Naročnina mesečno 29 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je * Kopitarjevi ui.6/111
SLOVENEC
Telefoni nredniitvai dnevna alnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Ček. račun: Ljubljana it. 10.630 ia 10.34') za inseratej Sarajevo štv. 75M. Zagreb štv. 34.011, Pragu-Diinaj 24.7V
Uprava: Ko|utur-jevn h. telefon 2v9i
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po pra/.uiku
Ob 16 letnici premirja
Žrtvovani, da bi mi v miru Uveli
Danes poteka šestnajsto leto, kar je r1,'"> H. novembra 1918 vzšla nad otožnimi o-tovnimi bojišči, ki so postajala eno samo veliko pokopališče, prvič po štirih letih groze in razdejanja težko pričakovana zarja miru. Ni bil še mir, samo premirje, a so vendar vsi vedeli, da je konec prelivanja krvi in vojnih grozot. Milijoni človeških src so z nestrpnim hrepenenjem pričakovali tega velikega dne, ne da bi dočakali njegovo zarjo. Ostali so sredi svojega hrepenenja in svojih sanj, pustili so svoje mlado življenje in bili žrtvovani, da bi mi tem trajnejši in lepši mir uživali.
Padli so za mir! Zavedajmo se tega ob spominu na hekatombe njihovih žrtev. Po njihovi grozotni veličini moramo vrednotiti dobrino in ceno miru. Bati se je namreč, da bi človeštvo za kak trenutek pozabilo to resnico. Človek je že takšen, da prične ceniti kako stvar navadno šele tedaj, ko jo je izgubil. Med vojsko in še tudi prva leta po vojni so narodi dobro vedeli ceniti mir. V novembru 1918 ga je sleherni prebivalec zemeljske oble občutil kot veliko srečo. Tistim, ki so se vračali z bojišč, je pa mir pome-njal naravnost življenje, svobodo, pot v bodočnost, ljubezen in družino, sploh povrnitev nazaj k človeku. Za doma ostale je prišel konec pomanjkanja in vednega pričakovanja, kdaj bo prišel sel z žalostno vestjo, da je padel mož. atek, brat, ženin... Vest o miru je bila celemu narodu zna.nilka novega upanja in novega življenja, kakor če spomladi dihne zelenje prek poljan in trat, in že v tem prvem hipu obljublja rast, cvetje in zorenje sadežev.
Morda so narodi na veselje tistih velikih dni že nekoliko pozabili. Dorašča nov rod, ki vojnega trpljenja ni okusil in bla-godati miru nič več prav ne ceni. Vojno si zopet mnogi predstavljajo kot romantičen doživljaj, pustolovščina ali junaško epopejo... Ko bi se mogli dvigniti z letalom nad Evropo in jo preleteti od enega kraja do drugega, bi videli marsikaj vznemirljivega. Videli bi čete črnih, rjavih, rdečih srajc, ki marširajo, dvigajo roke, stiskajo pesti in prisegajo maščevanje. V zraku bi srečavali jate jeklenih ptičev in ogromnih zračnih nestvorov — vse za vojno. Videli bi komplekse ogromnih tovarn, ki noč in dan pripravljajo morilno orožje, videli bi skrite laboratorije, kjer pripravljajo strupene pline — vse za vojsko. In če bi dobili vpogled v skrite podzemljske shrambe, bi videli, da so izborno založene in do vrha natrpane — vse za vojsko. Visoko gori pod jasno solnčno nebo, kjer bi se mi vozili, bi nam morda radio javljal ognjevit govor ki proslavlja puško in ostrino meča, slavi vojno in nastopa proti mi-rol jubnežem ...
Niso to vesele stvari, pa čeprav so le drobec grozne resnice, ki se skriva našim očem. A kljub temu ostanemo optimisti in verujemo v mir! Verujemo radi tega, ker ni mogoče, da bi politiki in državniki — celo tisti, ki nočejo miru — pozabili na strašno sankcijo, s katero usoda — naj nam ne bo štet v zlo ta izraz — čuje nad mirom. Ni mogoče, da bi izkušnje iz svetovne vojne ne bile več žive in da bi bila pozabljena kazen, ki je zadela vse. ki so se odločili za meč, da z njim odmerijo »pravico« sebi in drugim narodom. Zopet se je izkazala stara svetopisemska resnica, da je »z mečem končan, kdor za meč prijemlje«. Tisti, ki so prijeli za meč, navadno niso zaupali pra; vira, ampak so hoteli krivico in nasilje. Svoj narod in svojo državo so povzdignili za boffa in hoteli, da tudi drugi narodi pred njim malikujejo. Toda »kdor iz svoje domovine dela boga, kliče nanjo prekletstvo«. (Tagore). Izid vojne je pokazal, da pravica more povzročiti sicer veliko zla, ni pa ji dodan končni triumf in zmaga, kajti le »pravica dviga narode, greh pa je sramota za ljudstvo«. (Prov. 14, 34).
Verujemo v mir, ker si ne moremo misliti, da bi velika večina ljudi izmed vseh narodov zemlje, kljub vojni propagandi, želela kaj drugega kot mir. Generacije, ki so same doživele svetovno morijo, itak predobro vedo, da je vojna celo za zmagovalce nesreča. Toda odločitev prihaja vedno bolj na mladino. Naloga dobre vzgoje je, da navaja mladi rod k plemenitemu, pred vsem duševnemu tekmovanju v življenju in da mu odkrije vsa prostrana polja koristnega urlejstvovanja, kjer more služiti domovini. Mladini je treba povedati, da naš narodni sovražnik ni le morda sovražni sosed onkraj državnih meja, ampak so tudi nevednost;, bolezni, revščina, socialne in nravstvene zablode med narodom. Na vseh teh frontah se neprestano bije hud boj, ki zahteva celih, nesebičnih mož, jeklene volje in bistrega uma. Pravi patriot bo predvsem tu postavil svojega moza in pomagal svoji domovini do veličine.
Verujemo v mir, ker verujemo, da bo nečloveškost moderne vojne odvrnila narode od strahotnega medsebojnega uničevanja. Tehnika je vojno napravila nečloveško. Istočasno je zabrisala razliko med vojakom in civilistom. 2e zadnja vojna s podmornicami, z zraka in s kemičnimi plini je pokazala, da bi pri eventuelni bodoči vojni bil ves narod prizadet in bi se cela dežela istočasno spremenila v bojišče. Učenki takšne vojne bi bili tako strašni, da bi mogli imeti za posledico dejansko uničenje celili rodov in narodov. Kdo more imeti garancijo. da bo zmagovalec. Kaj , če nima sovražnik še močnejšega orožja, še učinkovitejšega strupa?
Zato tudi v silnem oboroževanju ne vi-
dimo toliko želje po vojni, kakor strah, da koga ue zaloti nepripravljenega, V resnici si pa vojske najbrže prav nihče ne želi. Bolj varna pot do miru bi seveda bilo postopno razoroževanje, kakor pa tekma v oboroževanju, ki tira nekatere države že skoraj do bankrota.
Verujemo končno v mir, ker predpostavljamo, da je človeška duša po Tertulijanovo »po naravi krščanska« in torej dostopna za mirovno delo mnogih plemenitih mož, zlasti pa cerkva, ki so vse v službi mirovne ideje. Katoličani smo še posebej dolžni, da delamo za mir in podpiramo mirovna stremljenja. Kajti božje kraljestvo, za katerega vsak dan molimo, se ne bo uresničilo na zemlji drugače kakor v miru. Treba je, da po svojih močeh prispevamo k širjenju mirovne misli, ki najde svojo najmočnejšo oporo v zapovedi krščanske ljubezni, ki uči, naj bližnjemu ničesar ne storimo, česar nočemo, da bi nam drugi storil. Krščanska zapoved ljubezni, prenesena v mednarodno politiko, bi bila najmočnejše jamstvo miru in celo trajnega bratstva med narodi.
Ob obletnici 11. novembra 1918 sc .- spoštovanjem spominjamo tudi vseh tistih, ki so dali življenje za ustvaritev, veličino in mirno rast tudi naše države. Tudi oni so padli, da bi mi v miru živeli in v plemeniti tekmi z drugimi ljudstvi razvili tudi vse umske sile in bogate sposobnosti našega naroda. Naša država je ponovno dokazala svojo željo in voljo do miru. Poudarjala je svojo neomajno ljubezen do miru celo tedaj, ko so drugi rožljali z orožjem, govorili bojevite govore in nam delali krivico. Ohranili smo mir in se obvladali eelo v trenutku, ko je padel v službi miru najvišji predstavnik naše države, naš kralj Aleksander. Vse te žrtve prinaša naš narod na žrtvenik miru zato, ker se zaveda, da je mir njegova največja dobrina. Tudi ta enodušnost in volja do miru v celem narodu nas navdaja z optimizmom, da bomo mir, ki sa tako od srca vsi želimo, tudi šc dolgo ohranili. Saj kdor ljubi svojo domovino, ji ne more ničesar boljšega želeti, kakor dolgo bodo mirnega razvoja.
Reforme, hi kličejo ...
Za zakon o najnižjih plačah
Tako prenočujejo oni. ki so brez dela in brez doma...
fmammM
Voz, v katerem je bilo podpisano premirji;
V vrtincu sedanje svetovne gospodarske in socialne krize so zašle v največjo anarhijo delavske mezde. Vrednost dela, ki je prva leta po vojni rastla, se je pričela naglo krhati, ako merimo to vrednost z merili gospodarstva, ne pa z etičnimi merili. Prav to nasprotje med pravo vrednostjo dela in med ono, ki jo nudi za delo sedanji delovni trg, je postalo za delavski stan usodno. Delavec se je znašel na istem, kakor kmet. Kmetovi pridelki so naglo pričeli izgubljati svojo tržno vrednost, delavec pa j« dobival za svoje roke vedno slabše in redkejše ponudbe. Toda delavec je v enem oziru še na slabšem od kmeta. Zakaj medtem, ko se more kmet kolikor toliko umakniti pred lakoto in skrajno bedo za zid lastne male samostojnosti, to je, da čim manj kupuje drage industrijske izdelke ter skuša, kar se le da, vs« potrebno pridelati sam doma, delavec ne more najti nikjefr izhoda iz stiske, v katero je zašel, Stara bojna sredstva delavskega stanu, kakor stavke, politične borbe, vse to spada v današnjem času že v zgodovino Ln bi se sedaj delavcu v nobenem oziru ne splačala. Vsaka stavka je n. pr. danes iluzorna, ker je le malo možnosti, da bi stavkujoči uspeli. Saj je za vsako prazno delovno mesto toliko ponudb s strani delavcev in za vsako možnost zaslužka se izteza toliko rok, ki bi rade prijele za vsako delo in pod vsakimi pogoji.
Nemožnost delavstva, da varuje pridobljene pravice, še večjo nezmožnost, da si pribori novih, je dobro izrabila industrija in druga podjetnost, od katere je danes čutiti — po vsem svetu, nr samo pri nas, — velik pritisk na višino delavskih mezd in za poslabšanje delovnih pogojev. Kot posmeh je razumeti dandanes dejstvo, da se prav sedaj, ko je vse polno delovnih rok na razpolago in bi sc moglo vse delo, ki ga človeštvo potrebuje za svoj obstoj in ugodno življenje, dalo opraviti ob znatno skrajšanem delovnem času, najbolj krši osemurnik.
Po načelih liberalizma, da povzroča velika ponudba blaga nižje cene, se torej ravnajo tudi delavske mezde. Toda sodoben človek ne sme več smatrati človeškega dela za navadno blago, ker se s tem krši etično dostojanstvo človeka. Isto napako, smatrati človeško delo za blago, lc z drugo spremembo o nadvrednosti, je zagrešil tudi marksizem. Po načelih teh dveh nazorov jc danes anarhija v delavskih mezdah razumljiva. Morda, toda ni vse pravično, kar je razumljivo.
Zaradi nizkih mezd in nezaščitenih delavskih pravic jc nastalo v naši industriji pravo iz pod hi-jaštvo v mezdah. Industrijec ne plačuje več delavcu toliko, kolikor je njegovo delo ccJo po ka-
Kje je nevarnost?
V vodilnem angleškem katoliškem mesečniku »The Month« podaja Thomas Woo-dlock pregled o sedanjem stanju katolicizma v svetu. Pisatelj prihaja do zaključka, da je Cerkev sijajno odbila tri velike napade, ki jih jc lajicistična znanost in filozofija naperila od srede 19. stoletja proti osnovani katolicizma, in je s tem vsemu krščanstvu izkazala neminljive usluge. Zaključen jc napad takozvano »kritične teologije«, ki je s svojim racionalizmom hotela izpod-koputi temelje sv. pisana in krščanske tradicije. Na čisto filozofskem polju je odbit napad relativistične filozofije, ki je hotela vse človeško razumsko znanje in vse njegovo nravstveno stremljenje prepustiti brezbožnemu subjektivizmu in njegovim subjektivnim kriterijem. Najbolj žalostno pa se je zrušila ofenziva z u a n s t v e -nega materiali z m a, ki je desetletja bil sicer v stanu, držati v idejnem krogu svojih zmotnih socialnih naziranj in izključno materialističnega pojmovanja življenja, zlasti delovne mase in pa podpovprečne duhove, a se je končno po umskih dokazih in še bolj po razvoju stvari in življenja samega izkazal kot velika znanstvena zabloda. Nad vsemi temi zablodami stoji Cerkev danes zmagoslavno kot nepremagljiva skupnost, »nezlomljiva sredi najhujših tokov, edina, ki se jc obdržala sredi vsesplošnega poloma, jasna in odločna sredi vseh zmot in dvomov — v resnici edina tvorba, ki stoji pokonci sredi časovnih viharjev.«
Toda. mod tem, ko se ideje m moč lai
cizma, kakor ga je sprožila in zasnovala francoska revolucija, polagoma izgubljajo in propadajo, pa nasprotno opazujemo znova poživljeno močno preganjanje in sovraštvo proti Cerkvi. Pojavlja se cclo v deželah, ki so stoletja bile zvesto vdane Cerkvi. Pa tudi drugod vidimo Cerkvi neprijazna stremljenja, ki bi se vsak hib mogla spremeniti v dejansko preganjanje. Dobro jc, da vemo, odkod vse to prihaja in odkod se usmerja sovražno razpoloženje proti Cerkvi. Naši nasprotniki nič več no nastopajo proti katolicizmu in Cerkvi v imenu »svobode vesti in prepričanja«, v imenu avtonomnega človeka, ki jc dolžan poslušati le lasten razum. Ne, to je bil način lajicističncga boja proti Cerkvi v 19. stoletju. Danes gre boj proti katolicizmu in Cerkvi pod geslom avtoritete. Katoliškemu človeku preti dane« nevarnost od strani absolutne države, kakor sc je razvila po vojni in ki zahteva za sebe ne lc telo, ampak ludi cclo dušo slehernega pocdinca. Samo malo ljudi še pomisli danes resno, da jc resnična svoboda bistveno utemeljena v pravični omejitvi posvetne državne avtoritete, kakor Cerkev tako jasno poudarja v svojem nnuku že od Tomaža Akvlnca dalje. Nova absolutna in lajična država poincnja veliko nevarnost za naravne prnvicc in svoboščine človekove, kakor tudi za pravice in svoboščine katolicizma, ki je v Cerkvi organizirana družim. Cerkev bo tudi ta novi napad zmagovito prestala, pa čeprav bi svoboda človeka bila v vseh državah zatrta.
pitalističnih načelih vredno, temveč mnogo manj. Industrije med seboj ne tekmujejo več toliko z boljšo kakovostjo izdelkov, ne več s tem, da zahtevajo za lastnike manjše dobičke, temveč z nižino delavskih mezd, z večanjem delovnega časa. Le tako s.i je mogoče razlagati razcvil n. pr. pre-dilne industrije pri nas, ki je začela skoraj v vseh primerih z majhnim tujim uvoženim denarjem, toda po zaslugi nizkih mezd stoje danes mogočne tovarne, krasne upravne stavbe in poslopja za višje nastavljence, seveda, ko so dclavci dobivali po 2 do 3 Din na uro. Le tako je mogoče, da morejo južni rudniki v državi tekmovati našim rudnikom, ker delajo delavci v njih za hlcbec kruha na dan, denarja pa sploh o-d svojih mezd niti ne vidijo, podjetja pa se niti ne sramujeijo, da ne bi ostala svojemu delavstvu kljub lepim dobičkom dolžna ogromne vsote. To je najgrši »dumping«, najbolj očito izpodbijaštvo z delavskimi mezdami.
Ako se delavstvo sedaj ne more več braniti, ga mora v interesu splošnosti in vsega naroda sprejeti v zaščito in obrambo država, enako kot se je deloma žc zavzela za kmela, oziroma ga še skuša varovati. Kapital seveda ne potrebuje toliko vidne državne zaščite, pač pa jo potrebuje narod, to sta kmetski in delavski stan.
Delavce je treba drugače zaščitili, kakor kmete. Predvsem je treba odstraniti neznosno zmede delavskih mezd. To pa je v danih razmerah možno le z zakonom o minimalnih, najmanjših delavskih mezdah, ki jih sme podjetnik delavstvu plačevati. To se pravi, nihče ne sme plačevati dclavcu nižjih mezd, kakor bi jih tak zakon določal, navzgor pa seveda noben zakon nc more omejevati mezd. Drž. avtoriteta mora priskočiti delavstvu na pomoč.
Ljubljanska Delavska zbornica je izdelala načrt r.a tak pravilnik ali zakon o minimalnih delavskih mezdah, ki smo ga omenili v našem listu. Načrt sicer ni idealen, bi pa predstavljal, ako sc uzakoni, vsaj prvo stopnjo za zboljšanje delavskega položaja ter bi se končno odstranilo 1 i citira nje delavskih mezd navzdol, ki bo sicer še kdove kako dolgo časa trajalo, morda do popolnega zasužnjenja delavskega stanu, kar pa nobena država ne sme in ne more dopustiti. Načrt, ki določa za mladoletne najnižjo dopustno mezdo 10 do 15 Din, nato pa po kvalificiranosti navzgor, da bi smeli moški nad 30 let zaslužiti najmanj 40 Din, ta načrt bi cagotov.il delavcu vsaj najbolj bedno življenje, vendar dovolj dostojno, tako da bi delavcu ostalo še nekaj za stanovanje in za obleko ter bi zadoščale za preživljanje družine. Seveda je težko izvesti z» vso državo enake mere. Za dclavca na jugu, kjer on cene nižje, je dnevna mezda 20—30 Din sprejemljiva, za našega, ki mu je vse dražje, pa prav težko. Zato načrt tudi predvideva, da bi se smernice mogie prilagoditi ntkoliko krajevnim razmeram, vendur pa nikdai vee ne b-i bilo tako velikih razlik in tako neznosnega izpodbijanja mezd in tudi cen izdelkom.
Načelo najnižjih mezd b.i se moralo uveljaviti tudi pri javnih delih. Načrt pravilnika za javna dela v lasta' režci clooča, da smejo delavci zaslužiti »največ 20 Din na dan/. Za delavca na cestah na jugu b: bilo to neida dovolj, toda za delavca, ki koplje v Ljubljanici, pa bi bila lo sramotno nizka mezda. Ta točka v pravilniku bi &e morala glasili »rajma«; 'itj Din dnevno«, pa še to ■e mnoge mani. kakor pa določa načrt o minimalnih mezdah, ki ta ie izdelala ljubljanska Delavska zbornica
Uredite. delavsk-h mezu bi bil velik korak k •vzdravlu upi vsc;;a ^ispouaistva, saj je kupna mod delavstva zaradi anarhije njegovih mezd zelo blizu ničli tn potem seveda kmet nc more prodati delavcu toliko, kolikor bi v normalnih razmerah in kolikor ta potrebuje. Nizke in berašike delavske mezde tlačijo vse gospodarstvo, tako tudi obrtnika in tij>ovca, tlačijo navzdol davčno moč države in zadevajo posredno ali neposredno vse stanove. Rdini in znatni dobiček od tega pa ima največ tuji kapitalist, ki spretno izrablja dumping v delavskih mezdah ter v obliki čistih dobičkov izvaža milijone in milijone naših zdravih deviz v inozemstvo. Dober zakon o minimalnih delavskih mezdah bi to stanje precej izboljšal. Zato: dajte nam zakon o najnižjih plačah!
Zagrebška vremenska napoved: Lahno oblač no, počasi se bo zjasnilo, precej stalno in zmerno toplo.
Dunajska vremenska napoved: Milo vreme bo Irajalo še dalje. Po oblačnosti r jutra bo eledllo jasno in toplo vreme.
Trpeča Cerkev v Mehiki
Strašna borba katoliških staršev za vzgojo lastnih otrok
Nevvvork, 8. nov. Izjava poslanika Združenih držav v Mehiki o Ca i lesov i prosvetni politiki, združeni s preganjanjem katoličanov, je zbudila ostro polemiko v katol. listih. Katoliška revija Amerika zahteva, naj se poslanik Daniels takoj odpokliče.
i*o poročilih iz. Mehike je Calles, ki je dejanski organizator najnovejše gonje proti katoliški cerkvi iu predvsem proti krščanski vzgoji otrok, nedavno imel v Guudalajari govor, v katerem je izjavil, da ie treba še preostalo peščico duhovnikov, ki se buvijo z vzgojo otrok, odstraniti. Cerkev in njeni zavezniki tvorijo zadnjo postojanko konservativcev, ki jo je treba zavzeti, šole je trelm osvobodili vsakega verskega vpliva.
Ta izjava ni prav nič presenetila katoličanov v Mehiki in tudi ne katoličanov v Združenih državah. Callesovo mnenje o krščanski vzgoji je bilo >;e davno znano. Zalo je bilo toliko hujše presenečenje. ko se je ameriški poslanik v Mehiki Daniels pridružil tej izjavi. O. Daniels je namreč obiskal neko mehiško šolo. Ob tej priložnosti je izjavil, da je imel Calles povsem prav, ko je dejal, da si je treba osvojiti otroku. S tem je govoril iz duše vseh ameriških patriotov, posebno tistih, ki stoje nu odgovornih mestih. l'o odločnem nastopu katoliškega liska se skuša Daniels nn ti način braniti, da trdi. da je samo splošno izjavil, češ, da ima bodočnost tisti, ki ima mladino ua svoji strani. Katoliška revija »America« se s to izjavo ne zadovoljuje in zahteva, naj se poslanik, ki bi se bil moral zavedati, kaj govori, takoj odpokliče.
Jezuit Kennv je nedavno prepotoval Mehiko, ia hi proučil novi šolski sistem, ki so ga uvedli
Verski mrak v Nemčiji
revolucionarji. Pater navaja v svojem poročilu reči. ki jih v listih sploh ni mogoče natisniti. Revolucionarji so uvedli povsem boljševiške učne načrte. V Mesico-Citvju je zvedel, da vodijo šolske otroke i porodnišnico, kjer morajo prisostvovati porodu. Na ta način jirn ubijajo svoje prOsVetiteljstvo.
Svete podobe zažigajo
London, Id. nov. Lisi I .a Prensu« (\lexic-o-Citv) poroča iz Merido, dn je šolski nad/orni k v Ifumpopoln v državi Cainpeclio v Mehiki se /gol -'(I svetih podob, ki jih jc policija zaplenila pri zasebnikih. \ nekaterih državah Mehike je bilo držuvnim uradnikom strogo prepovedano imeti v svojih stanovanjih svete podobo, ('rudnik, kj bi se pregrešil proti tej prepovedi, bo na mcistu odpuščen i/, službe. Policija ji; v Me. ridi /uprla vse cerkve. Pozvala je nadškofu, naj zapusti Mehiko. Guverner države Cliihuahua je dal zapreti vise zasebne šole. Ta ukrep je <m'- i -vidno naperjen proti krščanskim šolnin.
List ;La Prensa« poroča nadalje j/ Vguasu Calicntes. da je tam policija odkrila zaroto protj državi. Aretiranih je bilo več oseb in zaplenjena je liilii velika zaloga orožja. Učiteljstvo i/, Maiumorosa v državi Tamuulipas je slavilo zbornici strašen predlog. Učitelji so zahtevali, naj bi vlada dala poslreliti vse škofe in duhovnike, češ, da so državni izda«','<: ter so podrejeni svetemu očetu. Oni so nr	ki na-
predka mehiknnskegn proletariutu. .miicu ni vzela tega predloga sploh na znam je.
IzsSedovanje atentatorjev
Kaj bo storila avstrijska vlada?
Dunaj, 10. nov. Odbor kasacijskega sodišča, ki mu je bila izročena zadeva izročitve polkovnika Perčeviča, je zaključil svoje delo; toda javnosti ni znano, kakšno stališče je odbor zavzel. Končna odločitev, ali naj Avstrija izroči Perčeviča francoskim oblastvom, da ga ta postavijo pred sodišče radi marsejskega atentata, pripade kanclerju dr. Schuschniggu, ki je obenem pravosodni minister. Verjetno je, da bo skušala vlada zadevo nekoliko zavleči, da se na ta način da več časa za premislek. Verjetno je, da je Gombos, ki j se je sestal s kanclerjem na Semeringu, prinesel 1 kakšna zadevna navodila iz Rima.
V jugoslovanskih krogih se je razširila vest, da jc general Sarkotič, 1'erčevičev sotrudnik, uničil vse listine, ki bi utegnile kompromitirati Perčeviča. Avstrijski policiji očitajo, da ni pravočasno zaplenila dragocenega gradiva.
Brzostrelna puška, samokres,
Berlin, 10. nov. Med listinami, ki jih je tukajšnja policija zaplenila emigrantom, so tudi pravila vstaške organi i je. V njih je popisana obleka, ki naj jo nosijo staši. Pravico določanja uni-j forme in oborožitve si je pridržal glavni stan j vstašev. Zato je izdal enotna navodila za vse pod-| rejene edinice. Čepica je imela posebno zanimi-! vost. Spredaj je bila spravljena neke vrste krinka, ki jo je vstaš v vsakem hipu lahko potegnil čez zgornji del obraza in nos. Na čepici so vstaši nosili vstaški znak »U«. Obleka je bila zelenkasto-sive barve. Vsak vstaš je bil oborožen z brzo-strelno puško s tremi magazini, nadalje z revolverji in štirimi bombami. Nadalje so imeli teroristi pravi operativni načrt za končno vstajo. V
mora priseči na poganstvo
Poseben urad se peča s plemensko rejo nemškega naraščaja
dani na prosto, ampak se mora vsak preje pod-
Dunaj, 10. nov. TG. Uradno glasilo »Čster-reichische Sturmscharen«, ki se imenuje »Sturm iiber Osterreich« objavlja sledeče zares čudno zveneče vesti o nalogah nemške udarne organizacije SS (Sturmstaffeln), o kateri se je toliko pisalo v zvezi z dogodki dne 30. junija v Nemčiji. Po teh vesteh,« je vrhovno vodstvo SS čet v Nemčiji priseglo zvestobo novemu poganskemu pokretu v Nemčiji in je moralo istočasno tudi priseči, da se za vselej odreče vsaki krščanski ali cerkveni obveznosti«.
SS vrhovno vodstvo sestoji iz treh odsekov: T. SS-urad. ki se peča z organizacijo in s članstvom; 11. Urad za pleme m naseljevanje ter III. Urad za varnost.
Prvi urad se predvsem peča z izbero posameznih krajevnih vodij in s »posebnimi nalogami«.
Drugi urad se peča s pravo pravcato plemensko rejo »novega nemškega človeka«, izbira plemensko dovršene člane in išče za nje istotako plemensko dovršene življenjske družice. Zakoni niso
Razočaranje . . .
vreči natcučni »plemenski preiskavi«, peden dobi ! dovoljenje ali pa se mu dovoljenje odreče. Člani morajo slepo vbogati plemenskim navodilom tega »urada za čuvanje nemške pasme«.
Tretji urad deluje v strogi zvezi z državno policijo in z zunanjim ministrstvom ter prevzemu »posla«, s katerimi se v notranjosti države državna policija noče obremeniti, oziroma za kater 2 zunanje ministrstvo v zunanjem svetu noče prevzeti odgovornosti. Ta urad porazdeiuje »posebne naloge«, ki so v interesu države in ki so podobne »nalogam«, ki jih je SS izvršil 30. junija. Dodelitev temu uradu je najvišja čast, ki jo more doseči SS miličnik. Vsako izdajstvo in govorjenje o posebnih nalogah sc kaznuje s smrtjo.
(Zgoraj navedeni list pristavlja, da ima le vesti od nekdanjega člana SS, ki pa je pobegnil, a ki si upa vse svoje trditve dokazati. Mi prepuščamo odgovornosi za to zares gorostasno vest i omenjenemu listu. Op. ured.) '
Kakao ni več samo bogatim dostopen, temveč 3i ga more vsakdo privoščiti. Zavitek Mirim kakaoa j za štiri osebe velj- "no Din P—. Mirim kakao ; e prizuauo doboi iu okusen, pa tudi izredno hranljiv in okrepčujoč. Dobite ga v vsaki trgovini.
V sedmih točkah
pravilniku so bili določeni tudi čini vstašev In sicer takole: »Poglavnik, poglavni pobočnik, po-bočnik vodnik, pobočnik doglasnik, pobočnik op-kopnik, pobočnik opskrbnik, tabornik, stožernik«. Posamezni tabori so imeli svoje zastave, in sicer je bila to rdeče-belo-niodra. Zastava je bila 50 om široka in 1 111 dolga. Na b^em polju zastave je bil natiskan v črnih barvah vstaški znak, nadalje oznaka tabora. Ob zaključku tega predpisa je stala določba: Ta predpis je izdan v smislu točke 13. vstaške ustave in dostavljen je bil vsem vstaškim edinicam, da ga izvedejo — v glavnem vstaškem stanu 1 .1932 —- po odredbi poglavnika — poglavni pobočnik Vukovački 1, r. Temu predpisu sta bili priloženi dve sliki vstaša v predpisani uniformi. Na prvi je vstaš v bojni opravi in s pelerino. Druga kaže dva vstaša s krinkami na obrazu in brzostrelnimi puškami.
Pred Zvezo narodov?
Pariz, 10. nov. »Temps« poroča iz Ženeve, da so tam mnenja, da se bo Svet Zveze narodov bavil z marsejskim atentatom in to že na prihodnjem zasedanju, ki se začne 20. novembra. Ako bo v tem pogledu storjen kak korak od strani jugoslovanske vlade, se bo to zgodilo sporazumno z državami Male antante in Balkanskega sporazuma. Podlago za ta korak daje čl. 11 pravil Zveze narodov, V njem je rečeno, da vsaka okolnost, ki ogroža dobre odnose med narodi, od katerih je odvisen mir, lahko tvori predmet prijateljskega koraka kake države članice pri skupščini ali Svetu Zveze narodov. Vse kaže, da bo predstavnik Jugoslavije na podlagi natančnih dokazov javno razkril ozadje marsejskega atentata in njegovo organizacijo, ki se je izvršila na madjarskih tleh. otalni delegat Jugoslavije pri Zvezi narodov g. Konstantin Polič je zdaj v Belgradu, od koder se vrne v Ženevo v četrtek.
Francoski senat zahteva kazni
Pariz, 10. nov. AA. Včeraj se je sestal senatni odbor za zunanje zadeve. Za svojega novega podpredsednika je izvolil senatorja Corniga, ker jc dosedanji odstopil. Nato so prečitali poročila o marsejskem dogodku. Razvila se je razprava o zunanjih pogojih in okolnostih tega strašnega dogodka. Vsi so obžalovali, da so v Marseillu manjkali primerni varnostni ukrepi in da se ni poskrbelo za osebno varnost vladarja prijateljske in zavezniške države. Odbor je pozval svojega predsednika, naj intervenira pri francoski vladi, da bo ugotovila odgovornost in zahtevala sankcije proti vsem, ki niso izpolnili svoje dolžnosti pri prihodu Nj. Vel. kralja Aleksandra v Francijo. Senatni odbor za zunanje zadeve je dalje sklenil, naj francoska vlada z ostalimi vladami vred izvede energično akcijo proti nadaljni mednarodni teroristični akciji, ki je nevarna miru in ki lahko ogroža milijone ljudi. Na koncu je predsednik odbora sporočil članom, da bo zunanji minister Pierre Lavai poroča! odboru o zunanjem položaju v petek, dne 16. novembra.
Koroški Slovenci mmajo nobenega zastopnika v zveznem kulturnem svetu
Gomhosev uspeh pri Mussoliniju?
v Rima je začelo pešati navdušenje za revizijo
Celovec. 10. nov. b. Po uvedbi nove avstrijske ustave sla prišla v avstrijski državni svet dva koroška Nemca in sicer grof Thitrn-Valsassina iz Železne Kaple kot zastopnik Heimvvehra, in odvetnik dr. Tschurtscbenthaler kot zastopnik krščanskih socialcev. V državni kulturni sVet tudi dva Nemca in sicer znani Mayerhofer-Griinbuhel iz Velikovca in učitelj Škerjanc (Skoriantz) iz Celovca. V gospodarskem svelu sedyo 4 Nemci. Iz drugih dežel je treba navesti dr. Lovra Karala, voditelja gradiščanskih Hrvatov.
Istočasno je bilo imenovano tudi članstvo deželnih zborov in deželnih vlad. Deželni glavar ostane general Hiilgerth; člani pa so inž. Ehrlich, nadrevizor Juvan, pekovski mojster Schuschnigg in dr. Sucher. V članstvo deželnega zbora je prijel kot zastopnik cerkve odličen slovenski rojak, kanonik dr. Rudolf Bitimi, kot zastopnika kmetijstva pa še dva Slovenca in sicer posestnik Karel Miki iz Malošč in Albert Breznik iz Žitare vasi, V kulturnem oddelku deželnega zbora Slovenci nimajo nobenega zastopnika.
Obžalujejo, da avstrijska vlada ni smatrala za potrebno, da pride v zvezni kulturni svet tudi takšen zastopnik slovenske narodne manjšine na Koroškem.
Nouackh odstopil
Dunaj, 10. nov. b. Predsednik državnega sveta, ravnatelj avstrijskih zveznih železnic Nouackh je podal danes ostavko na položaj v predsedstvu državnega sveta, ki jo je utemeljil s prezaposlitvijo. Čuje se pa, da je pravi vzrok njegovega odstopa iskati v tem. ker jo svoječasno sklenil civilni zakon. To je imelo za posledico, da njegova žeaia nj bila sprejeta v katoliških krogih, kot predsednik državnega sveta
pa bi se temu ne dalo izognili.
*
Innsbruck. 10. nov. c. Tukajšnja policija je danes izvedla zelo mnogo preiskav pri narodnih socialistih. To je v /.vezi s tem, da so na Tirolskem narodni socialisti zopet poživili svojo revolucionarno aktivnost. V današnjih jutranjih urah so narodni socialisti preplavili vse mesto z letaki, v katerih pozivajo svoje pristaše, da naj se zopet povrnejo na svoja mesta in začno z revolucionarno aktivnostjo. Vodstvo narodnih socialistov poziva svoje člane v borbo zato, kar v teh letakih izrecno izjavlja, da Rheinlalerjeva akcija ni uspela. Iz tega sledi, da so se pogajanja med vlado in narodnimi socialisti zaključila zaenkrat z neuspehom.
Pariz, 10. nov. TG. Nekateri tukajšnji listi po-1; dirjajo 7. zadovoljstvom, da ne vsebuje poročilo, ki je bilo izdano po razgovoru med Mussolinijem i" madjargkini ministrskim predsednikom Gombo-111, nikakega mesta, kjer bi bilo omenjeno vprašanje revizije. Poročilo pravi, kakor znano, da sta Mussolini in Gombos ugotovila, da so politične smernice obeh vlad skupne. »Temps« meni, da ,je Mussolini z namenom opustil v poročilu vprašanje revizije, to se pravi, da je hotel pustiti odprta vra-ta za sodelovanje Italije, Avstrije in Madjarske z Malo zvezo.
Dejstvo je, da ni bilo to poročilo posebno bojevito in da na drugi strani »Gi orna le dTtalia« poudarja možnost, da se tudi druge države pridružijo rimskemu gospodarskemu sporazumu med Italijo, Madjarsko in Avstrijo. Čeprav je na mestu dvom o iskrenosti tega povabila, vendar sestava poročila samega in takšni komentarji, kakor ga prinaša »Giornale d'Italia , kažejo na to, da je v Rimu pričelo pešati navdušenje za revizijo. Mussolini šc vedno vzbuja v Madjarih up na revizijo samo zato. da jih drži na svoji strani iu da bi se ne oklenili
preveč Nemčije. Mussolini noče pripustiti Nemčiji vlogo pokrovitelj ice držav, ki stremijo zu revizijo.
Da ni šlo v Rimu vse gladko, dokazujejo že komentarji GombosOvih listov, ki okušajo njegovo potovanje v Rim prikazati kot nenavaden uspeh. »Gdmbdsovo potovanje v Rim je bilo vredno truda! vzklika Fuggetlenseg. izoliranjo Madjarske se ni posrečilo. Po madjarskih poročilih iz Rima je Mussolini poudaril potrebo po reviziji Irianonske pogodbe, iu sicer v smislu etnografskih, gospodarskih in geopolitičnih dejstev. Predmet razgovorov med Mussolinijem in Gombosom je bilo šc drugih sedem točk. iu sicer vprašanje madjarskih narodnih inaujšin v nastalih naeledstvenih državah; enakopravnost Madjarske v zadevi oboroževanja; vprašanje avstrijske neodvisnosti; posledice, ki bi jih utegnilo imeti fraucosko-italijansko zbliža nje; učinki marsejskega atentata glede na to, da sta bili llal ija in Madjarska obtoženi sokrivde; odnosi med Italijo in Nemčijo in končno odnosi med Avstrijo in Nemčijo v zvezi s trojnim paktom med Rimom, Dunajem in Budimpešto.
Bolgarija dobi pristanišče ob Egejs^em morju
Sofija. 10. nov. K. List Kainbana« prinaša b. Carigrada zanimivo ooročilo o poteku pogajanj na zasedanju Balkanskega sporazuma v Ankari. Dopisnik trdi. dn je romunski zunanji minister Titulescu izjavil, da je bolgarska zahteva po lastnem pristanišču v Lgejskeni morju povsem upravičena. Ponudba Grčije, da bi Bolgarom dovolila svobodno cono v Solunu, je nezadostna in bo ustvarila nevzdržen |H>lo/aj.
Grški zunanji minister Maksimos je nato odgovoril. da je Dedeugač, ki bi ga rada Bolgarija, samo naravno pristanišče in da nima železniško /veze z bolgarskim zaledjem. Turški zunanji minister ToNik Ruždi hej je nato pripomnil, da naj bi vse balkanske države dovolile Bolgariji posojilo, s katerim bi lahko zgradila primerno pristanišče in ga /ve/ula / zaledjem. Tako bi Bolgarijo privabil v Balkanski spornznm.
Nemčija in posaarski „plebiscit"
Z grožnjami, nasiljem, orožjem...
Predsednik posaarske vlade Knox ostro graja Nemčijo
Riin, 10. nov. b. Pod predsedstvom barona Aloisija jc zaslišal odbor trojice poročilo predsednika saarske komisije Knoxa, l,i je na temelju dokumentov orisal sedanje stanje v saarskem področju. Izjavil je, da se je prepričal, da pod sedanjimi razmerami v saarskem področju, ki vedno bolj zanimajo javnost, ne more biti govora o tem. da pride do svobodnega izraza tamkajšnjega ljudstva pri plebiscitu lil. januarja 1935. — Nemška fronta, ki je pod neposrednim vplivom, lorej pod rodstvom nemške državne vlade, je razvila nezaslišan leror in uvedla vohunsko službo, ki prehaja >-e meje. Saarsko uradništvo vrši pred\sem vohunsko službo, slo pa je celo tako daleč, ila so /,a vohuna pridobili Nemci tudi slugo samega predhodnika saarske vladne komisije Kuoxu. ki je nemškim funkcionarjem poročal o vsakem tudi najintimnejšem dogodku v hiši predsednika saarske vlade. Nemško fronto je organiziral posebno tako nuni Ordiiungsdienst. katerega člani so kljub največji pozornosti izredno dobro oboroženi. V neposredni bližini meje so skladišča nagromaden.i r »rožjem in vojnim inaterijalom. Ordiiuiigsdienst je |M» v otoško razdeljen v brigade, ki so sestavljene j
po večini iz nemških elementov, ki so se prilepil iz Nemčije in katerim daje Nemčija vsa polrehua navodila. Med ljudstvom se > rsi silila agitacija in vsakomur se grozi s strašnimi posledicami, s koncentracijskimi taborišči in še slabšim, če hi ne glasovali za Nemčijo. Zaradi lega se je mirnega sibirskega ljudstva lotila težka duševna potrtost in nihče več ne bo mogel ljudstvu dokazali, ila lahko brez slrahu pred posledicami svobodno izreče j svojo voljo. Danes je položaj lak. da la duševna I potrtost nc bi izginila uiti tedaj, če bi se izvršila j intervencija iu razpusti nemška fronta. Odbor je 1 postavljen pred važno nalogo, da pred 13. januarjem, ali pa še prej vpostavi definitiveil slalus .pio, lo jo, da praktično prikaže ljudstvu sistem upravo, za katero 1»i se imelo odločili.
Ki in, 10. nov. c. Svet trojice, ki obravnava posaarski plebiscit, je danes izdal prvi komunike, v katerem lahko z. vesoljem da na znanje, dn se je \ okviru le komisije sklenil sporazum med Francijo in Nemčijo glede posaarskega plebiscita. Ta sporazum obsega sicer samo gospodarske formalno- , stii, vendar jo tnko važen, da si je treba za potek posaarskc!£ii plebiscita obetati unjlepšp mirte. 1
Rudniška nesreča
Tokio, 10. nov. b. V nekem rudniku na otoku llokiidio je prišlo do hude železniške nesrečo. "v rudarjev jo prišlo pri tej priliki ob življenje. medtem, ko znaša število hudo iti lahko ranjenih okoli loo. Nekaj rudarjev so tovariši, ki so z. neverjetno naglico šli v rove, rešili gotove smrti.
Italijansko „gospodarstvo"
London, 10. nov. b. Britanska revija The l.oonomisU je prinesla sliko o finančnem stanju Italije in o stanju njeno valute. Po sodbi te revijo jr italijanska lira \ zadnjih lednih znatno padla. Notranji državni dolgovi Kali,je so zrasli od XI. aprila do danes od 102 na 106 milijard. V loj vsoli so združeni samo notranji dolgovi za konsolidacijo, razen tega pu jo še mnogo drugih dolgov, ki jih je fašistični režim sklonil z raznimi notranjimi denarnimi zavodi, tako. da znašajo skupaj notranji dolgovi Italijo nad 180 milijard lir (okrog 720 milijard Din).
Nova francoska vlada
Pariz, 10. nov. c. Današnje jutranje časopisje se še bavi z okolnostini. ki so spremljale sestavo Flan-dinnve vlade. Desničarsko časopisje ostro naoada Plamlina, ker je baje rešil framasonerijo iz zagate. Precejšnjo senzacijo je vzbudila vest. da je desničarski poslanec Durlos vložil pismeno interpelacijo na novega predsednika vlade, kako se je mogel spozabili tako daleč, da je dal notranje ministrstvo poslanstvu radikalne stranke, ki je strupen frn.ma-son. V teku dneva pa se je zanimanje za notranjo politiko zmanjšalo zaradi tega, ker se je začelo s pripravami za proslavo praznika premirja,
Revolucija na Kubi
Havana, 10. nov. c. V provinci Santiago na Kubi je zopet izbruhnila revolucija. Vlada v Ha vani izjavlja, da bi bilo najboljše sredstvo za pomirjanje nezadovoljnežev, če se voditeljem upora dajo vodilna mosta v vladi. Upornikom so sc pridružili tudi kmetje, ki so proglasili splošno stavko.
Tovarna 99SOKO" oblek
obratuje z domačini kapitalom, zaposluje domače delavstvo in domače uradništvo.
Imamo svojo ovčjo farmo in izdelujemo plašče in obleke iz prave domače volne! - Smo nasprotniki vsak9ga frazarenja in se zatekamo raje k dejanjem. borno prodajali od 11. do 24. t. m, novo dospele moške hubertus plašče, vseh velikosti, po Din 235.—, Din 255.—, Din 270.—, Din 286.— Vabimo tudi cenj. dame, da si ogledajo in pomerilo naše damske plašče, gospode pa opozarjamo na nase specialne športne obleke, — Dovoljujemo si Vas opozorili, da pri naročanju daril za svojo deco Miklavžu, ne pozabite, da Vam lahko postrežemo z dobrimi in cenenimi otročjimi plaščki n oblek ca mi. - Veselilo nas bo, ako nas boste poselili in se prepričali, da vse to, kar govorimo in pišemo, niso prazne besede, s katerimi naj bi Vas zbegali in Vam morda prodali nekaj črnega za belo.
Prost ogled in kritikal
Zastopstvo »S o k o« o b 1 e k z a S 1 o v e n i j o : I v a n K o s
Piodajalne 'SOK O« oblek!
Ljubljana: Sv. Petra cesta št 23, Celovška cesta št. 63. — Kranj: Glavni trg 51. 102.
0tvorimo dne 15. novembra:
Maribor: Aol«,, P^. \1.,L......I........ „ -tj c-ii^-	i . v t. n .
....... '»vnjiuo.o.u v.	Um. i isei ui urujt, rvraija retra c.
Magdalenska cerkev v Mariboru
Stari Maribor je nastal in se razvija samo na levem bregu Drave. Ta stari Maribor je bilo mesto in je Štelo do otvoritve južne železnice leta 1846 samo okrog 4000 ljudi. Takoj prvo leto po otvoritvi železnice je naraslo število prebivalcev za 450 in leta 1880 je bilo v Mariboru že 17.628 prebivalcev.
Ta stari Maribor ie živel predvsem na levem
!i"M
-iB-ncinpn-"- -t-Tip T ii 'u^Hiiiiaafir
||. :,„i'i'!' ii'(i,'
l,.|, i.1;*!! i ,„ '"m fliiliiJSi'..!1 < 0 ,,'B,

• rlBHI- ■
.'1 :UiS,.u„iiI,||!'!!l,.,:.. '. :#!i.i= .... iiHBI ii lili 'i''' .
_,,.	_	„„, p ^	.	.	I
in- . i''. . ■	./V
Načrt za cerkev sv. Magdalene: Fasada
(Arhitekturna šola J. Plečnika)
bregu Drave, z desnim bregom takratni Mariborčani niso imeli mnogo zvez. Ko pa je stekla leta 1863 koroška železnica in je bila istega leta ustanovljena delavnica južne železnice pri koroškem kolodvoru, je nastal naenkrat živahen promet med starim Mariborom in novim industrijsko-delavskim Mariborom na desnem bregu Drave.
V cerkvenem oziru ima danes Maribor tri župnije: stolna, oziroma mestna župnija, ki ima 11.014 duš; druga je župnija Sv. Marije v Mariboru, ki jo oskrbujejo oo. frančiškani in šteje 12.857 duš ter končno kot tretja predmestna župnija Sv. Magdalene v Mariboru, ki ima danes 23.591 duš (je pa v tej župnji še okrog 1500 nekatoličanov).
Na mestu, kjer je danes Magdalenska cerkev, je bila zgrajena prva cerkev leta 1388. Ta je pogorela v prvi polovici 15. 6toletja, nakar so šele po dolgem presledku zgradili sedanjo cerkev. Velikost te cerkve je pač odgovarjala takratnim razmeram: ima 4 altarje, je dolga 22 m, široka pa 6amo 8 metrov. Ker je bilo število prebivalcev v sedanji predmestni župniji le malo in so bili to večinoma kmetovalci, je bila Magdalenska cerkev najprej podružnica župnije v Hočah. Pozneje je bila kot podružnica župnije Limbuš in šele od leta 1788 je samostojna župnija. Pa tudi takrat je bilo tu še eamo malo naselje in je bila velikost cerkve primerna številu prebivalstva.
Cerkev stoji na zelo lepem mestu, radi njene male velikosti pa jo tujec, ki je šel preko glavnega moeta, ni niti opazil, četudi je Čisto blizu mosta. Še pred kratkim so zakrivale pogled na Magda-lensko cerkvico sosednje hiše. Ko pa je mestna občina kupila nekdanjo Turkovo hišo, jo dala podreti in je bila zgrajena čez stavbišče lepa cesta na Pobrežje, je bil tudi odkrit pogled na Magdalensko cerkvico. Od tega časa naprej je tudi zanimanje za to cerkev ter za magdalensko župnijo vedno večje.
Župnija Sv. Magdalene je danes zelo obširna. Saj obsega vse mesto Maribor na desnem bregu ter
Presbiterij
bivše občine Studenci, Radvanje, Tezno in Pobrežje. V Studencih je podružnica sv. Jožefa, ki jo oskrbujejo oo. kapucini. V tej župniji so se pred nekoliko leti naselili tudi jezuiti in imajo poleg samostana kapelico Kristusa Kralja.
Ni pa obširna župnija samo po površini, ampak še bolj po delu, 6aj šteje nad 23.000 vernikov. Vse delavnice državne železnice, kurilnice, mnoge tovarne spadajo v to župnijo, ki jo oskrbuje predmestni župnik in dekan g. Anton Stergar z velikim uspehom in vednim delom že od 1. maja 1916. Pri vK»slanskem obširnem delu mu pomagajo še trije gospodje. Vsaj tri četrtine župljanov je delavcev.
Cerkvica sv. Magdalene je 6eveda za tako obširno župnijo veliko premajhna in je zato versko delo v lej župniji še težje. To so uvideli že prejšnji župniki v časih, ko se je magdalenska župnija večala skoraj iz dneva v dan po številu prebivalstva in po delu, Zato je že župnik Rožanec in za njim župnik Gaberc, ki je umrl leta 1916, z vso vnemo mislil na to, da se pozida nova cerkev za magdalensko župnijo. Začela sta v ta namen tudi že zbirati prispevke. Prišla pa je svetovna vojna, zbiranje je šlo vedno težje, že zbrani prispevki pa »o morali iti za vojno posojilo. Ko je prišel leta 1916 kot župnik k Sv. Magdaleni sedanji duhovni svetnik in dekan Stergar, je bila prva in nato stalna njegova skrb, kako preskrbeti svojim župljanom primerno svetišče božje. Velika njegova zasluga je, da je za vojna poeojila kupil zemljišče in tako rešil žc zbrane prispevke in darove.
Za zidanje nove cerkve je bilo ustanovljeno pri
Zimska sezona	Centralna kurjava
nadlofermaino hopallSCe
Dolenfshe Toplice EJr"
{zborni uspehi zdravlienja. posebno pri revmatizmu jSiasu. protinu (giht), živčnih ter ženskih boleznih. Modema električna terapija Tekoča hladna in topla voiia v sobah. — Na željo tudi serviranje v sobah
Sv. Magdaleni Društvo za zidanje cerkve, kateremu je predsednik g. župnik Stergar. Pod njegovim predsedstvom je bil že razpisan konkurz za izdelavo načrtov za zgradbo nove cerkve. Hilo je izdelanih nato pred dobrimi desetimi leti okrog 80 raznih načrtov, med katerimi so gotovo najbolj zanimivi načrti nekega zagrebškega arhitekta in pa načrti našega slovenskega mojstra Plečnika. Nekaj teh načrtov objavljamo, toda ne zato, da bi kakorkoli hoteli vplivati na to, da se mora graditi cerkev po te hnačrtih, ampak zato, da pokažemo en način, po katerem bi se dalo rešiti vprašanje povečanja magdalenske cerkve. Tudi zato, ker je ta načrt zelo zanimiv zlasti sedaj, ko se vedno piše in govori o krasno izvedenem povečanju cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Tudi načrte za to cerkev je izdelal Plečnik. Gotovo pa je, da bo odbor Društva za zidavo cerkve znal najti najprimernejšo rešitev, da se odpomore res veliki potrebi po večji cerkvi.
Prostor za magdalensko cerkev je naravnost idealen. Lep trg bo nastal tu, krasen pogled nanj z glavnega mosta. Ko bo urejena nova cesta na Pobrežje, kar bo v kratkem, ko bo rešeno še šolsko vprašanje za ta del mariborskega mesta, bo mogoče začeti z ureditvijo Magdalenskega trga. Gotovo ima 6edaj z otvoritvijo nove ce6te tudi mestna občina velik interes, da se vprašanje povečanja, oziroma zidanja magdalenske cerkve čimprej in čim boljše reši. ker bo šele nato mogoče začeti z ureditvijo trga. Po našem mnenju bi se dalo z ne prevelikimi težavami premagati tudi vprašanje glede potrebnih sredstev. To pa je tudi glavno; zato smo trdno prepričani, da bo dobila tudi magdalenska župnija <• Mariboru v kratkem času cerkev, ki bo v okras inestu, ki bo mnogo pripomogla k dobremu venskemu življenju faranov magdalenske župnije in ki bo ravno tako lahko v ponos župljanov, kakor sta župni cerkvi 06talih dveh mariborskih župnij.
<WWWriiiTrriminiii isdt^geaaMBMMapBp——^
Tloris načrta za cerkev sv. Magdalene
FLORIDA
je naravni zoliSčni proizvod za izpopolnitev ljudske hrane. Florida jači ln krapi organizem ter odstranjuje nedostatke enostranske prehrane. Florida se jemlje na juhi, raznih začimbah, testeninah, propečeneu, čokoladi, kakau, kavi in dr. in tako postanejo isti
zelo redilni.
Florida ni zdravilo, amipak hrani. Florida je enako koristna za mlade kot, Klare, zdrave in bolne. Florido priporočajo največje svetovne kapacitete, na prvem mesta
Profesor Dr. von Noorden,
ki se o Floridi takole izraža:
Florida je neobičajno velike vrednosti za ljudsko prehrano in zdravje, kakor tudi za delovno sposobnost. Florida je proizvod izvanredne oainosti. Florida se mora resno vzeti v obzir, ker predstavlja redilni preparat, ki je na tem, da osvoji ves svet. Po svojih odličnih lastnostih temelji na čvrsti podlagi in ustreza potrebam na idealen način.
Dolenjska se odpira smučarjem
in izletnikom
V vrsto naših ponosnih trdnjav belega športa stopa nova — smučarski dom ŠK Polža pri Sv. Duhu nad Višnjo goro. Ko smo letos spomladi slišali, da se je ustanovil nov smučarski klub z namenom gojiti in širiti smučarstvo tudi na Dolenjskem, smo zmajevali z glavami, češ. ostalo bo
notranji ureditvi eden največjih in najlepših takih domov pri nas.
Kdor pozna S\. Duh nad Višnjo goro, bo rad priznal, da je manjkal tem idealnim smučališčem samo še primeren smučarski dom. In kdor je prehodil ali presmučal valovile senoželi, polja, urice
samo pri lepih besedah in obljubah, kakor je že navada pri delu za povzdigo Dolenjske. Še manj smo verjeli, ko se je govorilo, da namerava mladi klub zgraditi prvi smučarski in planinski dom na Dolenjskem. Pobudniki tega gibanja se pa niso dali odvrniti od svojega načrta in danes vidimo morda edinstven primer v našem športnem življenju, da je zgradila peščica navdušenih športnikov v rekordnem času v enem najbolj zapuščenih in od vsega prometa odrezanih krajev smučarski dom, ki je tako po svojem obsegu, kakor tudi po
Lep družinski jubilej
40 letnico poroke praznujeta dane« na »Martinovo« g. Kairo I Kocjan in njegova družica gospa Pepca. Oba sta vneta in delavna člana pri raznih katoliških organizacijah. V srečnem zakonu se jima je rodilo 12 otrok, od katerih jih živi 11. Z vztrajno ' pridnostjo in varčnostjo sta si pridobila lepo posestvo ua Mivki v Trnovem. Oba sta še
čvrsta in zdrava.. O. jubilant šteje letos 66 let, njegova družica, ki mu je bila vedno desna roka in svetovalka .je tudi kljub 62 letom sturo«ti, obilnemu trpljenju in skrbi še vedno vesela in zabavna ter znana posebno med ljubljanskimi gospodinjami. Svojo številno družino sta vzgojila ixk1 geslom »Moli iu delaj!«
L'vjtu Janku Erjavec, Stična
in doline okrog Višnje gore, bo tudi rad priznal, tla se je z zgraditvijo krasnega smučarskega ki planinskega doma pri Sv. Duhu odprl ta lepi del Dolenjske kot idealen kraj za smučanje in izlete. Idealen, ker je v bližini, lahko dostopen in vreden, da ga človek od blizu spozna.
»Polževo« se imenuje prvi dolenjski, smučarski dom, ki bo sredi decembra slovesno otvorjen. Gradila ga je Ljubljanska gradbena družba, ki je vložila po svojem odličnem predstavniku stavbeniku g. Ivanu Rriclju in njegovem spretnem pomočniku g. Karlu Kavki v to delo ves svoj trud in bogate izkušnje, pa tudi vso svojo ljubezen in razumevanje skupnih interesov, da so dobili naši smučarji nov dom, na katerega so v resnici lahko ponosni. Poslopje je leseno, jiokrito s salonitom bakrene barve. V pritličju je 14 m dolga in 5 m široka obednica, v kateri bo stala velika kmečka peč. Iz te peči se bo ogreval po radiatorjih ves dom, ki bo torej imel centralno kurjavo. Taka centralna kurjava je pri nas novost, ki bo z njo naš priznani strokovnjak inž. Roleslav Likar pokazal, da znamo tudi doma delati take naprave. V pritličju je še prostorna, svetla kuhinja, shramba, posebna soba za smuči in angleška stranišča, [io dve za moške in za ženske. V nadstropju je šest sob in velika soba za skupna ležišča, shramba za kuhinjske potrebščine in stranišča. Na podstrešju sta projektirani dve veliki sobi, ena bo lovska.
Redka solidnost dela se pozna domu že na zunaj. Vse je izdelano precizno, lepo, celota in najmanjši deli pričajo, dn je vodila gradnjo vešča roka strokovnjaka, ki je hotel ustvariti res nekaj lepega, kar se mu je v polni meri posrečilo. Stroški za tako veliko in krasno stavbo hi liilj seveda previsoki, da bi jih mogel zmagati smučarski klub, ki jc komaj začel delovati. Ostalo bi bilo v najboljšem primeru sredi gradnje, da ni našel klub polnega razumevanja pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, ki je z dvojno zasigura-niin stavbnim posojilom omogočil dograditev doma.
Tako smo torej dobili prvi dolenjski smučarski dom, ki ga Ikuho lahko pokazali tudi razvajenim gostom. Z zgraditvijo smučarskega doma pri Sv. Duhu nad Višnjo goro je storjen zn organizacijo smučarstva in izletništva na Dolenjskem prvi, resnejši korak. Upajmo, da ni zadnji.
INSERIKAJTE V »SLOVENCU«!
Ljubljanske vesti s
hiš in stanovanj
ima mesto Ljubljana
Ljubljana, 10. nov.
Luni je bil ustanovljen na magistratu statistični oddelek, kd ga vodi g. Lojize Pipp. Ta oddelek je imel te dni obletnico svoje ustanovitve ter je dosedaj pokazal že mnogo uspeha. Številke, ki jih je zbral o sestavi prebivalstva in poslopi j v Ljubljani, so prav zanimive. Zlasti pa so zanimive njegove razporeditve na podlagi ljudskega štetja od dne 31. marca 1931. Tega dne je bilo v Ljubljani 3322 hiš, od teli pritličnih U57 ali 43.86%, visokopritličnih 158, eno-nadstropnih IIH, dvonadstropnih 386, trinad-stropnih 37. pet- in večnadstropnih pa 7.
Tedaj je bilo v Ljubljani skupno 12.705 stanovanj, v katerih je bilo nastanjenih 12.816 družin. lorej je bilo v Ljubljani več družili kakor stanovanj in so se morale mnoge družine stisniti.
•Sob s štedilnikom, lorej najbolj skromnih stanovanj, je bilo v Ljubljani 1018, enosobniji stanovanj s kuhinjo 4347, dvosobnih 3629, trisobnih 2138, štirisobnih K53. pet- in večsobnih 720. Največ revnih stanovanj in pritličnih hiš j c v dvorskem okraju. Največ lepih stanovanj z več sobami je v šolskem in kolodvorskem okraju, najmanj pritličnih hiš pa je v šentjakobskem okraju.
Več kot polovica hiš (1775) ni imela tedaj
Oblačimo res dobro
—poceni.
Športne, proinenadne in obleke za dijake krojimo elegantno in poceni. Velika izbora blaga za jesenska oblačila.
DRAGO SCHWAB - Uubliana
Aleksandrova cesta
Prijateljem krščanske dobrodelnosti
Nakaznice Vincencijeve družbe za podpiranje ubogih so se v Ljubljani zelo udomačile. Ker bo zima usmiljene Toke napravila kakor vselej še bolj radodarne, prosimo, da bi se vsi, ki jim je smotreno podpiranje siromakov pri srcu, posluževali načina, da dele miloščino samo po nakaznicah. Za nabrane nakaznice dobi podpiranec vse, kar trenotno najbolj potrebuje, n. pr. prehrano v kuhinjah in mlekarnah, živila, obleko, obutev, kurivo. Nakaznice niso podpora Karitativni zvezi. Ta skuša potom nakaznic samo onemogočiti zlorabo podpore ter imeti kontrolo nad ubožci. Nakaznice se dobivajo: pri vseh župnih uradih, cerkvenih pred-stojništvih ter v trafikah: Šoukal, Pred škofijo; Modic, Kopitarjeva ulica; v Glavni trafiki na Mestnem trgu; Pezdir, Gradišče, Union, Miklošičeva cesta; Pugelj, Miklošičeva cesta; Semec, Poljanska cesta. V zalogi so samo nakaznice po 25 par. Tudi v Karitativni pisarni (Marijanišče, Poljanska cesta 28) so nakaznice strankam vedno na raz-po'■ go, Ne bodimo samo usmiljeni in radodarni, temveč podpirajmo uboge tudi smotreno in pre-vdarnol
Karitativna zveza v Ljubljani.
Tonetu Kremžarju v spomin
Nepopisna žalost nad Tvojo izgubo, ljubi, zla1 i Tone, mi ni dala ob Tvojem odprtem grobu izpre-govoriti besede slovesa. Le solze prav iz dna bolečega srca so močile zemljo, ki Te krije.
Kakor si bil v Svojem podjetju tih, miren in možat, tako je bilo tudi Tvoje prijateljstvo. Nisi poznal zahrbtnosti, ne hinavščine, čist in jasen, kakor kristal si šel inimo očitkov in namigavanj, ki 60 hoteli metati senco na najino prijateljstvo.
Zdaj. ko Te ni več. Tone, čutim še bolj, kaj si mi bil. Ne samo bolest nad Tvojo izgubo, še bolj mi trga srce neizrekljivo sočutje nad življenjem, ki ei ga živel zadnje čase v neusmiljenem objemu bolezni. Poln ciljev in sredi sik e borbe, ki s: jo vodil za svoje procvitajoče podjetje, si nosil v sebi mračno slutnjo rane smrti. Na zunaj mlad in ravnodušen, v duši nepretrgana borba med upanjem in strahom, dokler nisi klecnil pod njeno pezo . ..
Vse svoje mlado življenje, dragi Tone, si živel samo za druge. Zdaj pa, ko so začeli kazati sadovi Tvojega neumornega dela, ko bi bil dobil zadoščenje za svoj trud, si omahnil sredi dela ...
Kdor Te je poznal, Te je cenil kot človeka, prijatelja in družabnika. Vsakemu si rad pomagal, saino Tebi ni mogel nihče ...
Tone, moj dobri, nepozabni prijatelj, z Bogom!
Mr. ph. J. Oblak.
Modno suknjo
iz kvalitetnega dubla, prvovrstno izdelano, v gladkih
in diagonalnih vzorcih — kupite za
Din 590 —
pri
FRAN L1JKIČ, Stritarjeva ul
Velika i z b e r a I
© Obrtniški sejem. Krajevni odbor združenih Obrtniških organizacij v Ljubljani priredi v nizu prireditev »Obrtniškega tedna« od I. do ■i decembra 1934 semenj zn domače rokodelske izdelke. (Xlbor je preskrbe! za to primerne lokale na Mestnem trgu št. 23., kjer bo cela palača na razpolago razsta vljaleem. Prosimo vse abrtnike, ki nameravajo svoje izdelke razstaviti na sejmu, da se prijavijo do torka 13. t. m. pri Okrožnem odboru obrtniških združenj v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, kjer dobe vse potrebne informacije.
© Združenje trgovcev v Ljubljani ponovno opozarja vse cenjone gg. člune na svoječasni d,loj) uprave glede dajanja daril. Glasom tega sklepa se gg. trgovci opozarjajo, da ne dajejo nikomur nikakih daril bodisi v blagu ali goto-rini riuznini društvom ter ustanovam, če nabiralci nimajo od uprave združenja posebnega Sotrdila ali priporočila. — Uprava.
© Nižji Hamarjanski tečaj Rdečega križa v Ljubljani. Začetek tečaja bo objavljen v dnevnem časopisju. Prijave se še sprejemajo v pisartd Rdečega križa. Delavska alHirnioa. vhod čooova cesta ki. L
kanalizacijo, 349 hiš pa ne lastnega vodovoda. Največ hiš brez kanalizacije je bilo v Žiški, najmanj v šentjakobskem okraju. Največ hiš brez vodovoda je bilo v predmestjih, najmanj pa v Vodmatu. Brez elektrike je bilo ob času ljudskega štetja 572 hiš, brez plina pa 2890 hiš.
Ob času l judskega štetja je stanovalo v 142 stanovanjih 300 družin, kar zgovorno govori za še vedno trajajočo stanovanjsko stisko.
V	povojni dobi je bilo v Ljubljani zgrajenih 1123 novih hiš, ali točno tretjina sedanjih, 77 hiš pa je bilo prezidanih.
Od časa ljudskega štetja pa do danes je bilo v Ljubljani zgrajenih še 135 pritlič. hiš, 40 visokopritličnih, 197 enonadstropnih, 12 dvonadstropnih, 13 trinadstropnih, 5 štirinadstropnih ter 10 večnadstropnih niš; skupno 412.
V	Ljubljani je trenutno 3734 hiš, od teh 1592 pritličnih ali šibka polovica, 198 visokopri-tličndn, 1311 enonadstropnih, 398 dvonadstropnih, 176 trinadstropnih, 42 štirinadstropnih, 17 večnadstropnih.
Vseli stanovanj v Ljubljani je sedaj 13.945, od teh je 1083 sob s štedilnikom, 4539 enosobnih stanovanj, 4105 dvosobnih, 2500 trisobnih, 916 štirisobnih in 802 stanovanji z več sobami. V Ljubljani je 2625 zasebnih kopalnic. Torej ima v Ljubljani komaj vsaka šesta družina kopal-
0 Umetniški klub Brazda iz Maribora se bo predstavil z obširno kolekcijo oljnatih slik, paste-lov, risb danes, v nedeljo ob 11 v Jakopičevem paviljonu. Prireditev je v oskrbi Narodne galerije, ki vabi vse ljubitelje umetnosti k otvoritvi razstave mariborskih gostov.
0 Zap! -njena jajca na trgu. Mestno tržno nadzorstvo je že dolgo in ponovno opozarjalo prodajalke jajc, naj bodo poštene in naj ne mešajo starih jaje med sveže. Razne prekupče-valke in zibiralke jajc jemljejo po deželi namreč tudi stara jajca, ki jih kupijo prav poceni ter jih nato pomešajo med sveža, vsa pa prodajajo za sveža. Stara jajca so bolj suha, dasi niso izgubila še užitnosti. Vendar pa morajo biti na trgu posebej označena kot stara suha jajca. Tako je marsikatera gospodinja razočarana, ker včasih dobi med kupljenimi jajci polovico suhih. Tržno nadzorstvo je danes napravilo odločen korak ter je vsa jajca na trgu pregledalo in zaplenilo okoli 200 suhih starih jajc, ki so bila pomešana med sveže. Prodajalke naj bodo v bodoče bolj previdne in poštene, sicer se ijin more kaj takega še večkrat pripetiti! — Ljubi jamski trg je bii] danes drugače dobro založen z vsem, kur potrebuje želodec. Bilo je nekako v znamenju Martinove nedelje, zato je bila živahna kupčija na perutninskem trgu. V promet so Sle gosi, purani in kokoši. Mnogo jo bilo zlasti krompirja, zelja in fižola po običa jnih cenah.
T.l. 31-62 KINO KODELJ CTO t.I 31-M
Postoj in pomisli!
Smrt je gotova in ne izogneš se ji Kaj bo takrat s Tvojo družino? Morda prideš V lata. Za delo nesposoben boš v nadlego drugim. In končno: Kaj boš dal svojemu sinu, kaj svoji hčeri, kadar si bo gradila lastno ognJIKat
Ni treba posebne modrosti,
da razumeš tole: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je s svojim »Karitas« - zavarovanjem poskrbela, da deset- in desettisoči brezskrbno zro življenju v oči. In Ti še vedno nisi med njenimi zavarovanci I? Obrni se na naslov: »Karitas«, Ljubljana, Masarykova c. 12 (palača Vzajemne zavarov.). Ne odlašaj 8 prepotrebnim zavarovanjem!
Mariborske vesti:
1000 družin brez sredstev
Kaj je s pomožno akcijo? - Letos bo vsaka osma mariborska družina brez sredstev za življenje - Socialnega davka ne bo
Danes ob 3, pol 6, in 8 ter jutri ob 8 češka premijara
Mlada srca - mlada ljubezen
© Tečaj /.a -smučarsko telovadbo, ki ga priredi SPD, bo v sredo, 14. t. m. točno ob 19.15 v telovadnici II. drž. realne gimnazije na Poljanah, vhod iz Ciril-Metodove ulice. Nadaljnje prijave sprejema pisarna SPD na Masarykovi cesti od članov in nečlanov. Udeleženci morajo imeti telovadne čevlje. Učitelju je treba pokazati potrdilo o plačani pristojbini.
© Na Martinovo nedeljo gremo v goslilno »pri Kaplanu«, kjer nas postrežejo z domačimi krvavicami, puranom ter novo izborno vinsko kapljico.
ZIMSKE SliKNJE OBLEKE I. T. D ZA GOSPODE IN OTROKE V NAJVEČJI IZBERI
I. MAČEK
Ljubljana. Aleksandrova cesta št. 12.
© Oslepnrjen delavec. Neki prevoznik z Gorenjskega je pred časom ustanovil z neko Ljubljančanko prevozno družbo, ki pa je šla prav slabo. Ta družba je kupila od neke tvrdke tovorni avto ter zanj plačala 10.000 Din, dolžna pa je bila še 20.000 Din. Dolg je zaradi popravil narastel na 36.000 Din. Tvrdka je druizbo opominjala, naj plača dolg, sicer ji da zarubiti tovorni avto. Opa družabnika pa sta hotela rešiti tistih 10.000 Din, ki .sta jih ze dala /a avto in sicer na račun tretjega. V neki list, k; take in-serate sprejema, sta dala mali oglas, da se išče delavec za stalno ineslo s kavcijo 10.000 Din. Oglasil se je delavec Bregar iz Zaplane, ki je to kavcijo zimogel. Oba družabnika in delavec so podpisali pogodbo, da dobi Bregar »talilo službo šoferja in da ga dasta izučiti za ta posel. Bregar, ki je videl tovorni avto, je verjel, da bo kavcija varna. Pa se je bridko zmotil. Kajti, ko je videl, kako je z zadevo, je spoznal, da je bil oslepnrjen ter je to prijavil policiji. Obn družabnika sta si medtem razdelila denar. Posebno moški je bil z delavčevim denarjem zelo razsipen ter ga je v kratkem času velik del zapravil s pijančevanjem in s slabimi deklinami. Ko je policija oba prijela, je mogla od vseli 10.000 Din rešiti le še kakšnih 4*HX) Din. Oba podjetna človeka je izročila sodišču.
0 Soprogam in hčerkam državnih uradnikov in vpokojencev 15% popust pri nakupu fllc in žalnih klobukov, Salon Anita, Ljubljana, Krakov trg št. 10.
Jesenice
Največjega poincn« za Jesenice je gotovo VincencijevB konferenca, ki iin a edini namen, podpirati največje siromake, odiratj solze naj-bcducjšim med bednimi. Dohodkov pu konfe-
Maribor, 10. nov..
Zima trka na vrata im z zimo prihaja v mesto revščina in beda. Samo v oktobru je izgubilo 390 ljudi delo ter je število brezposelnih poskočilo nu 1399. To število pa raste iz dneva v'dan in računati je, da bomo imeli letos v Mariboru rekordno brezposelnost. Lani je pomožna akcija mariborskega mesta še dokaj zadovoljivo poslovala. Za podpiranje brezposelnih s plačanim delom, brezplačno hrano, obleko in podporo za stanovanje se je porabilo v Mariboru lani okoli 1,300.000 Din. In to poleg rednega proračuna za sooijalno politiko, ki je znašal nad 2,500.000 Din. Maribor je žrtvoval tekom enega leta za pobijanje bede in brezposelnosti okoli 4 milijone Din, samo za milijon manj, kakor še enkrat večja Ljubljana! — Leto« pa bodo potrebe še gotovo večje. Računa se, da bo treba vzdrževati najmanj 1000 družin preko cele zime, nuditi jim hrano, kurjavo, v mnogih slučajih tudi stanovanje. To se pravi, Maribor, ki šteje okoli 8000 družin, bo moral hraniti vsako osmo družino. Težkoče bodo pa letos tudi v tem,
kako zbrati potrebna sredstva. Lani je samo javna dobrodelnost v Mariboru darovala okrog pol milijona dinarjev za Pomožno akcijo. Ta socijalni davek je mariborsko gospodarstvo težko obteževal, vendar ga je rade volje prispevalo. Letos pa so se splošne gospodarske razmere še poslabšale in težko, da bi se posrečilo zbrati tako vsoto kakor lani s prostovoljnimi
darovi. Radi tega je tem manj uinljivo, zakaj se na pristojnih mestih toliko času zavlačuje vprašanje organizacije Pomožne akcije. Po vseh drugih mestih se že vršijo javne zbirke, dogttainl je že način podpiranja in zbiranja sredstev? ** Mariboru pa se še nihče ne zgane. Doznalo se je samo to, da je nameravala občina letos upeljatj poseben socijalni davek za pobijanje brezposelnosti in sicer v obliki doklad na direktne davke. Novi zakon o mestih, ki ne dovoljuje novih davščin, pa je to namero onemogočil, kar je tudi prav, ker bi nova obremenitev preveč neenako zadela vse sloje prebivalstva. — Vendar pa čakati ni več mogoče, ker tudi beda in revščina ne čaka ...
1 renči, ki ima tako blag in človekoljuben namen, silno primanjkuje. Da si nekoliko opomore z blagajno, je preteklo nedeljo priredila zelo posrečeno otroško akademijo. Toliko pri-
srčnih prizorov žc dolgo nismo videli. Čast in zalivala čč. sestram za njihov velik trud. Dvorana je bil« nabito pplna in dohodek v omenjeni namen izdaten. — Danes ponovijo isti program v iste namene na Hru.šiei,
Na splošno željo ponovi danes pevsko in glasbeno društvo »Aljaž« žaloigro »Mlinar in njegova hči«.
lekarna 9!al)kar ima v zalogi najfinejšo nor-••••ško ribie oiie za slabotne otroke.
□	Trgovsko združenje spornimi blago, pokojnega kralja. Trgovsko združenje v Mariboru je.imelo v petek zvečer sejo, na kateri je sklenilo, da i>očasti spomin blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s tem, da daruje za letošnjo bo-žičnico osirotelim trgovcem — bivšim članom Združenja, znesek 5000 Din.
□	Manifestacijsko zborovanje obrtnikov. Že včeraj smo poročali o sestanku mariborskih obrtnikov, na katerem so razpravljali o prireditvi Obrtniškega tedna v Mariboru. Konstituirali so se pripravljalni odseki. V propagandnem odseku so: gg. Peter Semko kot predsednik, člani: Kitzler Marica, Porstnarič Viljem. Bizjak Albin in Kodrio Henrik. V prireditvenem odseku je predsednik Novak Franjo; člani: Cverlin Franc, Kvas Ivan, Jemec Ivan in Sulič Jo„ sip. V predavateljskem odseku je predsednik Josip Kac; člani: Miho Vahtar, Novak Franjo, Krajcer Anton in Reicher Franc, Gospodarskemu odseku predseduje g. Ilich Eman; člani pa so: Greif Frane, Dobaj Štefan, Vutoleu Anton in Kovsar Jernej. Na sestanku se je obenem sklenilo, da se obrtne razstave ne bo priredilo, pač pa bodo vsi mariborski obrtniki primerno pripravili svoje izložbe. Dne 2. decembra bo ob 10 v veliki Ka.zinski dvorani manifestacijsko zborovanje obrtnikov, med tednom pa bodo po raznih lokalih strokovna ifi poučna predavanja.	__
— Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda — zagotavlja naravna »Franz - Josei« - grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josef«-voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi
□. Jutri se otvarja avtobusna krožna proga. Jutri začne obratovati nova mestna krožna proga, ki bo vezala Koroško predmestje z mestnim središčem. Vozila bosta po novi progi dva avtobusa, ki bosta nosila označbo šL 5. En avtobus bo vozil z Glavnega trga v smeri Koroška, Vrtna, Vrbano-va, Koroščeva, Trubarjeva, Gregorčičeva, Tyrševa, Slovenska ulica. Grajski trg, Ve-trinjskn ulica. Glavni trg; drugI pa od Glavnega trga po Gosposki, Jurčičevi, Vetrinjski ulici, Grajskem trgu. Slovenski ul., Tyrševi, Gregorčičevi, Trubarjevi, Koroeče-vi, Vrbajiovi, Vrtni in Koroški nazaj na Glavni trg. Zaenkrat bodo obratovali avtobusi od 6.30 do 8.24, od U do 12.54 in od 17.30 do 20.24. Ce se bo pokazalo zanimanje občinstva, se bo vršil promet ves dan. Vsa postajališča bodo zaznamovana z napisnimi tablami Do 8 zjutraj velja dinarski tarif,
kasneje pa Din 1-50 in 2.50. Prihodi avtobusov iz koroškega predmestja bodo imeli na Glavnem trgu zvezo z avtobusi prog« I in proge II. Na križišču Koroščeve iti Vrba-nove ulice bo nabit vozni red vseh mestnih avtobusnih prog. Občinstvo se lahko na tej progi poslužuje prestopnih listkov za vse ostale mestne proge.
□	»Gugalnica« — prihodnja premiera. Mariborska drama študira kot prihodnjo premiero v režiji J. Koviča veseloigro: »Gugalnica«.
p Iz organizacije državnih upokojencev. Radi pričetka proračunskih razprav pripravlja društvo državnih vpokojencev v Mariboru posebno delegacijo, ki naj bi v Belgradu predložila in uveljavila spomenico, katera ee je »prejela na letošnjem občnem zboru vpokojeniskih organizacij v Somboru na predlog mariborskega društva.
□	Fizikalno zdravilišče OUZD-a v Mariboru. Zaznali smo, dd se fizikalno zdravilišče OUZD-a v Marjboru izpopolnjuje. Zadnje čase je bil namreč nabavljen še en velik Tvrnaiier aparat za vroče zračne kopeli za ogrevanje celega telesa in en nov aparat za ogljikokisfe ko-
Eeli najmodernejšega tipa z veliko in prostorno anjo.
□	Pridobitev za napredek lahke atletike, V
inženjereki dijaški četi v Mariboru služi svoj vojaški rok znani državni rekorder inž. Branko Kal!ay iz Zagreba. Na prošnjo tuk, lalikoatlet-skega poverjeniStva je poveljnik šole g. polkovnik Putuikovič rade volje dovolil, da bo inž. Kalla.v treniral vse mariborske lahkoatlete. Ti treningi bodo za napredek mariborske lahke atletike gotovo velikega pomena.
□	Zveza mladih izobražencev se je preselila in uraduje ob delavnikih od 11—12 na Trgu Svobode, grajsko poslopje.
□	Proračuni se sestavljajo. V mestnem knjigovodstvu so začeli s sestavljanjem proračuna za prihodnje leto. Kot znano, nastopj novo proračunsko leto s 1, aprilom 1935.
□	Smrtna kosa. V bolnišnici je umri v Baj. lepši dobi 52 let, kaznilniški narednik g. Alojz Longino. Svetila mu večna luč!
□ Ali se to izplača? Zadnje čase vrši mestna občina asfaltiranje cestnih hodnikov v lastni režiji. Med tem pa imamo v Mariboru domačo slo-vensko tvrdko, ki si je omislila za asfaltiranje letos najnovejše stroje, s katerimi bi delaln v tako velikih kompleksih, kakor se letos asfaltiranje vrši, znatno ceneje, kakor mestna občina. Strokovnjak; menijo, da bi tvrdka es isti denar, ki se. je porabil za polaganje asfalta n« sever,nem hodniku na Aleksandrovi cesti, asfaltirala zraven še južni hodnik, ki je itak krvavo potreben asfaltne obloge.
— Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečicl f želodcu, krvnih navalih, glavobola, splošni slabosti vzeaiite zjutraj na tešče kozarec »Frani josefove« grenčice.
Združitev celjske mestne in okoliške občine
Občinska uprava celjske okoliške občine je imela pretekli torek in v četrtek zelo važno sejo, na kateri ee je razpravljalo o priključitvi celjske okoliške k mestni občini.
■ Kraljeva banska uprava je namreč poslala okoliški občini dopis, v katerem jo poživlja, naj se v najkrajšem času izjavi o priključitvi okoliške k mestni občini ter naj pri tej priliki tudi navede eventuelne pomisleke. V tem dopisu navaja kr. banska uprava, da je predlog mestne občine glede priključitve okoliške občine sledeči: 1. Mestni občini naj se priključi občina Celje-okolica, razen Košnice, Polul, Medloga, Lopate, Lokrovca, Zgornje Hudinje, Pečovnika in Zagrada-Pristave. 2. Od občine Teharje naj se priključita k mestni občini Cret in del Osence, ter 3. od občine Petrovče ta-kozvana Levška gmajna.
Pri tej sej: občinske uprave je župan g. Ku-kovec najprej prebral omenjeni dopis banske uprave, nato pa je občinska uprava razpravljala o tem vprašanju v vseh podrobnostih. Občinska uprava je soglasno sklenila, naj se priključi mestni občini vsa okoliška občina, če pa to ni mogoče, naj ostane stanje, kakor je bilo dosedaj. Občinska uprava je ta sklep tudi podprla z neizpodbitnimi dokazi, ki govore za priključitev cele okoliške občine in ne smo gotovih njenih delov, kakor to predlaga mestno poglavarstvo. Glavni vzroki, zaradi katerih predlaga okoliška občina priključitev vsega doseda-
Damshe plašče
v odličnih kvalitetah in prvovrstnih krojih kupite 1 od
Din 350.—
dalje pri
FRAN LUKlC, Stritarjeva ul.
Velika izbera!
Kaj pravite?
V ljubljanskem mestnem grbu imajo zmaja ali »linlverna«. To silno in slrašno žival so dobili nekdanji Ljubljančani v svoj grb v znak priznanja za svojo hrabrost in neuslrašenost: nekdanji Ljubljančani se še svojih domačih »lintvernov« niso bali, kaj šele onih pravih!
Veliko vprašanje pa je, če bi tudi današnji Ljubljančani dobili zmaja v svoj grb — danes bi dobili bržkone — zajca, v znak svoje boječnosti in slrahopelnosli.
Dandanes je že tako, da se v Ljubljani vsak vsakega boji. Tako pa ni samo danes — tako je že precej dolgo. Ljubljansko boječnost so poznali že stari avstrijski gospodje in zalo n. pr. nekdanji predsednik kranjske dežele gospod baron Jlein — Exellenz, bitte sehr! — nikdar niso hoteli moliti in plašiti ljubljanskih meščanov po njihovih gostilnah itd., ampak so se držali rajši bolj doma. Tako so bili gospod baron Hein obziren ali »takten« gospod! Med »pur g ar i j o* so se mešali samo nižji pisarniški »bogovi«, ki so bili čisto zadovoljni, če je k njim prisedel dobro rejen »purgar« s še bolj rejeno listnico v žepu.
Pa je prišla tista nesrečna vojska in nam je pobrala vse: denar, gospoda barona Heina in — toki.
Kaj pravite, g. urednik, ali je res potrebno, da se današnji visoki gospodje prav nič ne ozirajo na to, da so današnji Ljubljančani plašljivi in mehki kakor topljen vosek? To utegne biti že res, da. se Ljubljančani čutijo visoko počaščene, če jih doleti zvečer napričakovana čast kakšnega visokega obiska, toda današnji ljubljanski svet pa kljub svoji bojazljivosti in ponižnosti le nima rad, če kakšen visoki »ena-tri« ali pa celo »ena-dve« posluša njihove pogovore, gleda v kozarce ali pa jim skozi svoja očala in skozi izpraznjene kozarce poskuša morebiti gledali celo v njihove žepe? Radovednost je pač radovednost...
Kaj pravite, g. urednik, ali je to taktno? Dovoljeno je, ampak posebno lepo obzirno pa lo vendarle ne more bili!
Pa še nekaj. Kaj pravite, g. urednik, ali nima dostojanstvenik danes toliko več tako močno potrebne avtoritete, čim manj se kaže ljudem ali se celo mednje meša?
Jahčev portret
kralja Petra II.
Portreti naše vladarske hiše, ki jih je v avgustu in septembru t. 1. izvršil Božidar Jakac na Bledu, so postali v zadnjem mesecu v Sloveniji izredno popularni. Zlasti portret tedanjega prestolonaslednika, sedanjega kralja Petra II., je po umetniški nadarjenosti našega slikarja, ki je umel ohraniti v sliki naravno ljubkost, človeško mikavnost in žavost mladega kralja, našel odprto pot do slehernega srca. Z mirno dušo moremo ugotoviti, da je v poplavi slik, ki so se pojavile v trgovini, Jakčeva preprosta risba z. rdečo kredo našemu ljudstvu postala najbolj domača in ljuba. Ako so nam pomanjšane fotografije in reprodukcije te Jakčeve slike žc na prvi pogled ugajale, vidimo šele zdaj, ko je risba reproducirana v velikosti in barvi originala, kako dovršeno in za umetniško kvaliteto našega portretista absolutno pozitivno je to delo. Težave in velike zahteve, kj jih stavi do pičice verna in originala dostojna reprodukcija^ takšne slike na grafični zavod, so znane samo strokovnjaku. Uspeh, ki ga je dosegla Jugoslovanska tiskarna prav s to reprodukcijo, jc treba šc prav posebno podčrtati, zakaj za vso deželo je čast, ako imamo pri nas podjetja, ki so sposobna tako brezhibnih del.
Pogreb Marije Maleiič
lz Ribnice nam poročajo, da so se preteklo sredo mnogi farani težkega srca poslavljali od pokojne blage Malenskc matere. Iz vseh krajev prostrane rR>niške doline so prihajali v hišo žalosti jo kropit in molit za pokoj njene duše, da se s tem vsaj malo oddolže za njeno vsestransko dobroto. Kako priljubljena in spoštovana jc bila rajna žena, je pričal veličastni pogreb, ko so jo v velikem številu spremljali na njeni zadnji poti do njenega zadnjega počivališča. Ko so krsto z zemskimi ostanki izročali materi zemlji in- ko so padale na krsto prve grude, ni ostalo od navzočih nobeno oko suho. Premnogi so plakali, ker so se zavedali, da vzorne krščanske žene ni več med nami. Bog ji bodi milosti iiv plačnik za vso njeno velikodušno dobroto, ki jo je izkazovala med nami. Počivaj v usi'''" vmrna. krščanska, slovenska ženal
njega teritorija, so tujsko-pronietnega, gospodarskega :n kulturnega značaja (šolsko vprašanje).
Ko sporočamo našim čitateljem ta sklep občinske uprave celjske okoliške občine, 6e nam vsiljuje malo zagonetno vprašanje. O vprašanju združitve obeh celjskih občin emo pisali že v nedeljski številki »Slovenca« z dne 23. septembra 1934. Takrat smo 6e obrnili na mestnega načelnika g. dr. Goričana, k: nam je dal radevolje na razpolago glede združitve obeh občin v imenovani številki »Slovenca« objavljene podatke. V dotičnem članku smo po izjavi načelnika g. dr. Goričana tudi zapisali stavek: »Mestno načelstvo v Celju je tudi izdelalo predlog, naj se priključi Celju poleg vse okoliške občino še Čret in del Osence iz teharske občine, iz petrovške občine pa Levška gmajna«. Odkrito povedano, nas je nemalo iznenadila vest, ko smo čuli o zgoraj citirani okrožnici banske uprave, ki navaja, da celjska mestna občina ni za priključitev cele okoliške občine, temveč le gotovih njenih delov. Od 23. septembra do danee je minilo sedem tednov, zalo je tembolj čudno, kako je moglo mestno poglavarstvo v tako kratkem času spremeniti v tako važnem vprašnju svoje mnenje. O tem jo v i6tem smislu, kakor »Slovenec«, poročalo dne 23. septembra t. 1. tudi »Jutro«. Vsekakor se pri tej zadevi vsiljuje vprašanje ,če niso bile pr: izdelovanju predloga na bansko upravo poleg mestnega poglavarstva na delu še kane druge sile.
Koledar
Nedelja, 11. novembra: (25. pobinkoštna nedelja.) Martin (Davorin), škof.
Ponedeljek, 12. novembra: Martin, papež, Av-relij, škof.
Novi grobovi
+ Na Savi pri Litiji jc v petek zvečer šla v starosti 71 let po kratkem trpljenju po plačilo k večnemu Sodniku gospa Marija Sakotnik, mati gdč. šolske npravi-teljice na Savi v starosti 71 let. Ni dosegla let svoje matere, ki je umrla pred 6 leti v izredni starosti 101 leta. Pogreb bo v ponedeljek ob 9 s sveto mašo. Bog naj tolaži dobro gdč. upravitel.iico, ki je v tako kratkem času izgubila obe materi. Blagi rajnki pa naj sveti nebeška luč!
+ V ljubljanski bolnišnici je 9. t. m. umrla Marija Jerman, doma iz Dolenjega jezera pri Cerknici, mati osmih otrok. Že več let vdova, je skrbela za otroke in jih vzgajala v krščanskem duhu. Dolgo let je bila naročnica »Domoljuba«, »Bogoljuba« in siploh katoliških listov. (4 mesecev je bila v bolnišnici. Naj počiva v miru, otroke in ostale pa naj tolaži Bog!
Oci
Vam bodo hvaležne za večji svetlobni učinek, a števec za manjšo porabo toka, če boste uporabljali moderne in zelo gospodarne TUNGSRAM D žarnice, katerih nitka je zvita v dvojni vijačnici in katerih svetlobni množina je navedena v dekalu-menih. Kupujte samo po dekalumenih označene D žarnice. Dobili boste več svetlobe za mani denarja.
ZA R NI C E
TU N G S RA
nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih
leznic, Masarikova cesta 17. Ta mesec dne 12. novembra ob 8 zvečer.
—	Prepovedan tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Verzo Magyar-orszag«, ki je izšla v ma-djarskem jeziku, in komunistični list »Protiv glavnjače«, ki se tiska v Parizu.
Že štirinajstletne izkušnje pričajo o tem, da je
ARBORIN
najujpe nejše sredstvo za jesensko in zimsko zatiranje sadnih zajedavcev. Zahtevajte vedno le originalni Arborin znamko, kije zakonito zaščitena proizvajalcu:
»CIIEMOTECHNA«, d.z.o z.. Ljubljana Mestni trg 10
—	Posebni vlak za obisk zadnjega počivališča Nj. Vel. viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja
organizira »Putnik« v Ljubljani v dneh 30. novembra, 1. in 2. decembra t. 1. Cena: vožnja Ljubljana—Belgrad—Mladenovac—Oplenae tja in nazaj 11. razred 273 Din in III. razred 178 Din. Prehrana za ves dan 50 Din za osebo. Vlak odpelje v petek, dne 30. t. m. zvečer iz Ljubljane ter se vrne v Ljubljano v nedeljo, dne '2. decembra. Udeleženci izven Ljubljane bodo imeli od svojega bivališča do Ljubljane in nazaj polovično vožnjo. Prijave sprejemajo občinski uradi ter »Putnik« za Nebotičnikom v Ljubljani do 28. t. m.
SNI7N0BE10 PEPUO DA
Osebne vesti
= Absolutorijski izpit iz solopctja je na drž. konserv. v Ljubljani s prav dobrim uspehom napravila S.Hilarina Aljančič. S tem se je kvalificirala za profesorico glasbe. Naj pridamo, da .ie prva slovenska usmi-ljenka, ki se je glasbeno tako visoko dvignila. K izrednemu uspehu čestitamo tudi mi!
= Iz finančne službe: pri savski finančni direkciji v Zagrebu so imenovani za finančnega kon. pripravnika dipl. pravniki: Dr. Čop Gabrijel, Zorko Lojze in Drobnič Milan.
= Promocija. V Belgradu je bil promoviraji za doktorja vsega zdravilstva gospod Ivo Smreč-nik iz Ljubljane. Iskreno čestitamo!
= Diplomski izpit za gozdarskega inže-njerja je napravil na šuniarski fakulteti v Zagrebu g. Alfred Busbach, sin okrajnega gozdarja v Ljubljani Čestitamo!
Kaj Je
Ostale vesti
—	P. n. naročniki n e d e I j s ke izdajo »Slovenca«, ki iina jo kaj zaostanka na naročnini ter so te dni prejeli tozadevne opomine, naj zanesljivo tekoči teden store svojo naročniško dolžnost. S tem si zagotove redno nadaljnje prejemanje lista.
—	Služba božja pri Sv. Roku v Zagrebu. Cerkev sv. Roka v Zagrebu je popravljena in nanovo poslikana. Služba božja se prične dne 18. novembra in sicer ob 10, večernice pa bodo ob 5, kot je bilo to dosedaj. Službo božjo bo odslej naprej vršil novo-pridošli gospod Jože Gregorič, ki mu vsi želimo obilo božjega blagoslova!
—	V poveljstvu ljubi j. vojnega okrožja sc sprejemajo stranke vsak delavnik samo med 10 in 12 predpoldne.
—	Planinec Jože Jezoršek, ki je 27. okt. odšel v Kamniške planine in ga zda j pogrešajo že 14 dni, se do danes še nj oglasil. Kamniški planinci ne morejo podvzeti nobene akcije, da bi ga šli iskat, ker so vremenske razmere v planinah take, dn bi sc nodnlj v veliko nevarnost. Poledica, sneg in megla skoro onemogočajo vsako iskanje, ix>leg tegn pa tudi ne vedo, kam jc krenil pogrešani planinec in kje naj gn iščejo. Tudi tega ne more nihče trditi, da se je ponesrečil, ker je morda le kam zašel, iu pozabil sporočiti domačim, naj ne bodo v skrbeli /n njegovo usodo.
—	Redni sestanki čebelarjev so vsak drugi ponedeljek v mesecu v kletni sobi Na-bavlialne zadrusre uslužboncev državnih že-
— Radi kopališča v Kamniku se je vnela dolgotrajna pravda, ki je bila te dni odločena od apelacijskega sodišča tako, da mora sedanji lastnik celb kopališče vrniti tožniku, Tujsko-prometnenm društvu, v last in posest. Utemeljeno upamo, da pri tem ostane. Kakor kaže, je podlaga za zopetni razvoj našega lepega mesta kol tujsko-prometno središče vendar ustvarjena. Snuje se družba, ki naj bi prevzela kopališče. Čaka jo obilno delo, ker je kopališče sedaj v dezolatiiPm stanju. Našemu 1 tujsko-prometnemu društvu hvala za uspešno delo!
—	Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Josef«-voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo.
—	Cenena mast poginulih svinj. Vsa okolica mesta Sombora je preplavljena s ceneno svinjsko mastjo, od crknjenih svinj. Pričakujejo se senzacionalne aretacije. Oblasti so odkrile pri neki ciganski karavani iz Apatina produciranje svinjske masti kar na debelo. Cigani so v tem okolišu izkopavali crknjene svinje in mast cvrli. Po tej ceneni masti je bilo veliko povpraševanje, tako, da so cigani začeli sami zastrupljevati svinje kmetom, da so poginile, nakar so jih izkopali in prišli na ta način do cenene inasti. Več trgovcev iz Sombora je bilo stalnih odjemalcev te masti od poginulih 6vinj in so to mast razpošiljali celo v druga mesta.
—	Dve nesreči v Krmelju. V petek dopoldne se jc pripetila pri rudniškem skladišču v Krmelju na Dolenjskem huda nesreča, ki bi kmalu zahtevala življenje It-letnega dečka. Posestnik Strnad iz Branke se jc peljal s svojim sinom z volmi po cesti. Vola pa sta se splašila in oče in sin sta padla pod voz. Oče je dobil le tnale poškodbe po brazu, sin pa je dobil hude notranje poškodbe ter si jc zlomil obe nogi v stegnu. Nezavestnega dečka so prepeljali v novomeško bolnišnico. Le malo je upanja, da bi ostal pri življenju. — V četrtek pn jc v Bojen-ku pri Krmelju podivjan bik podrl neko žensko nn cesti ter jo hudo poteptal. Ženska sj je zlomila roko.
—	Velik vlom v kmetsko hišo. Prejšnji leden so izvršili neznani tatovi drzen vlom v hišo posestniku Jožeta Strgarju v Podborštu pri St. Janžu lili Dol. Tatovi so kmetu odnesli prav vse, kur so našli v hiši. tako. da trpi ubivgi kmet okoli 25.000 Din škode. Ves obupan radi vlomn si je ubogi kmet v prvem trenutku hotel vzeti življenje iu so ga lc s težavo rcšilL
Petelina in liter vina — za Martina
Sv. Martin, ki ima danes svoj god, je znan pri nas bolj kot »Martin-vojščak«, ki je s sabljo presekal svoj plašč tako, da je dal pocestnemu revežu lahko gornji del plašča z rokavi in z »drago-narjem« vred, s spodnjim delom si je pa zavil svoj vrat, da se ne bi prehladil v jesenski ljubljanski megli. Kakor so namreč pripovedovali stari naši »Janezi«, se je ta zadeva s plaščem dogodila v Ljubljani, kjer so bile takrat velike jesenske vojaške vaje. Martin-vojščak, pa je bil takrat stotnik in poveljnik vojaškega monturnega skladišča.
Martin-vojščak pa ni bil domačin, ampak je bil doma na Ogrskem, kjer imajo mnogo gosk, mastnih in debelih kakor gore. Martin-vojščak, ki je bil visok in širokopleč hrust dolgih muštac — brke imajo mački — je to žival visoko cenil in je tudi po Ljubljani in okolici gledal, če je tudi tukaj kaj gosk. Pa je že nesreča hotela, da od Prul pa do Šentpetra ni videl nobene debele goske ob Ljubljanici, ampak sama mala, mršava in koščena bitja, pa še ta so imela kljune namazane z vsemi mogočimi barvami. Za srce Martina-vojšča-ka, ki je obrajtal le take kosti, kjer je bilo tudi še kaj mesa na njih, tista mršavina ni bila nič, in srepega in mrkega pogleda je vstopil zvečer v svoj »bajzelj« tam nekje na Poljanah, kjer šc danes stoji vojašnica.
»No, kaj bo kaj za Martina?« je vprašal in zaropotal z bridko sabljo, s katero je plašč presekal na mah.
Gostilničar pa ni bil v zadregi: Za Martina?« in že je ukazal natakarici: »Petelina in liter vina — za Martina.«
Od tistihmal slave Ljubljančani god Martina-vojščaka po stari navadi rajši z debelim petelinom kakor pa s kakšno staro gosko, petelina pa pošteno zalivajo, da jim zjutraj ne zapoje v že lodcu prezgodaj ...
Gosko ali pa gosaka — si bodo pa privoščili samo gospod župan in pa tisti gospodje, ki bi tudi radi v Ljubljani županili, pa nikejli ne bodo! Ti gospodje si bodo kupili goske zaradi gosjih peres, s kakršnimi se dajo pisati najlepši volivni oklici, pernate konce peres pa bodo pomakali v gosjo mast in tako bodo ljubljanske »purgerje« lepo mazali pred volitvami okoli ust in po tolstih dvojnih podbradkih, da pojdejo Ljubljančani na dan volitev vsi kot en mož cmokljajoč in oblizajoč se pred magistrat, kjer bodo vsi »vzhičeni« od gosje masti kričali: Živijo naš stari gospod župan!«
—	Z ozirom na škandalozne kupčije z mastjo poginulih svinj v Somboru, glasom poročila v raznih listih, si dovoljuje staroznana renomirana tvrdka H e r z i sin, B a n a t s k i K a r 1 o v a c , tovarna salam in mesnih izdelkov, opozoriti cenjeno občinstvo, da naj pri nakupu inasti zahteva izključno le zanesljivo in znano blago. Pri nakupu masti naj sc pazi, da je sod ali zaboj opremljen i znamko tvrdke »H c r z«. Žig tvrdke H e r z i sin jamči za priznano najboljšo in najčistejšo domačo svinjsko mast.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 10. t. m. je objavljena »Odločba o teritorialni pristojnosti kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj«, dalje >Odločba o ukinitvi podeželskih odsekov pri poskusnih kontrolnih postajah v Ljubljani, Splitu in Osijeku«, »Odločba o kontroli uvoza sadnih sadik, gozdnega in okrasnega drevja in grmičja«, »Izpremeinba pravil o obliki, sestavi in oznamenovanju meril in priprav za merjenje tekočin in o mejah njih točnosti«, »Iz-prememba točke a) člena 2. pravil o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in zaznainenovanju steklenic in posod za alkoholne pijače in mleko«, »Pobiranje drž. trošarine na avtomobilske žarnice«, »Strokovni preizkus blaga pri uvoznem carinjenju«, »Seznamek strojev, izdelovanih v državi«, »Odločbi občne seje drž. sveta št. 10. 261-34« in »Objave bansko uprave o pobiranju obč. trošarin v letu 1934«.
—	Zakon o tisku. V založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je izšla jako koristna in vsakomur priporočljiva knjižica »Zakon o tisku«, ki jo je uredil sodnik Anton Mladič v Ljubljanii. Brošu-rica vsebuje pregledno besedilo zakona o tisku z 0. 8. 1925 z vsemi naknadnimi dopolnitvami in spremembami do marca 1930 (kazenskega zakona, zakona o izvrševanju kazni na prostosti, zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi) ter prinaša nad 100 važnejših in zanimivejših razsodb kasncije in višjega sodišča. Knjižica je z ozirom na njeno vsebino neobhodno potrebna v prvi vrsti poklicnim juristoni, politikom, novinarjem; koristna je slednjič vsakemu posamezniku, da ne pride navzkriž s tem zakonom, za katerega se vse premalo zanimajo ljudje na splošno.
—	Knjigarna »Nove založbo« v Ljubljani (Kon grešni trg) je vedno bogato založena z najnovejšimi znanstvenimi in leposlovnimi knjigami v domačem in tujih jezikih. Posebno pozornost posveča aktualni socialni in politični literaturi; vse pomembnejše novosti na književnem trgu so vedno v zalogi, zlasti opozarja na cenene izdajo Phaidon in Knauerjevib izdaj zgodovinskih in umetnostnih monografij.
—	Poseben strokovni lečaj za hotelsko ohrato-vodstvo Vam nudi možnost, da si izpopolnite svojo izobrazbo in da si pridobile potrebno usposoblje-
| nost za službe v pogostinskih obratovnlntrali kot ! pisarniška moč. blagujničarka, portir, knjigovodja, ! ekonom, upravitelj itd. — Začetek tečaja 20. t. ni. J Vsa pojasnila daje Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2/11.
Nesrečna smrt pod »lahom^ J AJJ Vam Je znana MI VE A šola za telesno vzgojo?
Dne 5. novembra zvečer, ko je privozil osebni vlak iz Bohinjske Bistrice proti Jesenicam, in sicer med postajo Bled-jezero in Podhomoin, je skočil pod vlak mizarski pomočnik Mesic Venčeslav, k: je bil rojen julija 1910 v Polzeli in tja tudi pristojen. Lokomotiva ga je tako nesrečno zagrabila, da mu je odrezala levo nogo v kolenu in desno nogo popolnoma proč. Smrt pa je nastopila po par minutah, kot pripovedujejo ljudje, ki so ga prvi našli, 'lakoj je bila obveščena blejska orožniška postaja, ki je vse potrebno ukrenila ter ugotovila identiteto mladega nesrečneža. Prepeljali so gu v mrtvašnico farnega pokopališča. Pri samomorilcu so dobili sliko, na kateri je bilo pisano, da samo-umora ne bo pojasnil, ker nima časa, ter zadnji pozdravi staršem in sestri. Orožništvo je takoj obvestilo njegove domače.
Biti lepa, biti vitka in ravna, korakati veselo in razpoloženo, z lahkim korakom, sveže in elastično — to je želja nos vseh. Tu vam pomoro Nivea-šola za vzgojo telesa: 12 dobro premišljenih vežb, ki jih lahko vsakdo izvede Te poživljajo telo, ustvarjajo veselje do življenja in radosten telesni občutek. - Ta prospekt lahko dobite v lenarnab, droge rijah in parfumerijah ali pri tvrdki:
JUGOSL. P BK1KRSD0KF & Co. d. s. o. j.. Maribor — Gregorčičeva ulica štev. 24
Lepa in nitka | VE A šo,a za telesno ozgojo.
Trbovlje
IM
Kadar perete
uporabljajte le domače „Hu-bertus" milo in „Perion" pralni prašek. ■• Sta dobra domača izdelka.
Svoji k svojimi
—	Cenj. čitatelje opozarjamo, du rodno uživajo Radensko, ki je za zdravje nujno potrebna, pa istočasno izborna pijača.
—	Dodatek svetlobne množine na žarnici.
Du moremo presoditi kakovost peči. moramo poznati ne samo porabo premoga, marveč tudi njeno stopnjo ličinka, ker sicer ne moremo vedeti. s koliko odstotno izgubo sc kurivo pretvarja v svetlobo. Tudi žarnica pretvarja energijo, ona spreminja električni tok \ svelobo. pa je treba tudi tu vedeti, s kakšno stopnjo učinka pretvarja porabljeni učinek (v \vattili) v svetlobo (v dekalumenih). Podatek v med na rodilih dekalumenih, z dodatnim podatkom v \vnttih je merilo /a gospodarnost žarnice. Žarnica je tem gospodarnejša, čini več dekallimonov oddaja, u porablja pri tem čim manj \vattov. Za orijenta-cijo kupcev označit jejo tovarne Tungsrum svoje žarnice mesto s potiošnini učinkom, kakor jc to bilo doslej. < proizvajnno svetlobno množino, a ruzven tega s porabljenim učinkom v lvnitih. Posrečilo se je tudi. povečati \ novih Tiingsam D-žarnicah svetlobno množino in gospodarnost za do _!(>"» s pomočjo važnega izuma nitke, kj je /vita \ dvojni vijačnici. Vsakdo ravna torej v svojem lastnem interesu, če kupuje le naj nove j šo. Tiingsrnm 1)-žarnice, na katerih je podana svetlobna množina v mednarodnih dekalumenih.
—	Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani oddaja za ureditev dvorane v objektu III. in adaptacijo v IV. nadstropju nebotičnika naslednja obrtniška dela: zidarska dela. mizarska dela, instalacijska dela, parketna dela, pleskarska dela, slikarska dela, keramična dela, tapetniška in kamnoseška dela. Vsi pogoji in proračuni se dobe v gradbenem uradu Pokojninskega zavoda. Gajeva ulica s! .">, II. nadstropje, soba 221, od 12. t. in. dalje. Ponudbe je vložili do 15. 1. ni. pri istem uradu.
—	Pri slabosti |e naravna »Franz Joseiova« voda priietno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže ■e v malih količinah koristno
ii!

Pravkar so prišle v promet
razglednice z našimi pravimi narodnimi nošami. Serija obsega 12 razglednic in stane 10 Din. Posamezni komadi po 1'50 D. Dobe se po trgovinah ali pa v tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
Cel! e
Uboj v silobranu pred sodi-čem. Včeraj se je zagovarjal pred malim senatom okrožnega sodišča 20-letni pos. sin Dežnikar Avgust iz Stopnika v vranskem sodnem okraju, ki je dne 14. oktobra t. 1. zabodel z nožem v srce svojega brata Dežni-karja Franca, ki je čez 15 minut umrl. Obtoženec se je zagovarjal s silobranom. Obsojen je bil na eno leto strogega zapora zaradi prekoračenega si-lobrana.
<y »Studio« otvarja sezono. Celjski Studio začenja po daljšem odmoru zopet z rednim delom. Kot prva drama so na sporedu Ibsenovi »Srahovi« v režiji g. mag. Fedorja Gradišnika. Vse vloge so zasedene z našimi najboljšimi igralskimi močmi. Nastopijo gdč. Turkova in Mirnikova ter gg. Gradišnik, Jurač in Golob. Otvoritvena predstava bo v soboto, dne 17. novembra ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Drama se ponovi nato v nedeljo, 18. novembra ob 4 popoldne. Predpro-daja vstopnic v knjigarni »Domovina«.
.©■ Smrtna žetev. V celjski bolnišnici so umrli: Pohajač Marija, 57 let, žena tov. delavca iz Trno-velj, Ulaga Terezija, 66 let, delavka iz Lož in Ma-jer Ida, 83 let. vdova po žel. uradniku iz Vojnika. N. v m. p.!
.0* Dve leti in pol robije je dobil zaradi po-skušenega ropa 5t-letni brezposelni kovaški pomočnik Požun Alojzij.
-0" Napad in nesreča. V sredo je na Zg. Lož-nici nekdo napadel 29-letnega delavca Antlogo Franca; udaril ga je s kolom po glavi in močno poškodoval. — 80-letni občinski revež iz Petrovč Turnšek Miha je v petek padel pred pravoslavno cerkvijo v Celju in si poškodoval desno roko.
Ptuj
Počitniška kolonija na Pohorju. Rdeči križ v Ptuju je v letošnjih počitnicah ustanovil pri ■Sv. Martinu nn Pohorju svojo lastno počitniško kolonijo. Letovalo je v dveh skupinah 30 otrok po 3 tedne. Stroški za letovanje te uboge in bo-ieline deee so znašali preko 7000 Din. kolonijo >o omogočili s podporami in nuklonitvutni razna ptujska društva in korporacije. Ker nanicruvn lldeči križ \ Ptuju s pomočjo omenjenih dobrotnikov poslati na Pohorje ludi prihodnje leto siromašno in bolehno deeo. prosi, da ga podpre pri tem humanitarnem delu vse občinstvo.
Srečen ribolovec. Karel Primel. |>osestnik \ Ziibovcih pri Ptuju, je ujel 18 kg težkega so-lačn. Veliko ribo jc kupil gostilničar Herlič. Ljudje so trumotna prihajali, dn si ogleda jo lep iu redek eksemplur ribe.
Novo mesto
Dobro blago se samo hvali
zato kupujejo trezni kupci samo Philips Radio Super Industance na majhne obroke pri M. Vahlar, preje Blažon. urar v Perovi hiši. (Opozarjam, da je prejšnji lokal prevzel drug urar).
Vzor narodnega gospodarstva za stenami siiškega samostana
Samostani so nekaterim že («1 nekdaj v spotiko, češ, da so gnezdu nazadnjaštva, okorelo,st i in mračnosti. Kdor pa jc pobliže pogledal v samostansko življenje, se bo moral čuditi, kako more molčeča delavnost ustvariti tako čudovita dela.
Iznenadilo t ne je vabilo iz Stične, naj si ogledam gospodarski razmah njihovih ustanov. Nekam skeptično sem. motril kratke vrste, češ, kaj pa naj pokažejo. V napetem pričakovanju sem krenil v Stično. Ne boni popisoval lepote krajev, priznati jm spet moram, da sem bil vso pot v mislih med prijaznimi samostanskimi patri. Zato mi je bila pot kratka in kar nenadoma so me na kolodvoru pozdravili in uto odvedli v samostan. Preobširno bi moral pisati, če bi navajal vso prijaznost gospodov patrov, zlasti pa gosp. opata dr. Kastelca, ki žc na zunaj razodeva vzor duhovno prežetega človeka, človeka z utrjeno razumsko in misijonsko ustaljenostjo. Pri vsej dovršeni duhovni izoblikovanosti je mož izreden gospodarstvenik, nekak Cezar, ki .ie hkratu mogel opravljati po pet poslov.
Mene stavba samostana, čeprav jc ogromna, starinska in ki je živa priča naše žilave zgodovine, ni tolikanj zanimala, bol.i me jo mikalo pogledati delavnice jiatrov in bratov, kjer tko nevidno čudeže najnaprednejših in najmodernejših oblik, kakršnih no najdem tako kmalu niti v razvpitih tovarnah in zadrugah. Oklenil sem se ljubeznivega patra g. Placida. ki mi ga je dodelil g. opat. Nagličuo nt i ,i<t razlagal to in ono, — šc prej pa sva si ogledala cerkev, kapelico, samostan in knjižnico — jaz i>a sem že vrgel pogled v oddelek, kjer je nastanjena mlekarna.
Mlekarna je opremljena z najmodernejšimi stroji in jo pravi blagoslov okolice. V njej so steka vsak dan okrog 200(1 1 mleka. Sir, ki ga proizvaja stiska mlekarna, je prvovrsten in znam širont Slovenije: duši mlekarne sta p. Bona ven tura in neumorni brat Peter, ki sta se v Holandiji izučila si-rarstva in s seboj prinesla skrivnost za izdelovanje, sira »Gouda«, ki uživa svetovni sloves. No, v kratkem dobimo tudi Slovenci sir »Gouda«, produkt slovenske samostansko industrije, lako dolgo čuvamo skrivnost Ho-lnndije.
V mlekarni sem glodal delo strojev, vrtenje iu nihanje rok, komaj pasem prestopil prag, mi je udarilo v ulio pravcato življenje ogrske ravnine. Prod menoj najmodernejši, najbolj higienični svinjaki, ki 'bi jih razni mestni ubožci — barakarji — kaj radi zanie-njali s svojimi bivališči. Naštel som nad 220 glav najlepše pasme; prašiči so skrbno negovani.
Če bi drugega ne videl kakor sirarno in prašičerejo, bi videl že dosti. Toda pater me vodi naprej.
»Joj, to so ti kokoši!« sem vzkliknil, ko ko sem zagledal kurnike, ki pa niso navadni k u rn i ki. Tu so moderne opredelanc kajbice po vzorcih svetovnih kurjerejcev. Nad ilOO kokoši sc šopiri na prostorne,m prostoru, najznamenitejšo pasme: štajerske, legenhoroe, rodenleiidorce. Take valilnice, kakršno imajo v Stični, pii žo zlepa nisem videl. Vso snažno, vso preračunano, pa vso tako smotreno. Strogo kontrolo nad .iajčaricami vodi posebej zato postavljena oskrbnica, ki ti ve povedati vse zanimivosti iz kokošnjega življenja. Kakor hitro začne ta ali ona jajčarica »štraj-kati«, jo izloči iz družbe in ji jo določena drugačna usoda kakošjega rodu.
Nedaleč od samostana na Marofn so hlevi goveje živine, kamor 1110 je povodci prijazni jmter. Naštel sem nekaj nad 40 glav prvovrstnih montafonk, ki jim žuininuje ogromni, pa dokaj neprijazni bik Muri. Prostori so zgrajeni po vzorcih najmodernejših hlevov najbolj voščili živinorejcev.
To so glavni objekti, kjer je toliko truda, molitve ter dela samostanskih patrov in bratov. Vendar pa me .jo presenetilo povabilo mojega spremljevalca, naj si ogledam šo žtigo, mizarno, elektrarno, mlin itd. Žago oskrbuje brat Izidor, ki kljub meiiiški'sukuji podrobno pozna vos ustroj žage, ki jo v primeri s podeželskimi žagami vzor.
Čudno te tudi preseneti, ko Zagledaš med električnimi stroji in pohištvom mizarje, posebno pa brata samostanca Kazini i rja, ki jo v habitu, zna li pa uravnavati stroje, ukazovati jim in oblikovali jih v like, kakršne je nakazal naš priznani, pa skromni arhitekt Suhadolc.
In v izrazu samostansko skromnosti in ponižnosti so ustvarili saniostanci svojo mehanično delavnico in elektrarno, ki jo plod njihovo pridnosti, pa tndi veličino. To je elektrarni!, kjer ni ničesar odveč, ničesar premalo, vse na svojem mestu. Skromno .so skriva ludi odiiistyeni regulator, samonikla iznajdba snmoslančn bratu nniknma Nivardn. No daloč stran od elektrarne je tudi valjčni mlin, ki pa radi slabe letine in kriz«; kljub svoji tehnični dovršenosti nc obratuje tako. kakor bi rad.
O, in še iu še me je vodil pater. Opisal mi je vso lastnosti vzorno obdelanega polja, z roko mi označil plodne I ravnike, pokazal sence negovanih gozdov, nasadov in sadovnjakov, ki se razgledujejo nad opuščenimi ribniki, ki bodo pa v najkrajšem času oživeli pod spretno roko sliskega opata.
Ko sva se s patrom vračala, so so vračale s paše tudi samostanske čebelo, skromno in tihe kakor samostanski bratje, in nosilo v svoje palače, ki so jih jim zgradili patri, zaklade iz okoliškega žo oveuelcga cvetja.
Tisto noč sem blaženo prespal in kar zamislil sem so v samostansko življenje, kjer moreš neovirano uveljaviti silo, no v svojo korist, pač pa v korist narodu in v časi Bogu.
In ko sem vslal. je bil vrt žo ožnrjen od .ittl ranjiec in skozi okno se jo razgledovala oktoberska megla. Spodaj so menihi drsali
Martinova nedelja. Danes praznuje naša žup. niju god svojega zavetnika sv. Martina. Svojim sodobnikom je bil visok svetilnik globoke vere m dejavne krščanske ljubezni. Naj bi bil tudi nam!
Osebna vest. V cementni tovarni je nastavljen mesto pokojnega inž. Cotiča zn \odjo kemičnega 1 oddelka dr. Cečelsky Josip, dosedaj zaposlen v cementarni v Beočinu.
Smrt pobira. Umrl je Novak Josip, rudar star 41 let, na želodčnem raku. — Srčna kap pa je zadela 78 letnega Babiča Alojza, prevžitkarja pri Sv. Marku. N. p. v miru!
Danes ponove v Društvenem domu igro Rev cek Audrejček:.
m Luka
pota, privezovali krizanteme, izkopavali cvetje. Dan mi jc minil kakor bi trenil. Z g. opatom sva popoldne krenila na sprehod v gozd mimo samostanskih njiv in senožoti. Z višin« šele začutiš veličino samostana, doživi! jo pu šele, ko so vanjo poglobiš. Solnce je že zahajalo, ko sva so vračala. Vse sva pregledala: Marof, ribnike, svinjake, mizarno, sirarno, mehanično delavnico, elektrarno, če-beljnake in vrtove in vso pot mi je g. opat odkrival novo načrte, m Vodite, z našim sirom jo tako: nočemo dobička, pač pa koristi okoličanov. Sir je prvovrsten. Hočem, da bo naša produkcija sira na najvišji stopnji kvaliteto in zato se tudi nisem ustrašil stroškov, da som poslal na Holandsko enega patra in enega brata, da se temeljito izobrazita v sirarstvu. Na trg damo v najkrajšem času sloviti sir »G o u d a«, katerega bodo posebno veseli tu rs ti. Tudi z mesom nameravamo osvojiti trg. Nič šušmartonja, nič mešetar-jenja. dajmo na trg dobro blago in krščansko ceno. To me votli pri vsem delu. Največ mi jo pa na tem, da bi privadil ljudi k načelu, ki ga hočejo nekateri po svoje pobarvati, ki pa jo v bistvu lopo: Svoji k svojim! in odvrniti ljudstvo od židovske vsiljivosti. Sem Slovenec in hočem, da bodi slovenski narod zdrav, zato pa mu dajmo jKileg zdrave duševno hrane tudi zdravo telesno hrano. »Kaj pravite k temu k. inženjer?«
Bil sem v zadregi, ker nisem vedel, kako naj dam duška njegovemu navdušenju. Sam sem bil prepoln čustev, da bi mogel slediti umerjenosti preizkušenega gospoda in seru pomislil: »Gospod opat. jaz vas samo občudujem in reči morem, da vas šole sedaj razumom!«
Nasmehnil se mi je.
»Gospod, zdi se mi, da. svM, gledate s prav takimi očmi kakor jaz, vendar nekaj skepse jo bilo v vas, ko smo vas povabili.«
Kar sram me je bilo in z molkom sem mu domnevo potrdil.
»Eno pa mi priznajte. Svet nas napačno sodi. Če bi ne delali in so 110. brigali za rast svetnih dobrin, nam bi očitali brezdelje, mračnjaštvo, če pa se polog duhovnih dolžnosti poslužujemo tudi svetnih pravic, ki nam dovoljujejo gospodarski napredek, nam pa očita jo drugo. Kot gospodarskem u človeku vam morem reči samo tolo: Samostan jo brez subvencij in broz podpor ljudstva. Mi ne odiramo ljudstva, mi ga v krizi rešujemo in mu pomagamo povsod. Če ni res, naj vam razsodi ljudstvo samo. T11 če danes v svet pošiljamo sir, in če bomo jutri dali ua trg suho meso in mast in če bomo v kratkem razpošiljali (udi ribo, no, ali s tem no koristimo narodu, državi! Radoveden sem, kdo nam moro odrekati pravice. Ljudstvo pa jo za nami. verujte mi, dragi gospod!«
V mraku sva se vračala in še.v mraku mi jo g. opat razkazoval razpokline staresru zidovja, ki bi jih bilo popraviti. Če/, dvorišče sva krenila v obed 11 i co in tam sva kramljala o gospodarstvu, o nalosrah slovenskega zadružništva in čudom čuda, povsod je bil doma.
Slovo od samostana mi jo bilo težko, duša mi jo bil,i preobložena s premogovnimi vtisi. Kakor .je navada, sem se vpisal tudi jaz v samostansko knjigo. Kar mi jo velevalo srce, to sem jim napisal:
Tu .ic dom ljubezni, blagoslova in napredka pod mitro mil. opata dr. Kastelca.
L.
Vrhmka
Kat. društvo rok. pomočnikov otvori igralsko sezono s prelepo narodno igro Zaklad : v nedeljo, 11. novembra 1.934. Predstava bo zvečer ob pol 8, ponovitev bo 18, novembra ob isti uri. Prijatelji poštenih gledaliških predstav so vljudno vabljeni.
Ogenj. V petek ob tričetrt na (i zazvoni plat zvona in oglasi se gasilski rog. Kje gori, vse sprašuje. Kmalu se pokaže ognjeni petelin skozi streho šupe lesnega trgovca Mihaela Tomšiča, ki je bila polna suhih desk. Hribski gasilci so začeli gasiti s pomožnimi cevmi iz hidranta in so tako zavarovali sosednjo šupo. polno smrekovega lubja in lesa. Medtem so prišli gasilci iz Vrhnike in Verda in kmalu pogasili ogenj. Zažgala je gotovo zlobna roka. sa je bilo jiod deskami videti prinešeno seno in več obrabljenih vžigalic.
Novi kolodvor je že dozidan. Poslopje obdelujejo odznotraj. Proga sama orl sedanjega kolodvora do novega je že izkopana. Sedaj jo utrjujejo s kamenjem, ki ga vozijo z Drenovega griča. Kmalu bomo imeli Vrhničani četrt ure bližje Ljubljano.
Skolta Loha
Misčanskn šola treh občin: škofje Loke, Stare Loke in Gniincu se bo imenovala odslej Državna mešana meščanska šola kralja Aleksandra 1. Zedinitelja v Škofji Loki .
Občni zbor »sala in dom« se bo vršil prihodnjo nedeljo, 18. novembra v meščanski šoli. Prav je, da se straši zanimajo za napredek svojih otrok, zlasti še. ker bo o božiču že prvo polletje končano.
Gospa Mar. Tsiineko-Skuškovu bo danes dvakrat predavala v Društven'm domu«- o zelo zanimivih stvareh iz življenja japonske žene in japonskega javnega življenja sploh, (iospn, ki je po rodu .luponka, bo nastopila v japonski narodni noši. Skioptično predavanje bo ob !<i in ob 20.
Viiicciieijevii konferenca lepo prosi, da bi dobri ljudje iil> priliki smrti svojcev namesto venca na gi-ob pokojnega darovali primerni znesek konferenci. ki mnoge stalno podpira. Za vsak dar bo konferenca hvaležna iu bo dobrotnike tudi ohranila v pravem spominu in v časopisih javila ime do-brotnikovo.
Gasilski dom že dobiva svojo obliko. Pri kritiziranju se spoznajo pač različni okusi.
Od nas se malo sliši. Mrzlično hitro je pretekel mesec, v katerem smo preživeli težko in grenko izgubo našega ljubega vladarja. V tem času nas je zapustil tudi naš zlalii in dobri tovariš Ivan Janša, artilerijski podnarednik, doma iz Šmart-nega pri Litiji. Služil je vdano in zvesto domovini 111 svojemu kralju do poslednjega diha. Ravno dva dni pred pogrebom Nj. Vel. kralja Aleksandra L smo ga pospremili, njegovi rojaki iz Radovljice, Kamnika 111 Ljubljane, k poslednjemu počitku na banjeluško vojaško, pokopališče. Radi smrti našega ljubega vladarja je bil njegov pogreb sicer skromen, toda Bog mu je nasul na grob belili snežink v znak njegove detinske čistosti in velike ljubezni do svoje mamice-vdove, ki zaman čaka svojega najmlajšega sina domov. Vsi njegovi poveljniki in vojaški duhovnik so mu stali ob strani v njegovi težki bolezni in so 11111 lajšali težko breme bolezni do zadnje ure. Hvala jim! Njegovi materi, ge. Pavi' Janševi, pa naše iskreno sožalje!
Žiri
\ počastitev blagopokojnega viteškega kralju Aleksandra I. Zedinitelja priredi tukajšnji občinski žalni odbor dne 17. decembra t. I.' bo-žičnico za revne otroke žirovske občine. Vsa društva, katerim smo poslali prošnje za podporo, prosimo, da čimprejo nakažejo primerno zneske. V teku tega tedna se bo uvedla nabiralna akcija. Posamezne stranke bodo obiskali za to od žalnega odbora določeni nabiralci. Ži-rovci, dokažiino z obilnimi prispevki, da ruzu-> m emo veliko delo blagopokojnega vladarja in njegov socialni čut do revežev. C. R. Justin, predsednik. J. Er/nožnik, tajnik.
DRAMA (Začetek ob 20) Nedelja. 11. novembra ol> 11: Snegulčica, Premiera. Otroška predstava. Znižane cone. — Olj 15: Migu, dekle s Monlparnana. Izven. Tzrodno znižane ceno od 'JU Din navzdol. — Ob 20: Orlii. Izven. Znižano ceno.
Ponedeljek, 12. novembra: Gugalnica. Kol C. Torek, 13. novembra: Migu. Itod JJ.
OPERA (Začetek ob 20)
Nedelja, 11. novembra ob 15: Prodana nevesta. Izven.
Globoko znižane eene od ?fl Din navzdol. Ponedeljek, 12. novembru: Zaprto. Torek-, 13. novembra: itoffmanove pripovedke. 4£cd„ -IU
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 11. novembra ob 15: Hamlet. Znižane cene. —
Ob 211: Idealen soprog. Znižane cene. Ponedeljek, IE. novembru: Zaprto.
Torek, 13. novembru ob 20: Hlapci. Red C. Znižane cene.
Naznanila
Ljubljana
l Drama *Duše< na odru Tlokodc.lxli.coa doma. Dre-vi ob pol tksjnili bo vprizorilo Rokodelsko društvo Pfttra Petroviča dramo Duše.. Ker .ie za to pretresljivo iu globoko igro med občinstvom veliko zanimaivje, svetujemo vsakemu, da si kupi vstopnico v predprodaji od JO do 12 v Rokodelskom domu, Komenskega 12.
I Trnovski, oder r Ljubljani ponovi danes ob popoldne na odru Zadružnega doma v Korunovi ulici 14 žaloigro -Mlinar iu njegova hči po znižanih ceuah od fi Din navzdol. Opozarjamo vse. prijatelje, da je la v-prizoritov zadnja v letošnji sezoni. Predproda-ja vstopnic od 10—12 dopoldne in od 11 dalje.
1 Ljubljana. V ponedeljek ob pol 8 zvečer nastop v Kadio-studiu.
1 Občni zbor Narodne protMuber>kulozne lige bo v nedeljo, dne 18. novembru lu,"It ob 10 dopoldne v dvorani Okrožnega urada 7,a zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva eest«.
t '/.reza strojnikov J ugostavije, sekcija Ljubljano, priredi tudi letos tečaj o strojni tehniki. Dostop ima v,snk izprašani strojnik in kurjav. Prijave je nasloviti na imenovano sekcijo, poštni prodal 2110, ustno pa vsak torek In četrtek od 18—20, ob nedeljah pa od II)—12 v društvenem lokalu, Dolavska zbornica, 1. vhod, 1. nr.it-NtriKpje, levo.
1 Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija Ljubljana. ima v torek, dne. 13. t. ni. v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani ob 18 redni sestanek s sledečim siMiredom: tr. prof. dr. Zalokar.:' Ku.ptnra nterl; 2. jr. pri m. dr. M i nar: Demonstracija slučajev tenoplastike.
1 Kino Kodcljevo. Dnne« ob i:>, 17..'10 m ob JI ter jutri ob 20 premij<tra najboljšega češkega filma Mlada srca — mlada ljubezen . Igrata Vaša Jalovec in Jarmi-la Berankova.
1 Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. Loti-stok, Bosljeva eosta 1; mr. Bakarčič, Kongresni trg II, in mr. Komotar, Vič: jutri: dr. Pieeoli, Tj-rševa cesta 0; mr. Hočevar, Cotovgka cesta 31, iu mr. Gartus, Moste
Marihor
m Ljudska univerza. Jutri bo predaval prof. . an-ko Mlakar v/. Ljubljane o potovanju s pnnnikom Kraljica Marija po Sredozemskem morju. Skioptično stike.
Dratii hraef
Drevi ob 7 gostuje v Oodbenem (loiinu dramatični odsek Pevskega društva Sneberje Zadobrova z Haupa-cliovo žaloigro Mlinar in njegova hči. Vstopnice se dobe eno uro pred predstavo.
Naše dijašlvo
J K.-ID Zarja je na svojem (17. rednem oličneni zboru 8. novembra i/.volllo stedoči odbor: predsednik stud. 1 iur. Ogrlaek Marijan, podpredsednik stud. pliil. Sušnik Pavel, tajnik stud .iur. .laniš l.judevit, blagajnik stud. pilil. Oman Ivan, gospodar stud. pilil. Zakšek Krnile, knjižničar slini. med. NVodinger Ivan. revizorji cniul. iur. Gorenjak Ljudevit. cund. iur, l'ajs Itn dol f citiul. iur. Savelli Julij.
Puh ovna obnova za akttdcmičuvlic tio v sredo, due I 14. novembra v nršnllnsltem samostanu v Ljubljani Ob-segn dva govora ob 17 in oh lfl ter recitirano sv. nieSo naslednje jutro ob 7. Iskreno povabljene tudi srednješolske abit ur I j enti ujel
Cerkveni vestnih
Kiiimiska moška kongregacija izleti danes (»poldne ob lepem vremenu na Šmarno goro. Odhod članov z opoldanskim vlakom do Medna. Prihodnjo nedelio drugi glavni družbeni privznik. Duhovno opravilo v družliatli cerkvi kriianski /liitraj in zvečer ob šestih.
Iz zasutega mesta Pompeji
V
Cez 2000 let vstalo mesto
Nove ulice in hiše so odkrite — Čudovito sveže ohranjeni spomini na ljudi pred 2000 leti
Adolf Uzarski je v dlisseldorfekem »Werku< priobčil popis nanovo izkopanih Pompejev, mesta, katero je zasul Vezuv leta 79. po Kr. Med drugim tako-le pripoveduje:
Le slučajno sem kot Ne-Italijan dobil priliko videti nanovo izkopane dele. To, kar je obiskovalec doslej videl v Pompejih, še davno ni to, kar : bi človek rad videl. Pohlep po zakladih je tod brez- j umno gospodaril. Kramp je pred komaj sto leti ' uničil skoro vse, kar je Vezuvov pepel hranil skoro j dva tisoč let. Kar je bilo kaj vredno, je romalo v j muzeje. Ostala je le razbita opeka. Toda znanost ■ašega časa je v ulici »Via delVAbondanza«, ki je nanovo odkrita, popravila, kar je prejšnje stoletje zagrešilo.
Skrbno iskanje strokovno izurjenih delavce\ je odkrilo čudovite stvari. Cele tedne delavci •/ golimi rokami otipujejo kvadratni meter pepela Krampi in lopate so jim neznano orodje. Uspeh odkrivanja je presenetljiv.
Na cesti
Najprej cesta sama! Tlak je ves ohranjen. Dobro so še ohranjene kolesnice težkih vozov. Vzvišeni kamni, kakor kaki prometni otoki, so pešci' varovali, da si ob dežju niso preveč zmočili nog Vsakih 50 metrov vodnjak. Cevi so očistili pepela in kamna — sedaj zopet teče po njih voda, kakor pred dva tisoč leti. Na žrtveniku so še ostanki da-ritvenega pepela. Ob obeh straneh ceste stoje hiše ne kakor v starem delu Pompejev, le ostanki zidu d.vo- ali trina.istropne hiše, pokrite z opeko, z bal koni ter z lesenimi veznimi vrati, močno z bronom obitimi. Stene so vse, kakor dandanes pri nas, po-eečkane z risbami in nerodnimi pisalnimi vajami malih otrok: konjički in vsakovrstne živali, napisi, kakor: »Gaj je tepec« itd., volilni lepaki in zopet lepaki. Po njih sodeč, je bilo v starih Pompejih kaj živahno politično življenje.-
V	napisu naznanjata dve sestri, da sta nanovo odprli »olepševalni salon«. Stenske slikarije take vrste, da bi slikarja dandanes gotovo zagrabil državni pravdnik. Vse pa je še tako sveže, da se človek kar za glavo prime, kako je mogoča taka 6vežost. Kakor da bi gledal umetno kuliso, ki jo je kdo tja postavil za kinofilm.
V	hiši
Pravo čudo pa se še le prične. Stopimo v bližnjo hišo. Pri vratih visi bronast držaj za zvonec. Potegnemo. Notri zazvoni. Kakor bi nas pretreslo nekaj pošastnega, le obotavljaje se odpremo vrata. Ali nam bo stopil nasproti v togo oblečeni gospodar in se nam čudil, kaj iščemo, ali nas bo pognal črni vratar? Po kaki pravici stopamo v ta tuji doni? j Ta občutek nas ne mine, dokler hodimo po hiši. Zdi se nam, kakor bi nas spremljali nevidni stari prebivalci in pazili, da bi jim česa ne odnesli.
Vse je še namreč tako, kakor je bilo takrat, ko so morali naglo bežati. V kuhinji smo. V6a posoda za kuho in peko je še tu, na ognjišču kožica z napol pečenim kozličkom. Sol, moka, začimbe. Ob stenah je okrog in okrog — kuhinje I — v najlepšem reliefu in lepo v zlatu in modrini poslikan sprevod jezdecev. V spalnici stoje postelje, nizke, na zlato-bronastih nogah, blazine še kažejo oblike spečih. Kakor da bi bili pravkar iz spanja planili pokoncu in zbežali pred nesrečo. Stene so povsod pokrite s stenskimi slikarijami, večinoma še tako sveže, kakor da bi bil slikar šele pravkar odložil svoj čopič. V jedilnici okrog okrogle jedilne mize divani. Na voglu mize se pozna še ime gosta, zapisano na mizo s prstom, namočenim v omako. V malih oknih še cele šipe. Na steni brez oken naslikani reki o tedanjih šegah, včasih šaljivi: »Ne hodi k moji mizi z umazanimi nogami!«
Vsi ti prostori imajo pod podom napeljano centralno kurjavo ra kuhinje. Njihova praktična metoda daleč nadkriljuje našo sedanjo. Okrog in okrog sob pa je notranje dvorišče in vrt. Tako je v vsej ulici, dolgi več sto metrov. Vse priča o bogastvu. Saj je to mesto bilo letovišče bogatih Rimljanov.
V	telovadnici - Mrtvi pričajo
Nekako sredi ulice je velika telovadnica in bo-rtlnica. Sredi na podu leži še črna slamnjača, menda iz kokosovega tkiva. Po stenah rapirji in maske iz žice. Kakor novo! bi človek skoro dejal. Zopet zdvomiš, ali ni vse sleparija za ameriške opisovalce.
Toda v kleteh leže grozne priče, da je vse pristno: trupla tistih, katere je presenetil Vezuv in katere so iz sob znesli semkaj. Mati je svojo hčerko, vijočo 6e v smrtni grozi, tako tesno stisnila k sebi, da sta skoraj obe eno telo; možak z visoko dvignjenima rokama skuša odvrniti od sebe pe-pelni dež; dolg in močan zamorski suženj grozan-sko reži in zija, kakor bi pravkar kriknil smrtni krik. Groza nas preletava ob teh truplih in naglo stopimo na dan, na solnčno luč.
Tako se menjavajo hiše patricijev, trgovine, vinarne, kopališča, zabavišča. Kdor je vse to videl, bo razumel, zakaj te ulice niso odprli splošnemu obisku. K vsaki stvari bi bilo treba postaviti stražo, kar pa je nemogoče. Pred kratkim eem bil zopet tam. Niti ene hiše mi ni60 odprli. Pred vsako hišo je stala straža in nas odpravila s kratkim: »Zaprto!«
Le ena tretjina Pompejev je doslej odkopana, dve tretjini pa še čakata vstajenja.
Smučanje hrez snega
Da za smučanje sneg ni teobhodtio potreben, je tokazal sloveči smučar Birger Ruud, ki j!e na kakalnic: v pruskem Gru-iewaldu skočil 22 metrov laleč. Smuška proga je bi-na gosto posuta s smrekovimi iglami, po katerih ;e drčalo bolj ko po najboljšem snegu. Birger <uud bo vadil v smučanju emško olimpij. moštvo
109 let star
V Altersheimu v vzhodni Prusi ji je 20. oktobra dopolnil 109. leto starosti neki Fridrick Sa-dovvski. Starček je še lako čil, da še vedno zmore sprehode 10 km daleč. Za svojo starost se nvora Sa-dowski zahvaliti svoji veliki zmernosti v jedi in ! pijači. Najrajši je kislo zelje. Po jedi pokadi pi-I pico tobaka, češ, da lo najbolj pospešuje prebavo, i Tu pa tam popije tudi kako šilce žganja, loda ved-' no le nekaj kapljic, nikdar pa ne preveč. Kol ve-| ren katoličan je vsak dan pri sveti maši. Leta I 1782 je izšla mala knjižica, ki našteva več ljudi iz vzhodne Prusije, kateri so tedaj bili stari 130 let. i Ce bo stari Sadovvski bolel posnemati te svoje i prednike, bo lahko še 20 let hodil ua sprehod.
Odkod \e Martinovo poletje
Ponekod na Slovenskem pravijo, da ee okrog sv. Martina še enkrat pokaže toplo poletje, potem pa nastopi hladna jesen in kmalu za njo mrzla zima. Ta pozni odsev poletja imenujejo Martinovo poletje, v Beli krajini »Martinsko leto«. Martinovo poletje pa poznajo tudi drugi narodi. 0 Martinovem poletju je francoski duhovnik abbe Moreux, ki je ravnatelj vremenske opazovalnice v Bourgesu, napisal zanimivo razpravo. Tako-le pravy:
Odkod neki je to Martinovo poletje, ki nas proti koncu oktobra ali ob začetku novembra razveseli s tako lepimi in solnčuimi dnevi, da bi človek res skoro mislil, da je zopet nastopilo poletje? Temu je vzrok edinole zalivski tok. To je topli morski tok, ki prihaja proti severni Evropi od Me-hikanskega zaliva. Njegove tople vode čudovito vplivajo na podnebje zahodne in srednje Evrope.
Proti koncu septembra sončni žarki najbolj ogrevajo južno polovico zemeljske oble, kjer imajo tedaj poletje. Morje, odkoder prihaja zalivski tok, je tedaj mnogo bolj segreto kakor pa poprej. Po mnenju abbeja Moreuxa pa morski tok, ki prinaša Evropi toploto, ne izvira v Antil6kem morju v Mehiškem zalivu, kakor so doslej trdili, ampak ob zahodni Afriki. Odtod teče morski tok proti Mehiškemu zalivu, kjer se odbije in teče potem proti zahodni Evropi. V začetku novembra pa začne pod
ravnikom na suhem in na morju ponehavati tista čezmerna vročina, čeprav je še vedno dovolj vroče, in sila sončnih žarkov prehaja bolj proti jugu. Zato v tem času kraji in vode ob pričetku morskega toka dobivajo nazaj navadno letno toploto. To je okrog sv. Martina (11. novembra). Poslej torej tudi morski tok ni več tako gorak in zima v naših višinah nima več prave ovire, kar bomo kmalu opazili na večjem mrazu.
Na koncu svoje duhovite razprave pa pravi abbe Moreux še to-le: »Če bodo Američani vztrajali pri svojih načrtih in bodo res nekoč temeljito razširili prekop pri Panamski ožini, bi se moglo zgoditi nekaj čisto nepričakovanega. Morski zaliv, ki se sedaj odbija ob obali Srednje Amerike, bi se utegnil, ako se bo prekop po tej ožini razširil, izliti naravnost v Tiho morje. S tem bi topli morski tok enkrat za vselej nehal teči proti Evropi. Neposredna posledica za vse dežele zahodne, srednje in severne Evrope tja do Škotske in Norveške bi bila ta, da bi se podnebje hudo poslabšalo. Evropsko podnebje bi se potem nič več bistveno ne razlikovalo od ruskega podnebja, kjer imajo suha poletja in posebno hude zime.«
Lep pogled v bodočnost. Pa upajmo, da bo zaenkrat ostalo še pri starem!
Zaston*ska večerja v napačni kleti
Oni dan se je na Dunaju zgodila ta-le zgodba:
Po dunajskem mestnem parku se je proti večeru sprehajal mož srednjih let. Od restavracije je donela godba plesne melodije, labodi so se odpravljali k počitku. Vse to je z žalostjo ogledoval in poslušal vitki mož, ki ni imel v žepu počenega groša, da bi se nasitil. Naenkrat je pristopil k sprehajalcu, kateri je prišel mimo: »Oprostite, gospod, ali bi mi lahko povedali, kje t." na Dunaju labko zastonj jedel?« Sprehajalo, se je ustavil in pomislil: »Nedaleč od tu so doni.nikanci — kar tja pojdite, tam boste zastonj jedli.«
Sloki možak se je napotil v označeno smer. Ni dolgo hodil, ko je od daleč zagledal razsvetljen napis: »Dominikanska klet«. Iz kleti je prijetno dišalo po jedi. Stopil je torej po stopnicah v klet, v garderobi odložil klobuk in površnik ter stopil k mizi, kamor sta ga spremljala dva natakarja.
Na prijazno vprašanje: >Ali želite veliki ali mali obed?« — je lačni možak seveda odgovoril: »O, prinesite veliki obed!«
»Ali želite morda tudi vino?«
tfoj mod jeleni, ko «e rukujo. Ta idilična slika iz življenja divjadi je posneta v londonskem Ricb-
uiond-Parku. kjer žival živi kakor na prostem
»Hm, seveda... ko bi ga mogel dobiti, zakaj ne! Rdeče mi je ljubše ko belo.«
Najprej je prišla na mizo slastna juha, v kateri se je košatila kurja perot. Nato je prišla mrzla postrv v majonezi; nato svinjski kotelet s pečenimi krompirčki in razne salate. Končno pa je sam »plačilni« postregel z orjaško torto, na kateri je bilo za prst debelo smetane. Sloki možak je vse to z največjo slastjo jedel in celo dva kozarca vina je zvrnil; zraven pa zadovoljno mrmral: »Da, pri dunajskih dominikancih pa človeku res dobro postrežejo. Če pomisliš, da je vse to zastonj...«
Te misli pa ni izpeljal do konca. Že se mu je približal ofrakan natakar, ki je na srebrnem plošč-ku nosil račun. Možak začudeno pogleda. Kaj pa to pomeni? Plačam naj? S čim neki? Saj mi je neznanec v mestnem parku rekel, da bom pri dominikancih zastoj jedel...
Natakarji se ne šalijo. Ta-le lump je hotel »ceho odnesti«, kakor kranjska Mica Kovačeva. Pokličite policijo! Nekdo skoči po stražnika. Ta možaka zasliši in ga vzame s seboj.
Nato pa je bila obravnava. Sodnik je poslušal, kako je bilo. Najprej so govorili ogorčeni natakarji iz »Dominikanske kleti«, nato pa sloki mož, ki se je enkrat zastonj dobro najedel. Obtoženec se je branil: »Saj vendar pri dominikancih človek labko zastonj...«
Sodnik: »Pustite to! Sam vem, da v samostanu očetov dominikancev vsak dan razdele polno porcij juhe in kruha potrebnim siromakom. To vam je mislil povedati tudi tujec, ki ste ga ustavili v mestnem parku. Vi pa ste šli namesto na porto dominikanskega samostana v elegantno restavracijo, ki se slučajno imenuje »Dominikanska klet«. V imenu zakona . ..« Vseh oči zro v sodnika. Natakarji nestrpno pričakujejo, kdaj bo obsojen ta slepar. Sodnik pa nadaljuje: »V imenu zakona oproščam obtoženca, da bi bil namerno hotel slepariti, ker je vsekakor mogoče, da ee je mož res zmotil.«
Sloki mož hiti k sodnikovi mizi: »Gospod sodni svetnik, zahvaljujem se ...« — »Že dobro,« ga odklanja sodnik. »Zaupno vam povem, da ne verjamem, da bi drugič tako dobro odnesli. Če vatli je le prvič dobro teknilo...« Strmečim natakarjem pa je dejal sodnik: »Mislim, da bo vaša restavracija že prebolela to-le za6tonjsko večerjo.«
Mati je povabljena na domačo veselico in si pripravlja svojo toaleto. Štiriletni sinček pride iz kopalnice in opazuje mamico, kako se šminka in barva ustnice. Slednjič se ojunči in reče: - Mamica, mislil sem ti reči lahko noč, toda poljubčka H ne morem dati, ker sem že umit.«
\Vestminstorska katedrala v Londonu, kjer bo 29. novembra poroka angleškega princa Jurija z grško princezo Marino
Kdo je kriv nesreče „Morro Castle"
O obravnavi, ki se peča s požarom na nesrečnem parniku »Morro Castle«, smo že poročali. Dne 5. t. m. se je sodišče pečalo z vprašanjem, zakaj je radijska postaja tako pozno oddala klice na potnoč. Zagovorniki obtoženih častnikov, kakor tudi zastopniki paroplovne družbe so ugotavljali, da je zakasnitve kriv pomožni telegrafist Alagna. Zagovornik prvega častnika Warmsa je izjavil, da je Warms izdal povelje, naj se oddajo klici na pomoč že ob 3.16 zjutraj. Toda Alagna je to povelje izročil prvemu telegrafistu Rogersu šele oh 3.25. Alagna se izgovarja, da bi bil to rad poprej storil, toda zaradi silnih plamenov ni mogel takoj priti do radiopostaje. Zagovorniki pa povdarjajo, da to ni res, ampak bi bil vseeno lahko pravočasno izročil Rogersu poveljnikove ukaze. Zaradi tega zadene Alagno vsa krivda, ker se je klic na pomoč zakasnil za 7 minut.
»Le glej. da ne boš tako hitro vozil, kakor oni-le tam, da se ne bo tako zgodilo s teboj ko z njim.«
! *
Mumija. V neki dekliški šoli vpraša katehet:
»Katera mi zna povedati, kaj je mumija?« _ Pa
se oglasi hči kuharice: »Mumiia ie vložen človek.«
MLADI SLOVENEC
Danilo Gorinšok:
Jesenska pesem
Na vrtu je pomlad cvetela, ©j, nagelj, lipovka, jasmin, presrečen tam dejal je oče: Ti moj edini, zlati sin!
Zdaj je jesen, je velo listje, že davno oče v grobu spi. Na vrtu sin je, grabi listje, v očeh aiu solza zablesti...
Modrejša od carja
(Srbska narodna pripovedka)
Siromak je živel v votlini in ni imel pod milim nebom drugega, kakor svojo hčer, ki je bila zelo pametna in modra. Često je prosjačila namesto svojega očeta od hiše do hiše, pa tudi njega samega je učila, kako naj prosi in pametno govori, da bo več dobil.
Odšel je siromak k carju in ga prosil vbogaj-me. Ker je svojo prošnjo lepo povedal, ga je car vprašal, odkod je in kdo ga je naučil tako modro govoriti. Siromak mu je povedal, da je bila to njegova hčerka.
»Kdo pa je tvojo hčer naučil modrosti?« ga je vprašal car.
Siromak: »Bog ji je dal pamet pa tudi od revščine se je mnogo naučila.«
Car mu je dal trideset jajc :n ga odslovil z besedami:
»Nesi ta jajca svoji hčerki in ji reoi, naj mi iz teh jajc izvali piščeta. Če bo moj ukaz točno izpolnila, jo boni bogato obdaroval, če pa ne bo znala, te bom izročil svojim biričem, da te mučijo.«
Siromak je jokajoč odšel domov in vse povedal hčerki. Hči je rekla očetu, naj le gro mirno spat, da bo že sama vse uredila. Na prvi pogled je videla, da so jajca kuhana, torej ni mogla iz njih zvaliti piščeta. Ko je odšel oče spat, je postavila na ognjišče lonec, poln vode in boba, ter zakurila. Ko je bil bob kuhan, je lonec odstavila.
Ko je oče zjutraj vstal, mu je ukazala, naj gre orat in naj vzame s seboj lonec e kuhanim bobom:
»Ko zagledaš carja, vzemi bob in ga sej, zraven pa na ves glas kliči: Hi, voli! Vsi svetniki pomagajte, da bo zrasel kuhan bob! — Ko te bo car vprašal, kako sploh more zrasti kuhan bob, mu reci: Kako pa naj se iz kuhanih jajc izvale piščeta?«
Siromak je poslušal hčer in odšel orat Ko je zagledal carja, je začel na ves glas vpiti:
»Hi, voli! Vsi svetniki pomagajte, da bo zra-stel kuhan bob!<
Ko je car slišal te besede, 6e je ustavil in dejal siromaku:
»Siromaček, kako naj zraste kuhan bob?« Siromak mu je odgovoril: »Spoštovani car, kako pa naj se iz kuhanih jajc izvale piščeta?«
Car je takoj iztuhtal, da ga je gotovo tudi to naučila hči, in zapovedal je slugam, naj ga ujamejo in privedejo predenj. Ko je siromak ves trepetajoč od strahu stal pred njim, mu je car dal po-vesno lana, rekoč:
»It. tega moraš napraviti toliko jader, kolikor jih je treba za eno ladjo. Če tega ne storiš, izgubiš glavo.«
Siromak je jokajoč odšel domov in povedal vse svoji hčerki. Hči ga je spet poslala 6pat in mu obljubila, da bo že sama izpolnila carjev ukaz. Drugo jutro je zbudila očeta, mu potisnila v roke kos lesa in mu rekla:
»Nesi to poleno carju. Naj napravi iz njega vreteno, kolovrat in statve in vse, kar je potrebno za tkanje, potem tudi jaz naredim jadra.«
Siromak je hčerko ubogal in sporočil carju, kar je naročila, čar se je silno začudil, ko je slišal te besede in začel premišljevati, kaj n:ij stori. Vzel je majhen kozarec in dejal siromaku:
»Vzemi ta kozarec in ga nesi hčerki. S kozarcem naj izprazni morje, da bo na dnu nastalo rodovitno polje.«
Spet je bil siromak ves v solzah, ko je prinesel hčerki kozarec in carjev ukaz. Hči ga je spet poslala spat in ga potolažila.
Drugo jutro mu je dala prgišče smole in mu rekla: »Nesi to carju in mu reci, naj « to smolo zamaže vise izvire rek in potokov in vsa jezera, potem bom jaz izpraznila morje.«
Siromak je izpolnil naročilo svoje hčerke. Car je uvidel, da je dekle mnogo pametnejše od njega in je ukazal biričem, naj jo privedejo predenj.
Dekle se je pred carjem globoko priklonilo, nakar jo je car vprašal:
»Dekle, ugani, kaj se najbolj daleč sliši!« V Dekle je odgovorilo: »VLsolki car, najbolj daleč se sliši grmenje in laž.«
Car se je od presenečenja zagrabil za brado In ee obrnil k svojim dvorjanom:
»Uganite, koliko je vredna moja brada!« Ko so začeli ugibati in imenovati različne vso-1e denarja, 6e je oglasilo dekle:
»Niste uganili! Carjeva brada je vredna toliko, kolikor so vredne tri deževne letine« Car se je začudil in dejal: »Dekle je uganilo!« Nato jo je vprašal: »Ali hočeš biti moja žena?« Dekle se je priklonilo in reklo: »Visoki car, če ti hočeš, naj bo. Samo prosim te, napiši mi lastnoročno to-le: Če bi se kdaj name razjezil in me pognal od sebe. ostanem še naprej gospa in lahko vzamem iz tvojega dvora ono, kar mi je najdražje.«
Car je privolil in podpisal.
★
Čez nekaj mesecev se je car raz,jezil iu dejal: »Nočem te več za ženo! Izgini iz mojega dvora, kamor hočeš!«
Carica mu ie odgovorila i
Mladi Slovenci odgovarjajo
Kakšne knjige najraje čitam?
Knjige imam zelo rada. Pa ftidi precejšnjo knjižnico že imam. Mnosro ie v nj»l »Anirelftkov« in »Vrtcev«.	Tvojih
knjig, striček. Na vso moč rada berem lepe povesti, a tudi pesmi mi ugajajo. Najraje pa berem knjige z lepimi igrami, ker se za igranje na odru zanimam in tudi sama včasih nastopim v kakšni igri. Šolskih knjig se seveda tudi ne branim. Ker imam knjige tako rada, skrbim, da ostanejo čedne. Nekateri otroci pa nič ne skrbijo zanje. Takoj jih pomažejo in raztrgajo. Moj stric pravi, da so takšni otroci — mesarji.
Slavica Langerholc,
učenka III. razreda v Stranjah pri Kamniku. ★
Na Tvoje vprašanje glede knjig Ti povem, da so mi knjige jako ljebe. Težko pa mi je reči, katere najraje čitam. V počitnicah sem čital knjigo »Pod svobodnim solneem«. delo pisatelja Finžgarja. Jako mi je ugajala in prizadevam si, da bi jo dobil v svojo knjižnico, v kateri imam že okoli sto knjig. Te knjige rad posojam prijateljem, da tudi oni spoznajo vrednost knjižnega zaklada. Najlepše knjige v moji knjižnici se mi zde »Sosedov sin«, »Deseti brat« in »Mladost v džungli«. Rad čitam tudi Bevkove knjige, tako na pr. »Hiše v strugi« in druge. Te se odlikujejo po lepem domačem jeziku.
Imam tudi nekaj nemških, francoskih in hrvatskih knjig, a čeprav so jako lepe, se mi zdijo, da ni lepših od naših slovenskih.
Tonče Cokli n,
dijak I. razreda drž. realne gimnazije v Ljubljani. ★
Moja mladinska knjižnica je zaenkrat še precej skromna: komaj 20 mladinskih knjig imam v njej. Vse sem že po dvakrat prečitala, ker mi novih mama ne more kupiti. Pravljico »NajdenSek Jokec«, katero si menda spisal Ti, striček, pa sem prečitala že trikrat, tako mi je všeč. Potem imam tudi Tvojega »Ptička z dvema kljuučkoma« in Tvojo »Židano voljo« ter »Miklavževo noč« od Ribičiča. Pa tudi nekaj knjig od Mohorjeve družbe imam. Vse mi ugajajo, najbolj pa tiste, ki sem jih zgoraj navedla. Striček, zakaj pa ne spišeš še kakšne takšne knjige, kot je »Najdenček Jokec«? Daj, ne bodi tako len!
Imam tudi nekaj knjig, v katerih so same pesmi. Mnogo teh pesmi sem se že naučila na pamet, mnogo se jih pa še bom. Na vse knjige skrbno pazim, da mi jih kdo ne pomaže in raztrga. Če ne bi tako pazila nanje, bi bila moja knjižnica danes še bolj revna, kakor je. Tako so pa vsaj te knjige, ki jih imam, lepo ohranjene, da me ni pred nikomur sram, če mu jih pokažem.
Tončka Mihelčič,
učenka ? razreda v Mariboru. *
Najraje čitam knjigo »Božične pripovedke«. Ta knjiga se mi je zelo priljn-bila. Prečitala sem jo že večkrat. Pa tudi pripovedke v »Angelčku« se mi zelo dopadejo. Katera je pa najlepša slovenska mladinska knjiga, ne vem, ker še nise.m prečitala vseh in jih najbrže tudi nikoli ne bom. Če bi mi hotela mama kupiti vse slovenske mladinske knjige, ki jih imajo po knjigarnah, bi morala imeti velik kup denarja. Zorica Coklin,
učenka lil. razr. na Mladiki v Ljubljani. ★
Če bočem biti odkrita, moram priznati, da najraje čitam knjige z veselim koncem. Ce povest v knjigi ni vesela, sem žalostna, ker se mi osebe v njej smilijo. Ljubim tudi knjige, ki opisujejo življenje takšno, kakršno je. Priznam, da sem še mlada, toda zdi se mi nespametno, če pisatelji pretiravajo, pa naj bo to v dobro ali v slabo stran življenja. Knjige kažejo pisateljev značaj, dostikrat vso njegovo notranjost: veselje in žalost, ki ee skrivata v njem. Morda pisatelj niti ne sluti, kako to zajame čitatelja. Vrednost knjige je odvisna tudi od jezika, ki naj bo pravilen, lep. Še bi naštela kakšno knjigo, ki si jo želim, toda kaj mi pomaga želja? Tega me nihče ne vpraša, katero bi rada ... (Kotičkov striček prav dobro ve, kakšne knjige imam najrajši!)
Olga K u r č,
učenka III. razr. višje nar. šole v Zagorju ot> Savi. *
Najraje čitam »Misijonski koledar«, zgodovinske knjige, pa tudi Tvoje knjige, ljubi striček, so mi zelo všeč. Kadar čitam, sedim po turško in ne vidim in ne slišim prav ničesar, kaj se tedaj godi okoli mene. Tako se zamaknem v čitanje. Prav rada bi kmalu spet kaj novega čitala.
C. Pogačar, učenka IV. b razreda v Lichtent. zavodu, Ljubljana.
Če bi dobil milijon .. *
Če bi mi kdo dal milijon, bi bila zelo vesela i.n srečna. Najprej bi vse to bogastvo nesla pokazat domov. Drugi dan bi si šla kupit majhno in skromno hišo, v katero bi povabila očka in brate. Potem bi kupila vsem tudi nove obleke, tako, da bi bili vsi čedno in dobro oblečeni. Nekaj denarja pa bi dala svojim revnim se~ stričnam, nekaj pa tudi drugim tevnira ljudesn. — Tako bi jaz uporabila milijon.
Alojzija Ulča* učenka IV. razr. v Lichtent. z* udu v Ljubljani.
Z bogastvom bi preuredila naš dom v lepo moderno hišo z velikim sadnim vrtom, da bi v njem obrodilo toliko jabolk, da bi jih imeli za vso zimo dovolj. Sebe in bratca bi lepo oblekla. Očka in mamo potem ne bi več nadlegovala za dinarčke, sama bi si kupila sladčie in drugih dobrih reči. Pa tudi sošolk ne bi pozabila, če bi imela milijon. Zamorčkom bi tudi nekaj dala. Na Vseh svetih bi okrasila vse zapuščene grobove na pokopališču. Tudi oSku bi lepo poplačala vso skrb, ki jo ima z menoj. Dala bi mu toliko denarja, da bi poravnal davek, da ga potlej ne bi več nadlegovali tisti fi-nancarji.
Toliko eem se se spomnila zaenkrat. Seveda, če bi imela milijon, bi se v meni porodilo še vse polno novih želja.
Brigit.a Kovič, učenka IV. razreda v Lichtent. zavodu v Ljubljani.
Kako bom skrbel za ptičke pozimi?
Prišla jc jesen, za jesenjo pa pride zima in mraz. Mi ljudje se bomo že zavarovali pred mrazom, ampak — ubogi ptički, ki nimajo kaj za v kljunček in v lačni želodček! Pa tudi zeblo jih bo, ko nimajo obleke, ampak samo malo perja, ki ne zadostuje. Zato sem sklenila, da naprosim očka, naj mi naredi ptičjo hišico, v katero bam dala ptičjo pogačo in drobtinice. Ptički bodo veselo hodili vanjo in zobali. Spomladi pa nam bodo to skrb že poplačali s isvo-jo zvonko pesmijo in z obiranjema škodljivega mrčesa po vrtovih.
Mira Ahačič,
učenka IV. razr. v Zg. Dolini. ★
Jaz bom pozimi večkrat naredil ptičjo pogačo. O božiču bomo mi imeli potico — zakaj je ne bi imeli še ptički? Poleti so nam storili toliko dobrega. Pobirali so golazen in mrčes z drevja, ki bi nam uničil mnogo sadja. Nekateri ptiči so odleteli na jug, kjer z lahkoto preživijo zimo, ki je takrat pri nas, medtem ko je na jugu toplo in lepo. Mnogo ptičkov pogine pozimi od gladn, mnogo pa tudi od mraza.
Jože Kemperle,
učenec IV. razr. v Zg. DoKni. ★
Kmalu pridejo v naše kraje mali gosti. Ti gosti so ubogi ptički, ki nimajo nič za svoje lačne želodčke. Zato jim moramo otroci pomagati, da ne poginejo od lakote in mraza. Poleti pa nam bodo obirali mrčes in prepevali lepe pesmice. Ptički si pri tem mislijo, da nam s tem vse povrnejo in poplačajo. Jaz sem sklenila, da naredim ptičkom okusno pogačo, kakor tudi mama narodi pogačo, če pridejo kakšni gosti v hišo. Tako bom skrbela za uboge ptičke. Pa očka bom prosila, naj mi napravi ptičjo krmil-nico, da ne bodo jedli na mrazu in snegu. Saj tudi meni ne bi bilo ljubo, če bi morala pozimi zajtrkovati pod milim nebom.
Helena Meglic, učenka IV. razr. v Zg. Dolini.
Za ptičke skrbmi vsako zimo, ker se tudi moji mami zelo smilijo. Naredili smo čedno j>tičnico in jim bomo kmalu začeli trositi drob-tine in drugo krmo. Posebno se veselim črnega kosa, ki se tu oglasi vsako jutro in pokuša moje dobrote. Zorica Coklin,
učenka III. razr. na Mladiki v Ljubljani.
Nekaj odgovorov objavimo ie prihodnjo nedeljo jn obenem razglasimo izid nagradnega žrebanja.
Slepec in zlatniki
Nekoč je živel stepec, ki je vse svoje Evljenje beračil in prihranil za starost 100 zlatnikov. Ker se je bal, da mu jih kdo akrade, Jflj je spravil v lonec ln zakopal na svojem vrtu. To je napravil ponoči, da ga ne bi kdo opaooval pri delu. Toda njegova soseda skopulja ga je videla. Komaj se Je slepec vrnil v kočo, je 6kopulja preskočila vrtno ograjo, izkopala lonec z zlatniki in ga izpraznila.
Nekoga dne je slepec potreboval denar in šel na vrt Našel je prazen 'lonec. Sedel je nanj in začel razmišljati, kaj naj počne. Pa mu je prišlo na misel, da nihče drug ni mogele vedeti za skriti zaklad, kakor skopa in lakomna soseda. Zakopal je nazaj lonec, (»ravnal zemljo, kakor je bila prej in odšel k sosedi.
»Rad hi te prosil za ddber svet, soseda,« Jo je nedolžno pobaraL
»Bar vprašaj!«
»Imam sto zlatnikov.«
»Blagor ti!«
»Teh sto zlatnikov sem zakopal na siiriroam
mestu.«
»Dobro si napravil. Zlatnike je najbolje skrt&C
»Zdaj se bojim, da mi jib kdo ukraden
»Kaj poveš!«
»Dobil eem še sto zlatnikov }n adaj ne vetrn, aH bi tudi te zakopal na istem prostoru.«
»Seveda, kar tja jih zakoplji, »kaj pa nsk
Slepec se je zahvalil za dober svet fxi odšel. Toda ni šel v kočo, nego se je »kril na vrta za grm in prisluškoval. Kmalu je zaslišal, kako je nekdo preskočil vrtno ograjo, pri čemer je nekaj prijazno zafcvenketalo. Nato je zaslišal ropot raotike
m šelest ženskega krila. Vedel je, da ima pred seboj skopuljo. Počakal je še, da je stresla zlatnike nazaj v lonec in se ji nato prikazal. Kako sta se pogledala, kaže naša slika.
Slepec j« tako dobil zlatnike na premeten način nazaj, skopuljo pa so orožniki odpeljali.
Trgovec in dei
Neki trgovec se je vračal s sejma domov. Pri sebi je imel mnogo denarja. Ko se je približal gostemu gozdu, se je vlila huda ploha. Trgovec ja začel godrnjati in karr.ti Boga, da je ravno U dan poslal dež na zemljo. Ko pa je korakal skozi gozd, je nenadoma planil izza širokega drevesa razbojnik in naperil vanj svojo puško. Pritisnil (e na petelina in trgovec je bil prepričan, da mu je odbila zadnja ura. Smodnik v puški pa se ni uigal, ker je bil premočen od dežja. Razbojnik »e jo ustrašil m pobegnil nazaj v šumo. Trgovec je bil rešen, Spoznal je, da je delal krivico Bogu. Ce ne bi bilo dežja, bi gotovo ležal že mrtev na tleh .,,
Zastonj na morfe
pojde v prihodnjih počitnicah
»Vrtccv" naročnik
ki pravilno reši uganke v vseh desetih Ste-vilkah in je izžreban. — Doslej so izšle 3 številke novega letnika. Celoletna naročnina Din 15'-, s prilogo »Angelček« Din 20--
Naroča se v upravi (H. NIČMAN) v Ljubljani, Kopitarjeva uliea 2.
Za spretne roke
»Svetli car, ubogam, samo pusti me, da prenočim še nocoj na dvoru, jutri pa pojdem.« Car je dovolil.
Ko sta sedela zvečer pri večerji, mu je carica namešala v vino žganja in dišave ter mu dejala: »Pij, car, in veseli se! Jutri se ločiva. Verjemi mi, da bom bolj vesela kakor tisti dan, ko sva se srečala.«
Car se je upijanil in zaspal. Carica ga je naložila na voz in ga odpeljala v očetovo votlino. Ko se je zbudil, je začuden pogledal okrog sebe in vprašal:
»Kdo me je spravil sem?« Carica je odvrnila: »Jazi«
»Zakaj si to storila? Mar ti nisem rekel, da nisi več moja žena?<
Carica je pokazala listino in dejala: »Res je. svetli car, da si mi to dejal, toda poglej, kaj si podpisal na tej lieiini: ko pojdem od tebe, lahko vzamem s seboj ono. kar mi je najdražje. In sem v/.eln tebe,, kajti najdražji si mi ti.«
Car jo je na te besede objel in jo popeljal nazaj na svoj dvor.
»Povej, Stanko, koliko kosti imaš v telesu?« -•Tri in sedptndesot. gosp 11 učitel j.« ^Zmotil si se, samo dva in sedemdeset jih imaš.«"
»Ne, gospod učitelj, laz iili imam tr• I" sedem deset, ker sem davi pri zajtrku eno kost požrl!«
Izpolnjevalka: Čuden svet
Čevljar obleko šiva, krojač pa vleče dreto, mizar lase nam striže, a brivec suče — — Naš muc kot krava muk in konj kot muc mijavks. stric slon po eni nogi vrti se kot — — — Učitelja učenci učijo abecedo in bogatin vse leto bori se s strašno — — Naš očka žgance kuha, a s puško v roki mama po gozdu zajce strelja vse dni junaško — —
Na mestih, kjer ležijo črtice, postavite traven spadajoče besede (rime). Vsaka Črtica pomeni en zlog. — Kna izmed pravilnih rešitev bo izžrebana
za nagrado.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 15. t. m. na naslov: Količkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Slihan!ca: Papiga na zoli
Poslali eo nam lepo poslikane risbe še ti-le mladi umetniki: Ivan Šubic, učenec VII. razr. v Poljanah nad Škofjo Loko; Merlena Muck, učenka I. razreda vadnice pri uršulinkah v Ljubljani: Silva L e n a r d o , učenka I. razr. v Celju; Sonja Sušnik, učenka ? razr. v ?,
Prihodnjo nedeljo objavimo spet lepo in zanimivo risbo za slikanje.
crnJ3
	■			i
	1 1			
	1		i r	
	' , 1 1 m 1-	—' i		
"—-		J		
Gotovo ima skoro vsakdo od v«s foma tr.laj&o sestrico, ki ee rada igra z igračkami. Danes so igračke zelo drage, zato vas hočem naučiti, kako lahko napravite za svojo sestrico poceni igrače. Sestrica bo zelo vesela, če ji boste napravili majhno pohištvo za njeno punčko. Vse, kar pri tem potrebujete, je bil papirnati karton, ravnilo in svinčnik. Narišite na karton prav take oblike, kakor jih vidite na sliki. Tam, kjer vidite črte iz pik, upognite karton navzdol. Pred vašimi očmi bodo nastale ljubke mizice, stolčki, klopice in drugo pohištvo. Kdor je iznajdljiv, bo napravil še marsi'kaj drugega, česar ni na sliki. Z barvastimi svinčniki lahko pohištvo pobarvate.
ZENA IN DOM
Država m družina
Država ne temelji na svojem ozemlju, marveč na narodu, na svojem prebivalstvu. Dušno in telesno zdravo, gospodarsko trdno prebivalstvo, to se pravi družine z zdravim!, številnimi otroci, zbrane v gospodarsko trdnih, a ne razkošnih domovih, te so moč države. Zato mora biti tudi prva skrb države, da ustvari pogoje za snovanje in obstoj takih družin. Veliko sredstev in poti ima država v ta namen. Versko-nravna vzgoja, zdravstvena politika z izključevanjem potomstva manjvrednih, dedno obremenjenih, socialno-gcepodarska politika, usmerjena brezpogojno v prid splošnosti, celoti, ne pa posameznih stanov ii, oseb, in slednjič davčna politika. Na vseh teh področjih imamo vsaj začetke že tud: v naši državi, ki jih bo pa treba znatno razširiti in poglobiti.
Zelo zanimiva so tostvama prizadevanja v novi Nemčiji na področju davčne politike. Zakon z dne 20. III. 1034 oprošču vse delojemalce s tremi in več otroci prispevkov za brezposelne; enako ugodnost določa za delojemalce z enim ali dvema otrokoma, ako ne zaslužijo mesečno čez 500 mark. Kakor hitro bo začela pojemati brezposelnost, se bodo popolnoma odpravili prispevki za brezposelne, in sicer zopet tako, da bodo najprej oproščeni teh dajatev družinski očetje. — Za leto 1035. pripravljajo v Nemčiji davčno preosnovo, ki bo zopet izrazito usmerjena v zaščito družine. Pri dohodnini veljajo vsi člani družine, ki se vzgajajo na račun davkoplačevalca, za otroke- do 25. leta starosti, in za vsakega otroka se sme odbiti od dohodkov zelo znaten del: za enega otroka 15, za dva 35, za tri 06, za štiri 00, za pel 100 odstotkov, ako dohodki ne presegajo 10.000 mark. Pri davku od premore uja se odbije za moža. ženo jn vsakega otroka po 10.000 mark kot davka prosto; če ima torej ; neka družina s štirimi otroci 60.000 mark premoženja, ne plača nobenega premoženjskega davka. — ; Pri dedinskem davku owtane davka prosto 30,000 mark za oiroke in 10.000 mark zn vnuke, s čimer se priznava, da je premoženje do neke meje izključna lastnina družine, kateri naj zagotovi obstanek.
Znano je, da je uvedla nova Nemčija državna posojila za novopoi nSencc. V prvem letu (od lan- , ekega avgusta do danes) je bilo izdanih okroglo
300.000 takih pnsoiil; prihodnje leto računajo na 250.000 posojil.
V zadnjih letih se je začel razvijati v Nemčiji še drugi način porazdelitve bremen za vzdrževanje družine: v okviru stanovskih organizacij. Tako blagajno si je ustanovila n. pr. organizacija lekarnarjev, ki je šlela leta 1931. okroglo 11.C00 zaposlenih članov. Ta blagajna, v katera prispevajo delodajalci in delojemalci, izplačuje članom družinske doklade in doklade po službenih letih. Meseca februarja letos si je ustanovila blagajno za družinske doklade tudi organizacija zdravnikov bolniških blagajn. Zdravniki prispevajo v blagajno po 3 odstotke svojega honorarja, dobivajo pa po ,t0 mark doklade na mesec za vsakega otroka.
Nemške državne železnice so pred par meseci dovolile družinam z otroci znatne olai5ave pri vožnji na državnih progah. Če se vozijo člani družine, ki imajo najmanj 4 otroke pod 16 leti, plača vsakokrat samo ena oseba vso Voznino, vse nadaljnje pa samo polovico; en otrok do 10. leta se pelje breziplačno, dva otroka do le starosti pa plačata skupaj en polovičen vozni listek. — Od 1. maja 1934 so uredile državne železnice družinske doklade tako, da dobi družinski oče za vsakega otroka do končanega 16. leta po 6 odstotkov plače samskega delavca.
Dalje precvsnujejo v Nemčiji vse zdravstveno skrbstvo — državno in občinsko — tako, da bo služilo predvsem negi družine in plemena. Vse zdravstvene oblasti in ustanove se podržavijo !n izpopolnijo z oddelki za dedovalno in plemensko stroko. Ti oddelki hodo vodili posvetovalnice o zakonskih vprašanjih, izdajali izpričevala za poroko in predloge z« sterilizacijo, izjave glede očetovstva itd.
Za izvedbo zakona o sterilizaciji so ustanovili v Nemčiji 2&'i sodišč in 31 višjih ..sodišč z.i dedno | zdravje.. O njihovem delovanju so začela izhajati j prva poročila. Tako je bilo v Berlinu od 15. marca j do 30. maja izdanih 348 sklepov, od katerih se jih je 325 glasilo na sterilizacijo. Kielu so od 5. I marca do 24. aprila odredili 102 ojalovljenji. Zani- : mivo je. da je v obeh mestih velik del prizadetih j sam predlagal sterilizacijo.
DELAVSKI VESTNIK
—■■m	mil—— m>
O razmerju delavstva do politike mnogokrat slišimo sledeči nasprotujoči si mnenji. Prvo glasi, da strokovno organizirano delavstvo ne potrebuje politike in d«'naj se zato ne briga za delo in vodstvo v političnih strankah. Vse delo naj bo posvečeno strokovnemu delu, vse sile naj se osredotočijo v boju z,oper kapitalizem Drugo mnenje pa se glasi: Rešitev delavskega stanu je v politiki, v intenzivnem političnem delu v samostojnih delavsitih strankah. Strokovno delo je sicer priporočljivo, toda uspeh more prinesti delavskemu stanu edinole politično delo.
Prvo mnenje je posebno razširjeno v anglosaških deželah, Se pred dobrim desetletjem je pre vladovalo v Angliji, še danes velja v Združenih državah Severne Amerike. V Združenih državah obstoja sicer socialistična politična stranka, i<> pa v političnem življenju ne igra nobene vloge. Pri volitvah ne dobi niti oddanih glasov. S tem pa ni rečeno, da bi delavst o v Ameriki ne bilo zavedno. Strokovnih organizacij je neverjetno veliko in štejejo več milijonov članov. So tako dobro organizirane in posedujejo tako ogromne fonde, kot morebiti edinole angleška Trade Union Pa tudi za angleške delavce je značilno, da so kaj pozno začeli s političnim delom, čeprav so prvi okusili vse grozote nebrzdanega kapitalizma. In še danes ima angleški delavec nekoliko nezaupanja do politike.
Uličnega delovanja je torej porazen za francosko delavstvo.
Oglejmo si še krščansko delavstvo in njegov odnos do politike. V splošnem se je krščansko delavstvo posvetilo strokovnemu delu in se za politiko ni brigalo vsaj \ tem smislu ne, da bi vodilo neko svojo separatno politiko. V Nemčiji je bilo krščansko delavstvo, ki je bilo sicer krepko in enotno organizirano, včlanjeno v raznih strankah, ogromna večina pa je bila vedno s cenlrumom in i bavarsko ljudsko stranko. Nekateri so bili tudi za lastno politično stranko (Vilus Heller), toda delavstvo tega koraka ni odobravalo. V Franciji, Švici, Nizozemski in drugih državah sodeluje vse krščansko misleče delavstvo \ krščanskih strankah. Povsod pu velja načelo, da politična ali strankarska funkcija krščanskega strokovničarja ne sme biti v škodo strokovni organizaciji radi obremenjenosti z delom.
Mora pa se priznati, da se niso povsod ustvarili pravi odnosi med politično in strokovno organizacijo. Včasih je skušala biti ena nadrejena drugi, včasih druga prvi. V tem oziru je prišlo do najhujšega na Češkoslovaškem, kjer so tudi prepiri povzročili ustanovitev lastne krščansko socialne stranke (ki ima le enega poslanca), obenem pa ludi razcep stroko* ne organizacije, čeprav niso bili zato podani nobeni načelni razlogi. Uspeh tega je:
v ©odoritli^u na Kongresnem frgu št 2. w Dobo in cena soostreiba.
Med
Med je hrana in zdravilo obenem; uživati ga Je t roba pomaleni. Kdor ima težave s prebavo, naj ga uživa le razredčenega l mlekom ali čajem, ker med rad »zapira«.
Medu je več vrst: cvetni med, k: ga nsbero čebele po najraznovrstnejšem cve-tju — in medena rosa, to je sladki sok, ki ga izločujejo listi, odnosno igle nekaterih rastlin (igličasto drevje itd.). Razen tega ločimo kakovost medu po načinu pridobivanja v naslednje vrste:
a)	Med v satovju svetle barve;
b)	med v 6atovju temne barve (tak sat je star najmanj že eno leto);
c)	trčani med, to je med, ki se s posebno pripravo »izmeče« iz satovja;
č) med ki se sam nakaplja ali izteče iz zdrobljenega satovja;	.
d)	prešani med, ki ga dobimo s prešanjem satovja v stiskalnici;
e)	med, ki ga dobimo s predhodnim segrevanjem in nato prešanjem satovja.
Kakovost se ceni po vrsti, kakor je tu navedeno.	. .
V trgovini razlikujejo še jedilni med. ki je neposredno uporaben za uživanje, in manjvreden pecilni med, ki je uporaben samo kot dodatek za sladko pecivo.
O dobroti medu odločata vonj in okus, barva je pri tem brez pomena (seveda pa mora biti tekoč med vedno prozoren).
Med mora biti zrel — čebele ga morajo najprej predelati. Nezrel med je zelo redek, vsebuje veliko vode (22—25 odstotkov) in nima še zadostne množine beljakovine in drugih važnih sestavin. Tak med se tudi rad pokvari (okisa), zato ga na trgu odklanjamo.
Izprva je vsak med tekoč, polagoma pa se strjuje (kandira). Če segrejemo med na 40 stopinj, postane zopet tekoč. Vendar ne segrevajmo medu, razen, kolikor ga sproti rabimo v kuhinji, ker se pri segrevanju nekatere sestavine spremene, odnosno porazgube.
Modne neskladnosti
Moda je mubava in spremenljiva, in drugačna biti ne more, v kolikor želi ugoditi le bežnemu dnevnemu okusu, ne oziraje se na resnične potrebe, zdravstvo itd. Motili pa bi se, ako bi mislili, da dela lahkomiseljno, kar tjavendan. Nasprotno je vse, kar prinaša moda, dobro preračunjeno v vsakokratnih denarnih vrednotah, in zasnovano na načelu konjunkture, dobre kupčije. V ta namen love modne industrije in obrti v svoja jadra vsak dnevni domislek in okus in mu hite dati izraza v svojih izdelkih. Da pri tem zadoščajo vsaj v neki meri tudi resničnim potrebam in zahtevam časa, je naravno. Vendar je konjunktura vedno glavni cilj, zato se drži mode vedno toliko neskladnega ali »trapastega*, kakor se je zadnjič nekoliko nevljudno izrazil neki gospod.
Tako modno neskladnost pomenjajo n. pr. zopel sedanji ženski klobuki, ki niso več pokrivala, ampak prej pokrovke, s kalerimi mora ženska balau-eirati nekje na majhnem delu glave. Neglede na to. da je treba v našem podnebju v hladnih letnih dobah, ko so tako neugodne vremenske razmere, tudi ženski glavi resničnega pokrivala, varujoč 'ga glavo pred vlago in mrazom — pristoja koketen »postrani klobuček^ le res mladim, veselim, pogumnim in spogledljivim obrazom, ki vedno iščejo »sovražnikove, da bi se z njimi pomerili in kajpak — zmagali... Ampak, kaj bi s takim klobukom rasna ali boječa, okorna, izčrpana bitja in častitljive matrone? Le ozrite se na ulici, pa bo6te videli, kako izkvarja moderni klobuk premnogim ženskam, mladim in starim, ves videz. Največja neskladnost teh klobukov je ravno v lem. da nikakor ne soglaša s sedanjo dostojanstveno žensko« linijo ostale ženske obleke. Žene. ki ne prenesejo našemijenosti, so vse obupane, ker tako ležko najdejo zase kaj primernega. Večina modl-stinj se namreč kar ua splošno drži moderne oblike te noče delati razlike med starostjo in nra<vmi.
Najnovejše za nego dojenčkov
Sodobna »stvarnost« in tehnični napredek ni-; sta mogU iti brezbrižno mimo tako važneg.i po-prišpa, kakor je nega dojencev. Danes naj pona-i zorimo samo moderno otroško posteljico.
Nekdanja zibelka se je bila že pred desetletji umaknila otroškemu vozičku, ki je imel — odnosno še ima — »nebo« — in je ves kipel od čipk, volanov in vezeiiin. Moderno zdravstvo in slvarnost sta ludi tu pometla z vsem nepotrebnim okrasjem in si prizadevata le za to, du pospešita zdravje do-jenca in njegov pravilen razvoj ter obenem olajšata njegovo nego.
Mnoge matere se iz vsega početka odločijo za leseno posteljico, približno en meter dolgo, ki jo je treba s časom seveda zamenjati z daljšo. Taka posteljica (glej sliko!) je zelo priličua, ker se da uporabiti tudi kot »tekališče« za malčka, ko se začenja — v popolnem smislu besede — postavljati na lastne noge.
Važno vprašanje je, kako posteljemo dojencu v postelnjaku ali košarici. Žimnicam in haložnicam je dala današnja mati večinoma slovo in ju nado mestila z blazino, napolnjeno z lesno volno. Taka blazina se da dobro prezračiti in sončiti, in če treba, tudi prekuhati. Zglavnik bodi čisto plosk, napolnjen z žimo, ki jo je treba prej prekuhati. Odejica se mora dati na obeh straneh privezati ali pripeli, da je dete ne more zbreati; vrh te odejice pride po potrebi in letnem času še toplejša odeja.
Namesto navadnih blazin, ua katerih je treba gumijaste podloge, so začele razne Ivrdke izdelovati posebne vrste posteljic, kjer seč in blato sproti odtekata in je dojenček na spodnjem delu telesa docela nag. Na ta način ležj vedno na suhem in ga ni treba ponoči previjati. En primer take posteljice kaže naša slika. Ta posteljica (ki jo mo-
ker se spominja, da so najtežji boj s kapitalizmom dobojevale prav za prav 3trokovne organizacije in da v zadnjih letih delavski stan kljub močni delavski politični stranki, ki je že opstovano prijela za vladno krmilo z MncDonaldom na čelu, ni prav za prav dosegel nobenih pomembnejših uspehov. Zato vidimo, da delavska stranka v Angliji (La-bour Party) pri enih volitvah nenavadno naraste, pri drugih pa proti pričakovanju zelo pade. Angleško delavstvo ima torej glede politike svoje posebno mnenje.
Na drugi strani pa polagajo francoski (preje tudi italijanski) delavci glavno važnost na politično udejstvovanje. Strokovno delo ima zanje bolj podrejen pomen in se n. pr. z angleškimi delavci v tem pogledu niti primerjati ne morejo. Soglasno mnenje poznavalcev francoskih deiavskih razmer je, da je v Franciji delavska zaščitna in socialno zavarovalna zakonodaja najslabša, da je korupcija med delavskimi (socialističnimi) voditeiji večja, kot povsod drugod, in da bi se francoskemu delavcu godilo danes silno slabo, če bi Francija ne bila bogata država, ki ji tudi svetovna gospodarska kriza ni mogla priti do živega. Uspeh pretežno po-
politična stranka katolikov je zgubila del delavstva, strokovna organizacija se ie razbila na dva dela in je zato njena udarna sila veliko slabša in zgleda slabotnejža od enotnega marksizma in narodnega socializma.
Kaj bomo na vse to rekli mi slovenski delavci iu nameščenci, ki izpovedujemo katoliški svetovni nazor?
Predvsem se bomo skušali varovati ekstremov na levo in desno. Dalje moramo uvideti, da je rešitev delavskega vprašanja in sploh socialnega vprašai ja odvisna od intenzivnega strokovnega in političnega dela. Samo ono brez drugega bi bilo pomanjkljivo in nas ne bi pripeljalo do znželjenega cilja. Odnos leh dveh faktorjev pa mora biti bratski, vsakdo je v svojem delokrogu avtonomen, oba pa se morata medsebojno podpirati in dopolnjevati. O nadrejenosti, in podrejenosti ne sme biti govora. O skupnih vprašanjih morata oba faktorja skupno in soglasno odločati: v drugih vprašanjih pa imata vsak zase popolno svobodo. Naše načelo mora biti enutijost vseh katoličanov na vseli poljih, lorej tudi na političnem in strokovnem polju.
reitio položiti v postelnjak, košaro ali voziček) sestoji iz togo napete blazine (2), iz gumijaste plošče (1) in celuloidne »posodice« (3), ki se postavi v notranjost blazine, in se steka nesnaga neposredno vanjo. Gumijasta plošča je iz take snovi, da ostane ob pravilnem snazenju vedno popolnoma brez vsakega vonja. Taka posteljica prihrani vsako pranje plenic in rjuhic, dojenčkom pa izvrstno pri ja, ker jim pušča vso prostost gibanja In leže vedno na suhem.
»r.:	■ W—l«.l lim IIMIIIIUUUI
osebnostjo. Najbrž bo tudi tako. da velika večina kupovalk tudi noče ničesar drugega, kakor »zadnjo modo. So pa med inodistinjanii tudi hvalevredne , izjeme, ki imajo do svojih odjenialk toliko spoštovanja. da jih hočejo re« dostojno, lepo. skladno obleči in jim zato svetujejo in poelre/ejo / modernim. toda zanie osebno primernim izdelkom.
Nepotrebne pravde
Prav je, da naše delavstvo in nameščenstvo budno pazi na svoje pravice in se poslužuje vseh pravnih sredstev za dosego tega. kar mu gre.
Prav mnogokrat pa se zgodi, da se naši delavci bore za neke namišljene pravice, za stvari, ki jih noben zakon ne pozna. V takih primerih gre več krat za pravice hlapca Jerneja, ki se pa po današnjih zakonih ne dajo iztožiti. S takimi pravdami zapravi naše delavstvo veliko s krvavimi žulji zasluženega denarja.
Nedavno se je pripetilo, da je ubog prekmurski delavec prišel v Ljubljano in samo na potnih stroških zapruvil nad 300 Din, kljub temu, da mu je bilo povedano, da njegova zahteva po veljavnih zakonih ni utemeljena. Neka delavka iz Pohorja si je izposodila denar, da je prišla v Ljubljano prav-dati se za neko namišljeno pravico.
Nočemo reči, da je v našem ljudstvu pravdar-ska strast. Naši ljudje hočejo pravice. Toda zavedati se morajo, da se danes deli samo tista pravica, ki je v zakonih zapisana, ne pa tudi tista, ki jo ima posameznik zapisano v svoji duši.
Zato svetujemo prav vsem, da naj si ne delajo nepotrebnih stroškov, na; se pri strokovnih organizacijah, pri, Delavski zbornici, pri izobraženejših delavskih voditeljih pouče o zakonitih predpisih in se šele nato spuste v drage pravde.
Nauk iz Kranja
Vsemu našemu delavstvu je znano, da je v Kranju stavkalo delavstvo tovarne »Ika«- in uspešno zaključilo svoj mezdni hoj. O tej stavki danes ne bi bilo treba več govoriti, če bi se ob tej priliki ne dogodilo nekaj takega, kar je treba, da ve vsak naš delavec, in 1 saka naša delavka.
Krščansko delavstvo drugod in pri nas vedno s simpatijami spremlja borbo svojih tovarišev in tovarišic, čeprav so ti drugeca svetovnega nazora (n. pr. marksističnega), in se disciplinirano udeležujejo mezdnih bojev pod vodstvom katerekoli druge delavske organizacije, če mezdnega boja ne vodi samo.
V Kranju pa se je zgodilo, dn so nekateri delavci zasmehovali svoje tovariše in tovarišice, dn so dejansko stali na strani podjetnika ter skušali 7. lažmi, intrigami in nepravo kritiko zanesji v vrste stavkujočih deiaik malodušnost in s lem onemogočiti uspeh že itak težke borbe zn vsakdanji kruh.
In kdo so bili ti delavci? To so bili marksisti, ostanki propadajoče in do kosti enile socialdemo-kracije, ki se ob vsaki priliki širokoustijo, da jim gre za delavske interese, v resnici pa uporabljajo in izrabljajo delavske mase za to. da se spravijo k mastnim koritom, kjer si napolnijo žepe z denar jem, pritrganim od lačnih ust in zasluženem s krvavimi žulji. Samo ozrimo se nekoliko okoli sebe. Večiih buržuivv od socialdemokratskih voditeljev
sploh ni. Posedujejo velike hiše in luksuzne vile, imajo delnice raznih kapitalističnih družb, \ počitnicah pa hodijo na rivijero.
Delovanje za delavstvo« je torej za marksistične voditelje zelo dobičkanosno, proletarijatu pa je treba >d časa do časa napraviti kak demagoški govor Ln objubiti paradiž na zemlji, če bodo zvesto volili svoje »zaščitnike«.
Zato razumemo |>oiiašanje marksistov v Kranju, ki so delovali po navodilih svojih voditeljev, da je treba preprečiti uspeh stavke, in to iz tega razloga, ker slučajno stavkujoči delavci nočejo slepo drveti za rdečimi rešitelji. Marksisti hočejo obdržati monopol nad delavstvom, ker jim to nese. 2e 70 let uganjajo strahotno demagogijo po svetu. In uspeh? Sled marksizma gre kol strašna brazda razdejanja skozi zgodovino, puščajoč ob levi in desni obupance, ki so jih najprej spravili ob vero, nato ob vse njihove nade in slednjič od njihovo dostojanstvo. Da bi, jim narezali boljšega kruha, za to nimajo časa ili ne smisla, ker njihov program je — razdejanje.
Sram mora biti nas Slovence, da smo vzredili takega gada na svojih prsih. Pa laki dogodki, kot so se sedaj pripetili v Kranju, bodo našemu delavstvu odprli oči, da se bodo — kol je že vsa l'.vroj>a napravila — otresli marksistično-židovskib plačancev.
Delavska literatura
»Bodočnost« št. 7 je vzbudila s svojim člankom o Trgovskem bolniškem in podpornem društvu in razmerah pri tem društvu upravičeno pozornost med vsemi nameščenci. Opozoriti moramo tudi lep idejni članek »Naša resolucija« in na temeljita strokovna članka: Odpravnina po obrtnem zakonu, Kdo je zavarovan pri Pokojninskem zavodu? Lepa je tudi rubrika »Naša nameščenka«. — Naj ne bo slovenskega nameščenca in slovenske nameščenke brez te stanovske in strokovne revije. Naroča se pri upravi na Miklošičevi c. 6 v Ljubljani.
»Čas« št. 1—2 prinaša tudi za naše delavstvo in nameščenstvo velevažne članke: Mladinske težnje in krščanstvo (dr. St. Gogala), Katoliška inteligenca v sedanji dobi (dr. A. Gosar), Razvoj osebnosti v Cerkvi (dr. Fabijan| i. dr. Vsakdo naj si prečila tudi drobiž in opombe na platnicah, posebno »Vera in politika«, »Papež zniage«, »Samo klerikalizem vsepovsod«, v katerih polemizira urednik s »Sodobnostjo« in »Besedo«, ki se vedno in povsod — po vzgledu marksističnih bratcev — zaganjata v klerikalnega zmaja.
Ne gre jim v račun. V Madridu v Španiji je I bil izbruhnil generalni štrajk socialističnih delavcev kol protest proti vladnemu odloku, ki dovoljuje tudi zborovanja kaloli.ške delavske mladine. Rdečkarjem so katoliške delavske organizacije trn v neti. Da bi se le silno razmnožile.
9f
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
C. Č. D. Prisadne pike mi je sicer znan izraz, ki pomenijo na raznih krajih različne kožne izpuščaje. Ker mi ne sporočate nič o posebnem srbenju ai: praskanju, domnevam, da ima vaš oiroček navadne mozolje, ki eo mnogokdaj zares prisadni, lo je, dajo se prenašati na drugo mesto istega ali lrugega človeka, neredkokrat pa imajo svoj vzrok v krajevnih dražilih. Skrbite, da bo otrok snažen in suh, na koži naj ne ima ničesar volnenega. Kopnite ga, oziroma umivajte z rožnordečo raztopino rdečega kalija ( kalijevega permanganata), kožo pa posipljile s smukcem. Včasih mu otrite bolna mesta s kamiličnim čajem, ki mu dodajte na čašo polno žlico silicilovega cveta. Če je bolezen že dolgotrajna, odtegnite otroku jajca in vse, kar je mesnega v hrani; vsak dan mu dajajte ščepec dunajskega fiakerskega praška.
I. S. G. Znninšeu in krastav nos zdraviti je malce sitna zadeva zdaj v pozni jeseni, ko nosovi itak radi »cveto«. Spirajte si nos vsaj enkrat na dan s toplim kamilčnim ali slezovim ali kaduljevim (žajbljevim) čajem. Če vam še ostanejo kraste v nosu, scistite jih z oljem (na konec šibice tesno privijete kosmič pavole in ga pomočite v olje), po sčiščenju si 6 pomočjo prav tako pripravljene šibice ali paličice namažete nos (znotraj in kar se da globoko) z borovo vazelino. Če vam to ne pomore, pojdite k sdravniku, da vam predpiše kaj močnejšega.
Z. B. in D. S. Lj. Rdeč nos —■ časih so rekli ščinkavec — se vam pojavlja pri vsak: toplinski spremembi? Spravite prebavo v red, skrbite za izdatno iztrebljenje, ogibajte 6e dražil (opojnin: čaja, močnih začimb), imejte noge stalno suhe in tople. Na noe si stavite kar se da tople obkladke s svinčeno vodo ali čreslovo zavrelico, za čez noč 6i ga namažite 6 kafrnim oljem ali kakšno mažo zoper ozebline. Vživajte ribje olje do spomladi.
V. K. Lj. Razpokane roke se ne zdravijo z ni-kakšnim milom! Za čiščenje rok načeloma ne rabite vode, še manj pa mila. Roke si čistite s krpico, namočeno v olju ali mleku ali bencinu ali petroleju ali vinskem cvetu, najbolje, da menjate ta čietila. Če že hočete kdaj tudi z vodo 6e umiti, napravite si zavrelico kamiRc ali otrobov, izjemoma smete rabiti kakšno »otroško« milo. Sčiščene roke si mažite z mečilno mažo, ki se dobi v vsaki lekarni ali mirodilnici (drogeriji), ali pa si jih posipajte s smukcem (ali lojevcem).
Ista. Premena glasu pri odraščajočih dekletih je. bolj izjemna, pri mladcih reden pojav, še bolj čudno je, da se je glas zvišal. Ne napenjajte grla s petjem, dokler se vam ne sčist; glas. Dajte si pregledati grlo po zdravniku-strokovnjaku, saj veste, luknjica se da brž in dobro zašiti, dokler je majhna.
M. A. N. Kopeli ne morejo škodovati v nobeni dobi, tudi v dobi mene ne, samo prav jih je treba rabiti! Vam se gre bržkone samo za navadne, čistilne kopeli. Kako naj se takšne kopeli (kadne ali pršne) pripravljajo in rabijo, menda ni treba podrobno razlagati. Voda imej srednjo toplino (35 stopinj Celzija ali 27 stopinj Reaumura), po taki kopeli je umesten obliv ali opršenje 6 hladnejšo vodo ;n nato temeljito osušenje. Slaboten človek naj ostane pn kopeli v topli sobi, če je bolehen, naj zleze pod toplo odejo za dve uri. Kopanje med pre-bavljanjem ni priporočljivo (3 do 4 ure po jedi).
J. A. Lj. Hitro delujoče zdravilo proti debelosti
in neškodljivo je — resno poštenje.
D. K. Č. Da-li je vaša bolezen nevarna in če je potrebna operacija, naj vam povem jaz, ki vas nič ne poznam? Zakaj niste vprašali zdravnika, ki vas je preiskal celo z rentgenom? Če ga ni več v vašem kraju, pišite njemu po nasvete ali pa 6e obrnite na njegovega naslednika.
1. H. 1. Zaprtost se vam je po porodu še povečala? Opustite vsa čistila za redno rabo. Kvečjemu enkrat na teden vzemite ali ricinovo olje ali gren-čico (oz. grenko sol s slatino) v zadostni množini. Sicer pa si delajte čistilne vlive. Vživajte mlečno in rastlinsko hrano, vsak dan tudi kaj presnega. V tem letnem času poskusite s presnim kislim zeljem na tešče, ali samim ali zabeljeniin z oljem. Navadite se, da se iztrebljate vedno ob istem času. Gibanje po hiši je kajpada bolje od sedenja, a »prebavo« pospešuje čvrsto korakanje ali kakšno športno udejstvovanje.
Ista. Uspevanje olročička vam je prepočasno? Izobražene matere so vobče slabe dojilje. Že samo opazovanje moti dojenje, če pa je z opazovanjem združena še skrb ali celo bojazen, da otrok ne dobi zadostne in dobre hrane, se tisto podzavestno delovanje dojke gotovo ustavlja in ovira, da se mleko poslabša glede množine in kakorkoli. Doječa mati naj med dojenjem odvrne pozornost na kakšen drug, če le mogoče pomirljiv ali razveseljevajoč predmet. Tehtajte otroka enkrat na teden. Ako menite, da je po dojenju še kaj ostalo v dojki, jo morate dobro iztisniti. Šestkratno dojenje na dan (24 ur) zadošča; uredita si z otrokom to zadevo tako, da imata mir vsaj 6 ur ponoči zaporedoma. Z dobro voljo to kmalu dosežete, kar bo obema koristilo.
I. Z. G. Protinaravna čud da se budi v vas? Mladcu vaših le! bi morale biti takšne umišljave popolnoma neznane! Da vas begajo takšni strahovi in vam »rene mladost, je morda kaj krivde v vas sarnefll, morda še več v življenjskih okoliščinah. So ljudje rahlega živčno-duševnega 6eetava, ki so sila občutni — za duševne okužbe. Znano je celo o medicincih, ki poslušajo predavanja in študirajo knjige o počasno nastajajočih boleznih, posebno o živčnih in duševnih motnjah, da prestajajo kar po vrsti razna umišljena obolenja. Znano je tudi, da mladci, ki si stvarjajo podlago za samostojno življenje z laistnim trudom, nimajo »takih muh« po glavah, ker jih življenje dovolj zaposluje z resnimi nalogami. Zato domnevam, da sle vi, usmiljenja vreden siromaček, zavoljo lagodnega, brezskrbnega življenja začeli bolehati v mislih še daleč pred pragom v zaresno življenje. Živite, kakor žive vaši vrstniki, v resnem dehi in zdravem razvedrilu. Vedite, da kar ne dela, razpada in trohni tudi v mladosti. Vaša umišljava je trohnoba, lorej proč z njo — daleč in za vselej!
L. K. Lj. Frkljica ste, ki ji nujno treba temeljitega domačega zdravljenja. Razodenite se mami, ali če je nimate več, njen: namestnici. Če vam ne pomore prijazen pouk, jo prosite, da vas pošteno našeška s pošteno miklavževko vsak dan tri tedne po vnsti in tri mesece zaporedoma. Morda odženete tiste nevarne črve, ki vam lezejo že v glavo!
X. Y. Radi brezimnosti — še vedno nič.
Kmeliiski nasveti
Odprava madežev apnene barve iz kamna. I.
A. H. — Hočete vedeti, s čim se odpravi madeže od apnene barve iz kamenitih podlog pri vratih. — Apnene barve ne poznamo, pač pa so razne barve, ki se dajo mešati z apnom. Madeži takih barv se dajo odpraviti deloma z vročo sodovo raztopino, deloma z razredčeno solno kislino, s katero pa moramo previdno postopati, da nam kamna preveč ne razgrize.
Jesensko obrezovanje trt ni vedno koristno. S. M. O. — Nekateri trde, da je obrezovanje trt jeseni škodljivo, medtem ko drugi zopet to priporočajo. — Jesensko obrezovanje trt je vsekakor škodljivo, če se izvaja, dokler ima trta še liste na sebi. Po trgatvi mora namreč les dozoreti, potem se ga že lahko obrezuje. Prej pa ne. Prednost jesenskega ali zimskega obrezovanja obstoji v tem, da take trte spomladi ne otekajo, ker se rane do spomladi zasuše, in bolj enakomerno odganjajo kakor pozno obrezane. To bo najbrž vzrok, zakaj ljudje hvalijo jesensko in zimsko obrezovanje. To pa ima tudi svoje slabe strani, kajti taka trta rajši pozebe kakor neobrezana. Pri hudih mrazih po-zebejo puščena očesa in pomagati ni več mogoče, ker drugega lesa na trti ni. Zgodaj obrezane trte tudi zgodaj odganjajo, kar ni vedno dobro. V splošnem velja načelo, da je jesensko ali zimsko obrezovanje umestno saino tam, kjer imajo milo podnebje. V Sloveniji sploh pa je priporočati obrezovanje februarja ali marca, preden se začno očesa napenjati. Ce trto prepozno obrezujemo, zgubi preveč soka, vsled česar oslabi, ker je porabila mnogo rezervnih snovi, še preden je odgnala.
Koliko panjev se sme imeti, ne da bi bilo treba plačati pridobnino? — Ni mogoče določiti števila. Čebelarstvo je obdavčljivo le v takšnih slučajih, kjer kdo čebelari kot poklicni čebelar in se čebelarstvo smatra za obrt. Takih čebelarstev je pa pri nas malo. Tudi ni mogoče trditi, da bi bil kakšen čebelarski obrat pod 100 panji mogoče prišteti med poklic in oskrbovanje takšnega čebelarstva za obrt. Zato mislimo, da je mogoče poleg drugega poklica ozir. dohodka imeti do 100 panjev velike mere, ne da bi bilo treba od čebelarstva kak d;ivck plačevati. Nismo pa o raznih okolnostih pristojni odločati mi, marveč davčna uprava. Tozadevna zakonita določba slove (čl. 45 zak. o neposrednih davkih od 8. febr. 1928, Ur. I. z dne 15. marca U>28, št. 75/26), da ne spada pod oprostitev pridobnine čebelarstvo, če se opravlja redno in pretežno kot samostalno obrtno podjetje. Kdaj kak čebelarski obrat dobi značaj samostalnega obrtnega podjetja, imajo določati pristojne oblasti. Prepričani smo pa, da naša srednja čebelarstva nimajo tega značaja.
Jesensko ravnanje z gnojeni na njivi. I. S. P. Hlevski gnoj bi radi že sedaj speljali na njivo za spomladansko gnojenje. Ne veste pa, ali bi ga zložili na male kupe, ali ga pa že sedaj raztrosili po niivi. da bi bolje učinkoval. — Ne prvega načina, ne drugega Vam ne moremo priporočati, kajti v obeh primerih bo gnoj na svoji gnojilni vrednosti zgubil. Na gnoj, zložen na male kupe na njivi, vplivajo neugodne zimske vremenske prilike. Sneg In dež mu izpirata hranilne snovi, zlasti kalij ;n ftvforno kislino, v zemljo: toplota in mraz ga pa razkrajata, da izginjajo duSičnate spojine v zrak, ln velrovi ga osušijo, da ostane spomladi od njega samo malovredna slama. To je torej najslabši na-
| cin spravljanja gnoja čez zimo. — Boljše Je vseka-j kor enakomerno raztrosenje po njivi z namenom, da se ga šele spomladi plitko podorje. To pa ve-, lja samo v primeru, če takoj po raztrosenju zapade sneg in ga pokrije ter s tem zavaruje pred zunanjimi vremenskimi vplivi. Ker je pa le redkokdaj mogoče predvideti, kdaj bo sneg zapadel in kako dolgo bo ležal, zato tudi ta način ni priporočljiv. - Še najboljše bo, če ga raztrosenega takoj pod-■ orjete, spomladi pa zemljo prebranate in jo pri-I pravite za setev. — Če pa Vam to ni mogoče, tedaj ! ga spravile na njivo na velik kup, ga dobro stla-| čite in pokrijte z zemljo. Tako se bo čez zimo še najboljše ohranil.
Umetna gnojila izsesavajo zemljo? A. Š. P.
j Mnogi kmetje trdijo, da umetna gnojila izsesavajo zemljo, da postane sčasoma še bolj nerodovitna. 1 Radi bi vedeli, v koliko odgovarja to resnici. — Tako mislijo oni kmetje, ki nimajo pojma o gnojenju z umetnimi gnojil:, še manj pa o prehrani rastlin. Res je, da bo travnik, ki ga leto za letom gnojite s Tomasovo žlindro, naposled popolnoma opešal. Temu pa ni kriva žlindra, ampak enostransko gnojenje. Z žlindro dajemo namreč zemlji neprestano samo fosforno kislino in apno, ne pa istočasno tudi kalija in dušika. Ker ee zadnji dve hranili sčasoma izčrpati, ne da bi dobili nadomestila, tudi žlindra ne more več učinkovati. Enako je tudi pri drugih gnojilih. Vsako enostransko gnojenje je ali neuspešno ali celo škodljivo. To si naj zapomnijo vsi tisti, ki hočejo gnojiti z umetnimi gnojili. Gnojenje travnikov na pr. moramo izvajati tako, da enkrat gnojimo z žlindro, drugič s hlevskim gnojem al: kompostom, ki vsebujeta vse hranilne snovi, zlasti mnogo dušika in kalija, ali z umetnimi gnojili: apneni dušik in kalijeva sol. Tudi na njivah ne dosežemo popolnega uspeha, če gnojimo samo z enim umetnim gnojilom. Izjemo tvori tu su-perfusfat pri žitu na zemljiščih, ki so bila leto za letom gnojena s hlevskim gnojem. Tu je v zemlji dovolj dušika in kalija, manjka pa fosforne kisline, ki ji jo^ damo s superfosfatom. Zato opazimo večkrat na žitih izreden uspeh gnojenja samo s su-perfosfatom. Na splošno p>a velja načelo, da samo popolno gnojenje ž vsemi tremi glavnimi hranili da najboljši učinek in ne izmozga zemlje, medtem ko enostransko gnojenje izsesa iz nje zadnjo rastlinsko hrano.
Odprava plesnobe v kleti. S. F. Z. V vinski kleti ee vam pojavlja plesen, ki jo vzlic snaženju ne morete odpraviti. Plesnivi postajajo tudi sodi, daei jih pogosto brišete. Niso vam pa znana sredstva za odpravo te nesnage. — V nekaterih starih podzemnih vinskih kleteh se na stenah pojavlja siva plesen, ki se nikdar ni smatrala škodljivim. Nasprotno; v takih prostorih so gojili in še dandanes gojijo prav izvrstno vinsko kapljico. Taka »žlahtna« plesen je navadno ostala eamo na stenah, medtem ko ee je eode ohranjalo čiste in brez nje. V modernem kletarstvu ji pa ne pripisujejo več posebnega pomena in držijo kleti rajši z apnom svetlo pobeljene in brez plesnobe. Načelo velja, naj se vsaka vinska klet vsaj enkrat na leto dobro pobeli in temeljito prezrači. Apno preprečuje razvoj plesni. Še prej pa uniči vse glivice, če mu primešamo en odstotek žveplove kisline. — Sode pa varujete pred pleenobo s tem, da jih vsakih 14 dni i temeljito obrišete s cunjo, nalahko prepojeno z
oljem. Pazite tudi, da se vino v kleti ne poliva, zlasti, da pr: dolivanju sodov ne gre čez veho; Če se je pa to zgodilo, tedaj sod do suhega obrišite. — Za odpravo plesni v kleti je priporočljivo, zažgati v njej nekoliko žvepla, da njegov dim, žveplov dvo-kis, uniči vse škodljive glive in tudi plesen. Za-žveplana klet naj ostane par dni zaprta, da prodre ta strupeni plin v vse špranje in zatre škodljive snovi.
Kuhanje žganja iz fig. I. S. R. B. Želite vedeti, kako se pripravijo fige, suhe slive in grozdičje za kuhanje žganja. — Žganje dobimo iz sladkega sadja, če ga pustimo pokipeti, to je, če sladkor s pomočjo kipelnih drož povre v ogljikovo kislino in alkohol. To vrenje se vrši le pri primerni toploti od 15 do 20 stopinj Celzija. Iz fig se da pridobivati žganje na naslednji način: Fige pa tudi slive zdrobite ali jih pa zmeljite na posebnem mlinu. Zdrobljeno, oziroma zmleto sadje dajte v kipelno kad in nalijte toliko vode, da pokrije zdrob in nastane tako drozga. Kipelno kad postavite na topel prostor, ki naj ima 15 do 20 stopinj Celzija topline. Drozgo pomešajte vsak dan z drogom, da se vrhnja plast,

Ako Vas zgaga dere, ali imate preveč kisline, se nagibate k čirom:
morate piti
Radensko!
V največji meri veže (nevtralizira) kisline, norma-izira izločevanje sokov želodca in notranjih žlez. Jjutraj na tešče ena ali dve čaši Radenske Vas rzdržuje ves dan čilega in svežega!
k: sili iz vode, ne izsuši, oziroma ne skisa. Pri takem postopanju bo drozga pokipela v približno šestih tednih, po kateri dobi lahko takoj začnete z žganjekuho. Če pa hočete pozneje kuhati, tedaj morate pokipelo drozgo v kadi neprodušno zapreti s pokrovom in povrh zamazati z ilovico, da se vam ne skvari. Pri pristopu zraka se začne namreč alkohol pretvarjat: v ocelno kislino in se drozga pri tem skisa. Iz nje kuhano žganje ni posebno dobro.
Pravni nasveti
Obleka že ponošena, a še ne plačana. L. G. K.
Od trgovskega potnika ste nakupili leta 1931 na obroke manufakture za 1600 Din. Do decembra 1932 ste odplačali preko 1000 Din. Takrat ste izgubili službo in niste nič več odplačevali. Sedaj ste zopet dobili službo in Vas tvrdka opominja na plačilo ostanka. Zagrozila Vam je s tožbo. — Če ne boste plačali tvrdki oziroma, če se s tvrdko ne dogovorite o daljni odložitvi s plačilom. Vas bo tvrdka pač tožila, da ne bo njena terjatev po treh letih zastarala. Svetujemo Vam, da tvrdki pismeno ali ustmeno razložite, kakšne dohodke imate sedaj ter da odplačujete, čeprav zmanjšane obroke. Boljši je sporazum, kakor, da tvegate pravdne stroške, ki jih bo končno tvrdka ipak terjala od vas. Nepremišljeno je bilo od Vas, da ste vzeli blago na obroke, ker ga tako dražje kupite.
Nesolidna reklama. S. L. T. V časniku ste či-tali oglas nekega informacijskega zavoda, ki je v reklami obetal hitro in točno informacijo. Pisali ste zavodu, koliko da stane informacija za neko osebo. Odgovorili so Vam z obratno pošto, da stane informacija 120 Din, s pripombo, da javite ime osebe, za katero se zanimate. Ker je pismu bila priložena poštna položnica, ste takoj poslali denar, v pismu pa sporočili ime osebe, o kateri želite informacije. Ker po enem mesecu niste prejeli še nikakega odgovora, ste pismeno vprašali kaj je na stvari. Na to pismo in tudi še na dve drugi pismi niste dobili odgovora in tudi na informacijo čakate zaman že šesti mesec. Vprašate, kaj Vam je storiti. — Svetujemo Vain, da pošljete informacijskemu zavodu priporočeno pismo, v katerem stavite primeren rok n. pr. 14 dni, v katerem zahtevate informacijo, oziroma v nasprotnem slučaju, povračilo denarja. Če v tem času še ne dobite odgovora, ovadite celo zadevo državnemu pravdništvu ali pa policiji v onem mestu, kjer omenjeni zavod posluje. Izgleda namreč, da ste nasedli špekulantom, ki na sleparski način izmamljajo od neizkušenih klijentov denar. V ovadbi točno napišite, kaj ste naročili, kdaj ste poslali denar, kdaj ste urgi.rali odgovor, dočim potrdila o poslanem denarju ni treba priložiti, ker ga boste morali pokazati pri Vašem zaslišanju pri sodišču.
Naprava okna v tuji hiši. J. M. Šk. L. Imela ste doma zgovorjeno stanovanje. Ker je bila soba zelo temna, ste na svoje stroške dala vzidati okno. Sedaj nameravate to stanovanje pustiti in vprašate, če smete okno izdreti ter prostor nazaj zazidati.
—	Če ste se z gospodarjem dogovorili, da Vam dovoli napraviti okno pod pogojem, da ostane okno hišna last, potem okna zdaj ne morete izdreti ter vzeti seboj. Če se pa niste takrat« s hišnim gospodarjem nič dogovorili, bi mogli po našem mnenju izdreti okno le tedaj, če okno daste spet zazidati ter zid na notranji in zunanji strani spraviti v tako stanje, kot je bil pred vzidanjem okna. Ni torej zadosti, da nastalo odprtino zazidate, ampak ima gospodar pravico, da zahteva potem, ko se je zid popolnoma posušil, da pobarvate zid na notranji in zunanji strani tako, da se sploh ne pozna, kje je bilo vzidano okno. Svetujemo Vam, da se z gospodarjem pogodite za neko odstopnino, kot prispevek za stroške, ki ste jih imeli z vzidavanjem okna. Če bi tudi te odstopnine gospodar ne dal, ste ipak odškodovanj za svoje stroške s tem, da ste imeli vsa ta leta svetlo stanovanje.
Neplačani otroški voziček. J. B. M. Vaš mož, ki <adi službe ne stanuje v istem kraju kot Vi, je naročil otroški voziček, ki ga je tovarna poslala na Vaš naslov. Mislili ste, da je mož voziček v redu plačal. Po šestih mesecih ste naenkrat dobili od tovarne poziv, da dolg poravnate, sicer da vas toži na plačilo vozička, ki ga Vaš mož dozdaj še ni plačal. Vprašate, če ste dolžni poravnati dolg svojega moža, katerega je naredil brez Vaše vednosti.
—	Tovarna lahko iztoži plačilo samo od moža, ki je dal naročilo za voziček. Vas ne more tožiti za plačilo tega vozička, četudi je voziček po naročilu Vašega moža Vam izročila. Voziček je torej moževa last, čeprav ga Vi uporabljate ter ga lahko tovarna zahteva od inoža nazaj, ker še ni plačan. Pričakujemo, da sta Vi in Vaš mož toliko poštena, da dolg tovarni čimprej poravnata, saj menda ne pričakujeta, da je tovarna dolžna otroški voziček darovati.
Naročena, a ne prejeta knjiga. D. J. R. Naročili ste pri neki založbi knjigo, katere pa niste nikoli prejeli. Založba trdi, da je knjigo poslala na vaš naslov in Vas tirja za plačilo. Založba Vam grozi s tožbo, Vi pa ste odgovorili, da radi plačate knjigo, samo naj io Vam pošljejo. Alii Vas lahko uspešno tožijo za plačilo neprejete knjige? — Važno je, kako se je glasilo Vaše naročilo, če ste morda podpisali naročilnico, na kateri je bilo tiskano besedilo, da se ima naročena knjiga poslati po pošti na Vašo nevarnost, potem morate naročeno knjigo plačati takoj, čim bi založništvo v pravdi dokazalo, da se je tako glasilo naročilo in da Je bila knjiga po pošti Vam poslana. Če pa naročilnica ni vsebovala gori omenjene določbe. Vas lah-založništvo toži uspešno le tedaj, če dokaže, da ste Vi knjigo res prejeli.
Če advokat odkloni zastopanje. M. J. Radi bi sodno postopali proti nekemu advokatu, ali sta vam že dva advokata odklonila zastopanje. Želite, da vam mi nasvelujemo advokata, ki bi bil pripravljen nastopiti proti dotičneinu advokatu. — Mi vam ne moremo nasvetovati advokata. Ako sta vam že dva advokata odklonila zastopanje, se lahko obrnete na odbor advokatske zbornice, ki vam bo imenoval advokata. Ta bo moral prevzeti zastopanje. Drugače pa advokat ni dolžan prevzeti zastopanja stranke in mu ni treba navesti razloge za odklonitev.
Tudi brez notarja se zapuščinska razprava lahko opravi. V. K. Slišali ste, da se more zapuščinska razprava opraviti tudi brez notarja, in vprašate, kako. — Zapuščinsko razpravo lahko opravi sodišče samo ali pa tudi stranke same, seveda če so tega zmožne. Ako hočejo dediči sami izvesti zapuščinsko razpravo, morajo v roku 15 dni, ko so bili od sodišča ali notarja obveščeni o zapustnikovi smrti, izjaviti sodiščem pismeno ali ustno, da opravijo sami zapuščinsko razpravo. Nato morajo v enem mesecu predložiti sodišču pismeno poročilo o izvedeni zapuščinski razpravi in predpisani izkaz razdelitve zapuščine. Sodišče sme ta rok za pred-i ložitev spisov o izvedeni zapuščinski razpravi iz j. važnih razlogov primerno podaljšati. Ako dediči v ! določenem roku ne predlože spisov, ali če pred-! loženi spisi o izvedeni razpravi ne ustrezajo za-| konskini predpisom, sme sodišče izročiti izvedbo zapuščinske razprave notarju.
Zgradarina od župnišča. J. K. G. V sobi žup-! nišča, ki služi za obednico, ima posojilnica svoje uradne prostore in uraduje v njih vsako nedeljo dopoldne. Posojilnica za prostor ničesar ne plačuje. Kljub temu pa oblast predpisuje v zadnjih letih ; nadarbini zgradarino. Kaj bi storili, da bi bili tega davka prosti? — Po zakonu o neposrednih davkih so med drugim trajno oproščene zgradarine tudi zgradbe, ki se uporabljajo izključno za pisarniške namene duhovnikov in za prebivanje duhovnikov. Ker ste v župnišču namestili posojilnico, vam je davčna uprava predpisala zgradarino po vrednosti stanovanja, ne glede na to, ali vam posojilnica kaj plačuje ali nič. Oprostitve zgradarine pač ne lo mogoče drugače doseči, kakor da Se posojilnica iz | župnišča izseli.
Nezadovoljna s svojim advokatom in s posfo-! panjem sodišča. P. V dolgem dopisu se pritožujeie t čez advokata, ki vas po vašem mnenju ni dobro | zastopal ter ste inu odpovedali pooblastilo. Končno j vas je za stroške tožil in mu je sodišče odmerilo previsok znesek, ki je bil pa njemu prenizek, in je vložil priziv. Sodišče je izreklo sodbo, kljub temu, ! da ste trdili, da je tožba preuranjena. V prvi in-; stanci niste inieli odvetnika. Zaprosili ste zanj, da 1 vam sestavi priziv, ali vam je sodnik prošnjo odklonil. Tega ne morete prenesti in bi se radi obr-I nili na pravosodno ministrstvo. Vprašate, če je se ; kakšna druga pot mogoča. — O tem, kako vas je ; advokat zastopal, bi vam mogel povedati le oni, ki , bi pregledal vse spise. Kolikor pa moremo posneti : iz vašega dopisa, vam moremo le reči, da v po-; stopanju advokata in sodišča, kakor ga vi opisujete, ne vidimo nobene protizakonitosti. Ker ste advo-j katu odpovedali pooblastilo, vas je smel tožiti za-; radi plačila stroškov brez predhodne sodne odmere. Dokler tožba ni bila vložena, ste imeli pravico zahtevati odmero advokatske nagrade in stroškov zastopanja pri onem sodišču, pri katerem je bila stvar v teku, odnosno je bila rešena na prvi stopnji. Sodišče je na tožbo moralo postopati in ne vemo, iz kojega razloga naj bi bila tožba preuranjena. Proti prvi sodbi ste mogli vložiti priziv. Če ste rok zamudili, vam ni pomoči. Zakaj je sodnik odklonil prošnjo, da se vam postavi advokat, ne i vemo. Morda niste prošnji priložili spričevala o ■ imovinskem stanju, za katero bi morali zaprositi pri občini. Morda tudi ne živite v tako slabih irno-j vinskih prilikah, da bi vam pripadala pravica revnih. Svetujemo vam, da se v vsakem slučaju poslu-j žite zakonitih pravnih lekov. Ako nimate advokata, vas itak sodišče pouči, kakšne pritožbe so dopustne. | Z vlogami na druge oblasti, kakor na ministrstvo, pa v pravdnih stvareh ne morete ničesar doseči, zato rajši takšne pritožbe opustite. V razburjenju lahko kaj neprimernega napišete in se s tem .izpostavljate nevarnosti, da vas kazensko preganjajo. Menjavanje advokatov ni pametno in vam povzro-I ča samo večje stroške. Vsak advokat, ki mu izro-: čite zastopanje, mora vestno in zvesto braniti vaše pravice, zato mu le zaupajte. Večkrat lajik ne razume kompliciranega postopanja pri sodišču in po krivici očita advokatu, da Je on kriv, ako ne gre vse po njegovi želji.
BANKA BARUCH
15. RUE LAFAYETTK
PARIŠ
Telef.: Trinitč 81-74 — Telef.: Trinltč 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BELGIJA: No. 3064 64	Bruxeles.
FRANCIJA: No. 1117-94	Pariš,
HOLANDIJA : No 1458-65	Ned. Dienst,
LUKSENBURG: No 5967	Luxembourg
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Pošljite naročnino!
CITATELJEM ZA NEDELJO
L. Bicrmer-
Človek na poti
i
Da', kdo je prav zn prav Boštjan. Ljudje ne vedo, skainizgnvajo z rameni, če nanese beseda nanj. Nekateri celo kar naravnost pravijo: norec jc. In .se zuuičljivo poSmehuje-o. To pa samo zalo, ker je Boštjan drugačen akor oni, posebnež, ki živi po svoje. Njihovo življenje — to je: stanovati, jesti, se oblačiti, imeti dekle ali družino, hoditi v kino, brcati žogo. To ni veliko, a tudi v tem malem je radost in bol, vezanost v ljudeh in stvareh. Boštjan tega ue poz»a, čisto sam je, nima ne staršev nc družine, nobenega lastnega pohištva in nobene žive duše, ki bi bila blizu njegovemu srcu. Samo svoje delo ima, obilo delo na polju in v hlevu. Skrb za sonce in dež, ki naj da rast posetvam. To je zelo dobro. Pri-, jazno sopihanje konj, ljubek dotikljaj njihovih mehkih šob jc morda boljši kakor človeško prijateljstvo. Boštjan se vsekakor zadovoljuje k tem malim, izpolnuje svoj skromni prostor in ker vidi pred seboj pot, je dobre volje, saj vsaka pot nekam vodi — kamorkoli že... Ni treba, da bi človek vedel za cilj. — Taka je bila njegova preprosta vera.
Toda nazadnje so mu vzeli delo. To je nekaj vsakdanjega, enaka usoda je zadela nešteto drugih — pa vendar je bilo to zanj posebna usoda, kajti s poljem in konji so vzeli zmisel njegovemu življenju. Kjer je bila pravkar še pot, je zijal sedaj prepad. Kaj bo storil Boštjan:*
Boštjan cestiije.
S seboj jc vzel le majhno culo pa svojo otroško vero. Tako korači tjavendan prepadu nasproti. Prepad utegne biti globok tolmun ali plinska cev ali vrv nu veji — nekaj se bo že našlo. Zaenkrat se jc odpravil, <la najde most čez prepad, in prvo opoldne počiva v gozdni dolini ob ozkem, bistrem potoku. Ko se nagne nad strugo, da bi pogasil žejo. opazi ua vodi onemoglo čebelo. Zajame jo z golo roko in skrbno položi nu trsni list in z njim na vroče opoldansko sonce. Čebelica leži uborna in negibna, v rjavem kožuščku se bleste vodni biseri. Boštjan gleda in pozabi na žejo ob vprašanju, dali je mrtva ali ne. Minute teko, njegov obraz postaja žalosten — toda zdajci se žgane nožicu, nato začno gibati tipalke, čebelica napravi par previdnih korakov. Potem kakor za poskus razširi perotke — hvala Bogu: bilo so videti nepoškodovane. Boštjan je bil v tem trenotku zelo srečen. Sssst —• zabrenči čebela in odleti proti bližnjemu gozdu. Boštjan gleda zn njo in zamišljeno zmajuje z glavo, nato se napije hladne vode in odrine dalje po cesti.
Na kaj pravzaprav čuka Boštjan? Kakšno upanje ga je vodilo, ko si je bil vzel na pot brnšna za dva dni in določil svojemu življenju ta rok? Zvečer drugega dne je hotel skočiti v prepad, zdaj pa je drugi večer, on pa sedi na
stopnicah vaške učilnice. Otroci stoje okrog njega, tudi nekaj žensk in / dola vručajočih sc delavcev. Vsi gledajo tujega možu, ki igra na orgljice, lepše kakor katerikoli fant iz vasi. Pol sela jc že zbranega krog njega, Boštjan pa si misli: Kruha in malo mleka! Pa izvablja svojemu glasbilu najčudovitejše zvoke.
Krului in mleka hoče, potemtakem ne misli več nu prepad? Ne, samo nu svojega varovanca še misli, na mladega psa smešnih, neokretnih nog in vlažnih otroških oči, ki je poleg njega. Pod preveso je bil naletel nanj, ko je v nevihti iskal zavetja. Nekaj mokrega, evileČcgu mu je bilo skočilo nasproti, iskalo pri njeni toplote in zavetja. Boštjan je delil /. njim zadnji kosec kruha in slanine. Zdaj nima ničesar več, psiček bo moral poginiti — zato sedi zdaj tu, igra na orgljice in strahoma misli: Mleku in kruha
Da, dobil je mleka in kruha in še prenočišče zase in za druga, naslednje jutro pa celo mlečno kavo. Vse je dobro, nov popotni dan se lahko začne. A zdaj k rev sat a po cesti dva, kjer jc preje hodil le eden. In Boštjan pripoveduje /.godbo o čebeli. Da. s čebelo se je bilo začelo! Boštjan se smehlja... sssst je dejala čebela in odletela, zares, ob spominu se mora smehljati, tako tolažilna jc, in mursikuka dobra misel se. more navezati ua ta doživljaj. Potem se psiček utrudi in ga je treba nesti in tudi to je dobro...
Tako sta prišla skupaj v oddaljeno dolino, ko jima je ir.nenada voz zaprl pot. Voz, visoko naložen z dišečo otuvo, ki mu je zadnje kolo zdrsnilo v jarek. Da, zdaj mora psiček svoje spanje nadaljevati v travi, da si Boštjan osvobodi roke in more poprijeti. Mula ženskica tega sumu ne zmore — čemu sploh sama gara? Kje pa je kmef, njen mož?
Mož? — v grobu leži. Pred nekaj dnevi so ga pokopali.
Na to, seve, ni kuj odgovorili. Zato pu Boštjan sleče jopič in delo se odseda dvakrat hitreje. Voz je naložen in povezan in na vrhu sedi /ena. Lica ji žare in celo nasmehne se, ko ji Boštjan poda gori psička. Hi — pravi nato in voz sc zibajo pomakne po cesti.
Da, lo je tlelo |Mi njegovem srcu! Spregel je, /metal otuvo in opravil živino. Ko je prišla gospodinja ua dvorišče, jc zakrilila z rokami in ni skrivala svojega začudenja. Pogledala je živino, zmetano otavo — in slednjič tudi Boštjana. Če se tako dobro razume na delo, naj pa ostane za hlapca, moškega je itak (robu pri hiši.
Da. tu je že treba moških rok. uvidi tudi Boštjan in preudarno pokima. Saj to je vedno vedel: vsaka pot nekam vodi, ni treba, da bi človek vedel za cilj. Ampak to tukaj jc vendarle cilj!
Rahlo poboža psičku, ki sc mu smuče krog nog, in potem ga nese v hišo.
E. Halling:
Tvegal in dobit
Tik pred vhodom v Deželno banko, kjer je bil v službi, je doživel Petereen neznaten pripetljaj, ki je imel zanj izredno pomembne posledice. Pred njim je šla revno oblečena stara gospa, ki se mu jo zdela znana, dasi je gosta megla tega jutra za-brisavala njene obrise in kretnje.
Petereen se je ravno hotel povzpeti po stopnicah, ko mu je padel pogled na zamazan, pisan kos papirja, ki je ležal tik ob njegovih nogah. Bankovec. Pobral ga je in obrisal: bil je deselak.
Takoj se je spomnil stare gospe, ki je bila šla pred njim in zdaj v megli izginila. Gotovo je ona izgubila novčanico, je pomislil. Tekel je kakih petdeset metrov naprej, a gospe ni bilo nikjer. Postal je, klical v meglo, tekel zopet dalje in dospol slednjič na glavno cesto. Tu je bil pa promet tolik, da ni bilo več misliti, da bi mogel starko najti. Vrnil se je in prišel ravno še o pravem času do svoje mize ob okencu.
Ko je odpravljal stranke, je moral neprestano misliti na staro gospo. Ni si bilo težko predstavljati strahu, ki je prevzel starko, ko jo opazila, da je izgubila bankovec zanjo izredno visoke vrednosti: deset mark! Petersen se je spomnil, da je gospo že velikokrat srečal. Če se ne moti, se piše Karolina SchrnHz, je vdova in stanuje v revni pod-strešnici blizu njegovega lastnega stanovanja. Gotovo je imela le revne dohodke in se s težavo pretolkla od meseca do meseca.
Proti deseti je Pelersen vstal in šel v načel-nikovo sobo. Sklenil je bil, da prosi za uro dopusta in utopi k stari gospej, da ji vrne izgulVjeni denar. Nikakor ni mogel več prenesti misli, da bi mirno opravljal svojo službo, v tem, ko je stara ženska v svoji stiski vila roke.
Gospod Triepel je seveda napravil kisel obraz, ko je Petersen povedal svojo željo.
Kaj, gospod Petersen hoče zopet imeti prosto?
»Če se ne motim, ste imeli ta mesec že dvakrat dopust, gospod Petersen. Vsakokrat po tri ure. A danes smo šele desetega.«
lil s strogim pogledom na koledar je gospod Triepel Petereenovo prošnjo kratko odbil.
Toda Petersen se ni vdal. Trmoglavo je bese-doval:
»Povedal vain boni, zakaj želim dobiti prosto,: je rekel in v kratkih besedah pojasnil stvar. Denar bi rad zalo nemudoma oddal, da bi stari ženi prihranil nepotrebne skrbi in razburjenje. Kdo ve, kako jo bo ta izguba zadela. »To storiti sem enostavno dolžan, gospod Triepel,: je Petersen zaključil svoje poročilo.
Gospod Triepel se je počasi odkašljal in Pc-tersena maloverno ošinil s pogledom. Toda spričo jasnega, poštenega pogleda mladega moža ga je dvom hitro minil.
Počasi je rekel: »Verjamem vam, gospod Petersen. Ampak pomislite: lo je že tretji pot. Če bi
hoteli vsi naši uradniki tako pogosto imeti prosto....? Prekinil «e je in se zelo pomenljivo zagledal v svoje spise.
»Saj je bilo samo v tem mesecu tako, gospod Triepel,v |e ves v zadregi jecljal Petersen. »Saj vesle, mali je. bil zbolel...«
»Vem, zaradi vašega sina. Zaradi ujega ste tudi zadnjič prosili za predujem. Reči moram, da imate zelo številne želje, gospod Petersen... Nu. prav, pojdite.«
Petersen je z zelo mešanimi čuvatvi zapustil načeluikovo sobo. Zaprl je okence pri svoji mizi n pobit odšel iz urada. Zunaj je sedel nn tramvaj :u se peljal v predmestje. Sreča je hotela, da je našel vdovo doma. Njen nagubani obraz je ves zasijal, ko ji jo izročil izgubljeni bankovec. Jokaje se mu je zahvaljevala in mu sledila, blagoslavljajo ga, še na stopnice.
Zelo pobit se je peljal Petersen nazaj v mesto. Bil si je na jasnem, da škoduje svojemu položaju, če tako pogosto prihaja k šefu 7, raznimi prošnjami, posebno, ker je šele nedavno nastopil lo skromno službico.
Ko je Petersen stopil v pisarno, je takoj čutil, da se je nekaj zgodilo. Vsi tovariši so se kakor na povelje ozrli vanj. Prevzel ga je globok nemir. S trepetajočimi rokami je odložil klobuk in suknjo in ko se je ozrl, je videl, kaj se je bilo v tem času zgodilo.
Za njegovo mizo je sedel mlad, viwt začetnik in samozavestno slregel strankam. Petersen je čutil, kako mu je vsa kri planila k srcu. Kolena so mu smešno zaklenila. Nevede si je obrisal rosno čelo: Bilo je lorej vsega konec. Gospod Triepel je izgubil potrpljenje iu ga enostavno postavil na cesto.
Pelersen je obupno strmel proti šefovim vratom. Misli so se mu divje riodilu po glavi.
imienada jo nekdo zaktical njegovo ime. Obrnil se je ili zagledal prvega blagajnika, gospoda \Vtlll-nerja, kako se mu je pomenljivo nasmihal in nekaj rekel, česar Petersen ni dojel. Ali ga hoče \Viillner še zasmehovati? Poleni je razločno slišal, kar je mož govoril:
»Kaj pa lako strmite vame, gospod Pctewn? Pridite raje ili mi pomagajte I Gospod Triepel vas je imenoval za drugega blagajnika namesto gispOr da .Miillerja, ki je bil pravkar premeščen k podružnici. Torej na delo, fanl!c
Petersen je zijal odprtih ust. Ni mogel takoj dojeti. Potoni pa se mu je polagoma razliI po obrazu smehljaj velikega olajšanja. Planil je k \\ iill-nerju iu mu tako stisnil roko. da je moža smeli v trenotku minil.
•Kaj ste znoreli! , je zastokal. -Da, od veselja!« je bleknil Pekirsen. In zdaj moram takoj k staremu, da se mu zahvalim.
Ni treba, gospod Petersen,se je suhoparno oglasil iz svoje sobe gospod Triepel. -Tako poštene in vestne ljudi potrebujem. Sicer pa pričakujem, da bosle v bodoče ninnjkral prosili za dopust, ste razumeli? :
Pelersen se jo podvizal * primernim zagotovilom in pr: leni začuden ugotovil, da so zmožna trda usta gospoda šefa ludi mehkega smehljaja. Tega ne bi bil nikdar verjel.
A. Belly:
Nepričakovan izid
Miss Edison je nohala čitali, ker je opazila, da gospod lord ue pazi na čtivo. ln lord niti opazil ni, da je niiss Edison nehala brati. Šele čez nekaj časa. ko je njegova tajnica in upravileljica knjigo zaprla, se jc osvestil.
-.»Nadaljevala bova drugi pot, lord, zdi .se mi, da ste utrujeni.
»Utrujen? Ne, miss Edison, nisem utrujen, pač pa raztresen. Misli so mi ušlo bogve kani.,
Bogve kam. To ni dobro, vaša milost, ker se v trenotkik, ko vam begajo misli na vse strani, vedno spomnite neprijetnih ur. Vdaste se žalosti.
»To je res.«
»Lord, ali nikakor ne morete pozabiti?.:
»Ne.«
»Zakaj ne bi odpustili?..
»Tega nikakor.<:
'.Vidite, lord, to ni dobro. Nočete odpustiti sinu, ki ga slej ko prej ljubilo in brez katerega vam ni živeti.«
»Da, vse to more biti res, a on se je vsekakor hotel ločili od mene..:
Miss Edison ni na to nič odgovorila.
•Satni veste,: je nadaljeval lord, »da je lako hotel. Vse. kar 6em storil jaz, je bilo zaradi časti našega imena in njemu v korist. Ne spodobi so za ljudi našega položaja, da bi jemali dekle, ki ni nič in nihče.«
»Toda, lord, ni šlo za dekleta slabega obnašanja.'
»V to se sploh nisem spuščal. Član naše družbe mora vzeti dekleta, ki mu je po družabnem po-Ipžaju enaka, llenri ni bolel slišati mojih nasvetov. ni hotel izpolniti svoje dolžnosti. Po mojih prvih besedah je planil kakor vihra. Rekel mi je, da je med nama vse končano in da ga ne bom v življenju nikdar več videl.<'
Lordove oči so se orosilo s solzami.
»Samo od vaše milosti je odvisno, lord, da se vrne. Saj prejemale od njega vsake toliko časa karte z njegovim naslovom.?
»Da, dobivam, a kakšne tc karte? Hladne. Vljuden, kar prevljuden je postal ta moj sin. Ne ljubi ine več.«
»Kako morete to trditi, lord, ko mu niste še nikoli odgovorili tia njegove karte? Kdo vam pravi, da ne čaka na eno samo vašo besedo, pa pohiti nazaj k vam?«
»Odpustiti — lo se pravi pristati na njegove načrte, a tega nikdar ne morem.s:
»Rekli ste, lord, da vas vaš sin več ne ljubi. Ali pa sto vi sami gotovi, prosim, da ga ljubite?
>So stvari, miss Edison, ki jih vi ne morete razumeti, čeprav imate plemenito srce in velko bistrino duha. Vidite, svojega sina ljubim tako ponosno kakor nežno. Toda kak Deshimir ne more nikdar pristati na neke kompromise, če Henri tega no ve in ne more dojeti, sem iz dolžnosti nasproti samemu sebi prisiljen, da ga nimam več za sina.c
»Oh, lord, ali ne vesto, da ste izpregovoril! le besede s solzami v očeh?«
»Jočem zaradi tisloga, kar so ne da več popraviti. Vidini, da mi je usojeno, da umrom osam-' Ijen.«
»Oh, lord ...
»Krivičen eem, miss Edison, priznam. Vi nte me rešili osainelcsii. Blagoslavljali moram dau, ko ste prišli v moj dom. da bi mi bili tajnica, upra-viteljiea in čilateljica. Kako bi živel brez vas! Niti saui ne vera. Vaša družba mi je v radost in veselje. Če me vi zapustite ...
»Jaz sem srečna tu, lord!
»Zares ne razumem, gospodična, kako morete biti srečni v službi starega posebneža. S svojimi triindvajsetimi leti bi potrebovali drugačne družbe.
»Vedno sle bili tako dobri nasproti meni,
lord.
»Otrok, to je moja sebičnost. In zelo sem žalosten, da vam ne moreni dati v tem domu drugačnega položaja, položaja, ki bi bil vreden vaše plemenitosti in visokih nravnih in umskih odlik vašega duha. Skratka, miss Edison, zelo sein žalosten, da vas ne moreni postaviti za kraljico tega dvorca, zakaj mislim, da bi se ta okvir spodobil vašim plemenitim čednostim in (>posobnoslim.
»Lord, ali sem vas prav umela? Oh, vsa tre 1 pečeni od veselja. Tak položaj bi bil zame preve-i lika čast.•:
Ne. nasprotno, ta doni bi bil s tem počaščen.'
>0h, ne, lord, nisem pozabila, kar sle rekli malo prej. Jaz sem samo dekle, ki ni nič in nihče.
»Tega nikakor ni moči reči. Dekleta vaših svojstev so več vredna kakor dekleta iz najuglednejših in najodličnejših družin. Dobro vem, koliko ste vredni, in sein prepričan, da bi častno nosili mojo Ime.--
»Pa vendar, lord, dasi sem ganjena nad vašim mnenjem, vendar mislim, da v svoji sodbi pretiravate, ker ste ...«
Ker sem?«
/Ker sle, lord, preprečili mojo poroko s llenri jeni ..
»Vi s llenri jeni...? Zakaj mi nisle, otrok, lega že prej povedali?:
»Bala sem se, da ga ne bosto poniilostili.t
»Otrok, nisem ga poinilostil jaz, ampak vi! Vaša milost ga vrača očetnemu domu. Pojdite, pojdite, najdite ga in vrnile! Vrnite očetu in sebi! Zdaj j bom lahko umrl. ker vem, da boste vi bdeli nad , usodo mojega sina!-.
AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL,
mu daite »Energin« za krepitev krvi, živcev in teka »Energin« krepi kri. iači živce, dela apetit. pospešuje razvoi otroka Otrokom trikrat na dan po malo žličko okusnega »Ener-gina«.
»Energin« sc dobi v vseh lekarnah v poilitrskili steklenicah. Steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32.
INSEKIRAJTE V »SLOVENCU«!
Ant. Adamič:	j
Požigalec
(Dalje.)
Vreščali so, sc smejali, večina pa je godrnjala. Župan se je hohotal in se ni zmenil no j zn zahvalnice in ne zu zabavi j ice. Ko je razdelil vse karte, se je glasno oddahnil ter jo mahnil v gostilno k Selanu.
Miha je opazoval prerivanje pri Selanu, kjer so se vzdihujoč in stokajoč gnetlo gospodinje, da bi prej ko mogoče prišle na vrslo. — Kaj nuj s karto, ko pa bo nenadoma liedostajalo mesa! .. Da bi pa šla jutri po meso k županu, ki ga kolje doma z lastnimi, umazanimi rokami? Ne, za nič na svetu ne. — Ali ste že videli, kako kolje? Kose setradane, suhe btlšc raziuečc po opljuva-nih kotih na tla. Saj doma nikoli nc posmižijo. da, morda zu velike svetke, seveda če —. Da bi jedla tako meso — nc, rajši stradam. — Res jc! so viknile sosede. Pritisnile so od zadaj na spred? vsa gruča jc vzvalovila. Mesar je zaklel, vče nc boste mirovale, nc dobi nobena!« je kričal. Tod» žensk ni bilo moči ugnati z besedo: še bolj sp pritisnile in sc zgrnile okoli mesarja. Tu pa jc silno vzkipel.
»Nedočnkane babe; še pohodile me boste!« Zgrabil je še zu krvavo in blatno brezovo metlo, s katero je bil pomedel po mesnici ler jel udrihali po počesanih, nakodranih glavah in ženskili klobukih, kamor, je pač priletelo. VreJčc so se ru/lelclc kakor kokoši, toda čaz trenotek so se htthljttle in zabavljajo zopet zgrnile okoli mesarja. Rogulsejimje.se znašal nad njimi —- na debelo jih je varal pri tehtanju, kdo bi se osmclil. da bi le čthnil besedo! Nihče, kajti boljši je še tako majhen grižljaj, nakor noben. Miha se je okrenil in že jc prišel pred hišne ! duri debelega mesarja Selanu. kjer jc bil i/, go- | stilne pravkar stopil trški Župan med drugo '
gručo žensk, ki so, kakor kaizno, čakale samo nanj.	j
»Kaj bi rade?« se je zadri.
/Karte prosimo.« — »Naš je Ijolan.«; — »Ju/, sem bolna,« so ponižno moledovale v en glas.
»Koliko je vas? Ena, dve, ...«. Ko jih je preštel, se jc zarežal: »Natančno dvana jst vas je, kakor apostolov. Me prav veseli, pa /bogom.' Vrnil se je v gostilno. Ženske so pred hišo postajale in vdano čakale, župan pa sc ni nič več prikazal.
Miha je krenil proti davkariji. Na hišnem pragu ter po veži so postajale in sedele ženske. Potrpežljivo so čakale, kdaj jih pozovejo. dn jim naštejejo denar. Miha se je prerinil skozi gnečo do svoje žene. Ujezil sc je.
»Kaj šc vedno nisi opravila?«
Komaj dn sem se podpisala. Sam vidiš kako jo trda zu vrsto. Vsem na en pot ne utegnejo dati,« mu jo odvrnila ter mu /. očmi in z I glavo pokazala na visokega, nekoliko upognje- I nega moža tik pred ograjo pri blagajni. — Bil je župan Erjavec.
Miha se je okrenil ler si kar s komolci napravil pot. Godrnjanje se je začulo iu šc Erjavec se jc ozrl za njim.
.Prvo mu je denar, satanu. Naravnost s pogorišču je pritekel po denar,« jc zašušljal Miha mimogrede na uho staremu, naglušnemu Svetlimi.
»Kaj je dejal?« sc je starec zvedavo sklonil k sosedi.
. Nič.« Svetlin jc pokimul iu .sc pobožno ozrl proti dqvkarjti, ki jc štel, štel in našteval denar.
Mihu jc taval po cesti. Poštni voz je pridr-dral s kolodvoru: za njim se je vsula na trg tropa kmetic in majavih starcev, ki so vsi zavili k da vkariji.
Glejte, glejte, nekoga /enojo!« Ljudje so sukali glavo in so umikali dolgemu in rnztrgu-uklcnjenega pred seboj gnal orožnik. Sončni
žarek je kakor srebrn metulj plahutal po ostri- ( ni bodala na puški.
»Vojaški beguinec jc, morda vohun. Haz-bojnik ali tut.« so ugibali ljudje.
Med poslednjimi, ki so prihajali s kolo- I dvora, je bil —• Skale. Gladko obrit, bled in j medlih oči je trudno, niahcdravo šel po cesti. ; Sivozolen vojaški jopič mu je bil ua hrbtu ka-kor ožgan, hlačnice so sc mu opletale. Pod pa/- ! dulio je tiščal v papir zavit /avoj. Miha ga jc i takoj ugledal in se po/uril. da ga pozdravi.
»Si prišel?«
Kakor vidiš. Kaj jc novega?«
»Saj slišiš, kako po vsej dolini stoka /von. ki ga bodo pretili v topove. Sicer je pa vso po > starem, — samo včeraj je pri županu spel go- ! rolo.«
»Ali res?« se jc začudil Skale in postal. — Kdo pa jc zdaj zažgal? Kaj govore ljudje?« je po kratkem prcmolku skrivnostno vprašul.
Kako naj vem?«
•Tisti capin, ki ga jc prej le gnal orožnik. j Na Dobravi, na predzadnji postaji so ga pri- ! peljali. Ta berač je zažgal.« Mihi je zastajal dih. |
Prestregel sem neka j besed,« jo liho in zaupno nadaljeval Skale. »Čul sem tudi nekaj o ognju — sprevodnik se je pogovarjal z orožnikom. Sicer pn, kaj nam nmr. Rajši povej, kuj počnola Metka in fantek?.
»Vsi ,so zdravi. Saj bi ludi ona danes prišla po podporo, a ni utegnila. Jutri bo šla. zdaj še lažje, ko si ti doma. Pojva na kozarček, da se [»ogovoriva. Tudi Rc/n pride, ko opravi na davkariji.«
In sla šla.
* * *
Ž u (Kin Erjavec jc željno gledal na stol. toda sodnik — uli je bil ruzinišljen ali kuj — ga kratko in mulo ni povubil. nuj sede.
»Kaj bi radi?« ga jc suhoparno, mrzlo vprašal. Župan se je spomnil, da je bila lani /nstrnn I prašičku nerodna .sivar. Morda je sodnik hud? I
Seveda, nosil prašiču ue bo za njim; bi se moral žc sam potruditi ponj, ako ga jo hotel imeti. /iv;,l je Sla v Ljubljano iu /a posredovunje sije nekaj zaslužilo. V zadregi je jecnl:
Gospod nadsvetuik, res nisem utegnil, da ii kda'kol i prišel k vam, zastran tistega onč, no za rudi prašičku, saj vejo. Letos bo lahko, lani ni bilo mogočo.«
»Lani, hm — « je brundal sodnik, ne da bi pogledal župana. »Sem že pozabil. Kuj bi radi?«
»Lotos ga vam pripeljejo nu doni. takega — sama mast ga bo in ves sc Ijo scvrl.« Cmoknil je /. ustmi. »Pripeljal bi ga vam kar sum, toda kaj, ko nimam konja. Vojaki so mi ga bili vzeli. Be-linčck jo imel srce! vam pravim iu bil je hiter kakor pšica. Bog /. njim.«
»Se bova pogovorila. Mnenje o pravici jc izpremenljivo. Sila kolu lomi, pa naj bo šc pravica na nepravi strani. Hudo jc to, u mora bili Kuj želite?«
>Ali sinem sesti? Zmueeti sem.« Sodnik, ki »e je žc premagal, je pokazal na stol.
»Hvala vam stotera. Imel sein opravka nu davkariji, kjer sem čakal več ko uro. lil dolgu pol, vrhu vsega sem prečili še vso noč,« jc globoko vzdihnil.
Suj res, pri vas jp spet gorelo. Davi so pripovedovali. Nesreča res nikdar nc počiva. Ali vam je dosli pogorelo?«
•Kozolce mi je pogorel. Tako lep je bil in vos nov, saj ste gu videli. Sovražnik mi ga je zažgal!«
Kdo jc tu vaš sovražnik?«
»Vaški čuvaj ga je videl, kako je prliutnil čez cesto nu njive in se izgubil v letni. Koj zn tein jc i/.bruhnil ogenj. Ubožul sem; še na lesko boni prišel.« Robec si jc tiščal na usta, oko si 11111 je -kalilo.
Pravkar so mi povedali, da sh> zajeli orož niki nekega potepina, ki je čisto podoben one mu, kakor ga jim je bil o požaru popisni nočni stražar. Uern< ie- ti ljudje so pa nevarni.«
Kurenčhuva Nešha ma tud beseda
»Neška, kua uš pa u nedela kej nouga puvedala u «Sluven-ce»? Ti na verjameš, kuku tešku čakama zmeri nate u našmu konc.« Tku me je ugu-varila te dni enkat ena gvišna Katrca, ke nos u Iblana gobe pu hišah predajat. Pa kaš-ne jajčka m tud uča6 prnese. Medve se pu-znava, ke sva h nunam u šula skp hudi-le. Zatu me še zdej tiče, če prou sm jest zdej suproga držaunga uradnka, ona ma pa enga deluca za muza in stanuje dol nek u Rudnk. »A že veš, de um jest zdej ratala Iblančanka? čevelčke iz kačje kože sm s že kepila iz eno ped vesokem petam. Klubu-ček um pa dons kepila. Veš tacga, ke ee lohka 6am iz enmu učesam gleda in pa sam iz enmu ušesam pusluša. Ket Iblančanka vnder na um mogla iz fa-canetlnam pa u teh škrpetleh ukul hodet. Lipnštift mam tud že.<
»Ja, a 6e misleš u Iblana pre6elt?«
»Jest ne. Buh vari! Ampak Iblana se misl h nam preselt. A nis brala, de uja Iblana naredi du Rudnka. Če se bo tu ubnesl, ja uja pa naredi dol du Nouga mesta, al pa še naprej.«
»Neki sm brala ud tega u časupiseh, pa 6m mislela, de se sam špasaja. Tok bo ros, kar sm brala? Za kua je pa spet tu dobr? Ki bo pa mogu en župan use tu upraulat? Sej ma že z zdejšna Iblana dost eneh sitnast.«
»Zdej sploh na bo nubenga župana več.«
»Kuku pa bo? A se unm mogl kar sami ku-menderat, kokr se uma vedi in znal? Na verjamem, če bomo mogl gvirat kar brez župana. Kdu bo pa Iblanca reguliru, na Grade šance pupraulu, keder se uja spet pudrle? Noja, sej je še stu in 6tu drugeh rči, ke jh na uma mogl sami puštima-vat. Cest tud na uma mogl sami flikat.«
»Kdu pa prau, de se uma mogl sami kumen-derat? Sej uma dubl enga predsednka, ke nam bo velik več zalegu, ket pa en boh župan. Če bo Iblana tku velika, kokr ja misija nardit, vnder :ia morja cela enmu župane na urat ubest. Taka ud-guvornast bo še predsednke glava belila. Sej veš, Neška, kuku je biu preh pr nas use narobe, ke sma mel še same raunatele. Puglej, zdej, ke mama namest raunatelu derehtarje, gre pa use tku lepu naprej, de je kar vesele. Sevede. taka reč, preden se uštima, precej kušta, zaleže pa tud neki. Oh, Neška, kar brez skrbi bod! Gespudi, ke s etakem rčmi glave beljo, že vejo, kua delaja.t
»Kua na uja vedi. Sej usak ve, kua dela. A misleš, de šuštar na ve, de čeule dela?«
»Oh, Neška, ti maš še zmeri tku špičast ježek, kokr s ga mela soje čase u šul. A na pouneš več, kulkat 6 mogla klečat sam zavle tojga strpenga jezika? Sej s bla več na kuleneh, kokr, no, jest na vem, kuku b rekla, pa sej sama veš, kua mi-slem. Jest druzga na rečem. Neška, vesela bod, de aitnaš utrok.«
»Kua maja pa spet utroc pr mojmu jezike za upraut?«
»B že vidla kua. Zmeri b jh mela na glau.
D lirO	Prvovrstni
angleški popelini
za mošKe srajce
Durocrat ne oblede
ne na solncu, ne na zraku in ne pri pranju
Gospa Loncnarjeva je dobila z dežele novo služkinjo in najpreje jo je učila, kako mora odpirati vrata kadar kdo pozvoni. Da bi videla če je dekla razumela, je šla gospa ven na stopnice in pozvonila. Ko je služkinja odprla, se je zelo začudila, ko je ugledala gospo.
Cez nekaj časa je spet zazvonilo in ker ni šel nihče odpirat, je to storila gospa, a zdaj se je ona začudila, kajti pred vratmi je stala služkinja. »Kaj pa to pomeni?« je vzkipela gospa. »Prej ste vi mene potegnili, zdaj sem pa jaz vas in tako sva kvit.«
Skozi Grčijo
(Konec.)
Na celem najinem potovanju sva sploh morala ugotoviti, da nemški študentje izredno mnogo potujejo po Orijentu. Poleg tega vsak izdeluje nekake načrte, skice, zapisnike in slično. Vse za domovino in po njenem naročilu... Dobivajo pa zato tudi lepe podpore za potovanja. Ali ne bi morda tudi naša država v tem oziru nekoliko pomagala akademikom, ki bi radi šli na taka daljša potovanja?
Sonce je vprav vzhajalo, ko 6mo zagledali na levi strani zlato rdeče obsijano obalo Kefalonije in kmalu nato tudi Odisejev otok Itako. Pozneje je kopno popolnoma izginilo in V6e naokrog je bila sama voda. Enakomerno so udarjali stroji v trupu ladje in jo celo pri tem stresovali. Kljun parnika je šumno, z gigantsko močjo, sekal mirno lice morja. Okrog poldneva smo zagledali mali otok Paxos in kmalu potem pa južno točko kriške obale. Več kot dobro uro vozi parnik ob vzhodni obali Krfa. Pri tem smo lahko opazovali vse krasote tega »otoka cipres«. Če ne bi imel še spominov na neprijetna doživetja, ki 60 me čakala na Krfu, bi danes gotovo trdil, da je to najlepši otok ne samo Jadranskega, ampak tudi vsega Sredozemskega morja.
V pristanišču na Krfu (mesto) sva prvič doživela, da nas hotelski strežniki in podobni ljudje niso nadlegovali. V tej dobi so na Krfu vsi hoteli polni. Seveda si pod besedo hotel ne smemo predstavljati drugega kot večjo hišo južnega primorskega tipa, v ozki temni ulici, visoko, 6 strašnim lesenim stopniščem in sobami z več kot skromnim pohištvom. Hotela, ki bi mu pri nas rekli, da je največ drugega reda, na Krfu sploh ni. Dobila sva la prvo silo eno sobo pri gospodarju, ki je svojo hišo enostavno spremenil v »hotek. tako da je •kromno urejenih 8 sob oddajal za lep denar tujcem. Mogel nama je trenotno odstopiti sobico eamo la dva dni. Odložila sva stvari in 6e podala ven. Dolgo sva bredla po ozkih ulicah, v katerih človek naleti — zlasti zvečer — na najraznovrstnejše slike iz življenja teh ljudi. Večkrat so nama otroci ln ženske v ozkih ulicah enostavno zaprli pot in naju niso pustili dalje, dokler jih ni moj spremljevalec fotografiral. Najrazličnejše trgovinice, obr'no delavrtice, zakotne kleti in podobne stroke zavzemajo v vseh ulicah dolnje prostore vseh stavb; igorai eo na stanovanja. Ker je v hišah kakor tudi
Nkol b jh na spraula du kruha. Jest vem, če b mela utroke, b use drgač guvarila. Sej glih utroc so že marskermu učet ježek puštucal, pa b ga tud teb. Le men verjem. Sevede, zdej lohka žlebedraš, kar t glih pride na ježek, ke s sama. Ampak uš vidla, de uja tud teb začel metat pulena pud noga. Pol uš pa mela.«
»De b jih le hmal začel! Jest že kunii čakam. Sej na vem. e kum bom letaš kurila, keder bo mraz prtisnu. Zadnč sm prašala enga Ižanca na Zabjek, pu čim so drva. ,Pu devet kuvaču meter,' m je udguvuru. Jest sm se kar za glava prjeia, ke sm tu slišala. ,Uderuh!' sm zarezala nad nini, pa sm tla jt naprej. ,0h, gespa, nej pugledaja, kuku so lepe,' je tišu ke u mene. .Jest jh na nucam za gledat, jest jh nucam za kurt,' sm ga zafrknla in sm šla. Sej gnarja tku nism mela. Jrst sm se tla sam infurmirat. Ki um pa uzela gnar? Moj mož m usak mesec mn dam prnese.
Šah
Turnir v Moskvi, ki bi se moral vršiti v novembru, so preložili, da se bo mogel ruski prvak Botvinik udeležiti lx)žičnega turnirja v Ilustingsu. V Hastingsu bo menda igral tudi Capablanca, ki se ho potem mogoče udeležil tudi turnirja v Moskvi. Letošnji turnir v Hastingsu bo izredno važen, ker bodo igrali na njem najvažnejši kandidat je za prvenstvo sveta: Capablanca, dr. Euwe, Flohr in Botvinik. Tudi turnir v Moskvi bi z udeležbo Capablan-ce zelo mnogo pridobil na svojem pomenu.
Kot smo že poročali, je letos zmagal na turnirju v Šop ran ju Spielmann, ki je na tem turnirju odigral z Matija rotil GrUiifeldom naslednjo interesantno partijo.
Griinfeld — Spielmann.
f. d2—d4, Sg8—f6. 2. c2—c4. g?—g6. 3. Sbt— c3, d7—d5 (to je otvoritev avstrijskega mojstra Griinfeldn, ki je dobra obramba za črnega). 4. e2—e3 (to in po Ld2 zasedba c linije velja za najboljše orožje proti GrUnfeldovi obrambi). Lf8—g7. 5. Sgt—f3, 0—0. 6. Let—d2, c7 c6 (črni brani točko d5, na katero namerava beli izvajati svoj pritisk). 7. Ddl—b3 (sedaj izgleda, da bo moral črni vzeti na c4. ker drugače ne more razviti damskega skakača). b7—b6 (edina možnost, obdržati točko d5, ker e7—e6 ne pride v poštev). 8. c4Xd5, c6Xd5, Tal—cl, Lc8-4j7. 10. Sf3—e5, Sf6—d7. U. Se5Xd7 (beli je najbrže pričakoval odgovor DXd7 sicer bi igral f2—f4), Sb8Xd7! (Spielmann je izvrsten igralec gambitov in mu seveda niti na misel ni prišlo, da bi vzel z damo. Po SXd5 bi igral črni e7—e6 in e5 z močnim napadom.) 12. f2—f4 (proti izvedbi poteze e5), e6—e5! (Črni igra ravno tisto, kar misli beli, da je preprečil. Ves ta prodor je omogočen, ker je beli kralj v sredi in ga ni posebno lahko spraviti na varno. 13. 14Xe5, Sd7Xe5! 14. d4Xe5, d5—d4. 15. Sc3—dl (na e X d4 bi prišlo Dh4 + in črni napad
bi bil odločilen.) Lg7Xe5. 16. c3—e4 (še najboljše, da zapre črnemu vsaj d linijo.) Lb7Xe4. 17. Sdl—f2, Le4—d5. 18. Dl>3—h3, Dd8—e7 (preti Lg3+). 19. Lf 1—e2 (s Kdl in na LXa2 Lc4 bi beli črnemu postavil večje probleme), d4—d3l (črne figure pridejo sedaj do silne moči). 20. Sf2Xd3, Tf8—e8! 21. Ket—fl, Le5Xb2. 22. Tel —el, De7— f6+. 23. Sd3—f2 (na Lf3 pride Lc4), Lb2—d4. 24. Dh3—g3, Te8—e4! 25. h2—h4, Ta8 —e8. 26. Le2—b5, Te8Xel+. 27. Ld2Xel, Te8— e3. 28. Dg3—g5, Te3Xel+. 29. KflXel, Df6X f2+ 30. Ket—dl, Lb7Xg2. 31. Thl—el, Lg-2 -f3 + 32. Lb5—e2, Ld4—c3. 33. Le2Xf3, Dr2Xf3+. 34. Kdt—c2, Le3Xel. 35. Dg5-d8+, Kg8-g7 in beli se je vdal.
f g

a_b c d e t g h
Problem št. 42.
O. Nemo.
Črni: Kh8, Td4, Tf2, Ld3, Sd2, Shl, P:a3, c7, g6, h5. (10 fig.). KLIŠE
Beli: Kh6, Dgl, Tg5, P:e6, f3 (5 fig.). Mat v treh potezah.
9 lise za volane v različnih gubah Specielni entel oblek, volan, šalov itd. #$urirartje - predtlskanje.
Velenje monogremov, zaves, perila. Navadrn lin entel vložkov in tipk. — Hitro, lino in poceni!
M a lek ($ Mikeš, Ljubjana <poieg hoteli štrukelj)
LEPO KOKOŠJE PERJE
nefehano po Din 5'— kg odpošilja po povzetju iz Maribora
VILJEM ABT, eiport, Maribor
Najmanjša količina 15 kg. — Oijemalci čez 50 kilogramov posebno ugodne cene
Oskrbite si
za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine
Poslužite se
za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom
trpežne vezave originalnih platnic
katere Vam nudi
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne
r. z. i o. z.
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL
VELIKA IZBIRA
blaga za moške in ženske obleke in plašče, barhentov, flanele, kambrika, finih šifonov in vseh vrst belih tkanin, volnenih in flanelastih odej
SOLIDNO BLAGO
Vam nudi vedno v najnovejših vzorcih, v vseh kakovostih, samo trpežne vrste, Splošno znana tvrdka
»Pri škofu" Ling: riševa ul - Pred škofijo
v lastnih prostorih
Zaradi jako velikih nakupov izredno
usodne cene
Pretimo oslelte si naše Izložbe!
Uganke
Steber
aaaaaaaaa	delavnica
aaaaaaaaa	tekoča voda
abbcccccc	del redovne obleke
ccccč ččdd	gora v Julijsk b Alpah
eeeeeeeee	cigareta
eeeegggh i	vrh v Julijskih Alpah
i i i i i i i i i	del Jugoslavije
i i i i i i i i j	glas zvona
j j j j j j j j k	drobcen zvonček
kkkkkkkk 1	blagovest
1 1 1 1 I 1 1 1 1	vrb v Julijskih Alpah
mnnnnnnnn	svetopisemska dežela
nnnoooooo	kraj v Diavski banovini
ooooopppr	vrh v Julijskih Alpah
rrrrrrrrr	gozdni sad
ssssssštt	trd kamen
t ttuuuvvv	rastlina
vvvvvvvzz	kraj v Donavski banovini
Po sredi nav/.dol dobiš oporoko viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Rešitev: Križanica
Vodoravno: 1. las 4. mak, 8. obed, 9. lira, 10. Jena, 11 Alan, 12. I.ona, 14. obad, 15. aviza, 17. Ana, 18. Klara, 20 jera, 22. etos, 25. vata, 26. opal, 28 oves. 23. mira, oO. dar, 31. sak.
Navpično: 1. loj, 2. Abel, 3. seno, 4. Mila, 5. Arad, 6. kan 8. Dana, 9. Laba, 13. A vala, 14. ozare, 16. Ina. 18. Kras. 19. atom, 20. Java, 21. eter, 23. opis. 24. Sava, 25. vod. 27. lak.
Za kratek čas
Štefan je tožil svojemu prijatelju, češ, kako je nesrečen, ker ga nobena ženska ne mara. »Ti najbrže ne znaš snubit« ga je poučeval tovariš, »pričeti moraš s tem, da ji rečeš, da je nisi vreden. Takšne vabe maloitdaj zgreše svoj cilj in namen.
»Saj sem pri Ančki hotel tako reči, pa me je prehitela in ona rekla isto« je klaverno vzdih-nil Štefan.
na ulicah zelo malo prostora, sušijo tu gospodinje perilo na zelo zanimiv način. V višini prvega, drugega in tretjega nadstropja so enostavno z ene strani ulice na drugo nategnjene vrvi in tako se perilo suši kar na ulici. Seveda mora pri tem grška estetika, zlasti v revnejših delih mesta, nekoliko zatisniti oči.
Celo mesto je bilo skoraj nemogoče ogledati tako, da bi človek hodil po ulicah. Mesto, ki je najbrž brez vsakega regulacijskega plana, ima tako zamotane ulice, da se človek težko znajde. Ali je naenkrat zunaj mesta, ali pa kroži neprestano po isti skupini ulic, ne da bi odkril vhod v drugi kraj mesta. Nekatere važne spojne ulice so včasih tako ozke, da človek sploh misli, da je to vhod v neko dvorišče. Skozi mnogo podzemskih hodnikov, potem skozi gričevje, obraslo z kaktusom in lepimi cipresami, se pride na vrh trdnjave, kjer stoji tudi pomorski svetilnik — faros. Krasen pogled! Celo mesto Krf in velik del lepega otoka se vidi odtod. Življenje v kopališču — ravno pod trdnjavo — in ogromni čolnarski promet, motorne ribiške ladjice, ki odhajajo in se vračajo, krasni s cipresami obrasli vrhovi v notranjosti otoka — vse to človeka s svojo mnogoličnostjo in pestrostjo očara. Za Krf bi bilo vredno žrtvovati ene počitnice!
Obiskala sva še katoliškega nadškofa in albanski konzulat. Hotela sva namreč domov čez Albanijo. Jako prijazni konzul, znani albanski minister Vrioni nama je dal velikodušno zastonj vizume. Bil je vesel, da tudi kak slovenski turist zaide v Albanijo. Zal 6e pozneje to ni uresničilo!
Pri nadškofu g. Leonardu Brindisi o Moroei-niju sva bila izredno prisrčno sprejeta. Ker je zvedel, da sem dopisnik velikega jugoslovanskega, oziroma slovenskega lista in da se zanimam za kulturne in verske razmere v Grčiji, naju je oba povabil na zajtrk — prišel je namreč ravno od maše. V enournem pogovoru 6em izvedel od njega vse, kar me je zanimalo. V glavnem mi je povedal isto, kar sem izvedel že v Solunu in Atenah. Tudi tu imajo najboljše šole v rokah katoličani. Deloma so te šole, ki jih vodijo tudi tu »bratje krščanskih šok in pa francoske sestre, priznane od države. Na Krfu je namreč več redovniških moških in ženskih hiš. Prosto ljudstvo je tu versko zelo tolerantno. Dosti pravoslavnih — vsi, s katerimi sem govoril, so m: preprosto zatrjevali, da sta obe veri: pravoslavna in katoliška za njih isto. Zaščitnika otoka Krfn sta sv. Spiridion in sv. Sozi-pater. ki sta obenem katoliška in pravoslavna
svetnika. V najznamenitejši krfski cerkvi sv. Spi-ridiona, kjer leži v velikem in krasnem srebruem sarkofagu njegovo telo, sem videl dragocene darove, ki so jih podaril: cerkvi katoličani in pravoslavni. Ljudje, Iti so v cerkvi molili, 60 bili katoličani in pravoslavni, spoznal sem to po molekih in knjižicah. Kako mi je bilo žal, da nimajo lega lepega verskega polja v rokah Slovani! Italijan: in Francozi ne morejo v Grčiji nikoli storiti toliko za zedinjenje, kakor bi storili Slovani. Spomnil sem se na našega profesorja dr. Grivca. Koliko polja za njega!
Pa kmalu je bilo konec najinega veselega navdušenja na Krfu. Drugi dan zvečer naju je gospodar hiše opozoril, da se morava drugo jutro izseliti! Kam? Hodila sva 6em in tja po mestu in iskala in že sva bila pripravljena, da bi se naselila enostavno na lepih trdnjavskih planotah, kjer bi bilo v samoti cipres res prijetno taborišče. Na nesrečo naju je pa ustavila neka judovska Sara in naju z vso zgovornostjo pridobila, da sva pri njej vzela »elegantno« sobo. Še danes se z grozo spominjam sobe, v kateri sva morala prebiti en dan in eno noč! Inventar sobe je bil ena neusmiljeno trda in ozka postelja, nad njo dve sliki, ki sem ju celo noč z nekakim strahom opazoval: na eni je bil oče Mozes, na drugi pa Aron z vsemi svojimi instrumenti za klanje daritvenih kozlov. Poleg tega je bilo v sobi vse polno nekake ropotije, katere uporaba in namen mi ni bil znan. Se danes se mi zdi, da sva prespala enkrat najbrž v »zakristiji« judovske sinagoge in da so vse tiste ropotije bile najbrž verskega značaja. Kako vesel 6em bil drugi dan, ko sem se rešil te grozne luknje!
Zakaj pa nisva poprej odpotovala? Ker ni bilo nobenega parnika, ki bi vozil na albansko obalo. Drugi dan zvečer in tretji dan zjutraj sva že obupano iskala, da bi dobila vsaj kako ribiško ali trgovsko motorko, ki bi naju vrgla na albansko obalo, v sosednjo Santi (Juaranto ali pa v Valono. Toda spremljala naju je zla U60da. Nobena ladja ni šla več dni takrat v Albanijo. Ponudili eo nama sicer razni »kapitani« motornih bark, da bi naju prepeljali sama, a postavili so take cene, da bi lahko za tisti denar sama kupila motorni čoln. Eden je zahteval celo 10.000 drahem za prevoz v Valono! Ker nisva vedela kaj početi, sva se jezna vsedla v čoln in se odpeljala na sosednji otoček Vido, kjer je znano jugoslovansko pokopališče iz svetovne vojne. In to pa je bila za naju sreča. Ko sva ee vozila nazaj, sva zagledala jugoslovanski
parnik, ki se je zasidral precej daleč od pristanišča. Bil je to naš Karadjordje, ki je vprav pri-vozil iz Smirne. Na pristaniški obali 6em takoj stopih k službujočemu poveljniku našega parnika, ker je prispel s čolnom na obalo skoraj istočasno kot jaz.
Prijazni Dubrovčan je bil veselo iznenaden, ko sem ga nagovoril hrvaško. Takoj je šel z menoj v agencijo »Jadranske plovidbe«, kjer smo seveda mogli govoriti v vseh jezikih, 6amo ne v našem, in tam 6mo se v zadnjem trenutku zmenili, da greva z nj'im v Dubrovnik, ker na albanski obali Karadjordje ne bo pristal. Naj bo! Pustila sva zaenkrat Albanijo ob strani in se vkrcala za Dubrovnik. Mudilo se nama je namreč, ker sva hotela pravočasno priti na evharistični kongres, ki se je vršil od 15.—18. avgusta v Letnici, sredi južne Srbije. Tam eo naju tali že čakali slovenski turisti, grupa profesorja Ehrlicha, s katerim: smo so nameravali povzpeti v krasne jila line Jara.
Z ene strani nama je bilo težko pustiti Albanijo, a z druge sva bila vesela, ker sva sp rešila neprijetne stanovanjske krize na Krfu in pa, Ker naju je čakala še dolga avtomobilska tura, naj-krasnejša v Jugoslaviji: iz Dubrovnika na Kotor, potem čez Lovčen v Cetinje, potem preko Čakorja v Peč in Prizren. Kdor je enkrat to turo napravil, tistega bo še gotovo dolga leta vleklo, da bi js ponovil! Sprijaznila 6va ee z usodo in ee kar lepo utaborila na našem Karadjordju, ki je medlem že hitro sekal valove poleg albanske obale, komaj par kilometrov od najinega poprejšnjega cilja — Valone. Tu naj še omenim tudi nekaj pohvalnega za naše parnilie. Red in čistoča je na naših potniških parnikih gotovo desetkrat večja kot na grških: e primerjanjem razlike med Karadjordjem in Makedonijo, ki naju je vozila od Patrasa do Krfa, bo to tudi lahko vsakdo drugi ugotovil.
Ponoči smo imeli hudo burjo. Še enkrat naju je prijazno morje za slovo hotelo pozibati. Morali smo e krova v spodnje prostore, kjer so vsa okna trdno zaprli. V takem slučaju je najboljše, če more človek zaspati. Nama se je to posrečilo.
Ko sva se zjutraj zbudila, je bilo že vse mirno. Zlezel sem na krov. Pluli smo že ravno v dubrov-niško luko. Hitro sem se vrnil, zbudil tovariša in pripravil vse za carinski pregled pri vstopu na ju-I goslovanska tla. Ker se jim ni zdelo vredno, da bi naju preiskovali, so naju brez nadaljnjega pustili oditi. Vpisali so samo v potni list, da eva zopet prišla domov ..,
Maribor, 8. novembra.
Namesto 1000 vagonov — 60 vagonov, s tem i« najjasneje izražena bilanca letošnje izvozne kampanje jabolk v Namdtjo. Trgovina z Nemčijo, od katere si je naša sadna produkcija obetala letos največje ugodnosti, je prinesla največje razočaranje. Namesto pričakovanih milijonskih dobičkov je prinesla našemu narodnemu gospodarstvu milAcoake izgube, poleg tega nam je pa ubila v Nemčiji tisti sloves, ka smo si Hd prejšnja leta z velikimi žrtvami pridobili.
Ne moremo krivde zaradi tega valiti na Nem-tiffo. V prvi vrsti je povzročila splošna gospodarska »tagnacija polom izvozne trgovine z jabolki, poleg tega tudi dobra sadna letina v neka-" " Ev
(A3K1I1 pi ^uv uii	• ------- —----r- '
p« Privilejfirani izvozni družbi (iPrizadu), ki nam je pokvarila s svojo izvozno politiko v najugodnejšem času izvoz v Nemčijo. Prizad j« zavlačeval
H^m v 'OU 1«' U" * » •	- "C" - ---- — i ~
jo Izvoznih kootin,gentnih listov dober mesec dni po otvoritvi izvozne sezone za zgodnja jabolka, Zaradi tega j« propadlo v naših skladiščih okoli 400 vagonov zgodnjega sadja, ki smo ga morali predelati v sadjevec, da 6e vsaj nekaj vrednosti reži. V prvem mesecu eo cene v Nemčiji povsem odgovarjale za izvoz ter bi bili zamogli celo razpoložljivo količino zgodnjih jabolk pod povsem zadostnimi pogon placirati na nemških tržiščih. Potem, ko so prišli končno izvozni listi, pa ee je položaj v Nemčiji temeljito izjjrevrgel. Pritisnila je avstrijska, madjarska in francoska tconkurenca s poznimi poletnimi in zgodnjimi je-eenikimi jabolčnimi sortami in cena je padla na tako nizko stopinjo, da se izvoz ni več rentiral. S pričetkom jeseni se je začela cena zopet popravljati, vendar ne v toliko, da bi se izvoz v zabojih izplačal. Sadni izvozim čar ji ao zaradi tega intervenirali pri Prdzadu, da bi »e dosegel večji količnik za izvoz zimskih jabolk v razsutem stanju. Prizad je obljubil intervencijo, pa.rikrat je prispelo obvestilo, da pogajanja ugodno potekajo, da bo Nemčija dovolila uvoz 4'TO vagonov zimskih jabolk ▼ razsutem stanju itd., sedaj pa so tudi obljube utihnile. Ali je dovoljenje prišlo al: ne, se ne ve, ker ne da Prizad o tem nobenega pojasnila.
Četudi bi se pa sedaj navedena ugodnost dosegla, bi bilo za naš letošnji Izvoz prepozno. Cene eo v Nemčiji sicer zopet porastle ter se je začelo na tamoSnjih tržiščih živahno povpraševanje po jabolkih, zato pa so se pri nas zaloge izpraznile in jabolk ni več dovolj ne razpolago. Letošnja letina
Gospodarstvo
60 namesto 1000 vagonov
Polom izvoza jabolk v Nemčijo - Izvozniki še sedaj čakajo na denar
pri nas je bila pičla, vse zgodnje in srednje pozne vrste so ostale doma za sadjevec, zimskih žlahtnih I vrst pa ni več. Nekaj se je razprodalo na domačih i trgih, nekaj so ja izvozilo v Čehoslovuško, malo v , Avstrijo, največ pa v Italijo, samo v Nemčijo bore j malo. Od 16. septembra do konca oktobra se je iz- : vozilo iiz mariborske okolice preko postaj St. Ilj in I Pesnica in preko Cmureka 102 vagona jabolk. Od tega preko dva tretjini v Italijo, večji del ostanka na Čehoslovaško, nekaj vagonov v Avstrijo in le 3 v Nemčijo. Zanimivo je pri tem, da je bilo od strani Italijanov zlasti živahno povpraševanje po kanadkah. Tudi v Avstrijo se je izvozilo več vagonov teh jabolk. Vse kanadke, ki so Jih pokupili Avstrijci in Italijani, pa so Ble v Francijo, seveda za mnogo višjo ceno, kakor je bila nakupna pri nas. Tudi druge žlahtne vrst jabolk so kupovali italijanski trgovci večinoma za prekupčevanje. — Tako je šlo kljub prizadevanju naše domače izvozne trgovine tudi letos naše sadje skozi roke dveh do treh prekupcev, predno je dosi>elo do konzu-menta.
Morda bi se bila letos naša izvozna trgovina nekoliko ugodneje razvijala, če bi bila imela na razpolago potrebne kredite. Bilo bi mogoče zadržati večje količine zimskih jabolk v skladiščih ter jih poslati sedaj, ko se je konjunktura zopet izboljšala, na inozemska tržišča. Naša sadna trgovina leto6 ni imela potrebnjh s odstev za nakup in iz-vozničarji so bili primorani vsak vagon sproti iz-
ZA ČIŠČENJE IN OBNAVLJANJE KRVI .,.,„.,,,„
je PLANINKA idravilni čaj dober regulator. - Radi tega učinkuje 6-12 tedeneko zdravljenje s PLANIN K A-čajem BAH0VEC izredno dobro:
pri obolenjih seOne ktettne In h«m«-
roldlh (zlati zHl), prt obolenjih Jeter, pri nervozl tn tlvčnlh boleznih. Zahtevajte v lekarnah izrecno PLANINKA čaj BAHOVBO za Din 20 - paket, ki vsebuje samo tedaj pravi PLANINKA-faj, kadar je paket zaprt in plombiran ter nosi naslov:
LEKARNA Mr. BAHOVEC - LJUBLJANA ^mm,12'
pri • abl želodfinl prebavi In zaprtju,
pri slibem In nerednem delovanju 6re-
vasja In napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti ln zgagi.
PLANINKA
ZOPAVllMI CA)
)
Spod
Gospodarski sestanek predstav-it ikon šmarskega okraja
Šmarje pri Jelšah, 9. nov. Tu so se danes zbrali v prostorih trške občine predstavniki iz vseh oibčiu šmarskega okraja na pobudo okrajnega načelstva, da se pogovore o aktualnih problemih v tuk. krajih.
Najprej se je vršila seja odbora za javna dele. Predsedoval ji je »kr. načelnik g. dr. Ma-raž, ob navzočnosti člana ban. sveta g. Gajška. V otvoritvenem nagovoru se je g. načelnik najprej •spomnil blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra in njegovega naslednika Nj. Vel. kralja Petra IL Nato je navzočim predložil širši načrt (za več let) javnih del, ki naj bi se izvršila v bližnji bodočnosti, to je predvsem: gradnje novih cest, vodovodov in elektrifikacije šmarskega okraja. Odbor je ta načrt enoglasno sprejel, nakar je prešel na razpravljanje o ožjem načrtu javnih del, ki se naj prično oz. nadaljujejo čimprej: med drugim naj se nadaljuje gradnja ceste Žetale-Marijina vas, Loka-Vkštajn, Meatinjska vas-Pristava. dogradi naj se postajališče Lipoglava pri Ponikvi in še več drugih manj'šlih graoib. Mnenja pa smo, da bi se razpoložljiva denarna sredstva bolje uporabila na ta način, da bi se uporatbljala za manjše število gradenj, pa tam v izdatnejši meri.
Naizadnje se je vršila seja odbora za elektrifikacijo šmarskega okraja. Udeležili so se je zastopniki zainteresiranih občin šmarskega in rogaškega sodnega okraja. Želimo le, da bi to
jibanje res obrodilo »ad in da bi tudi k nam čimprej posijala blagodejna električna luč.
Vprašanje izvoza našo pšenice v ČSR. V četrtek sta prispela v Prago gen. ravn. Priznda in ravnatelj Schreiber. Namen njihovega potovanju j« ureditev nekaterih tehničnih vprašanj našega izvo-za pšenice v ČSR.
Iz sladkorne industrije. Bilanca za 1933-34 pri znani tvornici sladkorja v Čupriji, ki je last družbe »Srpeko-češka faibrika šeeeva jn rafinerija«, izkazuje 5.4 milj. Din izgube, kar se večinoma krije, z odpisi od rezervnih fondov.
Konkurz je razglašen b imovini Lukan Zore, posestnice in gostilničarke na Vrhniki 369. prvi zibor upnikov 20. novembra, oglasiti se je do 10. decembra, ugotovitveni nnrok 22. decembra.
Povišanje glavnice. Na podlagi sklepa oJič-nega zbora zvišuje družba »Salus«, d. d. v Ljubljani, svojo glavnico od sedanjih 0.75 na t.9 milijona Din. Izda se v ta namen 2.500 novih delnic po nominale 100 Din in sicer ua tri stare delnice t novo. Novi subskribentj lahko dobe tudi nove delnice do 30. novembra. Emisijski tečaj znaša 110 Din za delnico in je treba to nsoto plačati do 10. decembra.
Klkeriki-orehi v naši državi. V državni drevesu. v Gjevgjelili je uspelo kmetijskim strokovnjakom vzgojiti kikeriki-orehe, ki so neka vrsta arahidov, tudi pri nas v večjih množinah. To pomeni, da bo postal nepotreben v kratkem ves uvoz teh orehov, ki prihajajo večinoma iz dežel ob zapadni obali Afrike. Dosedaj cenijo letno uvoženo koli; čino 30 vagonov, kar se bo dalo pridelati doma.
Družba Elektrovverke v Bazlu, ki je lastnica žalske elektrarne in električne centrale v Bel-fradu »Snaga i svetlost«, izkazuje za preteklo poslovno leto, ki je poteklo 30. jwnija letos, presežka 1,419.136 šv. frankov, dočim je znašal presežek leta 1932-33 1,889.967 šv. frankov. Občnemu zboru, ki bo 12. t. m., bo predlaganih, da se dodeli rezervam 50.000 (lani 100.000 šv. frankov) po odpisih v znesku 340.000 (iprejš. leto 600.000 šv. frankov), nato izplača kot lani 3.3% divjden-de ter ostanek z lanskim prenosom prenese na nov račun (skupno 1,849.743 šv. frankov).
Odtok zlata iz Italije traja dalje. Izkaz italijanske emisijske banke kaže za zadnjo desetino oktobra, t. j. od 20. do 31. oktobra letos zmanjšanje zlatega zaklada za 4 milj. lir na 6.070.5 milj. lir, tudi devizni zaklad se jo zmanjšal za 0.3 na 28.2 milj. lir. Obtok 'bankovcev auaša 13.251.3 milj. lir.
voziti, da so prišli do denarja. Pri tem se je pokazala zopet vsa pomanjkljivost klirinške pogodbe z Nemčijo. Stvarno še do danes ni niti eden izvoz-ničar prejel za jabolka, ki jih ia prodal v Nemčijo, niti dinarja. Trajalo bo mogoče še mesece ki mesece, predno pride izplačilo. Milijoni so na ta način vezani in ležijo kot mrtev kapital v času, ko bi ga izvozničar najnujnejše rabil. So trgovci, ki imajo na ta način do 200.000 Din zamrznjenih, dasi so prodali v Nemčijo poslana jabolka za vsako ceno z velikanskimi izgubami. Za mnoge je bila trgovina z Nemčijo letos pogubna ter so plačali svojo podjetnost s propastjo. Veliko škodo pa trpijo tudi producenti, ki v mnogih primerili še niso prejeli denarja za blago, ki eo ga prodali trgovcu. — Tako se je letos z največjimi nadami pričakovana sadna izvozna kampanja izpremeniila v največji polom, ki ga je kdaj naš izvoz jabolk doživel. Škoda, ki je zadela naše narodno gospodarstvo, je ogromna in edina pozitivna posledica vsega je morda še dober nauk za prihodnjost...
Z-alojT bakra je še za 1<M) Jet. Po cenitvah nmevišk1^ inženjerjev je ceniti v sedanjih rudnikih bakra na 104.8 milj. ton, kar pomeni, ba bodo tc zalofte zadostovale pri sedanji višini za kritje knnzurna še približno 100 let. Največje so zaloga v Čiln s 35.5 milj. tonami čistega bakrat, nato Rodeziji z 22.4, USA s 21.0, Rusiji z 10.85. v Reljr. Kongu s fi.5, v Kanadi s 5.6 in Mehiki s 1.6 milj. tonami. Pri omenjeni cenitvi 100 let pa ni vpo-števano de jstvo, da se mnogo starega bakra porabi zopet za novo produkcijo in da bodo 'zato-' zaloge zadostovale še ' dalj' časa kot 100 let.	. *
Francoska aktivnost v frgovinl z Netrčijo zopet narašča. Najnovejši izkaz o pasivnosti nemške trgovine s Francijo kaže za 31. oktober v prime.i z 20. oktobrom povečanje salda od 70,6 na 86 milj. frane. frankov. Istočasno pa tudi ugotavlja francosko trgovinsko ministrstvo, da nazadovanja nemškega izvoza v Francijo ni pripisovati francoski kontingentni politiki, ker je bila ccla vrsta kontingentov ostala neizkoriščana.
Mono|>ol farmacevtskih proizvodov na Švedskem. Iz Stockbolma poročajo, da je posebna komisija izdelala načrt za prodajo farmacevtskih proizvodov na debelo. V tn namen naj se osnuje posebna delniška družba z glavnico 6 milij. švedskih kron (okoli 75 milij. Din). Država bi prevzela delnic te družbe za 3.1 milij. kron in bi Imela tako večino, ostanek bi pa prevzeli lekarnarji iz vse Švedske. Samo prodaja na debelo bi bila monopol, dočim bi nadrobna prodaja ostala pri starem, pri lekarnah. Zagafantirane obresti za delnice bi znašale 5%, dočim bi se ostanek čistoga dobička porabil za znižanje cen farmacevtskih proizvodov in za dajanje zdravil brezposelnim in drugim potrebnim. Družba bi imela tudi poseben laboratorij. Letno cenijo promet v lekarniških proizvodih na 13 milij. kron in bi znašal čisti dobiček 1 milij. kron letno.
Mednarodna lesna konierenca na Dunaju, o
kateri smo že poročali, je kot znano ugotovila, da : so njene cenitve uvoznih potreb uvoznih držav bile ; točne. Nato je bila predebatiraina cenitev uvoznih držav mehkega lesa za 1935. Sklenjeno je bilo nadalje, da se še bolj poveča dosedanja informacijska in statistična služba. Dežele lesnega sporazuma (Comitč international du bois, o-krajšano C. 1. B.) bodo še nadalje sodelovale tesno med seboj.
Borzi
Dne 10. novembra.
Denar
Ta tedPn promet ni bil tako znaten kot prejšnje tedne: znašal je le 3.8 milj. Din v primeri z 8.600, 2.040, 2.721 in 4.795 milj. Din v prej m jih tednih.
Hmelj
Žatcc (ČSR), 9. nov. Hmeljskt trg je zelo živahen, kajti povpraševanje daloč presega ponudbo, kar je imelo ta teden za posledico znaten dvig cen. Danes stane žateško blago že 2.200--2.350 Kč za 50 kg. Posebno znatno je povpraševanje iz inozemstva, ki se je razširilo tudi na deželo in so se zaloge izredno izpraznile, tako da se skoraj ne da več o njih govoriti
Les
Sezona v tesanem lesu je popolnoma popustila, kar pa je povsem razumljivo, ker tudi stavbna sezona sedaj počiva.
Zaradi splošnega pomanjkanja gotovine se tesan les ne kupuje več na zaloge. Sicer pa je Slovenija v pretekli sezoni oddala preko Sušaka precejšnje količine tramov, zlasti filerjev (tramičev). Tra-mi m Snej.ših dimenzij, kakor tudi bordonali, so zastali.
V mehkem lesu se poleg komisijskega uaro-čiln lahko še vedno odda III. In podmera. Precejšnje povpraševanje jc po škoretah; te vrste pn se je pri manjših producentili le malo delalo.
Medtem ko je v bukovini še vedno zastoj, se hrastovimi še oddaja, predvsem podnice, plohi ir železniški pragovi. Prav tako se lahko odda javor, jesen in oreh v suhem stanju I. tor II. kakovosti.
Tendenca v drvah je Se nadalje čvrsta, v oglju 5a neizpreniecjeuo zadovoljiva-
Gradjanski (Karlovec):
Primorje (liga)
Igrišče Primorja ob 15, ob 13.15 prvenstvona
tekma Grafika—Jadran
Danes gostuje proti liga moštvu Primorja zanimiv gost lz zagrebške province, katerega kvaliteta nam je danes popolnoma neznana. Gradjansld je prvak Karlovca In to dovolj označuje njegovo su- | periornost nad najboljšimi klubi zagrebškega prve- : ga razreda. Odlikuje ga predvsem velika hitrost in požrtvovalnost, ki je izpolnjena s precejšnjim tehničnim znanjem.
Naš ligaš, ki nastopi v najmočnejši postavi, ne sme podcenjevati nevarnega nasprotnika, kajti to bi se mu lahko zelo maščevalo. Da doseže uspeh, j bo moral pokazati vse s"'oje znanje in vzdržljivr~t. j Tekma bo istočasno najboljša priprava za nadaljnje borbe, ki čakajo Primorje, predvsom z znanim liga moštvom splitskega Hajduka, ki bo gostoval I v Ljubljani 18. novembra, in z liga moštvom pri nas nadvse priljubljenih zagrebških akademikov, moštvom Haška, katerega gostovanje je predvideno ob koncu tega meseca ali v začetku decembra.
V predtekmi se srečata dva enakovredna nasprotnika, Grafika in Jadran. Ker so cene znižane (stojišča po 5 in 8 Din, tribunski sedeži po 12 Din) in ker je v primeru slabega vromena (tekma se uamreč vrši ob vsakem vremenu) občinstvu na razpolago krita tribuna, pričakujemo, da bo športno občinstvo v velikem številu pusetilo obe zanimivi tekmi.
Hermes: Svoboda (Maribor)
Danes ob 15 na igriSčn Hormeaa. Ob 13.20
predtekma
Z današnjim dnem je prav za prav šele ofici-elrn pričetek jesenskega tekmovanja podzvezne lige ' v Ljubljani. Kot gost nastopi prvič v Ljubljani in v podzvezni ligi simpatična enajstorica Svobode iz Maribora, ki si je po hudih bojih priborila prvenstvo II. razreda LNP in si 6 tem zagotovila vstop j v ligo. Njen prvi start v Ljubljani se pričakuje z velikim zanimanjem, ker po vseh nogometnih pro-gnozah vendarle izgleda, da bo borba jako ostra in dokaj težka za oba današnja nasprotnika.
Najs pa predvsem zanima prvi nastop naših heriupžanov. 0 moštvu samem smo dognali, da je fit in dobro pripravljeno ter da hoče z voljo in ela-nom častno rešiti prestiž našega nogometnega športa v Ljubljani. Zavedati se seveda morajo, da so poleg Ilirije edini naš zastopnik v podzvezni ligi ter da je zato njihova dolžnost, da to tudi dokažejo. Tekma se vrši ob vsakem vremenu.
Drugorazredne prvenstvene tekme. Danes popoldne se vršita ua igrišču Slovana dve zanimivi drugorazredni prvenstveni tekmi. V prvem paru nastopita ob 13.30 SK SlovanSK Sloga. Pri tej tekmi, ki je nekak derbs, bodo prav gotovo prišli vsi nirukerji. na svoj račun, kajti obe moStvi »ta se za to tolcmo dobro pripravili. Sodnik K. Bete«'o. — Takoj po končani prvi tekmi nastopita SK Mart—SK Svoboda. Zadnji rozul-tatl Marsa so jasen doka'/., da Je mofitvo trenotno v zolo dobri formi. Tehnično slabSa, toda žilava Svobodn bo pa gotovo skušata Marsu odvzeti vsaj eno tofko. Sodnik fr. Gali«. Vstopnina minimalna. — Na stadionu Mladike na Kodeljevem pa se ob 10.80 spoprimota v prvenstveni tekmi Slavija—Mladika. Ob 5 prodtakma med rezervama obeh moštev.
SK Slovan. Daues ob 9.M naj bodo n» domačem igrišču S)lede<5i igralci: Pegi, Mari.lučid, Kobnl I, ,Te-ranfiiC, Smreka«-, Bati«, Ključec, VaK'.ljevi<<, Stojkovi«, Por, Sinček I in II. Bricelj, Makovec i« ItoUi. — Ob 13 pa naj se javijo v klubov i sobi pri Krufli&u: Bunc, . K oba! TI, Grm, IleAmari, Gandi, Slnkule, Tinini«,. Kota-rič, Gerjol, Keraveo. Kojman; rezerva Stajr.novič in ' Vodifiek; stranski mvlnik JerepSl«. Vsi točno! Forav naijte članarino! — Tajnik II.
Plavalno sekcija SK Ilirije. Opozarjam« v«n članstvo, da je riamos oh 10 občni »bor. Vrši se v restavraciji iNovi sveU, Gosposvetska' 14, ne pa, kakor srr.o proj poročali, na drsališču. Prinesite vsi prispevek za zim- ' sko kopališče (20 Din), ki bo v ponedeljek popoldne ze odprto. — Načelstvo.
Tečaj ia smtifkc gimnastika i« plavanje. 1S. novembra ob 20 v zimskem kopališču SK Ilirije. Vse ona, ki so se prijavili v ta tečaj, pa tudi tiste, ki se šc mislijo prijaviti, opozarjamo, da pričnemo s tečajem v ponedeljek, 12. uovambra točno ob 20. Gimnastiko vodi. kakor že javijeuo, g, Robert Kumi), dobro zna.ni smiiSlti pedagog. Ime znanega smuikega strokovnjaka bo gn.o-vo privabilo v«e one, ki se hočejo v prihodnji zimi dobro pripravljeni podati na »neiine terene. Posebno ugodno pa je, da jc z gjmnaatiko ■ iružen plavalni tečaj. S tem se vsakemu nudi prilika, da sc pod strokovnim vodstvom nauči pravilnega plavanja. Voda bo primerno temperirnna. na razpolago so tndi prhe. Ponovno vabimo vse one, ki se še niso prijavili, da to činuprcj store; prijavijo se lahko 5e tik pred prčelkom tečaja pri vodji v zimskem topališču SK Ilirije.
SK Ilirija. — Hazcmkn sekcija. .Tulri ob 1!) v telovadnici na Grabnu redni gtmnastični trening, ki je strogo obvezen za v«e članice. Sekcijsko vodstvo opozarja vse, da se ne bo upoštevala nobena opravičba za odsotnosl. Proti vsem, ki Izostanejo, sc bo strogo postopajo. Na trening se opozarjata predvsem Elza iu Boža. Sekeljski občni zbor bo prihodnje dni. Vse, ki niso Se pomvnile članarine, oziroma niso še oddale klubske opreme, naj uredijo to najkasneje do Iž. novembra. — l.ahkoatletska sekcija. Sekcijaki občni zbor bo v torek, 13. novembra v telovadnici Bole na Grabnu. Istočasno so tam gimnastične vaje. Pričetek ob 19. Dnevni red občnega zbora Je: Poročilo sekcljakega vodstva za minulo sezono, volitev sekeljskoga vodstva, izdelava program« I 7.a bodočo sezomo in slučajnosti. Udelelbn na občnem | zboru Je za vse sekcijske člane dolžnost. Kdor še nI po- i ravnaj članarine ali nI oddal še klubov« opreme, naj \ uredi to »Igurno do IS. novembra.
Nogometni drobii. D»n«s sc vrši nogometna tekma za srednjeevropski ptv.il mod Avstrijo in Sv ioo. Tekma J« prac.oJš.nJega pomena za Avstrijo, ki ie itak nima mnogo izgledov na končni uspeb. fc v tflj teknil temilbi 1« eno točko, »o njene šanse absolutno minimalne. — Bclgrajska reprezentanca potnje dan m v Sofijo v »krajno oslabljeni postavi. Nc Igra niti SekuliJ, niti Arsenl.ie, niti i«i lc.i Baska. — V Holandiji ša vodno slava nspeh protnkle nedelje, ko so na tujih tleh poraaili s 4:2 Švico. Kaio ac uspeli specialnega, smotro-noga treninga, ki gn absolv! i holandska reprezentanca pod vodstvom angleškega trenerja. In treningi naše reprezentance? — V »Politiki, objavlja svoje »pomina slavni lnternncionalec MarJan«vič-Mošn. — 4:2 za Anglijo se bo končatn |«i imi -nju angleškega strokovnjaka nogometna tekma Aligliju—Italija. Bomo videli t — Joža Glllcr, TinanI Jngoslovauski roprozentanl, še ved. no aktivno nnstooa za Sren 'to Mil>-ovloo. — I.ali, odličen igralec Ilirije, zaradi poškodbe ua kolouu uokaj 'flfla ne ho monral no«taliti.
Šport v Celju. Obe današnji tekmi bosta na Glnziji, Ob 10.80 bo prvenstvena drugorazredna tekma med SK Jugoslavijo in SK Atletiki. Sodil bo g. Seitl. Ob 14.30 bo istotam prvorazredna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Železničarjem iz Maribora.
Kongres midnorodne lahko-atletske zveze. Zadnji koiLgre« mednarodne ialiko-ivtlctske zveze Je bil v Stock-holnni. Nova finska tabela za računanje točk v olimpijskem ilBsetoboJu je bila odobrena. Istotako predlog Amerlknncev, glasom katerega naj lil se priznal rekord tudi tedaj, kadar atlet podere ali premakne eno zapreko pri toku čez zapreke. Določilu za tavedbo ev-roipskih prvenstev so se odobrila. Odklonjen pa je bit I»rudlog Amer i kancev, da bi se 1500 im 3IH10 m proga zamenjala z 1«H) tor 8200 m progo. Istotako ae bo tok čez zapreke na 3000 m, katerega ho hoteli Italijani črtati, še nadalje obdržal v programu. Glede rekordov v hoji, se je sklenilo, dn se bodo odslej priznavali samo še onim, VI so jih postavili v areni. Zn predsednika jo bil iV/voLjen Šved I3d«tr8ui, za glavnega tajnika pa istotako Sved Eklnnd. Sedež zveze bo od 1. januarja 1985 dalje v NoirrkUpingu. Prihodnji kongres se ho vršil lota 1930 v Berlinu, o priliki oltolpUftdo.
Nov metovni rekord v enotirni vožnji na motornem kolesu. Na avtodi-oimu v I.Lmiu Montlilery je utvpel Francozu Louiis Jeajiniuu poizkus rušitvo svetovnega rekorda v emounnl vožnji na motorju kategorije 250 oom. Uspelo mu je obenem rušiti še tri svetovne rekorde, in sicer na Ml km v času 16:47,41 (<povprcc*no 159,058 km na uro), na 50 angleških milj v času 30:00,91 (povprečno 100,153 km na uro) in na lflOkin v čiisn 87:32,68 (povprečno 159.813 km nu uro). Vožnjo je kronal še nov rekord v oaourni vožnji, v katerem času je provozil 150.'i«t km. Dosedanji rekord od Marcbnndu jo bil postavljen leta 1939 s 153,88 km. Mnrclinnd je iinel tudi rekorde na 50 angleškiiJi milj in na 100 km, medtem ko je rokor.l nu 50 km držal Anglež Dodson.
Maks Sc.hmeling v borbi za svetomto proevstm v boksu. Odkar »i je Nemec Maks Schniejing priboril z zmago nad Američanom Sliarkryein JB. junija 1930 v Nowyorku nnslov »votovnegn prvaka v težki kategoriji, jo izvojevul še sledeče boje: 3. julija 1931 v Clcrve-landu proti Slrlblingll jo po 15. rundi znnagal s knook-outoui. Dne 31. junija 1932 jo v Nowyorku proti Sliar-keyu v 15 rundali po točkah izgubil. Dno 2«. seiJ*mbra istega leta Jo v Newyorku proti Mickey \Vnikcru v R. rundi s knock-outoin zmagal. Dne 8. julija 1933 Je v Newyorku proti Maksu naera v 10. rundi s k.roeh-oaitom zgubil. Dno 13. februarja 1934 Jo v PhiladelphiJi protii Stevc Hamesu v 12 rundali po točkah zgnubll in se je končmo 1,1. maja istega leta v Barceloni proti Padlimi po 15 rundali neodločeno boril.
Pri mogli, mrazu, vetru, proti nečistočam in staranju kože — je najpopolnejše sredstvo
hamiično sredstvo „Katntla"
Dobi se povsod po 10 Din škatljica. Razpošilja lekarna: J. O b 1 a k , St. Vid nad Ljubljano.
'i?
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Nedelja, II. novembra: 7.00 Telovadba (l>rag*> Pnstišek) 7.30 Hasna glasba na ploščah 8.00 Porodila 8.15 Orgelski koncert (Arnič Blaž) 8.45 Plošče 9.00 Versko predavanje (p. liegnlut CebulJ) 9.15 Prenos iz trnovske cerkve 10.00 Specifične delavske bolezni, njihovi vzroki in posledice (N. O.) 10.20 Plošče 10.40 Radijski orkestor 11.00 Dan miru (prenos iz Belgrada) 11.50 Prenos iz bojnega i»lju pri Verdnoui 12.05 Cas, Radijski orkester 10.00 Vinske bolezni in napake (ing. Goriup Sergej) 10.30 Mandolinistlčnl kvurtet 17.30 Prenos ia Strassburga 20.00 Nacionalna nra: Zimski šport v Jugoslaviji 20.25 Otroške žalne pesmi poje gn. Soklič-Dolenčcva 3i.no Radijski orkester, vrne« čas in poročila.
Ponedeljek, 12. novembra: 12.15 Plošče 12.50 Poročila 13.00 Cas, plošče 18.00 Mladina in njena sa mostojuost (dr. Stanko Gogala) 18.20 Radijski orkestm 18.40 Slovenščina (dr. Kolarič) 19.10 Niudonnlna ura: Giuro Dančič 19.35 Plošče 19.50 Jedilni list, program za torek 30.00 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) 30.20 Komorni trio (klarinet, viola, klavir) 31.SO Ca« iw poročila 31.50 Radijski orkesler.
Drugi programit
NEDELJA, 11. novembra: Belgrad: 17.80 Prenos iz Strussbiirga 19.50 Francoska gla«ba 31.05 Konc. ziliora t. bul grajskega pevskuga društvu — Dunaj: 17.00 Plošče 19.20 Glasba na dveh klavirjih 30.05 Marija Stuart, drama, Scbiller 22.05 Radijski orkester 23.45 .iajm — Ihidimpcita: 20.30 Stare in nove madjarske pesmi 31.15 Policijska godba igra 23.00 Ja«/. — Italija: 20.45 Ocnlbii na pihala in petje 22.00 Lahi a glasba in plesna gloisba
—	Praga: 16.00 Nemška ura 17.30 Strnssburg 19.10 Ita-ltjanskl koncert 20.00 Utica poje. Iz Bnrlnnovega gledališča — Brv n; 20.55 Korak za korakom, v/, zgodovine brniškega gledališča — VarSava: 19.00 Zabavna glasim 20.00 Poljska glasba 21.00 Pestra lira 32.15 Plodče — Vsa Nemčija: 21.30 Violinski koneort, Kuiteinknnvpf — Berlin: lli.no Ilamburška pristaniška godba 18.30 Vojaška god.ba 20.00 Dol->lan, oipora-bajka, Thullle — K/inigsbrrg: 10.0« Vratisla\n 18.55 Borodln: Kvintet 20.00 Operetna glasba
—	Hamburg: 1R.30 h oiicr 20.25 Monakovo — Vratislava: 10.00 Madjarske melodije 18.15 Švicarske pesmi 2fl.0i) Divji lovec, opera, Lort-zing — Lipsko: 10.55 Komorna glasba 18 00 Vesele melodije 19.00 Saške ceste 20.00 Rim foniftnl koncert — K/itn: 18.311 Ty. znpadne trske 19.45 Orkestralni koncert — Frankfurt: 18.30 Zabavni koncert 20.00 Večer Ludvign Tliomaja — Stnttgart: 18 30 Igra 20.00 Lipsko — Monakovo: 17.50 Komorna glasba s kitaro 19.00 I'/, dobe leta 1000 pn Kristusu 20.25 Prostovoljci, igra, Alverdes — 7,iirich: "0.30 Radijski orkester 21.10 Pestra nra — Strassburg: 17.30 Proslava obletnice premirja in 4-lctnegn ol>sloja postaje: Beethoven 3. simfonija (Eroiea) in Bach: MoKulfiont. 21.30 Vej. go<lba.
PONEDELJEK. 12. novembru: llelgrad: 20.110 I.Jnb-ljana — Zaurrl,: 20.00 Ljubljana — Dunaj: 18.00 Vokalni koncert 20.15 Simfonični koncert 22.50 .Inzz 21.00 Sramet — Budimpešta: 18.30 Ciganska glasba 20.15 Simfonični koncart 32.50 Plošče 28.20 Ciganska gln»ba — Milan-Trst: 20.15 Koncert i>o željah poslušalcev 22 00 Komorna glasba — Hlm-Rari; 20 45 IConcert po žellah ttoslnflaleev 32.00 Pestrn ura — Prago: 19.30 Avslrijski narodni praz.nik 30,00 Hrvatske pesmi za ženski kvartet 20.40 Vesela glasba nn fagotu 31.00 Borodinov koncert
—	Bratislava: 18 00 Klnvlrskn glasba — V ar lava: 18.1* Lahka glasba 20.00 Lahka glasba 31.00 Orkestralni in vokalni koncert 32.15 Plesna glasba — Berlin: 10.20 Mala saksofonsku glasba 21.00 Plesni večer — Kiinigsherg: 19.00 Nemška baletna glasba 20.10 Pruski dnli. igra. r.. iwt 21.10 Solistični koneort — tlnmburg: 19.00 Pri novem v|nn 20.10 Burynntihe, romanska opora. \Veber 31.30 Iz novih dram — Vratislava: 19.00 Narodno pesmi Iv. .Ingostavlje n« ploščah 21.00 Striženje ovac, va.ška komedija, Grlese 31.25 Glasba nn dveh klavirjih w Lipsko: 18.20 Starn dunajska glnsha 19.00 Mandolinistlčnl koncert 20.10 Orkestralni koncert 21.00 Znslru.ii-llmije « nikotinom. Igra — Koln: 19.30 Ploš"e 20 15 tivolske groteske 21.05 Vokalni koneeirt _ Prankfurt-18.15 Orkestralna glasba 20.00 Zabavna glasba 21 10 l>o nnjskn ljudska glasba — Stuttgart: 18.30 Zbirka instrn m mitov '.'0.30 Martinova gos, vesele povinti — Mana kov n: 19,15 Neznane veličine 20.10 ITaniburtr - Zilrieli: 30.15 Simfonični konecrl - Strassburo: 19-30 Radijski -*kwtcr 33.00	o vl-s.uhn.
V malih oglasih velja vsaka beseda Din l"—; ženitovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Toplo zimsko perilo, rokavice, nogavice dobite zelo poceni pri tvrdki
F. M. SCHMITT
Ljubljana, Pred Škofijo 2
Pozor na Izložbe ln razstavo)
Prireditve
Kam pa kam?
Danes vsi ljubitelji dobre jedače in pijače na Martinovo goš v Savski Tivoli na Črnučah ob Savi Cene zmerne, točna postrežba.	(h)
Služkinja
pridna in poštena, išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11812. (a)
Skromno dekle
sirota, vajena vseh hišnih del, prosi zaposlitve pri dobri družini. Naslov v upr. »SI.« št. 12802. (a)
Dekle
pridna, vajena vseh kmečkih del, išče službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kmečko dekle« št
12816._(a)
Fant
ki je odslužil vojake, želi v župnišče ali katero drugo boljšo hišo. Zna delati v hlevu, na polju in v hiši. Enako se priporoča tudi 16 letna mladenka. Oba sta že služila v župnišču. — Naslov v upravi »Slovenca« pod šifro »Župnišče« 12848. (a)
500 Din dobi,
kdor mi preskrbi službo skladiščnika, sluge ali kaj , podobnega. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Naohražen« št. 12869. (a)
Šoier
pošten, priden in zanesljiv, sedaj uslužben kot hlapec pri konjih — išče službo ali kakršnegakoli zaposlenja. Vloži kavcijo 2000 Din. Nastop službe s prvim januarjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12870._(a)
500 Din
dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo skladiščnega delavca ali delo v tovarni kjerkoli. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vsestransko uporaben« št. 12896.	(a)
Mojster
z dolgoletno prakso v strojno čevljarski stroki, popolnoma zanesljiv, išče primerno mesto. Naslov v upravi pod št. 12123. a
Uradnik
išče primerne službe. Tudi skladiščnika ali inka-santa* - Ponudbe upravi »Slovž nca« pod: Kavcija štev. 12925.	(a)
Kuharica
zmožna nemščine, želi mesta k dvo- ali tričlanski družini, vajena tudi drugih hišnih del. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »400«-12924.	(a)
msm\
Učenko
sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod zn. »Kmetski starši« na podr. »Slovenca« v Celju. (v)
Vajenca
za kolarsko obrt takoj sprejmem. Uhan Ivan, Toplice pri Novem mestu^_(v)
Vajenca
sprejme pekarna Vrenko Ivan, Maribor, Praprotni-kova 11, Krčevina. (v)
Učenec in učenka
se sprejmeta t a k o i v manufakturno trgovino v Ljubljani. Naslov v upr.. »Slov.« pod št. 12935. v'
Trgovski pomočnik
strokovno izobražen v specerijski trgovini - se sprejme. Potrebna kavcija in plača po dogovoru. Ponudbe do 20. novembra na Nabavljalno zadrugo državnih nameščencev v Kočevju.	(b)
Trgovec
mlajši, z nad sto tisoč di narjev premoženja, poroči gospodično ali vdovo s trgovino ali gostilno. Dopise upravi »Slov.« pod »Resno« št. 12789. (ž)
Navijalke
(špularce) sprejme tovarna nogavic Vidmar, Ljub-ljana-Savlje 18. — Samo prav dobro izvežbane naj se javijo v tovarni. (b)
Krojači in šivilje!
Krojna knjiga za damske obleke in perilo, ki ima 157 strani in preko 100 risb, je izšla. Zahtevajte prospekt! Naslov: Knafelj Alojzij, krojni učitelj, Kri-ževniška ulica, Ljubljana.
Kako postaneš šofer ?
Ako se vpišeš v J če-hovo šofer šolo na Tvr-ševi cesti 36 ki Ti pošlie na zahtevo prospekt zastonj.	(u)
Vsem državnim
in samoupravnim uslužbencem s pridobljeno pravico do penzije podeljujemo posojila do 15.00(1 Din — brez porokov — proti mesečnemu odplačilu na 5 let. Zahtevajte brezplačne prospekte! — Meščanska delniška hranilnica, Daruvar. - Osnovana 1903. god.
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljub liana. Krekov trg 10
Stanovanja
Li.' '	-Vfiitu,. ". '
Kuharico
pošteno, zanesljivo, izvež-bano gospodinjo vseh hišnih del, ki razume nekoliko nemško, sprejmeta mlajša zakonca brez otrok. Zglasiti se v trgovini na Kongresnem trgu 5. (b)
Gorenjka
vajena kmečkih del, 30 do 40 let stara — dobi službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna« št. 128b7.	(b)
Mesarski pomočnik
vešč sekanja mesa, dobi takoj stalno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mesar« št. 12868. (b)
Oskrbnika in kuharico
(zakonski par) iščemo za planinski dom »Polževo« pri Sv. Duhu nad Višnjo goro. Kuharica mora biti prvovrstna. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Oskrbnik« št. 12891. (b)
Telefon 38-10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d)
»Karitas«
podružnica Maribor, išče zaradi razširfrtve obrata agilnih potnikov. Zglasiti se je: Karitas, Maribor, Orožnova 8.	(b)
Službo dobi
damski krojač, zmožen prikrojevanja in tudi moškega dela. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12910.	(b)
Samostojno kuharico
sprejmemo za večji pen-zijonat na severnem Jadranu. Nastop službe takoj. Reflektiramo samo na dobro izvežbane osebe, ki so bile že zaposlene v hotelih, odnosno večjih penzijonatih. Prednost imajo one, ki imaio osebno pravico za vodstvo penziionata, odnosno vse po obrtnem zakonu predpisane pogoje. - Ponudbe s točnim opisom dosedanje zaposlitve, kakor tudi z navedbo minimalnih zahtevkov za delo v času sezone in delo po sezoni naj se pošljejo na oglasni oddelek »Slov.« pod šifro »Jadran« št. 12906. (b)
Vložno knjižico
Banovinske hranilnice v Celju, do 30.000 Din — kupim. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.
Ureditev dolgov,
sodne in izvensodne
poravnave, konkurzne zadeve,
vpeltavo. vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva. sestavo bilanc, izdelavo proračunov ter kalkulacij, nabavo kreditov. likvidacijo kmečkih
dolgov in uvedbo
kmečke zaščite,
vse trgovsko - obrtne informacije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesiio-nirani komerciialni pisarni Loize Zaic. sodni zadr 1 revizor in zapriseženi knii- ' govodski strokovnjak —| Liuhliana, Gledališka ulica št 7/1	(d)
PosojUa	|
Iščem posojilo
50.000 Din z vknjižbo I. na trinadstropno hišo v sredi mesta Maribora -vredno najmanj 450.000 Din. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« Maribor pod »Posojilo« 12726. (d) i
Hranilno knjižico
Zadružne zveze, glasečo se na 75.000 Din - proda reduciran rudar v tujini Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Usmiljena srca« št. 12711.	(d)
Iščem posojilo
10.000 Din proti vknjižbi na prvem mestu na vilo. Visoke obresti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12862. (d)
K uni m o vloge dobrih denarnih zavodov. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Industrija« št. 12881.	(d)
Hranilne vloge
Mestne hranilnice ljubljanske in Kmetske posojilnice — prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izplačilo« št. 12882. (d)
Kdo bi posodil
20.000 Din za obnovo vinograda proti vknjižbi na posestvo, Posojilo bi odplačal v 10 letnih obrokih Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vinograd < št. 12900.	(d)
Enosobno stanovanje
se takoj odda. Naslov v upr. »Slov.« št, 12811. (č)
S 1. februarjem
se odda trisobno stanovanje blizu Stadiona. Kopalnica in souporaba vrta, najemnina nizka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12787.	(č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami - takoj oddam poceni. - Naslov v upravi »Slovenca« štev. 12839.	(č)
Trisobno stanovanje
s kopalnico in pritiklinami, se odda mirni stranki za 1. februar. Po dogo-
voru tudi preje. -borska ul. 22.
Mari-(č)
Stanovanje
2 sob, kuhinje in priti-klin — se odda za 1. december, Vrhovčeva 12. (č)
2 enosobni stanovanji
takoj oddam. Ižanska c. štev. 96.	(č)
Penzijonistu
ali privatniku, dobro situ-iranemu oddam zelo udobno vrtno stanovanje v mestu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Solnčno« št. 12821. (č)
Lastniki vlož. knjižic
nočejo prodati svojih vlog po sramotno nizkih cenah, zato se je odločilo več vlagateljev, da stopijo skupai v korzorcij za nakup večiih objektov, ki bi se v to svrho ustanovil za varovanje njih interesov. - Pismene ponudbe sprejema iz prijaz-
na hranilne knjižice da- I nosti »Zaščita«, Ljubljana, lemo pod ugodnimi po- Masarykova 14-11. (d) goji na daljšo dobo. Preko 2000 zadružnikov
Pučka štediona Zagreb
Naš zastopnik Zore Ru-	.. ,,	,
dolf, Ljubljana, Gledali-; VecIc število znamk
ška ulica 12. Telef 38-10. liz vseh držav, prodam.
Pismen
odgovor znamka.
3 Din
Naslov pod št.
v unravi 12941.
»Slov.
(D
Stanovanje
sobo in kuhinjo oddam. Peruzzijeva ccsta 68. (č)
Dvosobno stanovanje
s predsobo, kuhinjo in pritiklinami oddamo mirni stranki 2—3 oseb. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12888.	(č)
Stanovanja,
pisarniške prostore in lokale oddamo v najem. Poizve se: Frankopanska št. 21, dnevno od pol 11 do 12.	(č)
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, poceni oddam gospodu ali dijaku v Dravski ulici 18 I. nadstr.	(s)
Sostanovalec
se sprejme z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12806.	(s)
Velika soba
Opremljeno sobo
oddamo gospodični, ki je čez dan v službi. Karlov-ška cesta 5.	(s)
Opremljeno sobo
takoj oddam. Friškovec 6, v bližini Tabora. (s)
Opremljeno sobo
takoj oddam solidnemu gospodu. Livarska ulica št. 6.	(s)
Ij^ffimfgm
IŠČEJO: Išče se v najem lokal
r. a trgovino z mešanim blagom, v prometnem kraju na deželi, v mari borskem ali ptujskem okraju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12717. (m)
Večji prostor
za skladišče vzamem v najem v Ljubljani ali okolici. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »1935./12826.
ODDAJO: Skladišče
se odda s 1. decembrom. Maistrova 10.	(n)
Damske plašče
kupite najceneje pri
F. I. Goričar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Na zalogi velika izbira športnih zimskih od 220 Din naprej, črni in v raznih temnih modnih barvah od 100 Din, dekliški v vseh velikostih od 180 Din naprej, otroški od 2 let vse velikosti od 110 Din naprej. — Na zalogi tudi vsa ostala damska in otroška konfekcija lastnega izdelka. — Vljudno Vas vabimo, da si ogledate konfekcijo pri nas, predno kupite drugje, ker boste najboljše postrežem
Hlev
velik, zračen, vporaben tudi za skladišče, se odda s 1. decembrom. Maistrova 10.	(n)
Vrtnarstvo
v sredini Ljubljane oddamo pod ugodnimi pogoji z inventarjem v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12822. (n)
Gostilno
najbolj prometno, v sredini Ljubljane — oddam zarad' bolezni. Za odkup inventarja 50.000 Din — večletna pogodba, nizka najemnina. — Naslov v i upravi »Slovenca« štev. 12895.	(n)
i Lokal s pisarno
oddam v Pražakovi ulici št. 2. Pojasnila pri hišni-| ku, Tyrševa cesta 36. (n)
Posestva
Novo hišo
10 minut od kolodvora, prodam ali oddam v najem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 12411. (p
Velika hiša
trgovska, industrijska in stanovanjska, v Ljubljani, naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »4000 m2« št. 12729	(p)
Ca. 20.000 nr
zemljišča na lepem prostoru blizu gorenj, kolodvora, vodovod in elektrika v bližini - prodam po zelo ugodni ceni. V poštev pridejo tudi knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12333.	(p)
Pozor!
Več gozdnih parcel in travnik - naprodaj na prostovoljni dražbi dne 11. nov. t. 1. ob pol 2 — v gostilni Karol Jeršin, Rudnik Informacije: Rudnik št. 2.	(p)
Hiša
nova, enonadstropna, z manzardo, elektriko in vodovodom, v pritličju restavracija, pri kolodv. Vrhnika - prodam. Informacije v restavraciji Vrhnika.	(p)
s štedilnikom -Val. Vodnika jama.
Kavarna Aeroplan
v Karlovcu, na najpro-metnejšem kraju, popolnoma novo urejena, se takoj odda. Eventualno s prevzemom inventarja. Ponrdbe: Krnmer, Zagreb, Gunduličeva 15, mezanin.
7 ^Zekna V °ŽIas" °dd. »Slov.« (s) dvignite ta-le pisma:
i Eksistenca, MLK, Nekaj gotovine, 1. november, Poštena 50,
Opremljeno sobo
lepo, sončno, eventuelno ! Odsotna, tudi z zajtrkom, oddamo Praktičen, Prodajalka, So-solidni osebi v novi vili. lidna, Takoj 101, Zanes-Streliška ul. 35/1. (s)	ljiv, »12.115«.
Zastopnike
poštene in agllne za raz-pečavanje knjig sprelmem takoj. Ponudbe z navedbo referenc ali jamstva poslati upravi »Slov.« pod »Zaslužek 1934-12903. (b)
/enitbe
Fant
čedne zunanjosti, z lepim posestvom v prijaznem kraju, poroči primerno kmečko dekle z nekaj dote, vajeno gospodinjstva, staro do 30 let. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sreča Te išče« št. 12817.	(ž)
Gospodična
Radi pomanjkanja znanja, se želim seznaniti z zna-čajnim in poštenim gospodom v državni službi, ne pod 40 let starim. Sem dobra gospodinja z nekaj premoženja. — Le resne ponudbe na podruž. »Slovenca« v Mariboru pod šifro -Srečen slučaj« št. 12740.	i)

VEČER
in mnogo zabnve po vsakdanjem delu Vam prinaša novi
ORION REFLEKSNI
EMKmnBnnHnBMHnaB
SUPER t.pa 303
Sprejema kratke, normalne in dolge valove. Ima sedem vglašenih krogov ter je zato povsem selektiven. Izravnava samodejno fadinge. Senčnati merilec jakosti omogoči tiho nastavitev postaj Aparat ima 3 -j- 2 najmodernejše Tungsram barijeve elektronke.
Dobi se proti gotovini ali pa ugodne mesečne obroke, pri
na
„RAD90 v reg. zadr. z o. z. V Ljubljani,
Miklošičeva cesta 7
Naročite se na tednik -»Radio Ljubljana« ki 'zhnja že nad pet let pri nas
Lepa parcela
ob Dunajski cesti v Brinju - naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« št. 12818. (p)
Pekarijo s hišo
prodam ali dam v najem. Potreben kapital najmanj 60.000 Din. Le oseben razgovor. Alešovec, Kranj, p
Hiša
na lepem kraju, tik avtobusne postaje, 10 minut od kolodvora, in njiva za stavbne parcele, naprodaj. Dev. Mar. V Polju 33. (p)
Hiša s pekarno
na zelo prometnem kraju, primerno tudi za vsako drugo obrt, se takoj proda. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju.	(p)
Petstanovanjska hiša
s posestvom, v Dravogradu, naprodaj. Vehovec Franc, Trnjava, p. Luko-vica.	(p)
Prodam
v last ali za posek tri bukove gozde šestih oralov ali šeststo sežnjev drv. Ponudbe na Žužek Matevž, Podkraj, p. Velike Lašče.	(p)
Posestvo
36 oralov, 'se da pod ugodnimi pogoji v najnm zakonskemu paru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12810. (p)
Trgovska hiša
sredi trga Žalec — pod ugodnimi pogoji naprodaj. Vprašanja je nasloviti na poštni predal št. 9 v Žalcu.	(p)
Pozor!
Prodam posestvo: poslopje z zemljo, 13 johov njive, obsejane, 'kvadratni meter 75 par, Potrebna gotovina 40.000 Din. Pojasnila daje Vrščaj, Rajhenburg.	(p)
Lepo hišo
vili slično, močno delano, 4 sobe in kuhinja - prodam, - Cena 95.000 Din. Gotovine 30.000 Din, za ostalih 65.000 Din vzamem knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. — Naslov v upravi »Slov.«
Naprodaj nova hiša
par minut od tramvaja -mesečni donos 3100 Din -za 250.000 Din. Plača se hipoteka gotovina. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12837.	(p)
Naznanilo
Iz proste roke prodam, pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji vse svoje premično in nepremično premoženje, brez kota in pre-vžitka. K nepremičnini spada, hiša s kovačnico, gospodarskim postopjem, travniki, njive, pašnik m gozd. Hiša in kovačnica stojita na zelo prometnem kraju trga Ribnice, v hiši je vodovod in električna razsvetljava. — Podrobna pojasnila in cena se izve vsak čas pri Alojziju Lesar v Ribnici, štev. 1j5;_(p)
Ugoden nakup!
V Celju se proda, velika, krasna vila z obsežnim, lepo urejenim vrtom, po zelo ugodni ceni. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dobra naložba« St 12843.	fp)
Nova vila
konfortno zidana, solnčna lega se s proste roke proda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12829. (p)
Večjo parcelo
kupim. Ponudbe na uprar vo »Slovenca« pod »November« št. 12827. (p)
Enodružinsko hišico
trgovina, trafika, vrt in elektrika, prodam z vsem inventarjem in blagom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12864. (p)
Stavbna parcela
1000 ma, v bližini cerkve na Brezjah na Gorenjskem — naprodaj. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Zelo ugod-no« št. 12863._(p)
Mlekarno
dobro vpeljano — zaradi selitve prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12894.	(p)
Dvostanovanjsko hišo
prodam. Nekaj na knjižice. Zg. Šiška 256. (p)
Stavbno parcelo
in hišo prodam po zelo ugodni ceni. Naslov Fro-lich, Kralja Petra cesta št. 11, Celje.	(p)
Krojaška delavnica
v Celju z inventarjem se zaradi bolezni takoj proda. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju.	(p)
Prodam
posestvo z gostilno na zelo znani in priljubljeni razgledni točki v Ljubljani. Ugodno zlasti tudi za zasebnika, ki bi hotel zgraditi hišo (vilo). Naslov in pojasnila da Zaščita«, Ljubljana, Masa-rykova 14-11.	(p)
pod ši. 12611.
(p)
Lepo posestvo
v bližini mesta Celja se proda celo ali posamezne stavbene, gozdna, travniške in vinogradniške parcele. Naslov v rodritžnici »Slovenca« v Celiu. (p)
Prodaja iz prost, roke
Proda se hiša z gostilno, trgovina, žaga in mlin na vodni pogon ob državni cesti, 10 minut od Brezi) pri Mar. Pom. Cena po dogovoru. Poizve se: Knafelj Alojzij, Brezje. (p)
Hiša z gostUno
in vsem inventarjem, na prometni točki v Ljubljani, se takoj proda. Pismene ponudbe na upr, »Slov.« pod »Zamorček« št. 12929.	(pj
Nisske cene I
Velika izbiral
Naše cene so nafnižfe.
Flanela za perilo......Din	6,—
Flanela za pižame ..... Din	8.—
Flanela enobarvna.....Din	6.50
Barhend za obleke.....Din	9.50
Flanele rožaste za jutr. obleke Din	12.—
Flanel rjuhe, 225 cm dolge . .	Din	32.—
Odeje iz klota
Din 100.-
Creppe de Chini ......	Din
Volneni štof, 100 cm.....Din
Štof za športne plašče, 140 om	Din
Stof za plašče, enobarvne . .	Din
Zavese tridelne ......	Din
Gradel za modroce.....Din
Kuhinjske brisače......Din
Lastni izdelki belega blaga:
Kotenina.........Din 6.—
Sifon, 70 cm........Din 6,—
,Sifon, 80 cm . .......Din 8,—
Sifon, 80 cm, Ia ...... Din
Kotenina za rjuhe......Din
Platno za kapne......Din
22,— 17,—
45.— 68,— 65,— 20,— 4.50
10— 15.— 26.—
Narodni magacin Splošna tekstilna d. d., Ljubljana
Ljubljana, Mestni trs 17
Krava simodolka
izvrstna mlekarica, stara 7 let, s teletom, poceni naprodaj. Vprašati: Šmarje pri Ljubljani 21. (1)
12 cerkvenih klopi
hrastovih - poceni naprodaj - Sv. Ciril in Metod,
Ljubljana.	(1)
Štajerski krompir
vsako množino, po najnižjih cenah, dobavlja Rigler, Pragersko.	(1)
Damsko kolo
skoraj novo — prodam. Št. Vid, Gunclje št. 32. (1)
0
Špecerijsko stelažo
s predali ler pulti, dobro ohranjeno, kupim. - Ponudbe z najnižjo ceno ter popis stanja na naslov: Franjo Cerne, Radeče, (k)
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Kupimo takoj
dobro, rabljeno, stoječo blagajno (manjšo). Pismene ponudbe je poslati na naslov: Uprava občine Lesce,	(k)
Spalnice
moderne, iz orehove korenine. pleskane in ku-hiniske oprave ter drugo pohištvo dobite naiceneie pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34	(šl
Moderno pohištvo
najboljše in najceneje precizno izdelano, dobite edino pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov Vegova ul. 6.	(š)
Zlato, srebro,
nlntin kuPuie
|IIUIIIi po najvišjih
dnevnih cenab Mariborska Afinerija zlata. Oro?nova ul. 8.
Turbino
za ca. 6 PH, dobro ohra njeno, kupim. V. Klemen-šek, p. Črna pri Preva ljah.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenab CERNE, iuvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3.
Štedilnik
železen, dobro ohranjen, se kupi. Naslov v upravi »Slov.« štev. 12846. (k)
Smrekove storže
in prešano SENO na vagone kupuje Hojnik Jos., Celje.	(k)
\Fmm\
Muzika
prodaja prvovrstne ino zemske klavirje in piani-ne. Popravlja in uglašuje strokovnjaško, najceneje. Izposojuje in prodaja tudi preigrane instrumente. — Ljubljana, Knailjeva ul. 4,
Pianino »Stingl«
v najboljšem stanju - in dobro ohranjen dunajski klavir - naprodaj. Ljub ljana, Gosposvetska cesta št. 12, dvorišče.	(g)
Gramofon
močan, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »130 Din«, št. 12834. (g)
Citre
novodobno igranje — po učuje po Griinvvaldovi metodi Emil Mesgolits
Jedilnico
hrastovo, 10 kosov, ugodno proda: ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, tel. 24-44.	(š)
Spalnice
orehovih korenin, hrasto ve in šperane, od 2200 Din dalje — proda mizarstvo Josip Goljar, Gosposvetska 13.	(š)
\irrm
Dva boljša gospoda
se sprejmeta na dobro domačo hrano. Naslov v upravi »SI.« Maribor pod št. 1079.	(r)
Prevzamem trgovino I Železen štedilnik
z ali brez zaloge, ha pro-1 dobro ohranjen, naprodaj, metni točki. — Gernuš, Moste, Zaloška cesta 77. Šmartno, Slovenjgradec. t|	1
Občutljive
prebavne organe ste z leti upropastili z falzifi-ciranimi grenčicami, zato jih zdravite sedaj samo z naravno, domačo Jordan grenčico. - Lastnik Rupp, Beograd, Čika Lju-bina 18-1.
Ilsn ale sukn.lče
od Din 120' - Ho 1?0.—
Fr. Zalokar
Mengeš 4t.
Premog, drva, koks
prodata Vinko Podobnik Tržaška cesta štev 16 Telelon 33-13
Lisice, kune in vidre
se najlažje in najsigurne-je zastrupljajo z Letoli-nom. Vsaka zver pade v par sekundah kot od strele zadeta. Mamilo mami zveri že iz velike daljave. Informacije in prospekte daje »L y k o s «, Zagreb, Jurjev. 8. Mnogo domačih priznanj!	(r)
čiščenje perja
oddam na dom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12877.	(r)
lEms
Slava Gril
kozmetični salon, Beethovnova 15, Ljubljana — se priporoča cenj. občinstvu z mojstrskim izvrševanjem moderne nege. (t)
Šivalni stroj
za pogrezniti, z okroglim čolničkom, poceni prodam. Dvorakova ulica 3, I. nadstropje, levo, (1)
Kislo zelje, repo,
sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni dobavlja vsako množino Homan, Ljubljana, Sv. Petra c. 83, telefon 27-66.
Štiri ptičje kletke
zelo poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12866.	(1)
Pletilni stroj
»Ideal« št. 8 ugodno proda: ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8.	(1)
Antik knjižne omare
in znanstvene knjige (Hei-ne, Schiller, Goethe in druge) proda: ABC, Ljubljana, Medvedova cesta št. 8 (poleg gorenjskega kolodvora).	(1)
Koruzno moko
za krmo,
koruzo, oves, Dšenico, rž, a do sn Droso
dobite najceneje v
Javnih skladiščih
(Balkan)
Tyrševa (Dunajska) c. 33 pri tvrdki
Pran Pomnik d z o. z.
Gorčica-ženoi
izvrstna, dolenjska — sc dobi pri M. Kolenc, Mokronog.	(1)
Stružnico za železo
prodam. Velikost 1.20 m - Ponudniki naj pošljejo oferte na upravo »Slo venca« pod št, 12932. (1)
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim. -Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 12933. (1) izdelujem er sprejemam
Pri naKupii
zimskega mdnega blat?a za ženske, moške obleke plašče, suknje, kakor tudi vseh zimsk li potrebščin se priporoča
JANKO tt$MK
Ljubljana. Lingarjeva ul.
Modna trgovina
Radi velike zaloge damskih plaščev
Vam nudimo vseh vrst plašče po zelo znižanih cenah. Oglejte si cene. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38.	(D
M odroce
posteljne mreže, železn« zložhive postelie. atoma ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva
Couch zoie
najmodernejše, s Schla-raffia vložki, kakor žim-nice, otomane, fotelje — vsa v to stroko spadajoča popravila. Izdelava solidna, cene nizke. — Jos. Pirnar, tapetnik, Rugov-
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
v svoji posodi najugodneie
Usnjeni suknjiči
pumparce — naiboiiši nakup A Presker Sv Petra cesta 14.
20 sedežni autobus
in tovorni auto, 2 tonski ugodno proda autopod jetje Časi, Gornji grad.
Jurčičev trg 2/11. (g) I ska ccsta 2, Novo mesto. štev. 7.
Otroški voziček
modem, dobro ohranjen se proda. Ob Ljubljanici
(D
ZAHVALA. Vsem sorodnikom in znancem, ki so nam ob bridki, nenadomestljivi izgubi nadvse skrbne in nepozabne matere, gospe
Helene Špenko
trgovke in posestnice
izraziti pismeno ali nstmeno sočustvovanje in nam bili v bolestnih urah trpljenja v veliko tolažbo in uteho, nam drago pokojnico obsuli s cvetjem in venci ter jo spremili na njeni zadnji poti, izkazali zadnjo čast ali kakorkoli st^li ob strani ob uri težke boli, naša najiskrenejša zahvala. Prav posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, dalje preč. g. Zevniku za zadnjo tolažbo in obiske v bolezni, g. kaplanu Špendalu iz Naklja in preč. g. župniku Černilcu iz Št. Janža za udeležbo pri pogrebu naše pokojne mame, g. dr. Fajdigu za požrtvovalno zdravljenje, kranjski gasilski četi ter članicam Marijine družbe, zastopstvu obrtne zadruge, vsem trgovcem in trgovkam iz Kranja, Ljubljane in drugod, ter vsem znancem in znankam iz mesta in okolice, ki so spremili našo ljubljeno mamo na njeni zadnji pot! in vsakemu posebej Bog plačaj!
Kranj, dne 8. novembra 1934.
2alnjoča rodbina Spenkova.
Od 200 Din naprej
šivalne in druge stroje, otroške vozičke, kolesa, športne in gospodinjske potrebščine, glasbila, pohištvo in ogromno število vsakovrstnih že rabljenih predmetov, ki odgovarjajo dostikrat novim, a so zato še več kot polovico cenejši — dobite edino pri
„Proinef"
v Ljubljani, nasprpti kri-ževniške cerkve.
Gnoj
naprodaj. Sv. Petra cesta št. 61. (1)
Železno obzidano peč
veliko, primerno za delavnico, prodam. Figar, Vošnjakova 6.	(1)
Novo omaro,
posteljo, nočno omarico prodam za 800 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12874._ (1)
Prvi vir za trgovce!
Železninarji! Galanteristi! Za železnino in otroške igračke za božič zahtevajte ponudbe!
Sommer i Drug, Bačka Topola. Tvornica željezne
robe i dečije igračke. Bazarji!	Papirnice)
Ia. zimska štajerska jabolka
strogo sortirana in prebrana po sortah, cena od 2.25 Din dalje, za kuhanje tudi ceneje. Oglejte si »Stalno sadno razs'avo« Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg št. 3. (1)
Prodam knjižico
Ljudske posojilnice v Kranju. Cena po dogovoru. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12535,	(d)
Apno
žgano, sprašeno ali apnenčevo moko za apnenje vrtov, dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. Sprejemajo se naročila.	(1)
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljub'jani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
Večja množina
novih šivalnih strojev, raznih in pogrezljivih, sc prav ugodno proda - že od 1600 Din naprej. — Franc Batjel, Ljubljana Karlovska cesta 4. (1)
izgotovljene — velikost 180x115, iz puhastega perja 220. 300 in 340 Din. Ia puh pa 450, 550 Din. Garantiramo, solidna po strežba — pri:
RUDOLF SEVER
Marijin trg 2, Ljubljana
Mlekarne in sirarne
kupujejo kemikalije za preiskavanje in kvasilo za sirenje in kisanje, bar ve in ostale potrebščine najugodneje pri Lykos« Mr. K. Vouk, Zagreb Jurjev. 8.	(1)
Novo Cito tehtnico
Mizarji!
Zahtevajte vzorec zgošče ne politure »Polinit« Irdi in mehki les, s ka tero dosežete v četrt ure to, kar ste se z navadn polituro trudili eno uro in še prihranite tretjino denarja. — Glavno za stopstvo in zaloga
Barve-laki R. HAFNER Ljubljana VII, Celovška cesta 61.
Sveža jajca
debela zaboj 400 kom. 225 Din, Ia orehe v lupini 50 kg 240 Din franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1)
" Baročni servis
starinski, 30 komadov, in lep čajni prt r. 12 x*>.ičkl, ročno delo, sc takoj proda, Zorko, Galusovo na-brežje št. 33.	(I)
Dve novi karnisi
medeni, sc za polovično ceno prodasta. Sv. Ja-koba trg 5.	(1)
Mladega volčjaka
brivske potrebščine po nizkih cenah!
Brivski aparati
Din 10—, 15'—, 16-
Britve
Din 27'—, 34—, 50-Lasostrižniki Din 30'-, 36—, 76"—
čopiči, mila in vse druge potrebščine po izredno nizkih cenah.
NGOVSKIOO*
tmmm
TtNA8flA «WtA'in OBlEt
Ceije st. 18
Zahtevajte
veliki brezplačni cenik t vee tisoč slikami. Kar ne ugaja,
se zamenja ali vrne denar.
zaščita pred prepihom Zagreb - Ga leva 20, tel. 55-66
Ljubljana - Zrnec Franjo, Cankarjevo nabralje
in se bo dobivala odslej skoro po vseh trgovinah
Dmžin§ka Pratika
1935
Krasi je lepo število slik v bakrotisku
remseheidske, izberete tudi na knjižice najceneje pri »Jeklo«, Stari trg. Zahetvajte ponudbe! (1)
S. Rebolj & Drug
Gosposvetska cesta 13 -Vam nudi globoke otroške vozičke že za 500 Din.
Dalje tudi vsakovrstne tri-ciklje, holenderje, avtomobilčke, gugalne konje, vozičke za punčke itd. za Miklavža po reklamnih cenah.
Cena Din 5.-
po pošti 50 par več
Razprodajalci velik popusti
Segajte po njej, seznanjajte z njo svoje prijatelje!
ZAHVALA
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube naše ljubljene
BOGICE
za poklonjeno prekrasno cvetje in za mnogoštevilno čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 12. t. m. ob pol 6 zjutraj v farni cerkvi v Trnovem.
Globoko žalujoča rodbina Marčanova
in ostali sorodniki.
tštmšmBEalB&as;
Zdrav, odbran
krompir
oddaja — dokler zaloga
po 50 Din 100 kg
vsako količino
tvrdka A, Volk,
Ljubljana, Resljeva cesta št. 24
Zahvala
Ko smo se strtih duš klanjali nad grobom naše ljubljene, nenadomestljive in iz naše srede za vedno iztrgane hčerkice
ALE NCICE
smo bili v teh žalostnih in težkih trenutkih deležni vsestransko tolikega sočutja in sožalja, da si smatramo v dolžnost, da na tem mestu še enkrat izrazimo svojo najglobljo zahvalo, vsem in vsakomur posebej za vsa tako iskreno izražena sožalja, za vsa dejanja, ki naj bi lajšala našo neizmerno bol, za vse obilno poklonjeno cvetje, položeno ob krsti naše iz vse duše ljubljene hčerke Alenčice in končno za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti iz vseh vrst kranjskega meščanstva in iz okolice. Posebej pa smo dolžni izreči zahvalo gg. zdravnikoma dr. Bežku iz Kranja in dr. Ilausu iz Ljubljane, ki sta požrtvovalno lajšala naši hčerkici njeno trpljenje, vodstvu Marijanišča, g, kaplanu Jamniku za sv. popotnico, preč. duhovščini za spremstvo na zadnji poti, zastopstvu občine z g. predsednikom C. Pircem na čelu, zastopstvu gasilcev z podnačelnikom Saveza ognjegascev g. Rici Mayrom, šolskemu vodstvu, kalehetu g. Žužku in součenkama Korbarjevi in Šinkovčevi za v srce segajoče poslovijne govore ob odprtem grobu, šolskemu pevskemu zboru za pretresljivo pete žalostinke in vsem Alenčinim so-učenkam, ki ste s cvetjem zasule njeno krsto. Zahvaljujemo sc posebej vsem zastopnikom državnih uradov, vsem darovalcem vencev in šopkov, ki ste naravnost zasuli v belo cvetje našo ljubljeno Alenčico. Prisrčno se Vam vsem in vsakemu posebej zahvaljujemo za vse, ker sta nam našo nepopisno bol mnogo olajšali.
Kranj, dne 8. novembra 1934.
Žalujoča rodbina dr. Š e m r o v - ova.

lifSli

prodam. Naslov v podr orodam. Naslov v upra »Slovenca v Celju. (I) Slovenca št. 12920.
Zahv&ta
Ob težki in nenadni izgubi, ki je zadeia mene in mojo hčerkico s smrtjo naše predrage soproge in mamice, gospe
Šiirer Morite raj. Soklič
soproge trgovca
se najiskrenejše zahvaljujem vsem, ki so mi s toplim sočustvovanjem lajšali bridke trenutke.
Posebej se iskreno zahvaljujem Sokolskenui društvu za častno spremstvo, pevskemu društvu za ganljivo petje, kranjski godbi, g. dr. Fajdigu za zdravniško pomoč, g. Rusu Srečku za ganljiv govor ob grobu, dalje g. zastopnikom raznih društev. Najlepša hvala tudi vsem darovavlcem krasnih vencev. Zahvaljujem se nadalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in sploh vsem, ki so preblago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Kranj, dne 10, novembra 1934.
Žalujoča soprog Šiirer Franc s hčerko M a j d i c o
PETROPLINSKE SVETILKE
HASAG POLAR KROMOS
so že več desetletij poznane v Jugoslaviji ter mnogokrat priznane od naših odjemalcev !
Primerne za vsako svrho 1
PETRO-U)X, ZAflRCP, RAPI$IMA BIKA 9
VARUJTE SE PONAREDB1
MIZARSKO PODJETJE
RUDOLF KOMPAR4 Aleksandrova c. 48, MARIBOR
Moderne notranje opreme sob, salonov, pisarn — portalov in vsa stavbena dela kakor okna, vrata itd — Zaloga pohištva lastnega izdelka.
Izvršujem po lastnih načrtih ter jamčim za solidno delo.

ZAHVALA
Vsem, ki so našega nepozabnega sina in brata, gospoda
RUDOLFA PODPACA
abs. inr.
spremili na zadnji poti, ga obsuli s cvetjem in venci ter sočustvovali z nami, se iskreno zahvaljujemo
Ljubljana, dne 8. novembra 1934 ' RODBINA P O D P A C
Vsem, ki ste zvesto stali ob strani našemu Tonitu, mu darovali toliko vencev in šopkov in ga spremili do konca — iskrena hvala
Rodbina Kremžar
Zahvala
Ob bridki izgubi naše ljubljene mamice, gospe
Marije Tršan
hišne posestnice
se tem potom zahvaljujemo vsem za vsa izražena sožalja in sočustva. Posebno se pa še zahvaljujemo gg. pevcem in godbenikom »Sloge« in pevskemu društvu »Zvezda« za v srce segajoče žalostinke, dalje skupini »Bojevnikov« v Mostah ter gasilcem iz Most za mnogoštevilno spremstvo ter vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so nepozabno nam mamico spremili k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Petra v ponedeljek, dne 12. novembra ob pol 7.
Moste pri Ljubljani, dne 11. novembra 1934.
Žalujoča sinova Dominik in Janko, sestri in ostalo sorodstvo.
VOINENE NOGAV CE ROKAVICE • MAJICE
KOMPLETNE POTREBŠČINE za
KROJAČE IN ŠIVILJE,
nadalje: bogata zaloga zimskega
triko-perila, žepnih robcev.
toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po
J
najnižjih cenah P« tvrdki
Peteline. Lj
osip retelinc. Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
Zahvala
Ljudska posojilnico
V Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje.
Denar ie pri n|ei naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članovpo-sestnikov z vsem svojim premoženjem.
Gospodu dr. Janko Pompe-ju, specijalisitu za ušesa, nos in vrat, se s tem javno ia najlepše zahvaljujem za točno ugotovljeno diagnozo, spretno izvršeno ušesno operacijo in ljubeznivo nego nad mojo hčerkico.
JOSIP WEBER 1
Premo g - fcoftsi JOŽETA MAGISTRA
nudi najceneje BRANKO MEJOVŠEK — MARIBOR,
Telefon 24-57. - Tattembachova ulica 13. Tel. 24-57
I
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta S 'paviljoni
lahko plačate naročnino za »Slovenca« »Domo liuba« in »Bogoliuba« naročate inserate m dobit« razne informacije — Poslovne ure od ool 8 eiu trai do pol I popoldne io od 2 do 6 popoldne Telefonska Številka 3030.
Pravi smuški čevlji vedno na zalogi. -Izdeluje jih tudi po meri stara priznana tvrdka
A. Zalokar,
! Mestni trg 19
ZAHVALA
VSEM, KI STE USTMENO ALI PISMENO IZRAZILI SVOJE SOŽALJE Ob SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA
IN VSEM, KI SO SE V TAKO OGROMNEM ŠTEVILU UDELEŽILI NJEGOVEGA POGREBA IZREKAM TISOČERO ZAHVALO VSEM BOG OBILNO POPLAČAJ
TONČKA MAGISTER Z OTROCI IN SORODNIKI
Radi odhoda iz Lftibfjane
in opustitve trgovine prosim cenj. občinstvo, ki ima pri meni stvari »a brušenje, da iste prevzame do 30. novembra, ker kesneje ne odgovarjam za blago. Vse brivske potrebščine ter veliko izbiro krojaških in ostalih škarij razprodajam pod nabavno ceno. Istotako prodam 2 stelaži in 1 pult.
S spoštovanjem JOSIP MATUŠAN električna brusilnica in trgovina finega jeklenega solingen blaga Ljubljana, Mestni trg št. 11.
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2
ZAHVALA
»
Za vse izraze iskrenega sočutja povodom prerane izgube našega dobrega soproga, gospoda
IVANA S AVER
dimnikarskega mojstra
kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje, za nadvse častno spremstvo k večnemu počitku, pevskemu društvu »Kra-kovo-Trnovo« izrekamo našo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 11. novembra 1934.
ŽALUJOČI OSTALI
Zahvala
Vsem, ki ste nam ob smrti našega ljubljenega očeta
Ivana J ar ca
izkazali toliko sočutja, mu odičili zadnje počivališče s cvetjem in ga spremili na zadnjo pot, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno smo hvaležni številnim njegovim prijateljem, pevcem »Sloge«, zastopnikom postaje Ljubljana glavni kolodvor in Zalog, zastopnikom vojne delegacije z gosp. polkovnikom Nedelj-kovičem na čelu, zastopnikom mestne občine z direktorjem g, ing. Soncem na čelu in zastopnikom organizacij mestnih uslužbencev. Vsem srčna hvala!
Globoko žalujoči otroci.
Alja Rahmanova:	75
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske žene
8la 6em na hodnik in se usedla na skladanico drv, ki je 6tala pri peči, in 6em se vedno globlje utapljala v mračne misli. V tridesetih dneh morava že imeti rusko mejo za seboj. Zakaj? Kaj sva storila? Stotič sem iznova preživela vse najine dni; bili eo 6i vsi podobni — knjige, znanost, glasba, otrok, gospodinjsko delo — ničesar drugega nisem mogla najti. Ničesar, razen dela. Od zore do mraka zgolj delo. In v tridesetih dneh morava biti zunaj Rusije; kam naj greva? Kje naj dobiva denar? Kaj naj 6e zgodi z otrokom? Kaj naj storiva z najinimi nedokončanimi znanstvenimi deli, z gradivom? Cemu vse to?
Tedaj je prišel ravno rektor mimo. čisto mlad mož, prej medicinec, ki zaradi političnega udej-stvovanja ni mogel dokončati študij. Prav dobro sem se ga spominjala z dijaških shodov leta 1916. in 1917. Bil je dober govornik in je znal izvrstno govoriti o svobodi, o verigah kapitala in o zatiranju proletarijata, in med vojno je znal dijake pregovoriti, da eo opustili plese.
Imela sem ga vedno za človeka, ki je dostopen tujim vplivom, ki je pač fanatičen, pa vendar odkritosrčen, pošten in resnicoljuben. Z nezavestno nado sem zrla v njegovo upognjeno, skoro slari-kasto postavo in skušala ujeti pogled iz njegovih napolzaprtih oči. Toda je tako hitel mimo, da nisem mogla videti ničesar; opazila sem le, da je imel na sebi čisto star kožuh, ki mu je bil mnogo prevelik in mu visel na plečih skoro ko koretelj, in da jc bi! ovratnik iz bobrovine ve« rnzjeden od
moljev. Ugotovila eem V6e te podrobnosti njegove obleke prav, kakor da bi mi mogle pomagati, da uganem, v kakšni zvezi je z najino usodo. Obut je bil v velikanske čevlje iz klobučevine, ki so jim bili konci zaviti navzgor, kar je bilo silno komično. Sploh je name napravljal vtis bolehnega človeka, ki ga tarejo 6krbi in ne ve, kaj naj stori. Ne vem, zakaj mi uspeh mojih opazovanj ni obetal ničesar dobrega.
»Rektor je že tuk je dejal Otmar, ki je šel ravno mimo mene. Tudi njegov kožuh ni bil po najnovejši modi, tudi on je bil obut v sive klobu-čevinaste čevlje z nanovo našitimi podplati in ovratnik iz karakula (janjčja koža) je bil že večkrat popravljen. Tudi on je nosil kučmo v roki. In vendar je bilo po vsem njegovem nastopu takoj jasno, da tiči v njem nekaj »pristnega«; vedela sem, da je razburjen; pa je vendar hodil mirno, zavedajoč se svojega dostojanstva, kar mi je na njem tako zelo všeč. Všeč mi je na njem njegova skromnost, združena z dostojanstvom, skromnost moža, ki nikjer in nikoli ne stori nobene budalosti, ki zna vedno ostati gentlemen in nikoli nikogar ne žali. Zakaj mora Rusija takega človeka izgnati? Tako sem se vprašala neštetokrat in vedno večja je bila zavest krivde; zakaj, ko bi mene ne bilo, ne bi nikoli izkusil okrutnosti Rusije.
Nobeni ženi ne privoščim, da bi prebila take trenutke I Živela sem z njim vsak trenutek, z njim doživela vsako vrstico njegovega dela; vedela sem bolje, nego vsak drug, koliko dela je bilo v knjigi, ki je sedaj ne more dokončati, ker mora v tridesetih dneh zapustiti Rusijo. Moral bi pač imeti njegovo energijo in njegovo odločno voljo, kdor bi hotel v petih letih doseči, kar je on dosegel: dn govori ruski jezik tako vzorno in dn si je pridobil v toliki meri splošno spoštovanje in priljubljenost.
In glej, v enem trenutku mi je postalo jasno, da je bilo vse to zastonj, da je njegovo življenjsko delo uničeno, in to 6amo zato, ker se je zaupal Rusiji, ker ljubi Rusinjo. Posebno me je bolela misel, da mu ravno moja ljubezen, ki sem ga z njo hotela narediti tako srečnega, prinesla toliko bridkosti. O, v Rusiji je kaj lahko človeka razža-liti in mu streti življenje, tudi mi smo izgubili vse; toda bili smo doma, naši lastni ljudje so nas mučili. Toda Otmar, kako je prišel Otmar do tega? Ne jočem zaradi sebe, ampak zaradi dela in usode Otmarjeve, jočem zaradi njegovega srca, ki se bo za vedno napolnilo z zagrenjenoetjo in zaničevanjem Rusije. Vem, da ne bo nikoli odpustil moji domovini teh dni, dasi ni tožil in se ne srdil, niti ne govoril o tem. Vem, da bo tudi moj deček nekoč tako mislil, da.se bo tudi on navzel zaničevanja, da bosta ravno ta dva, ki ju najbolj ljubim na svetu, Rusiji tuja. Doslej je delal moj mož za to deželo, moj otrok je rasel v ruskem okolju; sedaj se je v enem trenutku vse izpreinenilo. Otmar in moj otrok sta Nemca, ki bosta prezirala Rusijo, deželo brezpravnosti, nasilnosti, zatiranja, kjer človeško življenje ni vredno »počenega groša«. In jaz, kaj bom jaz v tujini? Bom-li mogla vzljubiti tujo deželo? O, te minute, ti strašni trenutki grozovitih, mučnih misli lam za umazanimi vrati, na skladanici drv poleg ogromne peči I Gledam otožno zimsko pokrajino: sneg, zgolj sneg, svinčenosivo nebo, golo drevje: to si ti, moja domovina, to si ti e svojo mračno, neprijazno naravo, svojo nesnago, svojo propalostjo, neumnostjo in okrutnostjo, s te-mile poleni, ki leže razmetana po parketnem podu, poleg razpokane peci iz bele fajansovine, to si ti, ki te ljubimi Nak, Rusija, nikoli nisi v dolgih stoletjih poznala spoštovanja, nikoli nisi čislala, kar si imela, nikoli nisi cenila človeka! Kaj jc vseuči-
liškemu kurjaču ta parketni pod — saj je zgolj preostanek iz življenja buržujev! Kaj mu je čudovito fina bela peč iz fajansovine, ki brez usmiljenja meče v njo meterska polena in jo ruši? Kaj je GPU-arju Otmar? Proč z njim! Naše ljudstvo nima vrednot, oziroma jih ne ceni! Z eno kretnjo se uničujejo stare umetnine, ubijajo življenja, sti-rajo duše... Ta nagon za uničevanje, to neupoštevanje najprimitivnejših čustev za lastno in za delo stoletij, to me najbolj navdaja s strahom, o Rusija!
Otmar prihaja. Poda mi roko in me pelje vun. Spet mu je obraz povsem miren. Ko greva po stopnicah, nama prideta nasproti dve dijakinji. Poznam ju; nekoliko sta zaljubljeni v Otmarja. Ena mu prihiti nasproti in ga začne izpraševati o njegovem predavanju, rada bi dobila knjigo o ieti snovi. Otmar ji vljudno se smehljaje dopoveduje, ji pojasnjuje, česar ne razume, in ji na okenski polici napiše na listič ime pisatelja in naslov knjige, ki ji jo priporoča, da jo prebere. Jaz stojim nekoliko ob strani; slutim, da je razgovor z rektorjem potekel neugodno. Toda na videz sem mirna in se pogovarjam z neko inedicinko o vsakdanjih stvareh. Kako se zna človek potajiti, ei mislim nehote. Končno puste Otmarja, pa še 6pet prihaja nekaj dijakov, ki ga prosijo, naj jini predava; če sedaj ne utegne, lahko slori to tudi pozneje, pravijo, morda čez mesec dni? Otinar jim obljubi, da bo še govoril z njimi o tem, in odideva po zledenelih stopnicah doli na dvorišče.
Ogromno dvorišče in vrt sta polna snega. Vsepovsod sneg, sneg, sneg. Ozka ga/, drži skozenj do vrat, le malo posuta s pepelom, da noga izpodleta pri vsakem koraku. Krvavordeče solnce stoji prav nad hišo in osvetljuje pokrajino z nenavadno svetlobo.