21 Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne I r e n a M a v r i č - Ž i ž e k * 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 37(497.4Ptuj)ꞌꞌ1918/...ꞌꞌ Irena Mavrič-Žižek: Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 88=53(2017), 4, str. 21–54 Avtorica v svojem prispevku obravnava slovenizacijo nemškega šolstva v Ptuju po koncu 1. svetovne vojne. Posebej obravnava šole, učni kader ter izobraževanje otrok nemške manjšine v Ptuju. Ključne besede: deška mestna ljudska šola, dekliška mestna ljudska šola, šulferjanska šola, deželna gimnazija, dekliška meščanska šola, obrtna nadaljevalna in gremijalna trgovska šola, šolski svet, dijaški in dekliški dom, glasbena šola 1.01 Original Scientific Article UDC 37(497.4Ptuj)ꞌꞌ1918/...ꞌꞌ Irena Mavrič-Žižek: “Slovenisation” of the German Education in Ptuj after World War I. Review for History and Ethnography, Maribor 88=53(2017), 4, pp. 21–54 The author discusses the “Slovenisation” of the German educational system in Ptuj at the end of World War I. schools, teaching staff and the education of German minority in Ptuj are discussed in detail. key words: boys’ city school, girls’ city school, “Schulverein” school, provincial gym- nasium, girls’ bourgeoisie school, trade advanced and guild business school, school board, hall of residence for boys and girls, music school * dr. Irena Mavrič-Žižek, muzejska svetovalka, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Ulica heroja Tomšiča 5, SI – 2000 Maribor 22 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies Do razpada Habsburške monarhije je Ptuj veljal za nemški jezikovni otok zno- traj slovenskega podeželja. Podobno kot v Mariboru so se tudi na Ptuju člani mestnega sveta in gerent mestne občine dr. Fran Jurtela1 po prevratu znašli v zelo težkem položaju pri deavstrizaciji mestne in javne uprave ter pri vzpo- stavitvi slovenskega videza mesta. Zavedali so se, da dolgoročnih sprememb ne bodo mogli doseči, če se ne bodo v najkrajšem času lotili reorganizacije avstro-ogrskega šolskega sistema, ki je imel pri vzgajanju bodočih generacij pomembno vlogo pri krepitvi nacionalne zavesti.2 Kakšen pomen je imelo slo- vensko šolstvo za mesto, nam razkriva tudi Spomenica okrajnega glavarja dr. Otmarja Pirkmajerja,3 naslovljena na predsedništvo Deželne vlade Slovenije in na poverjenika za uk in bogočastje 27. junija 1919. V njej je ob nameravani 1 Dr. Franc Jurtela, odvetnik, politik, gospodarstvenik in posestnik, se je rodil leta 1853 v Hvaletincih. Ker so mu zelo zgodaj umrli starši, je svoje otroštvo preživel pri sorodnici Frančiški Ketiš pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. Po končani osnovni šoli (obiskoval jo je pri Sv. Antonu in Andražu, dokončal pa na Ptuju), je končal gimnazijo v Mariboru, nato pa študij prava v Gradcu. Po končanem študiju se je vrnil na Ptuj, kjer se je aktivno vključil v nastajajoče narodnostno gibanje. Med leti 1891 in 1897 je živel v Šmarju, leta 1886 je prevzel odvetniško pisarno po umrlem dr. Gregoriču. Po smrti dr. Božidarja Raiča je postal poslanec v štajerskem deželnem zboru. Funkcijo poslanca je opravljal vse do leta 1909, v tem času je bil tudi namestnik deželnega glavarja. Bil je predsednik in častni član ptujske narodne čitalnice, zaslužen pa je za ustanovitev Posojilnice in hranilnice na Ptuju. Po prevratu je bil gerent mestne občine Ptuj od 26. novembra 1918 do 8. marca 1919. Umrl je 28. junija 1926 na Ptuju; v: Marija Masten Hernja, Majerič Kekec Nataša, Prvi med enakimi!, Funkcija mestnega sodnika in župana skozi stoletja, Zgodovinski arhiv Ptuj 2006, str. 35; dalje navajam: Masten Hernja, Prvi med enakimi!. 2 Andrej Vovko, Učilnice na temni strani meseca. Temna stran meseca: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945–1990. Zbornik člankov in dokumentov (urednik: Andrej Aplenc). Ljubljana 1998, str. 195 (dalje navajam: Vovko, Učilnice na temni strani meseca). 3 Otmar Pirkmaier, pravnik, publicist in politik, se je rodil 25. avgusta 1888 v Framu. Pravo je študiral v Gradcu in na Dunaju, kjer je leta 1912 tudi promoviral. Služboval je v Gradcu in Slovenj Gradcu, leta 1914 pa je bil premeščen k okrajnemu glavarstvu na Ptuju. Po kon- čani prvi svetovni vojni je bil imenovan za vodjo ptujskega glavarstva. Leta 1924 je postal veliki župan mariborske oblasti, leta 1927 pa je odšel v Beograd. Najprej je bil načelnik, nato pa generalni inšpektor ministrstva za notranje zadeve. Oktobra 1929 je bil imenovan za podbana Dravske banovine. V letih med 1931 in 1936 je predaval na Pravni fakulteti v Ljubljani predmeta Notranja uprava Kraljevine Jugoslavije ter Zakon o občinah. Med okupacijo je prišel v ožje vodstvo JNS, v letih med 1942 in 1944 je deloval v liberalni Napredni delovni skupnosti in Slovenski zavezi. Nemški okupator ga je konec oktobra 1944 odpeljal v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je bil med sodnimi procesi proti predvojnimi gospodarstveniki v odsotnosti obsojen na 10 let izgube narodne časti, zaplembo premoženja in 5 let zapora. Zaradi gospodarskega sodelovanja z okupatorjem ga je julija 1945 izredno vojaško sodišče v Ljubljani obsodilo na smrt. Po drugi svetovni vojni je bil rektor münchenske univerze Svobodna Evropa, pooblaščenec visokega komi- sarja ZN za nenemške begunce, v začetku šestdesetih let pa se je vrnil v Slovenijo. Umrl je v Celju 14. maja 1971; v: Enciklopedija Slovenije, knjiga 8 Nos/Pli, Mladinska knjiga, Ljubljana 1994, str. 353. Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 23 opustitvi višjih razredov ptujske gimnazije dr. Pirkmajer opozoril, da se novi- ca o reduciranju šolskih oddelkov izkorišča za »protidržavno agitacijo«. Vla- do je zaprosil, da naj zato upošteva »narodnostno-politični moment« in naj zaradi prejšnjih premestitev narodnozavednega učiteljstva v ptujskem okraju drugače postopa. Ker se je iz Ptuja, kot »narodno eksponiranega« mesta, v preteklosti vodila vsa »protislovanska politika«, je pomembnost izobraženstva za »narodno probudo« mesta in okraja zelo velika. Kako potrebno je to delo zlasti v ptujskem okraju, lahko presoditi vsakdo, ki pozna tukajšnje razmere ter mu je znano dejstvo, da je v okraju okoli 10.000 »zloglasnih in zagriženih« Štajercev«. Poudaril je, da bo »mogoče le z dosledno koncentracijo zavedne in- teligence v Ptuju zbrisati mestu »nemški značaj« in le tako »se bode obrtništvo in drugi nižji socialni sloji sami od sebe spreobrnili in postali zopet Slovenci, kar so po rodu«.4 Vladni komisar dr. Matej Senčar5 je v prošnji Višjemu šolskemu svetu v Ljubljani 1. aprila 1920 med drugim zapisal, »da se bo pogubni vpliv ponemčevanja, katero je gojilo prej nemško šolstvo«, odpravilo le s pomočjo »narodnega šolstva«.6 »Da je dobro narodno šolstvo v Ptuju najboljše sredstvo za utrditev državne misli ob meji« pa je opozarjal tudi časopis Ptujski list.7 Razvoj šolstva in izobraževalnega sistema je bil vseskozi odvisen od širših družbenopolitičnih razmer. Vladajoče politične elite so si vzgojo in izobra- ževanje prikrojile v »poslušno orodje za vzgajanje mladega rodu po lastnih ideoloških načelih« ter ju podredile svojim kulturno-političnim ciljem.8 Do leta 1918 se je šolstvo na slovenskem Štajerskem razvijalo po zakonih, veljav- nih za Avstro-Ogrsko monarhijo, v ključnih, organizacijskih in vsebinskih elementih pa se je le-to nadaljevalo tudi po prevratu vse do leta 1929. Po osnovnošolskem zakonu, ki je bil sprejet 14. maja 1869, so postale šole državne in deželne ustanove. Odpravljena je bila razdelitev šol na trivialne, normalne in glavne šole, namesto njih pa so bile vpeljane ljudske osnovne in meščanske 4 Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Mestna občina Ptuj 1864–1941, šk. 243, štev. spisa 864/1919, Spomenica okrajnega glavarja dr. Pirkmajerja, naslovljena na Predsedništvo Deželne vla- de za Slovenijo in gospodu poverjeniku za uk in bogočastje, Ptuj 27. junij 1919. Vest, da hoče poverjeništvo za uk in bogočastje gimnazijo skrčiti na tri nižje gimnazijske razrede, je zelo razburila ptujsko javnost. Politični nasprotniki – Nemci in nemškutarji so v me- stu razširili govorice, da imajo Slovenci v novi jugoslovanski državi takšno »zboljšanje socialnega in kulturnega položaja«, da se jim sedaj ne dovoli »niti toliko šol, kakor so jih imeli pod nemško avstrijsko vlado.«; dalje navajam: SI_ZAP/0005, fond: MOP. 5 Dr. Matej Senčar, pravnik, rojen 1873, umrl 1942, gerent mestne občine v letih 1919–1921 in ptujski župan v letih 1924–1927. Bil je narodnjak in predvojni čitalničar, leta 1933 pred- sednik moške podružnice CMD in banski svetnik; v: Masten Hernja, Prvi med enakimi! str. 35. 6 SI_ZAP/0005, fond MOP, šk. 247, štev. spisa 440/1, Prošnja vladnega komisarja Višjemu šolskemu svetu v Ljubljani, Ptuj 1. april 1920. 7 Šolstvo v Ptuju, Ptujski list, letnik I, štev. 10, 8. junij 1919, str. 1. 8 Vovko, Učilnice na temni strani meseca, str. 196. 24 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies šole.9 Gimnazije so po avstrijskem šolskem zakonu postale »elitne« osrednje in splošnoizobraževalne srednje šole, kjer so ob zaključku šolanja dijaki opra- vili zrelostni izpit – maturo.10 Nemške lokalne oblasti so podpirale ustanavlja- nje le nemških šol, saj so se zavedale »nevarnosti narodne meščanske šole in krepitve slovenske gospodarske inteligence«, s tem posredno pa tudi »srednjega produktivnega sloja prebivalstva«.11 Pri ustanavljanju šol jim je bila v trdno oporo organizacija Deutscher Schulverein.12 Ta je s pritiski na slovenske otro- ke v ljudskih šolah vzgajala bodoče generacije »nemškutarjev«. Tudi na Ptuju je Schulverein denarno podpiral gimnazijo, mestno nemško deško in dekli- ško šolo, glasbeno šolo ter zidanje dijaškega in dekliškega doma. Leta 1910 pa je društvo z lastnimi denarnimi sredstvi postavilo nemško šolo v prime- stnem naselju Breg.13 Med prvo svetovno vojno je ptujski župan Josef Ornig14 9 Franc Ostanek, Šolski sistemi na Slovenskem v obdobju 1774 do 1963. Šolska kronika, Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje Ljubljana, letnik 8, št. 1, Ljubljana 1999, str. 52, 58 in 59. Novi šolski zakon je dokončal šolsko reformo, ki se je začela v revolucionarnem letu 1848. Novo prosvetno ministrstvo na Dunaju je v osnutku temeljnih načel javnega pouka prvič zahtevalo enotnost osnovne šole. Splošna šolska obveznost je bistveno pripomogla k hitremu dvigu pismenosti Slovencev. Do prve svetovne vojne so slovenske dežele dose- gle zavidljivo raven pismenosti, ki ni veliko zaostajala za najbolj razvitimi nemškimi in češkimi deli Avstro-ogrske monarhije. 10 A. Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem (elektronski vir). Pedagoški inštitut, Ljubljana 2009, str. 19 (http://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=913). Reforma šolske zakonodaje za srednje in visoke šole je bila sprejeta leta 1849. 11 Maček Jure, Slovensko meščansko šolstvo po letu 1918 do sprejetja zakona o meščanskih šolah. Arhivi, letnik 30, štev. 1, Ljubljana 2007, str. 124. 12 Deutscher Schulverein, nemška zasebna šolska organizacija je na slovenskem Štajerskem začela graditi mrežo svojih šolskih ustanov, vrtcev in osnovnih šol ter poslopij zanje z ciljem »ohranjanje maternega jezika obmejnega nemškega prebivalstva«. Poleg nemških otrok so v te zavode začeli pridobivati tudi otroke slovenskih staršev, ki so bili politično in ekonomsko odvisni od Nemcev. 13 Bogo Teply, Narodnostno življenje pri Lenartu v Slovenskih goricah. Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, str. 488; Ljubica Šuligoj, Pot Učiteljskega društva za ptujski okraj od njegovih začetkov do nemške okupacije leta 1941. Šolska kronika, Zbornik za zgodo- vino šolstva in vzgoje, letnik 10, leto 2001, štev. 2, str. 254 in 256. V zadnjih desetletjih 19. stoletja so Nemci tudi na Ptuju s pomočjo šolskih zavodov ter ob podpori nemškega kapitala – denarnega zavoda graške Sparkasse in Südmarke, načrtno širili germanizacijo. Že leta 1882 je okrajni šolski svet mesta Ptuja zahteval, da se glede na nemški značaj mesta lahko poučuje na šolah le v nemškem jeziku, leta 1887 pa, da se iz deške šole odstranijo vsi slovenski učitelji. Nemška prevzgoja je zajela otroški vrtec, mestne šole in dijaški dom. Znanje nemškega jezika je ptujskemu prebivalstvu omogočalo izobraževanje in pridobivanje delovnih mest. 14 Josef Ornig, štajercijanski politik in ptujski župan se je rodil 7. junija 1859 kot sin mli- narja Matije Orniga in Apolonije, roj. Senekovič, v Hrastovcu v Slovenskih goricah. Na Ptuju je obiskoval ljudsko šolo in prvi razred gimnazije, nato pa se je izučil za peka. Kot pekovski pomočnik je potoval po Nemčiji, Franciji in Angleškem. Po vsej verjetnosti si je na teh potovanjih pridobil širši pogled in nove ideje, ki jih je kasneje prenesel v Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 25 v številnih prošnjah, naslovljenih na graške in dunajske denarne zavode za podporo dijaškemu in dekliškemu domu, zapisal, da je Ptuj v zadnjih deset- letjih načrtno organiziral in razširjal osnovno, strokovno in srednje šolstvo. Mesto je zadostno število učencev šolam zagotovilo z ustanovitvijo in stalnim razvijanjem dijaškega in dekliškega doma. Velike denarne žrtve, povezane z razvojem šolstva, je občina sprejela nase v trdnem prepričanju, da na ta način najbolj učinkovito utrjuje nemški značaj mesta Ptuja, ki je »jezikovni otok v slovanskem morju med 100.000 slovenskimi prebivalci ptujskega okraja«. Trd- no je bil prepričan, »da bodo, četudi bi val jugoslovanstva v sedanjem boju za jugoslovansko državo izšel kot zmagovalec, te nemške šole predstavljale čvrst branik in bodo mogle kljubovati tudi zmagovalcu«.15 O pomembnosti nemških šol in o učenju nemškega jezika je ptujsko prebivalstvo s svojimi članki nepre- stano opozarjal tudi časopis Štajerc. Pred začetkom šolskega leta 1918/19 je starše pozval, »da naj pošljejo svoje otroke v nemške šole, kjer se bodo izobrazili v nemškem jeziku in s tem imeli boljšo bodočnost«.16 Časopis je ostro napadel slovenske učitelje na ptujskem podeželju, ki so, kakor jim je očital »zagnali celi vrišč« ko so jih »nekateri starši ptujske okolice /…/ povprašali, če bi ne bilo dobro poslati svoje otroke v nemške šole, češ da jim bode bodočnost z znanjem nemškega jezika bolj olajšana. /…/. Članek zaključuje z obtožbo, da »ti podli zlobneži /…/ v svojem sovraštvu do vsega, kar je nemškega naši mladini niti tega za bodočnost vsakega človeka tako potrebnega jezika ne privoščijo« ter s pozivom staršem »…ne ozirajte se na desno in levo ampak korakajte po ravni poti do vašega blagostanja, ki ga najdete v izobrazbi nemškega jezika vaših otrok«.17 Sredi septembra 1918, le kratek čas pred prevratom, pa je časopis zapisal, da je »Nemška šola na Bregu pri Ptuju vzorno učilišče /…/ v katerej zadobi naša mladina pravo vzgojo v zvesto-avstrijskem duhu«. Kljub temu pa je bila »v jugoslovanskem veleizdajalskem listu od /…/ političnega nasprotnika ptujsko mesto in mu dal svetovljanski videz. Po vrnitvi domov se je leta 1886 poročil s hčerko znanega gostilničarja na Bregu, Avrelijo Straschill. V zakonu so se mu rodili štirje otroci, dve hčeri in dva sinova: Josef Oskar (1889–1935), diplomiran inženir, ter Pavel Ornig (1894–1966), ki je po očetu na Ptuju prevzel vsa podjetja in firme. Ob prevratu in neuspelem poizkusu ohraniti Ptuj »nemški« je skupaj z ženo Avrelijo pobegnil v Gradec. Naselil se je v svoji vili v bližini Gradca v Mariagrün. Umrl je v Gradcu 12. marca 1925, njegove posmrtne ostanke so kasneje pokopali skupaj z ženo Avrelijo in tetama Alojzijo in Marijo na ptujskem pokopališču; v: Marija Hernja Masten, Ptujski župan Josef Ornig (1859–1925), tipkopis, Ptuj 2000; Masten Hernja, Prvi med enakimi!, str. 32 in 34. 15 SI_ZAP/0005, fond: MOP, šk. 227, štev. spisa 266/917, Dopis ptujskega župana Orniga, 26. marec 1918. Krilatica »Ptuj, majhen nemški jezikovni otok v slovanskem morju« je bila večkrat uporabljena v dopisih župana Orniga ter v časopisu Pettauer Zeitung in je postala stereotip v avstrijskem zgodovinopisju. 16 Začetek šole in njeni dobri cilji, Štajerc, letnik 19, štev. 36, 8. september 1918, str. 4. 17 Hujskanje učiteljstva proti nemščini, Štajerc, letnik 19, štev. 39, 29. september 1918, str. 4. 26 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies na podli način napadena. Boga naj zahvali, to nesramno dopisunče, da sam nemški zna, drugače bi moral danes krave »štriglati« in hleve »kidati«, kakor se to godi vsem nesrečnikom, ki niso imeli prilike zahajati v nemške šole ali so bili od hujskajočih duhovnikov in učiteljev od tega zadržani. /…/ Ker pa vemo, kateri narod in jezik ima boljšo bodočnost, zato pa se mora naša deca nemški učiti, da ne bode moralično propadla. /…/ Komur pa to ne pristoja, ta pa se naj poda /…/ dol v »blaženo« kraljemorilsko Srbijo«.18 Slika 1: Poslopje gimnazije in dijaškega doma na Ptuju (vir: Katja Zupančič, »Narodna zavest se je prebudila na Ptuju leta 1908«, katalog ob obletnici septembrskih dogodkov na Ptuju leta 1908, Zgodovinski arhiv Ptuj, str. 17). Pred prevratom je imel Ptuj dobro organizirano mrežo vzgojnih in izobra- ževalnih ustanov. Poleg nemškega mestnega otroškega vrtca, ustanovljenega že leta 1875, so na Ptuju delovale še nemška mestna petrazredna dekliška in petrazredna deška ljudska šola, vsaka z eno vzporednico, štirirazredna de- kliška meščanska šola s sklepnim tečajem, Deželna gimnazija cesarja Franca Jožefa, Glasbena šola nemškega glasbenega društva (Musikverein), obrtno- -nadaljevalna šola za obrtne vajence, trgovska in enoletna gospodinjska šola za dekleta ter »šulferjanska petrazrednica« na Bregu pri Ptuju.19 Vse šole so bile nemške, slovenščina se je poučevala le v gimnaziji, kjer je bila obvezna le za Slovence, za nemške dijake pa so bili neobvezni tečaji slovenskega jezika. V zadnjem predvojnem šolskem letu 1913/14 je od 156 Nemcev na gimnaziji tečaj slovenščine obiskovalo samo 26, kar je predstavljalo le šestino vpisanih. Ob izbruhu vojne se je pouk slovenščine na gimnaziji prekinil, ponovno se je uvedel za slovenske dijake šele na zahtevo profesorja za slovenščino v šolskem 18 Nemška šola na Bregu pri Ptuju, Štajerc, letnik 19, številka 38, 22. september 1918, str. 4. 19 Karel Verstovšek, Preustroj šolstva v Sloveniji, Slovenec, letnik 49, štev. 7 in 8, 11. in 12. januar 1921, str. 1; Šolstvo v Ptuju, Ptujski list, leto I, štev. 10, 8. junij 1919, str. 1. Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 27 letu 1915/16, med tem ko neobvezne slovenščine za nemške dijake med vojno ni bilo.20 Mesto je imelo tudi Dijaški in Dekliški dom, ki sta bila vseskozi »močna ste- bra za ohranitev in krepitev nemštva v Ptuju, kar naj bi ostala, tudi če bi prišlo do ustanovitve južno-slovanske države«.21 Poleg nemških šol sta v mestu de- lovali še slovenska deška in dekliška okoliška šola, na katerih so poučevali iz- ključno le slovenski učitelji, obiskovali pa so ju le otroci slovenskega okoliškega prebivalstva.22 Po prevratu, sredi novembra 1918, je ptujski podžupan Johann Steudte v poročilu o razmerah v mestu, naslovljeno na območno načelstvo v avstrijski Gloggnitz, zapisal, »da v mestu vlada popolni mir, /…/ mestne šole so še vedno nemške kot so bile prej, predvideva se, da bodo verjetno še naprej ostale nemške, na vsak način pa bo možna nemška vzgoja otrok v mestu«.23 Ptujski mestni svet je pustil v prvih mesecih slovenske oblasti po prevratu nemško šolstvo nedotaknjeno. Podobno kot v Mariboru so se tudi na Ptuju zavedali, da je to zelo občutljivo področje, kjer je bil vpliv nemštva najmoč- nejši. Mnogi nemški in nemškutarsko usmerjeni starši iz vrst obrtnikov in trgovcev ter od nemških učiteljev nahujskana mladina so še vedno upali, da bo Ptuj priključen k nemški Avstriji in da se bo vanj vrnila nemška oblast.24 Zavedajoč se pomena vzgojno-izobraževalnih ustanov, so se po prevratu upi- rali slovenizaciji šolstva. Z izgovori, da njihovi otroci »ne razumejo« in »ne go- vorijo slovensko«, so ptujski Nemci zahtevali svoje – nemške šole, premožnejši nemški meščani pa so začeli pošiljati otroke na šolanje drugam.25 Kljub temu pa je reorganizacija šolskih ustanov iz nemških v slovenske na Ptuju kakor 20 Prav tam. 21 SI_ZAP/0005, fond: MOP, šk. 232, štev. spisa 609-1918, Prošnje raznim denarnim zavo- dom za podporo dijaškega doma. 22 SI_ZAP/0121, fond: Osnovna šola Mladika Ptuj 1878–1992, šk. 47, ovoj 59, Šolska kro- nika okoliške osnovne šole v Ptuju, Šolsko leto 1945/46, Zgodovina in razvoj šole. Otroci iz občin Krčevina, Grajena, Mestni Vrh, Nova vas, Rogoznica, Žabjak, Kicar, Podvinci, Mezgovci, Spuhlja, Velovlek, Pacinje, Dornava in Brstje so do leta 1852 obiskovali mestno šolo na Ptuju. Leta 1853 so tudi okoliški otroci dobili svojo dvorazredno šolo, ki je bila najprej nastanjena v žitnici minoritskega konventa v Ptuju, nato se je preselila v minorit- sko hišo na Minoritskem trgu, leta 1870 pa se je v dominikansko vojašnico, kjer je ostala do leta 1874. V letih, ki so sledila, je šola gostovala v različnih mestnih hišah, leta 1878 pa se je preselila v novozgrajeno šolsko poslopje Narodne šole v Ptuju (danes je v njej enota Vrtca Ptuj na Raičevi ulici). Do leta 1890 so deklice in dečki iz okolice hodili v skupno štirirazredno mešano šolo, nato pa se je šola razdelila v Deško in Dekliško okoliško šolo. Obe šoli sta imeli skupno šolsko poslopje. 23 SI_ZAP/0005, fond: MOP, šk. štev. 234, štev. spisa 1432–1918, Poročilo podžupana Jo- hanna Steudta o položaju na Ptuju, 16. november 1918. 24 SI_ZAP/0005, fond: MOP, šk. štev. 232, štev. spisa 611/4-1918, Dopis 19. december 1918. 25 Ljubica Šuligoj, Med svetovnima vojnama (Gimnazija v narodnoobrambnem boju). Zbor- nik ob 125-letnici ptujske gimnazije (urednik: Vlado Horvat). Gimnazija Ptuj 1994, str. 49 (dalje navajam: Šuligoj, Med svetovnima vojnama). 28 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies tudi drugod na slovenskem Štajerskem, potekala mirno, brez večjih zapletov. Poverjeništvo za uk in bogočastje pri Narodni vladi SHS je najprej odstavi- lo narodno nezanesljive, nemškutarske in nemške mestne ter okrajne šolske nadzornike, v letu 1919 pa je razpustilo še stare mestne in okrajne šolske svete. Že decembra 1918 je bil razrešen okrajni šolski nadzornik za mesto Ptuj in za nemške šole v ormoškem okraju, nadučitelj Tomaž Wernitznigg.26 Januarja 1919 pa je Poverjeništvo za uk in bogočastje odstavilo še okrajnega šolskega nadzornika za nemške ljudske šole na Ptuju, v Ormožu, Rogatcu in Rogaški Slatini dr. Adolfa Braunerja, profesorja na ptujski gimnaziji. Opravljanje nje- govih nalog je poverjeništvu zaupalo Matiji Hericu,27 okrajnemu šolskemu nadzorniku na Ptuju.28 Že marca 1919 pa je naloge okrajnega šolskega nad- zornika za ptujski in ormoški sodni okraj prevzel Pavel Flerè,29 nadučitelj iz Letuša.30 Naloge okrajnega šolskega nadzornika je opravljal vse do 1. avgusta 1924, ko je postal v ministrstvu za prosveto SHS referent za osnovne šole za Slovenijo.31 Z novim letom 1919 je Višji šolski svet v Ljubljani preuredil 26 Izpremembe v osebju, Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani, letnik I, štev. 26, Lju- bljana 20. december 1918. Nadučitelj Tomaž Wernitznigg je bil okrajni šolski nadzornik za nemške šole tudi v okrajih Konjice, Sv. Lenart v Slovenskih goricah (danes Lenart v Slovenskih goricah), Ljutomer, Marenberg (danes Radlje ob Dravi), Maribor –okolica, Rogatcu, Šoštanju, Slovenski Bistrici in Slovenj Gradcu. 27 Dr. Matko (Matija) Heric, profesor, rojen 1883 v Vučji vasi pri Ljutomeru. Po končani gimnaziji v Mariboru je nadaljeval študij matematike in fizike na univerzi na Dunaju. Po končanem študiju je od leta 1913 poučeval v Mariboru, kjer je leta 1932 postal direktor realne gimnazije. Ob okupaciji leta 1941 se je umaknil v Ljubljano, kjer je poučeval na 2. ženski realni gimnaziji. Po vojni je bil nameščen v gimnazijo na Ptuju, kjer je bil leta 1946 upokojen; v: Ribnikar, Sejni zapisniki, III. del, str. 182. 28 Izpremembe na bivšem Štajerskem, Učiteljski tovariš, leto 59, štev. 1, 3. januar 1919, str. 4. 29 Pavel Flerè, slovenski pedagoški in mladinski pisec, organizator šolstva, je bil rojen 25. januarja 1883 v Ljubljani. Po opravljeni gimnaziji in učiteljišču v Ljubljani je kot učitelj služboval v Sv. Marku pri Ptuju (danes Markovci), v Lovrencu v Slovenskih goricah, v Sv. Štefanu v Šmarju pri Jelšah in Letušu v Savinjski dolini. Leta 1919 je postal okrožni šolski nadzornik na Ptuju, v letih 1924–1939 pa je bil referent za osnovno šolo na ministrstvu za prosveto v Beogradu. Bil je uspešen pedagog in pedagoški pisatelj, svoje članke je objavljal v časopisih Popotnik in Učiteljski tovariš ter sodeloval v slovenskih in hrvaških učiteljskih društvih. Po prvi svetovni vojni je leta 1919 za potrebe šolske reforme skupaj z E. Ganglom sestavil Načrt preustrojitve šolstva in narodne vzgoje, leta 1929 pa je so- deloval tudi pri sestavi Zakona o narodnih šolah. Umrl je 14. oktobra 1963 v Ljubljani; v: SBL, geslo Flerè Pavel, elektronska izdaja (http://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi189614/). 30 Imenovanje mestnih oziroma okrajnih šolskih nadzornikov, Učiteljski tovariš, leto 59, štev. 11, 14. marec 1919, str. 4. 31 SI_ZAP/0121, fond: Osnovna šola Mladika Ptuj 1878–1992, šk. 47, ovoj 59, Kronika Deške osnovne šole, šolsko leto 1923/24. Po odhodu Pavla Flerèta je bil na njegovo mesto ime- novan Ivan Koropec, okrajni šolski nadzornik v Ljutomeru, ki pa službe ni nastopil, saj je bil takoj po imenovanju prestavljen v Maribor. Maja 1925 ga je zamenjal vodja deške šole v Ptuju nadučitelj Josip Gorup. Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 29 mestne in okrajne šolske svete. Stari ptujski mestni šolski svet, ki je bil v rokah Nemcev in domačih nemškutarjev, je bil razpuščen.32 Sestavljen je bil nov slovenski, ki ga je najprej vodil gerent mestne občine dr. Fran Jurtela, po njegovem odstopu pa vladni komisar dr. Matej Senčar. Namestnik predsed- nika je postal mestni in okrajni šolski nadzornik Pavel Flerè, učiteljstvo je zastopal vodja slovenske mestne ljudske šole Ivan Klemenčič, s strani cerkve- nih oblasti pa je bil v mestni šolski svet imenovan Martin Jurkovič, prošt in mestni župnik na Ptuju. Ostali člani so bili: gimnazijski ravnatelj Fran Vajda, zdravnik dr. Bela Stuhec, vodja okrajne bolniške blagajne Jože Rože, odvetnik dr. Fran Jurtela in sodarski mojster ter dolgoletni podžupan Ptuja Johann (Ivan) Steudte, zastopnik ptujskih Nemcev in meščanov.33 Zaradi težav s člani in zaradi ukinitve mestne avtonomije je mestni šolski svet v letu 1920 prene- hal z delom.34 Njegove naloge je prevzel okrajni šolski svet za Ptuj in okolico pod vodstvom dr. Otmarja Pirkmajerja. Poleg njega in šolskega nadzornika Pavla Flerèta so bili v svetu še zastopnik učiteljev Bruno Rozband, učitelj pri Sv. Vidu (danes Videm pri Ptuju), cerkveni zastopnik Janez Toman, župnik iz Hajdine, ki ga je čez nekaj časa zamenjal prošt iz Ptuja Martin Jurkovič, gimnazijski profesor dr. Josip Komljanec, advokata dr. Ivan Fermevc in dr. Fran Jurtela, okrajni zastopnik Miha Brenčič in Simon Toplak, posestnik v Mosteh.35 Mestni šolski svet je z delom ponovno začel februarja 1922. Vodil ga je ptujski župan Tomaž Lozinšek, med člani pa se omenjajo Pavel Flerè, Franc Fink, šolski nadzornik za meščanske šole, Ivan Klemenčič, zastopnik učiteljstva, Ivan Cilenšek, zastopnik cerkve, dr. Matej Senčar, dr. Bela Stuhec, Vinko Šerona, N. Šegula in Tomanič Adolf.36 Čeprav je Narodna vlada SHS v Ljubljani že novembra 1918 objavila od- redbo o uporabi slovenskega jezika v šolah, je ostalo nemško šolstvo na Ptu- ju nedotaknjeno vse do aprila 1919. Višji šolski svet v Ljubljani je v smislu 32 SI_ZAP/0005, fond: MOP, šk. 214, štev. spisa 69-SCH-1913, Vabilo za sejo mestnega šol- skega sveta 4. april 1913. Člani mestnega šolskega sveta pred in med prvo svetovno vojno so bili: predsednik sveta sodarski mojster in podžupan Johann (Ivan) Steudte, Josef Fleck, industrialec in posestnik Simon Hutter, strokovni učitelj in od leta 1917 vodja Dekliške meščanske šole Anton Kern, opekarnar Jakob Matzun, advokat dr. Avgust Plachky, dr. Ignaz Rossmann, okrajni zdravnik dr. Beck, mestni fizik dr. Franz Xaver Mezler ter šolski inšpektor vodja dekliške meščanske šole Anton Sterling, po njegovi smrti leta 1917 pa ga je zamenjal gimnazijski profesor dr. Adolf Brauner. 33 SI_ZAP//0121, fond: Osnovna šola Mladika Ptuj 1878–1992, šk. 47, ovoj 59, Kronika Deške osnovne šole, šolsko leto 1919/20; Preustroj mestnih in okrajnih šolskih svetov, Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani, letnik I, štev. 41, 23. januar 1919, str. 10. 34 Prav tam. 35 Prav tam. 36 SI_ZAP/0121, fond: Osnovna šola Mladika Ptuj 1878–1992, šk. 47, ovoj 59, Kronika Deške osnovne šole v Ptuju, šolsko leto 1921/22; Dopisi – Pri občinski seji, Ptujski list, letnik 3, štev. 10, 5. marec 1922, str. 2. 30 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies odredbe Poverjeništva za uk in bogočastje z dne 20. novembra 1918, št. 8608 ter na predlog mestnega šolskega sveta na Ptuju aprila 1919 preuredil ljudsko in meščansko šolstvo. Ob tem pa je odpustil iz službe tudi 20 učiteljev in učiteljic nemške narodnosti, ki so se izrekli za »nemško Avstrijo«. Preureditev je določala, da se razpustita nemška mestna ljudska deška in nemška mestna ljudska dekliška petrazrednica. V prostorih nemške dekliške šole se ustanovi slovenska petrazredna meščansko-ljudska šola z eno vzporednico. Dekliška meščanska šola ostane za tekoče leto še naprej nespremenjena, torej nemška, na šoli pa se uvede slovenščina kot obvezni učni predmet. Prav tako nemška ostane do konca šolskega leta tudi deželna gimnazija. Za otroke »pristne nem- ške narodnosti« se ustanovi manjšinska petrazredna mešana ljudska šola z eno vzporednico in z nemškim učnim jezikom. Na šoli se poučuje slovenščina kot obvezen učni predmet od tretjega razreda naprej.37 Slovenizacija ljudskih šol na Ptuju je med Nemci in nemškutarji vnesla precejšnje vznemirjenje. Maja 1919 je o tem poročal tudi Ptujski list, ki je zapisal, »da se zaradi slovenske šole vznemirjajo /…/ ravno taki, ki so prej molčali, ko so bile v Ptuju samo nemške šole in so se v njih ponemčevali otroci slovenskih staršev. Naša vlada je to krivico odpravila s tem, da je ustanovila slovensko šolo, v katero morajo hoditi otroci slovenskih staršev, za pristne Nemce pa je nemška šola. Ako nekaterim otro- kom, ki so vedno hodili v nemške šole, slovenščina dela zdaj od začetka nekaj težav, potem tega ni kriva sedanja šola ampak prejšnja. Sicer pa je za otroke tem boljše, čim prej se navadijo na slovenščino, ki je državni in poslovni jezik …«.38 Slovenizacije je bila najprej deležna breška šola.39 Po navedbah dr. Karla 37 Preustroj ljudskih in meščanskih šol, odslovitev in namestitev učiteljstva v Ptuju; Sloven- ska šola v Ptuju, Ptujski list, leto I, štev. 4, 27. april 1919, str. 2; Odpuščeni iz šolske službe v Ptuju, Uradni list deželne vlade za Slovenijo, letnik I, štev. 89, 8. maj 1919, str. 300. 38 Zaradi slovenske šole v Ptuju, Ptujski list, letnik I, štev. 7, 18. maj 1919 str. 3. 39 O ustanovitvi samostojne osnovne šole na Bregu so razpravljali na deželnem šolskem svetu že leta 1889. Otroci iz breške občine so že od nekdaj hodili v ptujsko mestno nemško šolo. Ker je bilo iz leta v leto na omenjeni šoli vedno več breških otrok, so šolske oblasti začele pritiskati na breško občino, da ustanovi svojo šolo. Leta 1902 si je občina Breg sposodila denar za nakup zemljišča, sama gradnja šole s pomočjo Deutscher Schulvereina pa se je začela šele leta 1910. Slavnostno odprtje novozgrajene enonadstropne šole je bilo 4. novembra 1911. Nemško šolo, ki je imela šest učilnic, so obiskovali šoloobvezni otroci nemško usmerjenih staršev, med katerimi so prevladovali trgovci, obrtniki in posestniki iz Zgornjega in Spodnjega Brega ter iz Dražencev. Poleg njih pa so na šolo hodili tudi otroci iz Hajdine, Slovenje vasi, Sel, Lancove vasi in Sv. Vida pri Ptuju (danes Videm pri Ptuju), pa čeprav niso bili vešči nemškega učnega jezika. Prvi učiteljski zbor so sestavljali nadučitelj Albin Wankmüller, učitelj Emmerich Dereani ter učiteljica Ida Rodoschegg. Šola, ki se je imenovala Državna osnovna šola na Bregu, je bila najprej trirazrednica, ker pa je število učencev naraščalo, so jo že 1. aprila 1912 spremenili v štirirazrednico, leta 1917 pa so na šoli odprli še peti razred; v: SI_ZAP/103, fond: Osnovna šola Breg 1912–1984, Historiat ustvarjalca. Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 31 Verstovška40 je bila to »šulferjanska nemška ljudska šola«, ki je imela ob pre- vratu pet razredov. Poverjeništvo za uk in bogočastje je že 1. aprila 1919 na šoli razrešilo nemške učne moči: Emerika Dereania, Albo Högenwarth, Elizabeto Kramberger in Ido Radoschegg.41 Izjema je bil le ravnatelj šole, nadučitelj Albin Wankmüller, ki je ostal na šoli vse do upokojitve 1. decembra 1921.42 Z nastavitvijo slovenskih učnih moči: učiteljice Marije Duler iz Sv. Vida pri Ptuju, učiteljice Marije Drobnič iz Sv. Bolfenka v Slovenskih goricah, začasne- ga učitelja Henrika Klenovška pri Novi cerkvi in začasne učiteljice Frančiške Mohorič iz ptujske okolice, je šola postala slovenska.43 Časopis Ptujski list je v svoji prvi številki 6. aprila 1919 za breško šolo zapisal, da je »padla zopet ena ponemčena kovačnica v ptujskem okraju. Upamo, da bo kmalu tudi v mestnih šolah vlada napravila red«.44 Konec aprila 1919 sta proces slovenizacije doži- veli tudi nemška deška in nemška dekliška ljudska šola. Deška (mestna) ljudska šola (Knabenschule in Pettau),45 ki se je nahajala v Raičevi ulici (stavba nekdanje Osnovne šole Ljudevita Pivka), je imela ob 40 Dr. Karel Verstovšek, slovenski politik in filolog, rojen je bil 26. julija 1871 v Velenju. Po končani osnovni šoli v Velenju in gimnaziji v Celju je v letih 1883–1897 študiral klasično filologijo v Gradcu, kjer je leta 1903 doktoriral. V letih 1889–1911 in 1921–1923 je pou- čeval na klasični gimnaziji v Mariboru. V času Avstro-Ogrske monarhije je bil leta 1909 in 1913 izvoljen v kmečko kurijo štajerskega deželnega zbora, leta 1910 in 1911 pa je bil poslanec v državnem zboru. Leta 1918 je postal predsednik Narodnega sveta za Štajer- sko, prvega novembra 1918 je podpisal odlok o imenovanju Rudolfa Maistra za generala ter dosegel imenovanje slovenskih okrajnih glavarjev in županov. Pri Narodni vladi v Ljubljani je bil v letih 1918–1921 poverjenik za uk in bogočastje. Kot tak je sodeloval pri reorganizaciji šolstva v narodnem duhu, zaslužen je za ustanavljanje strokovnih in srednjih šol, ustanovil je gimnazijo v Murski Soboti, v Beogradu pa je izposloval denar za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Bil je poklicni politik v Slovenski ljudski stranki ter član številnih društev, bančni nadzornik svetov in častni član desetih štajer- skih občin. Umrl je v Mariboru 27. marca 1923; v: Enciklopedija Slovenije, knjiga 14 V/ We, Ljubljana 2000, str. 200 in 201. 41 Izpremembe v osebju, Uradni list deželne vlade za Slovenijo, letnik I, štev. 66, Ljubljana, 22. marec 1919. 42 Prav tam. 43 Prav tam. 44 Breg pri Ptuju, Ptujski list, letnik I, št. 1, 6. april 1919, str. 2. 45 SI_ZAP/102, fond: Osnovna Deška šola v Ptuju (Knabenschule in Pettau 1867–1945), Historiat ustvarjalca. Začetki šolstva na Ptuju segajo v obdobje protestantizma, ko se na Ptuju omenja ime učitelja Wagmeistra, ki je bil nadzornik mestne tehnice in je učil na »zakotni luteranski šoli«, katera pa je bila že leta 1603 zaprta. Protestantski šoli je sledila mestna župnijska šola, ki je imela v letih 1787–1809 dve učilnici in dva učitelja, pouk pa je potekal v nemškem jeziku. Leta 1796 se je mestna župnijska šola (Pfarrschule) združila z enorazredno okoliško šolo, ustanovljeno leta 1792. Ob združitvi sta obe šoli postali dvorazrednici, svoje prostore pa sta imeli najprej v minoritskem samostanu, nekaj časa pa tudi v mestni hiši. Leta 1843 se je od župnijske (mestne) nemške šole ločila okoliška ljudska šola. Župnijska (mestna) šola se je leta 1850 preimenovala v Glavno šolo. Podre- jena je bila ptujskemu mestnemu magistratu, od leta 1853 je imela svoje prostore v stari 32 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies prevratu pet razredov s paralelko v 4. razredu, kjer so učence pripravljali za vpis na gimnazijo. To je bila šola z nemškim učnim jezikom, na njej pa so poučevali le nemški učitelji. V šolskem letu 1918/19 je bilo vpisanih v šolo 269 učencev, od teh je bilo 178 Nemcev (66,2 %) in 91 Slovencev (33,8 %). Slovenski učenci na šoli, ki so bili večinoma iz okolice, so morali za šolanje plačevati posebno šolnino.46 Po velikonočnih počitnicah je Višji šolski svet v Ljubljani 22. aprila 1919 razpustil celoten učiteljski zbor, ki so ga sestavljale učiteljice Margareta Kainz, Martina Pristernig, Gabriela Wressnig, Sophia Lassbacher in Ida Hörl ter učitelja Karel Kramberger ter Rihard Wolf, ki je bil premeščen na Deško meščansko šolo v Maribor.47 Odpuščen je bil tudi ravnatelj šole Hans Wolf, ki je zavod vodil od leta 1907. Že naslednji dan, 23. aprila, je ves šolski inventar in vodenje šole predal nadučitelju Josipu Gorupu s Polenša- ka.48 Ob prevzemu šole je šolski upravitelj Josip Gorup v kroniko zapisal: »Di- sciplina na šoli ni bila najboljša – vzrok so bile deloma vojne razmere, deloma so bili otroci naščuvani proti slovenskemu učiteljstvu, nekaj pa je bilo krivo tudi nemško učiteljstvo. Tudi učni uspehi so kazali, da so učenci med vojsko šolo malo obiskovali, kratko rečeno, šola je bila precej zanemarjena«.49 Odpuščene nemške učitelje so s prvim majem na šoli zamenjali nadučitelj Franc Šegula iz Sv. Lenarta nad Laškim, nadomestna učiteljica Marija Jurman iz Ljubljane, učiteljica Lojzka Kocmut iz Središča ob Dravi. Na šolo sta bila dodeljena tudi učitelj Drago Rustja iz Barkovelj in nadomestna učiteljica Marija Menard iz Št. Janža na Dolenjskem, vendar službe nista nastopila. Učitelj Rustja je bil v tem času še vedno v vojaški službi kot častnik v pomožnem uradu Dravske mežnariji pri mestni cerkvi. Leta 1870 se je šola preimenovala v Štirirazredno ljudsko šolo (Vierklassige städtische Volksschule zu Pettau). Na šoli sta se leta 1873 odprli dve vzporednici za deklice, naslednje leto ji je sledila tretja leta 1877 pa še četrta. Šola se je leta 1878 delila na štirirazredno Dekliško in petrazredno Deško šolo. Zaradi prostorske stiske so za potrebe Deške osnovne šole v šolskem letu 1887/88 zgradili novo šolsko poslopje v Raičevi ulici (v tej stavbi je bila nekdanja OŠ dr. Ljudevita Pivka). Z Deško šolo so bili združeni 1. in 2. razred obrtne nadaljevalne šole ter 3. razred pripravljalne trgovske šole. Pouk na šoli je bil do leta 1920 »utrakvističen«; Glej tudi Bojc Etbin, Doneski h gradivu za zgodovino šolstva na območju sedanje občine Ptuj. Petovio–Ptuj 69–1969. Zbornik razprav ob tisoč dvestoletnici (urednik: dr. Vladimir Bračič). Maribor 1969, str. 227–230. 46 Šolstvo v Ptuju, Ptujski list, letnik I, štev. 10, 8. junij 1919, str. 1. 47 Osebne vesti, Učiteljski tovariš, letnik 59, štev. 20, 14. maj 1919, str. 3; Izpremembe v osebju, Uradni list Deželne vlade za Slovenijo, letnik 1, štev. 89, 8. maj 1919, str. 300; SI_ZAP/0121, fond: Osnovna šola Mladika Ptuj 1878–1992, šk. 47, ovoj 59, Kronika Deške šole v Ptuju, Šolsko leto 1918/1919. 48 SI_ZAP/0121, fond: Osnovna šola Mladika Ptuj 1878–1992, šk. 47, ovoj 59, Kronika Deške šole v Ptuju, Šolsko leto 1918/1919; dalje navajam: Kronika Deške osnovne šole. 49 Kronika Deške osnovne šole, šolsko leto 1918/19. Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 33 divizijske oblasti v Ljubljani.50 Konec maja je bila učiteljica Lojzka Kocmut po opravljenem izpitu za meščanske šole premeščena na dekliško meščansko šolo. Na njeno delovno mesto je bila dodeljena začasna učiteljica Štefanija Jerše. Verouk sta na šoli poučevala Ivo Gašparič, kaplan iz ptujske proštijske cerkve ter evangelijski župnik Erich Winkelman.51 Takoj po prevzemu šole je šolski upravitelj Josip Gorup razdelil učence po narodnosti. Na šoli so ostali le dečki nemške narodnosti, njim pa so se pridružile deklice nemške narodnosti iz Dekliške (nemške mestne) ljudske šole. Zamenjale so dečke slovenske na- rodnosti, ki so bili dodeljeni novoustanovljeni mestni slovenski šoli. Delitev otrok po narodnosti je pri mnogih starših, ki so bili »nezavedni in nahujskani proti slovenski oblasti«, naletela na huda nasprotovanja. Še vedno so upali, »da meje niso definitivne in da pride Ptuj pod avstrijsko republiko«.52 Deška me- stna ljudska šola se je razpustila, ustanovila pa se je Mestna mešana nemška ljudska šola, ki je imela pet razredov. Učni jezik je bila nemščina, od tretjega razreda dalje pa so na šoli poučevali kot učni predmet tudi 5 ur slovenščine. S slovenizacijo šole se ni mogel sprijazniti veroučni učitelj Erich Winkelman, ki se je udeležil tudi prve učiteljske konference novoustanovljene šole 29. aprila 1919. Na šolski konferenci je zahteval razpravljanje v nemškem jeziku, z ute- meljitvijo, da »on ne razume slovensko« in »ker je to še vedno nemška šola«. Ker je njegovo pritožbo glede uporabe slovenskega jezika na nemški šoli Višji šolski svet v Ljubljani zavrnil, se ni več udeleževal kasnejših mesečnih šolskih konferenc.53 Po razdelitvi učencev je na šoli ostalo 169 otrok, 80 dečkov in 89 deklic. Med njimi je bilo mnogo učencev slovenske narodnosti, ki niso znali slovensko, pa čeprav njihovi straši, kakor je zapisano v šolski kroniki, sploh »nemško niso znali pravilno govoriti, kaj šele pisati, saj so obiskovali samo slo- venske šole«.54 Ker so imele po zakonu manjšine pravico do šol v materinem jeziku, je bila na osnovi posebnega odloka, ki ga je izdal Višji šolski svet v Ljubljani 27. junija 1919, med počitnicami na šoli opravljena podrobna naro- dna diferenciacija šoloobveznih otrok. Odlok je med drugim določal, da lahko nemško manjšinsko šolo obiskujejo le otroci »pristne nemške narodnosti, kjer sta oče in mati Nemca. Takih otrok pa je bilo v Ptuju malo«, kakor je poročala šolska kronika. Zaradi izločitve nenemških otrok se je število otok nemške narodnosti zmanjšalo, in to kljub dejstvu, da je na šolo prišlo tudi nekaj otrok 50 Prav tam; Preustroj ljudskih in meščanskih šol, odslovitev in namestitev učiteljstva v Ptuju, Učiteljski tovariš, letnik 59, štev. 17, 23. april 1919, str. 6; Izpremembe v osebju, Uradni list deželne vlade za Slovenijo, letnik I, štev. 88, 7. maj 1919, str. 293. 51 Kronika Deške šole v Ptuju, šolsko leto 1918/19. 52 Prav tam. 53 Prav tam. 54 Prav tam. 34 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies iz ukinjene »breške šulferjanske« šole.55 V šolskem letu 1919/20 je bilo na šoli le še 88 otrok, 43 dečkov in 45 deklic, zato se je šola 13. oktobra 1919 iz petraz- rednice spremenila v trirazrednico, v začetku leta 1920 pa v dvorazrednico. Otroke nemške narodnosti sta poučevala Štefanija Jerše in Josip Gorup.56 Po poročanju mestnega šolskega sveta je imela šola v začetku marca 1920 le še 78 otrok, od tega 47 dečkov in 31 deklic. Po številu otrok je bila upravičena le do ene nemške vzporednice na deški in dekliški ljudski šoli, vendar je na željo Johanna (Ivana) Steudta, člana mestnega šolskega sveta ter predstavnika ptujskih Nemcev, nemška šola ostala nespremenjena vse do konca šolskega leta.57 Sredi julija 1920 je Ptujski list poročal, da imajo Nemci »nemško ljud- sko šolo v Ptuju, a jo bojkotirajo, ker je učiteljstvo slovensko« ter da »nekateri otroci baje sploh niso hodili v šolo«.58 V šolskem letu 1920/21 se je število nemških otrok ponovno zmanjšalo, zato se je mešana nemška šola opustila kot samostojna ustanova. Z odlokom štev. 4954 Višjega šolskega sveta sta se 24. avgusta 1921 preoblikovali mešana nemška in mešana slovenska osnov- na šola v Deško in Dekliško petrazredno osnovno šolo, vsaka z eno nemško vzporednico.59 Že 21. oktobra 1921 sta se obe nemški vzporednici z odlokom Višjega šolskega sveta v Ljubljani štev. 12052 združili v en razred, deška in dekliška osnovna šola pa sta postali šestrazredni.60 V šolskem letu 1923/24 je bilo v nemški razred vpisanih le 23 učencev nemške narodnosti.61 Ker se je v naslednjih dveh letih število nemških otrok zaradi imenske analize ponovno zmanjšalo, so mestne šolske oblasti v Ptuju 26. oktobra 1925 dokončno uki- nile nemški oddelek. Dečke nemške narodnosti so porazdelili med razrede deške osnovne šole, deklice nemške narodnosti pa so se šolale na dekliški osnovni šoli.62 Z ukinitvijo nemškega pouka se nikakor niso mogli sprijazniti Nemci in nemškutarji. Ukinitev nemškega šolskega oddelka so obravnavali tudi na osmi redni seji ptujskega mestnega sveta 30. oktobra 1925. Problem nemškega pouka v mestu – ukinitev nemške paralelke dva meseca po začetku šolskega leta kljub dejstvu, »da je bilo zadostno število prijavljenih otrok«, je na seji izpostavil odbornik dr. Sixt Fichtenau, ptujski odvetnik. Na seji je ostro 55 Prav tam. 56 Prav tam, šolsko leto 1919/20. 57 Iz seje mestnega šolskega sveta 1. marca 1920, Ptujski list, letnik II, štev. 10, 7. marec 1920, str. 2. 58 Ptujska nemška stranka, Ptujski list, letnik II, štev. 29, 18. julij 1920, str. 1. 59 Kronika Deške šole v Ptuju, šolsko leto 1920/21; Okoliška ljudska šola v Ptuju, Ptujski list, letnik II, štev. 35, 29. avgust 1920, str. 2. 60 Kronika Deške šole v Ptuju, šolsko leto 1920/21 in 1921/22; SI_ZAP/0005, fond: MOP, šk. 247, štev. spisa 738/2, Preustrojitev mestnega ljudskega šolstva, Ptuj 30. avgust 1920. 61 Vovko, Nemško manjšinsko šolstvo na Slovenskem v obdobju stare Jugoslavije. Zgodo- vinski časopis, letnik 40, leto 1986, štev. 3, str. 315. 62 Kronika Deške osnovne šole v Ptuju, šolsko leto 1925/26. Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 35 protestiral proti takšnemu ravnanju političnih oblasti proti nemški manjšini v Ptuju in to ravno v času, ko so v Ženevi63 potekala manjšinska pogajanja. Po ostri polemiki so nemški odborniki Johann (Ivan) Steudte, Pavel Pirich, Valerijan Spruschina (Spružina) skupaj z dr. Fichtenauom demonstrativno zapustili občinsko sejo. Okrajni šolski nadzornik Josip Gorup je preostalim odbornikom na koncu seje pojasnil, da se je nemški oddelek ukinil zaradi tega, ker se je zanj prijavilo le 28 učencev, za obstoj oddelka pa je bilo po zakonu potrebno najmanj 30 otrok. Župan dr. Matej Senčar, tudi sam član šolskega mestnega sveta, je bil prepričan, da je bil protest dr. Fichtenaua na občinski seji neumesten. Za ukinitev nemške paralelke ni bil pristojen mestni svet, ampak šolska oblast. Dr. Fichtenau, ki je bil prav tako sam član mestnega šolskega sveta, je imel priložnost protestirati proti nameravani ukinitvi nem- škega pouka na seji šolskega sveta, vendar tega ni storil.64 Med okupacijo je kronist v Ptujsko vaško knjigo (Dorfbuch Pettau) zapisal, da je bilo otrokom, 63 Kongres evropske manjšinske organizacije, znane pod imenom Kongresi evropskih na- rodnosti (manjšin), je potekal v Ženevi konec oktobra in v začetku novembra 1925. Or- ganizacija si je prizadevala doseči priznanje pravic do samouprave manjšin na kulturnem področju. Na kongresu je prišlo do posebnega dogovora – »regionalnega sporazuma« med predstavniki manjšin iz Italije, Avstrije in Jugoslavije, katerega priprave so po be- sedah predstavnika nemške manjšine v Sloveniji dr. Camilla Morocuttija segale v april 1924, ko je bil pripravljen poseben »Osnutek za skupno varstveno akcijo manjšin«. Ta je pozival vse evropske manjšine k solidarnostni politiki na narodnostnem področju ter se zavzemal za sodelovanje med sosednjimi regionalnimi manjšinami. Predelani tekst osnutka je bil spomladi leta 1925 v Jeni natisnjen pod naslovom »Europa und die völ- kischen Minderheiten«. Avtor natisnjenega teksta je bil C. Morocutti. Bistvo sprejetega »regionalnega sporazuma« v Ženevi je bilo strnjeno v petih izhodiščih. S prvim so manj- šine želele doseči svoje pravice le v lojalnem sodelovanju z vlado in oblastmi države, v kateri živijo, z drugim da se omogoči večinskim narodom in vladam strokovno, pravično predvsem pa demokratično ureditev manjšinskega vprašanja, s tretjim izhodišče, da je sistem uporabe lastnih državljanov kot talce za sorojake državnega naroda v sosednji državi v nasprotju z duhom evropske civilizacije in demokracije. Z četrtim, da politika represalij do državljanov druge narodnosti ni v interesu prizadete manjšine in z petim, da z regionalnim sporazum vlade ne bodo več prisiljene z represalijami podpirati sorojake v sosednjih državah in da omogoča lojalno in razumevanja polno sodelovanje z večinskim narodom in z odgovornimi oblastmi. Pri »regionalnem sporazumu« so poleg Nemcev iz Slovenije sodelovali še južnotirolski Nemci ter predstavniki Slovencev iz Koroške (dr. Franci Petek) in iz Primorske (dr. Engelbert Besednjak in dr. Josip Vilfan); v: Tone Zorn, Kulturna avtonomija za koroške Slovence in nemška manjšina v Sloveniji med obema vojnama. Zgodovinski časopis, letnik 28, štev. 3–4, Ljubljana 1974, str. 350–351. 64 SI_ZAP/0005, fond: MOP, knjiga štev. 101, Sejni zapisniki mestnega sveta za leto 1925, Zapisnik 8. redne seje mestnega sveta, 30. oktober 1925. Odlok prosvetnega ministrstva, sprejet 18. junija 1925, je za obstoj manjšinskih oddelkov na osnovnih šolah predpisal priglasitev najmanj 30 učencev nemške narodnosti. 36 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies ki so bili nemško vzgojeni, zelo težko v slovenski šoli. Zato jih je v tajnosti v nemškem jeziku privatno poučeval učitelj Albin Wankmüller.65 Velikih sprememb je bila deležna tudi nemška Dekliška (mestna) ljudska šola (Mädchen Volksschule),66 ki je imela svoje prostore od leta 1902 v no- vozgrajeni stavbi z dekliškim internatom (danes Osnovna šola Mladika) ob Dravi. Ob pričetku šolskega leta 1918/19 je bilo na šoli 225 učenk, od tega 157 Nemk (69,8 %) in 68 Slovenk (30,2 %).67 Podobno kot na deški, je tudi na tej šoli Višji šolski svet v Ljubljani konec aprila 1919 iz službe odpustil nemške učiteljice: Mario pl. Strobah, Amalijo Danko, Mario Pichler, Erno pl. Eisner, Freyo Sutter in Heleno Dermout.68 Vodstvo šole je bilo zaupano učitelju Ivanu Klemenčiču s Ptujske gore, njemu so se v začetku maja na šoli pridružili še učitelj Avgust Peček iz Sežane, učitelj Mirko Majcen iz Destrnika, učitelji- ca Filomena Gorup s Polenšaka, učiteljica Viktorija Flerè iz Letuša, začasna učiteljica Janja Šegula iz Markovcev in učiteljica Marta Božič iz Podgorja v okraju Sevnica, ki je dekleta začasno poučevala ročno delo. Od starega uči- teljskega zbora je na šoli ostal le katehet Ivan Mesner.69 Takoj po slovenskem prevzemu šole so tudi tukaj razdelili učenke po narodnosti. Deklice slovenske narodnosti so ostale na šoli, deklice nemške narodnosti pa so se priključile fantom na Mestni mešani nemški ljudski šoli. Nemška Dekliška ljudska šola se je razpustila, na mesto nje je bila ustanovljena Mestna mešana slovenska šola s petimi razredi.70 Šolski upravitelj Ivan Klemenčič je ob prevzetju šole v šolsko kroniko zapisal, da je bila med otroki »disciplina vsled nasprotovanja prebivalstva proti slovenski šoli pomanjkljiva. Mladina je bila vzgojena v nem- škem duhu ter se je poučevala v nemškem jeziku do prevzetja šole«.71 65 Zgodovinski oddelek Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, fasc: Nemška predvojna dejav- nost, inv. št. LR 1561: Listi iz Dorfbuch Pettau-Nemška dejavnost v Ptuju red letom 1941, str. 2; dalje navajam: ZG PMPO. 66 Samostojna Dekliška ljudska šola je bila ustanovljena leta 1878, ko se je Mestna glavna šola razdelila na petrazredno deško in štirirazredno dekliško šolo, ki je leta 1896 prerasla v sedemrazrednico. Do preselitve leta 1902 je imela svoje prostore v stari mežnariji pri mestni cerkvi. 67 Šolstvo v Ptuju, Ptujski list, letnik I, štev. 10, 8. junij 1919, str. 1. 68 Osebne vesti, Učiteljski tovariš, leto 59, štev. 20, 14. maj 1919, str. 3; Izpremembe v osebju, Uradni list Deželne vlade za Slovenijo, letnik 89, štev. 89, 8. maj 1919, str. 300. 69 SI_ZAP/0121, fond: Osnovna šola Mladika Ptuj 1878–1992, šk. 47, ovoj 59 Kronika Dr- žavne dekliške narodne šole v Ptuju, šolsko leto 1918/19; Preustroj ljudskih in meščan- skih šol, odslovitev in namestitev učiteljstva v Ptuju, Učiteljski tovariš, letnik 59, štev. 17, 23. april 1919, str. 6., Izpremembe v osebju, Uradni list deželne vlade za Slovenijo, letnik I, štev. 88, 7. maj 1919, str. 293. 70 SI_ZAP/0121, fond: Osnovna šola Mladika Ptuj 1878–1992, šk. 47, ovoj 59, Kronika Dr- žavne dekliške narodne šole v Ptuju, šolsko leto 1918/19. 71 Prav tam. Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 37 Slika 2: Mladika – poslopje Dekliške meščanske šole in Dekliškega doma na Ptuju (vir: Katja Zupančič, »Narodna zavest se je prebudila na Ptuju leta 1908«, katalog ob obletnici septembrskih dogodkov na Ptuju leta 1908, Zgodovinski arhiv Ptuj, str. 17). Reorganizacija je po prevratu zajela tudi meščansko šolstvo. Od leta 1902 je na Ptuju delovala trirazredna Dekliška meščanska šola (Mädchen Bürger- schule in Pettau), ki je bila nemška. Leta 1910 so ji priključili kot nekakšen četrti razred še enoletni tečaj za praktično izobrazbo deklet v gospodinjski in trgovski smeri.72 Aprila 1919 je Višji šolski svet iz učiteljske službe odpustil ravnatelja Antona Kerna, ki je bil hkrati tudi ravnatelj nemškega dijaškega doma, ter strokovno učiteljico Ano Kaschowitz, Elzo Danko, Amalijo Heiss ter učiteljico ženskih ročnih del Wilhelmino Strukel.73 Vodstvo šole je za eno leto začasno prevzela učiteljica Irma Šeligo iz Šmartna pri Slovenj Gradcu, njej so se na šoli pridružile strokovni učiteljici Ivana Kobal iz Škofje Loke in 72 AZG PMPO, fasc.: Buržoazna dejavnost pred vojno – narodnoobrambna dejavnost, inv. št. LR 1248 Spominski list septembrskih dogodkov, Ptuj 8. 9. 10. september 1933, str. 11, (dalje navajam: Spominski list septembrskih dogodkov). Dekliška meščanska šola je bila ustanovljena 1. marca 1902. Ravnatelj šole je postal Josef Löbl, meščansko šolski učitelj iz Brücka na Štajerskem. V prvem šolskem letu je šolo obiskovalo 86 učenk, kasneje pa se je število učenk gibalo okoli 115. V šolskem letu 1903/04 je vodstvo šole prevzel učitelj Anton Stering iz Ptuja, 20. julija 1909 je bil imenovan za sreskega šolskega nadzornika za vse osnovne in meščanske šole na Spodnjem Štajerskem. Šolo je vodil vse do svoje smrti 7. novembra 1917, za njim pa je upravo šole prevzel strokovni učitelj Anton Kern. V šol- skem letu 1905/06 je bila v vseh razredih uvedena francoščina kot neobvezen predmet. V šolskem letu 1906/07 so za absolventke meščanske šole in gojenke dijaškega doma odprli enoletni gospodinjski tečaj, kjer so se dekleta učila šivanja, kuhanja, krojenja in ročnih del. Leta 1910 so šoli priključil kot nekakšen četrti razred še enoletni tečaj za praktično izobrazbo deklet v gospodinjski in trgovski smeri. 73 Osebne vesti, Učiteljski tovariš, leto 59, št. 20, 14. maj 1919, str. 3; Izpremembe v osebju, Uradni list Deželne vlade za Slovenijo, letnik 1, štev. 89, 8. maj 1919, str. 300. 38 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies Marija Voršič iz Zavrča, začasna učiteljica ženskih ročnih del Marta Božič iz Podgorja v okraju Sevnica ter konec maja učiteljica Alojzija Kocmut iz nemške mešane ljudske šole, v septembru 1919 pa še Ljudmila Janežič.74 Nemščini, ki se je kot učni jezik obdržala v vseh razredih do konca šolskega leta, se je pridružila kot učni predmet tudi slovenščina. Poučevala se je 4 ure tedensko v vsakem razredu. S šolskim letom 1919/20 se je na Dekliški meščanski šoli vpeljal v prvem razredu slovenski jezik kot učni jezik, drugi in tretji razred pa sta ostala še naprej nemška, saj se, kakor je poročal Ptujski list, »učenke v pičlih dveh mesecih preteklega šolskega leta niso mogle naučiti dovolj slovenščine«.75 Kljub temu pa je postala slovenščina v obeh razredih obvezen učni predmet. Svoje prostore je imela šola v prostorih nekdanjega nemškega dekliškega do- ma (Deutschen Mädchenheim), ki so ga po sklepu mestnega šolskega sveta preimenovali v Mladiko. Poleg omenjene šole je v Mladiki deloval tudi inter- nat za dekleta.76 S šolskim letom 1920/21 je postala dekliška meščanska šola popolnoma slovenska, nemški in srbohrvaški jezik pa sta se poučevala kot neobvezna predmeta. Dekliški meščanski šoli se je v jeseni 1919 pridružila še deška meščanska šola, ki je imela svoje prostore v nemški ljudski šoli pri okrajnem glavarstvu (poslopje nekdanje vojašnice v Panonski ulici 5, danes Lackova ulica).77 V 1. razred omenjene šole so se sprejeli dečki, ki so bili stari najmanj 11 let ter so končali 5 razredov ljudske šole. Za sprejem v drugi razred pa so morali fantje opraviti sprejemni izpit iz učne snovi 1. razreda, stari pa so morali biti 12. let. Poleg slovenskega jezika so na omenjeni šoli poučevali tudi srbohrvaščino in nemščino.78 V mestu je delovala še dekliška nadaljevalna in gospodinjska šola, ki sta bili v šolskem letu 1918/19 še vedno v nemških rokah. Dekliško nadaljevalno šolo je obiskovalo 8, gospodinjsko pa 13 učenk. Za to šolo ni bilo nastavljenega posebnega učiteljstva, ampak so jih poučevali učitelji iz dekliške ljudske in meščanske šole ter iz dekliškega doma.79 Nem- 74 Izpremembe v osebju, Uradni list Deželne vlade za Slovenijo, letnik 1, štev. 88, 7. maj 1919, str. 293; Meščanske šole v Sloveniji – imenovanja, Učiteljski tovariš, letnik 59, štev. 38, 17. september 1919, str. 3. 75 Dekliška meščanska šola na Ptuju, Ptujski list, letnik 1, štev. 20, 17. avgust 1919, str. 3. 76 Mladika na Ptuju, Ptujski list leto I, štev. 12, 22. junij 1919, str. 1. 77 ZG PMPO, Spominski list septembrskih dogodkov, str. 12. Šola je bila ustanovljena s sklepom štev. 7772 višjega šolskega sveta v Ljubljani 17. julija 1919. V prvem šolskem letu je šolo obiskovalo 32 dečkov, število učencev je iz leta v leto naraščalo, zato so z vsakim novim šolskim letom odprl nov razred. Šola je izobraževala učence za delo pri obrtnikih in trgovcih. Z odlokom ministrstva za prosveto sta se obe meščanski šoli (dekliška in deška) 21. avgusta 1928 združile v »mešano meščansko šolo«. 78 Deška meščanska šola v Ptuju, Ptujski list, letnik 1, štev. 20, 17. avgust 1919, str. 3. 79 SI_ZAP/0005, fond: MOP, šk. 243, štev. spisa 437/1919, Dopis Poverjeništva za uk in bogočastje naslovljen na gerenta Jurtelo v zadevi Dekliška nadaljevalna in gospodinjska šola v Ptuju, Ljubljana 20. februar 1919 in Odgovor mestnega šolskega sveta v Ptuju, 4. marec 1919. Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 39 ški sta bili tudi obrtno-nadaljevalna in trgovska šola.80 O trgovski šoli, ki jo je obiskovalo tudi 19 učenk iz dekliškega doma, je ob koncu šolskega leta maja 1919, Ptujski list poročal »…Čisto nemška šola je še trgovska šola, ki jo vzdržuje gremij ptujskih trgovcev. Upravnemu odboru se niti v izpremenjenih političnih razmerah ni zdelo potrebno, da bi uvedel slovenščino vsaj kot učni predmet«.81 V začetku septembra 1919 je ptujski mestni sosvet razpustil obr- tno nadaljevalno in gremijalno nemško trgovsko šolo. Namesto njih pa sta bili ustanovljeni slovenski trgovska in obrtno-nadaljevalna šola, kar je bilo, kot je zapisal Ptujski list »…edino pravilno, ker so vsi obrtni vajenci Slovenci ali Hrvati«.82 Ukinitev nemške trgovske in obrtne nadaljevalne šole niso sprejeli nemški trgovci na Ptuju. Ti so na svoji seji 10. decembra 1920 sklenili, da naj se v trgovski nadaljevalni šoli zopet poučuje v nemškem jeziku. Svoj sklep so naznanili krajevnemu šolskemu svetu. V dopisu, ki ga je podpisal načelnik ptujskega trgovskega gremija trgovec Karl Schwab, so zapisali, da je pouk na šoli nezadosten. To pa je bilo, kot je zapisal Ptujski list, »kruto žaljenje slo- venskega učiteljstva, ki se požrtvovalno trudi, da bi nemške trgovske vajence naučilo državnega jezika in izobrazilo v trgovskih predmetih. Za učiteljstvo je to ogromna naloga, ker je velik del vajencev Nemcev. Zdi se, da ptujski nemški trgovci nalašč ne sprejemajo slovenskih vajencev, da bi tako za večne čase trgo- vina ostala v nemških rokah«.83 Razen ljudskih in meščanskih šol so bile sprememb deležne tudi srednje šole. O usodi ptujske deželne gimnazije,84 ki je bila za Štajerski deželni zbor 80 ZG PMPO, Spominski list septembrskih dogodkov, str. 14. Obrtno-nadaljevalna šola je bila ustanovljena leta 1877, kot »Allgemeine gewerbliche Fortbildungssschule«, trgovska pa leta 1891. Strokovna izobrazba trgovskega in obrtnega naraščaja je bila na obeh šolah bolj postranskega pomena. Glavni cilj je bilo ponemčevanje slovenske mladine, pouk je bil samo nemški, obrtni in trgovski naraščaj pa je bil 99 % slovenski. 81 Obrtno-nadaljevalna šola v Ptuju, Ptujski list, letnik I, štev. 9, 1. junij 1919, str. 2; SI_ ZAP/0005, fond: MOP, šk. 243, štev. dok. 437/919, Dopis Poverjeništva za uk in bogočastje naslovljen na gerenta Jurtelo v zadevi Dekliška nadaljevalna in gospodinjska šola v Ptuju, Ljubljana 20. februar 1919. 82 Mestni svet je razpustil, Ptujski list letnik I., št. 25, 2. september 1919, str. 5. 83 Neverjetne predrznosti, Ptujski list, letnik III, štev. 14, 3. april 1921, str. 2. Pisec je poročal, da imajo nemške vajence nemški trgovci Poberaj, Högenwart, Mahorič, Lepoša, Fauland, Schramke, Blanke in Leopold Slawitsch. Med nemškimi vajenci so tudi takšni, ki niso državljani Kraljevine SHS ter opravljajo vajeniško dobo pri nemških trgovcih Schwabu, Sellinschegu, Poberaju in Zseleznu. 84 Sklep o ustanovitvi gimnazije na Ptuju, ki naj bi pripomogla k izobrazbi meščanov, so člani občinskega mestnega sveta sprejeli na seji 7. marca 1864. Štajerski deželni zbor je zahtevo po ustanovitvi gimnazije večkrat obravnaval, vendar je sklep o ustanovitvi ptujske deželne gimnazije potrdil šele 30. septembra 1868. Deželna realna gimnazija na Ptuju je bila ustanovljena s cesarjevim dekretom 8. julija 1869. Pouk na gimnaziji se je začel oktob- ra istega leta. Ptujski kronist Ferdinand Reisp je ob otvoritvi v ptujsko kroniko zapisal: »Slavnostna otvoritev štirirazredne deželne realke je bila 5. oktobra. Ob 10. uri je imel prošt 40 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies »le nemška šola na nemških tleh« ter je skupaj z dijaškim in dekliškim domom predstavljala enega izmed stebrov nemštva na Ptuju, so v zadnjem letu vojne velikokrat razpravljali tudi v ptujskem mestnem svetu. Nemško orientirani člani mestnega sveta so nasprotovali težnjam Slovencev, da bi se gimnazija podržavila. Zavedali so se, da bi to pomenilo nastavljanje slovenskih profe- sorjev, zato so pooblastili župana Orniga, da v tej zadevi intervenira pri av- strijskem deželnem glavarju. V osebnem pismu, ki ga je župan Ornig napisal dr. Wilhelmu Kaanu85 18. junija 1918, mu je poročal o slovenskih zahtevah po podržavljanju gimnazije, pismo pa je zaključil s prošnjo, »da naj se zavzame za ptujsko gimnazijo, saj bi imelo to usodne posledice tudi za nemški dijaški dom, ki ga je občina toliko let podpirala«.86 V pismu 15. julija 1918 mu je Kaan odgovoril, »da si bo osebno prizadeval za ohranitev deželne gimnazije, saj je sam referent te gimnazije, da pa sicer še nima nobenih podatkov o takih mašo, ki so ji prisostvovali okrajni glavar, okrajni sodnik, člani mestnega sveta, župan, profesorji in 42 vpisanih študentov /…/ Zasluga, da je Ptuj dobil gimnazijo gre podeželskim občinam volilnega okraja Ptuj in c. kr. okrajnemu sodniku iz Voraua, Mihaelu Hermanu, ki si je celih osem let prizadeval v deželnem zboru in pri ptujski mestni občini za uresničitev želje prebivalstva«. Šola je najprej gostovala v razredu takratne Glavne šole (danes hiša na Slovenskem trg 11), decembra 1869 se je preselila v privatno hišo, imenovano »Pfisterhof« na Krznarskem trgu 2 (danes Vrazov trg), oktobra 1871 pa v staro hišo ritmojstra Karla Filaferra, ptujskega odvetnika v Gosposki ulici 39. Ker je število dijakov iz leta v leto na- raščalo in ker se je šola leta 1898 razširila v popolno gimnazijo, so ptujske mestne oblasti zgradile novo gimnazijsko poslopje v Prešernovi ulici 31 (danes je v tej zgradbi OŠ Olge Meglič), ki so jo svečano odprli 18. septembra 1900. Šola je kot nižja štirirazredna realna gimnazija delovala do leta 1878, kot gimnazija do leta 1898, ko se razširi v popolno osem- letno višjo šolo. Učenci ptujske gimnazije so bili doma iz mesta in okolice, prihajali pa so tudi iz Ljutomera in Radgone. Do konca 19 stoletja je bila na šoli približno polovica slo- venskih in polovica nemških dijakov, v razdobju od leta 1900 do leta 1919 pa so na šoli po narodnostni strukturi prevladovali nemški dijaki. Najmanj slovenskih dijakov 24 ali 13 % je bilo na šoli v šolskem letu 1903/04, največ 42 ali 20,7 % pa v šolskem letu 1908/09. Leta 1918 je bilo na šoli 28 slovenskih dijakov ali 15,2 %; v: Marija Hernja Masten, Ptujska gim- nazija od nastanka 1869 do 1918. Zbornik ob 125-letnici ptujske gimnazije (urednik: Vlado Horvat). Gimnazija Ptuj 1994, str. 10–45 (navajam: Hernja Masten, Ptujska gimnazija). 85 Wilhelm Kann, doktor prava, avstrijski politik, rojen na Dunaju leta 1885, umrl v Gradcu leta 1945. Bil je odvetnik v Gradcu, kjer je leta 1913 postal deželni odbornik v Gradcu in član štajerske vlade, leta 1918 je bil imenovan za deželnega glavarja za Štajersko, leta 1919 je bil podpisnik pogodbe, ki je določala demarkacijsko črto med Slovenijo in Štajersko; v: Ribnikar, Sejni zapisniki, 1. del, str. 102. 86 Hernja Masten, Ptujska gimnazija, str. 39. O željah po slovenski gimnaziji, objavljenih v »Straži«, je poročal tudi časopis Štajerc v številki 38 z dne 23. septembra 1917. V objavlje- nih prispevkih »O ptujski deželni gimnaziji« in »Direkcijo deželne gimnazije v Ptuju« na peti strani je zapisal, »da šola ni taborišče politike. V šoli se gre za grščino in latinščino za matematiko in fiziko – nikdar pa ne za »jugoslovanstvo« in druge politične sanjarije. Tisti, ki na tem štajerskem, po cesarju Francu Jožefu imenovanem zavodu med fantičke politike protiavstrijske smeri trosijo se morajo na vsak način podučiti. Da se sovraštvo med slovenskimi in nemškimi dijaki ne razširi«. Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 41 namerah«.87 O ptujski gimnaziji so v štajerskem deželnem zboru v Gradcu ponovno razpravljali 24. januarja 1919, ko je poslanec Winzenz Malik88 po- ročal o razmerah na Ptuju in o ptujski gimnaziji. Po poročilu, ki ga je prejel iz Ptuja, je deželne poslance med drugim seznanil, da je bil mestni šolski svet razpuščen, mestni šolski inšpektor pa odstavljen. Novi šolski svet je bil sestav- ljen iz 6 slovenskih in 2 nemških svetovalcev. Na vprašanje poslancev, kako bo ravnala vlada glede šole, je deželni glavar pojasnil, »da bo dal zadevi kar se da veliko publiciteto, s problemom pa bo seznanili tudi študijsko komisijo in prof. Coolidgea«.89 Pouk na gimnaziji, ki se je v prehodnem šolskem letu 1918/19 začel 16. septembra, je obiskovalo 210 dijakov (189 moških in 21 žensk). Iz ptujsko-ormoškega območja jih je bilo 95 ali 45,2 %, iz drugih kra- jev Slovenije 37 ali (17,6 %), prav toliko dijakov je bilo iz Gradca in iz avstrijske Štajerske, z Dunaja 7 ali 3,3 %, iz avstrijske Koroške 5 ali 2,4 %, 4 dijaki ali (1,9 %) iz Bosne, 3 dijaki (1,4 %) iz Ogrske, po 2 dijaka (0,9 %) iz Galicije, Tirolske, Italije (Trst in okolica), po en dijak pa je bil iz Francije, Bavarske, Šlezije, Bukovine, Moravske in Hrvaške.90 Razporejeni so bili v devet oddel- kov, v katerih je poučevalo 16 učiteljev, učni jezik na šoli pa je bila še vedno nemščina.91 O reorganizaciji srednjih šol na Slovenskem je v začetku novem- 87 Prav tam. 88 Vinzenz Malik (Jihlava 2. 12. 1854 – Dunaj 29. 1. 1924), politik, član Schönererjeve vse- nemške stranke. Po relativno uspešni vojaški karieri se je z činom stotnika umaknil iz vojske ter se naselil v Lipnci, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom. Leta 1901 je bil prvič izvoljen za poslanca v državni zbor, to funkcijo pa je opravljal vse do razpada Avstro- -ogrske monarhije. Na državno zborskih volitvah 1907 in 1911 je bil izvoljen za poslanca v lipniško-ptujskem volilnem kraju; Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 364. 89 Hernja Masten, Ptujska gimnazija, str. 39; Archibald Coolidge, profesor na univerzi v Harvardu za vzhodnoevropske študije, je veljal za največjega poznavalca tega področja v ZDA. Vodil je Oddelek za vzhodno Evropo, ki je bil ustanovljen v okviru posebne delovne skupine pod imenom »Inquiry«. Skupino, ki je štela 150 uglednih profesorjev, je po naro- čilu ameriškega predsednika Wilsona ustanovil polkovnik Edward Mandelli Houseu le nekaj mesecev po vstopu ZDA v prvo svetovno vojno. Imela je nalogo pripraviti študije in zbirati podatke o vprašanjih, ki bi se lahko pojavila na mirovni konferenci, s katero bi se končala svetovna vojna. Še pred začetkom mirovne konference v Parizu so v okviru »Inquiry« ustanovili posebne delovne skupine ali oddelke. Oddelku za vzhodno Evropo sta pripadala tudi polkovnik Miles in poročnik King, ki sta se mudila z ameriško komisijo 27. januarja 1919 v Mariboru. Coolidgeova ameriška komisija na Dunaju je ocenjevala potek mednarodne meje na Spodnjem Štajerskem oziroma njen predlog; v: Gregor Jenuš, Štajersko vprašanje in vloga dr. Franca Kovačiča na pariški mirovni konferenci. Studia Historica Slovenica, Časopis za humanistične in družboslovne študije, letnik 9, Maribor 2009, št. 2–3, str. 680. 90 50. izvestje Državne gimnazije v Ptuju, Ptuj 1919, Imenik učencev, str. 3–6. 91 Prav tam, str. 3 in 4; SI_ZAP/142, fond; Gimnazija Ptuj 1869–1994, šk. 10, Hauptkataloge 1918/19. Na začetku šolskega leta so učiteljski zbor na gimnaziji sestavljali: ravnatelj šole dr. Karel Schöbinger – prof. matematike, kemije in fizike; dr. Adolf Braunner – prof. nemščine in filozofije, dr. Wilhelm Hoffer, Johann Preindl – prof. latinščine, dr. Josef 42 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies bra 1918 razpravljalo tudi Društvo slovenskih profesorjev. Na svojih sejah 6. in 11. novembra so člani društva zavzeli stališče, da naj se iz šolske uprave odslovijo vsi, »ki so z neverjetno servilnostjo služili nemškemu sistemu« ter so zahtevali takojšen razpust ženskega učiteljišča v Mariboru, nemških gimnazij na Ptuju, v Ljubljani, v Gorici ter v Kočevju, saj naj bi to bili »zavodi, ki jih je avstrijska vlada ustanovila samo za priseljene uradnike, oficirje ali renegate«. Med glavnimi zagovorniki ukinitve nemške gimnazije v Ptuju in ustanovitve primernega slovenskega vzgojnega zavoda so bili profesorji dr. Lovro Požar,92 Malnar, Franjo Vajda93 in dr. Ivan Vesenjak.94 Sredi novembra 1918 so o ptuj- Zack – prof. nemščine, latinščine, grščine in zgodovine, Johann Capelari – prof. nem- ščine, latinščine, grščine, zgodovine in nemške stenografije, Christian Kleinlercher dr. modroslovjac učitelj latinščine in grščine, prof. Anton Kolarič – učitelj verouka, Erih Winkelmann evangelijski župnik – učitelj evangelijskega verouka, Severin Mair – prof. nemščine, latinščine, grščine, zgodovine in zemljepisa; prof. Anton Tangl, dr. modroslov- ja – prof. zemljepisa in zgodovine, upravitelj zemljepisne in zgodovinske zbirke, Franz Seehofer – učitelj matematike, Alojzij Kazimir – učitelj risanja, Karl Picher – učitelj petja, dr. Josip Komljanec – prof. slovenščine, in Josef Koinig – učitelj pripravljalnega razreda ter telovadbe. 92 Dr. Lovro Požar, vladni svetnik, rojen 1855 v Vrhpolju pri Moravčah, po končani gim- naziji v Celju je je nadaljeval študij na Filozofski fakulteti v Gradcu, kjer je leta 1882 promoviral. Leta 1883 se je najprej kot suplent služboval v Ljubljani, nato nekaj časa kot profesor v Novem mestu, nato pa se je leta 1896 vrnil nazaj v Ljubljano. V letih od 1896 do 1907 je bil ravnatelj mestnega liceja, nato pa ravnatelj I. državne gimnazije. Deloval je v občinskem svetu mesta Ljubljane. Spisal je učbenik za latinščino, s svojimi prispevki pa je sodeloval tudi pri Ljubljanskem zvonu. Umrl je 1946. leta v Ljubljani; v Peter Ribnikar, Sejni zapisniki 1. del, str. 74. 93 Franjo Vajda prof. fizike in matematike se je rodil v Stojncih pri Ptuju, po končanem študiju je bil nekaj časa zaposlen na ljubljanski realki, nato pa na pomorski akademiji na Reki. Konec decembra 1918 je bil imenovan za ravnatelja ptujske gimnazije. v: Fran Alič, Spomini – pred 50 leti na Ptujski gimnaziji, 63 Izvestje gimnazije dušana Kvedra v Ptuju 1869–1969, Ptuj 1969, str. 196. 94 Dr. Ivan Vesenjak, politik in pedagog, rojen 22. decembra 19880 v Moškanjcih pri Ptu- ju. Po končani osnovni šoli v Moškanjcih in nižji gimnaziji v Ptuju ter višji gimnaziji v Ljubljani, je v letih 1902–1905 študiral geografijo in zgodovino na Dunaju ter ju leta 1906 končal v Gradcu. V letih med 1908–1919 je služboval kot suplent na državnem uči- teljišču v Ljubljani, nato do leta 1923 na učiteljišču v Mariboru. Od leta 1923 do začetka šestojanuarske diktature 1929 je bil državni poslanec za ptujski okraj, do leta 1931, ko je bil upokojen, pa član vrhovnega zakonodajnega sveta. Od leta 1936 pa do svoje smrti je bil župan občine Košaki pri Mariboru. Kot član Slovenske ljudske stranke je bil od leta 1918 član Narodnega sveta za Spodnjo Štajersko, od leta 1931 do leta1932 podpredsednik Vinarskega društva, od leta 1936 pa banski svetnik ter predsednik kmetijskega odbora Maribor-levi breg. Leta 1938 je postal urednik lista Naše gorice. Umrl je 8. maja 1938. leta v Mariboru; SBL, geslo dr. Ivan Vesenjak, elektronska izdaja (http://www.slovenska-bio- grafija.si/oseba/sbi780102/); Dolenc, Kulturni boj: Slovenska kulturna politika v Kraljevi- ni SHS 1918–1929, str. 30, Srednješolske vesti-slovenski profesorji, Učiteljski tovariš, letnik 58, štev. 26, 15. november 1918, str. 5; Srednješolske vesti-Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani, Učiteljski tovariš, letnik 58, štev. 28, 13. december 1918, str. 3. Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 43 ski gimnaziji razpravljali tudi člani Narodnega sveta za Štajersko. Dr. Leopold Poljanec95 je člane sveta seznanil s spomenico Ptujčanov za slovensko gimna- zijo. Pojasnil je, da je vlada v Ljubljani odredila, da naj se prvi razred gimna- zije odpre kot slovenski, v drugih razredih pa naj imajo Slovenci več slovenskih ur.96 Prvi razred s slovenskim učnim jezikom se je na šoli odprl 3. januarja 1919. Vanj se je po opravljenem sprejemnem izpitu 28. decembra 1918 in 3. januarja 1919 vpisalo 32 učencev. Skupaj z enajstimi dijaki iz nemškega od- delka so tvorili prvi razred. Slovenščina je postala za vse dijake obvezen učni predmet, za Slovence v višjih razredih pa je bil obvezen tudi pouk srbohrva- ščine.97 Ptujski Nemci so s propagando poskušali odvrniti mladino od sloven- ske gimnazije. Še preden se je z novim letom 1919 oblikoval prvi slovenski razred, so začeli premožnejši Ptujčani pošiljati svoje otroke v Gradec ali v nemško gimnazijo v Ljubljano.98 Po odloku narodne vlade v Ljubljani, štev. 8911 z dne 28. novembra 1918, je bil 11. decembra 1918 odstavljen ravnatelj gimnazije dr. Karel Schöbinger, profesor matematike, ki je zavod vodil od leta 1909.99 Začasno vodstvo ustanove je prevzel Franjo Vajda, domačin iz Stojn- cev pri Ptuju, bivši profesor pomorske akademije na Reki, ki je naloge ravna- telja opravljal do leta 1922. Skoraj istočasno sta zavod zapustila tudi suplenta Franc Seehofer in Alojz Kazimir, na šolo pa sta se iz vojaške službe vrnila profesorja dr. Aleksander Kollenz in Josip Kriwer.100 S 15. februarjem 1919 se je šola z odlokom Višjega šolskega sveta v Ljubljani preimenovala v Državno gimnazijo Ptuj.101 Na 67. seji Deželne vlade za Slovenijo, 28. februarja 1919, so na predlog Poverjeništva za uk in bogočastje sprejeli sklep, da se do konca šolskega leta 1918/19 pogodbeno sprejmejo v učiteljsko službo nemški profe- sorji Ptujske gimnazije Ivan (Johann) Capellari, dr. Christian Kleinlercher, 95 Dr. Leopold Poljanec, šolnik, rojen 23. septembra 1872 v Brežicah. Po končani ljudski šoli pri Kapeli je obiskoval gimnazijo v Mariboru in Ljubljani, kjer je leta 1892 maturiral. Na Dunaju je študiral prirodoslovne vede, promoviran je bil leta 1901. Med leti 1897 in 1901 je služboval na gimnaziji v Kranju, v letih 1901–1918 pa v Mariboru. Leta 1918 je bil imenovan za šolskega nadzornika za srednje šole v Ljubljani, leta 1924 pa je postal prosvetni referent za mariborsko oblast. Upokojil se je leta 1927, umrl 8. avgusta 1944 v Mariboru. SBL, geslo Poljanec Leopold, elektronska izdaja (http://www.slovenska-bio- grafija.si/oseba/sbi446749/); Enciklopedija Slovenije, knjiga 9, Plo-Ps, Ljubljana 1995, str. 101. 96 AMNOM, fasc. 402/I, fotokopije, Zapisniki sej Narodnega sveta za Štajersko, 20. seja 20. novembra 1918, str. 62. 97 50. izvestje državne gimnazije v Ptuju, Ptuj 1919, str. 3 in 6, (dalje navajam: 50. izvestje). 98 Ljubica Šuligoj, Med svetovnima vojnama str. 49. 99 Ribnikar, Sejni zapisniki, 1. del, str. 139; Iz 24. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani dne 22. november 1918, Slovenec, letnik 46, štev. 276, 30. november 1918, str. 4; 50. izvestje, str. 13. 100 50. izvestje, str. 13. 101 Šuligoj, Med svetovnima vojnama, str. 49. 44 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies dr. Aleksander Kollenz, Josip Kriwer, Severin Mair in dr. Anton Tangl.102 Do pomladi leta 1919 je bila gimnazija skoraj popolnoma nemška. Med nastavlje- nimi učitelji so bili le trije slovenski profesorji, dr. Josip Komljanec, Anton Kolarič ter ravnatelj Franjo Vajda.103 V marcu 1919 so bili po odredbi, št. 3594 Višjega šolskega sveta v Ljubljani odpuščeni iz službe »zagrizeni nemški pro- fesorji« Johann Preindl, dr. Adolf Braunner, dr. Wilhelm Hoffer in dr. Josip Zack.104 Prof. Preindl se je ob odhodu iz šole poslovil od svojih slovenskih in nemških dijakov, kakor je poročal Ptujski list, z vzklikom »Hoch Deutsch- land«, zaradi česar so ga politične oblasti aretirale ter ga za nekaj časa tudi priprle.105 Učiteljskemu zboru so se aprila 1919 na novo priključili: profesorji Fran Alič, Ivan Steblovnik in dr. Karel Zelenik ter učitelji Rajko Pirnat, Hinko Vodnik in Anton Sovré. Konec maja 1919 je višji šolski nadzornik dr. Leopold Poljanec zaprisegel slovenske člane učiteljskega zbora.106 Usoda nemške gim- nazije na Ptuju je bila dokončno zapečatena z odredbo štev. 2710, z dne 2. junija 1919, s katero je Poverjeništvo z uk in bogočastje ukinilo nemško gim- nazijo, na mesto nje pa ustanovilo realno gimnazijo s slovenskim učnim jezi- kom.107 Šolsko leto, ki se je končalo 28. junija 1919, je uspešno zaključilo 211 dijakov. Med njimi je bilo 138 Nemcev (65,4 %), 72 Slovencev (34,1 %) in en Čeh (0,5 %). Po veroizpovedi je bilo med njimi 180 rimokatolikov (85,3 %) in 20 evangeličanov (9,5 %).108 Ob koncu šolskega leta so zavod zapustili še pre- ostali nemški učitelji: Johann Capelari, dr. Christian Kleinlercher, dr. 102 Ribnikar, Sejni zapisniki, 2. del, str. 9. 103 50. izvestje, str. 3; Fran Alič, Spomini – pred 50 leti na ptujski gimnaziji, v: 63. Izvestje Gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju 1869–1969, Ptuj 1969, str. str. 195, (dalje navajam: Alič, Spomini pred 50 leti na ptujski gimnaziji). Slavist dr. Josip Komljanec je prišel na ptujsko gimnazijo leta 1902, prof. Anton Kolarič, učitelj verouka, pa leta 1905. 104 Prav tam, str. 14; Ptujska gimnazija se polagoma poslovenuje, Ptujski list, leto I, štev. 2, 13. 4. 1919, str. 4; Ribnikar, Sejni zapisniki, 2. del, str. 5. 105 Aretacija prof. Preindla, Ptujski list, letnik I, štev. 1, 6. april 1919, str. 2. 106 50. izvestje, str. 3 in 14. Fran Alič je na gimnaziji poučeval latinščino, grščino in zgodo- vino, Ivan Steblovnik latinščino, psihologijo ter slovenščino nemške dijake v drugem razredu, dr. Karel Zelenik slovenščino nemške dijake v tretjem razredu, Rajko Pirnat matematiko, prirodopis, prirodoslovje ter telovadbo, Hinko Vodnik, zemljepis, matema- tiko in prirodopis, Anton Sovré slovenščino, nemščino, latinščino ter slovenščino nemške dijake od petega do osmega razreda. 107 Nemške srednje šole, Učiteljski tovariš, leto 59, štev. 26, 25. junij 1919, str. 4; Nemške srednje šole, Ptujski list, letnik 1, štev. 13, 29, junij 1919, str. 2; Realna gimnazija v Ptuju, Ptujski list, letnik 1, štev. 22, 31. avgust 1919, str. 2. V šolskem letu 1919/20 se je od 1. do 3. razreda vpeljal pouk po predmetniku za realne gimnazije, od 4. do 8. razreda pa je ostal v veljavi pouk po predmetniku humanistične gimnazije. Učni jezik v vseh 8 razredih in v vseh predmetih je bila slovenščina. 108 50. Izvestje, str. Učiteljski tovariš, leto 59, štev. 31, 30. julij 1919, str. 5. Učni uspeh dijakov je bil naslednji: 32 odlično sposobnih, 143 sposobnih, 4 vobče sposobnih, 16 nesposobnih, 13 s ponavljalnim izpitom in 3 neizprašani. Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 45 Aleksander Kollenz, Josef Kriwer, Severin Mair in Anton Taugl.109 S šolskim letom 1919/20 je postala ptujska gimnazija slovenska, slovenskim učiteljem pa so se na šoli pridružili pregnani prof. dr Franc Kotnik s celovške gimnazije, Peter Holeček, Ladislav Mlakar, Josip Petauer in Franc Pretnar.110 Izpeljano slovenizacijo šole v omenjenem šolskem letu je potrjevala tudi narodnostna podoba dijaštva; med vpisanimi 228 učenci je bilo le 29 Nemcev ali 12,72 %.111 Čeprav je Ptujski list ob objavi oglasa za vpisovanje dijakov na gimnazijo avgusta 1919 zapisal, da se bo z nemškimi dijaki, ki še ne obvladajo slovenšči- ne »postopalo v prehodni dobi s primerno obzirnostjo in prizanesljivostjo«, se je z odselitvijo nemških uradniških družin, iz katerih je prihajalo veliko gi- mnazijcev, v Avstrijo ter z odpravo ptujskih »Studentenheimov«, njihovo šte- vilo v naslednjih letih močno zmanjšalo.112 V šolskem letu 1922/23 je bilo na ptujski gimnaziji med 192 učenci le 12 nemških dijakov, kar je predstavljalo samo 6,2 % vseh vpisanih. Število učencev nemške narodnosti je v letih od 1918 do okupacije leta 1941 nihalo.113 Glede obiska srednjih šol je Ptujski list sredi leta 1920 zapisal, da se jih ptujski Nemci »izogibajo, rajši študirajo pri- vatno in hodijo v Gradec delat izpite. In to samo iz sovraštva do slovenščine, ki je danes državni jezik«. Svoje poročilo pa zaključuje z besedami: »Ali mislijo ti zapeljani študentki in njih zgrizeni starši, da bodo dobili pri nas zaslužka brez temeljitega znanja našega jezika? Naša uprava mora v bodoče odklanjati ljudi, ki se brez potrebe izobrazujejo v tujem jeziku in v tujem duhu«.114 Do konca šolskega leta 1918/19 sta ostala nemška tudi Dijaški (Stu denten- heim)115 in dekliški dom (Deutsches Mädchenheim), kjer je domovalo okoli 100 gojencev in gojenk iz nemške Avstrije.116 Še pred koncem šolskega leta, maja 1919, je vladni komisar dr. Matej Senčar razrešil oba upravitelja do- 109 50. Izvestje str. 3 in 13. Josip Koinig, učitelj pripravljalnega razreda in telovadbe, ki je bil na gimnaziji od februarja 1913, je zaradi bolezni umrl 8. februarja 1919 v Ptuju. 110 Šuligoj, Sprehod skozi zgodovino gimnazije, str. 35 in 36. S šolskim letom 1919/20 so slo- venske prosvetne oblasti tudi na Ptujski gimnaziji vpeljale učni načrt za realne gimnazije. Latinščino in grščino sta zamenjala francoščina in srbohrvaščina, več ur pa so dobili tudi naravoslovni predmeti. 111 Šuligoj, Med svetovnima vojnama, str. 50. 112 Gimnazija, Ptujski list, letnik 1, št. 20, 17. avgust 1919, str. 3. 113 Šuligoj, Med svetovnima vojnama, str. 50. 114 Ptujska nemška stranka, Ptujski list, letnik II, štev. 29, 18. julij 1920, str. 1. 115 Dijaški dom, kot vzgojno izobraževalna ustanova, je bil ustanovljen s sklepom Mestnega sveta deželno knežjega kameralnega mesta Ptuj 8. junija 1899 o novogradnji gimnazij- skega poslopja in o preureditvi prostorov nižje gimnazije za nemški dijaški dom. Dijaški dom v Ptuju, ki je imel svoje prostore zraven ptujske gimnazije, je bil svečano odprt 18. septembra 1900. Svojim dijakom, ki so prihajali iz različnih območij monarhije, je nu- dil vso oskrbo in pomoč pri učenju. Gojenci doma niso mogli postati dijaki slovenske narodnosti. 116 Nemška zlobnost in lažnivost, Ptujski list, letnik 4, štev. 14, 9. april 1919, str. 1. 46 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies mov, Antona Kerna in Antonijo Stering-Kellenberger. Začasno nadzorstvo nad obema vzgojnima zavodoma je poveril gimnazijskemu ravnatelju Franju Vajdi, kasneje pa je vodstvo dijaškega doma prevzel prof. Hinko Vodnik.117 Ob koncu šolskega leta 1918/19 so poleg 18 gojenk iz nemške Avstrije dekliški dom zapustile tudi učiteljice Hildegard Hertzog, Marija Czasta in Amalija Stein, upraviteljica Antonija Stering-Kellenberger pa je ostala v Ptuju.118 Julija 1919 je vodstvo nemškega dekliškega doma, ki se je preimenoval v Mladiko, prevzela učiteljica meščanske šole Iva Kobalova.119 Ker je število gojenk iz leta v leto upadalo, je mestna občina leta 1931 dekliški dom ukinila. Poleg omenjenih šol je v mestu ob Dravi v šolskih letih 1918/19 in 1919/20 pod okriljem nemškega glasbenega društva (Musikvereina) delovala tudi nemška glasbena šola.120 V šolskem letu 1918/19, ki se je pričelo 1. oktobra, so poleg Karla Ettlerja, dolgoletnega ravnatelja, na šoli poučevali še: Emma Haring, Ana Fiala, Thekla Fersch in Marija Schweyda. Med letom je šolo obi- skovalo 127 učencev, med njimi je bilo tudi nekaj slovenskih otrok. Ob koncu šolskega leta sta učiteljski zbor zapustili učiteljici klavirja Emma Haring in Ana Fiala.121 Ker je mestna občina julija 1919 ustanovila na Ptuju Mestno slovensko glasbeno šolo, na nemški glasbeni šoli v šolskem letu 1919/20 ni- so zaposlili novih učiteljev. Na šoli sta ostala le ravnatelj in učiteljica Marija 117 »Dijaški dom« in Dekliški dom« v Ptuju v slovenskih rokah, Ptujski list, letnik I, štev. 7, 18. maj 1919, str. 3; Preustroj ljudskih in meščanskih šol, odslovitev in namestitev uči- teljstva v Ptuju, Učiteljski tovariš, letnik 59, štev. 17, 23. april 1919, str. 6, Alič, Spomini pred 50 leti na ptujski gimnaziji, str. 196. 118 SI_ZAP/0005, fond: MOP, šk. 244, Dovoljenja za izdajo potnih listov. 119 Vodstvo »Mladike v Ptuju«, Učiteljski tovariš, leto 59, štev. 30, 23. julij 1919, str. 6. 120 Nemška glasbena šola, pod okriljem Musikvereina, je bila ustanovljena 1. junija 1878. V okviru šole je delovala godba na pihala, godalni sekstet, godalni in harmonikarski orke- ster. Število učencev glasbene šole je iz leta v leto naraščalo; leta 1885 je bilo v šolo vpisa- nih že 92 učencev. Učenci so bili po večini nemške narodnosti, vendar je šolo obiskovalo tudi nekaj slovenskih otrok. Na šoli so poučevali le artistični ravnatelji in učitelji, ki so večinoma prišli iz Nemčije, edini izjemi sta bili prvi ravnatelj Anton Stöckl (od 1878/79 do 1881/82) in Filip Emeršič, ki je v letih od 1890/91 do 1894/5 vodil oddelek pihal. Od leta 1887 sta imela Musikverein in glasbena šola svoje prostore v prvem nadstropju stavbe meščanskega špitala, v današnji Dravski ulici v Ptuju. Med najzaslužnejšimi ravnatelji šole se omenjajo Erich Wolf Degner, Arno Schütze, dr. Roderick von Mojsisovics in Karl Ettler, ki je vodil šolo od septembra 1910 do ukinitve leta 1920. Med prvo svetovno vojno se je na šoli izmenjalo kar nekaj učiteljev. Klavir so poučevale pianistka Camila Karbelar, Anny Teichmann in Ema Haring, violino Franz Strunz do leta 1915, ko je bil vpoklican k vojakom, Thekla Fersch in Karl Picker, ki je v odsotnosti ravnatelja Karla Ettler – leta 1917 je odšel k vojakom, vodil tudi učiteljski zbor. Šola je delovala s koncesijo in s sredstvi k. k. ministrstva za kulturo in šolstvo, štajerskega deželnega zbora, mestne občine Ptuj, nemškega šolskega društva, društva Südmarka, Predujemnega društva Ptuj in Hranil- nice; v: Hasl, Zgodovina glasbene šole, str. 7–21. 121 SI_ZAP/006, fond: MD, škatla 13, ovoj: MD-II-7/1 Pettauer Musikverein Chronik, leto 1918/19. Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 47 Schweyda. Ettler je poučeval klavir, violino, rog, harmoniko ansambelsko in orkestralno glasbo, komorno petje ter zgodovino glasbe, učiteljica Schweyda pa je bila zadolžena za pouk violine, violončela, klavirja in flavte. V šolskem letu 1919/20 je bilo na šoli 94 učencev, od teh je bilo 63 deklet (67 %) in 31 fan- tov (33 %). Po narodnosti je bilo med njimi 70 nemških (74,5 %), 18 slovenskih (19,1 %) in 6 ali 6,4 % hrvaških otrok.122 Zaradi prostorske stiske je mestno zastopstvo že leta 1919 zahtevalo od nemškega glasbenega društva (Musikve- reina), da prouči možnost združitev nemške glasbene šole s slovensko Mestno glasbeno šolo. Vodstvo društva je 26. julija 1919 obravnavalo to zahtevo ter je v primeru združitve postavilo pogoj, da združeni glasbeni zavod še naprej vodi nemški učitelj Karl Ettler ter da poteka pouk pri učencih, ki ne obvladajo dovolj slovenščine v nemščini oziroma po njihovi želji. Revni in manj premož- ni sposobni učenci so oproščeni plačevanja šolnine ne glede na nacionalno pripadnost. Glasbeno društvo imenuje v kuratorij Mestne glasbene šole enako število članov kakor mestna občina, učnemu osebju mestne glasbene šole pa je dovoljena udeležba pri vajah in prireditvah Musikvereina.123 Mestna občina na ta sklep nemškega glasbenega društva ni odgovorila. Da bi opravičila svoj obstoj, je nemška glasbena šola razširila svojo dejavnost. V omenjenih letih je pripravila 6 internih in 8 javnih nastopov učencev, učitelji so sodelovali pri dveh večerih komorne glasbe, 24. junija 1920 pa so na šoli s slavnostnim koncertom počastili 10-letnico delovanja ravnatelja šole Karla Ettlerja.124 Z ukinitvijo Musikvereina leta 1920 je prenehala delovati tudi nemška glasbena šola. Društveno premoženje in šolski inventar je prevzela slovenska Mestna glasbena šola, ki se je preselila iz dijaškega doma v prostore nekdanje nemške glasbene šole. Po ukinitvi nemške glasbene šole je Ptuj zapustil tudi ravnatelj šole Karl Ettler. Odšel je v Nemčijo v Leipzig.125 Po ukinitvi nemškega pouka je Politično in gospodarsko društvo Nemcev v Sloveniji tudi v Ptuju, podobno kot v Mariboru in Celju, začelo s privatnim poučevanjem nemških otrok.126 Kljub dejstvu, da nemška manjšina v Ptuju od oktobra 1925 dalje ni imela več pouka v maternem jeziku, je vendarle imela svoje zastopnike v mestnem šolskem svetu, gimnaziji in v kuratoriju dijaškega doma vse do leta 1938. Interese nemške manjšine so v omenjenih 122 Prav tam, leto 1919/20. 123 Hasl, Zgodovina Glasbene šole, str. 20–21. 124 Prav tam; SI_ZAP/006, fond: MD, škatla 13, ovoj: MD-II-7/1 Pettauer Musikverein Chro- nik, šolsko leto 1918/19 in 1919/20. 125 Hasl, Zgodovina Glasbene šole, str. 23; Jurkovič, Glasbeno življenje, str. 189. Slovenska glasbena šola je bila ustanovljena s sklepom mestnega sveta 27. julija 1919. 126 Janez Cvirn, Nemci na Slovenskem (1848–1941), str. 73. Politično in gospodarsko društvo v Sloveniji je poučevalo tudi nemške otroke v Celju, Mariboru in Guštanju (danes Ravne na Koroškem). 48 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies letih najprej v mestnem, nato v krajevnem šolskem svetu zastopali ptujski odvetnik dr. Sikst Fichtenau, leta 1928 je postal član šolskega sveta trgovec Valerijan Spruschina, po njegovi smrti v oktobru istega leta pa ga je zame- njal Erwin Damisch.127 Johann (Ivan) Streudte je bil dolga leta član šolskega sveta obrtne nadaljevalne šole.128 Leta 1925 je bil imenovan tudi v kuratorij dijaškega doma. V kuratoriju dijaškega doma sta se mu leta 1928 pridružila še dr. Fichtenau in Valerijan Spruschina, ki pa ga je oktobra zamenjal ravnatelj Vorschusvereina v Ptuju Herman Kersche. Ta je bil še istega leta izvoljen tudi v kuratorij Mladike.129 Med obema vojnama je nemška manjšina še nekajkrat načela vprašanje lastnega izobraževanja. O šolskih problemih so večkrat razpravljali tudi na sejah ptujskega mestnega sveta. Ob desetletnici obstoja Kraljevine leta 1928 so tudi na Ptuju in v okolici, podobno kot v drugih krajih na slovenskem Štajerskem, izpeljali Nemci računajoč na gospodarsko odvisnost slovenskega prebivalstva, dobro premišljeno in podrobno organizirano agitacijo za nem- ško šolo z zbiranjem podpisov staršev. Akcija ni uspela, saj slovenski starši niso imeli nemško govorečih otrok, »pristnih Nemcev« v Ptuju pa je bilo zelo malo. Večina oseb, ki se je deklarirala za Nemce, je imela, kakor je poročal pisec članka, »svoje korenine v Slovenskih goricah in na Ptujskem polju«.130 Avgusta 1940 je neimenovani poročevalec v poročilu o razmerah na Ptuju, ki ga je je poslal Südostdeutsches Institutu v Gradcu, zapisal, da so se otroci ptujskih Nemcev in nemčurjev poučevali samo v slovenskem jeziku, ker na Ptuju ni bilo nemške šole. Privatni pouk v nemškem jeziku je bil nedosegljiv, saj ni bilo več učnih moči. Stari profesor, ki jih je v preteklosti poučeval, pa ni 127 SI_ZAP/0121, fond: Osnovna šola Mladika Ptuj 1878–1992, šk. 47, ovoj 59, Kronika Dr- žavne dekliške narodne šole v Ptuju, Letno poročilo za šolsko leto 1924/25; SI_ZAP/0005, fond: MOP, knjiga 101, Zapisniki občinskih sej 1924/25, Zapisnik 5. redne seje 4. april 1925. Mestni šolski svet, ki je imel značaj krajevnega šolskega sveta, je vodil dr. Matej Senčar, podpredsednik je postal učitelj Vinko Šerona, odborniki pa so poleg odvetnika dr. Siksta Fichtenaua bili še zdravnik dr. Bela Stuhec, profesor dr. Franc Kotnik, zastop- nik cerkve vikar Franc Cilenšek, zastopnik učiteljstva učitelj Uroš Peček in gostilničar Dragutin Zupančič; MOP, knjiga 102, Zapisniki občinskih sej 1927–1928, zapisnik III. redne seje občinskega sveta 8. marca 1928 in Zapisnik X. redne seje občinskega sveta 2. oktober 1928. 128 Neverjetne predrznosti, Ptujski list, letnik III, štev. 14, 3. april 1921, str. 2. 129 SI_ZAP/0005, fond: MOP, knjiga 101, Zapisniki občinskih sej 1924/25, Zapisnik V. redne seje 4. april 1925; knjiga 102, Zapisniki občinskih sej 1927–1928, Zapisnik III. redne seje mestnega sveta 8. marca 1928 in Zapisnik X. redne seje mestnega sveta 2. oktober 1928. 130 O agitaciji za nemške šole v naši oblasti, Mariborski večernik »Jutra«, leto II. (IX.), štev. 279, 7. december 1928, str. 2. Agitacija za nemške šole je potekala v Mariboru, v Sladkem Vrhu, Marenbergu (danes Radlje ob Dravi), Sv. Lovrencu na Pohorju (danes Lovrenc na Pohorju), v Konjicah in v Celju. Največ podpisov, okoli 450, so nabrali v celjski okolici priganjači tovarnarja Westena, medtem ko za Ptuj ne navajajo število podpisov. Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 49 mogel več prihajati na Ptuj. Nemške otroke so kratko malo označili za Sloven- ce. Tako na primer v šoli na Hajdini nemških otrok, katerih oče ali mati sta imela slovensko ime, ali so bili starši rojeni na Ptuju ali v bližnji ptujski oko- lici, sploh niso hoteli vpisati kot nemške učence. V drugem razredu dekliške šole v Ptuju je bilo 12 nemških deklic, čeprav so se njihovi straši prištevali k volksdojčerjem, so bile samo 4 deklice spoznane za »nemške učenke«, ostalih 8 deklic pa so šolske oblasti prištele med »vindišarje«. S strani učiteljstva so bili nemški otroci izpostavljeni velikemu šikaniranju. Otroci, ki so se ude- ležili domovinskih večerov (Heimabende), ki jih je pripravil Kulturbund v nemškem društvenem domu ali pa so bili na igrišču Športnega kluba (Sport Klub Pettau), so bili deležni številnih šikaniranj, učitelji so preverjali njihovo znanje, dogajalo se je, da so morali ponavljati razred, nekaj učencev pa so enostavno kar izključili iz šole.131 Po podatkih Kulturbunda je bilo v zadnjem predvojnem šolskem letu 1940/41 na Ptuju 36 nemških šoloobveznih otrok; med njimi je 21 otrok obiskovalo ljudsko, trije meščansko šolo, 12 dijakov pa gimnazijo.132 Nemškega pouka so bili ponovno deležni med okupacijo. viri in literatura arhivsko gradivo Muzej narodne osvoboditve Maribor Fond: Schwäbisch-Deutscher Kulturbund Kreis Marburg und Pettau, mapa: Ortsgruppe SDKB Pettau-odborovski sejni zapisniki in dopisi, mapa Ortsgruppe SDKB Pettau – do- pisi leto 1940/41. Fond: Südostdeutsches Institut (SODI). Šk. 402/I Zapisniki sej Narodnega sveta z Štajersko. pokrajinski muzej ptuj ormož – arhiv zgodovinskega oddelka Fasc.: Nemška predvojna dejavnost. Fasc.: Buržoazna dejavnost pred vojno-narodnoobrambna dejavnost. 131 AMNOM, fond: Südost-deutsches Institut, ovoj 7, mapa: Razna poročila o političnem življenju v Sloveniji 1936–1941, Eindrücke und persönliche Erlebnisse aus Slowenien in der Zeit vom 1. Oktober 1939 bis Ende Juli 1940, Graz, im Monat August 1940; (dalje navajam: fond: SODI). 132 AMNOM, fond: Švabsko-nemška kulturna zveza za okrožja Maribor in Ptuj, mapa: SDKB Ortsgeuppe Pettau dopisi leto 1940/41, Dopis 7. september 1940; (dalje navajam: fond: SDKB). 50 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies zgodovinski arhiv ptuj Fond: Mestna občina Ptuj 1864–1941, šk. 101, šk. 214, šk. 227, šk. 232, šk. 234, šk. 243, šk. 244, šk. 247. Fond: Muzejsko društvo, šk. 13. Fond: Gimnazija 1869–1994, šk. 10. Fond: Osnovna šola Mladika, šk 47. Fond: Osnovna šola Breg 1912–1984 – historiat. Fond: Osnovna deška šola v Ptuju 1867–1945 – historiat. uradni listi in objave virov Ribnikar Peter, Sejni spisi Narodne vlade Slovencev, Hravatov in Srbov v Ljubljani in Dežalnih vlad za Slovenijo 1918–1921, I. del, Ljubljana 1999. Ribnikar Peter, Sejni spisi Narodne vlade Slovencev, Hravatov in Srbov v Ljubljani in Dežalnih vlad za Slovenijo 1918–1921, II. del, Ljubljana 1999. Ribnikar Peter, Sejni spisi Narodne vlade Slovencev, Hravatov in Srbov v Ljubljani in Dežalnih vlad za Slovenijo 1918–1921, III. del, Ljubljana 1999. Uradni list narodne vlade SHS v Sloveniji (4. 11. 1918–30. 1. 1919). Uradni list deželne vlade za Slovenijo (1. 2. 1919–8. 8. 1921). enciklopedije in biografski leksikoni Enciklopedija Slovenije knjiga 8 Nos/ Pli, Ljubljana 1995. Enciklopedija Slovenije knjiga 14 V/W, Ljubljana 2000. Slovenski biografski leksikon, elektronska izdaja. časniki Štajerc, 1918. Slovenski gospodar: podučiven list za slovensko ljudstvo, 1918–1919. Ptujski list, 1919–1922. Učiteljski tovariš, 1918–1919. literatura Fran Alič, Spomini-Pred 50 leti na ptujski gimnaziji. 63. Izvestje gimnazije Dušana Kved- ra v Ptuju 1869–1968. Ptuj 1969, str. 194–197. Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 51 Etbin Bojc, Doneski h gradivu za zgodovino šolstva na območju sedanje občine Ptuj. Petovio-Ptuj 69–1969. Zbornik razprav ob tisoč devetstoletnici (urednik: dr. Vladimir Bra- čič). Maribor 1969, str. 226–255. Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik: politična orientacija Nemcev na spodnjem Štajerskem (1861–1914). Maribor 1997. Ervin Dolenc, Kulturni boj: Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918–1929. Lju- bljana 1996. Werner Drobesch, »Deutscher Schulverein« Njegova ideologija, notranja struktura in delovanje s posebnim ozirom na Slovenijo. Zgodovinski časopis, letnik 46, Ljubljana 1992, štev. 2, str. 187–196. Aleš Gabrič, Slovenske gimnazije po letu 1918. Šolska kronika, letnik 8, št. 2, Ljubljana 1999 str. 258–278. Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem (elektronski vir). Pedagoški inštitut, Ljubljana 2009. Drago Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju (k 40. letnici slovenske glasbene šole). Ptuj 1959. Gregor Jenuš, Štajersko vprašanje in vloga dr. Frana Kovačiča na pariški mirovni konfe- renci. Studia Historica Slovenica, Časopis za humanistične in družboslovne študije, letnik 9, Maribor 2009, štev. 2–3, str. 669–690. Jure Maček, Slovensko meščansko šolstvo po letu 1918-do sprejetja zakona o meščanskih Šolah. Arhivi, letnik 30, štev. 1, Ljubljana 2007, str. 121–141. Marija Masten Hernja, Ptujska gimnazija od nastanka 1869–1918. Zbornik ob 125-letnici Ptujske gimnazije (urednik: Vlado Horvat). Gimnazija Ptuj 1994, str. 10–45. Marija Masten Hernja, Nataša Majerič Kekec, Prvi med enakimi!, Funkcija mestnega sodnika in župana skozi stoletja. Zgodovinski arhiv Ptuj 2006. France Ostanek, Šolski sistemi na Slovenskem v obdobju 1774–1963. Šolska kronika, le- tnik 8, Ljubljana 1999, str. 51–72. 50. izvestje državne gimnazije v Ptuju 1918/19, Ptuj 1919. Ljubica Šuligoj, Socialna in narodnoobrambna gibanja na ptujskem območju med obema vojnama. Doktorska disertacija. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani Filozofska fakul- teta Oddelek za zgodovino, Ljubljana 1989. Ljubica Šuligoj, Med svetovnima vojnama (Gimnazija v narodnoobrambnem boju). Zbor- nik ob 25-letnici Ptujske gimnazije (urednik: Vlado Horvat). Gimnazija Ptuj 1994, str. 48–69. Bogo Teply, Narodnostno življenje pri Lenartu v Slovenskih goricah pred prvo svetovno vojno. Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, str. 474–515. Karel Verstovšek, Preustroj šolstva v Sloveniji. Slovenec, letnik 49, leto 1921, štev. 7 in 8. Andrej Vovko, Nemško manjšinsko šolstvo na Slovenskem v obdobju stare Jugoslavije. Zgodovinski časopis, letnik 40, leto 1986, štev. 3, str. 311–321. 52 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies Andrej Vovko, Učilnice na temni strani meseca. Temna stran meseca: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1944–1990. Zbornik člankov in dokumentov (urednik: Andrej Aplenc). Ljubljana 1998, str. 195–203. Tone Zorn, Kulturna avtonomija za Koroške Slovence in nemška manjšina v Sloveniji med obema vojnama. Zgodovinski časopis, letnik XXVIII, leto 1974, štev. 3–4, str. 347–366. “SlovenISaTIon” of The geRMan eduCaTIon In pTuJ afTeR WoRld WaR I Summary Until the disintegration of the Habsburg monarchy, Ptuj was a German language island within the Slovene countryside. It had a well-developed network of educational institu- tions. Next to the German city kindergarten, which was established already in 1875, there were also the German city five-year school for girls and the German city five-year school for boys, each of them having two classes, a four-year bourgeoisie school for girls with an end course, the Emperor Franz Joseph Provincial Gymnasium, Music school of the German music society (Musikverein), the trade advanced school for trade apprentices, the commercial and one-year housekeeping school for girls, and the “Schulverein” five- year school in Breg by Ptuj. All these schools were German, Slovene was taught only in gymnasium and was only mandatory for Slovenes; German students were offered optional Slovene language courses. A hall of residence for boys and one for girls, which have always been “strong pillars for preservation and strengthening of Germanness in Ptuj”, were also in the city. Next to these German schools there were also a Slovene school for girls and a Slovene school for boys that had only Slovene teaching staff. These two schools were meant only for Slovene children from the surroundings. In the first months of the Slovene government after the political overthrow, the Ptuj city council left the German educational system as it was. In December 1918, only the headmas- ter Tomaž Wernitznigg, who was also a district school supervisor for the city of Ptuj and the German schools in Ormož district, was discharged. In January 1919, Adolf Brauner, Ph.D., a professor at the Ptuj gymnasium, who was also the district school supervisor for the German schools in Ptuj, Ormož, Rogatec and Rogaška Slatina, was dismissed by the Trust for Education and Worship. His duties were entrusted to Matija Heric, the district school supervisor in Ptuj. Pavel Flerè, a headmaster from Letuš, took over the duties of a district school supervisor for the Ptuj and Ormož judicial district in March 1919. At the beginning of 1919, the old Ptuj city school council, which was led by Germans and local Germanomaniacs, was discharged. A new, Slovene, council was established and it was first led by the gerent of the city municipality, Fran Jurtela, Ph.D., and after his resignation by the government commissioner Matej Senčar, Ph.D. In April 1919, the high school council in Ljubljana transformed, on the basis of the decree Nr. 8608 that was issued on 29th November 1918 by the Trust of Education and Worship, and on the basis of the proposal of the city school council in Ptuj, the public and bourgeoi- sie school in Ptuj. They fired 20 teachers, who were of the German nationality and who spoke in favour of “German Austria”. The school in Breg was the first one to experience the “Slovenisation”, for the Slovene teachers started teaching already on 1st April 1919. The German boys’ and the German girls’ city public school were also abolished in April. For children of “pure German nationality”, the five-year German city public school with one class and German as teaching language was established. The number of German children Irena Mavrič-Žižek, Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne 53 in Ptuj was decreasing each year and therefore the school first changed from a five-year school to a three-year school in the school year 1919/20, and to a two-year school after- wards. In the school year 1920/21 it was abolished as an independent institution and the German children were put in two classes and joined with the boys’ and girls’ school. The two German classes were closed at the end of October 1925. The bourgeoisie school was reorganised after the overthrow as well. At the beginning of September 1919, the Ptuj city advisory committee discharged the trade advanced and guild German business school. The Slovene business and trade schools were established instead. The girls’ bourgeoisie school was entirely Slovene in the school year 1920/21. The Ptuj gymnasium also went through some changes, i.e. on 3rd January 1919 the first class with Slovene as teaching language was opened. The destiny of the German gymnasium in Ptuj was finally sealed with the decree Nr. 2710 from 2nd June 1919, with which the Trust of Education and Wor- ship abolished the German gymnasium and established a gymnasium with Slovene as teaching language instead. The abolition of the “Musikverein” in 1920 also meant the end of the German music school. Lessons in German were in Ptuj introduced again with the occupation in April 1941. »SloWenISIeRung« deS deuTSChen SChulWeSenS In pTuJ/peTTau naCh deM eRSTen WelTkRIeg zusammenfassung Bis zu dem Zerfall der Habsburger Monarchie galt Ptuj/Pettau als eine deutsche Sprach- insel innerhalb des slowenischen Landes. Ptuj/Pettau hatte ein gut organisiertes Netzwerk von Erziehungs- und Bildungsanstalten. Neben des deutschen Stadtkindergartens, der schon im Jahr 1875 errichtet wurde, waren in Ptuj/Pettau noch die deutsche fünfklassige Schule für Mädchen und fünfklassige Volksschule für Jungen, jede mit einer Parallel- klasse, die vierklassige bürgerliche Schule für Mädchen mit einem Abschlusskurs, das Kaiser-Franz-Joseph-Landesgymnasium, die Musikschule des deutschen Musikvereins, die Gewerbeweiterbildungsschule für Lehrlinge, die Handelsschule und einjährige Haus- haltsschule für Mädchen und die „Schulverein fünfklassige Schule“ in Breg bei Ptuj/Pettau. Alle Schulen waren deutsch, Slowenisch wurde nur am Gymnasium unterrichte und war nur für Slowenen obligatorisch. Deutsche Schüler konnten einen Slowenisch-Kurs als Wahlfach besuchen. In der Stadt waren noch ein Schülerheim und ein Mädchenheim, die stets als „starke Stützen für die Erhaltung und Stärkung des Deutschtums in Ptuj/Pettau“ dienten. Neben den deutschen Schulen waren in der Stadt noch die slowenische Schule für Jungen und die Bezirksschule für Mädchen, wo ausschließlich slowenische Lehrer unterrichteten. Die Schulen wurden nur von slowenischen Kindern besucht. Der Ptuj/Pettau Stadtrat ließ das deutsche Schulwesen in den ersten Monaten nach dem Umsturz unverändert. Im Dezember 1918 wurde nur der Bezirksschulaufseher für die Stadt Ptuj/Pettau und für die deutschen Schulen in dem Ormož/Friedau Bezirk, der Ober- lehrer Tomaž Wernitznigg, seiner Pflichten enthoben. Im Januar 1919 setzte die Verwal- tung für Lehre und Kultus den Bezirksschulaufseher für die deutschen Schulen in Ptuj/ Ptuj, Ormož/Friedau, Rogatec/Rohitsch und Rogaška Slatina/Rohitsch-Sauerbrunn, Dr. Adolf Brauner, einen Professor des Ptuj/Pettau Gymnasiums, ab. Seine Pflichten wurden Matija Heric anvertraut; Heric war ein Bezirksschulaufseher in Ptuj/Pettau. Im März 1919 übernahm Pavel Flerè, Oberlehrer aus Letuš/Leuts, die Aufgaben des Bezirksschulaufse- hers für den Ptuj/Pettau und Ormož/Friedau Bezirk. Am Neujahr 1919 wurde der alte Ptu- jer/Pettauer Stadtschulrat, der in den Händen der Deutschen und lokalen Deutschtümler 54 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/4 • razprave – studies war, aufgelöst. Es wurde ein neuer, slowenischer Schulrat eingeführt, der zuerst von dem Leiter der Stadtgemeinde, Dr. Fran Jurtela, geleitet wurde, nach seinem Rücktritt über- nahm der Regierungskommissar Dr. Matej Senčar seinen Posten. Im April 1919 änderte der höhere Schulrat in Ljubljana/Laibach im Sinne der Anordnung Nr. 8608 vom 20. November 1918, die von der Verwaltung für Lehre und Kultus ausgestellt wurde, und nach dem Vorschlag des Stadtschulrates von Ptuj/Pettau, das Volks- und bürgerliche Schulwesen. Sie entließen 20 Lehrer und Lehrerinnen deutscher Nationalität, die sich für „deutsches Österreich“ erklärten. Die Schule in Breg wurde als erste „sloweni- siert“, denn schon am 1. April 1919 wurde der Unterricht ganz von slowenischen Lehrer übernommen. Im April wurden auch die deutsche Schule für Jungen und die deutsche Volkschule für Mädchen eingestellt. Für die Kinder der „reinen deutschen Nationalität“ wurde die fünfklassige deutsche Stadtvolksschule für Jungen und Mädchen mit Deutsch als Unterrichtssprache, errichtet. Da die Zahl deutscher Kinder in Ptuj/Pettau von Jahr zu Jahr kleiner wurde, wurde im Schuljahr 1919/20 aus einer fünfklassigen Schule eine dreiklassige, später noch eine zweiklassige Schule. Im Schuljahr 1920/21 wurde sie als selb- ständige Einrichtung aufgelöst, deutsche Kinder wurden in zwei Klassen eingeteilt und an die Schule für Jungen und die Schule für Mädchen eingeschlossen. Beide deutsche Klassen wurden Ende Oktober 1925 eingestellt. Nach dem Umsturz erlebte auch das bürgerliche Schulwesen Veränderungen. Anfang September 1919 löste der Ptuj/Pettau Stadtbeirat die Gewerbeschule und die deutsche Gremium-Handelsschule auf. Statt deren wurde die slo- wenisch Handels- und Gewerbeweiterbildungsschule gegründet. Die bürgerliche Schule für Mädchen wurde im Schuljahr 1920/21 ganz slowenisch. Auch das Ptuj/Pettau Gym- nasium erlebte einige Veränderungen. Schon am 3. Januar 1919 wurde die erste Klasse mit Slowenisch als Unterrichtssprache eröffnet. Das Schicksal des deutschen Gymnasiums in Ptuj/Petta wurde endgültig mit der Anordnung Nr. 2710 vom 2. Juni 1919, mit der die Verwaltung für Lehre und Kultus das deutsche Gymnasium auflöste und an ihrer Stelle ein Realgymnasium mit Slowenisch als Unterrichtssprache gründete, besiegelt. Mit der Auf- lösung des Musikvereins im Jahr 1920 endete auch die deutsche Musikschule. Deutscher Unterricht wurde in Ptuj/Pettau wieder nach der Okkupation im April 1941 eingeführt.