TRST, sobota 8. marca 1958 teto XIV. . Št. 58 (3903) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93.808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini "™STVO: UL- MONTECCHI št. 6, II. nad. - TELEFON 93 808 IN 94-63* - Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2* — Tel MALI OGLASI: 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir - Nedeljska: "jese*"° ^ ***"• Vikin *- Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm 1000 lir - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo irzaaKCK* m v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1.,tel. 21-928, tek. ra£. pri Komunalni banki v Ljubljani - ■* Sovjetska sporočila ZDA glede konference V Moskvi objavljena vsebina spomenice in zadnjega pisma Na konferenci ne bi smeli govoriti o združitvi Nemčije, pač pa le o mirovni pogodbi z njo ob udeležbi predstavnikov obeh njenih delov - O nalogi konference zunanjih ministrov jern^ A> 7. — V Moskvi so danes izročili časnikar-rišfa sP°menico sovjetske vlade od 28. februarja ame-Pism VlaferenP na dnevni Jit^blsuj- ®:. S°vjetska vlakov ^temaii- pornen °bra. kia-jbed v ari it”!osebnih sti- ^V° mu f11 drždv za i; -, b*rod' n -i...-—i — miši; nih o aktualnih ‘«Vi SvO)i ,* vprašanjih, 'nt^ska vlad"/''!:'' Poudarja ? nai BbUtoenč ie abso- rt *'ih kat na konferen-V?ru?i tnrt?°r tudl na vsa-** t ipI'OUčeva,da^'xin, konfe- 0o=i° notri1 Vprašanja, ki drijvf ‘d zadev te !k| ?r&dloa ' rav sem sp i- Nh’ froučil,m”,fke viade, Sru zbadne Položaj v dr-» jaPraVl,8.E,vrnpe. Na So 9 UsPeh tJe »SKa vlada, da udh k.onference po- Srik pozorn"Zenci Posveti-SlStev°S'vprašanjem, a k zm. - uejansko Siu , 1'apetost"3Saniu mp,d-V Pove- bene nepremostljive ovire za njih rešitev. Potrebno je samo, da udeleženci konference pokažejo dobro voljo in realizem. Sovjetska vlada tudi ne nasprotuje izmenjavi pogledov o sredstvih, ki naj bi okrepila OZN. Toda nasprotuje ukinitvi veta velesil v Varnostnem svetu, ker je ohranitev tega načela še vedno nujno potrebna, in sicer bolj kakor pred trinajstimi leti, ko je bila ustanovljena OZN. Bulganin izraža nato zaskrb- ljenost nad sedanjimi pripravami konference najvišjih, ker ZDA niso odgovorile na vrsto konkretnih sovjetskih predlogov. Ta zaskrbljenost pa je toliko večja, ker so ZDA in druge atlantske države pospe. šile vojaške priprave. S tem v zvezi omenja angleško-ame-riški sporazum o raketnih iz-streliščih ter napovedani sestanek .obrambnih ministrov NATO v Parizu. Kar se tiče sovjetsko-ame-riških odnosov, očita Bulganin Eisenhovverju, da Uporablja v svoji spomenici ton. ki ne more koristiti pri iskanju sredstev za zmanjšanje mednarod. ne napetosti. Bulganin poudarja, da nasprotuje vnašanju ideološke polemike v odnose med državami in pripominja, da sovjetska vlada želi izboljšati odnose z ZDA in sprejema predlog, naj bi sovjetske vplivne osebnosti obiskale ZDA, ter predlaga, naj ameriške vplivne osebnosti obiščejo Sovjetsko zvezo. Bulganin izjavlja tudi, da je SZ pripravljena iti še dalje, kakor določa nedavno sklenjeni sovjetsko-ameriški kulturni sporazum. Prav zaradi tega predlaga SZ sklenitev sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju med obema državama. Na koncu poudarja Bulganin, da je SZ pripravljena podpisati #tudi jutri sporazum o prepovedi vsega jedrskega orožja, o prepovedi izdelovanja tega orožja ter o uničenju že obstoječega jedrskega orožja, vse pod primernim mednarodnim nadzorstvom«. Na koncu poudarja, da se je treba truditi, da se konferenca na najvišji stopnji skliče čimprej. Za junaško se zavzema Djamilo Buhired ves kulturni svet inmiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiuimiiiiiiintifitiiiititiiimiiimiiiiiiimiiiitiiiiiitiiimiiimiitiiiiiiiitmiiiiiiiifiiiiititiiimimiiiiiimiiiiiiiiiii §por med eii dovolj zbornicama za razpust Cronchi je v dvomih in verjetno išče tehtnejše razloge Vatikansko glasilo nadaljuje polemiko (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Vse kaže, da je predsednik Gronchi še vedno v dvomu. V zadnjih dneh ga obišče predsednik vlade Zoli vsak dan enkrat. Nagovarja ga, naj predčasno razpusti parlament, češ da je prišlo do spora med obema zbornicama. Sta- lišča ostalih večjih strank pa so naslednja: KPI: Togliatti je ponovno izjavil, in sicer zelo odločno: «Ustava se spremeni ali pa se izvaja. Doslej se ni nič spremenilo in torej ni nič za izvajanje. Naše stališče je bilo in bo vedno dosledno nasprotno predčasnemu razpustu senata.« PSI: V izjavi, ki je bila objavljena po današnji seji vodstva je med drugim rečeno, da se je Krščanska demokracija poslužila reforme kot sredstva za svoje koristi, da bi poskusila predčasno razpustiti senat in ga obnoviti na podlagi starega zakona. PSDI: Saragat ni hotel povedati, kaj mislijo socialdemokrati. Pač pa je voditelj desne struje PSDI poslanec Simonini -poudaril, da PSDI že dva meseca stoji na stališču, naj bi bile volitve za senat in zbornico istočasne. PMF: Neki ugledni prvak Laurovih ljudskih monarhistov je izjavil, da je tudi on za skupne volitve, čeprav je priznal, da se to stališče ne strinja z ustavnimi določbami. Kaj misli demokristjansko vodstvo je znano. Toda tudi pri KD niso vsi ene misli, vsaj glede razlogov za predčasni razpust. Predsednik obširne organizacije katoliških delavcev ACLI je izjavil danes, da je tudi on za razpust, čeprav je zadeva v izključni pristojnosti poglavarja države. Vendar pa je navedel za vzrok «nujnost, da se reorganizira politična aktivnost«, kajti, če bi na senatne volitve čakali še eno leto, bi ponovno imeli opravka z dvomi m s pričakovanjem, kakšen bo sestav novega senata, od katerega je odvisen sestav vlade. Vedno 'bolj prihaja namreč do izraea mnenje, ki je tudi vzrok Gron-chijeve neodločnosti, da Zoli-jeva trditev o sporu med obema zbornicama ne drži. Tudi pred petimi leti. ko je bivši predsednik republike Einauai predčasno razipustil senat, se nj poslužil tako netehlnih argumentov. Številni resni politiki so začeli namreč trditi, da leži globlji vzrok, ki je hkrati tudi bolj stvaren, v ((političn.h potrebah« po razpustitvi. Ne more se zanikati, da je sedanja enobarvna demokristjan-ska vlada precej slabotna ir. neodločna, da se je že izživela, da je njen prestiž precej majhen. Ce bi letos obnovili samo poslansko zbornico, bi bila posledica prav tista, o kateri je govoril predsednic ACLI: vsi bi pričakovali kakšen bo senat in čakati bi mo-še eno leto, tako da bi kilrdfiaJzPiinja ‘ , k pove- rali še eno leto, ta.ao da bi čbi-hBVo državami, bila vlada še eno leto brez t«. šfgi,mo g; so ga jjpavp avtoritete in prestiža *V>*nte vsebuje v giav. aeP‘b imela ©j °bfereriC Pr> priprav- Pr ■ najVi"ji N>>i “vaj med drugim, 1 sre, ' v°dite]ji ki ShVoi k reVvSoda sveta, me' dodai« skl dnev-Jf*> da ni no- šo ga prave avtoritete in prestiža Verjetno bo tudi Gronchi u-pošteval to politično nujnost, nikakor pa se še ne ve, kaj bo ukrenil. Današnje pisanje vatikanskega glasila dokazuje, da se zadeva okrog obsodbe škofa iz Prata še ni pomirila. «Os-servatore Romano« tolmači danes potrebo po pomiritvi tako, da bi s polemiko prenehali samo zagovorniki pravice države do sojenja tudi cerkvenih dostojanstvenikov, kadar prekršijo državne zakone. «Mi pa ne nameravamo storiti koraka nazaj, ker med nami ni «zmernih», ko gre za nepobitno pravico do svobode in za čast papeža, škofov, . nem evropskem tržišču, bi to pomenilo začetek nižanja mezd. Vse tri sindikalne organizacije so sklenile napovedati stavko električnih delavcev za 20. t. m., v primeru, če posredovanje ministra za delo ne bo uspešno. Glede zahtev nameščencev pošte, brzojava in telefona pa postavlja CGIL zahtevo po znižanju urnika od 8 na 7 ur, rešitev vprašanja napredovanja, uresničenje načrta ekonomičnih stanovanj itd. Zunanji minister Pella !n veleposlanik ZDA Zellerbacii sta podpisala danes sporazum, s katerim prejme Italija od ZDA viške kmetijskih pridelkov v vrednosti 25 milijonov dolarjev. V prvi vrst, gre za bombaž in tobak. Lirski sklad od vnovčenja bodo ZDA prepustile italijanski vladi kot dolgoročno posojilo, ki bo namenjeno gospodarskemu razvoju in zaposlitvi zlasti v Južni Italiji ter na otokih. A. P. Cerkve...«, piše »Osservatore Romano«. Socialisti so o tem razpravljali na današnji seji svojega vodstva in nato v izjavi poudarili, da je ((pritisk Katoliške akcije in cerkvenih oblasti zavzel od priliki florentinskega procesa napadalni značaj na republiške ustanove in na laično ter demokratično zavest državljanov«. Vodstvo PSI zahteva, naj vlada zavzame jasno obrambno stališče države v tem umetno izzvanem sporu, kajti odnosi med Cerkvijo in državo morajo biti urejeni na podla* gi ustave, konkordata in zakona, ki določa pristojnost suverenosti. pravice in dolžnosti obeh strani. Tudi republikanci so pozvali predsednika vlade, naj spričo negotovosti glede konkordata določi dolžnosti, ki izhajajo iz določb lateranskega pakta za državo iu za Cerkev. Poslanci in senatorji so danes nadaljevali z zasedanjem in so danes sprejeli nekaj manj važnih zakonskih ukrepov. Predsednik vlade bo jutri odpotoval — kot vsako soboto — domov v Florenco, toda kljub temu se ne bo oddaljil za dolgo od poglavarja države, katerega bo osebno spremljal pri njegovem uradne obisku v Taranto. Vodstvo CGIL je danes objavilo resolucijo, ki jo je sprejelo na svojem zadnjem sestan ku. V njej se poudarja, da delavci np morejo pristati na razloge, lei jih navajajo delodajalci, ko odgovarjajo na zahteve delavstva. Ce bi delavci nanje pristali sedaj, ko vstopa v veljavo sporazum o Skup- IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllillMliiiliiiiiiiiiiniiiiliimilltllllllllllliHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIlUN Nove obtožbe iz Damaska v zvezi s Saudov O razgovoru Cernej-Folchi RIM, 7. — Jugoslovanski veleposlanik dr. Darko Cernej je včeraj obiskal podtajnika pri zunanjem ministrstvu Fol-chija. Novinarska agencija ANSA pojoča, da se je iz pristojnih krogov izvedelo, da __ sta oba državnika obravnava-1 svojega naroda, la vprašanje jadranskega ribolova. «Med razgovorom se nista dotaknila nobenega drugega predmeta,« poudarja ANSA. KARAČI, 7. -— Računajo, da je pri požaru, ki je uničil del predmestja «Bori Bazar« v Karačiju, zgorelo okoli sto ljudi. Gre predvsem za ženske m otroke. Odstranjevanje ruševin se nadaljuje. Brzojavke angleških laburistov, maršala Vorošilova, SZDLJ, Zveze ženskih društev Jugoslavije, P. Stamboliča in drugih Protestna stavku v Libanonu PARIZ, 7. — Usoda mlade Alžirke Dj amile Buhired, k; je bila obsojena na smrt 15. julija 1957, bo odločena te dni. V poučenih krogih se je izvedelo, da komisija za potni-loščenje v vrhovnem sodnem svetu proučuje njen primer in se bo dokončno izrekla v kratkem. V sodnih krogih omenjajo, da so v Franciji redki primeri usmrtitve žensk. Zadnji primer je bil leta 1943. Toda sedaj čakajo poleg Djamile Buhired štiri druge ženske v Alžiru, ki so bile obsojene na smrt, da se njih usoda dokončno odloči. Te so: Djami-la Buazza, Jacqueline Guer-rudj in dve muslimanski mladoletni deklici. Iz Alžira javljajo tudi, da so od 9. januarja dalje spremenili v dosmrtno ječo 98 smrtnih obsodb. Do 6. marca je bilo izvršenih 127 smrtnih obsodb, 201 obsojenec na smrt pa čaka v alžirskih zaporih dokončne rešitve. Medtem prihaja z vseh stra. ni pritisk na francosko vlado, naj ne izvrši smrtne obsodbe nad Djamilo Buhired. Številnim brzojavkam se je pridružila tudi brzojavka predsednika prezidija vrhovnega sovjeta SZ Vorošilova. Voro-šilov pravi, da je sovjetska vlada dobila številne brzojavke s prošnjo, naj posreduje Podobni pozivi so prišli v Francijo tudi iz držav Srednjega vzhoda. Tudi večje število angleških laburističnih poslancev se je zavzelo za mlado 22-letno obsojenko. V libanonski prestolnici Beirutu sc po včerajšnjih demonstracijah pred francoskim poslaništvom proglasili danes protestna stavko na vseh trgih in v trgovinah. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Vest, da je francoska vlada sklenila, di se izvrši smrtna kazen nad mlado Alžirko Djamilo Buhi-red, je vznemirila jugoslovansko javnost. To je urišlo do izraza v brzojavkah SZDLJ in Zveze ženskih društev Ju gosiavije predsedniku francoske repuolike Cotyju ter v brzojavki predsednika zvezde skupščine Petra Stamboliča predsedniku francoske narodne skupščine. Predsedstvo SZDLJ poziva predsednika francoske republike, naj uporabi svojo ustavno pravico in prepreči usmrti tev mlade Alžirike, «V primeru te mlade alžirske borko gleda jugoslovanska javnost v prvi vrsti ljubezen do njene domovine in do njenega ljudstva, ne pa zakonske predpise. po katerih so se ravnai’ sodniki, ki so izrekli sodbo«, poudarja predsedstvo SZDLJ in ugotavlja, da bi usmrtitev mlade patriotke v jugoslovan ski javnosti pozvročila ogorčenje in obsodbo. Zveza ženskih društev Jugoslavije pa poudarja v svoji brzojavki, da ,je nerazumljivo, da se danes, ko se vse napredne sile na svetu borijo za spoštovanje svobode in neodvisnosti v>eh narodov, pošilja v Franciji pod giljotino mlado dekle, katere edrni greh je, aa je ljubila svojo domovino in se borila za svobodo S. marec, praznik žena Ponovno praznujemo 8. marec, praznik vseh naprednih, svobodoljubnih in demokratičnih žena. Tržaške žene ga bomo kot vedno tudi letos dostojno proslavile, saj predstavlja simbol naše borbe za priznanje enakopravnosti Več kot petdeset let je tega, kar praznujemo žene po vsem svetu 8. marec. Položaj žene se je v vsem tem času v marsičem predrugačil — mnogo pravic si je že izvojevala in v marsičem si je izboljšala svoj položaj. Priborila si je skoraj povsod e-nakopravnost; priborila si je pravico do skoraj vseh zaposlitev, odprta so ji vrata za razna odgovorna mesta. Njeno delo je cenjeno in upoštevano. In vendar ne bi mogle še zdaleč trditi, da je žena. dosegla tisto enakopravnost, ki jo postavlja na enako raven z moškim. Zena si danes sama služi kruh, sama opravlja razno odgovorna dela, udejstvuje se aktivno v političnem, gospodarskem in socialnem življenju. In vendar ni še e-nakopravna, kajti ni ji uspele osvoboditi se dela, ki ji ga nalagata dom in družina, to se pravi tistega težkega /i* žičnega dela, ki bi ga bilo mogoče odpraviti z napredkom. Družba ji enakopravnost sicer priznava, toda ekonomski pogoji so danes pač še Francoski odgovor na predlog marokanskega kralja Gaillard za sredozemski pakt kot spopolnitev Skupščina je vladi izrekla zaupnico za nadaljevanje vojne v Alžiru Burgiba zopet zahteva popoln umik francoskih čet Predsednik jugoslovanske ljudske skupščine Peter Stambolič naproša predsedniki francosike narodne stlcuščine, da se prepreči usmrtitev Djs-mile Buhired. «S tem boste storili, da prijatelji in spošto-valci francoskega naroda r.e bodo razočarani zaradi nečloveškega ravnanja«, zaključuje Stambolič svojo brzojavko. B. B. Vlada je pripravljena sprejeti preiskovalno komisijo Saudove Arabije - Danes podpis o federaciji z Jenienom KAIRO, 7. — Kairski radio javlja, da bo sporazum o federaciji med J.emenom _ in Združeno arabsko republiko podpisan jutri v Damasku. V New Yorku pa je glavni tajnik OZN Hammarskjoeld sporočil, da je sprejel poverilnice, ki mu jih je izročil bivši egiptovski predstavnik v OZN Amar Lufti kat predstavnik Združene arabske republike. Hammarskjoeld je objavil tudi sporočilo predstavništva nove republike, ki pravi, da bo združena država odslej en sam član Združenih narodov. Nota pravi tudi, da bodo vse pogodbe in mednarodni sporazumi, ki sta jih sklenila Egipt in Sirija z drugimi državami, ostali veljavni v regionalnem okviru, kakor je bilo določeno ob njih sklenitvi, ter po načelih mednarodnega prava. Z združitvijo Sirije in Egipta se je število držav članic OZN znižalo na 81. Predsfavnik Združene arabske republike je izjavil, da je njena vlada pripravljena sprejeti komisijo, ki so jo ustanovili v Saudovi Arabiji, da uvede preiskavo o zaroti proti sirsko-egiptovski enotnosti. Dodal je, da je vlada Združene arabske republike pripravljena dati komisiji vsa poročila, dokumente in ji nuditi vse olajšave pri njenem poslanstvu. Medtem je bivši član sirskega parlamenta Aziz Abbad izjavil sirski agenciji, da je pomagal sirskemu polkovniku Serraju pri razkritju zarote. Pripomnil je, da je videl kralja Sauda v Riadu 12. februarja v zvezi z zaroto. Ob tej priložnosti je kralj Saud izrekel nezadovoljstvo zaradi sirsko-egiptovske združitve ter pripravljenost finansirati in podpreti pobudo, ki naj bi jo vodil Serraj, da se prepreči združitev. Abbad se je vrnil v Damask stopil je v stik s Serrajem in s Saudovim tastom. Sklenjeno je bilo, da bo Saud plačal 2 milijona šterlingov prej, 20 milijonov šterlingov pa po uspehu operacije. Abbad se je vrnil z letalom v Riad in je poročal kralju Sau-du o sporazumu. «Kralj Saud, je pripomnil Abbad, je sprejel in mi izročil ček za milijon šterlingov. Vrnil sem se v Damask s posebnim saudskim letalom in sem izročil ček Serraju.« V Bagdadu pa se bodo začeli jutri razgovori za pri- pravo nove ustave iraško-jor-danske federacije. Predsednik iraške vlade Nuri Said je po radiu izjavil, da bo nova ustava priznala politične pravice iraškim ženskam. Sporočil je tudi, da bo vlada odobrila čimprej zakonodajne in izvršne ukrepe, ki so potrebni zaradi federacije med Irakom in Jordanijo. «Ti ukrepi, je dejal Nuri Said, vsebujejo sestavo federalne ustave, spremembo iraške ustave, razpustitev iraškega parlamenta, razpis splošnih volitev in predlog novi poslanski zbornici za spremembo iraške ustave.« Ministrski predsednik je dodal, da bo treba vse te ukrepe izvesti do 15. maja letos. Iraška ustava se bo morala vskladiti z načeli ustave arabske zveze. Vsebovala bo tudi nova načela, ki odgovarjajo razvoju političnega in socialnega življenja v Iraku. «Med temi načeli, je dodal Nuri Said, bo tudi priznanje političnih pravic iraškim ženskam na specifični pod'agi, ki odgovarja kulturnim in socialnim pogojem v deželi. Moja vlada ne bo varčevala z napori, da srečno izvede svoj program reform v vsej deželi, zato da dvigne življenjsko raven prebivalstva.* PARIZ, 7. — Francoska skupščina je danes izglasovala zaupnico Gaillardovi vladi v zvez; z vojaškim proračunom. Za zaupnico je glasovalo 288 poslancev, proti 147. Pred glasovanjem je govoril predsednik vlade Gaillard, ki je izjavil, da bo vlada vodila v Severni Afriki še dalje nepopustljivo politiko. Ir-ključil je vsako možnost pogajanj z Alžirci o alžirski neodvisnosti in je napovedal, da bo zavrnil zahteve tuniške vlade za popoln umik francoskih čet.. Gaillard. je dejal, da je treba pospešiti vojaške akcije v Alžiru, da bo število' vojaštva v Alžiru ostalo na sedanji višini 370.000. Ni pa izključil možnosti delne mobilizacije v Alžiru samem. Izrekel je upanje, da bodo države zaveznice «razumele vzroke, zaradi katerih je Francija odločena, dati Alžiru absolutno prednost v okviru svojih vojaških naporov«. Kar se tiče odnosov s Tunizijo je Gaillard omenil določitev področja ((brez gospodarja« in je dodal: «Bitka meja in obnovitev ofenzive v notranjosti sta dve novi nujni nalogi naše vojaške akcije.« Zatem je obsojal politiko tuniške vlade glede Alžira. Dejal je, da namerava Francija spoštovati Tunizijo kot neodvisno državo in zato zahteva, naj Tunizija obdrži strogo nevtralnost glede Alžira. Dodal je. da je vprašanje francoskih letališč v Tuniziji velike važnosti in vlada namerava obdržati nadzorstvo nad njimi. Bizerta še ne more prepustiti niti posameznim članom NATO niti tej organizaciji kot celoti. Rešitev se mora najti v okviru že sklenjenih sporazumov med Francijo in Tunizijo. Zahteval je zatem preklic tuniških ukrepov glede francoskih konzulatov ter je izrekel upanje, da bodo angle-ško-ameriške dobre usluge o-mogočile obnovitev francosko-tuniških stikov. V svojem govoru je Gaillard predlagal tudi sklenitev sredozemskega obrambnega pakta v okviru atlantskega zavezništva. Ta predlog je očitno odgovor na predlog maroškega kralja o federaciji med Marokom, Tunizijo in Al-žirom. Gaillard je izjavil: «Cas je, da se z deželami ob obali Zahodnega Sredozemlja organizira tista skupna obrambna os Sever-Jug, ki je naravna in potrebna spopolnitev a-tlantskega pakta. V tej celoti bo francoski Alžir, ki bo užival široko upravno avtonomijo, katero mu jamči okvirni zakon, našel svoje naravno mesto.« Gaillard je dodal, da bo v kratkem objavil s tem v zvezi jasne in konkretne predloge. V poučenih krogih se trdi, da bi v paktu bile Francija, Italija, Španija, Velika Britanija, Maroko, Tunizija, Alžir, Libija in Turčija. Zadnji govornik pred glasovanjem je bil bivši predsednik vlade, Mendes-France, ki je izjavil, da ne odobrava akcije v Alžiru. Dejal je med drugim, da se ne sme dopustiti, da se Tunizija in Maroko vaak dan bolj oddaljujeta od Francije. Pripomnil je, da ti dve državi lahko pomagata pri rešitvi alžirskega vprašanja Danes se je v Franciji začela napovedana stavka želez. ničarjev. ki bo trajala 24 ur. so jo odložili zaradi nekaterih Ve« železniški promet je paraliziran.’ In Alžira > poročajo, da je skupina alžirskih borcev napadla iz zasede skupino francoskih vojakov zahodno od Se-tifa. Ubitih je bilo 17 francoskih vojakov, dva pa sta bila ranjena. Več vojakov pogrešajo. V intervjuju družbi BBC je tunizijski predsednik Burgib-i izjavil, da, če ne bo Francija umaknila svojih čet iz Tunizije do 20. marca, «bi se lahko zgodilo mnogo stvari«. Dodal je, da mora Francija u-makniti svoje vojaštvo iz vseh oporišč v Tuniziji m tudi iz Bizerte ter dovoliti popolno neodvisnost Alžiru, preden bc Severna Afrika začela neposredna pogajanja s Francijo. Dalje je Burgiba izjavil: ((Težko je reči, koliko časa bomo lahko čatkali. Imamo še ma’o časa.« «»------- Odložen poizkus z raketo «Vanguard» CAPE CANAVERAL, 7. — Ameriška mornarica javlja, da je odložila izstrelitev rakete ((Vanguard« z majhnim umetnim satelitom. Izstrelitev je bila napovedana za danes, a tehničnih težav. Ne ve se, kdaj bodo napravili nov poizkus, toda v krogih mornarice izjavljajo, da je za ta poizkus potrebna »dnevna svetloba«. Raketa ima tri stopnje in na koncu ima satelit iz aluminija, ki je velik kakor citrona. BEOGRAD, 7. — Danski veleposlanik je danes sporočil, da je predsednik danske vlade moral odložiti svoj obisk v Jugoslaviji zaradi nenadne krize, ki je nastala v pogajanjih med delodajalci in de lavei, kar zahteva nujno navzočnost predsednika vlade. Lili Novy umrla LJUBLJANA, 7. — V 73. letu starosti je danes umrla v Ljubljani znana slovenska pes. nica in knjiievnica Lili Novy. Svoje prve pesmi je napisala v nemščini, pozneje pa, ko se je naučila slovenščine, je bila ena najboljših slovenskih pesnic svoje dobe. Izdala je zbirko pesmi «Mračna vratas, za katero je dobila Prešernovo nagrado. Prevajala je Prešernove pesmi v nemščino. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIinilllllMIinillllillHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII Korak nazaj v Londonu glede Sandysoyega obiska v Moskvi Obiik so odložili za «več mesecev» zaradi ostre reakcije ostalih zaveznikov v NATO LONDON, 7. — Predstavnik britanskega obrambnega ministrstva je danes .potrdil, da je bil obrambni minister Dun-can Sandys povabljen v Moskvo. Dodal je, da dan obiska ni bil še določen, verjetno pa bo Sandys odpotoval maja. Toda pozneje je britanska vlada objavila uradno poročilo, ki pravi: ((Sovjetska zveza je nedavno povabila obrambnega ministra Duncana Sandysa, naj obišče Sovjetsko zvezo. Obisk bo vljudnostnega značaja in ne bo nobenih pogajanj. Ni verjetno, da bo Dun-can Sandys lahko napravil ta cbisk pred potekom več mesecev.« V pooblaščenih krogih izjavljajo, da ni ((dvostranskih« mednarodno važnih vprašanj, o katerih naj bi se neposredno pogajali med SZ; in Veliko Britanijo. Izključeno je, pripominjajo, da bi se Sandys neposredno razgovarjal s sovjetskimi voditelji o jedrskih poizkusih ali na primer o nemškem vprašanju. V istih krogih izjavljajo tudi, da bo Sandys obiskal Sovjetsko zvezo samo s pogojem, da ne bi razpravljali o takih vprašanjih. Na hodnikih britanske spodnje zbornice menijo, da je namen druge uradne izjave o Sandysovem obisku odložiti njegovo potovanje na čas po morebitni konferenci najvišjih. Zc v prvih jutranjih urah so se začela živahna posvetovanja med ministri. Drugo poročilo, ki je rezultat teh po- svetovanj, ima namen popraviti vtis, ki ga je v zahodnih prestolnicah, posebno pa v Washingtonu, napravila napoved obiska. Z novim pojasnilom se zdi, da hočejo odvzeti vso važnost vesti o obisKU. Toda pojasnila so v parlamentu sprejeli s skep«o. V krogih opozicije pa obtožujejo vlado, da je napravila »korak nazaj«. Vlada vsekakor zanikuje vsako možnott pogajanj med Sandysom in sovjetskimi voditelji. Opazovalci ugotavljajo med drugim, da je prav minister Sandys imel važno vlogo pri «jedrski preusmeritvi« angleške vojske, ker je dal prednoot vodikovi bombi in balističnim izstrelkom. Odlikoval se je tudi zaradi ostrega tona proti Sovjetski zvezi. V zadnji beli knjigi pa poudarja, da bi Velika Britanija odgovorila na vsak napad z jedrskim orožjem. Sandys je tudi »minister raketnih izstrelisč«. Zato ja razumljivo, da bi njegovo potovanje v Moskvo bilo zelo važno. Takoj po prvem sporočilu o obisku so politični opazovalci izrazili mnenje, da gre za angleški odgovor na neposredna pogajanja med SZ in ZDA. Zdi se, da so za načrt obiska vedeli samo člani vlade, medtem ko države članice NATO niso bile obveščene. Verjetno je, da je britanska. vlada napravila korak nazaj spričo reakcije in pritiska ostalih zahodnih držav, predysem pa Z>DX» takšni, da mora žena po izvršenem delu v službi opravljati doma še druga dela, ki jih opravlja pač vsaka gospodinja. To pomeni, da opravlja danes žena dvojno delo — delo gospodinje in pa delo fizične ali umske delavke. Vse to gre seveda na škodo njenega zdravja in tudi na škodo dela, ki ga izven doma žena opravlja. To velja v manjši meri tudi za žene — gospodinje. Da bo dosegla resnično e-nakopravnost in si uredila res lepo in prijetno življenje t> krogu svoje družine, se bo morala boriti za izboljšanje svojih ekonomskih pogojev in v svetu na sploh. To je e-na glavnih nalog, ki se postavlja ženi, da jo uresniči. Dokler bo govora o vojni, o vojni nevarnosti, o atomskih bombah in o raznih izstrelkih za vojne namene, do tedaj bo seveda zaman zahtevali izboljšanje življenjskih prilik- Oboroževanje, izdelovanje atomskih bomb in drugega orožja požira danes milijarde in milijarde. Ce bi oboroževanja ne bilo — in torej ne bi bilo tudi nevarnosti za novo vojno — potem bi se lahko ta denar izkoristil za uresničenje premnogih zahtev. Zato je seveda naloga žene — in to zelo važna naloga — da se bori za trajen mir v svetu, za utrditev mirnega sožitje med narodi, za spoštovanje pravic in enakopravnosti vseh malih in velikih narodov. Poleg teh glavnih nalog čakajo ženo še mnoge drupe, nič manj važne naloge, za katerih uresničenje se bo morala še boriti. Poglejmo, kakšne so te naloge pri nas. Italijansko ljudstvo je pred novimi političnimi volitvami in tudi od žen — volivk je odvisno, kakšna bo vlada, ki jo bodo izvolili. Več kot 70 let so se žene v Italiji borile, da bi dobile volilno pravico. Dobile so jo šele leta 1945. In to pravico morajo dobro izkoristiti. To velja še posebej za tržaške žene, ki bodo prvič po vojni volile tržaške predstavnike za senat in poslansko zbornico. Zena v Italiji tudi še ni dosegla uresničenja načela eza enako delo, enako plačilo». 36. člen italijanske ustave sicer priznava in zahteva izvedbo tega načela. Italija je tudi sicer zakonsko potrdila utemeljenost tega načela takoj potem, ko gu je priznal leta 1952 tudi Mednarodni u-rad za delo pri Združenih narodih. Toda, k oliko je danes v Italiji delodajalcev, ki se tega načela držijo? Od žen samih je odvisno, če se bo to načelo izvajalo. V Italiji se žene borijo tudi za sprejem zakona o starostni pokojnini vsem gospodinjam. Kako važen je ta zakon, nam pove že dejstvo, da bi bilo deležno pokojnine v Italiji, če bi bil zakon sprejet, nič manj kot 12 milijonov 500.000 gospodinj. I-talijanske žene so upale, da bo zakon sprejela že sedanja poslanska zbornica. Vse kaže, da do' tega za sedaj ne bo prišlo. Predloženi so bili že štirje zakonski osnutki, kar dokazuje, da se tudi politične stranke zavedajo važnosti pravične rešitve tega vprašanja, ki bi zagotovilo tudi gospodinjam nekakšno ekonomsko pomoč. Od vseh teh o-snutkov je nam tržaškim ženam morda najbližji osnutek, ki sta ga predložili komunistična in socialistična stranka skupaj in ki predvideva izplačevanje pokojnine vsem ženam, katerih družinski dohodki (to se pravi dohodki štiričlanske družine, če so mož in odrasla otroka zaposleni) ne bi presegli letno dveh milijonov lir. Vsem tistim, ki bi s svojim zaslužkom ne dosegle letno niti 540 tisoč lir plače, naj bi po o-snutku navedenih strank država krila stroške za plačevanje pokojninskega fonda. Osnutek je torej dober, toda treba ga je uresničiti. Ni seveda vseeno, kdaj bo uresničen. Vsak mesec in vsako leto sta pri tem zelo važna. In kaj naj rečemo še o nalogah, ki čakajo nas tržaške slovenske žene? Naša naloga je, boriti se za uresničenje pravic, ki nam jih zagotavljata tako posebni statut londonskega memoranduma kot italijanska ustava. Naša naloga je in ostaja, da se borimo za uzakonitev slovenske šole in za priznanje pravice našim otrokom do zaposlitve v vseh javnih službah. Nalog torej ne manjka in volje, da bi jih izvedle, tudi ne! Zato naj veljajo naše čestitke za današnji praznik vsem ženam, še prav posebno tistim, ki se borijo za mir, za resnično enakopravnost žene, za izboljšanje življenjskih pogojev in za boljšo in srečnejšo bodočnost svojih otrok, Vreme včeraj: Najvtšja temperatura 8.6, najti ižja 4.6, zračni tlak 1005.4 pada, veter 22 km vzhodnik, vlaga 80 odst., padavine 3.1 mm, nebo pooblačeno, morje raagiipano, temperatura morja 8.1. Vreme danes: Pretežno oblačno. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 8. mar«* Janez, Ivica Sonce vzide ob 6.33 in zatone od 18.00. Dolžina dneva 11.27. vzide od 21.49 in zatone ob 7.44. Jutri. NEDELJA, 9. marca Frančiška, Bojka Predaja poslov v trgovinski zbornici Zbornica mora služili izključno interesom mesta Pričakujejo, da bo novi predsednik vedno zastopal tržaške koristi ter da mu ne bo narekovala ravnanja njegova strankarska pripadnost Točno ob 12. uri so se v rdeči dvorani tržaške trgovinske zbornice zbrali bivši člani izvršnega odbora in bivši predsednik prof. Luzzatto Fe-giz kot tudi novi predsednik dr. Caidassi. Svečanost predaje poslov je bila enostavna in sta predsednika najprej podpisala akte o predaji uprave, proračuna, in obračun blagajne. Nato je novi predsednik pozdravil vse prisotne in se zahvalil prof. Luzzattu Fegi-zu in članom izvršnega odbora za pomembno delo, ki so ga opravili v dveh letih. Odgovoril je prof. Luzzatto Fegiz, ki je novega predsednika najprej pozdravil kot aktivnega sodelavca v sekciji za promet, tako da tržaški klienti že sedaj vedo, da je novi predsednik zbornice izveden strokovnjak glede vprašanj, ki v prvi vrsti zanimajo tržaško gospodarstvo. Vendar pa prevzema novi predsednik to mesto v izredno težavnem položaju zaradi polemik, ki so se vodile okoli načina razpustitve izvršnega odbora. Pri tem težavnem delu bo lahko našel pomoč v delu sekcij. Pozdravne besede je prof. Luzzatto Fegiz zaključil s pozivom na tradicije trgovinske zbornice in dejal, da je treba pustiti izven zbornice tako ideološko prepričanje kot osebne poglede in služiti izključno interesom mesta. Po tej ceremoniji, ki je trajala komaj četrt ure, se je prof. Luzzatto Fegiz zahvalil novinarjem za dvoletno sodelovanje. Dr. Caidassi pa ni Prof, Luzzatto Fegiz z novim predsednikom trgovinske zbornice dr. Caidassijem MmiiiiitiiiifmiiiiiiiiiiiiiHiimttiimiiiiiiiMiiMiiiiiiiiittiiiiniiiifmitttfiitinniiifiiiliffitffimii« Zima te noče še posloviti Mraz in sneg vnovič zajela naše področje V okolici je že ponoči zapadlo okrog 20 cm snega Po nekaj lepih sončnih dneh. ko se je zdelo, da je zima že za nami, je včeraj kar naenkrat pritisnil mraz z burjo. V mestu je že predpoldne začelo deževati. Ob istem času pa so se v zgornji okolici pojavile prve snežinke. Proti večeru je postajalo vedno bo‘.j hladno. Medtem ko je v mestu močno deževalo je zajei okolico pravi metež, ki se je ponoči spremenil v snežni vihar. Okrog ene popolnoči je bilo v zgornji okolici ze okrog 20 cm snega. Tudi v mestu in zlasti v višjih premestjih •je močno snežilo. Po polnoči so bile ceste, k: peljejo v okolico, skoraj neprehodne za vozila. Po Ulici CommerciMc ni biio mogoče voziti in so nekateri avtomobili obtičali v snegu. Ko pišemo te vrstice v okolici se vedno močno sneži, v mestu pa pada sneg pomešan z dežjem. Po vseh okoliških cestah je sneg močno oviral avtomobilski promet. Upajmo, da bodo občina, pokrajina in uprava cest AN AS čimprej očistile ceste, da se bo promet lahko normalno razvijal. Dr. Palanmra obiskal novo zdravilišče INPS Včeraj je vladni komisar dr. Palamara obiskal novo zdravilišče ra turbekulozo (INPS) na Trsteniku. Sprejeli so ga predstavniki zavoda in celoten zdravniški zbor. Vladni komisar si je ogledal vse naprave novega modernega zdravilišča, ki ga bodo formalno otvonli v drugi polovici tega meseca. Zdravilišče že deluje in so že sprejeli okrog 200 bolnikov, in sicer polovico dejanske zmogljivosti. Menijo, da bodo ostale bolnike sprejeli v prihodnjih mesecih. «»------- HUD! NESREČI NA DELL Eden mrtev in eden hudo ranjen Tudi včeraj sta se pripetili na dveh različnih krajih mesta dve hudi nesreči na delu: dva delavca sta v smrtni nevarno-sti, pa čeprav zdravnik' še niso izgubili upanja za njuno okrevanje. Blato Je glavni krivec nesreče, ki se je pripetila 86-letnemu Giuseppu Zuppinu iz Sv, Barbare. Zuppin je bil zaposlen pri gradnji novega vodovoda v Camporah ter je prevažal izkopani material s .samokolnico. Moral pa je več. krat čez ozko leseno brv nad 4 in pol metre globoko jamo. Malo je manjkalo, da ni jama oziroma bolje rečeno s cementno steno obdan bazen postal delavčev prerani grob. Delavec je zapeljal čez brv s samokolnico, a je nepričakovano zdrsnil na blatu in padel v globino. Z vso naglico so ga morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga zaradi udarca na glavi, zloma zapestij obeh rok, verjetnega hotel dati obsežnejših progra-matskih izjav in bo v ta namen sklical tiskovno konferenco, ko bo že sestavljen novi odbor in bo poznal stališče članov odbora. Podčrtal pa je, da zbornica ne bo prekinila z delom in da gre prihodnji teden v Rim, kjer bo zasedanje zveze trgovinskih zbornic, na katerem bodo razpravljali o prometnih vprašanjih, zvezanih z ustanovitvijo skupnega evropskega tržišča. V programu je nato še več potovanj v inozemstvo in bo novi predsednik tako prisoten na zasedanju CECA v Luksemburgu, nakar bo obiskal trgovinske zbornice v Nemčiji in Avstriji. Dr. Caidassi je nato dodal, da upa, da bo lahko v Rimu govoril tudi z ministri in predvsem z ministrom Gavo, tako da bi lahko interveniral tudi glede nekaterih perečih vprašanj. Glede sestave novega odbora pa je izjavil, da združenja še niso predložila seznama i-men, iz katerih bo podprefekt izbral člane odbora. Do zakasnitve pa naj bi prišlo le zaradi tega, ker so odsotni nekateri vodilni člani raznih združenj in ki se bodo danes ali jutri vrnili, tako da bo prihodnji teden verjetno že mogoče imenovati nov odbor. Z včerajšnjo predajo poslov se je — vsaj deloma — zaključila ostra polemika okrog odstavitve prof. Luzzatta Fe-giza in razpustitve izvršnega odbora. Ta polemika je jasno razkrila nekatere mahinacije lokalnih in rimskih demokristjanov, Vendar pa je treba sedaj poudariti, da ni vedno čas za polemike in da mora trgovinska zbornica ne glede na to, ali je predsednik tem ali onim krogom bolj ali manj simpatičen, delovati naprej, ker se lahko drugače ustvari huda praznina v tržaškem javnem življenju. Ze smo napisali, da je novi predsednik demokristjan, povedali pa smo tudi, da je po mnenju tržaških gospodarskih krogov nedvomno sposoben človek in da je v preteklosti kot predsednik združenja špediterjev vedno zastopal tržaške koristi, in to pogosto tudi v polemiki z vladnimi krogi. Upamo, da bo Jo mogel delati'tudi sedaj na neprimerno odgovornejšem mestu in da mu bo pri tem v pomoč novi odbor trgovinske zbornice, od katerega je v znatni meri odvisno bodoče zbornično delo. «»------- Obvestilo revežem Tržaško županstvo sporoča, da bo začelo 31. t. m. deliti izkaznice (zelene), osebam, ki so vpisane v seznam revežev za leto 1958. Prizadeti morajo prevzeti izkaznice na zadevnih občinskih izpostavah (delegacijah) do 30. aprila. Zastrupitev z anilinom Gabriella Destradi iz Ul C. Elisi je predvčerjšnjim stavila v usta kopirni svinčnik in včeraj so se pojavile posledice: dekletce je začelo bruhati ter se je pritoževalo zaradi neznosnih bolečin v trebuhu. Njena mati Venezia Furlanič seje prestrašila ter je hčerko nemudoma odpeljala v otroško bolnišnico «B, Garofolo«, kjer jo je prepustila negi zdravnikov. Ugotovili so ji zastrup-ljenje z anilinom in če ne bo komplikacij, bo ozdravela v 5 ali 6 dneh. NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA Zenska sekcija vabi na osrednjo proslavo mednarodnega praznika žena ki bo jutri, 9. marca 1958 ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» — Strada di Guardiella 7. Pri kulturnem programu sodelujejo: 1. Ženski kvartet «Večernica» s slovenskimi, hrvaškimi m ruskimi narodnimi. 2. Gojenci baletne šole SNG s klasičnimi plesi. 3. Gojenci Glasbene Matice, ki bodo nastopih s solo točkami na harmoniki in štiriročric na klavirju. 4. Danica Colja in Janko Ban, člana PD »Ivan Cankar« —- bosta nastopila v prizorčku — Kristine Brenkove — »Rdeča kapica«. Naštudirala E. Starčeva. 5. Veseli trio in duet iz Doline, ki bosta zaigrala slovenske narodne. Na pobudo žena Neodvisne socialistične zveze in Zveze demokratičnih žena bodo skupne proslave 8. marca v sledečih krajih: v KRI2U danes 8. marca ob 20.30 v DOLINI danes 8. marca ob 20. na OPČINAH danes 8. marca ob 20.30 na PROSEKU-KONTOVELU danes 8. marca ob 20. v LONJERJU danes 8. marca ob 20.30 Miljski občinski svet je na svoji sinočnji seji nadaljeval razpravo o občinskem proračunu za letošnje leto. Po krajši diskusiji in nekaterih pripombah so svetovalci odobrili izdatke za kmetijstvo za skrbstvo, bogoslužje, izredne obvezne izdatke, izdatke za zdravstvo in higieno, javna dela. Postavka za kmetijstvo je zelo nizka, saj znaša, komaj 11 tisoč lir. Pri tem šo nekateri svetovalci priporočali, naj bi občinska uprava poskrbela za nabavo vode vrtnarjem in za ureditev pokritega trga. Zupan je odgovoril, da bo vprašanje vode rešeno, ko bodo imeli lahko na razpolago dovolj vode, ki zdaj primanjkuje. Glede pokritega trga pa je dejal, da so to postavko že večkrat vključili v gospodar- ■iiiiiiiiinmimiiiniii ....................................... S sinočnje seje na županstvu v Nabrežini Izvoljen novi odbor obč. podporne ustanove Imenovanje članov komisije za dodeljevanje ljudskih stanovanj - Odobrena nabava drv in premoga Seja miljtkega občinskega sveta Nadaljevanje razprave o letošnjem proračunu Odobrili so izdatke za kmetijstvo, socialno skrbstvo, zdravstvo, higieno in javna dela Sinoči je bila na županstvu namreč za govorice, da je bi- zloma levega dela kolka, kolčnega sklepa stegnenice desne noge in reber na desni strani prsnega koša ter možganskega pretresa sprejeli na ortopedskem oddelku. Seveda so si zdravniki pridržali prognozo, kar velja tudi za 44-letne-ga Nicola Ramanija s Sprehajališča Sv. Andreja, katerega pa 8« morali sprejeti na II. kirurškim oddelku, kjer je o-krog polnoči umrl. Delavec, ki je delal ifri gradnji nove hiše v Rpcqlu je padel s IV. nadstropja m priletel na kup gradbenega materiala. Pri padcu si je verjetno prebil lobanjo ter si zlomil zapestja obeh rok. stegnenico desne noge in rami. Nedo Zugna s Sprehajališča Sv. Anareja je tudi moral v bolnišnico, in sicer na I. kirurški oddelek: ostal bo dva tedna, ker se bo moral zdraviti rano z verjetnimi mišičnimi in kostnimi poškodbami na prvem prstu leve roke. Ranil pa se je med delom pri Rotondi, ko je nakladal tovornik. iiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi «Onorevole» iz okolice Neaplja pod ključem Premeten slepar izkoristil preveliko lahkovernost ljudi Samo v Trstu je osleparil okoli 10 oseb za več milijonov, v Piombinu pa je opeharil celo policijskega uradnika Nabrežini redna seja devinsko - nabrežinskega občinskega sveta, na kateri so razpravljali v glavnem o vprašanjih upravnega* značaja. Po čitanju zapisnika zadnje seje je odbornik Skrk poročal o novih predlogih za zamenjavo zemljišč med Sulčičem in občino. Po novem predlogu, ki je bil sprejet z večino glasov, bo občina odstopila Sulčiču 510 kv. m občinskega zemljišča v zamenjavo za njegovih 159 kv. m, vendar bo moral Sulčič plačati občini 60.000 lir in prevzeti polovico stroškov prepisa. V naslednji točki dnevnega reda so občinski svetovalci o-dobrili nabavo 300 stotov premoga in 600 stotov drv za o-grevanje občinskega poslopja, šol in vrtcev. Premog in drva bodo nabavili na javni licitaciji. Občinski svet je nato izvolil člane komisije za dodeljevanje ljudskih stanovanj IA CP. Po zakonu, ki je bil lani razširjen na naše področje, predseduje komisiji sodnik, sestavljajo jo pa dva člana, ki ju imenuje večina v občinskem svetu, en član, ki ga imenuje manjšina ter predsednik občinske podporne ustanove. Občinski svet je v to komisijo soglasno imenoval svetovalce Draga Legišo, Antonia Ci-madora in Alojzija Markoviča. Ker je dosedanjemu odboru občinske podporne ustanove potekla mandatna doba, je občinski svet na sinočnji seji izvolil nov odbor, ki ga sestavljajo Decleva, Zora Legi-ša, prof. Jež, Franc Žužek, Albin Skrk, Lambert Pertot, Ferruccio Graton, Tramontini in Rubatto. V naslednji točki dnevnega reda bi morali svetovalci razpravljati o konzorciju za občinsko babico, toda razprava o tem je odpadla, ker se je zgoniški občinski svet izrekel proti temu predlogu. Pred koncem seje je svetovalec Srečko Colja načel vprašanje zaposlitve domačinov v papirnici, ki bo letos začela obratovati v Stivanu. Gre 21. februarja se je v Trstu pojavil elegantno oblečen mož inteligentnega obraza in lepega vedenja. Nič ni čudnega, saj je bil profesor: to je bil Francesio Pirro iz Portici pri Neaplju. Lepo vedenje in zgovornost pa je Pirro izrabil za nepoštene namene. Predvsem je imel navado, da se je predstavljal za »onorevola« in kot tak, vsaj on je trdil, je imel stike z vsemi mogočimi javnimi uradi in visokimi vladnimi funkcionarji. Kdo bi lahko bolje uredil nekatere zadeve kot on, ki se je tikal z ljudmi, ki jih navadni smrtni, ki vidimo le na slikah. Prof. Pirro pa je imel napako, da se je preveč javno bahal in obljubljal na levo in desno intervencije za izdajo obrtnih dovolilnic, zaposlitev v javnih in zasebnih ustanovah, obljubljal je napredovanje in premestitev javnih funkcionarjev, dalje ureditev in pospešitev plačevanja vojnih pokojnin, povračilo škode za lastnino, ki je na jugoslovanskem ozemlju, in sploh vse, kar je moralo skozi javne urade V Bocnu je na pr. pripravil industrialca Zanardija, da je segel v žep in mu naštel 400 tisoč lir, s katerimi bi mu moral prof. Pirro kupiti del občinskega zemljišča v Bologni, na katerem bi lahko Zanardi s pomočjo državnih ustanov zgradil lep moderen hotel. V Piombinu se mu je posrečilo potegniti za nos tudi po- licijskega uradnika, ki je verjel njegovim obljubam, da ga bo dal premestiti v toliko zaželeni Neapelj. In mož je dal za to... obljubo-50.000 lir, ki si jih je odtrgal od že tako majhne plače. V našem mestu pa je prof. Pirro prešel vse meje: neki naš meščan mu je izročil vse potrebne dokumente za izplačilo vojne pokojnine. Nekaj časa kasneje je meščan dobil pismo, s katerim ga je tajnik zakladnega ministrstva obvestil, da je bila njegova zadeva po zaslugi Pirrovega prizadevanja rešena in da so mu priznali pokojnino od 1. julija 1956 dalje. Denar pa bo dobil šele potem, ko bo dekret objavljen na pristojnem mestu. Seveda je bil tajnikov podpis ponarejen, medtem ko je bil papir z naslovom ((Zakladno ministrstvo« ukraden. 22. februarja pa je prof. Pirro končal svojo kariero bahača: organi letečega oddelka so ga spravili za rešetke in mu začeli izpraševati vest. Sicer So že dalj časa vedeli za njegovo delovanje po raznih mestih Italije od Bologne, Bočna, Carrare, Genove, Milana, Rima, Sassarija, Benetk itd., kjer je razkošno živel na račun lahkovernežev in oseb ki so hoteli doseči z nekaj tisočaki napredovanje ali kake usluge Račun v hotelih, za kosila in za večerje so seveda plačevale osebe, na katere se je obračal s polnim košem obljub, V zameno za intervencijo si je «onorevole» dal ob neki priliki celo podplatiti čevlje. Sedaj pa je svojo kariero končal, ker so ga spravili v tržaške zapore, ki seveda niso tako udobni kot je njegovo razkošno stanovanje v Portici pri Neaplju. Tudi njegov fiat 1100, ki ga je kupil na obroke, bo zaman čakal na povratek gospodarja. Pirro se bo namreč moral zagovarjati zaradi obljub pomoči uglednih funkcionarjev, dalje zaradi prilaščenja uradnega pisemskega papirja (imel je celo zalogo papirja z glavo «Came-ra dei deputati«), zaradi prevar, zaradi ponarejevanja kakor tudi zaradi uzurpacije častnih naslovov. Ni izključeno, da se bo seznam obtožb podaljšal, ker vodijo tudi v drugih mestih preiskavo o Pirrovem delovanju. Samo v Trstu je namreč prevaril okoli 10 oseb, in sicer za nekaj milijonov lir. Zanimivo je, da je bil Pirro pred leti uradnik podjetja «Remington», a so ga zaradi nepoštenosti pri upravljanju odslovili. Odpustili so ga baje tudi iz službe pri državni u-stanovi «Blagajna za jug«. Zakaj, pa ni znano. Verjetno bomo lahko že v nekaj dneh dobili nove vesti o prof. Pinu, ki je po nalogu državnega tožilstva v zaporu in premišljuje, koliko let mu bodo sodniki prisodili. Zanje namreč ne bo več «onore-vole«. lo v Sesljanu in Vižovljah odbitih 25 prošenj za zaposlitev, in sicer z motivacijo, da so mesta za tovrstna dela že vsa zasedena. V razpravo je poseglo več svetovalcev, končno pa je župan obljubil, da se bo za stvar pozanimal in zavzel, tako da bo v tovarni papirja zaposlenih kar največ domačih delavcev. Prihodnja seja občinskega sveta bo čez 14 dni. «»------- Tečaj za krojenje in šivanje v Kakor smo že pred dnevi poročali, bo ustanova ECAP, ki deluje pod okriljem Delav^ ske zbornice CGIL, imela v Dolini tečaj za krojenje in šivanje. Vpisovanje se začne v po- nedeljek 10. t. m. in se zaključi 22. t. m. Tečaj se bo začel prve dni aprila in se ga lahko udeleži kdor je vpisan na namestitvenem uradu kot brezposeln in ima od 18 do 40 let. Kdor prejema pomoč za brezposelne, bo dobival med tečejem še 200 lir dnevne podpore, če pa ne dobiva pomoči za brezposelne, bo prejel 300 lir dnevno in 60 lir za vsakega člana družine, ki ga vzdržuje. Ob koncu tečaja bo vsak tečajnik dobil še 3.000 lir nagrade. Prijave na tečaj sprejemajo v ponedeljek na namestitvenem uradu (Ufficio colloca-mento) v Dolini, druge dneve pa na delegaciji ECAP pri županstvu. Tečaj je brezplačen in bo zelo koristil vsem. ki ga bodo obiskovali; zaradi tega toplo priporočamo, zlasti mladini, da se vpiše v tečaj in ga redno obiskuje. ski načrt, a ni bila nikoli o-dobrena. Med drugim so sinoči občinski svetovalci odobrili izdatke v znesku 14,5 milijona lir za kritje bolniških stroškov, 4,8 milijona lir za zdravniško pomoč revežem, 3 milijone za pripravo političnih volitev, 15 milijonov za dovršitev kanalizacije v Miljah, 8 milijonov za razširitev pokopališča v Miljah, 7 milijonov za kanalizacijo in ureditev poti k Sv. Barbari, en milijon kot prispevek za gledališke predstave. Prihodnja občinska seja bo v sredo ob 20. uri. ««------ Zaradi povišanja davkov na zemljišča Protestno pismo dolinskih kmetov Več kot petdeset gospodarjev iz Doline je podpisalo vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari naslovljeno pismo, ki pravi; Podpisani kmetovalci iz Doline. zbrani na strokovnem sestanku, ugotavljamo, da je davčna doklada na zemljiška, ki se je povišala za 300 odst. na račun pokrajine in 100 odst, na račun občine, nepravična, ker je obdelovalna zemlja tržaškega področja revna in daje komaj toliko, da se kmetovalci z njo le s težavo preživljajo. Zaradi tega protestiramo proti povišanju davkov na zemljiško posest, ki so hudo prizadeli kmetijsko gospodarstvo našega področja, ki je že tako v skoraj brezupnem položaju. Pripominjamo, da se bo povišanje davkov hudo občutilo tudi pri stroških pridelovanja. ki že danes dosegajo izredno visoke številke. Medtem ko se danes govori o nujnosti okrepitve kmetijstva na tržaškem področju, je toliko bolj nerazumljivo novo obdavčenje, ki povzroča nevzdržne delovne pogoje. Po vsem tem. kar smo navedli, podpisani kmetovalci zahtevamo, da se dekret vladnega generalnega komisarja, s katerim so bile uvedene davčne doklade na zemljiško posest, prekliče, saj je kmetijsko gospodarstvo našega področja že tako preveč obdavčeno. Skupščina avstrijsko-tržaške zbornice Avstrijski koroški in štajerski gospodarski krogi so najbolj zainteresirani na tranzitnem prometu skozi tržaško pristanišče. Zlasti jih zanimajo prevozne in pristaniške tarife ter ureditev čimboljših prometnih zvez med Avstrijo in Trstom. O vseh teh vprašanjih bodo razpravljali na glavni skupščini Zbornice za razvoj prometa med Avstrijo in Trstom, ki bo baje 18. maja letos v Celovcu. Po končani skupščini se bo v Celovcu sestal tudi izvšni odbor zbornice. .. - «»--- Izpolnjevanje davčne prijave «Vanoni» Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov bosta tudi letos izpolnjevali in vlagali davčne prijave «Vanom». Ker rok za vlaganje omenjenih prijav zapade nepreklicno 31. marca, vabimo vse prizadete, da se zglase v uradih Kmečke zveze m Zveze malih posestnikov v Ulici Geppa 9-pt.. Uradi so odprti vsak dan od 8.30 do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 13. ure. Vsak naj prinese s seboj formulacije «Vanoni», davčne kartele za leto 1957 - 1958 :n potrdilo o drugih prejemk'h (plače). Tajništvo KZ in ZMP iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimHmimiiiiTtiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiitf minimumu Iz sodnih dvoran Mila obsodba mlade ženske za eelo vrsto kaznivih dejanj Prizivno sodišče znižalo kazen uradniku Bolniške blagajne, obtoženemu poneverb . Potrditev prvotne kazni Furlanu in Furlanki Za naštevanje obtožb 28-letne Giulie Brodnich por. Go-deas z najrazličnejšimi bivališči od nunskega samostana v Ul. Commerciale, begunskega taborišča v Cremoni pa do ženskega zavetišča v Ul. Pa-scoit, so se morali sodni organi poslužiti skoraj vseh črk abecede. In kljub številnim obtožbam je ženska dosegla izredno milo kazen na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na 22 tisoč lir globe. Vrhu tega ji je predsednik privolil tudi začasno svobodo. Godeasova se mora verjetno zahvaliti tako mili kazni dobrosrčnim sodnikom, ki se jim je smilil 1 leto star o-trok, katerega je imela med razpravo v naročju. Ker je bilo otroku slabo, je prosila in tudi dosegla, da so ji sodniki dovolili, da se je vrnila v zapor, kjer je bila v pri-čakovaniu razprave. Zenska je znana zaradi svojih tatinskih pustolovščin. Rada ja tudi goljufala ljudi in se predstavljala pod izmišljenimi imeni. Sedaj pa je morala položiti račun za nepošteno delovanje, račun, ki ni bil tako dtag, kot ga je mor-da sama pričakovala. Praktično bi morala biti Godeasova sedemkrat sojena, a sodniki so vse obtožbe združili in jih obravnavali v eni sami razpravi. Obtožena pa je bila; a) tatvine brisače, torbice z dokumenti, mašne knjižice, dežnika in plačilnega naloga poštne direkcije za 17.478 lir v škodo Ane Riguttijeve iz Ul. Molin a vento, b) prevare, ker je z izgovorom, da si bo nakupila zdravil, dobila od Riguttijeve tisočak, c) tatvine 3.500 lir, nogavic, srajc in drugega blaga Mafal-di Pavoni iz Ul. Revoltella, č) prevare Francesce Lussa-jeve, kateri je v zameno za posojilo 1.500 lir izročila za jamstvo plačilni nalog, ki ga je bila ukradla Riguttijevi, d) prisvojevanja tujega blaga oziroma dežnega plašča, ka-teregu si je bila izposodila pri Lussajevi, a ga ni nikoli vec vrnila, e) tatvine 10.000 lir in usnjene tobučnice iz mize garaže v Ul, Cereria v škodo Antona Beharja, f) lažnih izjav o osebnih podatkih, ker se je prijavila bolničarki porodniškega oddelka bolnišnice v Trstu, kamor je šla februarja lani rodit, kot Giuliana Brodnig por. Godea, rojena 25. januarja 1927. leta, medtem ko se je v resnici rodila tri leta kasneje, «> tatvin raznega blaga med zdravljenjem v bolnišnici v Krminu, h) lažnih izjav, ker se je v bolnišnici v Krminu izdajala za Dantino Pettinati por. Godeas, i) tacvine 35.000 lir vredne ure vrste »Omega* Benitu Pet-tinatiju s Trga Rosmini, j) tatvine 19.600 lir tajnici nekega verskega zavoda v Sampierdareni, k) lažnih izjav o osebnih podatkih, ker je med zasliševanjem na političnem odseku kvesture v Cremoni izjavila, da je Kravos Dagmar por. Hočevar, rojena v Ajdovščini 1929. leta, 1) tatvine torbice z dokumenti Emiliji Danieli iz Trsta, m) tatvine denarja, oblačil in drugih reči Elijani Krknič iz Ul. Solitario in žiga «dott. Antonio Chersi« iz ambulato-rija INAM kamor je hodila na zdravljenje, 1. prevare, ker je proti plačilu s tisočakov obljubila Juriju Babiču iz Ul. Campa-relle, da ji bo njen znanec dr. Chersi preskrbel delo, kar seveda ni bilo rea, 2. prevare v škodo Marije Bellini vd. Infante iz Ul. Set-tefontane, kateri se je predstavila kot uradnica nekega zuvoda in ji obljubila, seveda proti nagradi 2.50Q lir, zvišanje pokojnine, 3. prevare Luciane Scasso iz Ul. Giulia, kateri je tudi z obljubo izvabila nekaj denarja. Upoštevajoč to dolgo vrsto kršitev se je ženska rešila z minimalno kaznijo. Kaj bi bilo, če bi sodišče sprejelo tožilčev predlog, ki je zahteval za Godeasovo poldrugo leto zapora poleg visoke globe? Vsekakor slabše in vrhu tega bi ji prav gotovo ne privolili začasne svobode. Do pogojnosti pa tako nima več pravice zaradi ne preveč čiste preteklosti. Preds.; Corsi tož.; De Franco, zapisn.: Rachelli, rbramba: odv. Berton. # * * Znani Giorgio Drioli iz Ul. Venezian. ki se je moral oktobra lani zagovarjati zaradi prevare, ponarejevanja listin ir poneverb, ki jih je izvršil kot uradnik pri INAM, je prišel pred sodnike prizivnega sodišča z željo, da mu znižajo kazen. Na prvi razpravi je dobil 3 leta in 10 mesecev ječe ter 28.000 lir globe, od katerih za poneverbe 2 leti in 2 meseca ter 8 tisoč lir. Medtem ko so mu sodniki sedaj potrdili obsodbi za prevare in ponarejevanje listin, so mu znižali kazen za poneverbe na poldrugo leto zapora in na 6 tisočakov globe. Ostala dva obtoženca, ki sta bila na razpravi pred kazenskim sodiščem oproščena zaradi pomanjkanja dokazov, nista vložila priziva. Preds.: Nachih, tož.; , Castel-lano, zapisn.; Zanetci, obramba: odv. Antonini. * * * Sodniki tržaškega prizivnega sodišča so v celoti potrdili prvotno kazen 33-letni Eldi Do-nati iz Sedegliana, Ul. Con-dotti, ki je bila marca lani obsojena pred videmskim sodiščem zaradi posilst«a in spolzkih dejanj na 2 leti zaporne kazni. Zenski so tedaj priznali delno slaboumnost, kakor 37-letnemu Giuseppu Vosilli iz Vidma, ki se je pregrešil z ugrabitvijo mladoletnika in s spolzkimi dejanji. Septembra so ga sodniki v Vidmu obsodili na 2 leti zapora in na leto dni policijskega nadzorstva. S prizivom pa ni Vosilla dosegel ničesar, ker so mu prvotno razsodbo potrdili. Preds.; Aachich, tož.: Castel-lano, zapisn.; Zanetti. SNG v TRSTU DANES 8. t. m. ob 20.30 v dvorani na sladicr.u «Prvi maj», Vrdeiska c. 7 premiera THORNTON' WILDER Naše mesto . Igra v treh dejanjih Prevedel JANKO MODER Za uprizoritev v tržaškem SNG priredil in režiral JOŽE BABIC Scenograf IVO KUFERZIN Režiser - Jože Babič; dr. Gibbs . Stane Raztresen: Joe Crovvell - Edvard Martir.uzzi; Howie New-some Julij Guštin; Gibo, sova . Nada Gabrijelči-čeva; Webbowa - Ema Starčeva; George Gibbs. Silvij Kobal; Rebecca Gibbs - Bogdana Bratu-ževa; Wally Webb - Ivo Kuferzin; Emily Webb -Mira Sardočeva; prof. Willard . Josip Fišer; gospod Webb - Rado Nak.-st; Soamesova - Zlata Rodoškova; Joe Stod. dard - Danilo Turk; Simon Stimson - Justo Košuta; Policaj Warren Anton Požar: igralci baseballa - Edvard Marti-nuzzi, Ivo Kuferzin, Edvin Guštin: Sam Craig -Dušan Jazbec (Igralska šola). Prodaja vstopnic v Trž. knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. Jutri. 9. marca 1958 ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Naše mesto V torek, 11. t.m. ob 20.30 v Skednju Naše mesto Kramer s svojim 15.00 Operne arije; 15-20 ni popoldan; 15.45 Roussel; M suita za orkester op. 3*1i 1 ,, Radijska univerza: Kako so veli stari Grki; 16.15 P«i®5?„hen" ria Mucke in Peter Schel*"j 16.35 Kavarniški koncert; ij* orkester Paeehiori; 17.0CI Slo ske instrumentalne zasedbe; 1 ■ Plesna čajanka; 18.00 Oddaja najmlajše: Antonija Curk: fica beračica«; 18.45 Izbrani lomki za klavir: 19.15 s poslušalkami; 19.30 Pestra P ba; 20.00 Šport; 20.30 Teden! Italiji; 20.45 Slovenski 21.00 Dramatizirana zgodOT-kolaj Ljeskov: «Skrivnoa. « skovške družine«; 21.30 fdtrn. popevke: 22.00 Čajkovski: nada za godala v C-duru op., »E 22.30 Sekstet Kai Winding, Mimogrede... ob plesni * 23.00 Serenade in romance. T HST (210 N* 11.30 Komorna glasba, ,3jo ve italijanske PcPey„ • -meetra Glasbeni album: 14.30 *T stran«; 21.00 Glasbeni «A A A Affarissimo«; 22.00 tev«, slušna igra. koper 257 m, 1169 kHz ,JOi Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 15.00. _ [j 30, Poročila v ital.: 6.30. 17 15. 19.15, 72.30. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Pf^ijOO 7.15 Glasba za dobro Glasba po željah;' 13.40 ska rad. univerza: ((Sporai«“ r3_ gnojenje in obdelava ^ dov»; 13.50 Popevke od mjg: tam; 14.30 Kulturni «Zena v našem kulturnem ^ ljenjuir. 14.45 Fantazija n« fenbachove melodije: 1 TLodne matiinske in zagorske n* rl; popevke; 15.40-17.00 Prem«6 7jj 17.00 Ritmi in popevke. oJ, Glasbeni varietč: 18.30 is kester Radia Ljubljana, ,„nj 22.15 Prenos RL; 22.15 glasba. SLOVENIJA g q5 5.00 Pisan glasbeni Lepe melodije — znanI n* 8.35 Pesmi gora (italijan*1 ^ rodne pesmi poje zbor i nij. den-ta); 9.00 Radijska S?1'8, ljubijo stopnjo: 9.30 Spored za JNe-telje zabavne glasbe; NZg pjo-kaj izbranih prigodnic; H'.. na-nirski tednik; 11.15 °oin» jj.OO pevi izpod zelenega Potiori > Opoldanski operni sporen, -gi Kmečka univerza: 12.40 H ^ zvoki; 13.15 Malo od včeram. K lo od danes: 14.20 Zanimiv^ju. znanosti in tehnike; l5 * ? ogabnega trga: 16.00 Glatbone jgpo ke: 17.30 Zabavne melopll*’ mjni-Okno v svet: Samostojna zija: 18.15 Igra pihalna » ri: JLA; 18.45 Jezikovni P°f-raib» 20.00 Veseli večer; 21.00 vam za razvedrilo. TELEVIZIJA Jnut; 15.30 Prenos športne po- 17.00 Spored za otroke; 1 ’ «jjnd roči! a: 18.45 Pouk fr*8 q\& 19.00 Sto let poezije; 19-e^j, v beni variete: 20.00 Dalmacijo- 20.30 Poro£ll8,hlere»: «C»rcsello»; 21.10 «11 [22.00 «Mont Oriol«. tele!fa ro- tov«* H A D 1 O SOBOTA, t. marca 1951 TRSI POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba: 11.30 Brez. obvezno — drobiž od vsepovsod iti... Predavanje: ((Piratsko zlato na Madagaskarju«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Fantazija dunajskih motivov; 13.30 Lahke melodije; 14.45 priredba iz Manupassatr mana. OLEDALI$^e m- VERDI n. Danes-ob 21. uri in Jutri-°pa*b' uri: Luigi Barzini: roženci«. Nastopi skupina Ninčhi-Gioi' ... TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri: Jean goor’ Aumont: «Srečanje*' ma A. e* C L;-------——-— V* Escelsior 15.00: «Pri£a [GricH T. Povver, Marlene , Charles Laughton. Feoice. i6.^",TimhudU»>r. VVaj.ne, S. Loren. fjViitcii. Nazionale 16.00. #V1<«*" , Duryea, J. Mansfield ,-onr' icnm tV* zaP;cKtii Supercinema. 16.00: mož«, A. Sordi. Filodrammattco. 15 00- revija «Ljubezen, _f"K<>78^ poroka«. Film: “^VllvtU. Van Johnson, Ahn Pl- it Graltacieio. 16.00: «CaSL ca i11 Pariš«, Vittcrio De 3 g Arcobaleno. 15.00: Juergens, O. E. H8«e’ Ciouzot. ..-es> , Astra Rojan. 16 00: £rhni<^f£)», si«, R. Schneider. n ri™ Capitol. 16.00: »Ljubi "J-Elvis Presley, k*1’.. Crisiailo 16.00: «N<*aJ'Wy,>teh 1 j a», R. Hudson, D- puPjL Alabarda. 16.00: «Ar^f r Sandra Milo, Rotf!,-,ni \*n f. Aidtbaran. 16.00; »Ze1 ,jscher' R. Salvatori, M. ^ Cigliano. , .-nnal^. Arlston. 16.00: <(!5rc B**** Df' asfaltu«, A. Steel, jv, prež -t. Armonia. 15.30^ p. iiiiiinmittHiiiuimiHimitiiitiHiiiiMiiiiHiiiiiiMiiimiHiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiimiiiinmiiiiiiiiim OD VČERAJ DO DANES C HA ZN A »HVKNTII.A D Slovenska gospodarsko-kulturna zveza v Trstu bo imela svoje drugo zasedanje glavnega sveta iutri, 9. marca ob 9. uri dopoldne na sedežu v Ul. Roma 15. POGREBNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo jutri 9. marca ob 15. uri v Barkovljah pri Rumeni hiši, Ker bomo na tem občnem zboru sklepali o važnih vprašanjih, naj nihče ne manjka. Upravni odbor Tržaški filatelistični klub iL. Košir«. Jutri, 9. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., redni sestanek od 10. do 12. ure, ( UlIONKA PKOHVETAj Prosvetno društvo »S. Škamperle« prt Sv. Ivanu priredi tečaj nemščine za začetnike. Vpi-sovamje v društvenih prostorih v torek, četrtek In petek od 20. do 21, ure. Prosvetno društvo (Valentin Vodnik« v Dolini bo predvajalo v torek 11. t, m. ob 18. url v prosvetnem domu filmsko zgodbo o Pepelkl. Vabljeni vsi otroci, HOJSTVA. SMRTI IN POROKE j Dne 7. marca 1958 se je rodilo J v Trsiu 6 otrok, umrlo je 5 oseb, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 49-1 etn! Armando I Konic, 82-letna Ivana Merkun 1 vd. Štolfa, 74-letn,l Edoardo Bar-bieri 79-letna Anna Rekel vd. Rizzoiti, 3 dni stari Gavino S anna. NOČNA SLU2BA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastlea 44; Rovis, Trg Goldoni 8; dr Rossetti, Ul. Com-bi 19. «»--------- Valute Milan Rim Zlati funt . . 5.909,— a.ooo.— Marengo 4.650,— 4.850,— Dolar .... 623,— 626 — Frank franc. 130 — 135.— Frarik Švicar. 144.— 146.— Sterling . . . 1.680,— 1.710.— Dinar .... 78,— 83.— Šiling , . ; 23.50 24.25 Zlato .... 707 — 709 — Zah. n. marka 146.— 148 — zostrelke«, G. R»I*' Variete. „.,ravana i-ol<' Aurora. 15.30: «K«r ,eC(inlc t Zahodu«, F. Park!.{., bitf*Ji# Garibaldi. 16.30: «^'a f. ^ Constantlne, J. Ur' ' azzJi Impero. 16,00: #L8U Pa Ho«, D. Dors. V- ^ Impero. 16.30: »T gaiu cvet«, D. Kevnolds.. „pin»,a ltalia. 16.00: »Arsen' G. Mašina, F. Feillh'(.iJJ 1 a no ■ «DPyl- S. Marco. 16.00: ‘“ h ron1"' ,»i" Vegas«, Richard |ensM V ivona. 16.00: “pr,,n5on. . m 1 A. Ladd, E. Viale. 16.00: «Raketm 0 pa SibiriJanka«, ^3j»r „ Vlit. Veneto. 15 3°- J avgustovi lun'*> -iionl ’ Beivedere. 15??L nl^jt Mayo, G. Nadcr. |fi a-rnni 16 00: »1^ .a I>8 Marconi. 16.00: ka», Marilyn Olivler. Moi*roe’ ul**' tS j® Mastimo.1 16.00: ‘Ln$y. pdp*'1 teles«. K. Mc. e &tr» Novo cine. 13 3®. wr»nk Marlon Hr8n^0hanic» Odeon. 16.00: «B8& gl K1" Tina Pica. ovi«*"'' Radio. 16.00: «Na s Mario Lanza. govina Tr .rg S, France*co. pč- FIAT 110« B IM* (ruina,j nju m z d^^st' <> dam, Trat, Ul. ln sožalje; in stoo et> o*. ■tr Ob smrti bivšega borca NOV invalida ALBINA RUPLA izreka Zvezn vojnih invalidov NOV TržaškeS oSt»l lja globoko sožalje materi, sestram, bratu sorodnikom. Trst, 8. marca 1938. DREVI SESTA PREMIERA SNG Tliornton H ililor: Naše mesto Takole se prične: Režiser stopi na oČLer (domala prašen, brez scene in res le "oder*), jj prižge pipo in razloži občinstvu kraj in car-dogajanja ... in tako 8es večer. Prebivalci Gro-ver>s Cornersa, tako se namreč imenuje «naše mesto*, nam v drobnih izsesa in izrezih iz svojega «oljenja v letih od 1901 do «3, skupaj s pripovedovanjem režiserja, ki to življenje sproti ureja in razpo-spletejo čudovito po-°oo, ne le «Našega mesta*, nsaroeč tudi našega ... in nljenje v Grovefs Corner-,u m samo njihovo, marveč naše ... Včeraj, danes tn jutri. Vekomaj. Ko je pred dvajsetimi le-(1938) Thornton Wilder vjedstavil ameriškemu gle-aiiskemu občinstvu svoj ramski prvenec «.Our orani (Naše mesto), je bil lllllllllllllllll Ovid ni umrl jjjt Madžarskem krajU’ ne' nec “avaraja, prestolnica daviti ;lmske Pokrajine Panonije, tne zdaj madžarsko 10 5 0 Szombathely, so arheo-fa/ kratkim zaključili tem* 'n u loto vili, da v rim ,!nestu ni bil pokopan 1» m .Pesn'k Ovid, kakor so j. enili nekateri zgodovinar- .^Himski zgodovinar Diodor da so Ovida, ki je v „ v izgnanstvu, pokopali v*raji na »cesti grobov«. i»Va arheologi šo ne- ,c_ ? proučili vse grob,oye na tlitev ®ro,,ov» ih ovrgli to tr-vSrj■Kaže, da je umrl v Sa-»M k Lic‘nii Lepidus, ki je Prijatelja Ovida v iz-he^Stvu °b Črnem niorju. Srohr^rnrtj° je naročil dva na- Jtug Si v,, m z Ovidovim imenom s«, j spomenika, enega za-r“Sega pa za Ovida. Ar-^ Pravijo, da pod spo- “ Ml' nihče pokopan. že priznan romanopisec, Pulitzerjev nagrajenec in njegovo ime so postavljali ob imena največjih ameriških epikov, kot so Bromfield, John dos Passos, Faulkner, Hemingurau i. dr. Tem večje je bilo presenečenje, ker se je tudi kot dramatik uvrstil med najpomembnejše ameriške dramatike sodobnosti. čeprav je poleg «Našega mesta» napisal le nekaj kratkih dramskih prizorov, znanih pod skupnim naslovom «Triminutne igrice» in daljšo enodejanko iDolga božična večerja* ter celovečerno dramsko delo «Za las je manjkalo* (1942) je ta, na videz skromna produktivnost, odprla vrata ameriški dramatiki na številnih, predvsem evropskih odrih. Kje tiči vzrok Wilderjeve-ga uspeha? Ali v drzni dramaturški tehniki, ki jo je «uvozil* iz Evrope, kjer so že pred dobrimi tridesetimi leti krepko načeli zsolidno in dobro grajeno> dramsko anekdotičnost? Res. ta tehnika preseneča in je kljub Pirandellu ,Shawu, Cocteau-ju in drugim, vznemirljiva tudi za evropskega gledalca ... a sama na sebi lahko le preseneča m ne more pa pretresti. To, kar gledalca Wilderjevih del '(zagrabi*, ni podoba sveta, ki obdaja človeka, marveč podoba člopeka sredi sveta. Značilno za zunanjo podobo eNašega mesta» je, da avtor ne žili prikazati Iluzije prostora in predmetov s. sceno in rekviziti. Igralci zajtrkujejo iz navideznih posod, z navideznimi žlicami, matere kuhajo na navideznih štedilnikih in . v navideznih loncih itd. V tem zares navideznem prostoru pa živijo do poslednje potankosti karakterno izrisani ljudje. Vanje je avtor položil ves svoj umetniški čredo: Vero v življenje, vero v človeka, njegovo neuničljivo vitalnost, ki že od praveka kljubuje vsem poskusom kaotičnega preraščanja zunanjega sveta, globoko prepričanje, da so le v človeku skrite tiste sile, ki lahko ohranijo in ustvarijo na svetu srečno harmonijo ... Prav ta gigantska naloga, ki jo Thornton Wil-der nalaga človeku, ga ločuje od pasivnega misticizma in eksistencialistične skepse. Thornton Wilder se je rodil l. 1897 v Madisonu v ZDA. Rano mladost je preživel na Kitajskem ob očetu, ameriškem diplomatu. Nekaj časa je študiral tudi na ameriški Akademiji v Rimu. Po kratkem službovanju na chikaški univerzi kot lektor za literaturo, se je ves posvetil pisateljevanju. Kadar ne potuje, med ostalim tudi po Evropi, živi v New Havenu. 8. III. - mednarodni dan žena Kmetijstvu izda ne pa le dopolnilne davke Občinski svet devinsko-na-brežinske občine je na svojem zasedanju 14. februarja načel tudi vprašanje kmetijstva, in to v zvezi z dopolnilnim davkom (sovracontribu-zione) na zemljišče in zemljiški dohodek. To je izzvalo živahno razpravo, ki je izražala veliko ogorčenje nad uvedbo tega davka. Za to sta predvsem dva tehtna razloga: slaba lanska letina in porazno stanje našega kmetijstva. Tega država ne vidi in ne stori ničesar, kar bi moglo to stanje postopno izboljšati. To bi bilo v vsestranskem interesu. Iz starih kmetij so nastali kmečko-delavski, oziroma o-bratno; delavsko-kmečki domovi. Samostojnih kmetij ali takih, ki se živijo le z dohodki od zemlje, je v tej občini nekaj več kot prstov na obeh rokah. Naziv «nabrežinski Kras« nam dovolj nazorno predstavi kmetijsko-gospodar-sko vrednost tega dela tržaškega Krasa. Stivan, Devin, Delavke tovarn Manetti in Roberts iz Florence za boljše delovne pogoje ■■iiiiiiiiimiiimniiiHHniiHiiiiniiuiiMHnniniHiHNiiiiiiiiitiiiiiiMiiHiiiiinmiiiiii ............................................... OB NEUSPELI IZSTRELITVI DRUGEGA AMERIŠKEGA SATELITA Sovjetska raketna tehnika boljša od ameriške Če bi hoteli Američani pognati v jonosfero 500 kg težek satelit, bi ob sedanjih pogojih morali izdelati 1.000 ton težko raketo Prednost, ki jo v raketni tehniki imajo Rusi, je v boljši metalurgiji Dve kratki o gnoju Izstrelitev drugega ameriškega umetnega satelita se je ponesrečila. Vzrok: predzad- nji stadij rakete je odpovedal. To ni nič čudnega, saj marsikateri znanstveni poskus odpove, vendar bomo ob tem primeru poskušali napraviti primerjavo med ameriško in sovjetsko raketno tehniko in to na podlagi doslej znanih podatkov in na podlagi mnenj nekaterih strokovnjakov. Ko je Američanom uspelo pognati v vsemirje prvi «Ex- ž0 Tortora in Silvio Noto dobita za vsako predstavo aTelematchan vsak po 75.000 lir Ivillliiiliiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiirr*iiiiilf mm iliiHliililllillMIIHHUiimniMiiHiiMi« mn BREZDELJE JE ZAČETEK VSEGA ZLA Delo kot zdravilo l'*dra2,C0°, leti je"slavni rim- da*j' časa prekiniti svojega avmk Galen roi.i- „n» zanimanja za poklicno delo, . je n”,1.* Gslen rekel: «De-ga ®M»e zdravilo, ki .* Prvi ba*a narava. Delo ,lM.i p.fn,eo^. za človekovo „.lc’Pa U(^' moderna me-1 '■»listi asti Se z,’ v« ^v^ne in duševne spe- • *3o Ni* vedno znova poudar- •« 10 korUt dela kot U Mv{njZ,a .Pravljenje raz->. Th >n duševnih mn. V :Ul stvar Ameriški nieni duševnih mo-specialist d* predstavlja za .t~*nos»t veliko pu-°k°lic01 Kboln‘ki> z n j ego- • Končen t tracija pri tCI^je”; P°z°rnost, a po- \ I v»lwe »Disli I6'0 Zb'ra raz' 'tva 9 Ponr,' ta n*?in se >1, Ponovno interes, u- ■0*»dušenje; samo- plašnost in sr v>hSsip ,pola6oma vrača O1 PoVeJN- Ct' * "<■>'- pri. U telesne ali Se, dNnuempnjen,)stl ali Sk1 61°vekuPretrcS',v> je Sa v.Otlmor priporočljiv Pt . ti rpu Tak odnjor ker ka- 'es kratek Stune smTe'r nvtomobilski K V/^nVil da,i iz' * - Vlasti rokp- da ne tud"8^- str°jpm, ta- S ne Prirner 'SSa ^*ib'ieno znova prido- nervoznog ' na- Kato ne sme za kajti s tem bi izgubil stik z življenjem in vsakdanjostjo. Ce bolnik na noben način ne more nadaljevati s svojim poklicnim delom, mora vsaj poskušati z nekim drugim delom, ki pa naj bo nasprotno dosedanjemu,, kar pomeni, da se naj dosedanji umski delavec loti ročnega dela in o-bratno. Pri tem je važno, da se to novo delo ne opravlja za zatjavo, ampak se mu je treba posvetiti resno m intenzivno, da se tako preženejo misli, ki niso v tesni zvezi s tem delom. Človek slabih živcev mora torej resno delati tudi takrat, ko je prekini) s svojim poklicnim delom, toda to delo ne sme imeti tveze z njegovim dosedaniim delom. Resničen in pravilen odmor ter dopust ni brezdelje, temveč sprememba dela. Treba je le, da delhmo nekaj povsem drugega, kot smo delali dotlej. Znano je, da se nekateri učenjaki pečajo v svojem prostem času z vrtnarstvom, kateremu se posvečajo z velikim zanimanjem in veseljem. Ko opravljajo fizično delo, ki jih interesira, si nabirajo novih moči za svoje znanstveno delo Tudi za nervoznega človeka je tako delo . priporočljivo. Cim več postranskega zanimanja tak človek kaže, tem bolje je zanj. Ce ga nekaj utrudi, naj se ukvarja z nečim drugim. Koristen je tudi šport m vsakovrstna telovadba, seveda pa ni treba pretiravati Iz tega sledi, da za nervoznega človeka ni najboljše sredstvo — kot se to često napak misli — brezdelje, ampak nasprotno: njegove misli se morajo osredotočiti na zanimanje za delo. Delo je izredno dobro, koristno in u-spešno zdravilo. Moderna medicina poudarja izredno važnost tako imenovane delovne terapije ali zdravljenja. Zaposlitev živčno in duševno bolnih v poljedelstvu ter raznih delavnicah ugodno vpliva na lake bolnike ter na njihovo bolezensko stanje. Ce tak bolnik ne dela, se bo ves prosti čas ukvarjal s svbjimi živčnimi težavami ter nalel vedno nekaj snovega« ter s svojimi nervoznimi »odkritji* nadlegoval sebe in svojo okolico. V takih primerih je resničen izrek, da je brezdelje začetek vsega zla. Omeniti moramo tudi, da se zdravljenje z nenaporno zaposlitvijo uspešno uporablja tudi pri tuberkuloznih bolnikih, ki z zaslužkom pri delu krijejo del stroškov svojega vzdrževanja v zdraviliščih. plorer«, je ta dogodek slavilo na milijone Američanov kot nekako revanšo nad Rusi. Temu veselju pa se marsikateri ameriški znanstvenik ni pridružil, ker se je zavedal, da ameriški satelit in tudi ameriška raketna tehnika zaostajata za sovjetsko. Sam von Braun je priznal, da ZDA v raiketni tehniki znatno zaostajajo za Sovjetsko zvezo. On je rekel: «Tudi če bi mi dosegli ritem znanstvenega napredka, ki bi bil za 20 odst. hitrejši kot je v ZSSR, bi po-trebovali pet let, da bi jih dohiteli.» Najprej še nekaj ugotovitev. Izstrelitev prvega ameriškega satelita predstavlja s tehničnega gledišča uspeh, posebno kar se tiče satelita samega, ker so njegovi konstruktorji uspeli, da v maso komaj štirih kilogramov in pol namestijo zelo popolne naprave. Glede tega je «Explorer» pravi elektronski umotvor, saj razpolaga v tako majhnem prostoru in pri tako majhni teži z dvema miniaturnima oddajnikoma, katerih eden se napaja po fotoelektričnih celicah kar iz sončnih žarkov in bo zato svoje «vtise» oddajal, dokler bo krožil, to se pravi še leta in leta. Zal pa ima to veliko napako, da je sprejemanje podatkov, ki jih ta oddajnik oddaja, na Zemlji zelo otežkočeno, ker ima oddajnik zelo malo električne energije in morejo njegove oddaje sprejemati le specializirane postaje in so morali Američani zato izdelati poseben prisluškovalni sistem za njihovo registriranje. V nasprotju s tem pa je sovjetski prvi sputnik imel baterijo, ki je bila težka 20 kg in so zato njegove signale mogli ujeti na katerikoli točki zemeljske oble. Zakaj pa niso Američani pognali v vsemirje večjega sputniika, zakaj niso tako popoln oddajnik opremili z močnejšo baterijo, da bi njegov «glas» mogli slišati tako, kot so slišali glas sovjetskega satelita? Francoski znanstvenik Dicrock je glede velikosti satelitov rekel: «Ce so se Američani opredelili za «veliki program majhnih satelitov«, so to storili verjetno zaradi tega, ker še niso sposobni izstreliti okoli Zemlje večje ma. se.» Zakaj? Gre za vprašanje raketne tehnike. Ameriška industrija je v preliminarni tekmi za vsemirje dosegla nekaj važnih uspehov. Eden teh je elektronska oprema «Explorer-ja», toda Američani zelo verjetno mnogo zaostajajo na področju raketnega pogona. Ko so Američani svoj prvi satelit pognali v smeri vzhoda pod kotom 35 stopinj v odnosu na ekvator, so očitno hoteli izkoristiti brzino vrtenja Zemlje, ki brzini rakete doda nekaj nad tisoč kilometrov na uro. Poleg tega je z druge strani važno tudi dejstvo, da so za izstrelitev prvega kot tudi za neuspelo izstrelitev drugega satelita uporabili raketo. ki jo sestavljajo štirje deji in katerih četrta, zadnja faza predstavlja dejansko že sam satelit. Sovjetskim strokovnjakom pa so za enak u-speh bile dovolj tri faze. Tudi ameriška raketa «Van-guard« ima dejansko le tri faze in sam von Braun meni, da je raketa »Vanguard« s tehničnega vidika boljša od rakete »Jupiter C«, toda raketa »Vanguard«, kot kaže, še ni dokončana, ker ima mnogo pomanjkljivosti v svojem tako imenovanem »živčnem sistemu«. Poleg tega pa je izredno važna in značilna tudi razlika med maso oz. težo umetnega satelita, ki ga je ponesla v visoko jonosfero raketa iijupiter C« in maso oziroma težo nje same. _ Raketa »Jupiter C«, ki je odnesla v jonosfero satelit «Explorer», je bila težka 30 ton, sam satelit pa komaj 13 kg in pol. Isto velja tudi za drugi poskus, kjer je bil satelit le nekaj težji od prejšnjega. Odnos med težo satelita in rakete je torej nad 2200, to se pravi, da je raketa 2200-krat težja od bremena, ki ga je zanesla v jonosfero, od satelita. Ta odnos pa bi se mogel tudi z navadnim gorivom zmanjšati na tisoč, to se pravi, da bi 13 kg in pol mogla ponesti tudi raketa, ki bi tehtala komaj 13 ton in pol. Sovjetskim znanstvenikom in tehnikom pa je na račun njihovega posebnega goriva, s katerim poganjajo rakete, u-spelo dobiti še mnogo boljši odnos. Sicer je res, da se o sovjetskem pogonskem gorivu za raketo kaj malo ve, toda že po mnenju ameriških strokovnjakov je odnos mase oziroma teže samega satelita in rakete manjši od 500. Sicer si pa zamislimo, koliko bi bila morala biti težka sovjetska raketa, ki je pognala v vsemirje pol tone težak drugi satelit. Enostaven račun: sovjetska raketa bi bila morala biti težka nič manj kot tisoč ton. Po nekaterih sicer nepotrjenih podatkih pa bi sovjetskim tehnikom bilo možno ta odnos že danes zmanjšati na samih sto, to se pravi da bi raketa bila le stok: at težja od svojega bremena, od umetnega satelita. To se pravi, da bi 500-kilogramski satelit mogla ponesti v jonosfero že raketa, ki bi tehtala komaj 50 ton dočim so Američani potrebovali kar 30-tonsko raketo za samih 13 kg in pol. Kot vidimo, je za izstreljevanje satelitov izredno važno pogonsko gorivo raket. Da pa Američani za poganjanje svojih raket ne uporabljajo kakega tako imenovanega »super-goriva«, s tem še ni rečeno, da ga nimajo, saj je znano da je ameriška kemija na tem področju v zadnjih letih »nočno napredovala. Kaže pa, in tega mnenja so številni evropski strokovnjaki, da so Američani mnogo zaostali za Rusi na področju metalurgije, to se pravi na področju izdelovanja takih kovin, ki prenesejo izredno visoke temperature. Pri izgorevanju »super-goriva« se namreč temperatura vrelih plinov povzpne tudi na nad 3000 stopinj: Da bi se preprečilo taljenje raketnih sten, morajo biti te iz izredno odporne kovine, iz kovinskih zlitin, ki prenesejo tako vročino, in vse kaže, da so sovjetski kemiki in tehniki na tem področju mnogo pred A meričani. To potrjujejo tudi sovjetska letala na raketni pogon vrste «TU-104» in «TU-114» ter «TU-116», katerih motorji so dvakrat močnejši in učinkovitejši od motorjev podobnih zapadnjaških letal in to vprav ali vsaj prvenstveno na račun odpornosti kovin, ki morejo vzdržati visoke temperature in nenavadno močan pritisk. in gnojenju Začenja se intenzivnejše de. lo na polju. Kdor ni gnoj zvozil jeseni in ga tedaj pod-oral za pomladanske setve, naj ga razvozi sedai. toda ob mirnem, nekoliko hladnem in oblačnem vremenu, vsekakor pa naj ga takoj raztrosi in podorje ali zadela v zemljo. Dosledno s tem velja pravilo, da naj se izvozi na njivo le toliko gnoja, kolikor ga še i-sti dan spravimo v zemljo, kajti če gnoj ostaja na njivi razmetan in nepodoran, izgublja mnogo na svoji vrednosti. Nadalje pomni, da ne smeš gnoja pregloboko podorati. Na težji zemlji ga moraš spraviti le plitvo pod zemljo, na rahli pa ga podorješ globlje; na težji zemlji 12 do 15 cm globoko, na peščeni pa tudi do 25 cm. Vsekakor je pri tem važna tudi kultura, to se pravi, kaj boš v njivo sejal ali sadil. * * * Posamezne kulture gnojimo v razmerju z njihovimi organskimi potrebami. Zato ne bo odveč vedeti, kako je gnoj sestavljen. Dober vlažen gnoj vsebuje 75 do 80 odst. vode in 20 do 25 odst. sušine ali suhe snovi. V tej je 15 do 20 odst. organskih snovi in humusa. 8 do 10 odst. ogljika, 0.5 odst. dušika, 0.25 odst. fosforne kisline, 0.65 odst. kalija in 0.50 odst. kalcija. Kdor pozna sestavo gnoja v teh razmerjih, bo vedel, kako naj posameznim kulturam pognoji. Sesljan (izvzemši vdorino ob zalivu), Vižovljje, Nabrežina (brez bregov) so verni predstavniki kraških pušč, ki se okrog ostalih vasi deloma u-maknejo in nudijo kmetijstvu boljše, a še vedno težke po goje. Razen neugodnih naravnih razmer so še drugi že znani vzroki, ki narekujejo delovnim ljudem, da iščejo živ’jenj-ske pogoje izven don.a. Dejstvo je, da pomeni zemlia za naše ljudi gospodarsko zelo malo ali večkrat celo ničlo. Visok odstotek rodne površine je ali zelo slabo ali pa neobdelan. Produktivnost zemlje je povprečno zelo nizka. Tako gre v začaranem krogu iz enega nedostatka v drugi. Svoječasno so se po teh gmajnah pasle črede goveda. Danes je njegovo število padlo na tretjino in reja se je preusmerila z reje na meso in plemenske živine na rejo krav mlekaric. Vinogradi so zavzemali mnogo večje površine od današnjih in gospodarji so vsako pripravno zemljišče odstopili trti. Tudi ta kultura se je skrčila na nekakšno tretjino in kar je še obstaja, je bolj «za silo«. Sta-sita črešnjeva debla, breskve in češplje, orehi in mandeljni, hruške in fige — teh kmalu ne bo. In. vendar je bilo tod nekoč tega sadja čez domačo potrebo in je dalo lep izkupiček. To omenjamo zato, da pokažemo, kako je ta zemlja primerna za eno in drugo kulturo. In še bi ta zemlja rodila in celo mnogo bolj kot nekoč, a ne brez umnih ukrepov njenega sodelavca — delovnega človeka in ne več po zastarelih nazorih in metoda!), A če slučajno nanese pogovor na zemljo, je, ta deležna, le pomilovanja, češ: norec, kdor se z njo ukvarja. Vzroke takega mišljenja je naš tisk že obravnaval, a še premalo. Pa si mislimo, da bi ti »norci« hkrati odpovedali na polju, v vinogradu, v hlevu. Dvomimo, da bi se našel sa- cialnih in drugih pravic. 2al se danes nahajamo v taki stvarnosti, ki nam nalaga nasloviti na one, ki dvomijo v možnost gospodarskega napredka na tej zemlji, tel« besede: Pri nas je malo rodovitne zemlje, a vedno toliko, da bi lahko dostojno redila več ljudi kot jih redi danes. Samo je treba postaviti vsako stvar na svoje mesto, to pomeni, da si moramo postaviti svojemu posestvu primeren smoter in dognati, kaj bi nam moglo dati največji donos, s katero kulturo bi porabili najmanj delovnih moči (dni), kaj se najlaže in najbolj* vnovči itd. Ta zadeva ni lahka in zahteva temeljito preudarnost. Ne da bi se spuščali v zadevne podrobnosti, omenimo le dvoje dejstev: živinoreja je in bo tudi v bodoče glavna veja kmetijske dejavnosti. Le-tej je treba ustvariti čim boljše pogoje za njen napredek in večji donos. V naši občini i-mamo visok odstotek delavstva, v Nabrežini je sanatorij, tujski promet leto za letom raste. To predstavlja močno skupino potrošnikov, predvsem glede na zelenjavo in cvetje. Na to v naših razmerah zelo donosno vejo (poljsko vrtnarstvo) nismo ie, mi. slili, čeprav imamo zanjo nekaj ugodnih leg, predvsem v Praprotu, Sempolaju in Sliv-nem, kamor bi se mogla z razmeroma majhnimi stroški napeljati voda, To je le zgoščen namig za dvig našega ohromelega kmetijstva. Treba je nekaj poguma, samopobude, podjetnosti, A je treba tudi, da to moralno in materialno podpro za to postavljeni državni organi. II lili llllllll lil III Hill II lili tl IIIIII1IIIMIIIIIIIIIIIIV JO HANNS R0ESLER: Dekleta v službi mo eden izpod kmečkih kro- j0 Štiri tajnice se pogovarja- vov, ki bi mu prijalo. Zdi pa se nam pametneje, če si predstavljamo naše vasi z naprednimi domovi, ki pričajo, da so gospodarjem načela umnega kmetovanja že temeljito znana. V tem primeru bi bilo kmetovanje drugačno od današnjega; drugače usmerjeno in upravljano ter nedvomno tudi neprimerno bolj donosno, pa bi bilo s. to gli ono kmetijsko vejo ha večjem ali manjšefn posestvu. Nekam tako bi bil in bi naš človek go- | spodaril tudi danes, če bi bil v polpreteklosti deležen namesto batin, človečanskih, so- pravim dvanajst sto udarcev na minuto in pet brezhibnih kopij. Sem deželna prvakinja v stenografiji in v pisanju po iiiimi*iiiiniiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiii*iii'iM'iiiiiii»i*iiii*|iiiHi«imiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiin'UM*,,,ii'i|ii,ii| nareku Pišem po magnetofCiin po rokopisu, ne zame- Prva pripoveduje: «Obvladam štiri jezike — angleščino, francoščino, španščino in italijanščino — sem samostojna korespondentka, vodim vložni zapisnik in arhiv in sem tako rekoč šefova desna roka.« »In koliko plače prejemate?« »Po kolektivni pogodbi. Trideset tisoč mesečno.# Druga razlaga; «Tudi jaz imam lepo. Popolnoma obvladam desetprstni sistem in pišem slepo, na n um®®®®®®®®! ® I ra ® !• I* ® ra friBmrarararararamrarararararaiifflrararait b®®®®®®®®®®®®®^®1®®®®®!®®®®®®®®®®®®®®®® FOTOGRAFSKI KOTIČEK r» Nekaj o motnih slikah Površen ogledovalec motne slike se moti, če misli, da je nejasna risba posledica slabe nastavitve objektiva, kajti taka slika ne bi imela nikdar na sebi najmanjšega znaka umetnosti, ker do pravilno motne slike pridemo le s posebnimi objektivi, ki so predragi za navaden jo-toamaterski žep. Taki objektivi imajo na sebi še majhne ostanke aberacije, ki povzročajo nejasno sliko, ki daje vtis jasnosti, kateri nekaj manjka. S takim objektivom dobimo slike, ki so mešanica jasne in nejasne slike, kar pride v poštev posebno pri portretu. Kdor se je le količkaj ukvarjal s portretom, je dognal, da so moderni objektivi, ki rišejo z največjo natančnostjo, za portret skoraj nerabni, Da se omili taka trda risba, so potrebni posebni filtri, ki se nastavijo na objektiv. E-den najbolj znanih takih filtrov je Duto. Ce malo pretehtamo, kar je bilo rečenega zgoraj, pridemo do zaključka, da se bo opremil poklicni fotograf s posebnim objektivom, diletant pa si bo pomagal s filtrom. Iznajdljivost, ki pomaga diletantu, da prihrani marsikatero Urico, bomo poklicali na pomoč tudi na tem področju, ker si bomo pomagali s staro nogavico ali s koščkom neosvetljenega filma. Seveda ni potrebno, da se poslužujemo teh pripomočkov že pri snemanju, ampak nam bodo prišli prav pri povečevanju. Postopek je čisto preprost. Ko povečavama, bomo osvetlili občutljivi papir določen čas brez filtra, drugi del pa s filtrom. Možnost imamo torej, da osvetlimo dve tretjini časa brez filtra m eno tretjino s filtrom, kar nam bo dalo skoraj čisto sliko, ki pa se bo že razlikovala po svoji mehkobi od tiste, ki bi bila osvetljena brez vsakega filtra. Pri drugem povečanju bomo razdelili čas na dva enaka dela in )> takem primeru bo naša sli-i ka že precej motna. Tretji poskus napravimo s tričetrtinskim časom osvetlitve s filtrom in z enočetrtinskim brez filtra. Končno bomo napravili povečanje, za katerega smo rubili filter ves čas osvetlitve. S primerjanjem vseh štirih povečanj si bomo ustvarili pravo sliko, kako bomo ravnali pri vsakokratnem povečanju, da pridemo do zaželene mehkobe, ki jo po potrebi povečamo ali zmanjšamo. V primeru, da imamo o-pravka s pokrajino, nam bo zadostovala približno tretjina tistega časa osvetlitve, ki smo jo opravili brez filtra, ko gre za portret, pa bo o-svetlitev enaka oni brez filtra. Upoštevati je treba, da so stike, osvetljene s filtrom, nekoliko mehkejše in je zaradi tega potreben malo trši negativ ali pa papir, ki deta bolj trdo. Po nekaj poskusih bo diletant dosegel tisto gotovost, ki mu je potrebna, da določi pravo mehkobo že pred začetkom dela. Priprava filtra je enostavna. Na majhen okvir ali naravnost na steklo nategnemo kos nogavice iz najlona, za kar nam služi lahko samo ena plast,' v kakem primeru pa lahko plast podvojimo. Bolj kot je nogavica tenka, tem manjši bo učinek, kar se mehkobe tiče. Filter iz koščka neosvetljenega filma je v vsakem pogledu bolj priporočljiv, kajti takih filtrov si lahko napravimo večje število, od katerih dela eden komaj za spoznanje mehkejše, drugi srednjemehko, tretji pa izrazito mehko. Košček prozornega filtra namreč odrežemo na velikost objektiva in izrežemo v sredini večjo ali manjšo luknjo. Okrog te luknje potegnemo ravne črte od srede proti robu in sicer na strani želatine. Te črte so lahko redke ali pa goste. Naj bolje je, da si pripravimo take filtre z enako oddaljenimi črtami. Za to delo se poslužujemo navadne igle, ki se zareže v želatino. Tak filter nam da dve sliki, in sicer čisto sliko ti- sto, ki gre skozi luknjo, motno pa tisto, ki pušča filter skozi spraskan prostor. Na nekaj pa ne smemo pozabiti. A ko rabimo filter že pri snemanju, bomo dobiti motne bele robe na črnih mestih, če se pa poslužujemo filtra pri povečevanju, dosežemo motne črne robe na svetlih mestih. Za oko so lepši motni robi na črnih mestih in je tak postopek posebno priporočljiv pri portretu; v tem primeru smo pa vezani na vedno enako mehkobo, ki jo lahko povečamo, a je ne moremo zmanjšati, kar je posebno potrebno pri pokrajinskih slikah Čisto zarisan negativ, ki predstavlja pokrajino, bomo omehčali po naši volji enkrat več, drugič manj, za kar bo odločala velikost slike. Manjše formate bomo omehčali le malo, pri velikih formatih pa nam močnejša mehkoba ne bo škodila. Kdor stremi pri fotografiji za dosego umetnosti, bo težko opravil brez takih filtrov. R. p. šam nobenega pisma, z lahkoto delam z računskim strojem in razmnoževalcem ter delam, če je treba, tudi ob nedeljah.« «In koliko plače prejemate?* «Po kolektivni pogodbi. Tri. deset tisoč na mesec.« Tretja pa se oglasi: «Razen strojepisja, stenografije in tujih jezikov, obvladam tudi dvojno knjigovodstvo, upravljam tudi novo telefonsko napravo, vodim kartoteko in rokovni koledar, sem bilancistka. organiziram obiske, seje in uradna potovanja, samostojno rešujem vse posle z banko, davkarijo in zavarovalnico ter imam tudi prokuro.« «ln koliko plače prejemate?* «Po kolektivni pogodbi. Tri. deset tisoč na mesec.« ■ Četrta pa, vitka, svetlolasa, zapeljiva, se smehlja: «Jaz pa sem strojepiska in pišem le z (Uvema prstoma, ne znam ne stenografije ne tujih jezikov, sem precej šibka v pravopisju in slovnici, nimam pojma o knjigovodstvu ne o kartoteki ne o rokovnem koledarju, pri nareku in telefonu pa popolnoma odpovem...« «In koliko plače prejemate?* «Več kot po kolektivni pogodbi. 40.000 na mesec * One tri so pri tem kar obstale in se čudile: 1 »Kako to?« A četrta reče z nasmehom: «V pisarni nosim vedno za tri številke ožjo jopico.« rr Vidiš, da sem imel prav jaz- pripravlja si gugalnic6. Gorisko-beneški dnevnik Kadar volitve trkajo na vrata Šovinistično reakcionarna večina zopet pogreva vprašanje deportirancev ■v Zupan je trobil v en rog z misini in monarhisti Kot da politične stianke same ne bi dovolj skrbele za hrupnost volilne propagande, je svoj delež k temu prispeval na svoji sinočnji seji tudi goriški občinski svet. Volilna propaganda pa ni bila take vrste kot so jo navajeni slišati državljani v notranjosti države, ampak je bila to »propaganda za goriške potrebe«. Mi: in prof. Venutti si je namreč prevzel to nehvaležno nalogo, da bi utrdil reakcionarno šovinistično italijansko koalicijo s predložitvijo interpelacije, v kateri je zahteval, r.aj se v Gorici postavi spominska plošča v spomin deportirancem. S tem zelo cenenim argumentom je delno tudi uspel, ker je župan dr. Bernardis — ki ni le župan krščanske demokracije, ampak tudi zmerne in skrajne desnice — z očetovskim pokroviteljstvom zagovarjal ideje misina Venuttija m monarhista Pedronija. Seja se je pričela z govorom Venuttija, ki je na dolgo in široko pojasnjeval svoje stališče. Za njim je v imenu krščanske demokracije povedal stališče svoje stranke dr. Calderini. Rekel je, da sicer upošteva Venuttijeve izjave, da pa njegova stranka meni, da je v skladu s krščansko moralo in izven vsakega na-, cionalizma, če se spomni vseh Goričanov, ki so umrii za svobodo, torej tudi tistih, ki sc umrli v naoističnih taboriščih. Postavitev spomenika pa naj bi bila zaupana posebnemu odboru. Svetovalec Nereo Battello (KP1) je dejal, da je potrebno najprej ugotoviti vzroke, ki so dovedli do dogodkov v preteklosti v naših krajih; šele potem je mogoče s potrebno resnostjo sklepati, zakaj se je maja 1945 zgodilo v Gorici to, kar se je. Te vzroke moramo poiskati tudi glede na dejstvo, da živimo v novi republiki, ki se je porddila iz borbe proti nacifasizmu, iz odporniškega gibanja, ki je dobil svoje največje priznanje z zakonitim priznanjem njegovih vojaških oddelkov. Govornik Je nadalje dejal, da ni dovolj govoriti o barbarskih hordah, ampak da je treba upoštevati — če hočemo razumeti logično zvezo med vzroki in posledicami vse tisto kar se je dogodila v fašistični dobi v Italiji. »Upoštevati je treba, da je svetovalec Barbi, ki sedi po leg mene, izgubil v osvobodilni borbi svojega sina, da je odvetnik Sfiligoj, ki je sicei popolnoma drugih političnih idej, preživel ped fašizmom v zaporu več let, da je Mussolini na Travniku v Gorici javno zahteval požiganje slovenskih domov in ubijanje sloven' skih ljudi, kar se je pozneje dogajalo s priključitvijo delov Jugoslavije in s pohodom njegovih čet po Evropi in A-friki.« V zadnjem času so se stra sti polegne, je nadaljeval Battello. Med obema sosednima državama obstajajo doDri gospodarski stiki, na ten odnosih je treba graditi dalje. Nato je zaključil s predlogom, da se spomnijo vseh tistih, ki so padli za svobodo Italije iz vrst KPI, PSI, PSDI, republikancev in krščanskih demokratov. «Prav je. da se spomnimo deportirancev, vemdar naj se da — in v tem se strinjam s svetovalcem ar. Cal-derinijem — priznanje borcem za svobodo in demokracijo. S ploščo, ki se namerava postaviti, naj se počastijo vsi padli.« Stališču dr. Calderintja. se je pozneje pridružil tudi predstavnik PSDI Gandussi. V diskusijo je sicer ne rad kakor je sam rekel, posegel tudi župan dr. Bernardis, ki se je v svojem govoru pozneje hudo razvnel. Ko smo ga videli takega, vsega v ognju, smo si nehote mislili, kako dobrega župana bi imeli Goričani, če bi se tako močno zavzel tudi za spoštovanje pr«, vic naše manjšine, za dosledno izvajanje ustave in spoštovanje odporniškega gibanja. Zupan je v celoti zagovarjal ideje Venuttija im Pedronija in očital Batteilu, da je napravil nun misto fritto«. Ko je Battello županu odgovarjal, so nekateri demokristjani in Peironi začeli kričati «Ven komunisti.« Po končanem prerekanju je župan predlagal, naj se sestavi komisija, ki bo odločita, kako počastiti deportirance Voditelj demokristjanov dr. Calderini je predlagal pet minut odmora, da se sestavi resolucija. Ki naj izraža njegovo stališče. Ko je župan vseeno predlagal glasovanje, jt tudi Camdussi od PSDI zahteval odmor. Pozneje so sestavili resolucijo, ki so jo sprejeli vsi svetovalci razen 5 vzdržanih (dva od KPI in trije slovenski svetovalci), s katero so pooblastili župana, da imenuje komisijo, ki naj preuči to iniciativo. Po teh diskusijah je župan prebral vsa pisma, ki jih je pisal v Rim. glede krize v livarni SAFOG. Svetovalec Bas-si, ki je predložil resolucijo v zvezi s tem vprašanjem, je dodal, naj se v podjetju modernizira proizvodnja z novimi stroji in z novimi ljudmi. Jugoslovanski agronomi na posestvu Isola Morosini Okoli 60 agronomskih tehnikov in dijakov je predvčerajšnjim obiskalo podjetje Isola Morosini. Spremljal jih je dr. Franco, ki je zastopal dr. Marsana, načelnika Kmetijskega poljedelskega nadzorništva. Gostje so si ogledali način proizvodnje, predvsem pa sadjarstvo, ki ga na tem posestvu gojijo z velikim uspehom. Potem so gostje obiskali posestvo Vittoria v Fossalonu pri Gradežu. Snežne razmere v goriškem okraju Včeraj zjutraj so bile v go-riškem okraju naslednje snežne razmere- Lokve 10 cm snega, v višjih legah še dovolj snega za smučanje. Livek na Kuku in Matajurju še dovolj snega. Log pod Mangartom 20 cm snega, jutri skakalne tekme. V Črnem vrhu nad Idrijo, sneg v višjih legah na Javorniku. Ker pa je potem zapadel nov sneg, bodo pač snežne razmere jutri ugodnejše, kot jih navaja gornje poročilo, ki smo ga prejeli Včeraj. Udeležba goriške CGIl na shodu v Novari Tamkaj se bodo pomenili o dedu in pravicah notranjih komisij Sindikalna organizacija CGIL je sklicala za danes v Novari vsedržavni shod predstavnikov notranjih komisij, na katerem bodo razpravljali o besedilu zakonskega osnutka, ki sta ga sindikalna voditelja A-gostino Novella in Fernando Santi predložila parlamentu in v katerem zahtevata pravno priznanje obstoja in delovanja notranjih komisij. Goriško De. lavsko zbornico in notranje komisije bosta na tem shodu predstavljala Raffaele Franco in Pietro Grassi. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj je bilo v Gorici ob 10. uri 7,6 stopinje C, ob 15. uri pa 3 stopinje C. iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiii Pred sestankom prizadetih strank Ravnateljstvo Delavskih zadrug se otresa sprejetih obvez Zaradi tega se je Delavska zbornica iz Gorice pritožila pri ravnateljstvu v Trstu, ki je pristalo na sklicanje sestanka Delavska zbornica CGIL iz Gorice je poslala ravnateljstvu Delavskih zadrug v Trstu v vednost ter sindikalnima organizacijama UIL in CISL pismo, v katerem se pritožuje, da je ravnateljstvo Delavskih zadrug pokazalo malo volje, da bi spoštovalo obveze, ki jih je sprejelo na sestanku s sindikalnimi organizacijami v lanskem mesecu avgustu. Na omenjenem sestanku, ki je bil na pokrajinskem i> radu za delo v Gorici je ravnatelj Delavskih zadrug pristal, da bo ustanova v celoti priznala za uslužbence Delavskih zadrug v goriški pokrajini dopolnilni pokrajinski sporazum, ko velja za zasebno trgovino. Vse do danes ravnateljstvo te svpje obveze ni izpolnilo. Medtem ko sindikalna organizacija obžaluje, da ravnateljstvo ni držalo besede, predlaga sklicanje novega se-I Stanka, na katerem naj bi se liiiiitliiiltiMiiHtiiiitlilliiiiiiiimiimiiiiimimiimJiiiiiiiiiimiMiiiilMliiiliiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiil Epilog nočnega dogodka v Sesljann Ker niso mogli v lokal so se med seboj stepli Trem obtožencem pa je bila sreča naklonjena in jih je sodišče oprostilo Bilo je sredi vročega poletja, Ura je pravkar odbila polnoč, ko se je pred restavracijo Grmada v Sesljanu ustavil avtomobil fiat s tremi mladeniči. Izstopili so in se ustavili pred zaklenjenimi vrati lokala. Eden izmed njih je tedaj zaklical: «Odprite in nam dajte pijače!« «Tako je,» je potrdil drugi. Lastnica lokala Carmen Menossi, poročena Co-solo, je stala za vrati in jim ni hotela odpreti. Odbila je polnoč in lokal je moral biti zaprt. Fante je pa žeja hudo mučila. Tako jih je imelo, da se niso mogli obvladati. Pričeli so se pričkati. Beseda je dala besedo in že je prišlo mdd njimi do dejanskega obračunavanja. Tedaj je gospodinja spoznala, da je najbolje, če pokliče policijo, da «očisti» prostor pred lokalom. Ko so se pripeljali, so našli 31-letnega Maria Galla iz Ul. Belpoggio 15 v Trstu s krvavim nosom. Neusmiljeno ga je namreč obde- lal bojeviti 35-letni Sergio Corich iz Ul. Ginnastica 56 v Trstu. Policija je kmalu napravila red. Odpeljala jih je na postajo, kjer je sestavila zapisnik, v katerega je vnesla tudi podatke tretjega udeleženca bojevitega nočnega pohoda Contenta Giordana iz Ul. Belpoggio 13, in jih predala goriškemu okrajnemu sodišču, kjer so jih včeraj oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. o vprašanju ponovno razpravljalo. Nespoštovanje obvez ravnateljstva lahko oškoduje prodajalce. Ravnateljstvo Delavskih zadrug je pristalo na predlog sindikalnih organizacij, da bo sestanek v ponedeljek 10. marca ob 10. uri na sedežu urada za delo v Gorici Danes v Tržiču splavitev turbocisterne Danes ob II. uri bodo v tržiški ladjedelnici splavili 36.000-tonsko turbocisterno Es-so Panama. Ladja je dolga 210 m, široka 27 m in bo razvijala brzino 17 vozlov na uro. Splavitvi bodo prisostvovali številni predstavniki oblasti, sindikalnih organizacij, notranje komisije, tiska itd. DEŽURNA LEKARNA Dane« posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 22-68. Kino v Tržiču EXCELSIOR, 16.00; «Venera iz Keroneje«, Beiinda Lee in M. Girotti. Cinemascope. Technicolor. AZZURRO. 17.30: «Velikani segaj do neba«. N. Wood in C. Maldeux. Cinemascope -Technicolor. PRINCIPE. 17.30: «Valobran na Pacifiku«, S. Manga-no in A. Perkins. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Občutljivi zločinec«. J. Lewis, v vista-visionu. VERDI. 17.15: «Lepotica iz Moskve«, F Astaive, v cin;-mascopu in v barvah, VITTORIA. 17.00: »Gusar črne lune«, J. Derek. G. M. Ca-nale, v cinemascopu. CENTRALE. 17.00: »Obraz v množici«, P. Neal, A. Grif'et. MODERNO. 17.00: »šejkova hčerka«. Pred 24. kolom italijanskega nogometnega prvenstva Med Juventusom in Milanom nenradna predaja naslona! «Derbi rešitve* med Sampdorio in Genoo - Triestina v Lecco po dve odločilni točki za prvenstvo? 24. kolo A lige bo zanimivo na vseh frontah in razlogov za to je nešteto. Ker smo že v sezoni derbijev, začnimo kar s srečanjem v Genovi, kjer se bosta pomerili enaj-storici Sampdorie in Genoe. Skoraj neverjetno se zdi. a je vendarle res, da sta se obe genovski moštvi znašli z enakim številom točk prav na dnu' lestvice, da se torej obe borita za obstanek in da bo vsaj za eno od njiju jutrišnja tekma verjetno tudi usodna. Toda za katero? Odgovor seveda ni lahek. Sampdoria je že prevečkrat razočarala, da bi jo mogli imeti za favorita, čeprav nedvomno razpolaga z igralci znatno višje kvalite- igrala Triestina. Bari, ki je poleg Triestine najresnejši, tekmec za prvo mesto, bo Igral sicer doma, toda proti Comu, ki je preteklo nedeljo naravnost raztrgal Marzotto, ki je vendarle med boljšimi člani B lige V najugodnejšem položaju je morda še Zenit Mo-dena, ki bo igral doma proti Novari. Vsa ta srečanja so za vrstni red na vrhu zelo važna, saj je trenutna razlika v točkah med vodilnimi moštvi tako tesna, da se lahko vsak hip bistveno spremeni. Poraz Triestine bi skoraj zanesljivo odprl pot Bariju, poraz Venezie pa Zenitu in kdo ve, kako bi se potem prvenstvo dalje te kot njen nasprotnik, ki pa I razvijalo. Zato se posebno se je v zadnjem času znatno | pred Triestino postavlja nuj-popravil. Mislimo, da ima prav j nost zmage, ki pa je s takšno zaradi tega Genoa več upanj > igro kot minulo nedeljo pro-na zmago, toda po drugi stra- i ti Zenitu, prav gotovo ne bo Pod okriljem ZSPD v Gorici priredijo slovenske žene jutri, 9. mmarca ob 16.30 v PROSVETNI DVORANI v GORICI proslavo MEDNARODNEGA PRAZNIKA ŽENA Na programu bodo poleg priložnostnega govora nastop baletne skupine iz baletne šole, recitacije in nastop pevskega društva iz Sovodenj. Na proslavo so vabljeni vsi, predvsem pa žene in dekleta s podeželja in iz mesta. Pridite v čim večjem številu! ni igra pri derbijih važno vlogo toliko vzporednih faktorjev. da lahko še tako logična prognoza najbolj klavrno propade. Na vsak način pa je gotovo, da vsi prijatelji nogometa v Genovi jutri ne bodo mogli zapustiti igrišča zadovoljni, tembolj, ker bi tudi neodločen rezultat ne razčistil ničesar. Iz povsem drugačnega razloga bo izredno zanimivo tudi srečanje v Turinu ined Juventusom in Milanom, torej med novim, čeprav še neuradnim italijanskim nogometnim prvakom in lanskim prvakom, ki pa se letos že od vsega po-četka prvenstva motovili nekje pri dnu in ki se je šele v zadnjih tednih izvlekel iz nevarne cone. Seveda je današnja razlika med njima tolikšna, da bi bilo skoraj odveč načenjati vprašanje izida tekme, ker pa gre za neke vrste neoficialno predajo ponosnega naslova, je vendarle možno, če ne celo verjetno, da bo Milan skušal drago prodati svojo trofejo, ko je že ne more obaržati. Skoda je le, da Milana že nekaj časa zasleduje smola in bo moral tudi jutri nastopiti brez Schiaffina, Cu-chiaronija, Zanierija in Beana, ki so bili še do nedavna steber njegove enajstorice, kar bo vsekakor olajšalo delo Cherlesu in Sivoriju, obenem pa tudi kvarno vplivalo na celotno raven srečanja, ki bi lahko bilo na zavidljivi tehnični višini. Nič manj važen, za kvalifikacijo pa gotovo mnogo bolj, bo pokrajinski derbi v Vicen-zi med Lanerossijem in Padovo. Igrišče v Vicenzi je er.o od redkih, na katerem gostujoča moštva v letošnjem prvenstvu niso dosegla še nobene zmage. Bo to uspelo jutrišnjemu gostu? Padova ima za tak podvig vse dokumente v redu, posebno še nedeljski lekciji, ki jo je dala Napoliju, vendar pa bo njena naloga tokrat zelo težka, ker je tudi Lanerossi domovalec zgornjega doma in posebno doma skoraj nepremagljiv. Fiorentina bo po slabi igri v nedeljo proti Genoi nastopila v Rimu proti Romi in prognoze so na strani Rimljanov. Druga rimska enajstorica — Lazio — pa se bo podala v Neapelj, ki je že po tradiciji zelo nenaklonjen posebno rimskim gostom, V ostalem pa se bodo Pesaola in tovariši prav gotovo hoteli pred svojimi gledalci oddolžiti za katastrofo v Padovi. Inter bo sprejel v goste Atalanto, ki se bori za obstanek. Favorit je vsekakor Inter, toda ranjena zver je vedno nevarna V ostalih tekmah in sicer Bologna — Verona, Alessandria — Spal in Udinese — Torino utegne biti odločilno domače igrišče, čeprav Verona in Torino ne gresta v borbo brez vsakih upov. * * rt V B lipi vodilne enajstorice ne bodo imele ravno mirne nedelje. Triestina in Venezia bosta imela sicer nasprotnika z dna, ki pa utegneta biti na domačem igrišču vedno nevarna, kar velja še posebej za Lecco, proti kateremu bo mogoče doseči Vsa ostala srečanja zadevajo srednji in spodnji del lestvice. Cagliari bo najbrž obračunal z Brescio v krizi in tudi Catania bi ne smela dovoliti Sambenedettese, da bi ji odne. sla kakšno točko. Messina bo v Palermu skušala reševati svoj kritični položaj, tekmi med Marzottom in Pratom ter med Simmenthalom in Taran-tom pa sta važni le za konsolidacijo položajev v sredini lestvice Alessanuria-spal 1 Bologna-Verona I Inter- Atalanta i X Juventus-Milan 1 L.R. Vicenza-Padova X 1 2 Napoli-Lazio 1 X Roma-Fiorentina 1 Sampdoria-Genoa X 1 2 Udinese-Torino 1 Cagliari-Brescia 1 Lecco-Triestina 1 X Livorno-Biellese 1 Mestrina-P. Patria 1 X Forli-Treviso 1 X Lecce-Monteponi 1 Svetovno smučarsko prvenstvo v Lahtiju F ženski štafeti prve Rusinje p Danes je na programu tek na 50 km za moške Telinge (Fr.) zmajala v smuku za «Kandahar> LAHTI, 7. — Sovjetske te-! kačice so danes zmagale v ženski štafeti 3x5 km v okviru svetovnega smučarskega prvenstva v klasičnih disciplinah. S tem so ponovile svoj uspeh na svetovnem prvenstvu 1. 1958. obenem pa sc revanžirale Finkam, ki so jih premagale na olimpiadi v Cor-tini. Sovjetsko štafeto so sestavljale iste tekmovalke kot v Cortini m sicer Radia Ero-šina, Alevtina Kolčina in Ljubov Kozireva. Erošina je takoj prevzela vodstvo in imela pri predaji 25” naskoka pred Finsko. Kozireva je to prednost v svoji frakciji podvojila, Kolčina pa jo do cilja povečala na 1’41”. Na tretje mesto so se uvrstile Švedinje z zaostankom skoraj tri _ minute in pol. Znatno več so zaostale Poljakinje, Cehoslova. kinje in Vzhodne Nemke, Nor. vežanke pa so bile zadnje skoraj 8’ za zmagovalkami. Jutri je na programu najtežja in najbolj zanimiva disciplina — tek na 50 km. Vrttni red ženskih štafet 3x5 km: J. SZ 58’32”4, 2. Finska 1-t’ in 14”, 3. Švedska 1.01’58”5. 4. Poljska 1.03’23”8, 5. CSR 1.04T8”3, S. Vzh. Nemčija 1.5’ 41 ”7, 7. Norveška !.W’2«”7. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiniiiiiHiiiiiiniiitiifitiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiHiiiiiiMiiiniiiiiKiiiiiiiiiii Po desetih letih izrednih športnih uspehov Zatopek - «človeška Iokomotiva» je dal slovo aktivnemu nastopanju SAINT ANTON, 7. -cozinja Daniele Telinge. zmagala v smuku za za pokal »Kandahar«, p _ bil danes na 2700 m dolgi P gi s 560 m višinske r«*j -in 24 vratci. Najboljši * .j, tivni uspeh so dosegle * janke, najbolj pa so ra*** le Avstrijke. Pia Riva je P Vrstni red: -„«»i J, V i oblil 1CU. inA*^ j. 1. Telinge (Fr.) 2 00 ,^„3 Carla Marchelli (It.) 3. Snite (ZDA) 2’03”5 4. S«> (It.) 2’03”7. 5. Frandl (A", 2’03”9, 6. Hegtveit (Kan) -", Pitou (ZDA) 2'04"2 »- S« ,one (It.) 2W4. 9. 10. (Nem.) 2’04"9, -plonl (Avst.) 2’05’T, 17. Jole Epi (It.) in Waser (Sv-) 19. Beeler (Sv.) 2 09 , M- — (It.) 19. Beeler (Sv.) 2 us , -na Poloni (It.) 2T3”1. *“• Riva (It.) 2.19”2. HOKEJ NA LEPjL OSLO, 7. — Včerajšnji r£ zultati na svetovnem . Polj- j , J-ešita- stvu v hokeju na ledu. slovaška - ZDA 2:2, SZ ' -y ska 10:1, Finska . 4 I 4 400 j; i 4 310 oi 15 * 4 3 0 1 24 15 j 2:1. Kanada - Švedska Lejtvica: -ni* Kanada 4 4 0 0 w , | SZ Svedsika CSR ZDA Finska Poljska Norveška 3 2 10 16 * t 2 0(1 21 !3 KOLESARSTVO «Zaslužni mojster športa* se bo posvetil telesni vzgoji v vojski PRAGA, 7. — Emil Zatopek, trikratni olimpijski zmagovalec in «zaslužen mojster športa«, je danes v Pragi u-radno sporočil svoj sklep, da ne bo več nastopai na javnih atletskih tekmovanjih. O tem svojem sklepu je najprej obvestil češkoslovaškega obrambnega ministra generala Bohu-mila Lomskega, kateremu je tudi sporočil, da se bo odslej naprej posvetil telesni vzgoji v vojski. Zatopek, kateremu so zaradi njegovih izrednih atletskih uspehov nadeli vzdevek »Človeška lokomotiva«, zavzame v češkoslovaški armadi položaj polkovnika. Govorice o tem, da se bo ta izredni atlet umaknil v/ aktivnega nastopanja, so se začele širiti že pred dvema letoma. potem ko je bil julija 1956 operiran na kni. Po o-limpiadi v Melbournu je sam izjavil, da je njegova doba potekla, da je prestar in da mora prepustiti mesto mlajšim atletom kot so Udsberger, Jurek in drugi. Na številna pripovarjanja je svojo odločitev podaljšal za eno leto iti jo končno danes javno sporočil. Emil Zatopek rojen 19. sept. 1922 v Koptivnici na Moravskem. se je prvikrat uveljavil na evropskem prvenstvu v Oslu 1. 1946. Takrat je sicer zasedel v teku na 5000 m šele peto mesto, toda njegov čas 14’25”8 je dal slutiti, da se bo mladi atlet razvil v športnika svetovne vrednosti. Kot sedmi sin revnega tesarja je moral pri 14 letih prekiniti šolanje in se kot vajenec zaposliti v tovarni čevljev Zlin. L. 1938. je začel obiskovati večerne tečaje, istega leta pa tudi javno nastopati. Ob izbruhu vojne je vstopil v vojsko in naglo napredoval. Svojo prvo olimpijsko zmago je dosegel 1. 1948 v Londonu na 10.000 m, v teku ra 5000 m pa je po zagrizeni borbi z Belgijcem Gastonom Reiffom osvojil srebrno kolajno. Višek svoje slave je dosegel štiri leta kasneje v Helsinkih, kjer je priboril svoji domovini tri zlate kolajne in sicer v teku na 5000 m. 10.000 metrov in v maratonu. Na olimpiadi v Melbournu je veljal za favorita v maratonu, vendar pa je prvič v svoji sijajm karieri doživel hud poraz. Uvrstil se je šele na 6. mesto. Kljub temu pa je Zatopek nastopal še naprej in svojo zadnjo zmago v med. narodnem okviru je dosegel v začetku letošnjega leta na krosu v San Sebastianu. kjer je premagal Francoza Ameura. Zatopek se je sicer specializiral v teku na 5000 in IODOO m, vendar pa se lahko še vedno ponaša s 6 svetovnimi rekordi, med katerimi jt najvažnejši rekord v enour. nem teku. Njegovi še veljavni svetovni rekordi so naslednji: 15 km — 44’54”6 20 km — 39’51’7 10 milj — 48’12” 15 milj — l.U’01” 25 km — 1.19’H”! 1 ura — 20.052 km. NOGOMET Danes zjutraj Triestina v Lecco Triestina je imela včeraj na občinskem stadionu pri Sv. Soboti zadnji trening pred od. hodom v Lecco. Treninga so se udeležili vsi igralci prvega moštva in nekaj rezerv. Izvajali so telovadne vaje in predložke z žogo. Po treningu so se igralci vrnili v Sesljam V Lecco bodo odpotovali: Bandini, Belloni, Castano, Pe. tagna, Varglien, Rimbaldo, O-livieri, Szoke, Milani, Petris, Renosto, Dudine. Najbolj verjetno je, da bo prvih 11 nastopilo, Dudine pa bo rezerva. Odhod v Lecco bo danes zjutraj ob 8.30. Enajstorica Lecca bo proti Triestini nastopila s svojo najboljšo postavo. Igrala bosta tudi bivša člana Triestine Caz-zaniga in Pasarin. Svet. prvenstvo in televizija... STOCKHOLM, 7. — Organizacijski odbor za svetovno nogometno prvenstvo je zahteval od švedske televizijske službe 1.500.000 švedskih kron (okrog 170 milijonov lir) za prenos tekem za svetovno prvenstvo pri čemer je dovolil ustanovitev eventualnega evropskega »poola«. , RIM, 7. — Zvezna prizivna komisija FIGC je zavrnila priziv Fiorentine v zvezi s tekmo z Milanom od 29. dec. 1957. TENIS Italija - Egipt 3:0 KAIRO, 7. — Danes se ie v Kairu začel mednarodni teniški turnir s sodelovanjem egiptovskih, italijanskih, ameriških, kubanskih in nemških tenisarjev, jutri pa bodo prispeli še temsarji Jugoslavije, CSR in Grčije. Za «Pokal narodov« je Italija danes premagala Egipt s 3:0. Rezultati: Pietrangeli - Mabrouk 10:8 6:2, Merlo - Eldin el Sayed 6:4, 6:0, Pietrangeli-Meflo . M* hammed-El Sayed 3:6, 6:4. 7:5. Šah v Sarajevu SARAJEVO, 7. — V 10. kolu šahovskega prvenstva Jugoslavije so bili doseženi naslednji rezultati: Trifunovič -Lukič prek.. Djuraševič - Iv-kov remi, Sofrevski - Puc remi, Karaklajič . Milič 0:1, Gii-gorič - Vukčevič prek., Cuderman - Matanovič 0:1, Sokolov . Dimc remi. Matulovič Vukovič prek., Janoševič - Ivkovič remi, Čirič - Bogdanovič remi. 83 registraciji za dirko Milan -Torfo MILAN, 7. — 83 k°l<**$t» je danes popoldne °p registracijo za jutrišnjo, ^ ko Milan - Turin, “ta jj, jutri ob 11.30 na Trgu »• lena. „c- Po skoraj soglasnem y nju je favorit DefUiPPj!j»f bo imel najnevarnejše » gst> rente v Deriekeju, nu in Pobletu. «»------- Pariz - Nica PARIZ. 7. — 96 koirt* be-„ med katerimi tudi L. j# Baldini, Van Looy, Rivirt* & drugi, bo startalo v P^jca. ljek na prtgi Pariz ' e(8p Proga bo razdeljena v v skupni dolžini 1367 deži etap bedo Auxerre lt, St. Etienne, Uzes, Montpellier, Manosque ca. i» Odgovorni ured®”1 STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZtT 1 Ni- trit KIKO PROSEK-KONtg^l predvaja danes » ob 19.30 uri Univ«‘ barvni fil*1 Druga ljubezen (Secondo am°rei ^ Igrajo: ROCKBlgg in JANE i Kine na Cjičinaji predvaja danes I. t. m. / začetkom ob 18. uri I1110 „X proti atomskemu središču Igrajo: DEAN JAGGER in EDWARD D VLADIMIR BARTOL ALA Učenci so se oddahnili. Ibn Tahir se je hotel zahvaliti ulejmanu. Toda ta je samo nejevoljno pomežiknil. Obuli so se in se spet postavili v vrsto. »Drugič bomo delali z vrvjo,« je šepnil. «To bo moralo i kot blisk « Abdul Malik je dejal s porogljivim usmevom: »Kaj ti je bilo danes, Sulejman moj, da nisi bil prvi kot cer? Polenil si se nemara? Ali pa ti Je opešal pogum? [orda pa te je zapeljal novinec s svojim zgledom? Saj sta i držala drug drugega kot klop! Zdaj mu pokaži, da si junak! topi predenj in zadrži dih!« Sulejman se je postavil pred Ibn Tahirja in stisnil ust-Ice in nosnice. Zazrl se je predse, toda pogled mu je bil edoločen, kot da bi se upiral v veliko daljavo. Ibn Tahir se ■ prestrašil. Opazil je bil, da je Sulejman prenehal dihati, jegov obraz je postajal bolj in bolj zaripel in oči, tope in rezizrazne, so začele čudno siliti iz svojih votlin. Ibn Tahir i trepetal zanj. Saj je bil on kriv, da je njegovega tovariša rfletela tako okrutna kazen. Abdul Malik je stopil tik do Sulejmana. Prekrižal je roke a prsih in ga opazoval s strokovnjaško pozornostjo. Sulej-»an se je začel dušiti, vrat mu je bil nabrekel in oči so mu ošastno izstopile iz svojih votlin. Nenadoma se je zamajal, akor bi bil na ladji, in potem se je kot izpodžagano drevo rušil na tla. «Jako dobro,« je pohvalno dejal Abdul Malik. Sulejman je glasno zadihal. Oči so mu oživele. Počasi se je pobral s tal in. se vrnil na svoje mesto. »No, Obeida! še ti pokaži, koliko si do zdaj napredoval v svoji volji,« je velel nato Abdul Malik. Temni Obeidov obraz je postal pepelnato siv. Obupno je pogledal okrog sebe in oklevajoče stopil pred vrsti. Zadrževal je dih. Barva njegovega obraza je postala bli-ščeče rjava. Hitro so se na njem začeli kazati znalci dušenja. Abdul Malik ga je opazoval izpod obrvi. Ibn Tahirju se je zdelo, kot bi se mu na tihem posmehoval. Obeida se je zamajal in se rahlo zvrnil na tla. Abdul Malik se je grdo zarežal. Skrivaj so se posmejali tudi učenci v vrstah. Dai je sunil na tleh ležečega z nogo in vprašal s porogljivo nežnostjo: »Vstani, vstani, golobček! Da se ti ni kaj hudega pripetilo?« Potem je dodal ostro: »Kako je bilo?« Obeida se je dvignil. Nasmehnil se je na pol plašno, na pol v zadregi. »Onesvestil sem se bil, častiti dai.» »Kako se kaznuje laž pri izmailcih?« Obeida se je stresel. »Nisem več vzdržal, častiti dai.» »Prav. Vzemi bič in se kaznuj!« Obeida je vzel s kupa orodja, ki ga je bil učitelj prinesel s seboj, kratek usnjen bič. Odpel si je dolgo suknjo na prsih in Jo slekel do pasu. Okrog tega si je zadrgnil rokave, da bi mu halja ne zdrknila s telesa. Njegova črna pleča so bila polna in mišičasta. Zavihtel je bič in se preko glave švrknil po hrbtu. Počilo je in v temno kožo se je zarisala rdeča proga Javknil je, potem Je nadaljeval z bičanjem. »Mladenič je jako nežen,« se je posmehnil Abdul Malik, »Krepkeje, krepkeje, junak!« Obeida se je začel bičati od strani. Udarci so bili ostrejši in zmerom pogostejši. Naposled je prešel v nekakšno divje, besno mrcvarjenje svojega telesa. Bič je sekal po razbolelih mestih in koža je ponekod že začela pokati. Kri mu je zalivala hrbet in se cedila po beli halji in belih hlačah. Tolkel se je neusmiljeno, kakor bi bil po svojem smrtnem sovražniku. Končno je Abdul Malik dvignil roko in zaklical: »Dovolj!« Obeida je izpustil bič in se stokajoč sesedel. Abdul Malik je velel Sulejmanu, naj odvede tovariša v umivalnico in naj mu izpere in obveže rane. Potem se je obrnil k učencem in gledajoč v Ibn Tahirja je dejal: «Večkrat sem vam bil že objasnil smisel in namen naših vaj. Med seboj imate danes novinca in zato ne bo odveč, če isto še enkrat na kratko ponovim. Človekov duh, njegova misel in njegov zanos bi imeli polet orla, da jim ni bila postavljena nasproti velika ovira. Ta ovira je naše telo z vsemi svojimi slabostmi. Kje je mladenič, ki bi ne imel visoko letečih načrtov?! In vendar jih izmed tisočev uresniči samo eden. Zakaj to? Naše telo, ki je nagnjeno k lenobnosti in k cenenemu udobju, se boji težav, ki bi jih stavilo vanj uresničevanje visokih ciljev. Njegove nizkotne strasti hromijo našo voljo in naše plemenito hotenje. Premagati te strasti in osvoboditi duha njihovih spon, to je namen naših vaj. Utrditi voljo in .jo smotrno usmeriti k določenemu cilju. Zakaj samo tako bomo sposobni za visoke podvige in za požrtvovalna dejanja. Torej ne, da postanemo kakor uni tisoči, ki so sužnji svojega telesa in njegovih slabosti, marveč da se približamo stopnji tistega izbranca med njimi, ki je gospodar nad svojim telesom in njegovimi slabostmi, to bodi naše stremljenje! Tako bomo sposobni, da služimo Našemu gospodu in izpolnjujemo njegove ukaze.« Ibn Tahir ga je poslušal z žarečimi očmi. Dš, to je bilo tisto, za čemer je nezavedno zmerom stremel: premagati svoje slabosti, da bd lahko služil visokim ciljem. Nič več se epri£*' zdelo grozno, kar je bil pravkar doživel. S polnim P ce P njem je zdaj odvrnil, ko ga je Abdul Malik vprašat razumel: «Razumel sem, častiti dai.« »Stopi pred svojo vrsto in zadrži dih!« Ibn Tahir je brez pomisleka ubogal. Pogledal J jap*’ v daljavo, kakor je prej videl Sulejmana, in P* *;ejn vS. Zazdelo se mu je, da je postalo okrog njega ln v s« ^ tiho. Pred očmi se mu je začelo megliti, čutil Je. , s« ^ napenjajo žile, in rad bi bil zadihal. Toda obvlad V ušesih mu je začelo čudno šumeti in v nogah J nenavadno slabost. Še enkrat se je za trenutek —f. se je prepustil toposti. Toda z zadnjim odtenkom m zmerom vedel: Moram, moram vzdržati! Dokler g® tejn > popolna tema. Zamajal se je in telebnil na tla. P zadihal. »Kako je bilo?« ga Je smeje vprašal Abdul Malilc-Ibn Tahir se je dvignil. »Dobro, častiti dai.» »Iz tega dečka bo še nekaj,« Je dejal. Potem t obmivši se k Ibn Tahirju. v gol** »To Je šele uvod v dihalne vaje. Preizkušnja Je> ima kdo svoje telo v oblasti. Toda prava šola se se Mi smo v tem že dokaj napredovali.« ^ Obeida in Sulejman sta se vrnila. ., z ve% Abdul Malik je dal nov ukaz. Učenci so zače o, * t naglico grebsti na nekem mestu v tla. Izkopali so morala biti že prej pripravljena in potem sarn° A peskom zasuta. Bila je četverokotna in ne posebn Nekateri so medtem prinesli iz poslopja v široki ^ oglja in ga nasuli v izdolbino. Razpihali so ga in A Je dejal; (Nadaljevanj tlt' ,jt).