Poštnina plačana v gotovini.
Spediz. in abb. post. 1. gr.
DEMOKRACIJA
Leto III. - Štev. 49
Trst - Gorica 18. novembra 1949
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22/11 - tel. 62-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Izhaja vsak petek
Načeto
Tlači
Zavezniška vojaška uprava je z Ukazom št. 183 z dne 2. septembra
1949	dovolila■ souporabo slovenščine v okoliških občinah pasu A Svobodnega tržaškega ozemlja. V posebnem članku (Demokracija št. 47 z dne 4. t. m.) smo opozorili na dejstvo, da sta bili od tega dovoljenja izvzeti tržaška in miljska občina. Opozorili smo na neprijetno dejstvo, da je s tem Ukazom Zavezniška vojaška uprava neposredno in pristransko izpremenila prejšnji italijanski zakon. Po mirovni pogodbi je namreč slovenščina priznani uradni jezik Svobodnega tržaškega ozemlja v vseh in ne samo okoliških občinah.
Na ukaz so sledili protesti mnogih okoliških občin, ki žele popolno priznanje enakopravnonsti slovenskega jezika, ne pa samo njegovo milostno souporabo. O stvari je razpravljal tudi odbor miljske občine in ker so si nekateri občinski svetovalci drznili izpregovoriti v slovenščini, so italijanske stranke protestno zapustile sejo občinskega sveta.
V	conskem svetu je imel sedaj dogodek svoj zaključek. Predsednik Palutan je poročal, da je pozval miljskega župana na odgovornost zaradi nezakonite uporabe slovenščine na sejah mestnega sveta miljske občine .Zupan mu je obljubil, da v bodoče ne bo dovolil, da bi se podobni prekrški ponovili.
Pred seboj imamo torej primer občine, nahajajoče se v področju, kjer je uporaba slovenščine že doživela svoje mednarodno pravno priznanje^in v kateri Jejvečjna^ob-činskih. svetovalcev, torej zakonito izvoljenih predstavnikov naroda, mišljenja, da je treba uporabo slovenščine tudi dovoliti.
Dosedaj smo smatrali, da je Zavezniška vojaška uprava odklonila uporabo slovenščine v tržaški in miljski občini samo zato, ker se je, računajoč na njihovo italijansko večino, bala zameriti kratkovidnim italijanskim krogom. Niti od daleč pa nismo pričakovali, da bo Zavezniška vojaška uprava, ki je dolžna upravljati področje v duhu določil mirovne pogodbe, in če tega ne, vsaj v duhu demokracije, mirno gledala, da se delu prebivalstva krati pravica do uporabe njegovega materinega jezika tudi v primeru, ko to zahteva celo večina prizadetih volivcev, kot nam to kaže obravnavani primer.
Smatramo, da na ta način Zavezniška vojaška uprava ne izpolnjuje svoje dolžnosti vestnega in nepristranskega upravitelja zaupanega ji področja. Obenem poudarjamo, da tako delovanje na tej izpostavljeni točki Evrope nikakor ne koristi demokratični stvari, kateri bi morali predstavniki Zapada prvenstveno služiti.
Uporaba materinega jezika je za vsakogar sveta stvar. Na žalost pa vidimo, da uveljavljajo razne sile na Tržaškem polne škodljive narodnostne nestrpnosti pod plaščem zaščite Zavezniške vojaške uprave, popolnoma nasprotno stališče. Njihova nestrpnost ne pozna načel, razen enega: dvigaj sebe, tlači drugega!
Kot zagovorniki pravice in demokracije smatramo za svojo dolžnost, da svojevrsten primer nespoštovanja mirovne pogodbe in tlačenja demokratičnih načel, kakršen je prišel do izraza v postopku z miljskim občinskim svetom, sporočimo svetovni javnosti, da s tem preprečimo njegovo morebitno ponovitev.
Morda je komin formi stični župan sam izzval intervencijo oblasti, da se na ta način kot Italijan reši iz zagate. Toda to tu ni važno. Gre za demokratična načela. Ta so bila ponovno in grobo kršena.
Neodgovorna igra
Neresnost iai nedoslednost titovcev pni reševanju
tržaškega vprašanja
Od srede  do srede_
V	tej srvetovni vojni je napravil slovenski narod neodpustljivo napako, iko je izročil svojo oblast v rake političnim pustolovcem, propadlim študentom in skrajnim eksistencam. Ni važno pri tem, da je bil ta narod zapeljan in prevaran. Danes nosi na svojih ramah vse težke in žalostne posledice te svoje nepremišljenosti, ko je zaupal svojo usodo ljudem, ki jih ni niti poznal, niti jih ni še nikjer preizkusil. Izkušnje prihajajo v takih primerih z zamudo in prekasno, da bi se prizadeti lahko pred njimi popolnoma obvaroval.
Svoj davek napačnim in koristo-lovskim, postopoma demagoškim in nedoslednim potezam titovske jugoslovanske politike plačujemo tudi tržaški Slovenci.
»Raje smrt nego Trst!« so vzklikali maja meseca in še prve dni junija 1945. leta partizani. Soglasno iz njihovim vzklikanjem so govorili tudi jugoslovanski politiki. Med njimi sam Tito na zborovanju v Ljubljani! Vojaška parada v Trstu je imela namen podkrepiti to njihovo odločnost. Toda ni bilo niti Trsta, niti smrti! V nekaj dneh so se mirno umaknili in pozabili na svoječasne izjave. Cernu so torej vlekli ljudi za nos, ko so vedeli, da njihova prisotnost v Trstu ne more biti mednarodno priznana, ker je bila nasprotna točnim dogovorom z zavezniškim vojaškim poveljstvom v Italiji?
.Toda ni ostalo samo pri tem. Z velikim presenečenjem so nekega dne naivneži lahko čitali v časopisih, kako je Tito ponudil Trst Togliattiju. iSam »Primorski dnevnik«, ki si prisvaja vse mogoče narodne zasluge, je v sili nanizal takrat nekaj misli, s katerimi je olajšal komunističnim teličkom .prebav? tega grenkega zdravila. Seveda, tudi ta obljuba je bila muha enodnevnica, podobno kot so vse komunistične poteze. Videli so, da ni dobro odjeknila pri prizadetih pristaših, Togliatti ni prišel na oblast in zato so nanjo navidezno pozabili.
Dočakali smo volitve. Zopet smo lahko občudovali »borce« za samostojnost Tržaškega ozemlja, za guvernerja, za konec vojaške zasedbe. Ves Titov tržaški uradni aparat je vneto vihral iz vsemi zastavami (tržaško, slovensko, italijansko, komunistično itd) in grmel na vse tiste, ki so se izjavljali proti samostojnosti in napredku tega mesta in okolice. Pristaši so si mislili: zdaj. gre pa zares, to ni več samo
DEMOKRACIJA?
»V SOVJETSKI ZVEZI SPLOH NI GOVORA O SVOBODI ZA DRUGE POLITIČNE STRANKE RAZEN • KOMUNISTIČNE PARTIJE. MI BOLJSEVIKI CENIMO TA UKREP KOT ENO IZMED ZASLUG USTAVNEGA NAČRTA.«
Stalin
taktika! Tito se je medtem sprijaznil z Zapadom, odnosno z Zapa-dom se ne gledata več kot pes in mačka, možnost ima, da bi kaj dosegel in ne bo več dovolil, da bi tukajšnji Slovenci še naprej ostali brezpravna raja. Toda tudi to pot so titovci zopet prevarali svoje pristaše.
Niso minili štirje meseci in sama ekscelenca gospod »tovariš Branko Babič« se je potrudil in napisal v uvodniku »Primorskega dnevnika«:
»V takih mednarodnih pogojih je danes perspektiva guvernerja, perspektiva priključitve celotnega STO-ja k Italiji. Zato mi danes odklanjamo takšnega guvernerja (ker je kaj drugačnega danes ob teh pogojih iluzorno pričakovati), in ker smo proti vsakemu »status quo«, postavljamo zahtevo, da naj se tržaško vprašanje reši sporazumno med prizadetimi narodi. Za tak sporazum daje že osnovo dogovor Tito - Togliatti, ker on izključuje tretjega (mešetarja), ki nima pri tem vprašanju neposredno kaj iskati ter ustvarja v perspektivi pogoje, da se tržaško vprašanje končno reši v korist prizadetih narodov in demokracije. Kdor je proti takšni rešitvi je proti temu, da se to vprašanje končno reši v interesu miru in demokracije .e
Popolnoma soglasne izjave je podal nekaj dni za tem tudi predsednik koprskega ljudskega odbora Maraspin.
Tržaški titovci so torej zopet na novo doživeli popolen preobrat in zopet morajo loviti ravnotežje. Kaj koristi naroda, kaj korist tukajšnjega prebivalstva, kaj vloga Trsta v gospodarstvu Srednje Evrope, kakšen most prijateljstva med Italijani in Jugoislovani, glavno je strankarska dobrobit! Danes so tovariši doma v stiski, potrebna jim je pomoč od zunaj, zato so pripravljeni na vse mogoče kompromise. Kaj jim mar tuja koža, glavno je njihova! V svoji politični kratkovidnosti gledajo na to ubogo tržaško ozemlje kot na zrezek, ki siga je treba z Italijo razdeliti. Najlepše pa je pri vsem tem, da prav isti ljudje še vedno govore »naša Gorica«, tako kot bodo jutri govorili »naš Trst«, pa čeprav bi mu šele uro prej pomagali zabosti pož v hrbet.
Bodo zopet našli naivneže, ki jim bodo verjeli? Tolikokrat so že izpremenili svoje stališče, tolikokrat so že potegnili svoje pristaše, da bi se res prav čudili vztrajnosti tistih, ki bi neplačani capljali za njimi! KruhoboTci pa itak ne štejejo...
To v toliko, v kolikor zadeva strankarsko politično plat vprašanja. Pokazali smo na popolno nedoslednost in nenačelnost politike, ki jo v naših krajih zastopajo predstavniki jugoslovanskega komunističnega režima.
Vendar se pri tem ne moremo u-staviti. S tako svojo pustolovsko in kratkovidno koristolovsko, enkrat nacionalistično prenapihnjeno, zatem takoj pa kramansko politiko, kažejo ti ljudje svojo popolno nesposobnost, da bi lahko zastopali koristi tukajšnjega slovenskega prebivalstva.
Ce imajo v sebi še kaj ponosa in časti, ako čutijo še kaj odgovornosti, bi morali vsaj svojim ljudem končno izpregovoriti jasno besedo! Toda za kaj takega so nesposobni. S prevaro, ko so svoj boj za oblast istovetili z bojem za svobodo, so se povzpeli na oblast in s prevaro, nadaljujejo.
Ako želi naš narod sebi dobro, ako želi doseči v danih prilikah, kar mu je mogoče, potem mora odvzeti tem neodgovornim političnim
pustolovcem zadnjo legitimacijo, da bi lahko govorili v njegovem imenu. Dovolj so dokazali svojo nesposobnost in neresnost!
Toda tudi to njiihovo zadnje stališče ne bo obveljalo. Sile, ki se ne skladajo z njihovimi pogledi, so dovolj močne, da bodo primerno zaščitile in z vztrajnostjo tudi uveljavile koristi prebivalstva tistega Svobodnega tržaškega ozemlja, katerega se tovariš Babič in tovarišija danes boje, ker vedo, da bodo potem tu in v Koprščini po najkrajšem postopku za vedno odlete-
li.	Tržaške volitve so jim bile jasen kažipot, zato so izgubili svoje veselje in skušajo z obupnimi poizkusi obdržati v svojih krempljih vsaj to, kar že imajo. Ta pritlikava sebičnost je temelj njihovega sedanjega, zavedajmo se, zopet samo začasnega stališča. Na ljubo svojim strankarskim, ne narodnim koristim, so potegnili na dan zaprašeni dogovor Tito - Togliatti. Pri nas pa gre za narodne, ne za strankarske koristi. Nihče ne bo z njimi nekaznovano žongliral.
Nihanje med polotokoma
Apeninski in Balkanski polotok v luči sredozemske in atlantske strategije
Ko se je po drugi svetovni vojni izkristaliziralo, politična., lise... nove..
Evrope, je postalo zahodnemu ^vetu po uvodni lahkovernosti, ki jo je gojil do Sovjetske zveze, kmalu jasno, da se je v računih s to državo temeljito zmotil. Politične in strateške prednosti, katere si je izbila Sovjetska izveza, so se kmalu izkazale v sklopu politike evropskega in tudi širšega svetovnega ravnovesja kot velika pogreška. To tembolj, ko je v vzhodni Evropi prišlo do dogodkov, kot n. pr. udara v Češkoslovaški in Madžarski, "ki pomenijo sovjetsko odločnost po najstrumnejši konsolidaciji svojega vplivnostnega področja in izgraditvi političnega in strateškega varnostnega pasu. S tem v zvezi se je pokazal kot iluzoren tudi vplivnostni ključ, dogovorjen oktobra 1944 v Moskvi, ki je dodeljeval Zahodu v Madžarski, Romuniji in Bolgariji 20 - 25, v Jugoslaviji pa celd 50 odst. vpliva v primeru z Moskvo.
Razumljivo je, da se je moral Zahod zaradi tega zateči h konsolidaciji skromnih političnih in strateških preostankov na tem prostoru, da si vsaj do neke mere zavaruje geopolitično in strateško važno sredozemsko področje. Zahod je bil pri tem prisiljen, da si začasno poišče in zagotovi tudi zavezništva, katerih politična in vojaška vrednost je bila morda silno skromna.
V sklop teh načrtov za ustvaritev prve politične in strateške obrambne črte spada med drugim tako imenovana Trumanova doktrina, ki je ojačila Grčijo In Turčijo, po drugi strani pa tudi privilegirani položaj, ki ga je kot bivša sovražnica dobila Italija.
Italija in komunizem
Z Italijo je bila sklenjena relativno ugodna mirovna pogodba, s konservativnim volilnim izidom ji je nato uspelo, da se je predstavila v svetu kot ideološki branik proti komunizmu, izdatna gospodarska pomoč pa je nato še dopolnila zahteve, ki jih je stavljal novo nastali položaj teT dodeljena vloga. Apeninski polotok ni postal tako nič več in nič manj kot prva in glavna obrambna črta za varstvo Sredozemskega področja. Verjetno je, da bi postala ta vloga še pomembnejša, če se medtem ne bi zgodilo nekaj drugega, kar je znova načelo že staro geopolitično in strateško vprašanje na tem prostoru: ali A-peninski ali Balkanski polotok?
Napad Kominforma na Tita, Titov upor in mrzla vojna, ki se je pričela med »ortodoksno« Moskvo in danes na stališču »narodnega« komunizma stoječim Beogradom
(glej nedavne izjave, ki jih je dal ..dopisniku Nfc„w .Tork Timesa Milovan Djilas), je obrnila pozornost Zahoda z Apeninskega na Balkan. Razloga sta bila dva: 1. možnost političnega in psihološkega rušenja vzhodnega bloka v mrzli vojni med Zahodom in Vzhodom in 2. ab u-godnom razvoju spora možnost u-stvaritve nove, vsekakor močnejše in varnejše prve obrambne črte za Sredozemlje.
Razvoj dogodkov
Pričel se je proces nihanja med Apeninskim in Balkanskim polotokom. Proces danes še ni zaključen, na eni in drugi strani pa se kažejo simptomatični znaki, ki zna-čijo zahajanje Apeninskega in dviganje pomembnosti Balkanskega polotoka. Kristalizacija pa napreduje vsekakor zelo pospešeno, ker se enako pospešeno razvijajo tudi nekateri drugi dogodki.
Toda — oglejmo si nekatere simptome, ki opravičujejo našo trditev.
Kritičnemu opazovalcu ni mogla ostati neopažena nepomembna vloga, ki je bila dodeljena Italiji v sklopu atlantske obrambe, ki je ravno v preteklih dneh z nakazilom potrebnih sredstev pričela svoje prvo akcijsko obdobje. Kdor je zasledoval upanja, ki jih je Italija s početka stavljala v to strateško zamisel, ni mogel prezreti razočaranja, ki odmeva danes ne samo v italijanskem tisku, ampak je našlo odziva celo v krogih zunanjega ministrstva. Ministrstvo je n. pr. proti britanskemu veleposlaniku Malletu reagiralo, zaradi dejstva, da maršal Montgomery ob priliki nadzorstvenega potovanja vzdolž francoske alpske obrambe ni obiskal tudi severne Italije, tako ostro, da je britanski zunanji minister Bevin v tajni okrožnici veleposlaniku Malletu iznesel precej nadvse pikrih opazk na račun Italije. Ta okrožnica, ki je prišla na dan po indiskreciji, je čuden izraz stališča do pomembnosti te države, vrhu tega pa še značilno sovpada s krizo italijanske vlade in z uvodnimi akcijami italijanske komunistične partije, ki prihaja na dan z novo taktiko uporov, stavk in sabotaž, ki imajo po eni strani namen rušiti gospodarsko moč države, po drugi strani pa še bolj diskreditirati Italijo kot pomembnega zaveznika v sklopu Atlantske pogodbe. Nobena država, ki je notranjepolitično v tveganem položaju, ne more namreč biti močan zaveznik. Znaki o-majanega ugleda in pomembnosti pa se kažejo še drugje: vprašanje italijanskih kolonij, vprašanje članstva Italije v Združenih narodih, pozaba zavezniškega predloga z dne
20. marca lanskega leta o vrnitvi Trsta Italiji, so sicer; z vidika, pod katerim razpravljamo, le drobni spremljevalni pojavi, ki pa so po svoji strani vendarle značilni.
Po drugi strani pa so pred nami simptomi, ki kažejo v zadnjem času jačanje zanimanja za Balkan. Ne mislimo govoriti o zaupnih poročilih, ki so jih baje nedavno dobili visoki vladni uradniki v Wa-shingtonu od obveščevalne službe, da je treba v najkrajšem času pričakovati sovjetski napad na Tita, ki naj bi se začel z akcijo gverille. z Madžarske, ki bi zasedla del jugoslovanskega področja, tam oklicala novo vlado ter bila nato upravičena zahtevati sovjetsko pomoč, niti o poročilih, ki govore o vežba-nju bivških grških gverilcev pri Jihlavi na Češkoslovaškem, ki naj bi jih uporabili proti Jugoslaviji. Na razpolago so nam nekateri tehtnejši simptomi. V prvi vrsti je treba omeniti imenovanje novega ameriškega veleposlanika Allena v Beogradu, ki je strokovnjak za vzhodno evropska vprašanja in katerega mesto označujejo danes za najvažnejše veleposlaniško mesto na svetu. Dalje omenjamo note, ki sta jih nedavno soglasno izmenjala VVashington in London s sedemnajstimi zahodno in vzhodno evropskimi državami o možnosti dovolitve uporabe letališč za jugoslovansko letalstvo v primeru potrebe po mostičnih bazah za dobave, poročila, ki govore o preučevanju odprave prepovedi za pošiljanje letal in strateškega materiala Jugoslaviji, o čemer tečejo razgovori med Združenimi državami in Veliko Britanijo ter razne vplivne glasove, ki zagovarjajo dajanje prednosti Balkanskemu polotoku pred Apeninskim in naletevajo na ugoden odziv. Med temi glasovi o-menjamo znanega angleškega politika in diplomata Juliana Ameryja, ki je nedavno objavil v reviji »Time and Tide« zanimiv članek, ki predstavlja brez dvoma gledanje precejšnjega dela britanske politične javnosti na dogodke na Balkanu. Amery, ki pravi v svoji razpravi, da govori ne glede na čustva, ki jih nekdo lahko ima ali pa nima do Titovega režima, predlaga troje: 1. preprečen je neposrednega vdora Sovjetske zveze v Jugoslavijo s tem, da se da Moskvi nedvoumno na znanje, da bi imele zahodne sile vojaški napad na Jugoslavijo kot vojno dejanje proti njim samim (kot poudarek je treba ojačiti zavezniške sile na Koroškem, v Trstu in v severni Grčiji); 2. Trumanovo doktrino je treba v bistvu raztegniti tudi na Jugoslavijo in 3. treba je likvidirati komunistični režim v Albaniji. (nadaljevanje na 2. strani spodaj)
9. NOVEMBRA: 17 Parizu se je začelo zasedanje zunanjih ministrov Amerike, Francije in Anglije, ki bodo v glavnem razpravljali o Nemčiji, Jugoslaviji in Kitajski. *— Pri OZN so sklenili, da postane Libija neodvisna leta 1952.	— Za-padna nemška vlada nudi zapadnim zaveznikom posebna jamstva za u-stavitev podiranja nemških industrijskih obratov. — Vzhodna nemška vlada zahteva zedinjenje obeh nemških držav. — ' Vzdržujejo se vesti, da namerava Sovjetska zveza umakniti svoje čete iz vzhodne Nemčije, zaradi česar je morala u-trditi svoj vojaški položaj na Poljskem.
10. NOVEMBRA: Po sklepu o neodvisnosti Lioije od 1. januarja 1952 dalje je OZN določila, da bo Somalija 10 let pod skrbništvom OZN, nato pa postane neodvisna država. — V Jugoslaviji se vršijo volitve v ljudske odbore. —- V Ar-gentiniji in Cileju so aretirali vodilne komuniste. — Nennijeva socialistična stranka je izključila iz svoje srede člane, ki so na Titovo povabilo odpotovali v Beograd. —
V	Franciji vlada veliko vznemirjenje zaradi govoric o obstoječem dogovoru med generalom DeGaul-lem in vladnim predsednikom Bi-daultom.
11. NOVEMBRA:	Trije zapadni zurtanpi ministri so dovolili zapadni Nemčiji ponovno oborožitev; tri divizije tvorijo zaenkrat novo nemško vojsko. — Podpisan je trgovinski dogovor med Jugoslavijo in Izraelom .— Notranji minister ZDA je podal ostavko. •— Sovjetska zveza se protivi repatriaciji belogardističnih Rusov iz Jugoslavije. — OZN podreja sklep o usodi Eritreje uspehu ogleda na licu mesta in volji prizadetih prrebivalcev.
— Sovjeti so v vzhodni Nemčiji u-kinili vojaško upravo in jo nadomestili s posvetovalnim svetom, ki mu-načetjuje getierai 'TNStfKGV.
12. NOVEMBRA: Jugoslavija je odpovedala pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči z Albanijo.
— Združene ameriške države si od Achesonovega razgovora z vodilnimi politiki zapadne nemške države obetajo močno ojačenje za-padnega evropskega bloka; zaenkrat je bilo rušenje nemške težke industrije docela ustavljeno. — Angleška vlada je odložila priznanje kitajske komunistične vlade do začetka prihodnjega leta, ker se hoče
o	tem prej posvetovati z zunanjimi ministri svojih dominionov, ki se bodo v kratkem zbrali na imperialni konferenci. — Sovjetski zunanji minister Višinski ponovno izjavlja na seji OZN, da se odločno protivi vsakemu neumestnemu mednarodnemu kontrolnemu vmešavanju v sovjetsko atomsko proizvodnjo.
13. NOVEMBRA: Ameriški zuna-
nji minister Acheson izjavlja zu-padnonemškemu vladnemu predsedniku Adenauerju, da upa, da bo zapadna Nemčija kmalu sprejeta v zapadno evropsko skupnost. — A-meriški vojaški strokovnjaki so prispeli v London, Rim in Oslo, da ugotovijo oborožitvene potrebe za-padnih evropskih držav. — Napovedujejo skorajšnje razvrednotenje avstrijskega denarja. — Na Portugalskem so bile parlamentarne volitve, ki so dale zopet odločimo zmago večinski skupini Carmone in Salazarja. Trdijo, da v kratkem odstopri vladni predsednik general Carmona in da pride na njegovo mesto ministrski predsednik Sa-lazar.
14. NOVEMBRA:	Bivši tajnik poljske KP je izključen iz stranke.
—	V Franciji je nastalo veliko vznemirjenje zaradi vesti o obnavljanju nemške vojaške sile; zaradi tega izjavlja francoski zunanji minister Schuman, da se bo Francija uprla vsaki ponovni nemški oborožitvi. — Višinski je pred političnim odborom OZN p>onovno predlagal sporazum med ZSSR, ZDA, Anglijo, Francijo in Kitajsko za rešitev vseh spornih svetovnih političnih vprašanj.
15. NOVEMBRA:	Rimska	vlada
je sklemlc^ctarazdeli upornim kmetom v Kalabriji 45 tisoč hektarjev zemlje. — Na Poljskem pod-vzemajo izredne varnostne mere za preprečitev protirevolucije. — češkoslovaška je izgnala skoro vse tujce. — Med malimi državami je nastalo veliko razburjenje, ker je Višinski izjavil, da je vprajanje miru izključna zadeva velikih dr-
IZ JUGOSLAVIJE
Jugoslavija se je kot podonavska država seveda udeležila konference za podonavsko plovdo, ki se vrši te dni v Galacu. Tam se je prvič znašla v .družbi svojih prejšnjih prisrčnih prijateljev. Zasebno so se nekateri jugoslovanskim zastopnikom izrazili, da so lahko veseli, ker nimajo v Jugoslaviji več toliko Sovjetov. Toda uradno pa so do Jugoslavije taki, kot jim to narekuje sovjetska taktirka. Padajo pikre opazke in jugoslovanskim delegatom postaja vedno bolj vroče. Nekateri pričakujejo, da bo Jugoslavija konferenco zapustila.
Les v go*zdovia
Letošnje polgtje so številne brigade tekmovala v udarniškem sekanju lesa, da čimprej in čim temeljiteje uničijo eno izmed zadnjih bogastev, s katerim Slovenija še razpolaga. Sekanje lesa v poletju pa ni'najbolj priporočljiva zadeva! Mnogi inozemski odjemalci se pritožujejo, da je dobavljeni les trhel in izvozna državna podjetja so prisiljena naknadno odobravati velike popuste. V 'bodoče bo pa morda še slabše. Pri udarniškem sekanju so namreč pozabili na možnosti prevoza in na tisoče kubikov lesa leži v gozdovih. Ce bo preko zime ostal teko kot je, potem bo znatno itrpel na kakovosti. Tako vsaj trdi »Slovenski poročevalec«. Izvozni načrt za les je izpolnjen v okrajih Postojna, Murska Sobota, Dravograd in Šoštanj. Med najslabšimi okraji pa so Novo mesto, ki je doseglo samo 8 odst. izvoza, Maribor okolica 18 odst., Grosuplje 20 odst., Ptuj in Kamnik 26 odst. itd.
Udarništvo
Izgleda, da hrvatski rudafji prepočasi izpolnjujejo svoje obljube. Naveličali so se udarništva in tekmovanja ter z zagrenjenostjo mislijo na pretekle kapitalistične dneve, ko so ob nedeljah lahko mirno počivali. Obvezali so se, da bodo napravili 908 delovnih izmen v prostem času za izpolnitev plana, do
3.	novembra pa jih je bilo napravljenih samo 314. Podobno je seveda tudi v drugih podjetjih, po katerih sedaj stalno brezuspešno krožijo visoki vladni funkcionarji, da bi nezadovoljno in razočarano delavstvo pripravili do novega garanja in odrekavanja.
Kmetijske zadruge, na katere zida ljudska oblast svojo kmetijsko politiko, so vse prej kot pa priljubljene. Pri tem ne pomagajo še tako idilični opisi zadružnega živ-
ljenja v »Slovenskem poročevalcu« in »Ljudski pravici«!... Anton Cer-golj je n. pr. v Slovenski Bistrici na Štajerskem govoril, da bodo kmetje požgali poslopja vsem tistim, ki vstopijo v zadrugo. Namestnik Anton pa je iz same velike ljubezni do zadruge zažgal šupo kmetijske ohdelovalne zadruge, ko so imeli zadružniki po tekmi koscev in grabljic veselico. V Spodnjem Velovlaku je predsednik zadruge Jože Pihler klical na seje le večje kmete in z izgovori ter lažmi, da ni delovne sile itd. je dosegel, da je zadruga raz,padla. Podobnih primerov najdemo v časopisju še več. Kolhozi res niso življenjski, še manj pa kmetov raj!
Kongres matematikov in fizikov
Na Bledu je bil kongres matematikov in fizikov Jugoslavije, kateremu sta od Slovencev prisostvovala tudi univerzitetna profesorja dr. Josip Plemelj in dr. Anton Peterlin. Ob tej priliki so morali zastopniki poslušati ostro grajo vladnega zastopnika, ki jim je očital, da se vedno v svojem znanstvenem delovanju ne ravnajo po edino zveličavnih naukih marksistično - leninistične teorije. V kolikor se v bodoče ne bi popravili, potem jim bo seveda država prisiljena odreči tisito skorjico kruha, ki jo sedaj prejemajo. Po komunističnih nazi-ranjih mora vse služiti Partiji, tudi matematika, celo takrat, ko je popolnoma tuja seštevanju volilnih glasov!...
Bel kruh in gostilne
Od 2. novembra peko pekarne v Ljubljani bele žemljice in kruh iz mešane pšenice in ržene moke (70/30), poleg tega pa tudi kruh iz čiste 80 odst. pšenične moke. Odkar so se nehali transporti v Sovjetsko zvezo se bo torej končno tudi v pogledu prehrane kaj iz-premenilo! Obroki kruha pa seveda zaenkrat še niso povečani in je pomanjkanje, ki ga občuti povprečen človek in delavec, še vedno zelo veliko.
Ker primanjkuje primernih gostinskih obratov in so posebno krajevni gostinski obrati na posameznih izletnih točkah skrajno slabo oskrbovani, je zvezna vlada izdala uredbo o oddajanju manjših gostinskih podjetij v zakup zasebnikom. V poštev prihajajo seveda prvenstveno taka gostinska podjetja, ki imajo promet samo ob nedeljah in ne morejo vzdrževati stalne delovne sile.
Poljska žaloigra
Na ponižno in naročeno prošnjo poljske lutkovne vlade je Sovjetska zveza milostno dovolila svojemu maršalu Konstantinu Rokosov-skemu, da je prevzel poveljstvo nad poljsko armado in postal poljski vojak. Poljaki so zopet naročeno vneto ploskali in se veselili dobljenega blagoslova, vsaj v vladnem časopisju. To imenovanje je najboljši dokaz, kako se Sovjetska zveza bori za neodvisnost in suverenost malih držav.
Boljšega dokaza res nismo mogli dobiti! Ne smemo pozabiti, da je bil maršal Rokosovski poveljnik ruske armade pred Varšavo takrat, ko se je mesto 1. 1944 uprlo nacističnim okupatorjem. Sovjetska vojska je takrat držala fronto nedaleč od mesta. Toda maršal Rokosovski je odrekel vsako aktivnejšo pomoč, celo prepovedal je Angležem in A-merikancem, da bi se posluževali za podporo upornikom letališč na področju sovjetske vojske. Mirno je prepustil nacistom, da so likvidirali cvet poljskega odporniškega gibanja. Upor so namreč organizirali pravi poljski rodoljubi, ne pa komunisti! Morali so umreti, da ne bi s svojim delovanjem ' ali uspehi morda preprečili komunističnega zasužnjenja Poljske. Tako je postopal najnovejši zaščitnik malih narodov,’ bivši sovjetski maršal in
sedanji Poljski vrhovni poveljnik Rokosovski.
Kakšne bodo njegove naloge v bodoče? Njegovo imenovanje je vsekakor dokaz velikega sovjetskega nezaupanja do ponosne Poljske. Ker se ne zanesejo niti .na svoje najzvestejše, so morali imenovati lastnega generala, da že vnaprej preprečijo morebitne poizkuse, ki bi težili k neodvisnosti in resnični samostojnosti Poljske. Tito je Sovjetom velik opomin in zato je Poljska dobila svojega valpta!
Hitler je Poljake pretvoril v sužnje, a naloga Rokosovskega bo, da jih pretvori v topovsko hrano, v novodobne gladiatorje, ki bodo umirali, da zadoste častihlepju sovjetskega imperializma in njegovim koristim. Drugo dejanje poljske tragedije je s tem imenovanjem dobilo svojo končno obliko.
Poljska, država brez prirodnih meja, ležeča na prostoru odprtega prehoda med Zapadom in Vzhodom, je bila v zgodovini stalno po-prišče borb in na njenem ozemlju so si trenutni zmagovalci delili svoj plen, trgali in rezali so ga po miii volji. Tej svoji usodi se Poljska ni izognila po drugi svetovni vojni in verjetno se ji ne bo niti v bodoče, vse dokler ne bodo Poljaki sami, ne pa razne velesile in »zaščitniki«, imeli svoje usode v svojih rokah.
(nadalevanje s 1. strani) Amery nato zaključuje:	»Cim bi
Turčijo, Grčijo, Albanijo in Jugoslavijo družila antipatija, do Sovjetske zveze, če že nič drugega, bi se balkanska pozornica povsem spremenila... Dejansko bi bila na vidiku osvoboditev Balkanskega polotoka južno od Donave, kar bi zagotovilo varnost vzhodnega Sredozemlja in pomenilo vqlik korak za vzpostavitev ravnotežja sil v Evropi.«
Ne glede na tehtnost nekaterih gledanj (tudi Ameryjev načrt vsebuje mnogo naivnega), moramo vsekakor ugotoviti, da se torej pozornost Zahoda močno osredotoča na, Balkan. 2e doslej se je slika 'sredozemskega področja zelo spremenila, pod raznimi nepredvidljivimi razvoji pa se utegne spremeniti še bolj. Da ne igrajo pri tem
ideološki in moralni pomisleki nobene vloge, je tudi precej jasno. To zapušča pri vsem velikem dogajanju zelo grenak občutek, ker utegnejo biti v tej igri žrtve spet samo tisti, ki so bili v zadnjem desetletju že tolikokrat žrtvovani.
Geopolitična in strateška prestižna tekma med Apeninskim in Balkanskim polotokom, ki ni v bistvu tekma po njuni lastni volji, ampak tekma pod silo razmer, ki jih določajo drugi činitelji, ima že žalostno zgodovino, ki je mnogo škodila o-bema. Tudi tokrat verjetno ne bo drugače, posebno ker ima tako koncept Apeninskega kot Balkanskega polotoka v sedanjem položaju le relativno vrednost: oba predstavljata zgolj začasne periferne obrambne postojanke proti poten-cielni nevarnosti trenotno najštevilnejše armade na svetu.
SPOmEHICH
o ukinitvi 23 slov. razredov v Trstu
Slovenska demokratska zveza in Slovenska krščanska socialna zveza sta poslali skupno spomenico generalnemu majorju T. S. Aireyu, poveljniku zavezniških zasedbenih čet na Svobodnem tržaškem ozemlju.
V	spomenici ugotavljata SDZ in SKSZ, da je prof. Andri kot vodja prosvetnega urada ZVU ne glede na nasprotno mnenje slovenskega šolskega svetovalca izdal odlok, da se s 15. novembrom na slovenskih osnovnih šolah v Trstu odpravi 23 razredov in odpusti ravno toliko slovenskih učiteljev, ki so bili s 1. oktobrom pravilno nastavljeni. To se je zgodilo z utemeljitvijo, da je v tem šolskem letu vpisanih manj slovenskih otrok, zaradi česar je treba več razredov združiti v enega, ker mora ZVU štediti z izdatki za šolstvo.
Ukrep prof. Andri ja sloni na krivični domnevi, da je število učiteljev na slovenskih osnovnih šolah isto kakor v lanskem šolskem letu. Novembra 1948 je bilo na slovenskih osnovnih šolah 221 učiteljev, novembra 1949 pa le 204, torej 17 manj!
Ukrep ne upošteva pedagoških vidikov, ki svetujejo razrede z manjšim številom otrok. Razredi z velikim številom otrok so na nekaterih slovenskih šolah celo nemogoči zaradi premajhnih učilnic. Veliki razredi niso priporočljivi tudi zaradi tega, ker so otroci v povojni dobi zelo nervozni in bi zato pouk v razredih Z visokim številom otrok močno trpel. Tudi iz tega razloga je ukrep prosvetnega urada ZVU v nasprotju z vso dosedanjo tukajšnjo šolsko prakso. Ze l. 1946 je sprejela šolska uprava v Trstu pravilo, da se vsak razred, v katerem je več ko 20 otrok, razdeli v dva razreda. To načelo se še vedno izvaja na tukajšnjih italijanskih osnovnih šolah. Na Proseku n. pr. poučujeta dva učitelja le devet italijanskih otrok v dveh razredih! Na Opčinah so odprli letos italijansko nadaljevalno šolo z 20 otroci v treh razredih s sedmimi profesorji! Na Katinari so letos odprli italijansko osnovno šolo z manj ko 20 otroki in z dvema učiteljema! Lani pa je ZVU odklonila prošnjo več ko 20 slovenskih družin iz Sv. Ko-lombana pri Miljah za ustanovitev slovenske osnovne šole v Sv. Kolombanu pri Miljah.
Zato predstavlja sedanji ukrep prosvetnega urada ZVU rasno diskriminacijo v škodo Slovencev in je v nasprotju z osnovnimi demokratičnimi svoboščinami. Ukrep zadeva namreč le slovenske šole, ne pa italijanskih! Znano je, da je na italijanskih šolah nastavljenih 340 učiteljev, ki sploh ne poučujejo; kljub temu pa je ZVU nastavila v tem šolskem letu še nove italijanske začasne učitelje, ki so brez posla in ki jih ZVU vseeno plačuje. Poleg tega plačuje ZVU tudi one italijanske učitelje, ki poučujejo na italijanskih osnovnih šolah v pasu B STO-ja in ki so plačani od jugoslovanske vojaške uprave ter tako prejemajo dvojno plačo. Zaradi tega je brez podlage trditev, da je odpust 23 slovenskih učiteljev narekovalo pomanjkanje sredstev!
Pripomniti je pri tem treba, da so morali Slovenci četrt stoletja s svojimi davčnimi prispevki vzdrževati italijanske šole, ki so potujčevale njihove otroke. Naj se to zdaj vsaj deloma popravi s tem ,da se ne delajo tržaškim Slovencem nove krivice z rasno diskriminacijo.
Ker niso naleteli zastopniki demokratičnih Slovencev pri polk. Marshallu na potrebno razumevanje v tej zadevi,. vlada prepričanje, da bo gen. Airey ukrep prosvetnega urada ZVU razveljavil iz naslednjih fazlogov:
1) ker je letos manjše število otrok na slovenskih osnovnih šolah posledica vojne in zato le prehoden pojav, ki ne opravičuje ukinitve tolikšnega števila razredov in odpustitve tolikšnega števila učiteljev;
2) ker je združitev dveh razredov v enega pedagoško škodljiva in ponekod zaradi manjših učilnic neizvedljiva;
3) ker ni socialno odpuščati med šolskim letom toliko učiteljev, ki so bili veljavno imenovani od šolske Uprave ZVU in ker bodo ti učitelji z odpustom vrženi dobesedno na cesto;
4) ker je ta ukrep novost v nasprotju s prakso, ki je vladala od l. 1946 na šolah ZVU, da naj razredi nimajo več kakor 20 otrok;
5) ker vzbuja ta ukrep vtis, da gre le za politično gonjo, ki jo italijanski krogi vodijo proti Slovencem in njihovim pravicam od l. 1948 dalje.
Slovensko ljudstvo je zaradi takega ravnanja s slovenskimi šolami do skrajnosti razburjeno. To vprašanje ni samo vzgojnega, marveč tudi političnega pomena. Naš narod ne sme imeti vtisa, da ga v Trstu zapostavljajo in diskriminirajo samo zato, ker’ je slovenski. Tako ravnanje bije namreč v obraz vsem zahtevam demokracije in človečanskih pravic!
Zato izražata obe politični predstavnici slovenskega nekomunističnega prebivalstva STO-ja upanje, da bo general Airey s svojim posegom preklical ukinitev 23 razredov na slovenskih osnovnih šolah.
Tržaški občinski svet
in mestni otroški vrtci
Položaj n Halli
Napori opozicije, da bi začasno rešena vladna kriza vendarle rodila kake hujše politične posledice, se niso še polegli. Nenni je v imenu skrajne levice izjavil, da ni moči iti kar mimo običaja, da se zamenjavo ministrov obravnava v zbornici. Enako vprašanje in zahtevo je stavil tudi vodja kvalunkvi-stov Giannini, ki se je komaj pred nekaj dnevi zopet vrnil v poslansko zbornico, potem ko je volivna verifikacijska komisija ugotovila, da je dobil zadostno število glasov za poslansko mesto. V ostalem pa beležimo dejstvo, da je komunizem v Italiji vse prej ko poražen, saj so komunisti na primer pretekli teden na volitvah v Castellamare di Stabbia celo napredovali, vladne stranke pa precej nazadovale. Nevarnost komunizma ni še (zmanjšana!
' Zunanji minister grof Sforza je govoril po radiu italijanski javnosti in poudaril, da če ne bi bilo Marshallove pomoči, bi vsi skupaj gladko gladovali. Evropo je možno rešiti propasti — je deial grof Sforza — le Ce se bo združila v skupen parlament. Jasne in odločne besede ministra Sforze v trenutku, ko je Italija zgubila svoje afriške kolonije in v trenutku^ ko je dobilo prizadevanje za združenje Evrope hud udarec od strani vidnih angleških politikov, ki so izrazili svoje nezaupanje v ta pokre!, so hudo odjeknile v srcih tistih Italijanov, ki vedd, da se bo znašla država v težkem položaju, ko bo leta 1952 konec Marshallove pomoči.
Nekaj podatkov
Sicer pa se vlada prizadeva na vse mogoče načine, da bi zboljšala gospodarski položaj, da ne nastane
Na seji mestnega sveta dne 11. noverrtbra je prišla na vrsto razprava o vprašanju učnih moči za italijanske otroške vrtce, ki so bili na novo ustanovljeni na Poncijani in pri Sv. Ani. K temu vprašanju se je oglasilo več govornikov.
Dr. Dekleva od Babičeve komunistične stranke je zahteval, da sprejme mestna občina v svojo u-pravo aasebne otroške vrtce v Ro-oolu in na Kolonkovcu ter odpre otroške vrtce v Zgornji Skorklji in Zgornji Kolonji.
Naš občinski svetnik dr. Agne-letto je v tej zadevi vložil pismeni predlog, ki se glasi:
»Ker niso obstoječi otroški vrtci v tržaški občini dovoljni Za potrebe slovenskega življa;
ker ni v Rocolu, pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji in Zgornji, kakor tudi v samem mestu, z izjemo Sv. Jakoba, nobenega slovenskega otroškega vrtca;
ker je otroški vrtec pri Sv. Jakobu s 56 vpisanimi otroki in z eno samo razpoložljivo učilnico prenatrpan, zaradi česar je morala voditeljica odkloniti vpis znatnega števila otrok in ker učilnica v nobenem pogledu ne odgovarja zdav-svenim predpisom za otroške vrtce;
ker je slovenski otroški vrtec v Skednju, v katerem je 50 otrok (ostali so bili odklonjeni zaradi pomanjkanja prostora), stisnjen v e-ni sami sobi, ki služi hkrati za u-čilnico in obednico;
ker ima otroški vrtec pri Sv. Ivanu - Vrdeli en sam odsek, ki ne more sprejeti vseh slovenskih o-trok tega zelo številnega predmestja;
ker je slovenski zasebni otroški vrtec v Vicolo delVOspedale zaprt zaradi uradne rekvizicije prostorov;
ker je bil pretekli mesec slovenski otroški vrtec v Rojanu premeščen na Greto, s čimer so bili močno prizadeti vsi vanj vpisani otroci, zlasti oni z vasi Piščanci in Z rojanskega hriba;
upoštevajoč, da imajo tržaški Slovenci neizpodbitno pravico do šolanja v materinščini tudi in zlasti v otroških vrtcih, predlaga podpisani, da pride na dnevni red ene izmed prihodnjih sej razprava
o	naslednjem sklepu:
I.	Občinski svet predlaga občinskemu odboru, da odpre naslednje slovenske otroške vrtce:
a) otroški vrtec v bližini Vicolo delVOspedale;
b) otroški vrtec v Rocolu;
c) otroški vrtec pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji - Sv. Ani;
d) otroški vrtec pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji - Carnpa-nelle.
II. Občinski svet predlaga občinskemu odboru, da odpre poleg tega še nove odseke in preskrbi za to primerne prostore otroškim vrtcem pri Sv. Jakobu, v Skednju in pri Sv. Ivanu - Vrdeli.
III. Občinski svet predlaga občinskemu odboru imenovanje potrebnega števila otroških vrtnaric za predvidene otroške vrtce.
IV. Občinski svet predlaga občinskemu odboru, naj dobi v Rojanu primerne prostore za slovenski šolski vrtec, ki je bil premeščen na Greto.«
V	podkrepitev tega svojega predloga je dr. Agneletto izvajal, da spadajo danes otroški vrtci med najvažnejše šolske zavode, ker ima otroški vrtec ne samo pedagoški, temveč tudi velik družabni pomen. Starši, ki hodijo podnevi na delo in družine, ki so stisnjene v eno samo soibo in kuhinjo, družine, ki nimajo dati Otrokom kaj jesti, so prisiljeni pošiljati svoje o-trake v otroški vrtec. To velja posebno ;za velika delavska središča kot je naš Trst. Zato izjavlja dr. Agneletto, ida bo glasoval za odobritev sklepa občinskega odbora o otroških vrtcih. Pri tej priliki pa mora obrniti pozornost mestnega sveta tudi na slovenske otroške vrtce in na vso »mizerijo«, ki vlada ravno v pogledu slovenskih o-troških vrtcev. Otroški vrtci so zavodi revnih. Slovensko prebivalstvo v Trstu je sorazmerno mnogo bolj revno kot italijansko in obstoja v ograomni večini samo iz delavnega sloja. Zato je pri Slovencih potreba po otroških vrtcih sorazmerno večja kot pri Italijanih.
Kljub tej izkazani potrebi pa imamo v samem mestu in v spodnjih predmestjih le dva občinska slovenska otroška vrtca, in sicer v Rojanu in pri Sv. Ivanu. O prvem smo že govorili. V otroški vrtec pri Sv. Ivanu je vpisanih 85 otrok in tudi tu je bilo mnogo otrok odklonjenih zaradi pomanjkanja prostorov; pa tudi mnogo staršev ni hotelo dati svojih otrok v tako prenapolnjeni otroški vrtec!
Nadalje imamo tri otroške vrtce, ki jih vzdržuje posebna državna ustanova za otroške vrtce v Bar-kovljah, pri Sv. Jakobu in v Skednju. Pri Sv. Jakobu je otroški vrtec iz več ko 60 otroki stisnjen v staro pritlično telovadnico. V Skednju je še slaibše, ker služi ena sama soba za učilnico in obednico! Dr. Agneletto ugotavlja nato, da je ogromna večina občinskih svetnikov demokratičnega mišljenja in da bodo ravno zaradi te privaže-nosti demokratičnim načelom glasovali za ustanovitev nujno potrebnih novih otroških vrtcev za slovenske otroke naše občine.
Mestni svet in Ulraz Z9U št. ZDG
kriza v času, ko te pomoči več ne bo.Uspehi so precej vidni: olja je Italija pridelala letos nad dva milijona hektolitrov, tako da je cena takoj znatno padla in danes imamo dobro olivno olje na trgu v Trstu in v Gorici po 440 lir liter, semensko pa po 290 lir. Pšenice je pridelala 69 milijonov kvintalov, kar ni malo, če pomislimo, da je fašistični režim dosegel v najboljšem primeru in z ogromnimi napori 83 milijonov stotov. Ce bi se sedanja vlada, odločila za žitno bitko, po fašističnem načinu, bi gotovo prišla na 90 milijonov stotov žita, kar bi skoro zadostovalo za potrebe vsega prebivalstva. Da bi bila popolnoma rešena v tem pogledu, bi seveda morala pridelati sto milijonov stotov žita. To pa je zaenkrat nemogoče; in v današnjih razmerah mora uvoziti dobrih 20 milijonov stotov pšenice. »Bitke« po fašističnem vzgledu pa ne more voditi, ker bi šla na škodo drugih enako važnih pridelkov.
Za izvoz zelenjave in sadja predstavlja Anglija še vedno najboljši trg, ki je letos prevzel lepe količine tega blaga, tako da ima Italija trenutno 80 milijonov šterlingov kredita v Angliji, ki pa niso nastali samo iz izvažanja sadja in zelenjave, marveč tudi iz turistike,.saj cenijo, da je letos poselilo Italijo skoro tri sto tisoč Angležev, ki so pustili tu vsaj devet milijonov šter-lingov.
Pri tej priliki omenimo, da računajo, da pridejo za sveto leto v Rim milijoni romarjev, ki bodo tu pustili za sedem sto milijard lir denarja.
Tržaški občinski svet je na svoji seji z dne 15. novembra razpravljal 1 v glavnem o Ukazu št. 206 z dne
1.	novembra 1949, ki vsebuje določbe o imuniteti ZVU in njenih uradnikov ter o izključitvi podsod-nosti rednih sodnij za tožbe proti ZVU in njenim uradnikom. ZVU je izvedla pravico do imunitete, pravilneje rečeno do nepodrejenosti redni sodni dblasti iz suverenosti, ki ji pritiče kot izvrševalki državne oblasti na suverenem Svobodnem tržaškem ozemlju.
Ukaz št. 206 je izzval v Trstu mnogo razburjenja in kritik. O njem je bilo govora že v conskem svetu. Zato je 14. novembra zavezniški obveščevalni urad izdal uradno pojasnilo, ki pravi, da Ukaz št. 206 ne vsebuje nobene nove odredbe, marveč da sloni le na načelu splošno priznane vladne imunitete; da ne priznava sodne imunitete u-radnikom ZVU kot osebam, temveč da varuje samo upravno vlado in njene funkcionarje pri izvrševanju njihovih službenih dolžnosti. Ta U-kaz dalje ublažuje prejšnjo prakso v toliko, da lahko vsakdo, ki namerava tožiti ZVU ali njene funkcionarje, zaprosi za dovoljenje generalnega ravnatelja za civilne zadeve pri ZVU.
To pojasnilo ni zadovoljilo razburjenega javnega mnenja. Zato so tudi razne politične skupine v tržaškem občinskem svetu predlagale preklic Ukaza. K. besedi so se o-glasili svetniki Morelli (MS1) in Ruggeri (MSI), ki sta ostro grajala ZVU, ki tlači v Trstu .svobodo in ravna s Trstom kot s kakšno kolonijo. Zupan je oba govornika pozval, naj se strogo držita predmeta. Govorili so še o tem Harabaglia (DC), Pogassi (KP), Agneletto (SDZ), Stocca (BT), Gianpiccoli (FI) in Forti (PLI).
Iz govora našega svetnika dr. A"?neietta povzemamo naslednje misli: ZVU je poslala že pred meseci sodnim oblastvom okrožnico, v kateri je bilo zastopano mnenje, da niso redna sodišča na STO-ju pristojna, da sodijo o tožbah in zahtevah proti ZVU in njenim uradnikom. Ker pa ni imela okrožnica
pravne moči, je izdala ZVU 1. novembra 1949 Ukaz št. 206, ki je s svojim ponesrečenim besedilom vzbudil domnevo, da so odtegnjeni rednemu sodstvu vsi uradniki in uslužbenci ZVU tudi v zasebnih zadevah.
Pojasnilo ZVU je sicer odpravilo to bojazen ali objaviti ga je treba v Uradnem listu, če hočemo, da postane pravnoveljavno. Dr. Agneletto je nato razložil razliko med tu veljavnimi zakoni in Ukazom št. 206. Omenil je, da so že njegovi predgovorniki naglasili, da je U-kaz št. 206 v nasprotju z zakoni, ki so bili v veljavi. na tem ozemlju 8. septembra 1943 in ki so še danes veljavni.
Mirovna pogodba .z Italijo določa v začasnem statutu (priloga VII., čl. 10) o začasni upravi STO-ja, da ostanejo v veljavi zakoni in odredbe, dokler niso izrecno ukinjeni ali suspendirani. Spremeniti obstoječe zakone in izdati nove more samo guverner sporazumno z začasnim vladnim svetom. Zato ZVU, ki od
15.	septembra 1947 dalje upravlja to ozemlje kot zaupnica in namestnica Varnostnega sveta, ne pa kot zasedbena oblast na podlagi vojnega prava (kakor je upravljala to ozemlje do 15. septembra 1947), ne more spreminjati tu veljavnih zakonov. V dosedanji svoji praksi pa je ZVU menjavala zakone in uvajala nove, ne da bi se bil kdo razen Slovencev pritožil proti takemu postopanju.
Tako je bil spremenjen n. pr. zakon z dne 2. novembra 1929 št. 2132 o pridobitvi stalnega bivališča, tako da zahteva sedaj Ukaz ZVU št. 222 od 4. aprila 1949 za vpis v seznam stalnega prebivalstva italijansko državljanstvo, česar italijanski zakon iz 1. 1929 ni zahteval! Dalje je bil spremenjen osnovni zakon o delovnih knjižicah z dne
10.	januarja 1935 št. 112, ki določa, da se izdajo delovne knjižnce vsem delavcem, ki bivajo v občini, z u-kazom ZVU št. 335 od 14. avgusta 1948 v smislu, da se izdajajo delovne knjižice samo delavcem - italijanskim državljanom, ki so vpisani
(Dalje na 4. strani)
Leto 131. ' Stev. 49
DEMOKRACIJA
V	dopolnilo k članku »Rapallo«, objavljenem v prejšnji številki našega lista, prinašamo opis poteka rapalske konference izpod peresa samega italijanskega zunanjega ministra grofa Sforze. Opis je povzet iz Sforzove knjige »Stvaritelji sodobne Evrope«.
Ker se je vsa Evropa prepričala, da so bili neredi v Italiji prirodna in razumljiva posledica povojnih razmer, samo prehodna kriza in da se je država pod preizkušenim vodstvom Giolittija vrnila k svojemu normalnemu življenju, sem pozval jugoslovanske opolnomočence v Rapallo, da končno rešimo jadransko vprašanje.
Prišli so dan po naši narodni svečanosti, ki je dokazala, da se vsa država od Alp do Sicilije, ozdravlja -od povojne nervoze. Četrtega novembra so bile prinesene v Rim zastave vseh polkov, ki so se izkazali v vojni in ki jih je kralj odlikoval za hrabrost. V Rimu in v mestih, iz kaiterih so prišla odposlanstva polkov in v katera so se sedaj vračala z zastavami, odlikovanimi osebno od kralja, je .bilo navdušenje in spoštovanje naroda do teh simbolov trpljenja nepopisno. To je .bil dober znak za začetek naših diplomatskih pregovorov. Ker nisem bil popolnoma prepričan, da bodo Jugoslovani popustili glede vseh mojih zahtev (zvedel sem, da je Kranjski svet .v Beogradu, ki se je sestal neposredno pred odhodom opolnomočencev, zavrgel nekatere od teh zahtev), sem zaprosil Giolittija, naj ostane v Rimu, četudi je bil on kot tudi vojni minister Bonomi skupno z menoj član naše delegacije. Rekel sem mu, da ga bom poklical, ko se bo izkazalo, da je uspeh zajamčen.
Jugoslovani so se dolgo časa u-pirali mojim izahtevam; težko jim je bilo prepustiti nam pol milijona Slovanov, četudi sem jim jaz govoril, da nismo mi krivi, če bivajo na naši strani Alp. Neke noči so prišli razgovori do vrhunca dra-matske napetosti, ki je redka pri razgovorih te vrste; prigovarjal sem jim, da pri izpolnjevanju svojih državljanskih dolžnosti ne kažejo one zrelosti, kot so jo pokazali na bojnem polju:
»Vi veste«, sem jim rekel, »da je pogodba, ki vam jo predlagam, skupaj z diplomatsko zvezo, ki se vam nudi, za vas sprejemljiva, toda plašite se beograjskih in zagrebških .šovinistov in se bojite za vašo popularnost. In jaz? Ali si nisem v s vesti, da -upropaščam svojo popularnost? Pripravljen sem, da se izpt^tavim nepopularnosti in sovraštvu, samo da služim koristim svoje domovine. Rečem vam sama to: ko se vrnete v Beograd, vas bo pekla vest«. Obrnil sem se in hitro odšel. Po globokem vznemirjenju, ki sem ga opazil na licih svojih sobesednikov, mi je bilo jasno, d^ niti oni niti jaz, ne odstopamo od svojih stališč.
Zaustavili smo se pri Zadru, tem popolnoma italijanskem mestu v Dalmaciji, za katerega sem se odločil, da si ga prisvojim, kljub temu, da so mi vsi svetovali, naj ne vztrajam preveč na tem vprašanju. Ravnatelj lista »Popolo d’Italia«, Mussolini, s kat^im sem se dolgo razgovarjal v zunanjem ministrstvu pred svojim odhodom v Rapallo, mi je svetoval ustanovitev »neodvisnega Zadra z italijanskim diplomatskim predstavništvom«. Bonomi mi je pomagal. Na koncu pregovorov, me je jugoslovanski predsednik vlade Vesnič zaprosil, naj brzojavno navedem Giolittiju razloge, zaradi katerih se jugoslovanska vlada protivi odstopitvi Zadra Italiji. Giolitti je odgovoril,
naj se zaradi Zadra ne prekinjajo pregovori. Toda njegov odgovor je prispel, ko so Jugoslovani začeli popuščati. Takrat sem storil nekaj, kar se mi je zdelo, da mi narekuje dolžnost: rekel sem Jugoslovanom, da se Giolitti popolnoma strinja z mojim stališčem. Na to neposlušnost me ni samo navajala ljubezen do Zadra, tega bisera italijanske umetnosti, temveč bal sem se, da bi mogli biti dobri italijansko -jugoslovanski odnosi (potrebni italijanski politični in gospodarski ekspanziji proti vzhodu) onemogočeni ali ogrožani, če bi hotel mladi in bojeviti jugoslovanski narod, v narodnostni vročici »denacionalizirati« Zader.
Ker sem sd pridobil to mesto, je Giolitti prispel v Rapallo in se mi smejoč zahvalil, da sem tako dobro »popravil« njegov nejasni brzojav. Dvanajstega novembra je bila rapalska pogodba podpisana. Z njim je Italija dobila na Alpah boljšo mejo, kot so jo imeli Rimljani, vso Istro, otoka Črez in Lušinj ter Zader, in neodvisinost Reke, ki je priznana kot svobodno italijansko mesto in vezana z italijanskim ozemljem (torej, praktično je postala italijanska, z ono tradicionalno avtonomijo, ki jo je imela v svoji dolgi zgodovini in ki bolje odgovarja njenim gospodarskim potrebam, kot neposredna aneksija). Moralno je predstavljala ta pogodba prvi povojni mir, napravljen po svobodnem pristanku in s tem u-stvarila potrebno ozračje za nova plodonosna sporazumevanja.
MIMOGREDE
Lipa in policija
Posrečilo se nam je dobiti to lepo sliko, ki je bila posneta ravno v trenotku, ko je zdrcala novozgrajena ladja v morje. Ladja je namenjena za ribolov v Sredozemlju in Atlantiku in so jo zgradili v tržaških ladjedelnicah Sv. Marka s pomočjo Evropskega obnovitvenega načrta.
Trst in evropsko gospo darsko sodelovanje
Tako se sprašuje »Delo« v svoji zadnji številki z dne 12. t. m. Da komunisti povsod tako zavidajo resnico, da pride le njim prav, to je že stara pravljica. A da to na tak nesramen način delajo, tega bi skoro ne verovali. Naj vam pojasnimo, kaj je resnica pri tem. S1AU je v Nabrežini pred časom sklicala sestanke po vseh vaseh in predelih naše obširne občine. Povsod so bile programu občinske zadeve in povsod so bili poročevalci občinski odborniki in namestniki iz skupine SIAU. Par dni pred temi sestanki je imel občinski odbor svojo redno sejo, na kateri niso odborniki niti besedico omenili, da nameravajo poročati ljudstvu o občinskih zadevah. Ko se je odbor po teh sestankih spet sestal je naš zastopnik izjavil, da ne smatra tako postopanje za lojalno. Ako kdo lojalno poroča o delu in težavah naše uprave, bi se ne bal navzočnosti prizadetih! Vse kaj drugega je, ako nočemo, da pride kdo zraven, ki tudi nekaj ve, kako se ta »mašina« vrti... O policiji in dovoljenju pa sploh ni bilo niti govora! Odborniki SIAU so pa takoj odgovorili, da niso sploh mislili o tem druge obvestiti in da jim je žal, ako se ostali čutijo zato užaljene.
To je resnica, a vse drugo je blatenje političnih nasprotnikov! Kar se tiče pa osamljenosti, pa malo bolj počasi!... Prav v kratkem bomo lahko dokazali, da se tudi v tem naši »prijatelji« zelo motijo.
Eanžnihi o gospodarskem položaju Združenih držav
Dne 1. novembra je bil otvorjen kongres društva ameriških bančnikov in ob tej priliki je njegov predsednik Evans Woolen de ja1, da se nahajajo Združene države pred nevarnostjo velike gospodarske krize in da ameriške banke ne bodo mogle napraviti ničesar, s. čemer bi pospešile oživljenje gospodarstva, vse dokler se ne bodo končale sedanje stavke kovinskih delavcev in rudarjev v premogovnikih. Ce ise bodo namreč stavke nadaljevale, potem bo to imelo za posledico oslabitev kupne moči širokih slojev prebivalstva, kar bo nujno zmanjšalo možnosti za prodajo in potrošnjo. Vsekakor bo zanimivo opazovati gospodarski razvoj prihodnjih mesecev, ko se bo videlo, kdo izmed napovedovalcev bo imel prav, ali tisti, ki trde, da krize ne bo, ali pa tisti, ki jo pričakujejo. Težko je namreč predvideti, kako .in v koliko bo na gospodarski razvoj vplivala potreba po oboroževanju.
Predsednika so obenem vprašali, kaj misli o razvrednotenju dolarja. Po nekaterih vesteh, ki so se širile
v	zadnjem času s precejšno vztrajnostjo, bi namreč Združene države pripravljale razvrednotenje dolarja, in to tako, da bi v bodoče namesto sedanjih 35 centov dolarja plačevale 50 centov za eno unčo (28,35 gr) čistega zlata. To naj bi bila nekaka protiusluga Angliji za njeno razvrednotenje funta. Od povečane cene zlata bi namreč imela največjo korist Britanska skupnost narodov, posebno Južna Afrika, ki je največji svetovni proizvajalec zlata. Predsednik je izjavil, da ne veruje v resnost teh vesti. Po njegovem bi razvrednotenje dolarja prineslo ameriškemu gospodarstvu več škode kot pa koristi. Tudi v tem primeru bi lahko rekli, da morda ni izključevati morebitnega obstoja nekakšnega anglo-ameriške-ga sporazuma.
Kot vemo je pred kratkim načelnik Evropskega obnovitvenega načrta Paul Hoffman imel v Parizu zelo pomemben in dalekose-žen govor, v katerem je prav resno pozval evropske države, naj izdelajo čimprej načrte za resnično in tesno gospodarsko sodelovanje Ta Hoffmanov govor pred svetom Organizacije za evropsko go-, spodarsko sodelovanje v Parizu u-pravičeno smatrajo za znamenje pomembnega razpotja v razvoju evropskega gospodarstva. Smemo morda s pravico upati, da bo gospodarstvo zahodne Evrope na tem razpotju spet našlo pravo in naravno smer za svoj nadaljnji razvoj — smer, katero smo na žalost zapustili po prvi svetovni vojni, tedaj ko so evropske države, namesto da bi poglobile svoje gospodarsko sodelovanje, prekinile celo obstoječe medsebojne gospodarske vezi.
Pred 30 leti so prestrašeni Evropejci, — kljub temu, da so mislili, da je pravkar končana vojna bila zadnja, — začeli z napori, da preusmerijo svoja narodna gospodarstva, da bi v prvi vrsti služila vo-jaško-obrambnim in političnim svr-harn. Pri tej preusmeritvi pa so seveda morali hote ali nehote žrtvovati glavno načelo vsakega uspešnega gospodarskega življenja, — to je rentabilnost v gospodarski delavnosti.
Videli smo, da so skoraj vse evropske države po prvi svetovni vojni pospeševale razvoj takih industrijskih dejavnosti, ki so nudile gospodarsko neodvisnost od uvoza iz tujine. Videli smo, da so številne evropske države začele na vso moč pospeševati posebno železarsko, jeklarsko in drugo kovinsko industrijo: petrolejsko, strojno in kemično industrijo. Nekatere od teh novo-razviiajočih se gospodarskih podjetij so imele v večji ali manjši meri potrebne naravne pogoje za svoj razvoj, večina pa je pogrešala tako kakovost kot količino pri surovinah, toda tudi pri kapitalu, pri pogonski sili, pri izvežbani delavni sili.
V državah, ki niso imele na razpolago primernih surovin, so se začeli posluževati raznih nadomestitev ali pa so v najboljšem primeru sklenili dvostranske pogodbe z drugimi državami, ki so bile voljne na to pristati.
V državah, kjer ni bilo na razpolago dovolj kapitala, so začela oblastva privijati davčni vijak, u-vedla so delno oddajo premoženja in podobno, z namenom, da si preskrbe dovolj sredstev za industrializacijo. V najboljšem primeru so se zatekla k bolj ali manj neugodnim posojilom.
V državah, kjer ni bilo na razpolago dovolj pogonske sile, so začeli z izkoriščevanjem manjvrednih virov industrijske energije, kar je podražalo proizvodnjo.
V državah, kjer je bilo malo iz-vežbane delovne sile, so se zatekli k uporabljanju neizučenih delavcev in so začeli s strokovnim šolanjem, ki more dati dobre rezultate šele po več letih.
Rezultat vsega tega je bila podražitev industrijske izdelave, slaba kakovost izdelkov in pomanjkanje blaga. Račun je plačal povprečni državljan, ki se je moral zadovoljiti z nižjo življenjsko ravnijo.
Toda to še ni vse. Namesto skupnega velikega evropskega tržišča so se znašle številne industrije v ozkih mejah tržišč posameznih evropskih držav, kar je ohromilo marsikatero gospodarsko podjetje in zvišalo proizvajalne stroške.
Nič ni čudnega torej v tem, da nam uradne statistične številke ka-. žejo. da ie moral in da mora povprečni Evropejec delati dvakrat tako dolgo in dvakrat tako naporno preden zasluži toliko, da si kupi isto količino blaga iste kakovosti kot njegov sovrstnik v Združenih državah.
Paul Hoffman je v svoiem govoru poudaril, da so Američani mogli doseči svojo visoko življenjsko raven v veliki meri zaradi tega. ker so Združene države eno samo veliko domače tržišče s 150 milijoni potrošnikov. V taki veliki gospodarski enoti more vsaka industrija
izbrati tako mesto za svoje delo kjer so na razpolago potrebni o-snovni pogoji za uspeh (surovine, pogonska sila itd.).
Enotno tržišče, v katerem bi živelo 270 milijonov odjemalcev (zahodna Evropa), bi prav tako imelo silen vpliv na našo življenjsko raven, kajti naše gospodarstvo bi bilo v mnogo boljišem položaju kot zdaj. Zavedamo pa se, da je napoti takemu enotnemu tržišču mnogo zaprek: carinske, prometne in valutne ovire. Ce naj Evropa uspe, se mora odločiti, da te ovtfe vsaj po stopoma odstrani. Gotovo, marsikatero industrijsko podjetje, gospodarska delavnost, bo prizadejana kajti v zadnjih tridesetih letih je zraslo mnogo podjetij ne na gospodarskih, temveč na političnih osnovah. Zavedamo pa se tudi, da je cilj, ki ga predstavlja veliko notno evropsko tržišče, tako zavid ljiv, da se izplačajo nekatere žrtve
Nismo se pozabili, da je bilo evropsko gospodarsko sodelovanje pred 35 leti dejstvo in težko je verjeti, da ne bi tedanjega stanja bilo mogoče obnoviti tudi danes, posebno še s pomočjo sredstev Evropskega obnovitvenega načrta.
Verjetno je še mnogo ljudi v Ev ropi, ki na stvari ne gledajo tako optimistično 'in morda jih bo treba | šele prepričati. Večina evropskh 'narodov in držav pa se je, kot vse kaže, odločila za novo pot evropske i edinosti in tesnega gospodarskega i sodelovanja.
Politični in vojaško obrambni po-
i	misleki, ki so bili upravičeni v. pr-
i	vi svetovni vojni, so danes temelj | to zastareli.
Za nas Tržačane bi tesno gospodarsko sodelovanje pomenilo mnogo več kot za druge evropske države. Naše mesto so zgradili kot trgovinsko tržišče za velik del Srednje Evrope. Naše pristanišče je bilo stoletja najpomembnejši vir našega narodnega dohodka. Poživitev medevropskega prometa (in v zvezi z njim svetovne trgovine) bi pomenilo za nas rešitev težkih vprašanj, ki danes težijo naše gospodarstvo.
MSI in DC
V	svoji zadnji številki očita »Emancipazione« demokrščanom, da so preveč popustlivi do raznih neofašističnih izpadov in delovanja. Opozarja jih, da si zastonj predstavljajo, da bodo ta nova gibanja ugodno izkoristili proti svojim nasprotnikom. Ostro napada povezavo, ki je nastala med demokrščan-sko sedanjostjo in fašistično preteklostjo v lastništvu listov »Gior-nale di Trieste« in »Ultime notizie«, kjer je postal delničar Alessijeve grupe tudi neki monsignor Maini. Očita jim, da skušajo v svojo korist istovetiti cerkev s politično stranko. Med ostalim piše »Emancipazione«:
»Not vorremmo che i poveri un-terelli che si fanno paladini dello sporco che c’e nella combinazione giornalistica »Giornale di Trieste«
-	»Ultime notizie«, rispondessero — e lo diciamo per la terza volta — con argomenti.«
Ljudska kultura
Za predsednika so si izbrali onega Budala, ki si je s pozivanjem okupacijskih in italijanskih šovinističnih oblastev proti delovnemu ljudstvu pridobil neocenljivih zaslug za titofašistično provokater-sko agenturo v Trstu. V podpredsednika je napredoval znani šovinist Venturini, ki se je v stari Jugoslaviji odlikoval kot podrepnik vseh protiljubljanskih režimov. Največja atrakcija pa je vsekakor, da je na Pahorjevo mesto tajnika prišla nova kulturna zvezda Boris -Race - Žarko. Kot osebni tajnik Babiča je doslej vodil vso finančno in ■ gospodarsko politiko titovcev v Trstu. Ta zaslužni »kulturnik«, ni bil v štirih letih še niti na enem sestanku prosvetnih društev ne kot poslušalec, še manj kot predavatelj. Pozabiti ne smemo na »vele-uka« Hlavatuja, faliranega mesarja človeških čeljusti. Bivši četnik Drago Pahor pa je zborovanje otvoril.
Tako nam prestavlja »Delo« no-
vi	odbor Slov. hrv. prosvetne zveze, kakršen je bil izbran na njenem občnem zboru dne 6. t. m.
George Orvvel
LETO
Bilo je okoli enajstih, ko se je zgodilo. V Statističnem oddelku, kjer je delal Winston, so spravili stole v veliko predsobo in jih razporedili pred velikim telekontro-lorjem. Pričenjali - sta se »Dve minuti sovraštva«. Winston se je ravno vsedel v eno iz.med srednjih vrst, ko je vstopilo neko dekle iz Pisateljskega oddelka. Nikoli še ni govoril z njo in tudi njenega imena ni vedel. Verjetno je opravljala kakšno mehanično delo pri stroju za pisanje romanov. Včasih jo je namreč videl z zamaščenimi rokami in s šopom ključev in drugega orodja. Bila je dekle pogumnega izraza, stara okoli 27 let, z gostimi temnimi lasmi, pegastim obrazom in hitrimi, atletskimi kretnjami. Winston je od prvega trenotka ni mogel trpeti. Zenske, predvsem pa mlade ženske, so bile vedno najbolj zagrizene članice stranke in s-o kar požirale gesla, poleg tega pa bile amaterske vohunke, ki so ovajale vsako nepravovernost. To
1984
(3)
dekle pa se mu je zdelo še bolj nevarno od drugih. Ko sta se nekoč srečala na hodniku, ga je ošinila z bežnim prodornim pogledom, ki mu je v trenutku pognal v kosti silen .strah. V glavo mu je padlo, da utegne biti celo agentka Miselne policije.
Vstopil je član Notranje stranke, ki je imel tako važen in visok položaj, da si Winston niti ni mogel predstavljati. Ob pogledu na črno uniformo — uniformo Notranje stranke — so se vsi pričujoči zdrznili. Kot dekle s temnimi lasmi se je tudi on vsedel nadaleč od Winstona.
V	naslednjem trenotku je že u-daril iz telekontrolorja pošasten, grozo vzbujajoč hrušč, sličen ropotu ogromnega nenamazanega stroja, ki je prodrl do vseh kotičkov. Bil je hrušč, da so ti šklopotali zobje in te je spreletaval srh. Zače-
lo	se je Sovraštvo.
Kot običajno se je na platnu prikazal obraz Emanuela Goldsteina,
Sovražnika ljudstva. Med navzočimi se je tu in tam oglasilo sikanje. Goldstein je bil odpadnik in izdajalec, ki je bil nekoč ena izmed vodilnih osebnosti stranke, skoraj v isti vrsti z Velikim bratom samim, potem pa je pričel s kontrarevolucionarnim delom. Obsodili so ga na smrt, vendar pa je tajinstve-no pobegnil. Spored »Dveh minut sovraštva« je bil vsak dan drugačen, toda Goldstein je bil v njem vedno osrednja pojava. Njega so dolžili vseh zločinov proti stranki, vseh izdajstev, sabotažnih dejanj, odpadništva in odklonov s strankine linije. Nekje je moral biti še živ in snovati svoje zarote.
Ob pogledu na Goldsteinov o-braz se * je Winstonova trebušna prepona skrčila. Goldsteinov obraz je hil koščen židovski obraz s prosojno aureolo belih las in kozjo bradico — pameten obraz, a vendar odbijajoč. Podoben je bil ovci in tudi glas je bil nekam ovčji. Goldstein je sprožil svoj običajni na^ad proti stranki. Obtožil jo je diktatorstva, zasramoval je Velikega brata in zahteval takojšen mir z Evrazijo. Na platnu so se ves čas vrstile slike neskončnih kolon evrazijske armade — vrsta mož z brezizraznimi azijatskimi obrazi, ki so se približevali platnu in spet iz-
ginjali, na njihovo mesto pa so prihajali vedno znova slični obrazi. Zamolklo ritmično udarjanje vojaških škornjev je tvorilo podlago Goldsteinovega meketajočega glasu.
Sovraštvo je trajalo komaj kakih trideset sekund in že so se iz ust polovice navzočih oglasili izbruhi besa. Samozadovoljni, ovci podobni obraz na platnu in grozeča moč evrazijske vojske sta bila preveč. Se več: pogled ali pa že zamisel sama na Goldsteina sta avtomatično povzročala strah in jezo. Goldstein ni bil samo zaveznik Evrazijcev, marveč je poveljeval tildi obsežni tajni organizaciji zarotnikov, ki je imela namen vreči režim v Oceaniji. Domnevali so. da se je organizacija imenovala »Bratstvo«. O njej po so se slišali glasovi le tu in tam. To je bila zadeva, kateri se je vsak član stranke, če je bilo le mogoče, ognil.
Po dveh minutah se je Sovraštvo spremenilo v obsedenost. Vsi navzoči so skakali sem ter tja in vpili, da bi tako preglasili meketajoči glas, ki je prihajal iz telekontrolorja in jih spravljal ob pamet. Temnolaso dekle je začelo kričati: »Svinja, svinja, svinja!« Naenkrat je pograbilo težak slovar Novogo-vorice in ga zagnalo v telekontro-
lor. Winston se je v svetlem trenotku zavedel, da vpije z ostalimi tudi on in da z vso silo tolče po stolu. Poraznost »Dveh minut sovraštva« ni bila v tem, da si bil prisiljen sodelovati, marveč da je bilo nemogoče, da bi se tega vzdržal. V tridesetih sekundah so padle vse meje. Zdelo se je, da je vse elektrizirala pošastna ekstaza strahu in maščevalnosti, želja po ubijanju, mučenju in maličenju . o-brazov s kladivom. Vsakdo se je proti volji prelevil v kričečo ponorelo spako.
Sovraštvo je privrelo do vrhunca. Goldsteinov glas se je spremenil v pravo meketanje, njegova glava pa v ovčjo. Potem se je prelila v evrazijskega vojaka, ki se je vedno bolj bližal gledalcem; ZTlelo se je, da bo skočil s platna. Bil je velik in strašen s svojo rohnečo strojnico. V istem trenotku pa je prišlo olajšanje. Sovražna pojava se je prelila v obraz Velikega brata,- ki je bil poln moči in čudovitega miru ter tako velik, da je zajel vse platno. Nihče ni slišal, kaj je govoril Veliki brat. Bilo je le nekaj opogumljajočih besed, besed, ki padejo sredi vojne vihre. Ni jih mogoče razločiti vsake posebej, vračajo pa zaupanje že samo zaradi tega, ker so bile izgovorjene. Obraz
Velikega brata je zbledel in na platnu so se v mogočnih črkah prikazala tri gesla stranke:
VOJNA JE MIR — SVOBODA JE SUŽENJSTVO — NEVEDNOST JE MOC
Se isti hip je vsa skupina pričela z globokim, počasnim in ritmičnim glasom ponavljati: »Ve -Be! ... Ve - Be! ... Ve - Be!« — znova in znova, pretirano počasi, z dolgim odmorom med »Ve« in »Be«. Bil je težak, mrmrajoč in čudno divjaški zvok, ki je vzbujal privid teptajočih bosih nog in nabijanja tam - tamov.
Winslonu se je zdelo, da se mu je shladilo drobovje. V »Dveh minutah sovraštva« si ni mogel pomagati, da se tudi on ne bi udeležil’splošnega delirja, toda to pod-človeško vzklikanje »Ve - Be! . . . Ve - Be!« ga je vedno navdalo s strahom. Vzklikal je z ostalimi: drugače ni bilo mogoče. Skrivanje čustev, nadziranje obraza in ponavljanje tega, kar je počenjal vsakdo izmed drugih, je predstavljalo instinktivno reakcijo. Toda za trenotek bi ga izraz njegovih oči mogoče lahko skrivaj izdal.
Ali je morda v tem nenadzorovanem odlomku sekunde zapečatil svojo usodo?
(Nadaljevanje sledi)
Stran 4.
DEMOKRACIJA
Leto HI. - Stev. 49
Mestni svet in Ukaz ZVO št. ZDG
(Nadaljevanje z druge strani)
v seznam stalnega prebivalstva.
-Tako je tudi ZVU z Ukazom št. 183, kljub temu da Tržaški statut in priloga VI. mirovne pogodbe z Italijo določata, da sta oba tukajšnja jezika enakopravna uradna jezika, odrekla slovenskemu jeziku enatkopravnast v tržaški in miljski ofbčini.
,S temi ukazi je ZVU spreminjala tu veljavne zakone v škodo prebivalstva slovenske narodnosti in je spremenila celo čl. 7 Tržaškega statuta. Ali med občinskimi svetovalci, ki spadajo k »vladni večini«, ni bilo žalibog nikogar, ki bi nastopil proti tem kršitvam zakonov! Danes, ko so z Ukazom št. 206 kršene tudi koristi te večine, dviga ta enodušno svoj glas proti kršitvam. Ta občutljivost mestnega sveta bi se morala pojavljati tudi takrat, ko gre za obrambo pravic Slovencev na tem ozemlju. To zahteva od mestnih svetovalcev čut pra-
vičrfosti in demokracije, ki narekujeta popolno spoštovanje vseh življenjskih pravic slovenskega prebivalstva. Zato je treba pričakovati
—	je zaključil dr. Agneletto —, da bo mestni svet ravno tako enodu-šen kakor danes tudi takrat, ko bodo na vrs-ti vprašanja slovenskih koristi in življenjskih pravic.
V	besedilo predlagane resolucije je bila na predlog dr. Agneletta zamenjena beseda »pokrajina (re-gione)« z izrazom »Ozemlje (Ter-ritorio)« in vključen poziv »naj ZVU uvažuje tudi dolžnosti, ki izvirajo iz mirovne pogodbe in njenih prilog«.
Prvič, odkar zaseda mestni sivet, je bil soglasno sprejet predlog občinskega odbora, ki poziva ZVU, naj se drži prevzetih obveznosti in naj spoštuje dolžnosti, ki jih ima ■na podlagi mednarodnega prava, na podlagi mirovne pogodbe in njenih prilog ter tu veljavnih zakonov, zaradi česar je tudi treba preklicati Ukaz št. 206.
Komorni pevski zbor „ŠkrJančeku pod vod= stoom Ludvika Klakočerja priredi d petek, 25. novembra, ob 20. uri
KONCERT
slovenskih narodnih in umetnih pesmi kinu na O p č i n a h
v
SPORED:
Na sporedu s-o dela in harmonizacije skladateljev: Emila ADAMIČA, Marka BAJUKA, Oskarja DEVA, Mateja HUBADA, Petra JEREBA, Antona NEDVEDA, I-ana OCVIRKA, Stanka PREMRLA in dr. Antona 'SCHWABA.
S solističnimi točkami nastopita sopranistka Milena CEKUTOVA in (baritonist Marjan KOS. Koncertni spored bo povezan z umetniško recitacijo vmesnega besedila.
Prijatelji slovenske pesmi in besede — ne zamudite tega umetniškega užitka!
Društveno življenje
Slov. demokratska zveza
Kot je najavila Slovenska demokratska zveza, da izvede niz ustanovnih občnih zborov krajevnih organizacij SDZ na STO-ju, se je v tem smislu vršil 5. t, m. ustanovni občni zbor krajevne organizacije v Mavhinjah.
iNavzoči niso niti poudarjali potrebe po ustanovitvi krajevne organizacije, ker so se o tem izjavili že na zadnji konferenci zaupnikov SDZ v naibrežinski občini in so zato prešli navzoči po krajši politični in gospodarski debati na izvolitev odbora, ki ga sestavljajo:
Predsednik: Terčon Ivan iz Mav-hinj — kmetovalec, podpredsednik: Legiša Franc iz Cerovelj, tajnik: Furlan Jože iz Mavhinj — zidar, blagajnik: Žužek Franc iz Mavhinj
—	kmetovalec, član odbora: Sirca Stanko iz Mavhinj — zidar in za mladino: Gabrovec David iz Mavhinj.
Za delegate v okrožnem odboru SDZ nabrežinske občine so izvoljeni Terčon Ivan, Žužek Franc in Sirca Stanko.
Zborovalci so se razšli v prijet-*em zadovoljstvu, ker se je postavila demokratična organizacija na Krasu, ki bo s svoje strani napela vse sile, da razprede v naši okolici našo demokratično misel in varuje vse koristi slovenskega podeželskega človeka.
Organizacija narodne demokr. mladine
Preteklo soboto se je vršilo v prostorih SDZ Martinovanje, ki ga je priredila Organizacija narodne demokratske mladine.
Prireditev je bila zelo dobro pripravljena in se je ravno temu zahvaliti, da so bili udeleženci vsestransko zadovoljni s programom in s postrežbo. Mimogrede naj poudarimo, da prostori ne odgovarjajo prevelikemu številu demokratično usmerjenih ljudi, ki se zanimajo in udeležujejo naših prireditev, ker so brez dvoma premajhni. Prireditelji naj v bodoče poiščejo za takšne prireditve velikemu številu naših pristašev bolj primerne prostore! Mnogo oseb je moralo zapustiti prireditev, ker so bili prostori prepolni že ob samem začetku.
Udeleženci so bili vidno presenečeni nad okusno okrašeno dvoranico in so se zato še z večjim veseljem sprostili ob zvokih ubranega salonskega orkestra.
Mislimo, da nam ni treba še posebej omenjati iziborno postrežbo: naj samo omenimo okusno pečeno svinjino, ki je šla zelo v slast, da jo je kar mimogrede zmanjkalo. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na mlado vino, ker so imeli pri njegovi izbiri prireditelji zelo dober okus.
Posebna točka1 večera je bila izvolitev »kraljične jeseni«, ki je izzvala veselo razpoloženje in ne manjše zanimanje. Katera naj bi bila med vsemi najlepša? Priznati moramo, da ni bila izbira lahka!
Z veliko nestrpnostjo so dekleta pričakovala izvolitve, ker je vsaka na tihem mislila, da prav gotovo prejme iz rok predsednika za to postavljene komisije vladarsko krono prešernega mladinskega večera. Gospodična Breda Samsova je prejela po utemeljeni sodbi komisije ne sicer krono, pač pa s srebrom tkani naramni trak. Kraljična je nato s predsednikom komisije dr. Olipom zaplesala še »kraljični valček« in s tem prevzela svojo oblast.
Udeleženci so bili tako razpoloženi, da se še pozno po polnoči niso mogli odločiti za razhod. S prireditvijo so organizatorji dokazali, da morejo tudi v bodoče z enako nesebičnostjo prirejati družabne večere, katerih se bo naša demokratična javnost z veseljem udeleževala.
Poudarimo naj še, da je Organizacija narodne demokratske mladine pokazala s tem večerom sposobnost samostojnega organizacijskega življenja in da bo tako s svojo delavnostjo mnogo doprinesla k slovenski stvari na Tržaškem.
*
ONDM je razgibala svoje sistematično delo v vse smeri javnega udejstvovanja in bo v kratkem začela s svojim časopisom, ki bo vestno urejevan in bo s tem pomoč naši demokratični mladini in ostali javnosti, ker bo obravnaval različna vprašanja v zvezi z našo demokratično skupnostjo.
Opozarjamo interesente, da se še vedno lahko vpišejo do nadaljnega v prostorih ONDM, ulica Machiavelli 22-11. v tečaje:	slovenščine,
angleščine, socialnih ved, govorništva, za različna ročna dela itd.
Naši mladini bomo tudi nudili pouk vseh klasičnih in modernih plesov.
Vesti s Tržaškega
Slovenci, ne pozabite praznika otrok!
Bliža se praznik veselja, ko pripravljate darila in razna prijetna presenečenja svojim otrokom. Z Miklavžem prihaja v deželo tudi zima, ko potrebujejo vaši otroci tople obleke, pa tudi čevljev in hrane. Kako prijetno vam je pri srcu, ko ste svoje otroke oblekli, obuli in obdarovali ter preskrbeli za zimo. Alco hočete, da bo vaše zadovoljstvo večje in popolnejše, to še ni zadosti. Spomniti se morate na tiste rojake — posebno pa na nedolžne otročiče ki vseh teh prijetnosti trenotno nimajo, ali le v zelo skromni in nezadostni meri. Poskrbite, da (odo uživali vsaj delček vašega brezkrbnega veselja. PRIPRAVITE TUDI ZANJE PAKET S PRIMERNIM DARILOM!
Slovensko dobrodelno društvo bi rado letos obdarovalo PRAV VSE revne otroke slovenskih osnovnih šol. Da bo lahko izpolnilo to svojo težko nalogo, se obrača na vse socialno čuteče in narodno zavedne
Tržačane s pozivom, da darujejo v razmerju svojih gmotnih sredstev in pripravijo tako revnim otrokom praznik otroškega veselja in hrepenenja. Po uspehu te nabiralne akcije bomo lahko izmerili srčno kulturo, pa tudi socialno in etično zavednost Tržačanov, Ne v praznem govoričenju, pač pa v dejanski pomoči se kaže prava narodna gorečnost! Zato naj ne bo Slovenca, katerega koli svetovnega nazora, ki bi se v tem trenotku odtegnil svoji narodni in socialni dolžnosti! .
Pred kratkim so prišli v Trst revni mladi dijaki iz Slovenske Benečije. Tudi zanje moramo poskrbeti, jih obleči in obuti ter nasititi, da bodo čutili bratsko ljubezen in povezanost s sorojaki na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Tekmujmo, kdo bo prej izvršil svojo dolžnost! Nočemo darov iz usmiljenja: KDOR VEC IMA’, VEC NAJ DA’!
Slovenci! Pošljite ali prinesite vaše darove v blagu in denarju v naš urad v ulici Machiavelli št.22 -
2.	nadstropje.
Ako bo pa naš zaupnik potrkal na vaša vrata, sprejmite ga prijazno in DAJTE, — če lahko kaj darujete, — brez godrnjanja in nepotrebnih izgovorov! Pomnite, da ne darujete njemu, pač pa se s primernim darilom le oddolžite svoji narodni in sooialni dolžnosti!
Slovenci! Pristopajte kot člani k Slovenskemu dobrodelnemu društvu v Trstu!
Jadranaški mladinski koncert v Nabrežini
S kratkim pozdravnim nagovorom, 14 pesmimi, 5 solističnimi nastopi ter venčkom narodnih, ki so ga spletli štirje mladi harmonikarji, so JADRANASI preteklo nedeljo zvabili v kinodvorano v Nabrežino kar celo gnečo navdušenih poslušalcev.
Solista operni baritonist prof. Marjan Kos in sopranistka Milena Cekutova, sta nudila poslušalcem lep umetniški užitek, a mladinskemu koncertu dobro podporo.
Breme dneva je resno in voljno prenašal moški zbor JADRAN, ki ga je vodil dr. Zorko Harej.
Ne gre nam toliko za razčlenjeno oceno zmožnosti tega mladega zbora, bolj važno se nam zdi, da o-tipljemo zdravega in zanosnega duha, ki preveva te fante in nujno ogreva tudi druge. S snovno nri-mero povedano: veseli smo, da imamo še tak pristen okus, da nam je ljubša skleda štrukljev s kozarcem vina, če vemo, da nam jih ponuja toplo srce, kakor trinadstropna torta s prebrisanimi koktaili, ki jim ne vemo pravega izvora ne namena.
Oceno lahko omejimo na takle kratek obrazec:
JADRAN je mlad in se pač bori z vsemi težavami mladih moških zborov. Tehnične hibe, kakor neuravnovešenost glasov, trdote v nastavkih in enoglasnih delih, into-nančno nihanje, neizpiljenost srednjih glasov in kar je še takega blaga, ne morejo zastreti vedrega slovenskega duha, ki močno vre iz teli grl. Pa še to je, da je večina pesmi precej zahtevnih, čeprav so jih premnogi zbori v zadnjih 40 letih po slovenski zemlji pogosto prepevali in jih včasih celo shematično prepilili. Da se jih je JADRAN kljub temu lotil, kaže njegov pogum. Dirigent je mož tenkega sluha in mehkega srca. Čutiti in videti je, da bi rad izvabil iz svojih pevcev še neskončno več, a neute-šeno hrepenenje bo moral še precej časa deliti s tolikimi drugimi, ki jih žulijo isti škornji. Taka je usoda vseh prizadevnih pevovodij
—	in hvala Bogu, da je tako.
Tu ostane samo eno: vztrajnost. Poroštvo za lepo bodočnost pa ima JADRAN v svoji mladosti in pogumu. To pa je nekaj, kar mora vsako slovensko srce razveseliti.
L. K.
(O samem zboru pa bomo obširneje poročali prihodnjič.)
Zasedanje občinskega sveta v Nabrežini
Pretekli ponedeljek dne 14. t. m. ob dveh pop. se je nadaljevalo zasedanje občinskega sveta v Nabrežini. Po prečitanju zapisnika v slovenščini in v italijanščini se je prešlo na dnevni red. Najprej se je nadaljevalo z reševanjem prošenj za nakup občinskih zemljišč za zidanje stanovanjskih hiš. Sklenilo se je, da se vsem štirim prosilcem proda občinsko zemljišče, in ker gre v treh primerih za delavske hiše, se to odda po najnižji ceni. Nato se preide na tretjo točko dnevnega reda, to je na občinski preračun.
Občinski odbornik Terčon podH izčrpno poročilo o dohodkih in izdatkih, predvidenih za leto 1950. Dohodki ,so razdeljeni v tri skupine in sicer: 1) Najemnine občinskih kamnolomov, 2) občinski davki in pristojbine in 3) občinska užitnina. Pri najemnini kamnolomov pojasni poročevalec o pogodbah, ki vežejo industrialce in občino v tem pogledu, in potek pogajanj, ki so se vršila med obema strankama, da bi ponovno določili višino najemnine, ki bi vsaj delno
odgovarjala današnji vrednosti denarja. Končno poda seznam vsot, ki jih plača za leto 1949 vsak industrialec, kar znese skupno 713.000 lir. Za leto 1950 bodo nova pogajanja, da se bo to vprašanje dokončno rešilo, dokler ne pride do novih pogodb. Dalje je poročevalec obširneje obrazložil posamezne postavke občinskih davkov in pristojbin. Posebno natančno je obrazložil družinski davek, ki je eden glavnih dohodkov za občino, a ki na drugi strani zadene skoro vsako družino v občini. Davki in pristojbine nam dajo vsoto 5.847.800 lir. Najvažnejši dohodek za našo občino pa je občinska užitnina, ki prinese občini približno 1.000.000 lir mesečno. Dalje je poročal o težavah, ki jih ima občina za izterjanje bolniških stroškov od posameznikov, katere pa mora občina redno plačevati raznim bolnicam. Dalje je še nekaj drugih malih dohodkov. Vsi dohodki skupaj dosežejo vsoto 20.362.537 lir.
iNato je poročevalec začel naštevati razne izdatke, ki jih ima naša občina. Med glavnimi so uprava 5 milijonov, osebje urada za užitnino 1.1 milijona, za zdravnika, živin-o-zdravnika, tehnični urad in izterje-
valnico davkov 1.5 milijona, voda 1 milijon, šole skoro 6 milijonov, bolniški računi 2 milijona, babice 835 tisoč itd. Skupna vsota vseh stroškov doseže višino 32.583.870 lir, tako da se izkaže primanjkljaj v znesku 12.221.333 lir.
Po poročilu odbornika Terčona bi se morala začeti debata o posameznih točkah preračuna, a na predlog svetovalca Fuksa so debato o tem prenesli na prihodnjo sejo. Vsak svetovalec bo med tem dobil v roke prepis izvlečka preračuna in se bo tako laže pripravil na razpravo. Razpravljalo se je samo nekaj o kamnolomih in o računih bolnice. Prihodnja seja bo v tem pogledu najbrž bolj živahna.
Prešlo se je nato na 7. točko dnevnega reda: gradnja stanovanjske hiše v .Nabrežini - kamnolomi. Tu je predstavnik italijanske Skupine g. Bandini predložil načrt za zidavo 52 stanovanj v skupni stavbi na prostoru, kjer so italijanska vojaška oblastva v času vojne sezidala štiri obširne zidove za vojaško skladišče pri južni postaji. Izkoristili bi te zidove v sedanji vrednosti 15 milijonov lir in bi napravili enonadstropno stanovanjsko poslopje v obliki okvira na vse štiri strani. Skupni stroški so predvideni za približno 70 milijonov. Občinski svet je sprejel ta predlog in dal občinskemu odboru nalog, naj zaprosi ZVU, da bi dala za to potrebna denarna sredstva na razpolago. Ako bo do tega prišlo, bi se pri nas stanovanjska kriza zelo omilila. Prihodnja seja bo v ponedeljek 21. t. m. ob 14. uri. Kot prva točka na dnevnem redu bo razprava o občinskem preračunu.
Učiteljsko društvo
Društvo Slovenskega katoliškega učiteljstva v Trstu vabi svoje člane in prijatelje na prvi sestanek v drugem letu društvenega delovanja, ki bo dne 17. t. m. ob 18. uri pri Sv. Antonu novem v ulici Ponchielli 2 - III. nadst.
Dnevni red je naslednji:
1. Duhovna misel;
2. Predavanje: Srčna vzgoja rn sedanja mladina;
3. Razgovor;
4. Slučajnosti.	ODBOR
ravnovesiti dohodke z izdatlsi, zato terja od vseh državljanov vso pomoč.
Tudi v tem pogledu ima država namen, kakor smo pred kratkim že omenili, izvesti preureditev davčnega obremenjevalnega sistema, tako da bi bili vsi zadovoljni! Dvomimo pa da ji bo uspelo, ker mošnje nobeden rad ne odpira!
V	Gorici se vsi pritožujejo, da jim je slabo. Vlada tem pritožbam kolikor toliko verjame, zato je davčni vijak manj oster in nimamo kričečih primerov poloma. Trdijo pa, 'zlasti trgovci, da ne bodo vzdržali več dolgo.
„Gor. Mohorjeva družba"
. V kratkem se bodo začele razpošiljati letošnje »mohorjevke«. Kdor je družbin ud in želi dobiti letošnji književni dar, naj se takoj zglasi pri domačem č. g. poverjeniku ter si s prednaročilom zagotovi knjige. Družba poklanja letos svojim članom tri knjige: 1) Koledar za 1.
1950	z bogato in pestro vsebino in mnogimi slikami; 2) Tonček iz Potoka, izvirna mladinska povest, spisal F. Bazilij; 3) Nevesta z diamantnim srcem in druge zgodbe, nabral in iz francoščine prevedel Fran Erjavec. Vse tri knjige stanejo 370.— lir.
DAROVI
Namesto cvetja na grob pokojnega Mira Pavloviča, znanega in priljubljenega planinca, darujejo njegovi prijatelji 1600 lir za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu. Hvala! Posnemajte!
Namesto cvetja ob poroki gdč. dr. Lilijane Agneletto z dr. Rei-som daruje g. Kalin Alojz z Opčin za »Demokracijo« 500 lir in za Slovensko prosvetno matico 500 lir.
Prisrčna hvala.
STROJEPISKO, veščo slovenske in italijanske stenografije iščemo. Ponudbe upravi lista, Trst - ul.
S.	Anastasio 1 - c, pod značko »STROJEPISKA«.
Vesti z Goriškega
Beguncem!
Kakor je bilo ponovno javljeno, nudi trenutno edino Avstralija možnost proste izselitve vsem beguncem. Opozarjamo pa, da bo avstralska komisija kmalu zaključila svoje delo v Italiji in se najbrže več ne vrne.
Organizacija IRO poziva vse begunce, naj se takoj odločijo in oddajo svoja imena na uradu Centra IRO - NCWC, Riva Piazzutta 18, ob ponedeljkih, torkih in petkih. Dosežen je sporazum, da ne bodo begunci, ki so se odločili za emigracijo, prisiljeni iti v taborišča, marveč bodo vse potrebno uredili po posredovanju omenjene pisarne ter bodo nato klicani naravnost pred komisijo. Po pregledu komisije jim bo dano 14 - 30 dni prostega časa, da se lahko vrnejo in uredijo svoje osebne zadeve. Vse pati bo plačala organizacija IRO, za to bo tudi skrbel urad centra.
Begunce pa ki imajo možnost, da dobijo vpoklic iz Argentinije, iz Združenih držav ali iz Kanade, pozivamo, da to uredijo čimprej. Pišejo naj takoj sorodnikom in znancem v omenjenih državah in naj jih prosijo, da napravijo takoj vpoklice. Organizacija IRO bo prenehala z*delom prihodnje leto, vendar naj se vsi interesirani zavedajo, da ne smejo čakati zadnjih mesecev, temveč naj si takoj preskrbijo vse potrebno za emigracijo. Pozivamo pa zato, da kasneje nihče ne bo mogel očitati, da ni bil kdo pravočasno obveščen!
Center IRO - NCWC
Prijava premoženj, ki so ostala v Jugoslaviji
Finančna intendanoa v Gorici je' prejela tiskovine, ki so potrebne za prijavo italijanskih premoženj v Jugoslaviji v smislu odloka od 10. okt. Prizadeti lahko dvignejo te tiskovine pri finančni intendanci v uradnih urah. Opozarjamo, da morajo biti prijave vložene na zakladno ministrstvo (Ministero del Tes j-ro - Direznone Generale del Te-soro I.R.F.E.) do 30. novembra. Ministrstvo priporoča, naj se z vložitvijo prijav pohiti, da ne bo ob koncu meseca prevelikega navala.
Vinska letina
V	splošnem imajo naši kmetje letos slabo vinsko letino! Le redko kateri je presegel polovico lanske-
ga pridelka, po večini so vsi pod polovico lanskega. Vzroki temu so: suša in toča. Pevma, Oslavje, Ste-verjan, Valerišče, Jazbine'v Spodnjem Cerovem, Plešivo pod Medano in Skriljevo pa nekaj drugih manjših krajev v Brdih se ne morejo letos ponašati z bogato kletjo in tudi cene niso zadovoljive: do šestdeset lir za liter sladkega Brica pride malokateri kmet! V ostalem pa je treba potrditi, da je pridelek kakovostno izvrsten: zlasti rebula je prav okusna. Upamo, da bodo letos vsi naši kmetje že zgodaj prodali svoj vinski pridelek in da se ne bo zgodilo kakor lani, ko ga niso mogli razprodati, ker so preveč odlašali in čakali še boljšo ceno kot je bila, potem so se pa spekli, ker so prišla na trg italijanska vina po nizki konkurenčni ceni.
Drugi. slovenski kraji na Goriškem (južna okolica Gorice in Kras) pridelujejo le malo vina, zato ne pridejo pri stvari več kot toliko v poštev.
Drugi poljski pridelki pa so bili letos precej bogati in kmetje so z izkupičkom zadovoljni:	gre	pred-
vsem za sadje, žito in krompir.
Davčni vijak
Davčno breme postaja tako za kmeta, kakor za trgovca in obrtnika vedno bolj občutljivo.. Ne moremo sicer trditi, da preti kakemu kmetu dražba, kot se je to dogajalo nekoč pod fašizmom, in tudi trgovec in obrtnik nista še na bobnu. Toda v splošnem je povišek davčnega bremena precej visok, zlasti v mestu. Tudi ne moremo trditi, da je davčni vijak pri nas najhujši, ker prihajajo iz notranjosti države mnogo hujše pritožbe v tem pogledu. Država hoče pač u-
20 - 25 letnega ---------
Trgovskega pomočniki
za manufakturno trgovino iščem. - Ponudbe na upravi Demokracije pod značko:
Pomočnik 22. ____________
Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska:
tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
Zimo je pred durmi!
Kje dobiš toplo perilo in obleke kakor tudi nogaoice in vse potrebščine 7
modni trgovini
11
ii
soncu
d
oogal Nizza • Rismondo I.
Priporoča se Lupše Ivan
Mizarji I MovalGi | podjetniki •
Deske s mre* kooe, mace> snooe in tr» dih l e s o o, trame, oeza< ne ploSče, furnir, parkete in droa nudi najugodneje
TEL. CALEA 90441 TRST
Viale Sonnino, 2 4
Mizarsko podjetje
Emilij Pertot Barhavlje, ul. Bovedo IS - tel. 39-08 izdeluje:
vsa stavbna dela -pohištva vseh vrst - tudi po načrtu -čolne ________________
Največjo izbiro
ZIMSKIH PLAŠČEV, POVRŠNIKOV, LODNOV, DEŽNIH PLAŠČEV, OGRINJAL (mantelline)
po brezkonkurenčnih cenah.
dobite pri
Magazzini del Corso
Trst - Cor
s o
Tržaško krznarstvo - Pellicceria Triestina
TRG SV. IVANA (Piazza S. Giovanni) št. 4 - III. nadstropje
UGODNOSTI PRI PLAČEVANJU