko obleko. %a 1 olileko 10 metrov Kiti. :t--. Ženske srajce iz dobrega Sifona ah močnega platna, s širokimi čipkami, zadostno velikosti 6 kom. gld. 375. Ostanek posobnepreproge, 10—12 metrov dolg, — v vseh barvali, le la. baze gld. 3.50. žensko ogrinjalo, p/4 dolgo, cista volna, gl. 2. Double-Velour-ogrinjalo, ,0/4 dol., čista volna, gl. 3*25. Modni barhant v uii.jl.'pšili uzoroih /\\ oliloko. so unio prati, za kur ac jamči, (iO rili. ttirok. IO ■■■•'t- a.mi. V ValcrijiKi flanela, u a j n o v e i še za obleko, 10 i.Mirov a-HO. (4) Uzorci in ceniki na zaluevanje (g •>> zastonj in franko. Razpošilja se proti poštnemu povzetju. f l s. Poezij© i SIMONA GREGORČIČA, i 11. zvezek. — Založil Josip (innip. Dobivajo so samo pri meni. liroširano po I u lil.. J s m što B kr. vii'; elegantno veaana po i ui.i. yi—7) Fran Kaiscr, p>-u.čctx in. prodajalec orožja, LjiiMjana, Šelenbur^ove ulice. Tudi so popravila hitro in po coni izvršujejo. w i , ......-......... «naj hitrejše, vsekako najsigurnejse in najpri- a prostejše sredstvo P 2 za čiščenje in zboljšanje vina ' Marseillsko žolco, ima vedno (562—P) f I A. Hartmann v Ljubljani. \ ^ Pisarna: ll.Hel lit ropa. p ^ 6BH Navod, kuko so rabi, razpošilja so zastonj. sW ^ Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno uplivajocc pri vseh boleznih želodca. Noprekoaljivo jiri pomanjkanji alntiti ilo jndij, hI ili m želodci, smrdeči na]ii, impcnjanji, kulom podiranji, koliki, /.olodfovcm kntnru, /u.iki, ako bo nurojn poack in pšono tor so uabira provoo ■leza, pri zlatenici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (t( i/.vira iiuli'i iu.i ir. žolodca), krči v žolodui, /;>l ir.inji ali /ali.iKan.ii, prcobloionji želodca i. jedjo ali pijačo, gliutali, boleznih na vranici, na jetrih ali zlntoj žili. — Cena steklenici t. navodi. Ion, kako no rabi, IO kr., vel. steklenici 70 kr. Glavno zalogo ima lukar liAKOI. ItlCAItV v Kromcrlr.l (Moraviko) Marijacoljsko kapljica neso nikako tajno sroil-Btvo. Js* j i I. sestavino navedene so na navodu, kako rabiti, ki so pridono vsakej stoklenici. MM Pristne v skoro vseh lekarnah, f SV \ II11,0 ! I' > i ■ r i - ■ Marijnccljsko kajdjico so mnogokrat ponarejajo in poHiiomnjo. — l.n so |ii islnr. mora vsaka atnkle-ii u-.i IniatJ rudeč zavitek z ^nnii|n \aisl \ iim r.iuiiiiko iu z iin\ •iliiin. kako raltitl, ki so pridono vuakoj steklenici, opomniti jo, da mora biti navod tiskan v tiskarni II. 4iiisilt-jt v liro- l'ristno imnjo: V I,j u l>l i t... i: loknr Ciabr. 1'iccoli, lokurjos. BwObodft. — V POatOllull lekar Fr. Haccarcicb, — X Šliolji I.oki: lekar Karol Kabiani. — X ICuilo vlj it-i : lekar Aleksander lioblok. — V l(ll(l< IfOl ■•m : lekar Domiuik Hi/zoli, lokar Horg-maini. — V liilimiilm : lekar J. Moćnik. — V 4'inonilji : lekar Jan. lilažok. (73!»—3!») ,^1^ Za najboljše priznani ~3B&C (Patent STRAKOSCH & BONER) ■ S I Wpf.^lH stroji za pranje in i valjavnice za perilo (monge) naozio-vejše Isionstrvilsrclje. za domačo rabo, hotele, kopeli i. t. d. i. t. d. i. t. d. Dalje llllattiSlliCC, katere gonijo konji in voda, dalje take, ki se gonijo z roko in geplom, rczilllicc Zil k bih o in i»ilii**'b. raznovrstni ii'ieri. m I i bi i rM debelo moko in llaćiliiice f/a sadje, vinske stiskalnice in stiskalnice za oročje, mreže za ohiranje ^ro/dla, reziliBiki za repo, sivalBBi Mro i in itaoli o^iajn in nloiain vai'BBe blagajnice najboljših fabrikacij, dobi' se v največji izberi in po najnižji tovarniški eeni pri FRANU DETTER-JI, v Ljubljani, na Starem trgu hiš. štev. 1, nasproti železnemu mostu. Svarilo I Nekai fusa klatiJ° 8e tl»ji ageiltje po naSej in po sosednjih deželah in 1 ' usiljujejo K,»"'l),,lliiri,'iii in posestnikom zn drag denar Btroje, ki neso zn rabo, svarim torej velečaatito p. n. občinstvo, l.• • i *>i .-v.- in telesne, vraničoe in jetrn- bolesi i, kakor posebno slat lilo, vsako telesi n • sapi t i<- vu onieo, dulgotra-jaJoSo drisko vs eil pokvarjenih ere ves, In Je povrhu najuspešnejše sredstvo -/.oper glist.- pri otrocih. — I/.delovateij jo pošilja v zabojćkih ;>o l'J st.-klenic is 1 gld, »6 kr., poltne troške trpe p. n. nsročniki. V •teklenieab po tfi kr. dobiva se v skoro vseli lekarnah na Štajerskem, koroškem, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri iu D Imaeiji. — V Itudol-lovem se dobiva v lekarn) Riz/.ioli-j.vej. (5108—36) se ponuja pri vseh boleznih, /lasti onih, ki izvirajo i/ sprnlene krvi, im.laij ■ on palici, živčnih Imle/.nih. ašesnih Imler n.di. pliienih n zeloilenili boleznih, naduhi, slabosti, prntinu. trganji m pri rasli ženskih boleznih. Trakulja odpravi se v dvtli urah ■ K/fcftva vred, IS kar M i a ine;. M- tuda, ki je In ni in sigurna, pospešuje se / ndbčiiim in skušeniin sredstvom !>■> širna poročila pošljejo naj se i nuslovom: M6 19) „XX3rgrlea-Offiiciri" Breslau IX. I*j<* M o|:ivsko izobia/.ev alno društvo", je priislH. (*>26—1) VIZITN1CE priporoča .Narodna Tiskarna". po nizke j ceni. DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril tar. Edvard Benodičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. 1 t f t X l T M M •K M M V. M M M M | 1! f f 4 M Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše Življenje odvisno je od tolikerih Blucajnouti, da n sinemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obve/aui. Najboljši pripomoček za to je aivatovanje življenja, katere je urejeno tako, d« daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslecjnje zavarovanje važno je zato, ker he zavarovana dota Izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoi potem, ko je uplačal prvi obrok, in ki> Poleg tega Ima EVonouo budilo, ki so luhko nnstavi na kateri eas kdo hoče, ima dva bronasta uteia. Ker jej je cena, uđtevši leseni sabojeek, v katerem »o odpoAlje, le 4 reci: st;ii goldinarje, more vsakdo omisliti si tako i/.vrstno, trajno uro, ki je kr^s vsakemu stanovanju.— Razpošilja preti gotovemu denarju ali e. kr. poltoeinu |iov/.etjii Exporthaus l.r „Zur Kaiserin Mari • Theresia", Wien, VVeissgarber, Kriegeryasse H, Parterre, Thiir 5, Wien. (641—18) A/V/ Zahvala. S polico št. 48.911 (II. c) zavaroval sem se leta 1883 s svojo pokojno soprogo pri stavnej vzajemno zavarovalnej banki „Slaviji" v Pragi za tisoč (1000) goldinarjev, tako, da se je imel ta znesek izplavati onemu naju dveh, ki bode nadžive] družeča. Slavna banka „SLAVLJA" izplačala mi j-* pošteno takoj, ko je izvedeta za smrt pokojne mi soproge, ves zavarovani kapital. Zato se jej javno zahvaljujem in priporočam banko „SLAVIJO" vsakemu, lolor si želi zavarovati življenje. V Kastvu, dne 15. septembra 1888. (028) oln'inski tajnik. jj} C. kr. priv. fabrika za izdelovanje Ijj zarezanih strešnikov^ Cv| 1*51->5I \ SlUt-OH 1 «• lil ji . I4I Proti i itMieiciiilrem [a potiai'ejiili'eia h boili: pu smislu patentnega >(^\ /iikena 1111 \ o>l je i. 11 /.ens.1. i postopalo. JJJ Fabrika izdeluje tUdI mijboljSe vrste ^ 2idarsko opeko, žlebake, steklene 2aresane streš-jj) nike in strešna okna. ^vj Glavno zastopstvo in zaloffO za Kranjsko, Reko, Trst, GrO-;^»J rico, kakor tudi za vso Primorsko, Istru, Goriško in l);il-pjl macijo imata s F. P.VID1C & Comp., v lijniiljani, v Slonovih ulicah št. 9. Za čas stavbe prtpurooa ANDREJA DRUSKOVICA. Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 v velikem taboru iu po selO nitski ceiii okove za okna iu vrata, štorje za štokodovanje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zitlovje, traverze in stnii^ železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dach-pappe) in usfalt za tlak, kakor tntli lepo in močno narejena sledilna ognjišča in njih posamezne dele. Vvi stavbah, kjer m vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogočo v malo arah in z majhnimi stroški na pravem mesto do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi tleli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile iu železne okove. (224—31) MS^ Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodju, kakor: lepo in močao narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zinirora Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. sveži Abiturijent (ću—:» prevzame instrukcije za srednje šole. Več zve se pri upravništvu .Slovenskega Naroda"1 V Švicariji Tivoli jutri v neđeU ; «<'|>lr VOJAŠKI KONCERT. Začetek ob 4. uri. Ustopnina 20 kr. Otroci proMti. Priporočljivo za zasobnike iu krčraarje na deželi) jS1 Pivo v steklenicah, eksportno pivo, ki se dolgo ohrani, in močno pivo (dvojak) iz pivovarn« bratov Koslerlev, v zabojih po 86 in f>U steklenic. zaloga v Ljubljani. 248 20) I ____K v ^y '^^S »1 v>^- v w S.a^ -^^^ ^^V. Dovolj njeni si slavnemu občinstva prijazno nasnanl i. d« ie vsled sin t moji ga sopr< gn go- Spoila Rfl (in ii mia Au.Irillii trgovinska zveza ..itn nii, u A AiiUreito" razdražena in da bom /. detiasuj m dnem i • ■.- znano trgovino sama nadaljevala pod tvrdko BAJM1D A«EWfl. katero gte prosim, da * m sr\ TfV >^r\ ^t"1- ^\ odtrgate slavnemu Izrekli svojo hvalo /.a zaupanji ranjcemu v tako obilne! meri skazali isto zaupanje v prihodnjiđ tudi meni ne ter SSgOt • v i ti i da bode moja prva skrit, občinstvu vedno najboljše ustne i Z odličnim spoštovanjem Jožefa Andretto, (»i2i—i) izdelovalka salami. V Ljubljani, dne 2i. septembra ihiss. ! Važno za dame! Moje sla v no/.naiH- volnene potne podložke (Wollsohweissblatter) brSS podlage, ki nikilar n. p u *t e. ila bi nastali madeži od p<>tu tia obleki, ima jedini v /alo;i v I.junljnni gospod J. S. BENEDIKT, „zur Spinnerin am Kreuz", (ena: I';ir :iO> kr., .'J pare **."> kr. — Prodajalci na drobno dolu'' rabat. Frank obrod na O., v avgustu 1888. (534 - 8i Robert pl. Stepliani. % Gg. šolskim predstojiiikoni % 1 in učiteljem ^ rf\ (939—31 priporoča £h i ODREJA DRUM g trgovina z letalno in IO rfl vsa vrtnarska orodja, kakor rudi orodja [h za satljarejo in obdelovanje sadnih dreves, ►^j iu sicer: drevesna strgulja, škarje za go- k« ^ SHtiice, ročna lopatica, drevesna žaga, J>; JiJ sadni trgao drevesne škarje, cepilnik, \yA $\ cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- [Ji 1^ ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa ^i na lepo popleskani leseni plošči p< >^ SESSSSSSSSSSSSSl J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenice, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prešiČke, ptično črviČe, sploh vse žu-/el e skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od Inželkine zalege nc ostane nobenega sledn. Pravi prašek se do r a v prodajalniei pri .i. *\^b:^-u. 13, Husova (Dominikanska) ulice 13, -v PEAGI. V Ljubljani pri Albinu Slioarji, trgovcu na Dunajskej cesti št. 9. Zalogu na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po ' pla arih.* '438—(5) Posebna, v tej deželi razširjena bolezen je slabo prehnvljenje. RsM modna kuhinja in modni način življenja sta uzroka te bolezni, ki nas nenadoma napade. Mnogi ljudje trpe včasih za bolečinami v prsili in bokih, včasih tudi t hrbtu: čutijo se zaspane in trudno, imajo slab okus v nstih, zlasti zjutraj: nek posebni slez se jim nabira na zobeh, slasti n< m.ijo do jedij , v želodci leži jim neka teše. v želodčevi votlini čutijo včasih neko nedoločene otrpnenje, katerega no odpravi uživanje jedij. Oči npadejo, roke irl noge so mrzle in mastne; če/, nekaj časa začne še kašelj* sprva suh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi iz rški. Kogar ta bolezen zadene, se čuti vedno zaspanega, spanje >:a ne upokoji; potem ()OstanS urrvozeu. ra/.ilražljiv in ne jovoljen, hude slutnje ga napadajo, Če hitro ustane, se mu v glavi vrti, kakoi l>i se mu osla glava sukala; čreva se mu včasih zamaše, koža mu je včasih suha iu vroča, kri postane gosta in zaostaja, belina v očeh se porumeni, urina ima malo ter je temne barve ; in če se pusti dolgo stati, se nabere na dnu neka gošča; hrana se takemu človeku pogo-stoma vzdiguje, pri čemer čuti včasih sladek, vča-dh pa kisel okus; kar spremlja močno bitje srca Vid mu peša pege se kažejo pred očmi, ter ga napada čut teške onemoglosti in zaspanosti Ti simptomi se pogostem ponavljajo in lehko se reče, da skoro tretjina prebivalstva te dežele boleha za to boleznijo v jednej ali drugej obliki. Shakor-jev izvleček pa spravi nrenje jedij na tako pot, da bolno telo dobiva hrane, ter se prejšnje zdravje zopet, povrne Učinek tej;a zdravila je zares čudovit. Na milijone in milijone ste-klenie je že razprodanih in število spričeval, ki potrjujejo zdravilno moč t ga zdravila je izredno veliko. Na stotine boleznij, ki imajo razna imena, je posledica slabega prebav-Ijcnja; in če Be poslednjo zlo odpravi minejo tudi druga, kajti so le simptomi prave bolezni. Zdravilo je Shakorjev izvleček. Spričevala na tisoče osob to dokazujejo brez vsako dvojbe, kajti pohvalno se izrekajo o njega zilravibiih svoj-stvih. To izvrstno zdravilo se dobiva v vseh lekarnah. Osobe, ki bolehajo za zabasanjem, naj rabijo _Sei-gel-ove čistilne krogljlofl" v zvezi s Shiikerjovim izvlečkom. ,.S«'i|£«>l-ove visiibic krogjlne6* odpravijo zabasanje, krote mrzlico in prehlajenja, odpravijo glavobol in zatrO žolčnico. Kdor jih je ledenkrat poskusil, bode jih gotovo še dalje rabil. Uplivajd polagoma in ne napiavljajo nobenih bolečin. — Cena 1 stekleniei Shiikerjevega izvlečka gld. 1 26, 1 škatljici „8eigelovih čistilnih krogljie/ 5i> kr. (BS4>15] Pred ničvrednimi izdelki, ki oelo škodljivo npll- vajo, se svari. Št. Osvald. pošta Oborzeirung, «lne tfi marca 1887. Vaše Blagorodje) Prosim, pošljite, kakor hitro je mogoče, po poštnem, povzetji dve steklenici Shakcr-jVvega izvlečka in škatljico SeigePovih pil. Jaz sem z rodbino vred jako zadovoljen z zdravilnim uspehom, ter prosim, pošljite mi zopet dobro blago. Z velespoštovaujem 2 l.«'op«il«l. lovec. LitMtnlk ,.!Shali«'i-jev vtiit. IsvIeekSi** in M«'iK«*lovili ki-ot>ljii- Jc .V. .t. \Viiit«'. I.iiniletl tiiiiitui, :t-~» l'"ni"in«», u n Xt»|». Iliirm«. lekarna „pri Zlatem levu" v Krome-riži (na Moravskom) in se dobiva skoro v vseh lekarnah v Avstriji. Imajo lekarno: na liran j-kem. Koroškem, 1'rinmrMU«- «i : v l.pilt-i|mii« vellkovcl« Wotfs>bergtt« U->. pl. Trnkoesv, O. Piooll ; v Oe ovci« l'et. r Birnbaoher, Aif. Birgec i W. ThurUMald : v Breaah« .Šl. nnhorji, 1'rcvu ili- Go-stentsobnig\ na Trkiži. v Beljniiii. dr. Kuinpt', Predr. Schol/,; v AJdoviclnlf Idr JI, Kamniku« 1'n ji. J. Oabuuiohio; ua iteki, O. Prodam; v , p«'knrijn in magacin« posebno pripravna z>i Uupeijo. prinia n© iz prosta volje v lepem, zdravem ^onujsinui nuslu. — Več se Isve pri opravniitvu „Slovenskegs Karo a*. (olc—3) Priporočamo vsem gospodinjam po nas novo uvedeni in po preskusenej metodi napravljeni Tschinkelnov kavin zdro"b ■v Mm: ■/ v <»iiisiiilif Jako Bn-aJiJićuil« puilctsll, (508-10) kot najboljši, najkrepkejši in zaradi tega tudi najcenejši dodatek k bobastej kavi. —ti Dobiva s« v vsakej špecerijske} prodajalniei. ===— tit i 3STa.jsta.rej33u tvTcSLViza, za kavine surog-ate cele države. llUlUii Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotili 111 i ba r. Lastiiin.i in tisk .N&rodue Tiskarue", 91 3 757649 49 PP