Leto XVI., it. 7
PoStnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, 10. aprila 1929.
V organizaciji Je moč, kolikor moil — toliko pravic«.
?/%& '
WiM.
AMSTERDAM!
*■ npr*T»: LJ«b-■tua, pottni predal 290.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dne ▼ ■>•-
seču-
Stane posamezna feterilka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za Slane izvod po 1.— Din.
Oglasi po ceniku.
Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter oprem* ljeni z itampilfko dotitei
organizacije.
Teleion Štev. 3478.
Ček. račun 13.562.
Borba delavskih sovražnikov proti osemurnem delavniku.
V	upravnem svetu Mednarodnega delovnega urada v Ženevi je prišel končno v obravnavo predlog, ki ga je slavila angleška vlada pred enim letom, v katerem zahteva, da naj se va-šmgtonska konvencija glede osemurnega delavnika revidira. Na prvi seji ne 11- marca je angleški delovni minister Steel-Maitland utemeljeval ta predlog. Rekel je, da bi bilo treba izraza »trajnega dela« in »delovne tu e« natančneje razložiti, da bi bilo jasno, ali se misli s tem delo ali delavoljnost. Zahteval je dalje, da se mora v konvenciji objasniti, ali je računati pod »delovnim tednom« samo šest delovnih* dni ali ;pa naj se zahteva tudi nedelja. Tudi razdelitev 48 delovnih ur na teden se mora urediti drugače kakor zgolj, d'a dnevno trajanje dela ne sme v nobenem slučaju pre-sezati devet ur.
Dopustna bi morala biti tudi razdelitev tedenskega delovnega časa na pet ali celo štiri dni. Nadalje bi se moralo v prav veliki meri vpošte-vati sezonske delavce in vpliv vremena. Tudi na obrate s trajnim obratovanjem, v katerih se mora vršiti šihtno delo, se premalo ozirajo konvencije. Dalje želi angleška vlada, da se vpraranje nadur in njih plačevanja uredi. Končno zahteva angleški delovni minister, za predložene predloge, splošno pregledan je konvencije ter zlasti poizvedbe, kako se izvajajo različne po njem navedene točke v transportnih podjetjih.
Angleški delavski delegat Poulton je na revizijsko poželjenje angleške vlade odgovarjal jako ostro, s tem, da je predvsem obžaloval, da je londonska vlada potrebovala devet in pol let, preden je iznašla svoje današnje pomisleke. Očita angleški vladi izrecno, da ti pomisleki niso taki, ki bi res vzbujali skrb zaradi nemočnosti ratifikacije, marveč imajo namen, da se ratifikacija prepreči. Dovolj prili-e je že bilo, da bi se bilo te pomisleke povedalo in razpravljalo o njih. icer se pa tiste težkoče, kjer so bile onvencije ratificirane, zaradi katerih
I;t-^.aV —° an.^e'^ka vlada boji pred ratifikacijo, niso nikjer pokazale.
nadaljnji razpravi je izjavil francoski voditelj strokovnih organizacij Jouhaux, da je delavstvo od nekdaj smatralo vašingtonsko konvencijo kot minimum, za katerega izpopolni-ev je treba delati. Odprava vašing-tonske konvencije o osemurnem de-avniku bi morala imeti za iposledico 1 odPravo velike mednarodne de-IOVne organizacije.
•	delovni minister Wissell
. *je je imel daljši govor, ter
ortaerno 't 'T^T *	“'°
save potrebne iZpremembe	ti
razvoju. Nemčija je pripravljena iti po te, poti in prosi ostale vlade, da
l .°r® lst°* Z zcl1°- dLa ®e angleški za-ntevi ustreže, ne da bi dogovor sprav-lali v nevarnost, predlaga nemški de-ovni minister še, da se londonski do-v°d°j V ^koršnikoli obliki izpremeni , d<^datek ali pa sprejme v vašing-nski dogovor. (S tem bi se razjasni-
doVsetfl’mOVu.ki 'ih AnŽH)a želi- ,ahko trf L.m ?e °Snilo nevarnosti, da 1 ar se je doseglo, zopet uniči.
a del0<jajajce Nem5ije ,je dovoril
!tl m!-	°.	Vosel, ti soglaša z an-
jlesktm revijskim predlogom.
Angleški zastopnik delodajalcev orbes je mnogo govoril o škodljivost, osemurnega delavnika. Raz-rin al se je kot delavski sovražnik
100 ur dela na teden hoče uvesti nova Uredba o odpiranju in zapiranju trgovin in obratov.
»Ujedinjeni Radnitki-Sindikalni Savez Jugoslavije” je z Delavskimi zbornicami te dni obrazložil ministru za socijaino politiko, da se to ne sme zgoditi.
Delavci, delavke! 100 ur dela na teden izčrpa vaše življenjske moči! Da se zaščitite, morate imeti močne strokovne organizacije! Zavedajte se tega!
%
Kapitalist:
prve vrste. Seveda je govoril za odpravo osemurnega delavnika.
Nasprotno temu pa je belgijski vladni delegat izjavil, da je Belgija konvencijo brezpogojno ratificirala ter nasprotuje kakršnikoli reviziji, če ni že vnaprej jasno, kaj se hoče z njo.
Francoski delovni minister Lou-cher je izjavil, da je govor angleškega delegata delodajalcev poslušal s presenečenjem in žalostjo. Loucher je bil sicer edini govornik, ki je označil politični pomen razprave s tem, da je rekel, da se vlade pogosto menjavajo, kakor listje spomladi in s tem je Angleže opozoril na to, da bi enkrat započeta revizija pozneje lahko šla v popolnoma drugo smer kakor jc bila zamišljena. Sicer se je pa Louchzr popolnoma pridružil predlogu nemškega delovnega ministra, eventualno da se londonski dogovor iz leta 1926 sprejme v vašingtonsko konvencijo.
Drugi dan seje je pobijal nemški delavski delegat Herman Miiller, Lichtenberg, kakršenkoli pristanek na predlog angleške vlade glede revizije dogovora, ker nameni vlade ne zaslužijo nikakršnega zaupanja. Angleška vlada je mirovne pogodbe in vašingtonsko konvencijo podpisala in sta zanjo obe obvezni. Zaraditega se je Miiller, kakor je odobraval prvi del govora nemškega delovnega ministra Wissella, odločno uprl drugemu delu govora, s katerim se dopušča možnost, da se dovoli koncesije angleškemu stališču.
Predložena sta bila dva predloga:
1. francoski delavski delegat Lambert Ribot predlaga, da se postavi oficijozna komisija, ki naj preštudira materijal, ki je v razpravi ter se naj vprašanje obravnava na eni prihodnjih mednarodnih delovnih konferenc.
2. Poljski delovni minister Sokal predlaga, da se naj vprašanje odstopi oficijelni komisiji upravnega sveta, ki naj izdela poročilo do prihodnje
IzbornoI Tako . . . tako! . . . Samo udri! Psuj! . . . Vaia solidarnost nam je nevarna, neznosna . . . Vaie strokovne organizacije so nam v Škodo! Zato udrl . . . psuj ... ne bodi organiziran . . . Prol s siogo in s solidarnostjo . . . He, he . . . tako, takol — Udri! . . . Živijo neorganiziranost! . . .
seje. Ta predlog je očividno podpiral tudi ravnatelj delovnega urada Albert Thomas.
Obema predlogoma, zlasti pa predlogu Lambert Ribota, se je uprl francoski delavski voditelj Jouhaux. Upr avni svet se mora izreči za ali proti reviziji Konvencije o osemurnem delavniku. Delavstvo ima dovolj fraz o raznih initerpretacijskih umetnostih' in zahteva, da se mu nalije čistega vina. Po desetih letih veljavnosti dogovora ima delavstvo vsekakor tudi pravico do njega.
Pozneje je stavil še en predlog indijski delegat delodajalcev Khaitan in še četrti predlog je stavila angleška vlada, v katerem zahteva temeljito raziskanje spornih točk potom posebne podkomisije, ki se ji naj dajo na razpolago vsi dokumenti v zvezi s tem vprašanjem, da predloži seji sveta v maju svoje poročilo. Ta predlog se loči od predloga Lambert Ribota zlasti v tem, da ne predvideva nobene obravnave revizijskega vprašanja na mednarodni delovni konferenci.
Soglasje doseči v vprašanju je bilo težavno. Popoldan so se po kratki razpravi in zaključku generalne debate sestale tri skupine — upravni svet, delojemalci ter vlade in delodajalski zastopniki k ločenim posvetovanjem, da zavzamejo stališče k stavljenim predlogom.
Po skozi in skozi živahnih mestoma do dramatične ostrine zaostrenih razpravah zlasti med ravnateljem delovnega urada Thomasom, francoskim delavskim delegatom Lambert Ribot, angleškim delovnim ministrom Steel-Maitland in francoskim voditeljem strokovnih organizacij Jou-hauxom so bili v več glasovanjih ob 7. zvečer vsi stavljeni predlogi odklonjeni.
Angleški minister Steel-Maitland je stavil pozneje še znatno omiljeni predlog, za katerega je glasovalo osem vladnih zastopnikov, osem delojemal-
skih zastopnikov ter belgijski in italijanski vladni .zastopnik pa proti; delodajalski zastopniki, so se vzdržali glasovanja. Talko je bil tudi ta predlog odklonjen.
Politično važno je, da sta belgijski in italijanski zastopnik vedno glasovala z delavskimi zastopniki proti reviziji, dbčim je nemški delovni minister glasoval za ta angleški ipredlog.
Gorenje poročilo je posneto po oiicijclnih poročilih tiska. Vsi govori niso omenjeni v njem. Drugi vladni zastopniki so podajali le kratke izjave, eni za revizijo v smislu predloga nemškega delovnega ministra, proti kateremu je najodločneje nastopil nemški delavski zastopnik.
Pravi sovražnik osemurnega delavnika so angleški kapitalisti s svojo vlado. Prej se niso nikdar upali nastopiti proti sedemurnemu delavniku rudarjev. Sedaj pa mislijo, da je ugoden trenutek za otvorjeno splošno borbo proti osemurnemu delavniku, vedoč, da jih bodo nemški kapitalisti podpirali na celi črti.
To pot so bili poraženi in nadejati se je, da se v bodoče ne bodo več drznili s svetohlinskimi manevri oškodovati načela osemurnega delavnika ter ga z različnimi pokvarami napraviti iluzoričnega.
Ženevsko zborovanje mora služiti delavstvu kot svarilo. Vsaj vemo, kako je z osemurnim delavnikom v Nemčiji, ki se ga delavstvu pri vsakih mezdnih pogajanjih očita. Pa tudi v naši državi so nasprotniki, ki skušajo določbe konvencije pokvariti z razni-1 mi izpopolnitvami, na podlagi katerih se potem uvaja kršitev osemurnega delavnika, ki postane polagoma navada in običaj. Vsako tako priliko hlastno pograbijo meščanske vlade, ki potem izpremene določbe o osemurnem delavniku v prazno farso ali komedijo. Zadostno varstvo za osemurni delavnik more nuditi le sklenjeno delavstvo. Ratifikacija v mednarodnem delovnem uradu, če delavstvo ni na braniku, ne more dajati dovolj potrebnega varstva. Berimo samo izvajanja angleškega delodajalca Wattso-na, kakor poroča časopisje. Mož navaja, da je doslej ratificiralo vašingtonsko konvencijo glede osemurnega delavnika le 9 držav, 32 držav pa sploh ne, druge pa le pogojno. Prav svetohlinsko pripominja: Storiti moramo vse, da omogočimo ratifikacijo s sprejetjem londonskega protokola v vašingtonski dogovor. Seveda si mož pri tem misli: če bo ta dogovor tako pokvarjen in zvodenel, kakor zahtevajo angleški kapitalisti, potem ga bodo vse države ratificirale (odobrile), ker osemurnega delavnika ne hi bilo več.
Zato proletarci — v organizacije!
Vprašanje delovnega tasa.
Osemurnik je v največji nevarnosti. Proti njemu se je začela ofenziva kapitalistov z vso močjo in z vsemi sredstvi. Zato je naloga organiziranega delavstva, da stopi v bran, da napne vse svoje moči, da se organizira na celi črti. Zakaj močna, trdna organizacija je največja zaščitnica osemumika.
Nova odredba o odpiranju in zapiranju trgovin in obratov in z njo ureditev delovnega časa je pred vrati. Delodajalske zbornice zahtevajo, da naj minister za socijaino politiko predpiše, dia sme znašati delovni čas pomožnega osobja za nekatere pokrajine celo 100 ur na teden.
»Ujedinjerti Radnički Sindikalni Savez Jugoslavije«, naša vrhovna strokovna inštanoa, se je v zvezi z De-
Član „Cankarjeve družbe"
bo vsak organizirani sodrug in sodružica. Zaupniki, ki ste dobili bloke, ali jih imate že izpolnjene? Pišite po druge. — Cankarjev spomenik postavimo velik — zato bodite vsi člani.
lavskimi zbornicami oglasil® pri ministru za socijalno politiko. Ta depu-tacija URSSJ in vseh delavskih zbornic v državi je izrazila ministru za so-cijalmo politiko svoj protest, da niso bile povabljene na konferenco, ki se je vršila 28. in 29. marca v ministrstvu iocijalne politike, strokov, organizacije in delavske zbornice, kar je kršitev čl. 36. zakona o zaščiti delavcev. Ker ta člen zakona predpisuje, da se morejo take uredbe sprejeti le, če so 'se prej predložile v mišljenje delavskim zbornicam.
Načrt uredbe v mnogih ozirih nasprotuje predpisom samega zakona o zaščiti delavcev, je izjavila delegacija in opozorila ministra na dotične nove uredbe, ki kršijo zakon o zaščiti de* 'avccv. Krši se zakonska odredba, ki predpisuje delovni čas 48—56—60 ur na teden. Načrt uredbe pa bi delovni čas pomožnega osobja v izjemnih mestih in nekaterih pokrajinah določal tudi na 100 ur na teden. Prav tako je kršena odredba zakona o 36-urnem počitku od sobote do pondeljka. Uredba ima toliko izjem, da bi v praksi odredbe napravile zakon o zaščiti delavcev popolnoma iluzoren.
Na podlagi zakona o zaščiti delavcev ima minister pravico, predpisati v trgovskih in obrtnih delavnicah osem- do deseturniik z ozirom na težavnost posla. To pomeni, da lahko minister predpisuje delovni čas od 8.30 do 9.30. Ža deseturniik mora biti predpis samo kot maksimum. Novi načrt predpisuje samo za osem vrst poslov osemurnik. Za vse ostale posle pa ima, celo za težke in delavskemu zdravju škodljive posle, deseturnik. Zakon dopušča nadurno delo samo tam, kjer je dnevni delovni čas manjši od deset ur in dopušča povišanje dnevnega delovnega časa samo za dve, ozironia eno uro in sicer po § 8 zakona o’zaščiti delavcev. Ta določa, da se ne sme delavca zaposliti več kct 60 ur na teden. Novi načrt uredb dopušča nadurno delo brez omejitve. To se pravi, tudi preko deseturnika, preko 60 ur na teden. Poleg vsega pa oravilnik ne določa strogih kazni za kršitev odredbe o delovnem času.
Iz tega se jasno vidi, da skuša kapitalizem pridobitev delavstva, osemurnik, zlomiti in ponižati delavce v navadno delovno živino. Ker kako naj delavec živi kot človek, ako mora, recimo, delati 14 ur dnevno? 10 ur samo mu preostaja za spanje, za razvedrilo in izobrazbo. In teh 10 ur pač
ne bo porabil, tudi če bi se naravnost trudil, da mu bodo v izobrazbo. Ker mu potem za počitek po 14-urnem delu ne ostane ničesar.
Vsa znanost, ki dokazuje, da je delo delavca tem uspešnejše in boljše, ako ne presega osem ur, kapitalizma ne prepriča. On vidi samo profit. In v profitu je vsa njegova znanost.
Da je zdravje delavca bogastvo, tega kapitalizem ne mara uvideti. Dovolj je delavstva, in ker ni organizirano in se samega sebe ne zaveda, se ga da izčrpati kolikor največ mogoče. Ko je neporaben, se vzame druzega.
Da se s tem, če ne bo osemurnika, poveča brezposelnost, kar je tudi statistično dokazano, kapitalizmu malo mar. On plača samo delavno silo, ki mu dela. In čim več je take sile na razpolago, tem boljše zanj. Ker tem cenejša je.
Avstrijske strokovne organizacije so naredile statistiko o čezurnem delu rudarjev. In v letu 1927 je bilo narejenih 17,787.426 cezur. In to vse kljub teinu, da je bilo dovolj premoga in mnogo brezposelnih rudarjev. In teh 17 milijonov 787.426 čezur da 2 milijona 223.428 delovnih dni po osem ur, ali z drugimi besedami 7411 delavcev bi brez nadurnega dela bilo 300 dni v letu dnevno po 8 ur zaposlenih.
V	5351 obratih je bilo zaposlenih 990.552 rudarjev. In od teh je 328.658 oseb delalo nadure. Na enega rudarja odpade torej nad 54 nadur v letu, torej je teh 328.658 rudarjev, .ki so delali nadure, odjedlo delo, kakor že zgoraj navedeno, 7411 delavcem za celo leto.
Te številke, vzete samo iz rudarske industrije, govorijo preveč jasno. Zato si lahko vsak preračuna, kakšna brezposelnost in z njo znižanje mezd bo nastalo, če se uvede, da se bo ■ahk-o delalo na ted!en tudi do 100 ur. Seveda zaenkrat samo v trgovinah in obratih. Pozneje bodo sledile še tudi industrije.
Delavstvo si mora biti pri tem na jasnem samo v enem: Kapitalizem hoče nizke mezde. Da to doseže, treba imeti na izbiro delavno moč. To bo imel, če uniči osemurnik. In tako je zopet v rokah delavca samega, kakor vedno, da se to ne zgodi. In če se zgodi, naj se zgodi na papirju, v resnici pa veljaj osemurnik. Vsak delavec, ki dela čezurno delo, spravlja svojega sodelavca ob delo in kruh. In kar je on danes naredil svojemu sodelavcu, to se bo jutri zgodilo njemu. Zato ne stojte vsaj sedaj, v teh odločilnih časih, neorganizirani, nego zgrnite se v organizacije, v razredne organizacije! Organizirani pa boste uveljavljali s kolektivnimi pogodbami svoj osemurnik.
Vsak delavec je sam svojega položaja kovač. Tega se naj jasno -zaveda in se organizira.
se krščanski socijalisti izneverili ter v odločilnem trenutku šli s kapitalom proti interesom delavca, proti interesom svojih lastnih članov. Zato se ne čudite, da Vas delavec v svoji pri-prosti delavski duši imenuje črve in gosenice, ko pa nasprotno ta delavec ve in je videl, da je kapitalizem postavil krščanske socijaliste v delavsko gibanje, ki naj kot črv razjedo njegovo zdravo telo ter oslabe njegovo odporno silo.
Prihajate s predlogom skupnih strokovnih! svetov. Ali mar mislite, da bi ti strokovni sveti mogli odpraviti in zabrisati zgod'ovino. Avto*' članka v te njegove strokovne svete sam ne verjame, ker prihaja z dema-goško gesto, »da voditelji« ne bodo hoteli, a vendar ve, da je vodstvo naših organizacij v rokah delavcev in da so takozvani voditelji delavci. Te obrabljene geste so Vam prepustili komunisti, ko so uvideli, da delavci nočejo več nasedati.
Jedro in masa naših organizacij je zaposlena pri trdem delu v tovarni. To jedro čuti dnevno, kako ga kapitalizem izkorišča, ono je oni faktor, ki narekuje razredno taktiko. I ruden in izmučen delavec je spoznal, da je oil varan in zapeljan vse do tedaj, ko
Prava naša domača.
Ko/inska cikorija
V a m jamči pristnost in jakost
so ga vodili od kapitala postavljeni voditelji. Spoznal je, da je vreden samo toliko, kolikor ima lastne moči. Zato je vzel vodstvo svoje organizacije sam v svoje roke. Postavil si je organizacijo dela proti organizaciji kapitala. To sta dva razreda, ki v svojih eksistenčnih vprašanjih ne razpravljata o nacijonalizmu in verski pripadnosti in verskih problemih, nego ekonomskih vprašanjih. Zveza industrij-cev, da čimbolj izkorišča delovno silo delavca, ne glede, ali je krščanskega, nacionalističnega ali marksističnega prepričanja. Razredne strokovne organizacije pa se bore proti izkoriščanju, za svoje človečanske pravice, ne glede, ali je kapitalist krščanskega, nacijonalnega ali kakšnega drugega prepričanja.
Burgfrieden pa je nemogoč.
A.	J.
Občni zbor Konstimnega društva za Slovenijo
»Enotna fronta".
Zadnje čase prihaja iz vrst krščanskih socijalistov klic po enotni fronti v delavskem gibanju. Ta klic ni nov, to so uporabljali že komunisti, ker so bili mnenja, da je najlažje v kalnem ribariti.
»Pravica« v štev. 13 prinaša uvodni članek »V zoritev«, v katerem se avtor članka čudi, da razredne organizacije odklanjajo sodelovanje z meščanskimi strokovnimi organizacijami. V t.em članku prikazuje, kako. se kapitalizem organizira v vedno bolj strnene vrste, da obdrži svojo nadvlado ter prihaja do zaključka: Oni, ki so tovariši v delu, morajo biti tudi tovariši v borbi za boljšo bodočnost.
Tako so naše razredne organizacije vedno izpovedovale. Naše organizacije so šle vedno med delavstvo s klicem: »Proletarci vseh dežel, združite se!«. S tem klicem ije Karl Marks pozval delavstvo vseh ver in narodnosti k iskreni solidarni združitvi, da si obvaruje delavec dostojanstvo človeka.
Kapitalizem je ta klic razumel in videl, da so mu štete ure njegovega obstoja, ako bi se vSe delavstvo na svetu združilo. Kapitalizmu je bilo potreba nekoga, ki naj mu krije hrbet, ter podaljša življenje. Kapitalizem je oni, ki je ustvaril krščanski socijali-zem ter vmešal vero in narodnost v vprašanje mezdnega boja.
Nasprotno so pa naše organizacije ! demokratične in širokogrudne, v njih j je prostora za vse verske izpovedi in 1 vse narodnosti na svetu. Mi smatramo j v naših organizacijah vero in narodno j pripadnost za privatno zadevo posa- j meznika. Naše organizacije so po-stavljene kot protiutež organizacijam kapitala. Kakor ni nobene krščanske Zveze industrijcev v državi, tako tudi rte more biti nobene krščanske strokovne organizacije proti tej Zvezi in-diislrijoev. Kakor ni v državi nobene krščanske Generalne direkcije državnih železnic, tako ne more biti proti njej nobene krščanske Prometne zveze. Zakaj? Zato, ker so službujoči železničarji pripadniki tudi muslimanske in pravoslavne vere. Ti železničarji ne morejo z Generalno direkcijo razpravljati verskih vprašanj, pač pa vprašanje eksistence njih in njihovih družin. Kakor ni nobene krščanske Trboveljske premogokopne družbe, tako tudi ne more biti proti njej nobene krščanske strokovne organizacije rudarjev.
Torej organizacija kapitala nas uči, da ne moremo proti njej postavljati narodnih ali verskih bojnih formacij, neglede na bridke izkušnje, ki ; so jih razredne organizacije imele, kadar so bili krščanski socijalisti postavljeni pred faikt, da dajo svoj veto i proti kapitalu. Vedno in vsepovsod so
Pretekli mesec se je vršil občni zbor Konzumnega društva za Slovenijo, katerega potek je važen dogodek za ves naš delavski pokret. Zlasti je še važen za strokovne organizacije, ker je znano, da so bile zadružne or- \ ganizacije ustvarjene iz srede strokovnih organizacij kot njihove naravne zaveznice, ki naj ustvarijo prole-tarijatu gospodarske temelje za boljšo bodočnost. Tudi Konzumno društvo za Slovenijo je bilo ustanovljeno na ta način, zato je prospeh te zadruge obenem tudi prospeh naših strokovnih organizacij.
Iz tajniškega poročila in iz poročila verifikacijskega odbora smo posneli naslednje podatke: Kongresu je prisostvovalo 36 podružnic pn 40 delegatih ter 8 članov načelstva in H članov nadzorstva. Konzumno društvo se je razvilo v pravo gospodarsko silo, 'kajti sedaj oskrbuje 52 svojih odda ja lišč z blagom. Ta oddajali-šča so razmeščena po celi Sloveniji in tvorijo ljubljansko, jeseniško, tržiško, celjsko, mariborsko in prevaljsko okrožje. Društvo poseduje okoli 7 milijonov blagovne zaloge in 12 velikih stavb v raznih važnejših krajih, ki dajejo gostoljubno streho tudi strokovnim in kulturnim organizacijam pro-letarijata. Vrednost hiš je zabeležena v bilanci, z okroglimi 4 milijoni dinarji, sodna cenitev (faktična vrednost) pa prekaša Din 8,000.000. Hranilnih vlog poseduje društvo preko 7 milijonov Din, deležnega sklada pa 1,400.000. Iz teh podatkov je razvidno, da je tiho in vztrajno delo našega zadružništva koncentriralo že ogromna premoženja, ter jih postavilo v službo delavskih teženj.
Radi pomanjkanja prostora se danes ne moremo obširnejše baviti^ s sklepi, ki jih je sprejel ta velevažmi kongres. Omenimo naj za enkrat le dva najvažnejša sklepa:
Prvi, ki je važen radi organizacij-
ske izpopolnitve, je sklep, da se ustanove na sedežih okrožij okrožni odbori, ki bodo prejeli po navodilu centrale en del njenih agend. Ta sklep pomeni nov korak k decentralizaciji zadružnega poslovanja, ki bo prav gotovo zadružno poslovanje poenostavil, napravil elastičnejše ter pritegnil velik krog zunanjih funkcijo-narjev v vodilni krog zadruge.
Drugi sklep, je še važnejši. Vodstvo Konzumnega društva, ki je kakor znano praznovalo lansko leto 20-letnico svojega obstoja, se je posebno izkazalo na ta način, da je upe-ljalo za vse svoje člane fond' iza njihovo starostno im posmrtno preskrbo. Od celotnega izkupička vsakega člana bo v otiralo Konzumno društvo
prvo leto 5 odstot., drugo leto 4, tretje leto 3 in pol, nadaljna leta P» po 3 odstotke v posebni fond. V slučaju snirti člana ali starostnega doživetja se bo izplačalo članu ali njegovim zakonitim dedičem odpravnino po posebnem pravilniku, iki ga je kongres sprejel in stopi 1. julija t. 1. v veljavo. Ker zakupi povprečna delavska familija za okoli 10.000 Din letno blaga, se bo ta fond posameznim članom hitro večal in članovi dediči bodo že po nekaj letih za slučaj smrti člana sprejeli razmeroma visoke odpravnine. V slučaju doživetja bo dobil pa član vsoto več tisoč dinarjev, kar bo marsikomu olajšava za tisti čas, ko poslane za delo nesposoben.
S sprejetjem tega sklada se bo ta zadruga gotovo še bolj razširila, kajti nadvse jasno je, da bo sleherni delavec dobro razumel parolo, ki se odslej glasi: Kdor nabavlja svoje potrebščine pri Kozumnem društvu za Slovenijo, je zavarovan za starost in smrt!
Za strokovne organizacije pa pomeni upeljava tega fonda še vse večjo pridobitev, o čemur bomo obširnejše spregovorili na drugem mestu.
Važna razsodba obrtnega sodišča.
Odpovedni rok § 1159 obč. drž. zak. velja tudi za obrtne delavce in se ne da skrajšati niti z izrecnim dogovorom.
Po § 1159 obč. drž. zak. je pri delavskih službenih razmerjih, ki trajajo že najmanj tri mesece ali ako se mezda izplačuje tedensko, dopustna odpoved najkasneje prvi delavnik za konec koledarskega tedna (torej najkasneje v pondeljek za soboto), la pravica delojemalcev se glasom g 1164 odz. niti z izrecnim dogovorom med delodajalcem in delojemalcem ne sme razveljaviti ali omejiti.
Sporno pa je bilo doslej vprašanje, ali velja odpovedni rok § 1159 odz. tudi za industrijske delavce in sploh za delavce v podjetjih, za katere velja
obrtni red.	,
Sedaj je pa prizivna instanca ljubljanskega obrtnega sodišča izdala važno razsodbo, da velja odpovedni rok § U59 odz. v celem obsegu tudi
za obrtne delavce. Slo je ža sledeči slučaj:
Železostrugar A. St. je dne 23. 111. 1928 vstopil v službo pri tovarnarju B. proti mezdi 4 Din od ure. Glede odpovednega roka se takrat nista ničesar dogovorila. Pač pa je tovarnar
B.	dal strugarju St. tedem dni kasneje, ko mu je prvič izplačal mezdo, podpisati izjavo, po kateri se službeno razmerje od ene kakor od druge strani lahko vsak čas razdere brez vsake
odpovedi.
Dne 22. decembra 1928 je tovarnar B. strugarja St. odslovil brez vsake odpovedi.	.
Strugar St. je zoper tovarnarja B. vložil pri obrtnem sodišču v Ljubljani tožbo na plačilo 14-dnevne mezde in se je skliceval na to, da je dotično iz-
10. aprila 1929.
»DELAVEC«
Siriti 3
javo podpisal pod pritiskom in v sili. |
Obrtno sodišče je pa njegov tož- i beni zahtevek zavrnilo. Strugar je zoper to sodbo vložil priziv na prizivno sodišče in se je skliceval na predpis § 1159 odz., po katerem mu gre v vsakem slučaju odpovedni rok od .začetka tedna do konca tedna in da mu torej ima delodajalec izplačati mezdo za vse delavne dni od pondelj-ka do sobote.
Prizivno obrtno sodišče je s svojo iazsodbo z dne 13. marca 1929 opr. štev. Cr I 134/28/29 tudi tako razsodilo, da gre strugarju mezda za vse delovne dni od pondeljka do sobote in sicer iz sledečih razlogov:
Po pravici očita priziv izpodbijani sod -bi, da se je izakon napačno viporabil.
Prvi sodnik je mnenja, da če je toženec, spričo navedenega dogovora, tožnika odslovil, ni kršil pogodbe in zategadelj tudi ni dolžan plačati tožniku zahteVane odškodnine, S tem uaziranjem se pa prizivno sodišče ne strinja.
Službeno razmerje med samostojnimi 'SP if n*'b Pomočniki urejuje obrtni red in s 72 obrt. r. določa, da je ustanovitev razmerja med njimi, v mejab začrtanih po zakonih, predmet svobodnega dogovora. Prvi sodnik — dasiravno tega v razlogih izrecno ne omenja —, se je oziral očividno na to določbo, sima trajoč, da ji zgoraj omenjeni dogovor ne nasprotuje.
Službena razmerja v splošnem pa ure-, iuije tudi 26. poglavje druzega dela o. d. z.,
■.i (v novcllš-fci obliki) vsebuje glede odpovedi v § 1159 določbo, da jc dopustna odpoved pri službenem razmerju, ki se ne tiče službe višje vrste in je plačilo odmerjeno ■po urah ali dnevih, po kosih ali posameznih poslih, vsak čas za prihodnji dan; ako take službeno razmerje posebno zahteva delojcm-mkovo pridobitno delavnost in je trajalo že tri mesece ali ako je plačilo odmerjeno po tednih, najkasneje 1. delavnik za konec koledarskega tedna. V § 1164 o. d. z. pa stoji.
. slu*bo|emmkove pravice, ki jih razodevajo določbe §§ 1154, odst. 3.,	1156 do
b, 1160 in 1162/a do 1163, s službeno ■pogodbo ne sinejo biti razveljavljene ali omejene Po tej določbi je torej določba § '|J9 o. d. z. prinudnega značaja (jus cogens) t. j. določba, ki se z dogovorom prizadetih strank sploh ne more spremeniti. Vprašanje te, ali je s to določbo v obrtnem redu ustanovljeno načelo svobodnega sporazumevanja ovrzeno oziroma, ali s to, določbo v obrtnem 'e u ustanovljeno načelo svobodnega sporazuma ovnženo oziroma, ali je to določbo kot prinudno vporabljati tudi pri odpovedih, tičo-čih se službenega raizmerja obrtnih 'pomočnikov.
Po § 153 3. novele k obč. drž. z. a k. (ces. nar. z dne 9. 111. 1916 št. 69) ostanejo za določena službena .razmerja obstoječi posebni
.predpisi, osobito oni obrtnega reda 'nedotaknjeni in po drugem odstavku istega paragrafa se imajo v,porabiti določbe § 150 omenjene novele (vsebujoče med drugim tudi zgoraj navedeno določbo glede odpovedi) samo v toliko, v kolikor ni v obrtnem redu predpisov glede službene pogodbe. Ker vsebuje obrtni red predpise glede službenega razmerja (§ 72) in v § 77 tudi predpis glede odpovedi, po katerem je za odpoved v prvi vrsti merodajen dogovor, bi veljala potemtakem za službeno razmerje med obrtniki in obrtnimi pomočniki v prvi vrsti pogodba, v drugi vrsti določbe obrtnega reda in šele subsidijarno določbe o. d. z. Temu pa ni tako. Vprašanje je, kako je tolmačiti določbo § 72 obrt. reda, da je ustanovitev službenega razmerja med obrtniki in njih pomočniki predmet svobodnega dogovora v mejah, začrtanih po zakonih. Nobenega dvoma ne (more biti o tem, da se nanaša ta določba ne samo na zakone, ki so bili v veljavi ob času, ko sc je izdal obrtni red in na obrtni red sam, ampak tudi na vse poznejše zakone kateregakoli datuma. Določba je 'splošnega značaja in ne dopušča po svojem besedilu nobenega utesnujočega tolmačenja.
Iz lega sledi, da spada med zakone, omejujoče svobodo sporazumevanja § 72 o. r. tudi tretja novela k o. d. z. in da veljajo k njeni prinudni predpisi 26. poglavja tudi za območje obrtnega reda, v kolikor ta takih predpisov ne vsebuje. Ni namreč prezreti, da § 153 odst. 1 ne navaja taksativno posameznih določb posameznih zakonov, ki so se z novelo razveljavili ali spremenili, odnosno, kii so ostali nedotaknjeni. Zategadelj je že justiena komisija v svojem poročilu k osnutku novele izrazila svoje mnenje, da je rešitev vprašanja, katere določbe obrtnega reda so z novelo spremenjene, prepustiti v vsakem posameznem primeru pravni vedi in praksi. Da bo torišče dvomov kolikor mogoče omejeno, je ista komisija dodala k osnutku odstavek 2 § 153, po katerem je vporahiti določbe novele za ona vprašanja službenega razmerja, glede katerih specijalni zakoni »ne vsebujejo določb«. Obrtni red vsebuje sicer določbe glede službenega razmerja sploh in tudi glede odpovedi, nima pa nobenih pri-nudnih določb, odnosno nobenih predpisov, ustrezajočih onim sooijalno političnim načelom skrbstva in iza&čite delojemalca, kot v službenem razmerju šibkejšega faktorja, ki so se uveljavila v določbah noveliranega 26. poglavja o. d. z. S temi poslednjimi določbami so se izpolnile vržcli v predpisih o. d. z. glade službenega raizmerja, ki so i
morda ustrezala za primitivne gospodarske prilike početkom prejšnjega stoletja, ki so pa postala nezadostna spričo razvoja in razmaha obrti in industrije zadnjih 10-letij. Potreba po odpravi take pomanjkljive zakonodaje je že pred novelo k o. d. z. privedla do izdanja specijalnih zakonov za izvestne kategorije delojemalcev. Omeniti je zakon
o	trgovskih pomočnikih z dne 16. jan. 1910 št. 20, zakon z dne 28. julija 1902 št. 156 glede delavnega razmerja pri režijskih zgradbah in razne poselske rede. V zakonu o trgovskih pomočnikih so v polni meri uveljavljena načela skrbstva in zaščite delojemalca. Naravnost absurdno bi bilo smatrati, da bi bila baš najjačja in zaščite najbolj potrebna kategorija obrtnega delavstva izključena od vporabe onih zakonitih določb, ki omejujejo izrabljanje in zlorabo socijalno in materijelno ugodnejšega položaja delodajalca nasproti gospodarsko šibkejšemu sloju delojemalcev. Določbe novele o službenem razmerju, osobito one prinudnega značaja, so izraz moralnih in socijalnih načel naše polpretekle in sedanje dobe, da se delojemalec po delodajalcu ne sme izkoriščati in sicer z ozirom na njegov odvisni položaj, ki bi ga lahko silil k sprejemu zanj neugodnih ali kvarnih pogojev, niti po njegovi lastni volji ne. Kot lex generalis bi te določbe bile brez smisla, če hi ne veljale splošno, za vse kategorije delojemalcev, ki jim posebni zakoni ne nudijo enake zaščite, osobito bi bile brez smisla, v kolikor so prinudnega značaja. Če je zakonodajalec označil nekatere teh predpisov kot prinudne, je to storil pač zategadelj, ker je polagal važnost na to, da se bodo tudi splošno vporabljali. Tudi poročilo justične komisije ipovdarja, da imajo poleg in nad specijalnimi zakoni stati skle- j njene določbe o. d. z. kot sistematična osno- i va in obenem smernica socijalne ureditve j vseh delavskih odnošajev — subsidijarno vporabljive kot »obče pravo« za vse tipe službenega razmerja.
Spričo navedenega je zaključiti, da je smatrati v navzočem primeru dogovor, na katerega se sklicuje toženec, za neveljavnega iin brez ,učinka, da pride glede tožnika v poštev kot prinudna norma določba § 1159 o. d. z. in da bi bil mogel toženec odpovedati tožniku dne 22. dec. 1928 (ki je bil sobota) za konec prihodnjega tedna, tedaj za 29. 12. 1928. Tožbeni zahtevek za plačilo 'odškodnine za one dneve v tem roku, ko bi bil tožnik lahko delal, je potem takem utemeljen in zato je bilo prizivu ugoditi.
Izrek o stroških temelji na § 41. c. p. r.
MAJSKI SPIS
izide na 64 straneh. Vsebina njegova bo izvrstna. Slike iz delavskega življenja, delavske povesti, znanstvene razprave o delavskem gibanju bo vseboval. Naročite, kdor Se ni! Zakaj vsak delavec ga mora imeti in čitati!	—
Dve izjavi.
Beograjska »Pravda« je prinesla izjavo gospoda Milana (Stojanoviča, (predsednika beograjske obrtne zbornice in pooblaščenega zastopnika vkeh delodajalskih organizacij na zagrebški anketi ob priliki pretresa nove uredbe o odpiranju in zapiranju
trgovskih in obrtnih obratov in o delovnem času, ki se glasi:
»Minister socijalne politike sam je mišljenja, da sc naša socijalna zakonodaja mora podvreči reviziji. Tudi mi, obrtniki, smo istega mišljenja. Nova uredba bo pač imela začasen značaj, dokler sc socijalna zakonodaja ne revidira.
Konštaliram, da sc je z novim načrtom uredbe šlo prilično v korist delodajalcem. Uredba bo predstavljala kompromisno rešitev med zahtevami delodajalcev in delavcev ter kot takšna zadovoljava. S to uredbo se bo ustvarilo v vseh vprašanjih, katerih se dotika, enoten položaj, ki se bo lahko docela toleriral, dokler ne bo celokupna naša socijalna zakonodaja revidirana in prilagodena našim socijalnim ekonomskim razmeram.«
Čitajoč v »Pravdi« to izjavo, smo se pa nehote spomnili druge izjave, ki jo je podal Veliki župan ljubljanske oblasti g. Vodopivec o priliki otvoritve palače Delavske zbornice v Ljubljani, ki se glaisi:
»Posebno me veseli, da se otvarja Vaš dom ravno v času, ko gotovi ljudje, ki čutijo nesocijalno, mislijo, da je prišel za nje čas, ko bo mogoče delavstvu vzeti njegove socijalne pridobitve, ki si jih je tekom preteklih deset let z velikim trudom in težkimi borbami osvojilo, Ali to so samo posamezni glasovi in želje posameznikov, ki se ne bodo uresničile, ker jih ne goje niti širši gospodarski krogi, ker so se tudi oni prepričali, da je zadovoljen delavec glavni pogoj za vsak ekonomski napredek. Ne mislijo na to niti odločujoči faktorji v državi, ker naš modri vladar v svojem znamenitem proglasu na narod govori o delavni, rodoljubni in mučeni masi, katere težak položaj je celo bil odločilen za njegov veliki korak. Ravno protivno željam onih posameznikov, je v celi državi zavladal nov duh, kateri bo oživljajoče vplival na našo narodno gospodarstvo in s tem odprl delavstvu nove vire dela in zaslužka.
Zato mislim, dragi delavci, da lahko danes mirno in brezskrbno proslavite svoj novi in krasni dom, ki naj bo vaše ognjišče, kjer se boste pripravljali za nadaljno delo, za nadaljne napore, da zboljšate svoj položaj v moralnem in gospodarskem pogledu.«
Zelo srno Tadovedni in nas zanima, katera teh dveh izjav bo držala.
STROKOVNI VESTNIK.
c)
RUDARJI.
Ali ni to zločin?
Pri rudniku Kotredež v Zagorju, last rboveljske premogokoprie družbe, je bilo ' 'Navadi, 'kakor povsod drugod, da se je sta-re' bolehne ali pa vsled nezgode pohabljene rudarje, zaposlilo na zunanjem obratu, večinoma rui separaciji.
- i . ^ r pe.ka> tedni pa je vodstvo tegalAtd-lavcev* ft °' 'da ’e moralo nekaj teM&e-temi n <<):paeev j zopet v jamo na delo. Med
»IXwCSftS« W f"'h“
:* S- vr hs* as stS
zavori) v letu 1926 prestavljen iz jamskega na zunanji oibrat.	’
a,	8'	,n,larca	L 1 pa >e dobil nalog,	da
oi a dne 11 marca zopet -nastopiti svoje delo v ]a,mu. Ker se pa mož ni počutil spo-sobnega za jamsko delo, je šel 9. marca l. 1. i bra to vsko - s k ladn i č n em u zdravniku dr.
V	toz?devni pregled. Zdravnik je dol ° i pnP°/no nesposobnost za jamsko javil VS‘ud sla,bih °6'- Dne 11. marca se je je	obratnemu	vodstvu, Tu
pokazal	na’	Se ™kar ne da v jamo;
ali vse J6 .svole spričevalo o nesposobnosti,
: jamo. 'astoni;. reklo se mu je, da mora v
le šel Al' I	.
tako slabo videl I , 'C v ]amo ,priSel- iu progi peljala. Ko’s„ „	^ ? rudarja po
so se morali ločiti, ter PD do mesta, kjer
lovni kraj in je moral imen VSd ■ "a SV01.
•	j i ,	imenovani	sa-m do lest-
vah navzdol, sta ga	tovariš., ___ • I	,
naj pazi, da ne pade. Ločili so se in mož Mri po lestvah sam ah predno je prišel do konca, je padel v glob.no, k,er )e obležal s težkimi notranjimi poškodbami. Le srečnemu ssucaju je pripisati, da ie padel v blato- zakaj, če bi bil padel na trdi no, hi si bi)’ g/,, tovo polomil vse kosti ali pa celo ubil.
Sedaj leži doma	in	se niti	ganiti	ne
m°re, sredi svoje družine na bori slamnjači L (Pod*'trcSni sobi, ki je v takem stanju, da a ko iz f>ostelje skozi strop in streho gleda v srnje nebo in čaka, kdaj ga bo ljubi Bog rešil teb živijenskih težav.
a zakaj je moral mož to žrtev dopri-nes i .in zaradi katere, če jo bo sploh preživel, bo predčasno upokojen in obsojen na beraško pahep do .groba? Zakaj je Trbovelj-s a družba odredila,	da	morajo taki	izmozgam rudarji ki s„ že	po	20—30 in	še	več	let
v jami garali in si tam svoje zdravje, svoje •ude pokvarili, zopet nazaj v jamo. Ali ne ve oveljska dru*ba, da ti reveži ne bodo mogli zahtevane »Leistunge« storiti? Da,
družba to ve, in zakaj, to hočemo povedati mi naši javnosti v ilustracijo, dužbi v sramoto in nezavednim rudarjem za vzgled.
Pri tem rudniku je bila produkcija na višku. Prejšnji ravnatelj je pustil razmeroma dobro odprto polje. Ali skozi leta se je to izčrpalo, delavstvo je pustilo raje šihte praznovati, namesto da bi se delalo na pripravah. Tako je začela posebno letošnjo zimo produkcija padati, režijski stroški so se začeli dvigati, a izgled na dobiček v letošnjem letu padati. Zato je nastala deviza: šparati in režijske stroške znižati. Kje začeti? Alo hajdi na zunanji obrat, tam je še nekaj kopačcv-akripljev« zaposlenih, ki še prejemajo svojo kategorično plačo Din 40 dnevno. Ti so predragi. Zakaj, mesto njih se lahko najame mlade delovne sile, ki bodo delale za Din 25 dnevno. Stare pa, ker se jih direktno na cesto vreči ne more, pa v jamo nazaj k produktivnemu delu. To vemo, da vzdržali ne bodo, začeli bodo marodirati in mi bomo rekli, ker niste sposobni za jamsko delo pa hajdi v pokoj. Zdravnik bo ugotovil dve,tretjinsko delanezmožnost in družba se je enega takšnega obrabljenca rešila, pridobila na zvišanju mlade delovne moči in prihranila Din 15 dnevno ter dosegla znižanje svoje režije in povišek dobička. In zato je moral ta rudar postati žrtev. Ali ni to zločin?
I
Marko Prevalnik.
■BET ■
I
Dne 20. marca it. 1. je umrl upokojeni rudar Marko Prevalnik v Črni. Pokojni' je bil član naše rudarske organizacije ZRJ od 15. julija 1908. Bil je vedno v sprednjih vrstah naših borcev in zadnja leta, čeprav že vpo-kojen, ko so nasprotniki najhujše bili ob našo organizacijo, je on vedno med onimi, ki so držali naš prapor kvišku.
Dragi sodrug Marko! Mi se sicer poslavljamo od Tvojih telesnih ostankov, ali Tvoja 'deja in prepričanje ostane z nami neločljivo. Bodi ti zemlja lahka!
Članstvo podruž. ZR.I črna.
2IVILCI.
Mesarji Ljubljana.
Čestokrat se dogodi, da delodajalec svojih delavcev ne prijavi Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, posebno med mesarskimi mojstri je ta navada. Ker pa je taka praksa škodljiva tako delavcu »kot delodajalcu, opozarjamo naše člane, da se vedno'informirajo, da li jih je delodajalec prijavil, v
nasprotnem slučaju naj takoj zahtevajo, da se to izvrši.
Znan nam je slučaj, da je zbolel mesarski pomočnik, zaposlen pri g. Košenina; dasi je bil v službi že nad eno leto, vendar ni bil prijavljen pri Okrožnem uradu. Nenadoma pa je zbolel in zahteval, da mu delodajalec preskrbi zdravnika, kar se pa ni zgodilo. Obrniti se je moral na svoje sorodnike, da so mu istega oskrbeli. Zdravnik ga je poslal v bolnico, kjer je ostal par dni, nato pa se je zdravil .pri sorodnikih in bil celih 5 tednov za delo nesposoben.
Naravno je, da ni prejel nikake bolniške podpore in tudi ne svoje plače od svojega delodajalca, dočim mu je račun za zdravnika in zdravila milostno poravnal delodajalec, a po preteku par tednov mu je vsled tega odpovedal službo. Posledica tega bo, da si bo moral prizadeti pomočnik poiskati drugo službo, za podjetnika bomo pa poskrbeli mi, da v bodoče ne bo imel več svojih delavcev ne prijavljenih.
Pivovarji-
Delavci pivovarne »Union« imajo v splošnem skrajno nizke plače, a so vendar delavci, zaposleni iv Ljubljani, nekoliko boljše plačani, kot oni v Mariboru, dasi imajo vs! istega gospodarja v d. d. »Union«. Najvišja plača delavca v Mariboru doseže jeava Din 500 štirinajstdnevno. Glasom kolektivne pogodbe imajo delavci delo ob praznikih plačano s 50 odstol., nedelje pa s 100 odstotki.
1	ako se je do sedaj tudi plačevalo v Ljubljani in v Mariboru. Pred kratkim pa je prišel na mesto obolelega pivovar, mojstra v Maribor gospod iz Ljubljane, ki je pivovarskemu delavstvu znan še iz pivovarne v Laškem). Prvo njegovo delo je bilo, (ker pač upa, da se bo prikupil vodstvu), da se je spravil na 'itak mizerne plače delavstva. Pravi, da nikakor ne gre, da bi dobivalo delavstvo plačo za štirinajst dni, dočim se dela v resnici le dvanajst dni. Dalje je svojevoljno ukinil 50- in 100-odstot. doklado ob praznikih in nedeljah. Na 'intervencijo obratnih zaupnikov je sicer pristal na to, da se izplačujejo mezde in nadure po starem načinu toliko časa, dokler on ne dobi tozadevnega dovoljenja od ravnateljstva v Ljubljani.
Prisiljeni smo temu gospodu povedati to, da je za delojemalca kot za delodajalca kolektivna pogodba obvezna in se morata oba po njenih določbah ravnati toliko časa, dokler jo prvi ali drugi po tozadevni določbi ne odpove. Kdor ipa krši pogodbo na zahrbten način, je strahopetec. S strani delodajalca je v našem slučaju kompetentno odpovedati kolektivno pogodbo ravnateljstvo,
odnosno upravni svet d. d. Union« v Ljubljani, nikakor pa nima pravice isto kršiti in to samovoljno kakšen pivovarski mojster, kar upamo, da mu bo pojasnilo tudi .ravnateljstvo samo.
Peki Ljubljana.
Ljubljanski pekovski mojstri so silno iznajdljivi pri izrabljanju svojih delavcev. V zadnji številki »Delavca« smo opisali njihovo bojevitost, danes pa moramo spregovoriti o njihovi iznajdljivosti in sicer:	Znana sta
nam diva g. pekovska mojstra, ki mislita, da je pekovski pomočnik obvezan, poleg svojega dela, opravljati tudi delo služkinj. Tako zahtevata od svojih pomočnikov, da po izvršenem delu ribajo pekarijski pribor in njihove pekarne.
Res je, da se pekovski pomočnik v vajeniški dobi priuči vsemu gospodinjskemu in hlapčevskemu delu, vzlic temu pa ije skrajno nesramno s strani pekovskih mojstrov tako izkoriščanje delavcev, kateri so zaposleni vse noči po 10—12 ur in morajo po tako napornem delu prijeti še za cunjo in krtačo samo zato, da g. mojster prihrani dva kovača!
LeSNI DELAVCI.
Podružnica ljubljanskih mizarjev
je imela svoj redni letni občni zbor na praznik 25. marca.
Z 'veseljem je opažati, da so se začeli ljubljanski mizarji vsaj nekoliko bolj zanimati za svojo strokovno organizacijo, ker so občni zbor posetili v zelo lepem številu.
Občni zbor je otvoril s. predsednik Intihar, podal predsedniško poročilo, v katerem je omenil, da je med letom umrlo nekaj sodrugov mizarjev in sicer ss. Dermastija Jože, Braust, Herle in Kordič, Slava njihovemu spominu!
S. predsednik Intihar je podal poročilo v smislu prošlih težkoč, ki so onemogočale napredek organizacije, ravno .tako o napredku zboljšati položaj vajencev, vendar je povdarjal, da mora novi odbor iti s podvojeno silo na delo za pokret in napredek organizacije.
Tajniško poročilo je podal s. Kernjak ml. in omenjal, da se je izvršilo: 1 redni in polletni občni zbor, 3 shodi, 1 zaupniški sestanek, 1 »kupna seja s centralnim odborom O. d. 1. d„ 13 odborovih sej ter več delavskih sestankov.
Istotako jc podal blagajniško poročil) s. Virant za vse leto in še za mesec februar.
Kontrola je poročala, da je redno vsak mesec pregledovala račune ter našla vselej
■vse v jed«. Predlaga staremu odboru abso-lutorij, kar se odobri.
K 3. točki volitev novega odbora podružnice se je izvolil sledeči odbor: predsednik s. Niko Bricelj, Gregorič, Kern jak Franc. Virant Anton, Breskvar Franc, Petrič Martin, Ropret Ivan, Žeibavc Matevž, Kožuh Franc, Kramar Adolf, Bergant Karel, Bergant Karel, Šlosar Franc, Zupan Josip, Antonič Maitija, Hafner Ciril.
S. Bricelj se je zahvalil članstvu za dano mu zaupanje ter poziva vse članstvo na delo in oporo v nadaljnem organizacijskem delovanju, če hočemo uveljaviti n>a&o moč ter odporno silo sedanjemu podjetniškemu sistemu.
K 4. točki sta bila izvoljena kot delegata na 5. redno glavno skupščino ss. Zor Josip in Žebavc Matevž.
S, Dermastija je poročal o raznih poizkusih in delovanju za pospešitev organizacije. Treba bo iti z vso vnemo na delo. Zbrati 'moramo močan zaupniški k aider, ki bo edino podpiral celokupno gibanje ter omogočal pravo organizacijsko življenje. Kje so vsi oni sodrugi mizarji, ki bi delali za naš celokupen dobrobit? Ne samo to! Dobro vemo, da ne vzgajamo naraščaja za naše delo ;v organizaciji. Tu je potrebno naravnost 'ogreti 'se za delo ter pokazati naraščaju, našim vajencem, naše življenje. V lem oziru nam je v prvi vrsti potreben izobraževalen odbor, ki bi hotel prevzeti to nalogo, da bi poučeval naš vajeniški naraščaj praktično in teoretično, kakor tudi socijalno predočevati jim naše vsakdanje potrebe.
S. Tok an govori o starostni podpori, ki je bila uvedena leta 1927, ter je za gotovo karenčno dobo še neizplačljiva, vemdar bo potrebno o tem nekoliko razmišljati in mogoče tudi na skupščini povišati prispevek, da bo mogoče čimpreje podpreti naše stare •borce. Pinimer daje iz Nemčije. Leta 1928 so .uvedli starostni fond, a že z januarjem leta 1929 so začeli izplačevati starostne podpore, vendar znaša prispevek v starostni fond tam celih Din 3 od prispevka.
Delegat Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev Zore Viktor uvideva potrebo,
da obrazloži pomen in delovanje zadiruge, katera je nastala iz najbolj agilnih in požrtvovalnih sodrugov organizacije ter po-vdarja, da je ,to še vedno, v kolikor pač razmere dopuščajo, največja opora organizaciji. Vendar se dozdeva, da maši sodrugi ne uvi-devajo tega ter mnogokrat raje nasedajo raznim intrigam podjetnikov, kar bi jim omogočilo napraviti razdor med nami. Toda, dragi sodrugi, vsak poedini naj si predoči to, da to vprašanje ni tako enostavno, in treba je gledati obojestransko, ,t. j. s strani delodajalca in delojemalca, ker treba je ščititi obrat, a na drugi strani delavca. Ker pa lahko rečem to, da nam ni vseeno, kako plačajo ljubljanski obrtniki svoje mizairje ter tako na račun izkoriščanja vzdržujejo svojo umazano konkurenco, medtem ko znaša pri nas povprečna urna mezda Din 7.50, kar je jasen dokaz, da ne moremo vzdrževati konkurence pri conah, vendar lahko in upravičeno rečeni, da je naša konkurenca dobro in solidno delo. Ta nam nudi dosti dela tor vsakogar v največji meri zadovoljimo.
S. Zor Josip oporeka govoru ter navaja, da se nahajajo naši borci na cesti, ki ne morejo dobiti dela pri nobenem podjetju in tudi zadruga ne gleda na to, da bi takega so-druga uiposlila.
S. Tokan odgovarja na izvajanja predgovornika ter dokazuje, da je bila Produktivna zadruga vedno v pomoč ter da ne more zaposliti več ljudi kot ima prostora. Za po-veeamje obrata pa v sedanjem -času ni misliti.
S sklepom, da se virši v najkrajšem času še en shod, zaključi predsednik občni zbor.
Štefan Lehpamer.
V	sredo 3. t. m. je v najlepši moški dobi umrl sodrug Štefan Lehpamer, šef ljubljanske Borze dela. Že pred vojno je pridno deloval v strokovnih organizacijah, posebno v prosvetnem področju. Bil je velik ljubitelj glasbe in je vodil celo velik tamburaški zhor.
Bil je organizatoričen talent in je organiziral po vojni ljubi jamsko javno borzo dela.
Bodi sodrugu zemljica lahka!
Rubrika iz Cankarjeve druibe.
Zaupniki strokovnih organizacij, ki ste prejeli bloke za nabiranje članov za Cankarjevo družbo, agitirajte in nabirajte člane, ker je čas kratek. Vsak organiziran sodrug in so-družica mora biti član-ica Cankarjeve družbe.
Prvi trije proletarci — ustanovni in dosmrtni člani Cankarjeve družbe so sodrug Prešern Andrej iz Gorij, Bregant Jernej iz Zasipa ter Pavlič Franc iz Zasipa pri Bledu.
Pred velikonočjo so dobili nepričakovan prejemek in so se odločili, da plačajo usta-novninp do 500 Din za Cankarjevo družbo. Ti sodrugi so s tem pokazali, da znajo ceniti pomen lepe delavske knjige in Cankarjeve družbe.
Knjižnični promet knjižnice Delavske zbornice v Mariboru. Knjižnica Prosvetnega odseka D. Z. v Mariboru je izdala od 1. jan. t. 1. do 1. aprila it. 1. 2404 obiskovalcem 4307 knjig in sicer 3973 leposlovnih in 334 znanstvenih. Med temi 1486 slovenskih, 243 hrvaških in 2678 nemških. Vpisalo se je 152 novih članov in ima sedaj knjižnica 525 članov. — Član knjižnice postane lahko vsak, ,ki se dovolj legitimira. Knjižnica je odprta vsak dan od 15. do 21. ure zvečer.
NOVO
knjigoveznico
je otvorila le dni
Ljudska tiskarno v Mariboru
Knjigoveznica je moderno opremljena in je' pričela te dni obratovati. Pripo ročamo se p. n. naročnikom.
PraSke Sunke
in druge prekajene mesne izdelke Konzerve
Sveže meso volovsko, telečje, prašičevo, štajerska perutnina itd. v najfinejši kakovosti in po zmernih cenah pri:
Fr. Slamič
Vetemesartja, tvornica konzerv In mesnih Izdelkov
Ljubljana.
Knjlgoueškeso valenca
sprejme taikioj Ljudska tiskarna v Maribor«.
Učna doba 4 leta. Izobrazba: 3 razredi irie-ščanske ali srednje Sole. Vajencev oče mora biti strok, organiziran.
Sodrugi!
Vsled brezposelnosti sprejemam vsa popravila, ki spadajo v čevljarsko stroko ter jih bom izvrševal točno, solidno in IX) ceni.
Martin Kaplan,
čevljarski pomočnik, Ljubljana, Poljanska cesta 49.
Najboljše in najcenejše si nabavite vsa moška, fantovska in dečja oblačila v trgovini konfekcijske industrije
M luančič, Ljubljana
Dunajska cesta št. 7.
Lastni Izdelki. Cene brezkonkurenine.
Naročujte si le
pitch kolesa
ki so najboljša! Dobe se po solidni ceni in tudi na obroke le pri tvrdki
3g. Vok, Cjubtjana
CavCarjeva ulica št. 7.
I. MIKUS, LJUBLJANA
MESTNI TRG 15
Delavci, delavke, organizirajte se!
Dežniki
Na malol Or%l«imil Na veliko!
USTANOVLJENO 1839
														mm	
.9 : ' ’		1	mm	m		.	M	it	P	jj|§			wl	S	H
Upravni odbor Javne borze dela v Ljubljani naznanja tužno vest, da je gospod
ŠTEFAN LEHPAMER
ŠEF JAVNE BORZE DELA V LJUBLJANI
v sredo, 3. t. m., zjutraj ob pol 4. uri po kratki, muk polni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika je bil v petek, dne 5. aprila ob pol 3. uri izpred hiše žalosti, Prisojna ulica št. 1, na pokopališče k sv. Križu. Rajnemu, ki si je za organizacijo posredovanja dela v kraljevini SHS pridobil nevenljivih zaslug, naj sveti večna luč, njegovi duši pa mir in pokoj.
V Ljubljani dne 3. aprila 1929.
Upravni odbor Javne borze dela v Ljubljani.
V	Imenu Strokovne UoDistle kot oblastne«! odbor« Z. D. S Z. J. Izdaja ln urejuje ter la tiskarno oiteovarja Jošte Ošlak v Mariboru Tisk Ljudske tiskarne v Mariboru.