SlEV. 285.
Naročnina
za državo SHS:
fia mesec......Din 20
za pol leta..... .120
zo celo leto .... » 240
z:i inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno
v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... . 60
v UnM v nedeljo, dne 28. decem&ra 1924.
Posamezna Številka stane 2 Din.
Leio LIL
Cene inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2-—, vetji oglasi nad 45 mm višine po Din 2"50, veliki po Din V— ln 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6"—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izv7emšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
S tecf<eiraslco
Uredništvo je v KopParjevi ulici 6 III. Rokopisi se ne vračalo: neirankiranc pisma se ne sprejemalo. Uredništva leleton 50, unravništva 328.
Ilustrirani Slovenec " Poštnino Mm v oolovial
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.051) in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Ministrski svet PPŽ-vlade je na svoji seji 23. t. in. sklenil, da izda »Obznano« proti HRSS, to je, da stranko razpusti, njeno premoženje zapleni, vodtelje pa zapre. Danes smo 28., pa vlada ni obelodanila niti napovedane »Obznane«, niti ni storila kakšnih konkretnih korakov v tem smislu.
Javnost mnogo ugiba, zakaj vlada odlaša stvar, ki je po njenih izjavah tako sihio nujna za »red in varnost v državic in ki je bila v principu sklenjena ter po zatrdilu vlade vseskozi zakonito z nedvomnimi dokazi utemeljena. Ce HRSS resnično ogroža državo, če ima vlada za to trdne dokaze in če »zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državic nedvoumno zahteva aplikacije za la slučaj, ni razumljivo, zakaj vlada stvar zavlačuje, tem manj, ker je po njenih izjavah zadeva popolnoma proučena in dozorela za odločitev ter je ta odločitev načeloma padla že 23. t. m., praktična izvršitev pa je na sebi lahka. Izjemni zakon o zaščiti države ima ta namen, da se vsak poizkus »izpreme-niti politični ali gospodarski red v državi potom revolucije« (člen 1), takoj zaduši, preden bi mogli ti naklepi napraviti državi škodo. Sicer bi ne imelo sploh nobenega smisla izdajali izjemnega zakona. Ako se je tedaj vlada na podlagi trdnih dokazov prepričala, da HRSS namerava nasilen preobrat proti državi, potem je na podlagi tega zakona njena sveta dolžnost, da brez odloga bodisi na to stranko v celoti, bodisi na njene voditelje ali pa na nekatere, aplicira zakon, kakor hitro je za revolucionarne namene izvedela in jih nedvoumno ugotovila. Kajti zakon je v tem oziru jasen (kolikor je sicer šušmarski), in predmet jako resen, ker se krivci kaznujejo s smrtjo ali 201etno ječo, vrhtega pa pooblašča civilna oblast, da sme v slučaju potrebe zoper molilce državnega miru in reda razpolagati takoj z vojaško silo. Zato odlašanje vlade, ako so n'ene trditve resnične, ne samo ni razumljivo, ampak naravnost kaznivo in je vlada v smislu zakona o zaščiti države sokriva dejanj, zoper katere ie la zakon naperjen, ker z odlašanjem aplikacijo zakona sama ogroža državo in pomaga revoluciji, da se širi dalje! Če je torej »Obznana:; proti HRSS stvarno utemeljena, vlada pa klub svojemu sklepu zakona o zaščiti države proti HRSS še zdaj ni aplicirala nanjo, potem je treba tako lahkomiselno in državni red in mir tako zanemnrjajcčo vlado takoj postaviti na zatožno kiop, in sicer jo treba vse njene ministre, ki so Ob/nano zoper revolucijo in njene iiosifeljo sklenili, je pa Se po preteku petih dni ne izvršujejo ter dajo krivcem priložnost umakniti se posledicam zakona ter proti javnemu miru in redu delati dalje, obtožili po § 2, odstavek 2, zakona o zaščiti države! (»Oni, ki vedo, da se pripravljajo hudodelstva, razložena v členu 1 (»vsaka pismena ali ustna komunistična ali anarhistična propaganda ali nagovarjanje drugih, da je treba izpremeniti politični ali ekonomski red v državi s hudodelstvom, nasiljem ali kakršnimkoli terorizmom«), se kaznujejo z robijo do 20 let.«
Druga alternativa je ta — in ta alternativa dejansko tudi obstoja — da sklep vlade zoper IIRSS ni stvarno utemeljen. PPŽ-vlada je sklenila HRSS razpustili, ker je to edino sredstvo, da se prepreči popolni poraz režima nasilja in korupcije pri volitvah, zakonitih razlogov pa sploh nima, ampak jih še sedaj išče, oziroma, boljše rečeno, išče najboljšega načina, kako bi svej sklep vsaj navidezno zakonito utemeljila in kako bi (n svoje nezakonito nasilje z najmanjšim rizikom izvedla. Vrhtega utegne imeti PPŽ - vlnda še nekatere drugo taktične razloge, da šo čaka. Zakonitih, pravnih in moralnih razlogov za svoj korak pa nima in jih seveda tudi ne bo dobila, kaiti kar bo končno izstili-zirala in olvavila, to se že danes mire označili kot kup laži, brezvestnosti in nemorale.
propagando in dejanja, l:i gredo direktno za nasilno izpremembo političnega in socialnega reda v državi v smislu komunizma ali anarhizma in ki imajo že na sebi značaj hudodelstva, nasilja ali terorizma (čl. 1, odstavek 1). Kar se tiče društev ali strank, prepoveduje in kaznuje ta zakon one, ki imajo za namen propagando komunizma, anarhizma, terorizma ali pripravo ali izvršitev umorov ali nelegalno in neparlamentarno prilaščanje oblasti (čl. 1, odstavek 2). In končno je po tem zakonu kazniva zveza s kakšno osebo ali družbo v inozemstvu, če ima namen, da se na ta način dobi pomoč za uprizoritev revolucije (čl. 1, odstavek 5).
HRSS pa ni niti propagirala niti izvrševala kakšnih dejanj, ki bi šla za nasilno izpremembo političnega ali socialnega reda v državi, ampak glede prvega zastopa tako načeloma kakor v praksi str.lišče mirnega, zakonitega, demokratičnega in parlamentarnega razvoja, glecle drugega pa sploh ni za nobeno izpremembo obstoječega reda, ker stoji socialno na temeiju privatnega lastništva. Tukaj kakšni nasprotni dokazi spričo očividnosti političnega delovanja HRSS sploh niso mogoči. Kajti sicer bi bile vse demokratične in parlamentarne stranke v Jugoslaviji prepovedane in kaznive, kajti vse, neizvzemši radikalov, so vsaj v principu za razvoj političnega življenja in njega eventualni preustroj, kar se socialnega stališča tiče, pa je Hl^SS še veliko bolj konservativna nego marsikatere druge stranke, o katerih do sedaj še tako zanikanemu režimovcu ni padlo v glavo, da bi se morale ali mogle »razpustiti« in kaznovati.
Toda PPŽ vlada HRSS nc more tudi ne dokazati zveze s kakšno osebo aH stranko v inozemstvu, ki bi imela namen, ;>da bi se dobila ocltod pomoč zaradi priprave za revolucijo ali nasilno izpremembo sedanjega političnega stanja v državi« (čl. 1, odstavek 5). Kar je objavila v tem ozira »Riječ«, se jo tako; izkazalo kot neroden lalzifikat režimskih špijonov na Dunaju, O čem drugem pa do danes niso režimski listi ničesar povedali, razun babjih čenč in domnev, dasi bi vlada takoj vsakršno drobtinico objavila, če bi jo imela. Priključitev HRSS takozvani Kmetski in-ternacionali v Moskvi je bila sicer s političnega stališča nstaklična in ena slabih Radičevih pftlez, ne more se pa v smislu zakona na noben način označiti kot zveza z inozemsko družbo v svrho pomoči za revolucijo v SHS, ker o taki svrhi vlada ni doprinesla dozdaj absolutno nobenih dokazov. Da pa priključitev HRSS tej inter-nacionali sama po sebi ni nobeno revolucionarno dejanje, oziroma miru in reda v državi SHS ne ogrožuje, to je menda jisno.
Z eno besedo: PPŽ ptranke so sklenile nezakonito, brutalno isi z ničemer ne opravičljivo nasilje, ki res ogroža rnr in red v dižavi, izpodkopuje zakonitost in priča o protiustavni tiraniji, ki je proti obstoječemu demokratičnemu ustroju države in pomeni dejansko revolucijo zoper obstoječi red, izho!ajočo iz režimskih strank. Vrhtega se P in P v svrho izvedbe te s evolucije družita z dvema tujima režimoma, italijanskim in bolgarskim, ki s ca že oue lova-no dokazala, da sta naši državi soviažna. To je Lažnivo in ce bo tudi kaznovalo, kadar se !aš<zem v Jugoslaviji strmoglavi. 8, februarja je poklicano v to ljudstvo!
i;

rcas ocajte
sobotnega »SLOVENCA«!
Vsem onim, M ne zmorejo narocnbc na vsnk:'anjo izdajo »Slovenca«, priporočamo soMno izdajo, ki bo imela vedno pu ugo
»Ilustriranega Slovenca«.
Celoletna naročnine, s prHrgo vred bo veljala za leto 1923 samo €0 Din za vs-J J<Tsje Jugoslavije, za noi leta pa 30 Din. "»C — Narcčila sprejema
UPRAVA »SLOVENCA«.
USTVARJENJE »PROTIBOLJSEVISKEGA BLOKA« NA BALKANU.
Belgrad, 27. dec. (Izv.) Včeraj je prišel v Belgrad bolgarski ministrski predsednik Cankov. Dopoldne se je vršila konferenca, katere so se udeležili Pašič, Ninčič in Cankov. Popoldne je Cankov konfe-riral z romunskim poslanikom Emandijem. Izdan jo bil naslednji komunike: »G. Cankov, predsednik bolgtrske vlade, ki je včeraj zjutraj prisipel v Belgrad, je imel danes dal jši razgovor z gg. Pašičem in Ninčičem. O priliki tega razgovora se je ugotovilo, da se obstoječe zapreke dajo lahko prebroditi in da je možno ustvariti dobro razmerje med sosednima državama kraljevii o SHS in Bolgarijo. Tekom razgovora se je razpravi],-do o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, posebno o komunistični nevarnosti, in glede katerih je mogoče sodelovanje obeh držav, ne ila bi to sodelovanje škodilo interesom kogarkoli!«
Danes je Cankov nadaljeval razgovore s Pašičem in Ninčičem o podrobnostih sporazuma in je skoro gotovo, da je pri tej priliki prišlo do popolnega sporazuma med obema državama in da protiboljševiški blok na Balkanu dejansko že obstoja.
Nocoj se g. Cankov odpelje v Bukarešto v isti misiji, samo da se trdi, da k> poskušal pridobiti romunski dvor zato, da bi se najmlajša romunska princezinja Ile-ana, sestra naše kraljice Marije, poročila z bolgarskim kraljem Borisom.
VOLIVNA POMOČ CANKOVA P.P.-REŽIMU.
Belgrad, 27. decembra. (Izv.) Bivanje g. Cankova, predsednika bolgarske vlade v Belgradu je bilo po celi Srbiji z Belgra-dom vred sprejeto z velikim nezadovoljstvom. Staro sovraštvo, ki ga je ravno sedanji režim podpihaval skozi leta proti Bolgariji se ni dalo potlačiti s praznimi frazami o potrebi zveze s sedanjim reži-žirnom v Bolgariji proti »preteči nevarnosti komunizma«. Ta argument ie vse preveč slab, da bi populariziral nakane PPre-žima, kajti očividno je, da PPrežimu pri ustvarjanju zveze s Cankovom ne gre za to, da bi med Bolgarijo in Jugoslavijo prišlo do zaželjenega, iskrenega sporaz.uma, bratskega razmerja, marveč zato, da bi si s pomočjo Cankova zagotovil glasove bolgarske narodne manjšine v Macedoniji in pa da bi zakril prave namene, ki jih ima s takozvanim protiboljševiškim blokom, ki
naj sedanjemu režimu služi samo kot povod za preganjanje opozicije.
G. Cankov, ki je prišel v Belgrad, da v tem pomaga Pašiču in Pribičeviču, jo stori! zelo slabo uslugo Bolgariji in bolgarskemu narodu, ki sta med Hrvati in Slovenci vživala vedno velike simpatije in so slovenski voditelji zastopali ideje sporazuma med jugoslovanskimi narodi v časih, ko je velikosrbski šovinizem pobesnel, čim je samo slišal besedo Bolgar. Ni dvoma, da bodo Slovenci tudi nadalje gojili simpatijo napram bolgarskemu narodu, ne morejo pa odobravati takih nastopov kot je nastop g. Cankova, ki bi moral vedeti, da je sedanji režim pri nas samo velesrbski in protiljud-fiki, in da mu on (Cankov) pomaga samo v borbi proti Slovencem, Hrvatom in večiai Srbov.
ODGOVOR ČASNIKARJEV CANK0VU.
Belgrad, 27. dec. (Izv.) Cankov včeraj ni hote! sprejeti nobenega belgrajskega časnikarja. Sprejel pa je samo tuja časnikarje. Zato so belgrajski časnikaiji snoci sklenili, da n«; bo šel nobeden h Cankovu, četudi bi jih ia povaMl. — Danes je Cankov povabil k sebi vse belgrnjske časnikarje, toda njegovemu vabilu se nihče ni odzval. — Bolgarski poslanik je skušal posredovati, toda brez uspeha.
IZJAVA CANKOVA O NAMENU SVOJEGA PRIHODA.
Belgrad, 27. decembra. (Izv.) Inozemskim časnikarjem je Cankov da! izjavo v kateri pravi med drugim, da je njegovo potovanje v Belgrad in Bukarešt prva priložnost za sedanjo bolgarsko vlado, da stopi z vladama Jugoslavije in Romunije v direkten stik. Ta stik je potreben, da se doseže ožja zveza med balkanskimi državami. Cilj bolgarske zunanje politike je, da vlada med balkanskimi državami prijateljstvo in da bi Bolgarija prišla v intimno razmerje z vsemi sosednimi državami in da bi se z vsemi sporazumela glede medsebojnih interesov. Današnji položaj na Balkanu tak sporazum nujno zahteva, posebno radi bolj-ševiške nevarnosti, ki preti vsem balkanskim državam v večji ali manjši meri. Proti tej nevarnosti se moramo boriti vsi. »Cilj moje«a potovanja — je dejal Cankov — »je ta, da se ustvarijo prvi pogoji za ta sporazum med balkanskimi državami, ki morajo danes bolj kol kedaj poprej živeti med seboj v miru.
lll»msm=ilt=lil£m=MS!li3
HHSS še ni razpušseiia.
Belgrad, 27. dec. (Izv.) Vlada še vedno ni objavila svojega sklepa o razpustil HRSS. Trdi se, da se je to zgodilo vsled i intervencije neke tuje države. Vendar je ta trditev neverjetna, ker so danes člani vlade izjavljali, da bo sklep vlade o razpustu HRSS razglašen jutri ali najkasneje prve dni prihodnjega tedna.
SEJA ŠEFOV OPOZICIONALNEGA BLOKA.
Belgrad, 27. dcc. (Tz.v.) Jutri se vrši seja šefov širšega opozicionalnega bloka.
I)R. KOROŠEC V ZAGREBU.
Zagreb, 27. decembra. (Izv.) Vsled vesti, ki so jih najprej prinesli režimski listi, da je HRSS razpuščena in njeni voditelji aretirani, je prišel v petek v Zagreb dr. Korošec, da se prepriča o resničnosti teh vesli. HRSS šo ni razpuščena in njeni voditelji niso zaprti. Včeraj popoldne je imel dr. Korošec konferenco z dr. Mačkom J ii dr. Krnjcvičem. Sklenili so, da so v nedeljo, 28. t. m. vrši seja širšega bloka v Belgradu. Dr. Spaho je brzojavno pozvan v Belgrad. Dr. Korošec in dr. Maček sta sc danes opoldne odpeljala v Belgrad.
FOTPJENE KANDIDATNE LISTE IIUSS.
Zagreb, 27. dccembra. (Izv.) Potrjene ■-o nadalje naslednje kandidatno listo HRSS: za".severno in južno Dalmacijo, z.a Snbotico, za zagrebško žu ran i jo, za belo-varsko-križevsku in iuodruško-reško župani jo.
ttikmi mmm.
FINZIJEVA ODKRITJA.
Rini, 27. decembra. V preiskavi, ki jo vodi senatna komisija na obtožbo popolar-skega urednika dr. Donatija proti bivšemu generalnemu ravnatelju državne policije senatorju de Bonu, je bi! te dni zaslišan tudi bivši podtajnik v notranjem ministrstvu posl. Finzi. O njegovih izpovodbah ni zanesljivo ničesar znanega in si poročila zelo nasprotujejo. Nekateri filofašistovski listi pravijo, da je Finzi De Bona opravičeval in obtoževal Cesare Possija, bivšega načelnika tiskovnega urada. Opozicionalno časopisje pa trdi, da je Finzi sploh nastopil kot obtoževatelj fašizma in v celoti potrdil vse, kar je bil zapisal v svoji znani spomenici ozir. testamentu. Gotovo je, da Finzi svojih navedb v spomenici ne more preklicati, ker je spomenico čilalo več še živečih oseb, med temi Giorgio Schiff-Ciior-gini, urednik »Corriere della Serra« Carlo Silvestri in coinmend. Guglielmo Emanuele. Spomenica vsebuje težke obtožbe, ki zadevajo neposredno režim sam in Mussolinija. Finzi v njej izpovedrje, rla se jo ustanovila ? Čeka s, teroristični organ fašizma in režima v zasebnem stanovanju Mussolini-jevega sina in v navzočnosti policijskega generalnega ravnatelja in vrhovnega po-! veljnika milice generala De Bona. Glavno i vodstvo »Čeke-, je bilo v rokah načelnika i tiskovnega rrada v notranjem ministrstvu ! Ceeare Rossija. Dejansko da so jc »Čeka« i ustanovila liti izrecno željo Bonita Musso-linijn, ki jo je preko Rossija, Filipellija, ' Marinellija (ki so vsi v Regina Colli) in še
par drugih svojih zaupnikov tudi sam vodil. Glavar irvrševalnih članov Čeke je pa bil Amerigo Dumini. Čeka je poleg raznih manj težkih napadov umorila (dne 23. avgusta 1923) župnika v mestu Argenti don Klinzonija. ki je bil odločen nasprotnik fašizma, potem je meseca junija 1924 umorila poslanca Matteotlija ir. z železnimi palicami težko pretepla fašistovskega poslanca Misurija, ker je bil v zbornici ostro govoril proti metodam fašistovskega režima. Umorila je tudi socialističnega kandidata Piccininnija.
Proti Finzijevim obtožbam, ki so znane že izza Balbovega proccsa, se Mussolini se do danes ni oglasil in jih ni zavrnil.
IZ MATTEOTTI.TEVEGA PROCESA.
Rim, 27. dec. Zadnje dni je preiskovali m; • nt(>iovano zaslišal zadnjega aretiranca Malaerija. — Zahtevo zagovornika dr. Romualdija, da so commend. Rossi izpusti na svobodo, je sodišče zavrnilo. Istotako je sodišče odbilo zahteve zagovornikov ostalih obtožencev, da bi smeli z njimi govoriti.
POLITIČNI POLOŽAJ.
Rim, 27. dec. Poteza z volivno reformo se Mussoliniju ni obnesla. Spričo Fin-zijevih obtožb in drugih razkritij je celi deželi jasno, da se Mussolini na noben način ne more obdržati in celo mnogi odlični politiki parlamentarne veČine same, posebno pa tudi Giolitli, so mnenja, da bodočih volitev sedanja v;ada ne moro več voditi. V tem zmislu piše celokupno opozicionalno časopisje z »Giornale d' Ita-lia« na čelu. Sturzovo glasilo »Popolo« piše: »Nočemo verjeti nemoralno možnost, da bi se novi apel na deželo poveril Mussoliniju. Če bi se pa na nesrečo to zgodilo, potein bi strankarski prepir segel prav do praga Kvirinala. Sama ustanova monarhije bi postala predmet strankarskih razprav.«
Dalje naglr.šajo listi, da se nove volitve nikakor ne morejo vršiti, predno se ne dovrši Matteotlijev proces. Pričakujejo, da se razpiše glavna razprava v februarju prih. leta, tako da bi bil potem še čas za sklicanje volivnih odborov meseca maja.
VOLIVNA REFORMA IN MUSSOLINI-
JEV ODSTOP ZA CENO SPLOŠNE AMNESTIJE?
Rim, 27. dec. Minule dni sta se pri
Mussoliniju zglasila fašistovska poslanca Bastianini in Amicucci, ki sta ga vprašala, koliko je resnice na govoricah, da je sklenil z liberalnimi prvaki sledeči pakt: On, Mussolini, poskrbi, da sklene sedanja parlamentarna večina volivno reformo, potem prepusti oblast sopogodbenikom (liberalcem), le-ti pa potem v komoenzacijo pred-lože kralju splošno amnestijo.
Mussolini"je izjavil, da so te vesli popolnoma izmišljene. Volitev zaenkrat še ne bo, ampak jih bo razpisal, kadar se mu bo zdelo, da je zanje prišel ugodni treno-tek. Volivna reforma ni bilo edino presenečenje, pripravljena ima še druga presenečenja. Ima dobro premišljen načrt do 31. decembra 1925., ki ga bo izvršil, ako ga ne zadene smrt. Kaj stori Aventin, mu ni mar. Ako nc bo hotel volitev z žarami, so še druga pota, da se izve volja dežele. Matteottijev proce? pojde svojo pot. Bati se nima ničesar in mu zato ni treba predlagati kralju amnestije.
PROTI FAŠISTOM.
Rim, 27. dec. Došla so poročila o številnih protifašističnih izgredih in napadih na Bergamaikem v Ferrari, Borgo Satollu pri Bresciji in v Veroni. Žrtev ni bilo.
O NASLEDSTVU MUSSOLINIJEVE VLADE.
Rim, 27. dec. Glasilo ljudske stranke »Popolo« se peča s sestavo prihodnje vlade in pravi, da bi bila idealna rešitev ta: Vlado naj prevzamejo snorazumno vse skupine in stranke, katerih programi temelje na demokraciji, to je popolari, unitarski (zmerni) socialisti, liberalne in demokratične skupine in kenčno revizionistični fašisti. Izključeno naj bi bilo le skrajno desno (fašisti) in skrajno levo (komunisti) krilo.
MRAZ V RIMU.
Rim, 27. decembra. (Izv.) V Rimu Imajo 2.8 stopinj mraza. Take zime ne pomnijo v Rimu že od 1. 1897. dalje.
NAŠE DIPLOMATSKO ZASTOPSTVO V RIMU.
Belgrad, 27. dcc. (Izv.) Kako režim PPŽ skrbi za ugled naše države v inozemstvu, je znano iz afer nekaterih naših zastopnikov v tujih državah. Krono pa si je postavil v Rimu na Kvirinalu na ondot-nem našem poslaništvu. Na naše poslaništvo pri italijanski vladi je PPŽ režim imenoval odpadlega duhovnika Anica, ki je pred 2 letoma bil prideljen SHS poslaništvu pri Vatikanu. Mož ima dve kvalifikaciji, ki zadostujeta: nesposobnost in konkubinaft. Mož se je potem, ko je odpadel, »oženil« z neko žensko, ki je svojemu možu ušla. Ker je poslanik Antonijev^ samec, bo gospa,: Anic delala »onori di ča-
sa« SHS kraljici, ko pride v Rim. To jc prava balkanizacija naše diplomaoije! Nepojmljivo, kako se kaj takega more goditi pred očmi Vatikana v očigled diplomaciji celega sveta, ki je tu zastopanal Da PPŽ re?.im pošilja v svet take diplomate kot naše zastopnike, pomeni, da se norčuje iz države, državljanov in posebej iz katoličanov te države! Še bolj pa se norčuje iz samega sebe! Diplomatski krogi v Belgradu, kjer je to že znano, se nič kaj laskavo nc izražajo o takih shs diplom alih. In tako delo imenuje PPZ režim — državotvorno!
AMERIŠKI PROTEST V ALBANIJI.
Fariz, 27. decembra. (Izv.) »Chika^o Tribune« poroča iz Drača, da so uporniki izpustili iz ječe nekega roparja, ki je tam ubil nekega Amerikanca. Ameriški konzul je protestiral.
HERRIOT OZDRAVEL.
Pariz, 27. decembra. (Izv.) Herriot se je toliko pdpravil, da že lahko hodi po sobi. Noga je pa še vedno toliko bolna, da mora delati sede.
AMNESTIJA V franciji.
Pariz, 27. decembra. (Izv.) Senat je z 213 proti 67 glasom sprejel amnestijski zakon,
IZPRAZNITEV K6LNSIIE cone.
Pariz, 27. decembra. (Izv.) Francoska vlada je izdelala nolo glede izpraznitve kolnske cone, ki jo smatrajo kot odgovor | na tozadevno noto angleike vlnde. Če bo i veleposlaniška konferenca videla, da obe j noti v glavnih točkah soglašata, bo na podlagi teh not izdelala noto na Nemčijo, ki jo bo odposlala nemški vladi še pred 10. januarjem.
FRANCIJA IN mirovno razsodišče v haagu.
Pa:iz, 27. decembra. (Izv.) Zbornica je sprejela zakonski načrt, ki določa, da francoska vlada pripozna odločbe razsodišča v Haagu kot obvezne.
turška mor tarica.
Arfgora, 27. decembra. (Izv.) Narodna skupščina je sprejela zakon, s katerim se ustanavlja mornaritko ministrstvo.
culukafri se bodo uprli.
Paiiz, 27. decembra. (Izv.) »Mstin« poroča iz Londona, da napovedujejo jažne-alrikanski listi vstajo Culokafrov.
tfenlot o »fcoljšev&tf nevarnosti«.
Francoski ministrski predsednik Herriot je te dni sprejel zastopnike inozemskega časopisja v svoji bolniški sobi in jim je izjavil sledeče: »Z veseljem porabim to priložnost, da povem nekaj besed pred zastopniki inozemskega tiska o »boljševiški nevarnosti«. V Parizu širijo o tem lažnive vesti in jaz se vprašujem, če ni naš.o nekaj lakih laži tudi pot preko meje. Jaz sicer ne dvomim o dobri volji inozemskih časnikarskih dopisnikov, toda doslikral se zjo-di, da kakšna nekoliko pretirana vest prikaže položaj v naaeni Irci. Zato prosim, da ste odkriti prijatelji Francija in da no razširjate v inozemstvu vesti, kakor da bi se morala Francija borili z velikimi socialnimi težavami, katerim morajo slediti veliki nemiri. Vi sami dobro vert3, da so vs,e take vesti brez podlage. Francija živi v najlepšem miru in ne bo reji a po nobenih nasilnih sredstvih. Res je, da v Franciji obstoji komunistična stranka kakor v drugih deželah, njena moč pa ne raste, ampak pojema. Komunizma ne mara zdrava kmečka pamet in tudi ne jasen razum de!avs'./a. Komunisti danes prav nič bolj ne rogovi-lijo kakor so včeraj. V nedol?o so hoteli 1 komunisti svojo črte mobilizirati, toda zbralo se jih je letos ravno polovico manj kot lani pri isti priložnosti. Francoskim časnikarjem sem že povedo1, da bo vlada vsak poskus motenja javnega reda z brezobzirno energijo zatrla, prepričan pa sem,
da slrogc odredbe ne bodo potrebne. K sreči je prav malo ljudi, lcl verjamejo bajkam o neki neposredni nevarnosti. Prosim vas, da ne širite izmišljenih vesti, ampak da nam pomagate take laži razkrinkavati.«
—	Tako je govoril Herriot. Z njegovim govorom je treba primerjati pisavo »Naroda« in »Jutra« o »boljševiški nevarnosti« v* Jugoslaviji.
Dr. Joža G Ion ar:
"m sir1
Rev. Hugo Bron, velezaslužni organizator ameriških Slovencev, je v chicaški : Edine rti« lanskega leta junija in julija priobčil \rsto člankov o razmerju med ameriškim in »starokrajskim« slovenstvom, ki so mi šelo sedaj slučajno prišli v roke in nn katere treba nekaj odgovora tem bolj, ker jih je svoje dni naša publicistika po-polnoma prezrla. Stvar pa je za celotno slovenstvo na tej in na oni sirani »velike luže« preveč pomenil>na, da bi smeli iti molče mimo in preko nje. Pri lom bomo — po piščevem zgledu — stavili celoto proti celoti, slovensko Ameriko proti slovenski Evropi, ne da bi se ozirali na posamezne izjeme.
V prvem članku (19. junija) se pisec j bridko j ritožujc nad nehvaležne6ljo stare domovine, ki od nove priča kr jo samo do- 1 larjov in materijelne pomoči, sama pa nima za njo niti najmanj toliko si ca, da bi ji v njem privoščila kak skrotr<?n provžitkarski kct. To bi se ji ne srrclo očitati, če bi bili nasi ljudje v Ameriki že popolnoma ame-rikanizirani, kar pa ne velja; polovica naših izseljencev ima še v Ameriki dober kos srca v stari domovini, kjer jim jo tclc'a zibelka. Toda če že niso v dobi, ko se je po svetovni vojni toliko Slovencev izselilo v Ameriko, poslali za njimi tudi kaj inteligence, ki hi skrbela za to, da se no odtujijo, noj bi vsaj iz stare domovine spremljali njih dejanje in nehanje s sočutjem, zanimanjem, ne pa ga ali sploh prezirali ali pa bagatelizirali. Splošni občutek je pisec formuliral s stavkom: »Mi ameriški Slovenci že clolgo z neko liho žalostjo opazujemo, ('a m-j nami in našimi starokraj-skimi rojaki v celoti ni pravega stika.« To je tem bolj obžalovarja vredno, ker jo baš vsled tega ameriško slovensho zapisano poginu.
Proli temu sklepu je protestiral v svojem listu Mr. K 1 e p e c , urednik »Ameriškega Slovenca« v Jolietu. Protest sam po sebi je Rev. H. Brena sicer razveselil, vendar pa je ranj negativno odgovoril v treh člankih pod značilnim naslovom »Na sirrt obsojeni?!« Srcrm jc na Klepčevi sirani, h'adni razum pa mu kaže, da je v naslovu n'okovih člankov pravilen samo klicaj in no tudi vprašaj. Narodno čuvstvovanje in narodna zavest, zavest domovine, vse to je — tako mu pravi razum — nekaj, kar potrebuje, posebno za ameriške Slovence, popolnoma drugačnih razmer kakor so one, v katerih živijo. I astna opazovanja pa v tem samo če potrj"!ejo; pravijo mu, da so Slovenci eden enih redkih narodov, ki se v Arrcriki raznaredijo že v prvi gcneraciji. Vzrok temu je pomanjkanje zavedne slovenske inteligence. pomanjkanje prave slovensko družabnosti, pred vsem pa pomnr.j-kan'e slovenskih šol. Slovenski časopisi i:i knjhe se vzdržujejo samo od starih Slovencev in novih prieeljeneev, v Ameriki rojeni Slovenci, ki jih berejo, se dajo na rrste Krstiti. Neizprosna logika razvoja, ki se ennko k;v"" ra družili, celo večjih narodih v Ameriki, 1 a" cr so n. pr. Poljaki in Nemci sili Brena, da v imenu ameriških Slovencev zakliče stari domovini j reko oceana: »Ave patrla, morituri te salrlant.« Zali poudari v .zadnjim, lre;jern članku prav krepko: »Še enkrat, rri t nemo, brez upa rešitve«
—	vendar pa kot dober Slovenec takoj nato pripomni: »Nikjer pa ni za; isano, da no-ramo žo jutri vlon'ti.« Gre za lo, da vto-nemo čaelr.o in ne kot brezčastni samomoru cf. Zato predlaga celo vrsto projektov i a sredstev, ki bi ne j lo propadanja zavrli.
reTivtBffmuaasir,'CTmvfftMKBSgzaaa' '.
n I E G H H T K
V! 17 Z ik M 1 Z ¥ S I K 3
s SP& i 11 m »f f & shm f* i
& I H s U it C I i h sr J s> i
li} Sag*
Cona cela zbirka
10 zvezkov celo platno, zlata obreza v lični skupni kaseti
£ M

L
b'
t o
Vi."' 1
i "
! i
560 Din. Posamezni zvezki elegantno iti trpežno vezani br^7. /lale obreze po -\1 Diti^ birka Iu eleg. vezanih zvezkov 4lil) Diu v navadni vezavi 3 u Din, broširani .X'K) Din,
DARILO ZA GOSPTD3NJ& 8ltl B KLETA:
■ 4 'OJ » fel v % ' i i
ilnia s krasnimi tabelami iti slikami okusni vezavi. Cena 2i\) Din. —
jUGOSioy ^sssca	y um
S. M. Felicitn KalinSek. Velika, zelo pomnožena izdnia s krnsninii tabelami in slikami — med tekstom v lopi opremi iti celo plalncni okusni vezavi. Cena 2^1 Din. —
■ ur: 'TtMreaf*-■ ---------------------- - ■ --------- —---'---------------------
Sam že par let uspešno deluje na tem polju — slavni Oakdell bi se po pravici smel imenovali Brenovo in je sijajen dokaz njegovega organizatoričnega talenta!
Kes pa je na drugi strani, da je stalna kooperacija med staro in novo domovino za obe strani nujno potrebna. Stiki med obema res niso taki, kakor bi si bilo treba želeli, toda mnogo krivde leži v tej stvari tudi na amerikanski strani. Slovenci v Ameriki sicer še ostanejo Slovenci, toda v neki meri se poamerikanijo na način, ki ljudem v stari domovini ni ravno prijeten, ki večkrat naravnost odbija. Vzemimo stalno pritožbo naših pisateljev, kakor jih ameriški slovenski založniki že leta in leta plenijo. Kaj, plenijo? — Vam plane na to Ameri-kanec kvišku in se potrka na svoj amerikanski »Copyriglit«. Zoper to seveda ni nobene moči in slovenski pisatelj se mora zadovoljiti z zavestjo, da pomaga v Ameriki vzdrževati s svojim delom slovensko narodno zavest, ameriški slovenski založnik pa z zavestjo, da slara domovina za dolarje ne berači samo, ampak da jih naravnost pvoklanja. Taka zavest je mogoče pravilno ameriška, slovenska pa ni! Vse to ustvarja napeto razmerje med »Slovenci« in »Amerikanci« irt slabe posledice tega razmerja občutijo potem tudi oni, ki jih niso zakrivili, kakor n. pr. Rev. H. Bren.
Ali pa se slara domovina tudi lahko kje pouči o dejanju in nehanju naših rojakov v Ameriki? Nikjer ni mogoče! Knjige in listi, ki se tiskajo v Ameriki, prihajajo samo na posameznike, po vsem Slovenskem porazgubljene sorodnike naših Amerikan-cev, ali pa v uredništva nekaterih naših listov in še tukaj samo v izberi. Pri prvih se porazgubijo brez vsakega večjega efekta, v uredništvih pa ravno tako, ker uredništva naših listov nimajo tako velikih arhivov in knjižnic, listi sami pa so pri nas premajhni, da bi lahko naše Amerikance vpo šlovali v oni meri, kakor bi bilo treba.
Zalo bi bilo treba slovensko ameriško literaturo kje centralizirati, za kar je v Ljubljani, oclkar imamo univerzo in licej-sko knjižnico, najlepša prilika. Pisec teh vrstic se že leta trudi v tem smislu, toda brez vsakega uspeha. Zato apelira tukaj javno na vse založnike slovenskih listov in knjig v Ameriki, naj po en izvod pošljejo v dar univerzi ali liccjski knjižnici v Ljubljani; najboljše je, če se ne pošljejo posamezni eksemplarji, ampak se počaka, da se jih nabere za primeren paket. Dobro došlo je vse, tudi najneznatnejši drobiž. Samo če bo na ta način slara domovina imela možnost, da se podrt-bno in stalno informira o življenju naših Amcrikancev, bo lahko do njih zavzela ono razmerje, ki si ga Amerikanci želijo in ki je za oba dela koristn& in potrebno. Naj to reč pojasnim na primerit. Že dve leli se pripravlja »Slovenski biografski leksikon«, ki bo na kakih 900 do 1000 straneh prinesel živl jenjepise vseh znamenitih ali tako ali drugače pomembnih Slovencev. Uredniki in solrudniki so sklenili, da se ne bodo omejili na »slarokraj-ske« Slovence, ampak da bodo v čim izdatnejši meri sprejeli vanj tudi Slovence v tujini, tako n. pr. v Ameriki. Toda kje naj dobijo podalke o njih? Še je čas, da jim ameriški Slovenci pri tej stvari pomagajo; če bo v leksikonu malo življenjepisov ameriških Slovencev in se bodo ti vsled tega čulili prezirane ali zapostavljene, krivda ne bo zadela »slarckrajskih« Slovencev!
Vso to skrb pa ponovno polagam na srce našemu izseijeniškemu komisarju, g. Etbinu Kristanu.
+ Lep shod SLS je bil v nedeljo, dne 21. t. m., v St. Janžu. ^a shodu je poročal g. Sušnik. Ljudslvo je bilo s poročilom zelo zadovoljno in je navdušeno odobravalo do edanje delo poslancev SLS. Za zabavo in kratek čas sla nekaj časa skrbela neki Keberček in njegov sluga Ve-ber. Le škoda je, da jima je prehitro pošla sapa. Isti dan popoldne je bil shod pri Sv. Trojici. Dasiravno po Dolenjskem niso običajni popoldanski shodi, vendar so volivci napolnili društveno dvorano. Na shodu je poročal g. Sušnik. G. župnik Bajec je podal nalanino sliko vseh strank, katere pridejo 8. februarja na plan s svojimi skrinjicami. Tudi tu se je ljudstvo razšlo veselega srca in polno upanja na boljšo bodočnost.
-j- »Fronta Narodnega bloka«. Samo-stomi demokratje v S oveniji obupavajo. Dr. Cekin je svoj čas obliuboval g. Pašiču, da mu prinese iz Slovenije osem mandatov. Splošna veselost jo zavladala tedaj v Sloveniji, ko se je za to zvedelo. Sedaj so Žerjavovci obupani, ko vidi in, da jim io v Sloveni i vse, kar še količkaj misli pošteno in slovensko, obrnilo hrbet in stojijo o am!:cni, osamljeni. Slovensko ljudstvo se zbira v volivno fronto v SLS, ostale politične frakcijo pa so vse do zadnjega na-perjeve proti Samostojni demokratski stranki. Zdi se, da bo SDS svoje pristaše po deželi naštela lahko kar na prste. »Ju-tro« tolaži svo e verne ovčice s tem, da je ustvarjena v Sloveni}} »fronta Narodnega bloka«. Ta sdronla« pa sestoji samo U ce-
ščice Žerjavovcev. Tudi ljubljanski mostni odbor radikalne stranke je sklenil, kakor čujemo, da radikali v nobenem slučaju ne nastopijo skupno r samostojnimi demokrati.
+ Volivna borita v Srbiji. »Pravda« poroča: »Agitacija strankarskih agitatorjev je začela pojemati. Bojevniki so se utrudili, mase volivcev pa so site do grla neštetih obljub. Nekdo pa se še ni utrudil, ampak se čimbolj utrjuje. To so organi državno uprave, uradni agitatorji. Volivna agitacija se sedaj razvija v znaku uradne agitacije. »Narodna« radikalna stranka je položila usodo svojih mandatov v roke policajev, tako da lahko rečemo, da bodo te volitve v pravem pomenu besede policajske. »Voljo naroda-: bodo predstavljali okrajni glavarii, policajski pisarji in pandurji, poveljniki žandarme-rijskih postaj, gozdni čuvaji in monopol-ski uslužbenci.«
-f Bolgarski listi o potovanju Can-kova v Belgrad. Bolgarski zemljoradniki in komunsti silno napadajo Cankova zaradi njegovega potovania v Belgrad in v Bukarešt. Nacionalni liberalci za komunisti nič ne zaostajajo in njihovi listi pišejo, da zaradi »boljševiške nevarnosti« ni bilo treba hoditi v Belgrad, ker obstoji nevarnost, da bo končni ra"un srbsko-bolgarskega pobrat i mstva plačala Moce-donija. — »Beoiradski Dnevnik« pa piše: »Mi Srbi smo bili ne7aupliivi že do vlade g. Stambolijskega, stokrat bolj nezaupljivi pa moramo biti proti Vam. gospodine Can-kove! Dokler fantazirate o Macedoniji, Vam ne verjamemo!«
Ur. OETKER-jev
Dobi se prvsod al! pa t _	_	to ariit
(Svetla glava.)
Jos. lisičin, Msarlfoor
»Klin s klinom k To geslo proglaša včerajšnji »Slov. Narod« z ozirom na učiteljska imenovanja. Takole utemeljuje svoj bojni klic: »Sedaj se mora list obrniti!... Proč s klerikalnimi eksponenti na učnih mestih in trgih, in na vsako izpraznjeno mesto na deželi imenujte trdnega napred-njaka! In to takoj in brez pardona.. X Tako modruje ta list najbolj zaspane inteligence, ki še danes ne ve, da bo ta »klin s klinom« utegnilo povračevati slovensko ljudstvo samo, ki si prav nič ne želi šolnikov in pedagogov Pribičeviceve sorte. Sicer pa se bo »list zopet obrnil« in tedaj bo jok v jutrovskem Izraelu, ko bodo slovenski Izraelci čutili »klin 3 klinom« na svojih hrbtih. Zato nas izbruhi sovraštva do rodnih bratov, porojeni večinoma po kruhoborstvu manj sposobnih, nič nc rdz-burjajo. ____
Volitve.
Režimske stranke obupujejo nad svojimi uspehi. Segle so po nasilju. HRSS je po poročilih iz Belgrada razpuščena in stavljena pod zakon o zaščiti države.
Strah pred ljudsko sodbo bo morda narekoval še kako nasilje. Pripravljeni moramo biti! Nasilje mora naleteti na strumno organizirano slovensko armado, ki bo v vsakem položaju znala braniti svoje pravo.
Nič ne vemo kaj režim pripravlja za zadnji teden pred volitvami. Preprečili bomo vsako prevaro, vsako zmoto in hitro bomo pobili vsako laž, če bodo dobro organizirani krajevni odbori izvrševali svojo dolžnost v občinah, farah in vaseh. Zato po-zivljemo: izpopolnite krajevno odbore SLS tako, da bodo zastopane vse vasi.
Kandidatne liste so doslej poleg SLS. ki ima prvo skrinjico, vložili tudi JDS (Žerjavovci), ki ima drugo skrinjico, SKS (Puc-ljevi), ki imajo tretjo skrinjico, nato pa še Prepeluhovci kot republikanci prve vrste, in republikanci druge vrste, ki kandidirajo kot nosilca Josipa Murna, posestnika iz Kandije št. 59 pri Novem Mestu. Tako imamo sedaj dve republiki, ena bolj hrvaška kot druga, pa nobena ni »ta prava«. Slovensko ljudstvo bo vse te farbarije zavrglo.
Naši shodi in sestanki so se vsepovsod prav dobro obnesli. Udeležba je velika, zborovalci povsod odobravajo odločno borbo SLS in se izjavljajo za r.jeno politiko. Agitatorji in krajevni organizatorji so pridno na delu. Po celi deželi se prav dobro gibljemo.
Nasprotniki se še nikjer niso pokazali. Žerjavovci prirejajo pod firmo zveze kulturnih društev politična : predavanja«, na katerih se novi kandidati predstavljajo ubogim poslušalcem, ki so mislili, da bodo slišali predavanje o »prvi pomoči pri živini v sili«, kakor je navadno zapisauo na vabilih.
Gospodu ministru žerjavu.
Gospod minister!
Vi sto mi Ze večkrat zagotavljali, kako Vam je ua srcu treznost našega ljudstva. Na velikem protialkoholuem shodu due 19. januarja 1919 v Unionu, ko smo živeli med seboj že vsaj v navidezni strpnosti, sto imeli tudi Vi govor. Kasneje ste ustanovili društvo >Naše srce«, ki ima poleg drugega delati tudi za treznost. To je vse lepo iu hvale vredno. Zato se obračam do Vas v sledeči velevažni zadevi:
Vam je li znano, kake sadove na polju alkoholizma rodova takozvani taksni zakon? Ta zakon je pravi monstrum zakona; dokaz, kakšen zakon biti ne sme. Škandal za pravno državo! Po njem so na stežaj odpirajo vrata korupciji in alkoholizmu. Država sama kulii-vira in producira nemoralnost na debelo. Za denar imate vse, kar hočete. Samo da plačaš takse, pa smeš ljudstvo izmozgavati, kakor ti drago. Ivtlor plača iakso, dobi gostilniško in žganjarsko koncesijo; ne le ene, tudi več, in lahko z njo dalje baranta. Po potrebi in sposobnosti se ne vpraša veliko. V Ljubljani, kjer se je od 252 gostiln polagoma skrčilo število na 220, jih je na podlagi tega zakona v teku enega leta nastalo že 25 novih, tako da imamo zopet 2-17 gostiln. V vsaki občini je že nova gostilna; morda ne le ena, ampak več. Toda to so šele začetni sadovi taksnega zakona. Stvar lahko gre in indifinitum. Po tem zakonu lahko postane gostilna in žgaujarua vsaka hiša. Da, v smislu tega zakona nikdo ne sme prodajati mleka, kave, čaja in brezalkoholnih pijač, ako ne toči obenem — žganja!!
Ta zakon je delo Vaše vlade. Ko so bili naši na vladi, sem se obrnil uinje s prošnjo, naj zakon ukinejo. Bivši gospodje ministri iu poslanci mi zagotavljajo, da so to hoteli storiti, a niso več mogli. Sedaj imate Vi oblast v rokah. Kaj hočete storiti, gospod minister?
Vam je li treznost našega nareda res na srcu, kakor ste nam zagotavljali? Kako ,nn-rete potem mirno gledati, kaj se pod zaščito Vaše vlacle godi? Ves dolgoletni trud za 'rez-uenje našega ljudstva bo uničen. Slovenija in cela Jugoslavija se topi in se bo potopila v alkoholu. Kaj ste storili za izvoz vina, kaj za streznenje ljudstva sploh? Ko je bil gospod Gostii.čar par mesecev minister za socialno politiko, se je sain cd sebo obrnil na nas, naj mu predložimo načrt protialkoholnega zakona. Preden smo ga izdelali, je že nastopila Vaša vlada, ki o tem ni hotela nič slišati. Vlada je sploh v tem oziru popolnoma brez glave. Dočim ministrstvo za zdravje z vsemi močmi podpira delo za treznost, mu dru^a ministrstva vso delo podirajo. Država je na ta način v posmeh ljudstvu. Zakoni se delajo brez pomisleka; eden nasprotuje dragemu. Najboljši dokaz temu fantomi taksni zakon.
Morda mi naši somišljeniki zame'-;jo, da se obračam do Vas. Pa lo me ne moti. Salus rei publicae suprema lex. Kdor more kaj pripomoči k dobremu, naj pripomore I Posebno pa naj tisti, ki je zlo zakrivil, napako sam popravi in zlo odpravil
Zato se obračam do Vas, gospod minister, ki imate zdaj ključe ir še hiše v rokah. Vprašam Vas, hočete li storiti, kar je v Vaši moči, da se škandal, ki ga taksni zakon dela državi, čimprej odpravi; da se povodenj pijančevanja, ld ga ta zakon razliva čez vso državo, najhitreje zajezi? Prosim Vas, gospod minister, pokažite, da Vam skrb za treznost našega ljudstva niso prazne besed!	J. Kalan.
hišnih
Stanovanjska mizerija, ki tare vso slcjc in ki je dala povod žc vse polno razmotrivanjem, mislim in ukrepom, sc noče poleči. Rešil je ni r.iti stanovanjski zakon, rciila je niti ni »naj-idealnejša« vlada PP2. Stanovanjski zakon, ki bi moral prenehati s svojo močjo s prvim januarjem, je podaljšan, razmerje najemnika do hišnega gospodarja pa če zdavnaj ni vzravnano. Proti podaljšanju stanovanjskega zakona in proti davčni obremenitvi je sklicalo Društvo hišnih posestnikov protestno zborovarje v dvorani hotela Union in sicer na sv. Štefana dne ob 10. dopoldne.
Zborovanje jc otvori! predsednik Društva hišnih posestnikov g. Frelih. Ni se zadovolji! z načrtom stanovanjskega zakona, ki ga je izdelala prejšnja vlacla, protestiral je proti podaljšanju prejšnjega stanovanjskega zakona, omenit sporazum med hišnimi posestniki in najemniki ter končno zahteval, naj država ne zida samo za svoje urade, temveč tudi za svoje uradništvo. Udeležba je bila številna, v debato so posegli še inž. g. Šukljc, g. dr. Regali in g. Stare, vsi naglašujoč, da je podaljšanje stanovanjskega zakona krivično in da jc treba upoštevati bazo sporazuma, ki jc bil dosežen med hišnimi posestniki in najemniki dne 6. decembra 1924. S splošnim odobravanjem je bila sprejela sledeča resolucija:
1. Po besedilu stanovanjskega zakona preneha z dnem 31. decembra 1924 veljavnost tega zakona in 7. njim vsaka omejitev svobodnega razpolaganja s hišno lastnino. Radi lega je vsako poseganje ministrstev in drugih J upravnih oblasti v svobodno hišna lastnino
i cilji Mili zeli
ste, ako se poslužujete najcene|fega naku-pova>negi vira za zimske sutme, oblete, perilo, rokav ce, nogavice kravate, s a m o zaveznice in sp oh vse modne potrebščine tvrdk«
DRUGO SCHIVAB, LJUBLJANA
nezakonito in protiustavno, zlasti tudi določba ministrskega sveta z dne 16. dec. 1924.
2.	Z vso odločnostjo protestiramo proti vsakemu nadaljnemu stanovanjskemu zakonu, ker so vsi drugi gospodarski krogi postali žc prosti vseh vejnih omejitev, kar mora veljati tudi za hišno posest.
3.	Protestiramo proti grožnjam, ki so jih izrazile 15. t. m. strokovne organizacije, da bodo svojim člansm stanovanjskim najemnikom dajale tudi fizično zaščito, kar je naravnost ščuvanje zoper varnost osebe in lastnine.
4.	Država in drugi delodajalci naj svojim uslužbencem dajo primerne stanarine, da bodo mogli stanovanja primerno plačevati, ker je nemoralno, da bi bili državni nameščenci v breme samo enemu stanu, mesto splošnosti.
5.	Izjavljamo, da sc bomo od 1. januarja 1925 ravnali po naših predlogih iz zadnje stanovanjske ankete dne 6. decembra 1924, priporočamo pa svojim tovarišem, da pri tem nastopajo zmerno in prevdarno, tako glede zvišanja najemnin, kakor odpovedi stanovanj.
6.	Zahtevamo od avtonomnih občin, da nastopijo proti nadalnjemu obstoju stanovanjskih oblasti, ker jc zapravljanje denarja, ki se naj porabi za obresti posojil za nove stavbe, ki so mnogo bolj potrebne kakor pa stanovanjski uradi.
7.	Ponovno protestiramo proti 30 odstotnemu pribitku na hišno najemninski davek, ker so davčna bremena, ki jih mora nositi hišna posest v Sloveniji tako velika, da z do-klaaaini vred v nekaterih občinah presegajo že najemnine. Objavil se je bil žc sklep, da se ta pribitek za Slovenijo ukine, a se še danes pobira. Nadalje zahtevamo izenačenje hiš-no-najemninskega zakona v celi državi, ker sedaj hišni posestniki v Sloveniji plačujemo najmanj 5 krat tako visok hišno-najemninski davek kot v Srbiji. Ravno tako ponovno protestiramo proti tolmačenju zakona, da sc 30 odstotni pribitek raztegne ludi na deželne doklade.
8.	Ponovno protestiramo proti odpravi davčnih plačilnih nalogov in zahtevamo, da se ti plačilni nalogi izdelajo v prihodnje za vse vrste davkov, ker mora vsakemu pre-. vdarncniu človeku biti jasno, da je brez plačilnih nalogov kontrola o predpisih davkov onemogočena.
Izjavljamo, da od naše upravičene zahtev ve nc odnehamo, dokler se bo lahko napravilo pri mali dobri volji in uvidevnosti komi petentnih faktorjev.
Ljubljana, 26. decembra 1924.
Nepričakovano se je poslovil od nas eden najbolj plodovitih slovenskih skladateljev — Viktor Parma. Umrl je zvečer 25. t. m. Vroča italijanska kri se je pretakala po njegovih žilah, zato je bil živahen sam, živahna njegova glasba, saj so se mu vsi motivi kar neopaženo izprevrgovali v vesele, pogosto kar poskočne napeve, vesela, ariozna pesem in ples po veliki večini izpolnjujeta njegova številna dramatična dela. Vzor so mu bila dela italijanskih mojstrov, pred vsem živahni, melodi-ozni Verdi, dasi tudi novejši čas ni šel čisto brez sledi mimo njega. V njegovi zadnji operi »Zlatorogu« n. pr. se nekajkrat jasno opaža wagneriansko hotenje, bodisi po pestrejših harmonijah, bodisi po — vsaj vnanje — enotnejšem motivičnem razpletanju v zmislu V\'agnerjevega »vodilnega motiva«. Imel je srečo, da svojih oper in epevet ni srmo napisal, ampak da so jih tudi uprizorili: Slovenci, Hrvati in Čehi. So pa sledeče: »Teharski plemiči«, »Ksenija«, xStara pesem«, »Z atorog« (opere); operete pa: Caričine Amaconke«, »Nečak« in »Apolonov hram :. Poleg teh večjih del .je zložil več zborov, plesov, klavirskih skla-deb, katerih posamezne so se splošno priljubile. Rojen jo bil v Benetkah, v gimnazijo ie hodil tudi v Novem mestu, pravne študije ie dovršil na Dunaju, služboval je kot politični uradnik v raznih krarih Slovenije, kot vladni svetnik je stopil v pokoj; po prevratu se je naselil v Mariboru, kjer ie bil častni kapelnik narodnega gledališča. — Slava njegovemu spominu!
—	Slovenijo očistimo pog! To vemo, da srbski carinski uradniki Diso baš posebno vljudni na obmejnih postajah, vsaj tožbe tujcev smo že ponovno čuii. Da si pa moro kaj takega dovolili uradnik v službi, kot si je dovolil prednedavnim časom carinik g. T. v Boh. Bistrici, tega bi si pa ne mislili. Nekega duhovnika, ki je potoval v Italijo, je pregledal trikrat. Brskal je po brevirju, prostaško pretipal vse žepe, stvari, ki jih je našel v žepih, ni položil tje, kjer jih jo vzel, kar zahteva olika iu kakor delajo uljudni nemški in laški cariniki. Pa to recimo ni najhujše, ker je pač imel duhovnika pred seboj, mož pa je orjunec. Tudi ni najhujše, da je moral duhovnik zamuditi vlak radi šikan omenjenega uradnika. Najhujše je pač lo, da se uradnik v službi prostaško zlaže orožniku, ki pride k vlaku posredovat, češ, gospod se noče podvreči carinski reviziji. To pa točno karakterizira balkanizira srbskih carinikov. O tej zadevi bomo še govorili, za danes samo on vzdih: neuljudnih srbskih carinikov .reši nas, o Pašič!
—	:■ Pozdrav ia domovino.« Pismo vsem Slovencem, razkropljenim izven domovine sirom sveta. To »pismo«, oziroma knjižica, bo te dni dotiskana. Ta mala publikacija je veliko važnosti. Naših, rojakov je raztresenih izven domovine na tisoče, tn premnogi teh siromakov, ki iščejo po svetu sreče, živi v veliki duševni zapuščenosli. Kaj smo storili zanje? Dočim se misijonska misel pri nas zelo oživita in se veliko brigamo za pogane, smo na lastno rojake, kateri mnogi niso dosti na boljem kakor pogani, skoro popolnoma pozabili. To »pismo« je skromen pojav, ki vsaj kaže neko zanimanje za našo ljudi v tujini, r Pismo« najprej našteva, kje vse so naši rojaki, potem jim sjKirora pozdrav v imenu domovine, jim želi vso srečo v tujini, nato preide na njih življenje, jim poda malo apologijo vere iu naj-
potrebnejša navodila za praktično krščansko življenje. Knjižica" naj bi se razširila tako, da jo dobi v roko vsak naš rojak v tujini. Gg. duhovniki se naprošajo, da nanjo opozore vse svoje župljane, ki imajo kakega člana svoje družine v tujini, naj mu jo lopošljejo. Saj ima skoro vsaka druga slovenska družina katerega na tujem. Ce bi se pa domači za to ne zmenili, bi ne bilo neumestno, ako si župni urad sam nabavi knjižico, za svoje po svetu razkropljene župljane ter jim jo dopošlje. Knjižica pa po sodbi gospodov, ki so jo preči tali, ni nič manj kakor rojakom v tujini potrebna tudi našim ljudem doma, ki živijo v sličn,!i okoliščinah kakor oni nn tujem. To je zlasti po industrijskih krajih, a tudi drugod. Torej po krajih, kakor so Trbovlje, Zagorje, Kočevje, Josenice itd. naj bi se razširila kar naj-številneje. Dobiva so v >Dobrodelni pisarni« v Ljubljani in pri Ničmanu. Cena se bo šel<} naznanila.
—	Promocija. Dne 25. t. m. je bil na dunajski univerzi promoviran za d'Atorja vsega zdravilstva vipavski rojak g. Egon B a s s i n, sin ravnatelja katastra g. R. Bassina.
—	Napredovanje političnih in policijskih kencoptnih uradnikov v ljubljanski oblasti. S kraljevim ukazom so postavljeni za vladno svetnike v peti skupini prve kategorije: okr. glavarji Maiej Kaki v Črnomlju, Vinko Boršt-ner v Ljubljani, Jos:n Znidaršic v Kranju in dr- Alojzij Gregorin v Erežicah; za policijskega svetnika v šesti skupini: Viktor Ko-kalj, policijski nadkomisar pri policijski direkciji v Ljubljani; za okrajne glavarje v šesti skupini: Fran Pezdič v Brežicah, dr. Karel Tekaučič v Krcnju, dr. Dioniz Maraž v Logatcr, Ciril Poklukar v Logatcu in dr. Lovro Bogataj v Ljubljani. Dalje so z reše-njem gospoda ministra za notranje posle po-stavljeui v sedmi skupini: dr. Janko Vidic v Ljubljani, Franjo Maršič v Laškem, Mirko Brezigar v Ljubljani, dr. Tina Cuš v Krškem, dr. Janko Šiška v Kočevju, dr- Fran Zobec v Ljubljani in dr. Ivan Vidmar v Brežicah.
—	Lotni občni zber čekoslovasko-jugo-slovansko lige v Pragi. Pod predsedstvom ministra za poljedelstvo dr. Milana Uodže se je vršil 22. decembra v Pragi letni občni zbor centrale čehoslovaško-jugoslovansko lige. Glavni trjnik dr. Koutsky jc poročal o delovanju cenirale, ki so je zavzemala zlasti za jugoslovanske dijake v Pragi. Zveze s sorodnimi ligami v Jugoslaviji se vedno bolj utrjujejo. Na Češkem se je posebno lepo razvila podružnica lige v Brnu. Posebno skrb obrača liga na luijigo in časopise. — V centralni odbor lige so bili za prihodnje leto izvoljeni dr. Hodža kot predsednik, njegovi namestniki so praški župan dr. Baxa, profesor dr- Murko in prof. dr. Dvorsky. Med odborniki jo mnogo odličnjakov iz češkega javnega življenja.
—	Svojo (i1 Icfnico je praznoval včeraj g. Melhljor Cobal iz Zagorja, v mlajših letih prvoboritelj socialdetnokracije v zagorskih revirjih, ki je deloval za socialdemokracijo na političnem in zadružnem polju.
—	Kdaj ho konec ci rja n; n, avtomobilov skozi obljudeno vasi? Iz Št. Vida nad Ljubljano nam poročajo 27. decembra: Nocoj (27.) ob petih popoldne je po Št. Vidu nad Ljubljano završalo precejšnjo razburjenje. Avtomobil št. 702 je pridrvel z velikansko naglico skozi vas. Cirmanov hlapec je ?. enovprežnim vozom ravno zavil z glavne cesto na dvorišča domačo hišo, ko ja pridrvel avto s tako hitrostjo, da j.; bila nesreča neizogibna. Avto je zadel v zadnji konec voza s tako močjo, da se je zadnji konec voza razbil. Tako rar.biti voz so Je prevrnil iu j-cl.^. -u seboj vcvjiikj.
V tem pa se je splašil konj, ki je zdirjal z razbitim vozom preko voznika. Na veliko srečo se vozniku ni zgodilo nič posebno hudega razen nekaj prask ln velikega strahu. Avto je seveda obstal, pa ne toliko iz človekoljubnosti kolikor radi tega, ker ni mogel voziti naprej radi razbitega voza, ki je ležal pred njim. Medtem se je nabralo vse polno ljudi okrog avtomobila in njegovih lastnikov. Nastalo je prerekanje vsevprek, konec bo pa pri sodišču. Vs« te nesreče in drugih, ki se dogajajo vedno, bi no bilo, ko bi avtomobili skozi obljudene vasi vozili počasi. Zato pozivljemo pristojne oblasti: ukrenile vendar kaj in pazite, da se tako nesreče preprečijo in da bodo avtomobili skozi obljudena selišča vozili, kakor so spodobi!
—	Za bratom. Don Niko Kalog|era, kate-hel v Splitu, je sledil svojemu starejšemu bratu don Marku in prestopil v »starokatolištvo«.
—	Veliko izseljevanje s Korčule. Kakor poroča splitski »Jadran«, se je začelo na otoku Korčuli ve'iko izseljevalno gibanje, ki prehaja že v razljudovanje. Iz Blata sc je izselilo doslej polovico prebivalstva, a tudi od drugod odhajajo trumoma. Veliko jih odhaja v druge kraje Jugoslavije, največ se pa izseljujejo v Brazilijo, kjer prevzemajo v zakup kavne plantaže.
—	Denarna pisma v inozemstvo. Ministrstvo pošle in telegrafa v Belgradu je z odlokom štev. 78485 cd 10. decembra t. 1. odredilo, da se smejo od 1. januarja 1925 v pismih z označeno vrednostjo v inozemstvo pošiljati dinarske novčanico ali pa novčanice tujih držav v skupni vrednosti do največ 1000 (tisoč) dinarjev. Zavarovalnina ostane ista kot doslej. Torej je treba za vsako vrednostno pismo za inozemstvo plačati a) pristojbino za priporočeno pismo iste teže in b) zavarovalnino v znesku 5 (pet) dinarjev, ne glede na vrednost pisma in ne glede na to, v katero državo je pismo namenjeno.
—	Občina Zagorje ob Savi bo dne 30. in 31. decembra oddajala prostore na kramar-akem sejmu.
—	Hrvatske kolonije v Slednji IfaTi. Splitska »Nova Doba* pereča: Po prizadeva-lju našega poslanika pri Vatikanu dr. Josipa i.modlake je dovolila italijanska vlada mladc-n,u učitelju Miliovilu Maddalomju, po rodu iz stare hrvatske kolonije v Spodnji Italiji, daljin dopust, da odide v Šibenik ter se tam nauči hrvatskega književnega jezika, ki ga bo potem poučeval na csnovnih šolah v istih krajih hrvatske kolonije, kjer šc govore hrvatsko. Ti kraji so v pokrajini Molise ali Campobosso ter se imenujejo Kruč, Stifilič in Murdimitar. V njih živi do 5C00 duš, ki govore štokavsko narečje, z znatno primesjo italijanskih izrazov seveda, a tudi z mnogimi starimi hrvatskimi besedrmi, ki so se v domači deželi žc izgubili. Prva hrvatska naselbina je prišla v te kraje iz Dalmacije 1. 1367.
—	Nalez'jive bolezni v Sarajevu. V Sarajevu nalezljive bolezni med šolsko mladino še niso ponehale ter ostanejo vse šole brez izjeme še dalje zaprte.
—	Novi tečaji za strojepisje, stonograf;jo, knjigovodstvo ter srbohrvaščino (posamezni pouk) začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant Rud. Legat v Mariboru dne 3. februarja 1925. Vpisovanja, pojasnila in prospekte v specijalni trgovini s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Ant. Rud. Legat & Co, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice I
Umor v Dofou.
Na Štefanovo zvečer ob pol 10. je bil na dvorišču gostilne g. Matičiča v Dobu pri Domžalah umorjen hlapec Josip Miklavčič, rojen 1900 v Leščevju pri Krki. Miklavčič je prišel v gostilno pit četrt litra vina, nato je odšel spat čez dvorišče v lilev. Naenkrat je prihitel v vežo in zaklical: >Jaz imam že zadosti!« In kri mu je bruhnila iz srca, v katerem je bil zasajen nož. Na vprašanje, kdo ga je, je odgovoril: »Kremžarjevk Po domače Kreinžar-jev je znani pretepač in nasilnež Ježe Flis iz Doba, ki je še le na Martinovo nedeljo prišel iz 4es*tm>>r"Xne, i«Pe. Morilca so še tekom noči
ujeli orožniki v krtinskih hribih in ga odpeljali v zapor brdskega sodišča. Govori se, da je Flis nameraval napasti Mirka Matičiča, brata gostilničarja, pa je slučajno prišel na dvorišče hlapec Miklavčič in je tega zaklal. Pokojni Miklavčič je bil dober in zelo delaven
fant, o morilcu Flisu pa pripovedujejo, da je že kot mlad deček zažgal domačo hišo in potem dejal: >Prav je, da sem z?žgal, bomo imeli vsaj zidano hišo.< Morilec Flis je bil žo večkrat zaprt in so se ga vsi bali kot skrajno nasilnega fanta.
Politični ideal ČJDS.
h štsjarslte.
š Umeščanje in blagoslovljcKjo norega celjskega opata. Po več kot triletni vakanci je dobil dne 29. oktobra 1921 umrli blagi g. opat Franc Ogradi naslednika. Za celjskega opata in mestnega župnika je bil imenovan dosedanji celjski vikar Peter J u r n k in dna 26. decembra slovosro blagoslovljen in umeščen na celjsko opatijo. Novi opat je bil rojen 28. junija 1881 v So!ah ob Sotli. Kaplanoval jo v Galiciji pri Celju, na Ljubnem v Savinjski dolini; leta 1914 bil poklican k vojakom, ter služil najprej v Gradcu pri garnizijski bolnici 2 leti, odkoder ja znan vsem preganjanim in v Gradcu zaprtim slovenskim duhovnikom, ker je mnogokrat posredoval pri vi? j i komandi, da jim ja smel prinesli brevirje in knjige v ječo —; novembra leta 101C je prišel k ce-lovšk emu srtreluemu polku na italijanski fronti, kjer je ostal do konca vojne kot polkovni kurat in divizijaki župnik 44. divizije; po vojni je prišel leta 1010 za kaplana k sv. Juriju ob Šoavnici pri Ljutomeru in rine 1. aprila f;2l za vikarja v Celje, kjer je bil od IS. oktobra 1921 naprej tudi provizor. — Mesto Celje ima zelo pomenljivo zgodovino za seboj. Za rimskega gospostva jo bilo glavno mesto srednjega Norika, v 14. in 15. sloletju pa sedež celjskih grefov, ki so imeli velik vpliv ne samo na Štajerskem, ampak tudi v sosedn h deželah. Zf.io so celjski župniki in pozneje opati uživli neko izjemno stališče in imeli velik delokrog in velik vpliv, -r Nekdaj je bila v Calju škofija, vendar s;s znr»a samo dva Škofa in sicer: Ter.aks, ki jo bil 1. 331 pri ror-kvenein zberu v Ogleju; in skof Janez okoli leta 600., ki je pa prud poganskimi Slovenci pobegnil v Isiro isi se ni več vrnil. Celjski župniki so bili namestniki oglejskega škJi in ar-hid;jakoni za Savinjsko dolino In Dravsko polje že od 16. stoletja naprej, zalo so tudi mnogi izmed njih postali in"ulirani o;-ali »ad per-sonam«. Prvi opat ja bil Bernard Maurišič pl. Maurisberg žo loti 1««., tudi njagova dva na-slodnika sla bila opata. — Dr Martin Jožef Sumpichler pa je dosegel pri rimski stolici za sebe in za vse svoje naslednike čast in pravice in-uliranega »opata sv. Damjela v Ce ju-. Papež Klement XIII. ja z brove z dne 18. decembra 1761 podelil vsem celjskim župnikom naslov in pravice opala sv. Danijela preroka v Celju »ad instar Abbatum ecclesiae univer-salisc, ter jim dajo pravico »benedicere . . . cnlices, palanas, . . . camj-nnas aliaque quaa ad cultum divinum necessaria et opporluna i«

qu:bus etiam Sacri olei et Chrismatis unetio requiritur«. —
š Župnija F/a!a Nedelja je dobila novega župnika v o.sel.i dosedanjega provizerja č. g. Franca O s t r ž a. Inštalacija se vrži pri Mali Nedelji dne 1. januarja
š Božifjiica v Ptuju. Kakor vsako leto so tudi le los priredile ptujske šole lepo božičnico svojim učencem. Po dobro uspelem sporedu j j > Kolo jugoslov. sester« obdarovalo revno deco. Topla obleka, močni čevlji bodo n šim malim v liudi zimi dobro do.Šii. Požrtvovalnosti naših meščanov se moramo zahvaliti, da jo bilo mogoče obdarovati 130 otrok. Vrednost uaril je znašala Din 13.000.
š Rcg-eka Slatina. Na najlepši točki v Rogfffki Slatini sc takoj proda ali da v najem dobro vpc!j-na pekarna za fino in navadno pecivo.V inventarju so najmodernejši stroji za izdelovanje keksov. Tik ob kolodvoru veli';a stavbena parcela. Interes nti naj sc nemudoma eb nejo na naslov: Pekarna Ferlcš - Berner, Rogaška Slatina,	(31 S)
š Izgnan. Japel j Anton, ro'on 1,' 97 v Ljubljani, trgovski pomočnik, je bil kot nevaren goljuf, lat in dolomržnež izgnan iz mariborskega policijskega okoliša za dobo treh let.
h Primorske.
p Za'siji rek za izmonjanjo 2 lirskih bankovcev. Italijan:.' o finančno ministrstvo ponovno opozarja, da se z dreni 31. t. m. od-trgnejo iz prometa dosedanji 2 lirski bankovci. Ka državnih uradih se bodo bankovci izme-nj?.vali šc d" 10. januarja 1925, potem pa dve j lirski bankovc: iz.;ube vsako vrednost.
p L uttke šele v lairi. Tržaški slovarski listi prinašajo remljevid Istre, na katerem je zazss-movano stanje šol s hrvatskim in sloven-?! im učnim jezikom v 1. 1924.—1925. Iz zemljevida ie razvidno, l--ko dosledno sc vrši popolno po:taliji.nčevanje cd cbali preti netra-rjesti, od ju*a preti severu. Na otokih so sploh i vse šc!e že popolnoma poitalij-rčer.e, ravno trlo v ju?rcm, zapadrem in južaovzhodnem c'c'u Istre. Smo v -red; ji in severni Istri jo šc nekaj šol, v katerih naj bi se po Gcntilijcvi reformi poučevala materiršlina vsaj v posebnih ur?h. Kakor vemo, so Italijani odkrhnili gl-vni del tudi še od te drobtinice in izklju- j čili pouk v čitanju in pisanju ter dovolili le pouk v govoru. Večinoma se pa tudi tu ne j izvršuje.	j
p Kar.ec istrskega romarju. V okolici Po- ■ reča in Mctovuna je žc dalj časa vznemirjal prebivalstvo 29 letni repar Anton Bratovič, j tamkajšnji domačin. Bratovič je že zfodaj začel svoje roparsko rokodelstvo ter je odse- I daval svejo zadnjo kazen v ječi na Sardiniji. Posrečilo pa so mo ie uiti, nakar je prišel v svoje dom: če kraje in nadaljeval svoje roparsko življenje. Ljudje so se ga bali, a sam je bil drzen in premeten, da mu orožniki niso mogli do žive.-ja, dasi jc prihajal celo na javne plese. Minoli mcsec sc je srečal v gozdu pri Karojbi z dvema erožriVrnia in ju takoj napadel. S par streli iz puške jc enega orožnika ustreli! do smrti, drugega pa težko ranil. Minuli pondeljek so orožniki Bratovima lco-čno v neki dolini pri Poreču izsledili, obkolili in ker sc je branil, ustrelili.
ZA II0¥0 L
nudi veliko izbiro modnih (angleški eefir), belih, športnih in spalnih mcSMh srajc; roolinos, platnen.h, gradi in barh-nt spodnjih h'ač. kakor tudi vse d,-.rusko perilo, priprosto in fino, i,v tnega izdelka, vslrd česar so tudi ccnc iako nizke,
tvrdka F. in I. GORIČAR, »Pri Ivanki«, LJUBLJANA, Sv. PeJra csata 20.
't trT\ r\•"> >
01

Iz Ljubljane.
SILVESTROV VEČER »LJUBLJANEc
»Slovensko glasbeno društvo Ljubljana« priredi tudi letos Silvestrov večer v veliki Unionovi dvorani. Spored bo še pestrejSi kakor prejšnja leta. Zbor »Ljubljano« bo pel nanovo nnstudirane mešane in moške zbore. Sodelovala bo godba Dravske divizje. Na sporedu so tudi kupleti priznanega slovenskega komika. Kdor hoče na Silvestrov večer po-šlene in domače neprisiljene zabave, kakor je pri vsakoletnih Silvestrovih večerih »Ljub« Ijnne« običajna, so bo tudi letos odzval vabilu »Ljubljane«. Pripravljena je tudi dobra kapljica in okusen pr grizek po solidnih cenah. Prav posebno vabljeni so še vsi dosedanji, stari prijatelji »Ljubljane«.
lj Ljubljanski pevski zbori se udeleže
pogreba pokojnega Viktorja Parme in odpojo žalost inke. Zbirališče v pondeljek ob tričetrt na tri pred glavnim kolodvorom.
lj Pevski zbor »Glasbene Matice« vabimo, da se pogreba pokojnega skladatelja V. Parni e polnoštevilno ud<;'eži v pondeljek dne 29. t. m. ob treh ^npoldne izpred glavnega kolodvora. — Odbor,
lj Mraz pritiska vsak dau bolj. Pretekli teden je po dolenjskih hribih pod Ljubljano sijalo solnce, med tem ko jo po dolinah ležala megla. Počasi pa se je megla dvigala in zakrila hribe, doline pa so bile brez megle. Silni mraz preteklega tedna je po hribih povzročil veliko ivjo, ki je od dalee zgledalo, kakor da bi bil zapadel sneg. Vsak dan se je ivje bolj bližalo dolinam. Na sveti I večer smo ga dobili tudi žo sredi Ljubljane. Hribovci so bili veseli, ker so bili samo oni deležni mraza in ivja, ker veliko dajo na stari pregovor: Po zimi dosti ivja, jeseni še i več sadja. Smejali so se Dolincom, ki niso imeli ivja. Danes je ivja povsod dosti, tudi v Ljubljani. Toda na ljubljanskih divjih kostanjih vseeno no bo jabolk. Zato so za Ljubljančane stari pregovori in ivje brez pomena. Lo mraz ni brez pomena za tistega, ki je bos in raztrgan tor brez kuriva. Včeraj tekom dneva je v Ljubljano pa vendarle posijalo solnce. Sicer krotko in plašno, pa bilo je le.
lj Poročil se je g. Josip VVinter z gdeno Angelo Jager, iz znane ljubljanske obrtniške roui ue. Bilo srečno!
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Zavrl, vdova umir. železničarja, kiralka, 81 let. — Helena Kojnik, Čevljarjeva vdova, 50 let, — Krista Piosla, bivši brivec, 32 let- —• Marija Selak, žena orožniškega narednika, 45 let. — Peter Volk, hišnik, 57 let. — Marija Krsti6, zasebnica, KO let. — Nikolaj Jerneje, reja-ncc, 1 mesec. — Veljko Grgič, sin fin. uradnika, 4 leta. — Joško Gruber, sin tin. račun, svetnika. 7 let. —• Marija Ferenčak, posest-iiica, hiralka, 43 let. — Martin Arlič, bivši cerkvenik, 80 let. — Sabina Kresnik, hči okraj, sodnika, 5 lpt. — Stanislav Štrukelj, ključavničarjev sin, 7 tednov. — Marija Rihar, žena mizarskega mojstra, 70 let. — Vinko Lebič, krojaški mojster, 37 let. — Josip Poglajen, dninar, 70 let. — Ivan Rakovec, delavec, 67 let. — Pavel Vrankar, dninar. 49 let.
lj Z razstave v Jakopičevem paviljonu. V
ponedeljek in torek ostane razstava za splošen obisk zaprta. Odpre pa se zopet v sredo, 31. t. m. V četrtek, na novo leto, ob treh popoldne sc bo končno ta razstava zaprla. Opozarjamo šc enkrat one, ki dos'ej niso imeli prilike, da si to zanimivo razstavo ogledajo.
lj Prijava n-JceljlvIh bolezni. Mestni magistrat opozarja občinstvo, razna podjetja, lastnike prenočišč, gostiln, penzij, razne zavode itd., na novi pravilnik o prijavljanju nalezljivih bolezni, osobito pa na člen 2., glasom katerega so primorani vsak slučaj obolenja prijaviti mestnemu fizikatu. Ta pravilnik je razglašen v »Uradnem listu« štev. 114 z dne 9. decembra 1924.
lj Božične izložbe so jo omamile; zaželela si jo lepe obleke Franca Šparovec, služkinja, doma iz Naklega. Pri svoji gospodinji Neži German, ki je upraviteljica dijaške kuhinje, je iz zaklenjene omare ukradla 9 kg masti in 9 kg riža in blago hotela »vnovčiti« in tako utešiti svoje hrepenenje. Pa jo je gospodinja zalotila nekaj prekmalu in jo 2o. t. m. pustila aretirati. Oddana je bila v zapor. Pa kmalu ja dobila družbo. Istega dne so namreč na zahtevo Franca Dobruna aretirali Školastiko Ku-reš, ki mu je ukradla denarnico. V zaporu je povžila nekaj praškov, nakar so jo prevzele slabosti, o čemer je Šparovec takoj javila straži. Školastiko so prepeljali v bolnico. Toda samomor se ji ni posrečil, včeraj dopoldne je morala zopet v zapor v tolažbo Šparovčeve. Je pa osumljena ludi radi tajne prostitucije.
lj Na sveti večer, o polnoči. Gospodinja z Dnnuj ceste 35 in Jernej Lapa j ne sta odšla k pomočnici, Mihael Slrucelj, kleparski pomočnik je pa ostal še doma, češ, precej grem za vama. No. pa mu že ni bilo do maše. bolj ga jo zanimal Lapnjnetov kovčeg. Vlomil je vanj in Izmaknil iz njega 1600 Din gol ovine, železno uro in zlato uro z zlato verižico. Sv. ma"a je minila ln Lapajne se je vračal proti domu. Nasproti mu je pris-il tudi Ktrmelj. Lapajne: Ali nisi bil pri sveH maši? Strmv-lj: Bil, ravno grem od doma, veš, v tvoj kovčeg so vlomili, boeve kdo" Ng
pa Lapajne ni verjel in policija nI verjela, v zapor je moral, čeprav je ukradene stvari zaenkrat spretno skril.
lj Nočni duel. Erjavec Anton so ga je Že malo nabral in je začel v gostilni Miklavo v Komeuskega nllci izzivati Ignacija Jan«-jsiča. Janežič se za izzivanje ni dosti brigal, pa6 pa »povabil« Erjavca, češ, dajva se ua časti, kaj bi rogovilila v gostilni. Komaj je Janežič prišel na cesto, ga je napadel Erjavec z nožem in ga lahko ranil. Duel se je na ta način zaenkrat končal, nadaljeval se bo pa pred sodiščem.
lj Tatvina suknje. Brezposelnega trgovskega pomočnika Alojzija Omana so včeraj j aretirali radi nujnega suma tatvine. Albin Za- ; lar ga je namreč obdolžil, da mu je ukral auk- j njo. Povod je bil jasen, saj je nosil tudi njegovo suknjo. Oman se je pri aretaciji strašno razburil, češ, suknjo sera kupil od nekega neznanca v Konjušni ulici, pri tem pa pozabil, da je ravnokar prišel iz zapora, kjer je radi tatvine odsedel 14 mesecev. Nič mu ni pomagal izgovor, moral je v zapor.
lj Policijska kronika. V zadnjih 24 urah so bile vložene sledeče ovadbe: radi pretepa 1, radi kaljenja nočnega miru 2, radi pijanosti 1, radi nedostojnega vedenja 1, radi prestopka cestno policijskega reda 2 radi prekoračenja policijske ure 2, radi noSnje boksarja 1; napovedane aretatacije: 2 radi tatvine.
1] Dražba plemenskih krav se vrši danes, 28. t. m., ob 10. uri dopoldne v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici 2.
JCiVdo ie ne vsiljuje, sama nas mika, jVCinm čokolada
Is Trbovelj. Za novega gerenia v TrDov-Ijah je imenovan Franc Kokalj, upokojeni železničar iz Rimskih Toplic. Prejšnji gerent, okrajni glavar Pinkava, je razpisal občinske volitve za 1. marec. Zdi se, da je novi gerent imenovan na željo tukajšnjih demokratov z namenom, da se te volitve zavlečejo, kar bi si pa domačin-gerent čeludi demokrat ne upal izvesti. — Zadnjo soboto ie bil z veliko slovesnostjo izročen dolgoletnemu ravnatelju n šolskemu nadzorniku g. Gustavu Vodušku red sv. Save 4. razreda; mož je priznan strokovnjak v šolskih zadevah, a ga je sedanji režim poslal v sicer zaslužen pokoj. — Trbovlje je zapustil čivši čelnik tukajšnje Orjune trgove; Repič. Vsled orjunskih manir 1. junija je bila prodajalna vedno prazna, zato ni kazalo drugega, ko drugod iskati srečo. — I. del. kons. cfraStvo je od pokojnega MarfnP-Ca kupljeno hišo preuredilo in odpie v njej z Novim lelom svojo prodajalno. — Od Sv. Katarine pri Trbovljah odide z Novim letom znaui nadučitelj Paher v pokoj v Maribor. V interesu staršev in pouka samega je skrajni čas, da se povrnejo na to šolo normalne razmere. — Za občinske volitve so se vršila pogajanja vseh strank za enotno skupno listo. Izključeni so bili edino Žerjavovci. Do tega ni prišlo vsled intrig socialdemokratov, ki so upali, da se bodo sami zvezali s komunisti pod ugodnejšimi pogoji in dobili tudi župana, ker komunisti zato nimajo primernih oseb. Pa ni uspelo in stranke bodo šle ločene v volivni boj. S skupno listo nastopijo edino narodni socialisti, radikali in samostojneži, ki sami zase ne morejo nastopiti, ker ne spravijo skupaj po 74 kandidatov in namestnikov, ki jih je treba za občinski odbor. Za hrastn;ško dolina spravlja skupaj kandidatno listo Roš z geslom za samostojno hrastiiiško občino v resnici pa je io le reklama za njegovo gostilno in ker dr ,gu i ne upa biti več izvoljen, toda te vrste polit,:;a v naših krajih nima več izgledov na uspeh.
Hrastnik. Otvoritev tukajšnjega »Narodnega doma« na 20. do 21. t. m. je potekla popolnoma klaverno za n-"e demokrate. Tolkli bo na veliki boben, otroci so nosili vabila po delavskih kolonijah in kamor se je človek ozrl, je videl pli.kate kot plahte. Ali otvoritev &e je izvršila brez ljudi, brez delavcev in kmetov. Prisostvovala je sama jara demokratski gospoda, nekaj civilnih orjunaTev in največ radovednežev. Delavstvo pozna te ljudi sedaj dobro in zato se jih ogiblje kot garjeve ovce. Pomnite gospodje: To ni nikakšen n rodni dom, to je dom tistih, ki izvajajo nad narodom reakcijo Pribičevičevega kova in orjunskih metod. Neki g. učitelj II. je imel slavnostni govor, katerega je bral s pole papirja kot učenec iz šolske knjige, kar je napravilo na prisotne mučen vtis. Največ energije pa si je pridobil pri tej slavnosti nekdanji narodni socialist g. nadpaznik B. Drugi dan domov grede je prišel v gostilno Delavski dom, začel izzivati, če je kaj »za ven zmetat«. Prisotni so duševno zaostalega g. seveda samo pomilo-vali. Priporočamo temu g. B., naj si dobi za novo leto knjigo o lepem vedenju in tre nosli. kajti s takimi manirami se ne vzgaja narod. Drugih nezgod ni bilo, ker se delavstvo za vso stvar ni zanimalo. Orožništvo pa je bilo vodno na mestu.
NoTomcsto. Kat. prosv. društvo »Soča« je priredilo v nedeljo 14. in 21. t. ra. igro Zlato-fog. Spisal jo je Joža Abram, za oder priredil dr. I. Česnik in s pevskimi točkami opremil V. Vodopivec. Kljub malemu odru v Rokodelskem domu, na katerem ni bilo mogoče primerno razporedili večjih prizorov, jc uspela
igra v splošno zadovoljnosi Videlo se je, da se je režiser pri igralcih in v ostalem potrudil ustvariti, kar največ je bilo v danih razmerah mogoče. Igra v sedanji obliki se je igrala edino le v Gorici in na Jesenicah pred vojsko. Z nekaterimi izpopolnitvami bi mogla postali prav lepa narodna igra za naše večje odre. — 13. t m. je umrl krojaški mojster Franc Mir-lič, ki je bil med ustanovnimi člani tukajšnjega društva rokodelskih pomočnikov.
Najboljši
Slvulnl stroj je edlrto le
Josip
Petellnc-a
mimiki
Grit^ner 3n Adler
ia rodbino, obrt bi Industrijo
Ljubljana
Pouk v «eien]u brezplifcn. Vcf.atna eamdlt.
Delavnic« za popravila Nt Milko	Telefon 813	N« «1»
m:
Praznik Dciiastva je danes! Ob osmih je lev. maša s petjem za žive člane »Dejanja sv. Delinstva Jezusovega« v uršulinski cerkvi.— Popoldne ob štirih istotam kratek nagovor, nato slovesno blagoslovljenje mladine, končno lilanije Imena Jezusovega.
Vestnik (45. letnik) »Dejanja sv. Detin-stva« na razpolago v trgovini K. T. D. (Nič-man) v Ljubljani.
brž navadila na treniranje v zaprtih prostorih. Krajše razdalje pri tekmah bo prevzel Nurmi, daljše bo prepustil RitolL Pa ne vemo, če bodo Amerikanci s tem zadovoljni. Angleško miljo, 1609 m, pravi Nurmi, da bo gotovo pretekel pod 4 : 10; misli celo na 4 :08.
Težka atletika. Dunajčan Treffny je sunil obojeročno 130 kg, s proBtim dvigom do prsi; težak je 70'7 kg, — Španski bokser Paolino je v četrti rundi zdelal znanega Belgijca van Humbecha k. o. Sodil je Carpentier.
Zimski šport pa letos nima sreče; snega ni. Celo najznamenitejši švicarski kraji zimskega športa, 1500 do 1800 m visoko ležeči, imajo komaj 10 do 20 cm snega. Upajo pa, da sc bo vendar enkrat obrnilo. Nekaj rekordov v drsanju na ledu bomo zapisali: Norvežan Mathlesen 500 m v 43 4 sek., 1000 metrov v 1 :31"3, 1500 m v 2 :17 4; H. Str<5tn 5000 m v 8:8.26-5; Mathiesen 10.000 metrov 17 :22-6; Konino v eni uri 32 3709 km.
Naznanila.
Pevcem »Ljubljane«. V pondeljek ob 8 skupna pevska vaja, obvezna za vse člane.
Družabni klub. Sestanek drevi ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Akademskega doma. Spored zabaven in družaben. — Odbor.
Rokcdsbki dom. Jutri v pondeljek dne 29. t. m. bo predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12, msgr. Viktor Steska o slovenskem kiparstvu. Predavanje bodo pojasnjevale skioptičr.e slike. Vstcp k predavanju, ki bo enako zanimivo za prijatelje umetnosti, kakor za obrtne kroge, je prest. Pričetek tečno ob csmih zvečer. — Danes v nedeljo ob 11. uri bo pevska skušnja, h kateri vabimo vse gg. pevce. — Novega leta dan zvečer ob 7. uri bo v Rokodelskem domu običajna novoletnica, pri kateri se bo uprizorila božična igra »Sveta no č«. Igra nam v živahnih dramatskik prizorih pred-očuje največji dogodek zgodovine. Ze sedaj opoz?r;,amo na to v resnici krasno i<5ro.
► Siškaiji! Danes zvečer cb 7. uri bo v samostanski dvorani zgodovinska igra v petih dejanjih »Elizabeta grofinja Turingijka«. Čisti dobiček bo za novo cerkev. Vljudno vabimo.
Ježica pri Ljubljani. Orlovski odsek bo priredil na Silvestrov večer akademijo z zelo zanimiiizn sporedom. Na programu so telovadne in pevske točke ter veseloigra »Davek na samce«. Začetek ob 8. uri. Na svidenje! Bog živil
Društvo »Soča* priredi v sredo, 31. t. m.,
ob 20. uri Silvestrov večer v gostilni »Pri Levu« z bogatim vzrored.cm, po nlm zabave in srv.cha. Vstopnina 10 Din.
Zveza šcfe.jcv Slovenije epoza-ja sve je člane, d se nje društveni 1 k-1 cd 17. t. m. re ntihrja več na P,'mski ce-ti ?sv. 11, tenr eč na F.i-nski cesti Stev. 19 (gostilna »Novak«),
sv Nova naloga dr. Seipla. V božični Številki »Grazer Volksblatta« piše avstrijski zunanji minister dr. Mataja o novi nalogi, kateri se je posvetil dr. Seipel po odložitvi lcancelarstva. Ta naloga jo izopolnitev organizacije krščanskosocialne stranke v Avstriji. Vsa zadnja leta je avstrijska kršč. soc. stranka posvečala vse svoje silo obnovi države, svoje, notranjo delo je pa zanemarila. Nasprotno je pa ta čas porabila socialno demokratična stranka za izgraditev svoje organizacije, ki jo jc dvignila na višek ir: ji zagotovila uspehe, za katere jo inozemski socialisti zavidajo. Sedaj je treba, da tudi kr-ščanskosocialna stranka nadomesti zamujeno, kajti sama agitacija v političnem boju danes ne zadostuje več. Prav jo, da je to važno nalogo prevzel prvi mož v stranki — dr. Seipel, ki ji je ediui kos.
sv Najlepšo oblečena žena na svstu. Te dni jo umrla v Londonu gospa Smith Wilkin-son, ki je po pravici nosila naslov »kraljica mode«. Veljala je namreč za najlepše oblečeno ženo na svetu. L. 1921. je vzbudila v Parizu velikansko pozornost, ko je nastopila pod imenom grolica pl. Monte Christo s svojimi izvirnimi modnimi oblekami. Pokojna je dosegla starost 49 let Tekom svojega življenja ni nikdar ene obleke dvakrat oblekla. Še celo tekom enega dneva se je parkrat preoblekla. V Parizu se je mudila 6 tednov in je v tem času izdala 32 tisoč funtov šterlingov (okrog 95 milijonov dinarjev) za toaleto in 18 tisoč funtov za klobuke. Neka posebnost je bil njen tretji mož. Ko ga je poročila, je bil plesni učitelj njenega sina. Bil je čisto mlad in se nista razumela. Prej je bil zelo na slabem. Imel je
hudo ženo, ki ga je prisilila, da Je moral v
njeni vili v Nottinghamu kuhati, čistiti parketna tla, prati perilo in obdelovati vrt. Tega dela se je naveličal. Zapustil je ljubeznivo ženo in pobegnil v London, postal plesni učitelj in sa poročil s »Kraljico mode«. — V svoji zakladnici je imela gospa Wilkinson bisernico, ki. je bila nekoč last ubite ruske carice. Kupila je to bisernico od boljševiških agentov za 70 tisoč funtov šterlingov. V svoji garderobi Je imela veliko dragocenosti. Najbolj je bilo znano ogrinjalo iz krzna, ki je bilo zelo lepo izdelano in je predstavljalo vrednost pol milijona frankov. Svoje toaletno predmete je Wilkin-son dala zelo visoko zavarovati. Nek klobuk, je bil okrašen s kolibrijevimi peresi, je bil zavarovan za 1500 funtov. Njen mož je imel težko nalogo plačevati stroške elegantnih oblek. Že pred vojno jc bil ugleden trgovec, v svetovni vojni pa si je z borznimi špekulacijami pridobil ogromno premoženje, ki pa ja vendar komaj zadoščalo razsipni in razkošni ženi. Po vojni je prišel radi ženine razsipnosti v finančne težave in je moral prodati eno palačo, da je poplačal vse krojaške račune. Zanimivo je, da je bila gospa Wilkinson v svoji razsipnosti nenavadno enostranska in jo raz-sipavala samo za toaleto in dragocenosti, sa drugo pa je bila ne samo zelo štedljiva, ampak celo skopa. Po svoji smrti je zapustila ogromno garderobo, ki jo imela preko tisoč oblek.
sv Koliko kurilne vrednosti vsebujejo go*
rilno snovi? Najmanjšo kurilno vrednost vse-j bujo les. Ima nekako 49 % ogljika in en kg drv nudi nekako 3000 toplotnih enot. Za tem pride rujavi premog: 69 % ogljika in 5000 toplotnih enot. Boljši premog: 82 % ogljika in 7000 enot toplote. Izredno visoke številke dobimo pri ogljih, ki jih dobivamo iz zemlje. Dajejo 10.000 enot. Zato so olja najboljše gorivo za industrijo. V zadnjem času poskušajo iz« rabiti ostanke olja, ki je enkrat gorelo, do njegove poslednje gorilne moči. Največ teh poskusov se vrši na Francoskem, ki ima zelo mnogo naravnih gonilnih snovi.
sv Organizacija slovanskih ?.grarnih aka* demikoT. Te dni so zborovali v Pragi zastopniki osrednje zveze agrarnih akademikov iz Poljske, Jugoslavije, Bolgarije in Češkoslovaške. Pretresali so program in pravila dijaško sekcije Zveze slovanske agrarne mladine in določili smernice za nadaljno delo. Zborovanje je uspešno poteklo in se bo sedaj nadaljevalo delo za mednarodno sodelovanje agrarnih akademikov.
>IEKB NA
O SltOKEl
_ mestni trg 3 m ESETfclVATOVr*'
VE?!
delto od 9.30 do 12. ure so r;>.vzo*i
v Zvsjircra lok-.lu člani cdfcora, pri kr.terih mnrc'o drbiti tovarPi vre informacije, kakor tudi vo'e"ev:-ti čl—rske prispevke. Dopisi naj se pr:i!jč\o na r.cslov: Zveza š: Tericv Slove, ni;j, L'jv'j:"a, Pirasl:* cesta 19. O' erem na-zr. nja Zve in e:!bor, da se vrši re 'r.i občni zbor v soboto, dre 10. jaruarja 1925 ob v grstilni »Novak«. Na d-evni red pridejo vožni predlogi, na kar se člr.ne že danes opozarja. Člari se nujno porivl'?io, da poravnajo zaostalo članarino. — Odbor.
»Jugoslovansko društvo sa zašltn vjerov-nika u Zagrchu«, ki je otvorilo pred kratkim podružnico v Belgradu. je sklenilo v svoji zadnji seji eksekutive, da uranovi poilrurnitto tudi v Ljubljani zato, da izpopolni svoje orga-nizatoricno omrežja in da popravi hibe, ki so se pokazale v začetku organizacije v poslovanju s Sloven;jo ter da na ta način zadosti vedno naraščajočim zahtevam klijentele. Podružnica začne poslovati prihodnji teden, kar
se bo pravočasno objavilo.	8152
«*»»»»»»
Prinoroča se specialna trgovina ja
Eamsfta moflerna oMoCila
M. Kr š'.oi č-Etjčar, Ljubljana, Stari trg 9.

Športni teden.
Najzanimivejša nogometna novost jc boj Avstrijcev s Španci 2:1; avstrijski nogomet pridobiva vedno boljše ime.
V lahki atletiki so zadnje, čase zelo veliko govorili o novem rekordu Spea-rowa, ki je v Tokio skočil s palico 4-22 in; ker pa ni bilo povabljeno sodstvo, ki rekorde presoja, mu ga niso priznali, in je oficlslni rekord šc zmiraj 4 21; ima ga Norvežan Hoff. Spcarovv je poskusil tudi 4'27,. pa jih ni več zmogcL — Nurmi in Ritola sta se v Ameriki
BOŽIČNA DARILA.
Ko sem bil majhen deček, sem bil povabljen z dvema bratoma in štirimi sestrami k božičnemu drevesu.
Bogati hišni gospodar je pripravil bo-žičnico na čast naši in še neki prijateljski družini. Bilo uas je skupaj najmanj petnajst otrok. Ko so odprli vrata skrivnostno zaklenjene sobe in smo zapazili pred seboj veliko kra-iiio razsvetljeno božično drevo, smo vsi lz:.euadaai vese'o vskliknili, potem smo pa kar ouemeli od začudenja.
Toda že pet minut pozueje smo si bili vsi v la.eh. Razdeljevati so namreč začeli božična darila, a nihče ni bil zadovoljen s tem, kar je dobil. Vkljub dobri vzgoji, ter vkljub grožnjam starišev iu zaušnicam nismo prenehali z vikom in krikom. Vsakdo je hotel imeti to, kar jo dobil sosed za darilo. Moj brat, ki ;e dobil krasno vezano knjigo, .'e kar tulil od žalosti, kajti hotel je imeti volka za dvajset krajcarjev, kot sosedov Ivan.
Hišni posestnik, ki nam je bil napravil to božičuico, mi je čez dolga leta, ko sem bil že odrastek pravil, da ga je to poučilo za bodočnost in da je takrat sklenil, da bo pod božično drevo polagal za vse čisto enaka darila, da ne bo nobenega prepira in zavisti. Upal je, da na tak način ohrani mir med svojimi malimi prijatelji.
— Kar se pa tiče odrastlih, je dejal, pri moji veri, tem pa že dolgo no dajem ničesar drugega kot bombonov. Prav rad bi jim dal koristnih daril, enemu hi na primer prav rad dal kravato (kajti njegovih ne morem videti), drugemu učno kujigo angleškega jezika (ker je mnenja, da ga govori, a o njem nima pojma), tretjemu pa abonma pri brivcu ali pa brivski aparat (ker se vsak teden samo enkrat brije) itd. Todn mogoče bi moja darila napačno tolmačili in bili radi ujih hudi name. In tako jim vsem pošiljam samo škatlje bonbonov, kar nima nobenega smisla, a tudi ne vsebujo nobenih neprilik... Saj škatlja čokolade menda nima drugega pomena, kot: To je za vas! Stvar jc sicer banalna, todn nHem si upal poslati, kar bi Vam pravzaprav šlo...
Postopanje tega gospoda popolnoma odobravam: bonboni bodo pomagali marsikomu in ga rešili iteprilik pri izbiranju božičnih daril.
Seveda, čo ste pognmnl, pa kupite komu kujigo o lepem vedenju ali pa francosko-slo-
j vensko konverzacijsko knjigo, ali pa brivski , aparat, ali pa kaj takega, kar mu koristi.., 1 Če bo pa zamera, je seveda, drugo...
POGLED V LE10 1925.
»V zvezdah je zapisano, kako se nam bo godilo,« pravimo. Astrologi vzamejo to dobesedno. Gospa Elizabeta Ebertin, najbolj znana nemška zagovornica moderne astrologije, nam pripoveduje v posebni knjigi, kaj vse nam bo prineslo leto 1925. Zalibog je njeno prerokovanje trk o splošno, da bo zmeraj imela prav, naj se obrnejo stvari tako ali tako. Vse je ka-| kor bela menica, ki jo lahko poljubno izpolniš,
i Vendar je pa tudi nekaj trdnega, kar se da za-
: grabiti. Vsi oni, ki ste rojeni koncem januarja
| ali v začetku februarja, bodite pripravljeni na težko bto, na žalost, nevarnost in velike Iz-
gube. V aprilu bodo solnce, Mars in Venera
v taki harmonični postavki, da se bo marsikdo po težkih bolečinah počutil olajšanega. A maj bo zopet zelo kritičen; solnce, Saturn, Neptun, Venera in Merkur se ne bodo dobro sporazumeli. V juniju bo spet protistruja, torej ne bo več tako hudo. Julij to kritičen mesec za vse liste, pri kojih rojstvu je stalo solnce v prvih desetih dneh v znamenju vodonosca. Bolj mladim ljudem se bo takrat posebno slabo godilo: nesrečna ljubezen, prevarani upi, zguba prijateljev, obrekovanje, nezgode. Avgust je podaljšanje julija, torej tudi neugoden. September je malo bolj miren pa tudi ne popolnoma, ogrožajo nas prevare, razburjenje, pisma. 6. oktobra se začnejo notranje bolesti, po sredi novembra nastopijo krize; skratka, nič dobrega se nam ne obeta. Ilaarmannov proces ,je že lani prerokovala. Vsaj sedaj tako pravi.
IRSKI HUMOR.
Vclter Srott, znameniti pisatelj, jaše nekoč s svojim prijateljem na sprehod. Pa prideta do neko vrnile, ki jima jo neki irski berač, ki je bil slučajno blizu, odpro. Scott hoče moža nagraditi za njegovo pozornost in mu dati šest pensov, a zapazi, da nima drobiža. — *Na, mož!« pravi Scott, »šiling, vedi pa da si mi šest pensov dolžan.« — »Bog Vas blagoslovi, Vaša milost!« vzklikne Irec, »da bi živeli, dokler jih nc vrnem.«
KOSCIUZSKOV KONJ.
Kosciuzsko je hotel nekoč poslati nekaj steklenic dobrega starega vina nekemu pastorju. Da iih mlr.demu človeku in mu reče, naj vzame tistega konja, ki ga po navadi on
jai«. —- Ko se mladi človek vrne, reče: »Nikoli več ne maram jezditi Vaiega konja, ako mi ne daste tudi svoje denarnice seboj.* — »Zakaj ne?« izprašuje Kosciuzsko. — »Zato: kadar je kak revež na cesti snel klobuk in prosil vbogajme, «c je konj precej ustavil in se ni genil, dokler prosjak ni dobil kake malenkosti. Ko mi je pošel denar, sem nazadnje moral napraviti, kakor bi kaj dal, drugače konj ni bil zadovoljen.«
PRAVA LENOBA.
Mlad farmer najemnik zemlje, kmetovalec) je šel ob košnji gledat, kako očetovi ljudje delajo, in je videl, da nekateri kosci spe, namesto da bi delali. ~ »Kaj je to?« zavpije: »Ker ste tako leni, dam tistemu, ki jc najbolj len, krono {= četrtina funta šterlingov). — »Jaz!» zakriči najbližji in se pretegne. — »Na, torej,« reče mladi mož b mu ponuja denar. Toda leni delavec ga ne vzame, temveč prekriža roko in reče: »Prosim, gospod, bodite tako dobri in vtaknite mi krono v žepi«
RAČUNSKA IGRAČA.
Če vzamemo, da tehta vsak človek povprečno 60 kg, potem tehtajo vsi ljudje na zemlji (okoli poldrugo miljardo) 90 njiljard kilogramov. Za prevoz te mase bi bilo treba 120 tisoč vlakov po 50 vagonov, če bi stlačili vse ljudi na svetu v en sam zaboj, bi moral biti ta zaboj 675 metrov dolg in ravno toliko visok in širok. Vse ljudi pa se da postaviti na prostor, ki bi bil 13 in pol kilometra dolg in ravno toliko širok.
METLAR IN BRIVEC.
Neki mož, ki je prodajal metle, stopi v brivnico, da bi se obril. Brivec kupi od njega eno metlo in ko moža obrije, vpraša, koliko metla stane. — »Dva pensa,* pravi moi — »Ne bo,« reče brivec, »dam vam peni in če mislite, da to ni dovolj, si vzemete metlo nazaj.« — Mož sprejme in vpraša, koliko je dolžan. — »En peni,« pravi brivcc. — >Dam vam pol penija in čc to ni dovolj mi lahko brado denete nazaj.«
PRETIRANA ULJUDNOST.
Ko je bila kraljica Elizabeta nekoč na popotovanju po Angliji, ji je šel mayor (župan) mesta Covcntry z mnogobrojnimi jezdeci nasproti. Ko so se vračali, jim je bilo iti čez širok potok. Mayorjcv konj je postal jako žejen in je poskušal večkrat piti, toda njegov jezdec mu je to vselej zabranil. Ko kraljica to opazi, reče: »Prosim, gospod mayor, dovolite svojemu konju piti. Mayor se spoštljivo prikloni in odgovori: »Ne, madam; nikakor mi ne pride na um, da bi dovolil svojemu konju piti, dokler se Vašega Veličanstva kraljevi konj ni odžejal.«
KAKOR SE POSOJUJE, TAKO SE VRAČUJE.
Neki dijak je prosil svojega sodijaka, da bi mu izvolil posoditi neko knjigo. Toda ta ni rad izposojeval svojih knjig in je odgovoril: »Nikakor ne morem dovoliti, da bi šla knjiga iz mojega stanovanja, toda če prideš in jo či-taš pri meni, si jako dobrodošel za ves dan.-*
Nekaj dni za tem neuslužni dijak nikakor ni mogel zakuriti in je poslal k svojemu so-dijaku, naj bi mu posodil za trenotek svoj meh. Toda drugi je odgovoril, da nikakor nc more dovoliti, da bi meh zapustil njegovo stanovanje, a če ga hoče g. N. uporabljati v njegovi sobi, je jako dobrodošel tudi za ves dan.
KDAJ SO IZNAŠLI STEKLO?
Kakor nam sporoča Plinij, so steklo iz-aaSli Feničani, ki jih je morski vihar zagnal v izliv reke Belus. Ko so si na obrežju te reke, ki se izliva v Sredozemsko morje, kuhali kosilo, se jim je kamenje na ognjišču izpre-menilo v snov, ki so jo imenovali steklo. Ta bajka temelji pač na dejstvu, da so ob izlivu imenovane reke našli kamenje, ki je jako pripravno za proizvajanje stekla. Tega kamenja niso uporabljali za fabrikacijo stekla samo v starejših iiasik, temveč tudi še kasneje. V resnici pa je steklo mnogo stare je od Feaicanov. Najstarejši spomeniki slik na steklu so nam znani iz starega Egipta.. Egip-tologi so si toliko needini glede egiptovsko zgodovine, da ne moremo ničesar gotovega reči o slikarski umetnosti na steklo. Sklepamo pa lahko, da je ta umetnost stara od 4000 do 6000 let. Menes, ki je živel okoli leta 5000 pr. K., jo ustanovil mesto Memfis, in najstarejše memfiške mumije so okrašene s steklom. Proizvajanje pihanega stekla nam predstavljajo grobnice v Pakari, in sicer Izvirajo te slike iz leta 3900 pr. K.Računajo, da so bile piramide zgrajene okoli 1. 2500 pr. K. Kakor vidimo, je proizvodnja stekla takrat dosegla že visoko stopnjo razvoja.
KAKO ODKRIVAJO ZLATA POLJA.
Albert \Vinter, sin plakaterja v North Sbieldsu, se je pred leti preselil v Melbour-ne, nato pa v Novo Zelandijo. Delal je v rudniku Grannity Creek, blizu VVeatporta. Nekoč je stal ob bregu potoka v Mokihinni. Zagledal je srololm in pobral pamen, da bi ga zagm.l za njim. A ko se je ozrl na kamen, mu jo zastala roka. Kamen je bil zlat. Na ta način je bilo odkrito obsežno zlato polje, ki ga je Wiuter pozneje prodal za poldrugi milijon.
Prav tako nenavaden Rlnčaj jo prlvedel do razkritja po velikosti drugega zlatega polja v Kaliforniji. Mlad Indijanec mešano krvi je plezal k potoku, da bi opral svoje
dokoleniee. Nenadoma je opazil v blata pred seboj rumeno ploščo. Spravil jo je iz blata in pokazal rudarjem, ki so jo spoznali za skoro čisto zlato. Tehtala je do 30 kg tn je bila takoj prodan Adam Express Oompany za 17.400 dolarjev.
V rudarskem oddelku fcikaške svetovne razstave so kazali zlato kepo, ki jo je našla neka ženska v Alpiue County. Gnala je s paše krave in iskala kamenčkov, ki jih je metala za psom. Med gruščem jo opazila temno-rumen kamen in ga pobrala. Bila je kepa čistega zlata.
Najdba slovite Oliver»Martinove zla t« kope je zvezana z dramatično dogodbo. Martin je bil kalifornski zlatokop, ki mu je umrl tovariš. Izkopal je na peščenem moštu svojemu prijatelju grob. Pri tem jo izgrebel veliko rumeno skalo, ki jo je komaj dvignil. Tehtala je čez (57 kg. V njej nahajajoče zlato je bilo vredno 145.000 mark.
Po. sličnib naključjih so odkrili srebrni rudnik v Zaeatecesu v Mehiki in na Antllih. Prvega na lovu antilop, drugega na lovu zajcev.
ZGODOVINA VIZITKE.
Vizitka, ki igra v modernem življenju precejšnjo vlogo, je že stara iznajdba tn izvira iz Italije. Izumili so jo v Benetkah približno isti čas kot časopis. »Museo livico« v Benetkah ima obsežno zbirko starih beneških vizitk, od katerih izvirajo nekatere iz 16. stoletja. Na tej zbirki laliko opazujemo, kako so vizitke nastale. Najprej so imele obliko majhnih pisem, ki so imela na eni strani ime naslovljenca, odpo^iljatelja in pozdrav. Pozneje, je rtalo na njih samo ime od-pošiljatelja, drugo ploskev jo izpolnjevala risba, tako da so beneške vizitke iz 18. stoletja prave umetnine.
Šele začetkom 19. stoletja so izginile risbe z vizitk in ostalo je le ime z event. plemiškim naslovom.
Izmed beneških vizitk naj omenimo tu le ono državnika Giorgia Pisanija. Vizitka je iz leta 1770 in ima razen imena simbolično risbo, ki predstavlja gospoda Pisanija samp-ga, kako prorokuje svojim sinovom propad države. Vizitka zadnjega beneškega doža, Lodovica Manina je okrašena z golo Venero, ki počiva pod hrastom. Takrat je bila tudi po srednje-evropskih mestih navada, naročati vizitke v Benetkah. Navadno so bile vizitke iz pergamenta ali papirja. Često so uporabljali igralne karte, kjer je odpošilja-telj na zadnjo stran napisal svoje ime. Ako so bile karte lepo izdelane, so izgledale kot vizitke jako lično.
Bogati Benečani so uporabljali vizitke iz pločevine, v katero so vrezovali svoja imena. Po tem razkošju je znan beneški poslanik v Parizu cavaliere de Canale.
Iz Benetk so se vizitko najprej razširile v Francijo, kjer je ta uovotarija toliko ugajaj da jo je pesnik 17. stoletja Bernard de la Marmage opeval v šaljivem sonetu.
IZ
, ../£$ M!
ORIENTALSKI PREGOVORI 0 ŽENSKI. '	Splošno.
Ženska je solnce in dež. — Mož obrača, ■ žena obrne. — Kdor živi brez ženske, je brez sreče, brez pomoči, brez veselja. — Ženska časti samo tistega, ki je sam časti vreden, in
I zaničuje tistega, Iti je sam zaničevanja vreden, j — Hiter jezdec, ubogljiva ženska in prostorno dvorišče so sreča v življenju.
Pesimistično in skeptično.
Morje, ogenj, ženska: trojno gorje! — Lasje ženske so dolgi, njena pamet kratka
—	Ženskam in otrokom ne moreš nič. dopovedati. — Dobro vino ln lepa ženska, sta d\a sladka strupa. — Kdaj si še videl žensko ali meč, ki bi bila zanesljiva? — Na tri stvari se ne moreš zanesti: na konje, na kralje in na ženske. — Zaupaj ženski skrivnost, a obenem ji odreži jezik. — Duh ženske je kot živo srebro, njeno srce je iz voska- — Ženska nas zapelje v dobro ali slabo, zapelje nas pa zmeraj. - Velikašu ne zauprj, na vodo ne zidaj, mraka se boj, besedam ženske ne verjemi, na pogum tvojega konja nič ne daj.
—	Vse vzame vrag, samo hudobne ženske ne.
O ljubezni.
Turški pregovor: Ljubezen nastane iz pogleda; arabski pregovor: Ljubezen uastane iz odsotnosti. — Ni ljubezni brez trnja, ni ljubezni brez tekmeca. — Ljubezni ni mogoče skriti. — Treh stvari ne moreš skriti: ljubezni, gora in velblodjega gonjača — Ljubezen je sladka kot med, a samo s kruhom.
—	Ljubezen je steklo, ki se zdrobi, če gu primes nerodno ali pa premočno. — Ljubezen skoz vse življenje je junaštvo.
Poroči se s hčerko nižjega, in ne daj hčerke višjemu, kakor si ti sam. — Če kupiš platno, poglej na rob, če se poročiš, poglej na mater. — Če greš na vojsko, misli enkrat, če greš na morje, misli dvakrat, če stopiš v zakon, trikrat! — Nobena reč na zemlji ni slabša, kakor če se poročiš z bogato, prevzetno in vladehlepno žensko. — Ljubezen pozna lasteu tuj jezik, zakon se povrne k materne-mu jeziku. — Zakon pokvari ljubezen. — Prvi čas zakona je med, drugi surovo maslo, Iretji je smola. — Ženska hišo gradi, ženska hišo podira. — Tudi dober zakon je čas pokore.
Stanko Vurnik:
Impresionizem v slovenski umetnosti in XXXI. razstava.
Slikarji starejše generacije so to imo priredili razstavo brez mladih. Pri tem se je izkazalo, da je impresionistična struja pri nas 5o vedno tako močna, da se drži kljub ekspresionizmu in neokdasicizmu, kakor bi botela preživeti oba modernejša stilska po-kreta. Prav tem takim razmeram so podobne umetnostne razmere na Češkem, Bavarskem, Avstriji, bi rekel v južni, srednji, alpski Evropi sploh.
Če se ogledas po umetnosti vodilnih evropskih kulturnih centrov na severu io za-padu, ee zdi impresionistična umetnost pri nas nekaj zaostalega. N' okrilju modernega Individualizma je pokazal abstraktni stil Evrope zadnja leta dvoje glavnih nians; eni, skrajno subjektivistični so r?kli ekspresionizem, ki so ga pretežno gojile "evernoevrop-ske, germanske dežel«, drugi, skmjno objek-tivistični stil se je v obliki kubizma razvil istočasno na zapad't, v romanskih deželah ob Sredozemskem inorji>; dar^s jo predelal kakor se zdi, neko metamorfozo do neoklnsi-cizrna. Ta novi sti' objektivnega pojmovanja snovi, teles, barve, znanstveni sMl centrirane ali uravnovešene kompozicije je p "a vi analo-gon modernim znanstvenim metodam in moderni filozofji
Obadva modernejša stilska pokreta velike Evrope sta učinkovala i na umetnost srednje Evrop", vendar je ta klj ib vsemu še Ohranila sve j impresionistični osnovni ton in plačuje v okrilju tega le neznaten tribut modernejšim težnjan.
; Faktično je ta impresionizem v umetnosti alpskih dežel problem, ki vpije po reš;tvi baš v našem času, ko se iščejo specifične diference med umetnostnimi individualnostmi. Ze od nekdaj je namreč igral subjektivno optični način gledanja in pojmovanja predmetov v naši umetnosti veliko vlogo. Slovensko renesančno in visokorenesančno slikarstvo (do 1. ca 1650.), še bolj baročno (do 1. ca 1725.) ter rokokojsko (do 1. ca 1750) je odvisno od italijanske umetnosti, loči se pa od umetnosti svoje vzornice baš ne v zadnji vrsti ravno po impresionističnem pojmovanju predmetov, katere pojmuje Italjan za vseh teh stilskih pokretov neprimerno bolj objektivno, taktično. Za apriorncformalni italijanski estetski okus so naše baročne figure s svojimi disproporcioniranimi udi in impresivno obdelavo gotovo nekaj manjvrednega (primeri dr. J. Mantuani: »deteriorizirr.nja tuj h vzorcev je specifična diferenca slovenske umetnosti« (?!), vendar ni dvoma, da imajo te naše slike več subjektivnih vredno-;t od italijanskih. Ta razlika ni slučajna, ampak mora nujno izvirati iz različne psihološke konstelacije prebivalstva ob sredozemskem morju in na kont;nenlu severno od ItaTje. Ta impresionizem torej, ki se je pri nas skromno pojavil že v renesansi in baroku, se močno razvil v prvi polovici XVIII. stoletja in dosegel z Layerji na prelivu v XIX- stoletja nekak višek, se drži v novem veku prav do »zadnjega baročnega slikarja« Lan-gusa, da koj nato zopet z vso silo bukne na dan za generaeje naših modernih impresionistov, katerim so s svojim delom pripravljali pot deloma že Karinger, Šubici in Franke. Malone istočasno kakor na Francoskem, torej za nas zelo zgodaj, se pojavi impresionizem kot samostojen stil tudi pri nas, se razmahne v nekako klasično dobo našega slikarstva ali vsaj v enega izmed njegovih najlepših viškov iu traja potem — celih dvajset let delj kakor v veliki Evropi.
Taka razmišljanja skoro nas navajajo na sldep. da je alpskemu kulturnemu krogu v okvirju spioSno;;evernega s < jektivizma nekako prirojena med drugimi tudi ta impre-slonist čnočulna poteza in morda se bi dala ta domneva kdaj potrditi, posebno če pomislimo, da je bila vsa naša romanistična umetnost odvisna samo od benečanskega impresionizma, nikoli od rimskotoskanskib vplivov.
In s teh vidikov, men'm, je treba motriti i XXXI. razstavo, ki je naravnost neke vrste konfesija k temu stilu in koj se mora pokazati, da našim najboljšim umemikom bas ne smemo očitali nesodobnosti, nego ravno narobe: veseli smo lahko, da smo doživeli enega najlepših razmahov slovenskega slikarstva.
liazstava dobro ilustrira skoro vse razvojne etapo impresionističnega stila od poznega realizma pa do zadnje, poznoimpresio-uisticne faze. Najstarejši slikar. Vesel, je razstavil i stilsko najstarejše slike, postavim Tihožitje št 139, ki je veren odraz objektiv-uorealistične dobe izza predmetnega niateri-aiizma XIX. stoletja. Ostala njegova dela že kažejo oni a materialni, subjektivni stil, katerega višek predstavljajo na razstavi Jamo-movn, Kobilčina, Vavpotiiieva, Klamenčičeva j dela. Pa vendar Jama v zadnjih delili že jas neje gradi, centrira, uravnovesil je v čisto sil ko vito pojmovanih, nestatičuib kompozicij je j pri njem iu Kobilci vedno manj, zadnji že često taktično pojmuje svoj predmet. To ><> Uibuti uoveniu, impresionizmu antipodaemu
življenjskemu čustvu, pa vendar je baza I* vedno impresionizem. Jakopič se v drugi smeri oddaljuje od narave, katere doslej našteti še niso zapustili: on liomponira često iz fantazije in njegove barvne kompozicije so bolj izraz čisto subjektivnega liričnega razpoloženja, so bolj pesniške metafore kakor pa posneta narava; pa vendar je njegov s lil še vedno navezan na optično-čutno razmerje. Še najmlajši umetnik, ki je zastopan na razstavi, Zupan, ki gradi že povsem v modernem, abstraktnem smislu, ki slika idealna krajine kakor iz pravljic, še ta v barvi kaže, da je izšel iz te struje, kar kaže izmed mladih čisto zavedno tudi Jakac. Tako moremo reči, da je pač najmočnejša struja pri nas še vedno impresion:slična. Ta način slikanja se nikakor ne more odtrgati od slovenske slike in pri vsem spoštovanju do Pilonove umetnosti, se nam ta v svojih delih vseeno zdi tujec, kakor umetnost, bratov Kraljev pri na.« najbiže tudi ne bo vzgojila velike šole.
Še glede kritike in glede občinstva bi rad izpregovori) besedico.
Zelo razširjeno je mnenje, da naša inteligenca nima smisla za umetnost in da morajo baš zato umetniki stradati. Inteligenca ima naravnost velik smisel za umetnost in bi iz srca rada prodrla v umevnnje modernega umotvora, če bi ji kdo ponudil prave pomoči oziroma, če bi naša časopisna kritika malo drugače zadoščala obstoječim potrebam- Namesto da bi časopisi skrbeli za posredovanje med umetnino in občinstvom, dajejo prostora takozvanim kritikam, kjer razni dobromis-leči gospodje avtoritativno izjavljajo, kako so jim slike pogodi ali da jim niso všeč, da niso po njihovem okusu ali da ne pristojajo v moderno stanovanje. Kaj gledalcu mari, ali ima X okus ali ne in kakšnega ima, vsak človek bi najrajši sam prodrl v umetnino, da bi kaj imel od nje — kritiki pa z vso silo delujejo zoper umetnostno izobrazbo občinstva. Sodba o kvaliteti je nekaj tako zelo subjektivnega, da najmanj za petdeset odstotkov ne velja, zato pa rajši dati interesentom sredstva v roke, to je edina možnost, da se interes za umetnost dvigne!
Na drugi strani je treba reči, da je bila zimska razstava zelo povoljno obi&kana in da so imeli prireditelji prav, da so skrbeli za vodstva po razstavi. Samo s smotrenim delom bo mogoče zagotoviti naši umetnosti eksistenco, zakaj še vedno ni dovolj prodrla ziivest, da je dolžnost vsakogar z nakupi pod-pirati umelnost in umetnike. Saj vendar kupljena umetnina ostane za vse poznejše roda. ve kot dragocen, da vedno dragocenejši spomin, saj nudi vsak dan novih estetskih užitkov in ima tudi s čisto materijalnega stališča slika iz časa klas'čne epohe slovenskega slikarstva čezdaljs večjo vrednost, da pač ne govorimo dosti o tem. da se presoja. učenjak po knjižnici, okus in duševna kultura posvet-njaka pa po slikah, ki vise v njegbvem stanovanju ...
* r *
pr Pet eb^ntra-korcertov Fiiharmonične družbe v Ljubljani. Filharmonična družba v Ljubljani priredi tudi tekom letošnje koncertne sezone vrsto abonma-koncertov, na katerih se bodo izvajala najrazličnejša dela iz moderne glasbene literature, bodisi naše jugoslovanske kakor tudi splošno svetovne. Prvi abonma-koncert se vrši v pondeljek dne 12. januarja 1925 in ga izvaja priznano izvrstna zagrebška operna in koncertna ga. Maja Strozzijeva, Na sporedu ima različne pesmi modernih hrvatskih avtorjev, kojih besedilo je vzeto iz narodne lirike. Drugi del njenega koncerta pa tvorijo izključno samospevi ruskega modernista Liborja Stravinskcga. II. koncert se vrši 26. januarja in sodeluje na njem Z e p i č e v komorni Kvartet iz Zagreba. Dne 16. februarja bomo pozdravili na III. abonma-kor-certu znani izvrstni Tkalčičev trio, v katerem sodelujeta poleg slavnega virtuoza na čelu g. Tkalčiča, še zagrebška konservatorij-ska profesorja Hummel (vijolina) in naš rojak Ciril Ličar (klavir). Na IV. koncertu dne 16. marca se nam predstavi eden najboljših jugoslovanskih pianistov, mladi izredno nadarjeni Stančič. Kot zaključek nastopi na V. koncertu 20. aprila zagrebški instrumentalni sekstet (pihala in rogovi), ki izvaja dela moderne francosko glasbe, v prvi vrsti dela komponista Vincent* d'lndy. Priglase za te abomna-koncerte sprejema od t. januarja dalje Matična knjigarna ua Kongresnem trgu. Sedeži za vseh pet koncertov stanejo po 150, 120, 90, 75, 60 in 50 Din.
pr tz literature e vprašanju srednješolske
reforme. Vsem, ki se zanimajo za našo srednješolsko debato, priporočamo, da si naročijo: Bayerische Blatter fiir das Gymnasialwest.u. Bam' i30. Vi eli 3: Humanisinus und Antike. Verlag K. Oldenbourg, Mtlnchen. 1924. Cena 1 M (po naših knjigarnah kakih 30 Din). Uredništvo omenjene revije je namreč izdalo letos posebno številko, ki se prodaja tudi nenaroč-nikom, v kateri jo preciziralo svoje stališče glede klasičnega pouka na srednjih šolah več odličnih znanstvenikov najrazličnejših strok. Objavljen jt- tudi prav lep prispevek k enketi: Die lurvvriiscbe Bildung itn Leben od Her-uuiiiuu Bahra. Poleg tega obsega omenjena
Številka še razprave: Zeitfragen des Gymna-siunis, Antike und Abendland, Der Lehrplan
von 1829 in pregled strokovnega časopisja in novejSih knjig, ki so izšle zlasti na polju klasične filologije. (Na str. 227 n. pr. jo omenjena Steinplinger, Die E\vigkeit der Antike, kjer opozarja referent posebno na odstavek: Hel-lenlsches im Cbristentum.) Podobne publikacije kakor omenjena *o neobhodno potrebne vsokeniu filologu, ki noče izgubiti znanstvenega stika s svojo stroko.
pr »Zgodovino umetaosti pri Slovcncih, Hrvatih in Srb'h« (spisal dr. I. Mal; izdala Narodna Galerija, 144 strani, 69 slik; broš. 52 Din, vez. 59 Din) so praški »Narodni Listi« Cehom takole priporočili: » ... To je zanimiva knjiga po bogastvu zbranega materiala, tako da se mi zdi dolžnost ne le nasproti bratski Jugoslaviji, ampak v prvi vrsti nasproti nam samim, ki nam je ta kultura takorekoč neznan svet (in vendar le tako čudovit), da bi imeli to knjigo kmalu v češkem prevodu. To bi bil v resnici zaslužen čin... toplo priporočamo to knjigo vsem, ki znajo pri nas slovensko.« — Belgrajski »Trgov.nski Glasnik« pa pravi: » ... Hvalevreden je napor pisatelja, s katerim nam je dal sintentično knjigo naše umetnosti, ki jo bodo vsi s pridom uuo-rabljali, posebno pa oni, ki jo bedo rabili kot gradivo za obširnejša dela.« — Zato pri bo-,žičnih in novoletnih nakupih ne prezrite tega dela, ki je za svojo obsežnost po ceni, za stroko pa edino v Jugoslaviji.
pr Kipar Iran Sojč v Mariboru'(Cankarjeva ul. 26), priznan umetnik svoje stroke, je izdelal te dni prvovrstno pogoden relief v kamnu velikega Slovenca škofa A. M. Slom-• ška. Vsi strokovnjaki in osebe, ki so Slomška ■še poznali, so se izrazili, da tako dovršenega Slomškovega portreta doslej nismo imeli. Klesan je po Slomškovi fotografiji — menda edina, ki je ohranjena — naprsni križec pa je odtisek križca, ki ga je Slomšek nosil kot škof. Relief preka.-a po svoji naravnosti in mojstrski izdelavi Slomškov kip, ki ga je napravit Zaje za mariborsko stolno cerkev. Želimo le, da bi se Sojču skoro nudita prilika, da bi izvedel tudi svoj zamistek javnega Slomškovega spomenika v mariborskem parku in mesto Maribor pričakuje zlasti od novega občinskega sveta, da se bo oddelžil neprecenljivemu delu prvega mariborskega škofa in slovenskega nepozabnega kulturnega delavca A. M. Slomška. Omenjeni Stjjev relief škofa Slomška je naročil vladika dr. A. Karlin in bo vzidan na stopnišču škofijskega dvorca. — Ko smo že pri tem, ne moremo mimo, ne. da bi omeniii še nekaj novejših Sojčevih del. Znan je njegov nagrobni spomenik dr. K. Vorstovšku na pebrežkeni pokopališču, ki je Ml odkrit-letos ol> mladinskih dnevih in je Ml ob zadnjih Vseh svetih predmet spiošikga občudovanja. Izredno ljubko in globoko zamišljeno delo je nadalje nagrobni spomenik dekanu Jožefu Ozmecu v Ljutomeru, ki s svtjo centralno postavo Kristusa kot dobrega pastirja vsakogar očara. Nežnost Kristusovega objema dveh belih ovčic, ki je v spomeniku tako lepo izražena, človeka res globoko doj-me. Za župno cerkev na Goniilskem je napravil izborno posrečen baročni tabcmakelj, da kar ne verjamemo, da more biti to novodobno delo, ki se zliva z cslalim oltarjem v skladno enoio. V mariborskem gradu, kjer je Grajski kino, je restavriral s tako veščo roko in naravno*verjetnostjo staro umetniško stopnišče, da nihče ne zasledi teh dostavkov in popravil, ako ni na lo posebej opozorjen. Za župno cerkev Sv. Jurij ob Pesnici pa je izgotovil pravkar božične jaslice, ki so v nagih cerkvah posebnost, ker združujejo praktičnost in umetniško ceno v eno. Zlasti mični so na teh jaslicah trije angelci, ki sede na linici božjega hlevčka in pojo »Mir ljudem na žemljic. In tako bi mogli to vrsto podaljšati zdaj že s skoro neštetimi Sojčevimi deli od njegovih kipov v Ulmu do njegovega spomenika rajnemu veleučenemu dr. Avguštinu Ste-genšku, ki nam je Sojča pravzaprav odkril in uvedel v svet. Umetniku samemu, pa, ki se bliža petkrat desetemu letu trpljenji polnega življenja iu snuje kot begaboječ in skromen mož v miru s svojo družino, želimo, da bi se spomnil nanj tudi slovenski narod, kateremu je dal kot najzvestejši sin vso svojo silo umetniškega stvar janja.	Josta.
Narcto gledišče v Ljubljani.
Opera. Danes, 28. decembra, ob treh popoldne ob znižanih cenah se izvaja »Rigo-letto« z g. Primožičem kot gostom. Druge vloge pojejo gdč. Frisekova in gdč. Sfiligo-jeva ter gg. Betetto, Banovee, Fugclj, Moho-rič, Šubelj itd.
Drama. Danes ob treh popoldne pri znižanih cenah se uprizori veseloigra »Firma P. B.« — Ob osmih zvečer »Hamlet«. Obe predstavi sta izven.
	mmM	iipiSjMi
	K&sbG	
		
'mmmm^mm		
Trubadur v sedanji uredbi je brezhiben. Dovolj poroštva za to bi bil že vzorni kvartet: ge. Lovšetova, Thierry-Kavčnikova, gdčna dr- Adrijan, Popov, ki ima vsak izmed njih toliko pevskih vrlin, da bi morala opera uspeti, če bi prav režija ne bila tako skrbna, kot jo bila to pot in orkester ne tako tenkovestno obziren in zbori ne tako dobri, kot sicer zelo redko, in manjše vloge ne tako dobro zastavljene, izmed katerih sta zlasti dobra g. Zupan, ki dobro igra, tudi dosti lepo poje, saj mu glas vedno bolj poln postaja, tako da upravičeno upamo, da ne ostane v pevski izobrazbi sredi pota, in ga. Ribičeva, ki se njen glas po barvi vedno bolj prilagoja glasu ge. Lovšelove, tako da smo prvi hipec posluhnili, ali ni to morda ga. Lovšetova. Ga. Lovšelova, ki ji je glas — se nam zdi — postal izdatnejši, in se je osvobodila v igri, nas je zadivila s prečudno jasno sinjino svojega glasu, vso s solncem pozlačeno; ga. Thierry-Kavčnikova je pretresala z mogočnim patosom, ki je popolnoma odgovarjal grozni zgodbi, ki je odsevala v votlem temnem bobnenju njenega glasu, iz prerazburkanega besnenja blaznost-ne goresti se razlivajočega, do strastnega so-4 vraštva v neugnanem srdu se razživljujočega: zares v živo je šlo- Dr. Adrian je tokrat pokazal bogastvo, v silno lepi, čitfi višini pred vsem blišč svojega grla; že v začetni rorrmnci je zasijal, v sloviti sstrettk smo se pa zavedali, da je to pevec, ki ga prožnost — in komaj da ne rečemo mehka opojnost — njegovega glasu približuje značaju itnrj»nsklh pevcev; aH bo kdaj člen v verigi teh slavnih mojstrov, je, menimo odvisno samo od njegove vztrajnosti, če ima dovolj opore v njegovem umetniškem stremljenju. G. Popov nas je z lepo, pravilno slovensko izgovarjavo resnično presenetil. Marsikateremu rojenemu Slovencu naše opere bi bil lahko v zgled, saj je lepa izgovarjava v naši operi še prava pastorka. Čudno seveda ni: dirigenti in kore-petitorji se otepajo z notami, ritmom, morcla še malo z dinamiko in agogiko: z izgovarjavo se ne utegnejo, pa se zdi, da trdi zm<sla nimajo za njo. Nikakor si ne moreni misliti dirigenta ozir. korepetitorja, ki bi imel čut za jezikovno lepoto, ki bi slovensko glasoslovje poznal, pa bi pevcem pustil jezik tako mrcva-riti, kot ga mrcvari le preveliko število naših solistov. Saj prav vzorna, popolna bosta v tem samo Betetto in ga- Lovšetova; venj ta hip bi si ne upat prav nobenega več srm napisati, dasi j'ma ta in oni n. pr. Banovee pride prav v bližino. Kako popoln, vzorcu p?vec je g. Popov, smo zdaj še posebno jasno doumeli. — Če se nflši .upravi posreči, vse predstave spraviti na to višino, bo naša opera Se zavidanja vredna.	K.
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja, 28. decembra ob 3. uri popoldne: FIRMA P. B., ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Ob 8. uri zvečer: HAMLET. — Izven. Pondeljek, 29. derembra: zaprto. Torek, 30. decembraj SUMLJIVA OSEBA.
—	Bed A.
Silvestrov večer, 31. decembra ob 3. nri pop.: DANES BOMO TIČI, ljudska predstava pri zniSanih eenah. — Izven. Novo leto, 1. januarja ob 8. uri zvoier: CY-RANO DE EERGERAC. - Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8. nri zvečer. Nedelja, 28. decembra ob 3. uri pop : RIGO-LETTO, gostuje baritonist R. Primožič,
—	Znižane cene. Pondeljek, 29. decembra: zaprto.
Torek, 30. decembra: CARJEVA NEVESTA, gostuje gdč. Gjungjeuac iz Zagreba. — Red E.
Silvestrov, 31. decembra: NETOPIR,, ljudska predstava pri znižanih conah. — Izven. Novo loto, 1. januarja ob 3. uri pop.: GORENJSKI SLAVČEK. - Izven.
Ifarocfno listnice v Mariferu.
Nedelja, 38. dec. ob 15. PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. - (K ti poni.) Nedelja, 28. dec. ob 19.30: PRI TREH MLADENKAH. Red E. — (Kuponi.) Ponedeljek, 29. dec.: Zaprto. Torek, 30. dee.: RAZPOROKA. — Bed A.
(Zadnjič v sezoni.) Sreda, 31. dec.: Zaprto.
Četrtek, 1. jim. ob 15.': PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. - (Kuponi.) Četrtek. 1. jan. ob 19.30: PRI TREH MLADENKAH. - (Kuponi.)
Pridobivajte novih
Gosp o dar sivo.
Svstmm poraba solitra.



Važnost čilskega solit ra za kmetijstvo .in industrijo so spoznali okoli letu 1830. V prvih dvajsetih letih je bila njena poraba v primori z današnjo neznatna, kajti lota 1810. jo znašala komaj 10.1100 ton. Tudi način izko-riščavanja mde čilskepra solitra, tako zvani »kališ« (Caliche), je bil šo zelo priprost in neraoijonalen.
Šelo okrog polovico prešlega stoletja je bi|n vsled vpliva Llehlg-ovega proučevanja iu znanstvenih preizkusov, ki sta jih na Francoskem izvedla Busspngaut; na Anjrleškem Loh in Gilbert (na Rotamstadtskcm preizku-ševalšču), natančno dognana vrednost čil-skaga solitra kot umetnoga gnojila. Ugotovljeno je bilo, da se dušik, eden najslavnejših hranilnih snovi rastline, nahaja v čilskem solitru ravno v taki obliki, (solltrnl kislini), ki jo rastline brez vsako predhodne spre menihe lahko uporabijo za prehrano, cesar ni mogoče trditi o drugih dušičnatih gnojilih.
Poraba čilskega solitra 1870. leta je zna-'šala že. 130.000 ton. V to dobo spada tudi začetek zboljšanja kmetijske produkcije in skupaj ž njim začne najrlo rasti tudi poraba čilskega solitra, ki se je v tridesetih letih več nego podosetorila ter dosegla 3900, leta 70 1,435.000 ton. Iz tega je razvldeti, da jn bila poraba in širjenje čilskega solitra v tesni zvezi z napredovanjem poljedelstva v svetu in ni dvoma, da ima to umetno gnojilo svoje po-ebne zaslugo za uspehe današnjega kmetijstva.
Današnja potreba po čilskem solitm v naprednih državah, kakor so Belgija, ITo-landska, Angleška, Francoska in drugo je tako rekoč neobhodna in to države bi se znašle v veliki stiski — kakor se je to dogodilo v dobi svetovno vojno —, čo bi se ne mogle preskrbovati s potrebnimi množinami tega nmetnega gnojila. Pomanjkanje čilskega solitra pri poljedelstvu teh dežel bi takoj pro-vzročilo znižanje žetvenih donosov.
Ker je poraba čilskega solitra obča in ni omejena na vrsto zemlje ali na vrsto te ali one setve, je razumljivo, zakaj se napredek poljodclstva posameznih de*el more nekako prosojevati na podlagi porabe toga umetnega gnojila in zakaj je višina žetvenih pridelkov v tesni zvezi z obsežnostjo njegovo uporabe. Naj navedemo kot zgled Belgijo in Holandsko, ki v primeri s svojim obsegom rob Ijonaj več-čilskega solitr.a in ki kot. posledico teg-n dobivajo največji srednji pridelek Rri pšenici in sicor na hektar:
Poraba čil. Srednji žetveni solitra pridelek na 1 ha Be^ija 1923	l.r6.375 ton 25.7 stotov
IIo'andska 1923 123.150 ton 28 stotov
Ze prod svetovno vojno je bilo jasno, da je preskrbovanje kako države z dušikom zolo važno vprašanje ne samo z kmetijskega in gospodarskega stališča, ampak tudi iz stališča državne obrambo. To jc dalo spodbudo za raziskovanja, kako bi so dalo dnšičnate spojine, ki so potrebne za kmetijstvo in industrijo, sestavljati iz zračnega dušika, ki ga je v naši atmosferi v ogromnih množinah. Ta raziskovanja so prav dobro uspela in od 1933. leta nadalje so je iznašlo nekoliko industrijskih načinov za vezanje zračnega dušika in tvorjenje dušičnatih spojin (sintetične dušičnate spojino), ki se porabljajo kakor nmetna gno'i'a (norveški soliter, ap-nov dnšik in dr.) ali kakor sirovine za industrijo (dušična kislina).
Vzlic tem velikim iznajdbam je poraba čilskega solitra stalno rastja, kar je pripisovati njegovim lastnostim in ceni, po kateri se proizvaja in prodaja. Stalno zvišanje porabe čilskega solitra se vidi iz sledečih številk:
1980 1,435 000 ton
lOfifi 1,750.000 ton
11)10 2,303.000 ton
1913 2,740.000 ton (pred voji;o)
1916	2,590.000 ton (za vojno ind.)
1917	2.800.000 ton (za vojno ind.)
1018 2.930.000 ton (za vojno ind.!
1919	905.000 ton
1920	2,700.000 ton
1921	1,100.000 ton
1922	1.293.000 ton
1923	2,159.000 ton
V zadnjem poljedelskem letu 192:1-24 je znašala poraba čilskega solitra 2,198.000 ton.
Za časa svetovne vojne je takorekoč co-\>kupna poraba čilskega solitra btla namenjena vojni industriji. Po dokončani vojni, ko jo ponehala potreba po napravi jan ju raz-strelivnlh snovi, se je čilski soliter zopet začel porabljati v poljedelske svrhe, lo v prvih povojnih letih jc bila njegova poraba zmanjšana ia razlogov, ki so znani vsakemu, ki zasleduje uporabo vseh umetnih gnojil.
Zanimivo je navesti posamezne države, v kolikor so udeležene nn porabi čilskega solitra. Od 2.192.000 ton, porabljenih V letu 1923 in 1921, odpade največji del na Evropo in si-•er 1,106.000 ton; za njo Zedinjene države nmeriSke: 987.090 ton in nn vso ostale zemlje: iSu.OOG ton. Poraba čilskega solitra v kme-
tijske svrho v sezoni 1923-1924 se med posa>-mozno države ruzdeli sledeče:
Belgija	156.375 ton
Holaudska	123.150 ton
Francoska	260.000 ton
Angleška	81.640 ton
Španija	J11-374 ton
Italija	51.000 ton
Zedinj. države	979.000 ton
Češkoslovaška	41.000 ton
Danska	57.678 ton
Švedska	15.886 toni
Japonska	63.118 ton
Nemega (z Avsiro-Ogrsko vred) jo bila pred svetovno vojno velik odjemalec čilskega solitra (blizu 1,000.000 ton). Za čas vojne je bil uvoz popolnoma ukinjen in po sklepu miru se jo vsled neugodno nemške valuto poraba čilskega solitra v tej državi znižala na najmanjšo množino (okrog 20.000 ton v 1. 192;!.) Svojo današnjo potrebo po dušiku krije Nemčija s sintetičnimi gnojili. Vendar je,/, gotovostjo pričakovati, da bode tudi v tej državi, potem ko se bodo uredile njene finančno razmere, zavzelo čilsko gnojilo zopet svoje važno mesto. Navzlic vsem neprili-kam, s katerimi se ima boriti povojna Nemčija, in navzlic zelo razviti industriji sintetičnih dušičnatlh gnojil (računa se, da jih je bilo v letu 1923-1924. producirano okrog 250 tisoč ton), sc na vso moč trudi, da zviša uvoz čilskega solitra, ker uvideva, da z domačimi dušičnatimi gnojili nikakor no moro doseči najvišjih pridelkov v poljedelstvu.
Predvojna poraba čilskega solitra v Srbiji je biia neznatna. Dežele, ki so spadale prej k Avstro-Ogrskl (Vojvodina, Hrvatska, Slovenija in Dalmacija), so ga potrebovale v zadnjih letih povprečno okrog 2.500 ton na leto. Minolega leta — decembra meseca —> je prispel prvič direktni transport čilskega solitra čez Trst v našo državo. Z ozirom na to pri nas še malo poznano gnojilo in z ozirom na denarno krizo, ki splošno tu vlada, je znašala prodana količina čilskega solitra samo okrog 600 ton. Vse kaže, da so bo njegova poraba v prihodnjih letih znatno zvišala in prepričani smo, da bo od večje uporabe tega umetnega gnojila, četudi ga moramo plačevati v inozemstva, imelo koristi naše kmetijstvo in naši kmetovalci.
Ko se govori o čilskem solitru, se večkrat opozarja, da bo ta ruda v kratkem izčrpana. To se pa poudarja deloma iz nein-formiranosti, deloma iz gotovih interesov, zato jo umestno, če so tu točno pojasni -tudi to vprašanje. Po zadnjih preiskovanjih iz leta 1923. je dognano, da se bo mogla ruda čilskega solitra (kališ) kopati še najmanj 200 let, če so računa, da so bo letno izkopalo za 3 milijo:,e ton čistega blaga, medtem ko znaša današnja poraba komaj 2,200.000 ton. 200 let pomenja gotovo znatno dolgo časovno razdobje iu današnji kmetovalci so lahko mirni in brez skrbi, da bi jini tako hitro zmanjkalo čilskega solitra.
g Carinski dohodki. V prvi desetini meseca decembra 1024 so znašali carinski dohodki 51,110.022 dinarjev napram 38,557.969 dinarjev v prvi desetini 1923. — Od 1. aprila 1024 pa do 11. decembra 1024 so dosegli carinski dohodki 1195,903 809 dinarjev, medtem ko so v istem razdobju 1923 znašali 1217,030-835 dinarjev.
g Uradni tečaji za januar 1925. Finančno ministrstvo je objavilo uradne tečaje za incsec januar 1925, ki so sledeči: napoleon-aor 265 D^n, turška lira .300 Din, funt šterling 315 Din, dolar 07 Din, nemška zlata marka 16 Din, poljski zlat 13-50 Din, 100 francoskih frankov 360 Din, 100 švicarskih frankov 1208 Din, 100 italijanskih lir 286 Din, 100 belgijskih frankov 332 Din, 100 holand-fskih goldinarjev 2706 Din, 100 češkoslovaških kron 202 Din, 100 romunskih lejev 34 Din, 100 grških draliein 120 Din, 100 bolgarskih levov 49 Din, 100 danskih kron 1190 Din, 100 švedskih kron 1810 Din, 100 norveških kron 1016 Din, 100 španskih pezet 932 Din, milijon avstrijskih kron 942 Din in milijon madžarskih kron 910 Din.
g Razstava za industrijo kož ▼ Milana. Dne 22. januarja 1925 se otvori v Milanu pr-vn razstava za industrijo kož. Razstava bo imela posebne sekcije, kakor: kože za vse stroke industrije, koža za vse vrste čevljev in za drugo obutev, kože za potniške torbe, za predmete za potovanje, za sedlarje in za vse vrste pasov; koža za stroje in orodje za industrijo itd. Istočasno se bo vršil: Kongrea trgovcev s surovo in predelano kožo, Narodni kongres industrijalcev obutvi in narodni kongres prodajalcev obutvi.
d Češkoslovaška premogovna industrija v novembru 1924. V mesecu novembru 1924 so jc nakopalo v ccli Češkoslovaški 1,097.000 ton črnega premoga (v oktobru 1924. leta 1,112.000 ton) ter 1,786.000 ton rjavega premoga (v mesecu oktobru 1924 1,789.000 ton). Produkcija koksa je bila v novembru 1924 140.000 ton napram 150.000 ton v oktobru 1924. V novembru 1924 je Češkoslovaška izvozila 87.000 ton črnega premoga, od tega 2858 ton v Jugoslavijo (oktobra 1924 2158 ton), 253.000 ton rjavega nremoga ter 2i.CQ0 ton koksa.
Borze.
27. decembra 1924.
DENAR:
Zagreb. V prostem prometu so danes rotirali sledeči kurzi: Italija 2.835 do 2.81 (2.831 do 2.861), London 312 (311.30 do 314.30), Newyork 6G.10 do 6G.20 (65.70 do 66.70), Dunaj 0.0937 (0.0925 do 0.915), Pariz 3.08 (3.575 do 3.625), Praga 201 (1.995 do 2.025), Curih 12.84 (12.83 do 12.93). Tendenca slaba.
Curih: Belgrad 7.75 do 7.85 (7.775), Berlin 1.228 (1.228), Italija 22 do 22.10 (22.10), London 24.24 do 24.26 (24.18), Newyork 515 do 515.50 (515.70), Pariz 27.75 do 27.80 (27.75), Praga 15.60 do 15.65 (15.625), Dunaj 0.00723 do 0.00727 (0.00725).
Dunaj: Devize: llelgrad 1P75, Kodanj 12.4S0, London 334.600, Milan 3032, Newyork 70.935, Pariz 3S32, Varšava 13.600. Valute: dolarji 70.460, angleški funt 332.200, francoski frank 3S20, lira 3000, dinar 1071, češkoslovaška krona 2130.
VREDNOSTNI PAPIRJI:
Dunaj: Alpine 391.000, Greinitz 153.000, Trboveljska družba 450.000, Hrvatska esk. banka 179.000, I.eykam 116.000, Jugoslovanska banka 60.5000, Gutmann 86.500, Slu ves 73.000.
BLAGO.
Novi Sad: Pšenica 417.50—4°5, ko-uza 187—190, moka bazis »0« 600—610. Položaj nespremenjen.
Električna j
Med zahtevami, ki so jih udeleženci lansko leto stavili in na katerih vztrajajo še sedaj, naj omenimo še tc-le:
Mostovi. Najtežja točka za prizadete in za koncesijonarko je ta. Za prve zato, ker bi pri malem številu mostov nastajale grozne neprilike v obdelovanju polja, v odvažanju sa ležev s polja, travnikov in hoste domov, oziroma pri dova/anju vsega potrebnega od doma na polje, travnike, ter bi bilo sploh odvzeto tako lahko kretanje in promet kot je sedaj. Tajiti se ne da, da ima večje aH manjše število mostov na gospodarstvo in promet velik upliv. Pa še precej velik vpliv ima! Ker bodo pa, kot se pričakuje, ob cen-ntrali in napravi sploh nastajala nova poslopja: hišo, tovarne itd., zato je gotovo, da fco tudi promet z ene strani kanala na drugo stran znatno, da, celo obilno bo porastel. Na to treba misliti žo sedaj, ko se grade mostovi. Treba je torej zado:-,Ino število mostov in
tudi dovolj širokih. Pozneje ne bo novih mostov uihče več delal, niti koncesijonarka, niti privatniki, uiti kdo drugi. Popuščanje v tem oziru bi sedaj ne bilo na mestu. Kar 1 mora biti, mora biti in narediti se mora sedaj, celo toliko, da bo zadosti še za dolga stoletja! Kar se tiče koncesijonarke, jo pa gotovo njej zelo neljubo, če bi morala postaviti samo en most več kot si ga zamišlja. Radi verjamemo pripovedovalcem, da so — naprošeni, aH nenaprošeni od graditeljice — posamezni člani komisije prizadetim oziroma most zahteva,jočim upravičencem ponujali lei>e denarne vsotice, čo se izjavijo, da tega in lega mostu ni treba. Gre se za milijone, kdo jih profitira, ali koncesijonarka, ali pa ljudstvo, ki bo ostalo na tej grudi in se bo še priselilo semkaj. Mnenja smo, da bi moralo zmagati ljudstvo, ki žo itak med vsemi, ki bodo imeli korist od naprave, dobi najmanjšo odškodnino, prispeva pa k zgradbi največ. Pa je vendar nekoliko nevarno, kajti še en faktor je, ki govori v zadevi mo-| stov t. j. rečna plovba. Kedaj bo le-ta prišla do udejstvovanja v kanalu, jo nam težko odgovoriti. Vemo pa, da toliko časa ne, dokler ni regulirana Sava od Siska do sem t. j. do kanala. Pa poglejmo v zemljevid in vidimo, da je že samo od kanala do Zagreba ( nad 40 km, a od tu do Siska pa ni nič manj, ! ampak še več. Tn kot so razmere že precoj čas so danes in bodo še, bi človek mislil, da nikoli ne pride do regulacije Save. Pa tega ne želimo.
Rečna plovba je pa tem hitrejša, varnejša in ložja, čim manj je ovir. Med te ovire pa — pravijo, — da spadajo tudi mostovi. — Bodo se pa najbrže eni aH drugi t. j. ude-| ležeuci kot graditeljica držali tozadevnega j paragrafa vodopravnega zakona. — Širino mostov zahtevajo udeleženci več kot tri metre, češ sicer niti z enim senčnim vozom | ne bo mogoče prek, kaj šc'e v slučaju, da bi se voz pobesil, ali da bi ce srečal s kako drugo vprego. Zn slučaj kake nevihte bo to lahko za kmete usodno, če bo vsled ozkih mostov oviran promet. — Graditeljica vstraja na tem, da nima pomena delati širših mostov kot tri metre. Pozna se namreč zopet pri denarju, kdor namreč plača meito treh metrov pet metrov širok most. — Udeleženci zahtevajo v svojih — lani predlo/enih in ie-tos ponovljenih — zahtevah, da se prepreči event. nesreče. Odgovornost za to naj nosi graditeljica, ki pa na to zahtevo ni reagirala. — Prav t ako so udeleženci zahtevali od koncesijonarke, da se zaveže poravnati vso škodo, ki bi nastala vsled pop'ave — po razpoku kanala naravnim polom aH pa kako drugače. — Omenimo tudi, da zahtevajo udeleženci javno razsvetljavo mostov in da kon-
cesijonarka tudi tega nI koncedirala. Dovozne rampe (nasipi) na most ue smejo imeti večje vspetostl kot 7 odst. Tako se glasi razsodba g. velikega župana. Je morda res, da se tudi na državnih cestah najdejo tako strmi klanci, a kjerkoli so, lam študirajo kako bi to strmino znižali. Bivši deželni odbor je nešteto cest — lahko rečemo — dal preložiti predvsem radi velikih klancev. Kdor ima dosti težkih voženj, ta ve kaj se pravi voziti po strminah. Kolika nevarnost, kolika izguba časa, in tudi koliko večjo mučenje živali po nepotrebnem! Radi tega so udeleženci podali ustmeno in pismeno zahtevo, da no sme strmec znašati več kot do 3 odst. — Igra pa pri tom zopet glavno vlogo denar. Čim bolj položna je rampa, tem več stane in sicer koncesijonarko. — Rampe, ki so 2 m in več nad terenom morajo biti zavarovane s potrebno varnostno ograjo, določa razsodba.
da je bil 29. decembra 1809 rojen W. E. Gladstone, poznejši angleški ministrski predsednik, velik prijatelj Ircev, nagleških katolikov in Jugoslovanov; zelo veliko je dopisoval s škofom Strossmayerjem;
da je slišal te dni Menars, radioamater
v mestu i!au v Pirenejih, klic >Halo, Evropa!«; ta brezžični brzoiav je poslal v Evropo g. Pal-merston z Nove Zelandije, torej ravno od nasprotnega konca zemlje;
da se je glasila nadalina brzojavka tako: le: Brezžični amaterji Nove Zelandije pozdravljajo francoske amaterje in se veselijo z njimi njih velikega napredka na polju brezžičnega brzojava;
da so v mestu Nanaimo v Kanadi ravno zapirali Roval-banko (kraljeva banka), ko se je pripel:al avto s šest olx>roženimi možmi; dva sta obstala pri vratih, eden je z revolverjem v roki prisilil uradništvo, da je šlo v zadnjo sobo in se ulegio na ila ostali trije so pa pregledali blagajno, vzeli iz nje deset tisoč funtov, nakar se je vsa družba spet odpeljala;
da so po pariškem zgledu mobilizirali v Chicngo 131. polk potom brezžičnega brzojava in je bilo v dveh urah vse moštvo skupaj; častniki so v vojašnico hiteče vojake pobirali po cestah z avtomobili;
da so dobili nelco vrsto mušic, ki ne grizejo, in so jih razširili v krajih grizečih mo-skitov, nakar so grizeče mušice kar izginile;
da so londonsko meglo vlomilci kar najuspešneje izkoristili;
da bo turška vlada podpirala družine, ki imajo veliko otrok; očetje šestih otrok bodo prosti vojaške službe, očetje štirih otrok bodo
služili izven polka, matere osmih otrok bodo dobivale na mesec deset funtov, L j. 14 tisoč
kron;
da se danes >Morda ne vešč poslavlja od
Tebe, želeč Ti srečno novo leto in upajoč, da si so dosti naučil; torej: nikar v družbi ne griži nohtov, ne glej drugim v časopise in pod pero, ne vabi ljudi k mizi, če ne veš, da je novodošlec vsem pri mizi sedečim všeč itd.j sploh, obnašaj se kot angleški gentleman.
Prijet vlomilec. V Kompoljah in po okolici se je izvršilo v zadnjem času več večjih iu manjših tatvin. Končno pa so le prijeli nevarnega postopača, ki se je potikal po okolici brez dela in je beračil po hišah. Dokazali so mu dva vloma in sicer pri Avgustu Klopčiču, kjer jo pokradel za 3000 Din razne obleke in perila in pa vlom v kočo Terezije Marinškove, kjer si je tudi nabral precej raznega blaga. Ko je uvidel dotični Jože Podlesnik, doma iz Šentjurja pri Doleh, da mu vse tajenje nič ne pomaga, je končno priznal in je bil obsojen z ozirom na njegove predkazni in predrznosti pri izvršetvi vlomov na 3 leta težke ječe.
eni
c »Bogoljub« objavlja v prvi številki za 1. 1925. mnenje, da jc treba odslej moliti za popolne odpustke po namenu sv. očeta šest očenašev itd. To mnenje pa ni v skladu s kanonom 934 in ga bo »Bogoljub« popravil v naslednji številki, ker sedaj to ni več mogoče. Da pa nc bo kake zmede, na tem mestu že sedaj opozarjamo na to, da gornje mne-' nje velja le za porcijunkulskc odpustke, za druge pa veljajo še vedno prejšnje določbe.
c Kongregacija »Žalostne Matere božje pri sv. Florijanu« ima radi obolelega g. prezesa sv. mašo 30. t. m. ob pol sedmih pri sv. Jakobu in nc pri sv. Florijanu. Popoldne ob pol petih shod.

svanja.
Dotična znana da~na, ki je pomotoma odnesla med pol 4. in pol 5. uro zavojček iz dam-skega salona M. Podkrajšek, Sv. Petra cesta, se prosi, da ga vrne.
Izgubil sem v petek zvečer v kinu Ljubljanski dvor pri pol osmi predstavi širok zlat prstan. Ker mi je isti zelo drag spomin, najditelja vljudno prosim, da ga prinese skladiščniku v Jugosl. tiskarni.
Ženska glace rokavica se je našla v tivolskem drevoredu. Dobi se v upravi Slovenca«.


i.mm ■iriran'	'
T> /T
IV J.
/ A

1.3 a J
/m
C: .-t.-.
; - k: A
6
W W
JSLfl J.,1
Vsaka drobn« vr«l!ca RFn J'50 oli vsaka heseAi 3© par, Najin t. :ijii 3 iU-il. Oglasi nod devel vrstic ss računajo vlis. Za odgovor ziiE,r,u-.ol
II \ R M O N IK A | K"pimo 2C0 do 30"! m' lepih
tri vrstna, hromaf.čna, se po fij^StOVfll lili zelo ugodni ce Ponudbe se prosi na Fenr
Kestni trg. ____
postaja
1$
1»
jI
ETJ m s® sa m es m M sa
IT
Ba
E
kokošje, račje, tioiie in gesji puh. oddaja vsako množino po zmerni c e ti i tvrdka
Re^ovratcrfc	' E. VSjiŠa, ČaKOVGC
oiHri, vi-vrt ali i) bi-	* 1
3 do
ceni proda.	, , ,.
naslov	40 cm dcDeline in
-i STNini i : ,mv , 6 m dolžine. - Ponudbe iz-l ennk KENDA, M^a. pod M m, „ ne npojtovajo.
- Ponudbe franko vagon nakladalna postaja z navedbo blago lahko upravo lista pod nakiteni, od 100 do 1-0 Din. t »Lepe hraslove hlode«.
Dn ® !• 5_e, s ' lila-alna po'
llTKf! ¥- OOIlkl k'cr
; ogleda, na i
\
telil vrta, POZOR! Nv p odaj je ugodno HIŠA (vila) s kompletno vrtnarijo v I.;ub'jari. — Naslov nove uprava lista pod »DoVcka-nosna vrtnar:.a« štev. 8073.
p—' i* vi? f""— jT"?? r—^ F
i franc trjam
j ,,pr zlati iopati"
i irgov na z žekznino
; Ljubljana, Valvazorev trg 7
i (pre) Hammcrsctimldt)
5 priporoča svoto Docato za-j logo raznovrstne eleznine j ter tudi prvovrstni dalma-
tinski ,,Port.!and cement" nizki ceni.
po
.»»» nm»m»n«"
baržunasti nakiteni od 2r0 do 300 Din, velour svileni po 200 Din. Oglejte si izložbo!
HORVAT,
Spcc!j:!no cmailira-njs
modisTu;"- Stari trg. ; tlV0R0lS3 V Cg31|l3
kakor ludi razne kovinaste predmete, napihne table, postelje, mize, stole itd. Izvršujem vsa pleskarska, ličar-ska, sobo- in čikoslikar.lta de.a po zelo ugodnih cenah.
irhšpvite struke sa velikim FRANC BOKAL
POSOJILA se sprejme za kratek čas proti popolni vr.Tiosti, — Ponu Ibe po*': »Dobro obrec'ovEr:je-t f 101 na upravo »Slovenca«.
y
skoraj nov, ceno napro Krit s cementno opeVo. — Poizve se pri L. REBOT.J v KRANJU. _7936
ZNAČAJEN
DRUŽABNIK
okrugom, dobro uvedena, zaledno sa sortiranim skladi-£tem robe u Krapintkim Toplicama, prodaje se odnosno daje od 15. siječnjn na više godina u n a j a m , slan sa vrtom na razpolož-bu; za odplatu traži se do 100.003 Din, za ostalo pla-težni uvjeti pogo:'ovni. Samo sa ozbfljnim rcfl-ktanti-ma kod osobnog pregleda radnje stupa u pregovore
vlastnik JURKOVIČ Fran — Krapinske Toplice.
ngaaasasHBTG^HB«!!«
Trgovina.
V—-v"n trgovino s stanovanjem takoj ali pozneje v ca-Icm. Pisn-a prosim na un a-vo pod »T.govina št. 8095«.
r, ,	__„,_	1 samec, se sprejme pod ugod-
Celovska cesta st. 6j - , nlmi pogoj.t' v dobro vpc.
2 wM
Zgornja Šiška, poleg mi'.niče.
Kot sostanovalec
sc sprejme gospod na h-ano in stanovanje. - Poizve sa Ilirska ulica št. 19/11, desno.
" Prodam POSESTVO
obstoječe iz 23 o-a!ov zemlje, hiše in velikega gozda. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 8075.
Strašno
se pritožuje nad draginjo; kdor se šc ni prepričal, kako
poceni
|e mnrulaktnrno In galan'e-rijsko BLAGO ter USNJE
pri tvrdki
za rejo, 3 leta stara, prodam. - Pcirvc se v upravi i C-PASIINE NA KOnF.T..TE- I VEM, Moste pri Liublianl 1
»
MAJZELJ in RAJŠELJ LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT. i.
v
ljano trgovino z mešari-n blagom v večjem kraju na Dolenjskem. Isti bi vodil trgovino samostojno. Potreben kapital Din SO.OCO. — Ponudbe na upravo lista pod »Takojšnji nas'op« 7873
D^e" SPALNI OPRAVI
ena češnjev les, ena jesenov, les, poceni naprodaj. — JC2EF ŽAGAR, miza- v Dravljah št. 73,_8119
veverin«, zajč t, podlsjifne
in vse druge, od d i v j a č i n; kupuje v vsaki množini
D. ZDRAVIČ
Ljubljana, Sv. Florijana ul. 9.
Irbovelfchl drva premog
KOKS
em> e$hl premog slczlishe nrlhete
dobavlja SLiRESA tu sralja t'etra trgu. Tel. 220 Pl-«llo tn«! nn obrok*.
PRODA SE:
kobila z opre"o, raTav-l'iv."ek, dira, k.o"i'i, 2 pi- | s?.!r.i n i i, 2 decimalni tehtnici z uteži. - Naslov pove uprava lista pod š'ev. 80C7.
Flsktrrtsbn. podjetje i A. ARH/ R i-i d ug, S?od. ; j SiSta — Jerre;eva c. št. 47.
Prevzema vsakovrst. elektr. dela, gra*nje manjših elrk-tra-n in inštalacij ter v-,akih daljnovodov po najnižjih cenah in točni post-ežbi. — Garancija!	Ca-ancija!
ZA N O VCTL E T 0"l
Ma-r.ice, razveselite otroke in kupile igračne vozičke in mala kolesa, tricikelne, ho-lcndcrje, stolice (zložl;ive tudi za mizice), šivat, stroje itd. najccncje pri »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 7763
»TTamnroreTTv
IŠČETE LI
NAMEŠČENJA ?
Naročite iz Osijeka organ za natečaje in posredovanje služb »Fortuna«. Vsa!;a številka prinese ca. 300 oglasov iz vseh delov sveta, nanašajočih sc na prazna mesta za moške in ženske v srbo-hrvatskem, nemškem in mažarskem jeziku, Naogled-na številka se brezplačno nc pošilja, kakor tudi ne naročila po povzetju. Cena po-samnim številkam 10 Din, na en mesec 35 Din, na četrt leta 100 Din. 7458

LJUBLJANA
JURČIČEV TRG
priporoča svojo bogato za logo vsakovrstnih pletenin, modnega blaga ter perila, potrebščin za šivilje — vse po znižanih cenah. Pismena naročila točno z obratno pošto
znla
illva is pora
Prva hrv. tvornica snlnm. soše nego me?a iu masti
lfai9H-a slncvl S. i
Generalno zastopstvo za Slovenijo
Bunc 'n drpjg
Uubllana, Cele Maribor.
m
p.
K^ože
velika jednokatna zgrada sa krasnim parketiranim so-bama, u prizemlju restaura- I cija i kavana, veliki vrt, odjel za karažu itd., sve u novom stanju, bez inven-tara ili po spo-azunu sa invenlarom, u dobro posje-čenom kupa'ištu Kiapinskim Toplicamn,
oredaje se
uz povoljnc platcžnc uvjcte za Din 1,253.030.— Nakon osobnog pregleda stupa u pregovore vlastnik
FRANJO JURKOVIČ, Krapinske Toplice.
fsl
naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo emajli-rano - pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. ■ Cene zelo ugodne — prepričajte se!
A. VICEL - Maribor,
Glavni Irg št 5.
Večjo količino orehovega, hrastovega, lipovega, javo-rovega, jelenovega, gabrove-ga in bukovega
okrona lesa
se proti takojšnjemu plačilu stalno kupuie. Ponudbe na tvrdko VINKO KRSTAN -lesna trgovina, MARIROR, Maistrova uHca 13. 7564
ISTOTAM SE IŠČE za stalno celoletno dobavo smrekove, je'kove, borove in mccesnove DESKE I. in II. vrste v vsaki množini, naravnost od producentov in posestnikov žag, kateri bi žagali po meri.
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.
ing.
i\U
Bohoričeva ul. 42.

je sigurno siuflzaolimniiBB porhetou in lino-ie]a u njili naravni ippotl.
Sng. Rudolf Treo
stavbeni!«
vhod samo, Gospcsveiska (.12.
priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO ci-korijo.
Izvrsten pridatek za kavo.
= IIIIIIIIIIIIMIllllllllllM!MII!lllinillll<llllllll!lllllllUUIIillllllllllUlimTmillllllllllllllllll3
rulavl, zeleni, beli i
3

kupuje
IJA^H
| Oosptssstska cesta 3. -- Bolfova ulita 12.
WllllllllllllflllllllllllinillllMtilHIMiiHIIHHHHilHliHiHililHIIIIHIItllllBUIUIIIIIIIIIIIttl *
prvovrstne kakovosti za Špeli in mast, se prodajajo po najnižjih cenah pri PREDOVIČU, poleg Mestne klavnice — v Ljubljani.	8111
PRODAJALEC ( jalka)
z večletno prakso, nadvse pošten, zanesljiv, se išče za specerijsko trgovino v Liub-Ijani. - Ponudbe pod »Poštenost« na upravo lista.
Komisijsko TRGOVINO
in trgovsko n^enturo obav-
lia »POSREDOVALEC«, Sv. Petra ccsta 23.	4
Izfava.
Podpisana Marija Trček, po dom. Vrbanka, posest-niea v Zg. Hruiici it. 25,
preklicujem in obžalujem, Kar sem žaljivega govorila o Ivari Pogačarjevi, perici v Zg. Hrušici št. 29, posebno kar sem ji neosnovanega očitala glede razmerja z mojim možem. Zahval'ujem se ji, da mi je odpustila in odstopila od kazenskega preganjanja ter se zavezujem, povrniti ji vse stroške kazenske pravde.
Ljubljana, 24. dec. 1924.
MARIJA TRČEK.
MEBLOVANA S 01!A
velika, lepa, se odda takoj. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 8134.
GOSPODIČNA
z 2-lctno pisarn, prakso in izvežbana v trgovini mešan, blaga, išče s'užbe v trgovini ali pisarni. - Ponudbe na upravo pod Vestna G133.
fiftlij? bukovega, Ia vila-U&jlju nega, kupim več vagonov. Najnižje ponudbe franco vagon naklnd. posta-jaja takoj pod »Oglje« na upravo lista.	8129
Vajenec
se sprejme za večjo trgovino meš. blaga. Imeti mora dobra spričevala o dovršeni ljudski šoli in biti iz poštene hiše. Oni, ki so dovršili mešč. šolo, imajo prednost. - Ponudbe s prepisi šolskih spričeval upravi l;sta pod »Trgovski vajenec št. 8110«.
močan in pošten, h konjem, se takoj sprejme v trgovini Ivan PERDAN nasledniki, Ljubljana, Krekov trg. 8145
Tiialni STROJ, dobro uporaben, kupim, Tcna in popis na Mih. JAN, Sv. Jurij ob Taboru.	8136
\frpfp od riža in knve*
u < uuu nepokvarjene, kupim. Ponudbe pod »VreCe« na upravo lista.	8130
Zatekel se je PSIČEK-
jazbečar. - Najditelj naj ga 1 odda proti nagradi pri Mer- , ger.thalerju v Mostah. 8127 i
JS?- Išče se nemška "TJBC
GOSPODIČNA
k 6 letni deklici in 3 letnemu fantku za popoldanske ure od 1.—7. Pogoj je popolno znanje nemškega jezika in nadzorovanje šolskih nalog. - Predstaviti se je pri R. RAMZINGERJU, Ljubljana, Cesta na južno železnico 7, od 12.—2. ure. Nastop takoj.
Lepo stanovanje
s e takoj odda do 1. sept. Ponudbe pod: »September« na upravo »Slovenca«.
Stanovanje v Mariboru
ZAMENJAM za stanovanje i
v Ljubljani. - Naslov pove ; uprava lista pod štev. 8080.
Sprejme se izurjen
sedlarski pomočnik in učenec
pri ANDREJU HRIBERNIK, ; Prevalje.	81-12
Lanene tropinle koruzo otrobe oves
se dobi v vsaki množini pri FRAN POGAČNIK - LJubljana, Dunajska cesta št. 36.
STANOVANJE
se odda takoj tistemu, ki odkupi malo rabljeno pohištvo za 1 sobo in kuhinjo. Cena zelo ugodna. - Ponudbe pod »Nizka ce-a« itev. 8148 na upravo lista.
Dvokolesa
■Ia
Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša zlata hčerkica
ori-o: 'a sestrica
Sabinka
ter se v nežni mladosti 5 let preselila med nebeške krilatcc. — Umrla je po kratki, mukepolni bolezni na Sveti dan ter smo jo danes položili k večnemu počitku.
Ljubljana, 27. decembra 1924.
Ža'u!cca rodbina:
DR. KRESNIKOVA.
****************** *****************************»***c****
OBIŠČITE TRGOVINO -Tjac
B. VESELINOVIČA & KO., MARIBOR
COSrOSKA ULICA 26. — Ima veliko izbero: srajc, ovratnikov nogavic, klobukov, čepic, triko-perila, volnene trikotaže, šalov, svilenih bluz, kravat. — Fini francoski parfemi: Cotv, Hubigfi'«, Gybs, Botot. Zermnndie,
se popoln, prenovirajo emaj-	Simon. _ Roger Golet, kol. vode 4711 in Marija
lirajo z ognjem, poniklanje Sarini, fina mila, pudri. Kalodcrmc. Odol, in drugo. Do-
in shranijo preko zime v oskrbo »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Karlovska cesta št. 4. 8150
Postrežnfca
redoljubna, snažna, dclo-ljubna in poštena se sprejme k samskemu gospodu. Prosto stanovanje, kurjava in zajutrk. Šivanja zmožne imajo prednost. Nastop začetkom januarja. - Oglasiti se je med 3. in 4. uro pop. pri Texliliji, Krekov trg 10.
IŠČE SE za večjo, zelo dobro hišo t Ljubljani
PRVA SOBARICA
katera opravlja samo bolj'a in lažja dela. V poštev pridejo le dekleta z večletnimi spričevali. Plača zelo dobra. Naslov v upravi pod 8078.
bite dobro blago po solidnih, znižanih cenah. — Od oktobra t. L nov princip; malo zaslužka — velik obrati v» *************************** t******************* *******
Naš iskrenoljubljeni, nepozabni soprog ozir. oče, sin, brat, svak, tast in stric, gospod
je izvršil nekdo, ker je umoril na stotine živih bitij. Zasledovalo se ga je dolgo časa. Sedaj se je pa posrečilo ga na;'i in sicer na Poljanski cesti 12 v Ljubljani,pod naslovom »KEMIČNI ZAVOD ZA UNIČEVANJE ŠČURKOV, PODGAN IN MIŠI.
roBo!noma varno naložite denar v
HEIBEL
Insenienr Gcse isohafL romani!, dr.
Oddelek I. CENITVE
tehničnih nuprav industrijskih podjetij iu poslopij vseh vrst in za vse namene.
Oddelek II.
STROKOVNA MNENJA
in interesno zastopstvo vseh vrst, /a vse namene, zaupne izjave ln ustanovitve
Oddelek III.
STROJI
Sodelovaniern naših oddelkov I. In n. najbolje zvezo! Za o dobave vseh strojev in naprav. — Prezidavo. — Načrti. — Stav-bono vodstvo.
dacfeul-Dresden (Oeutschland).
inserati v »Slovencu« Imajo popoln uspeli - Inserirajte v njem!
vladni svetnik v pokoju, skladatelj, im«"teli reda sv. Save, časten član Narod.
gledališča v Mariboru itd.
nas je v četrtek dne 25. decembra ob pol 18. uri za vedno ostavil.
Truplo nenadomestljivega rajnika se prepelje iz Maribora v Ljubljano in se bo vršil pogreb v Ljubljani v ponedeljek 29. t. m. ob 15. uri iz glavnega kolodvora na pokopališče pri Sv. Križu.
Maribor, dne 27. decembra 1924.
Pavla Parma, roj. Pauschin, soproga. M-.tilda Parma, mati. Bruno in Angelo, sinova. Beatrice Pataky, roj. Parma, hči. Luci Pataky, zet. Vsi ostali sorodniki.
rsglstrovana zadruga z omejeno zavezo v LMani	|
Mestni trg štev. 6	j
-ki ima že nad--f
10,000.000.- 0in jamstvene gtevnke	j
Vloge na hranil, knjžice in te':oči ra?un obrestuje nahsgsdneje	f
*	z t*********************************************************************************
Glavno lastepsfvo in skladišče po tovarniški ceni
Samostanska ulica Stev. 1. feltlon 0-9o.
za ose razraisrz s Siidraaličua-hiirBsJ-nisnl in eSaStirn-a^parn^i regulatorji

dobavlja: strojna tovarna in livarna
nJ E
ST. POLTEM
in Keidenheim.
Dosedaj je postavljenih čez 35SOE forbhn S ca. 3,700/ 03 k. 3. — Dalje izdeluje zatvornice, jezove, vse stroje za papirnice in celuloze in karton, tovarne, stroje za uži alice, transmisije itd. Znano solidni proizvodi in prvovrstne konstrukcije! Zastopnik: Jnž. G. ZEMANEK, Ljubljana, Gorupova ul. 17. Tel. 621.
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Ilaggard. Iz angloSfine prevel Peter M. Černigoj.
(Dalje.)
54
V spanju je Tua nenadoma zasMšala človeški glas, se zdrznila in zagledala pred seboj moža, ki je stal naslonjen na grčasto palico in ju opazoval. Bil je zelo čuden mož, na videz zelo star, zakaj dolgi beli lasje so mu padali na ramena in bela brada mu je segala do pasu. Nekoč je moral biti zelo velik, toda sedaj jo bil sključen od starosti in kosli njegovega izsušenega telesa so silile iz razcapano cbicke. Njegove črne oči so bile roževinaste, kakor da le malo vidi, in sklan jal se ie daleč naprej, da jima pog'eda v oS<v,je. Obraz mu je bil razbrazdan s tisoč gubami in skoraj črn od solnca in vetra, a vendar čudovito nežen in lep. Le starejši je bil ter bolj na veliko in debelo rezan, drugače pa je spominjal Tuo na faraonov obraz po smrli.
»Oče,« je rekla Tua in sed'a, zakaj notranji nagon jo je sili', naj popotnika nagovori tako, povej, od kod prihajaš in kaj želiš cd svojih služabnic?«
:Hči moja,« je odgovoril starec s prijetnim, rosnim glasom, »iz puščave prihajam, ki je moj dom. Preživel sem vse ljudi svojih let in njih otroke tudi. Zato sta mi sedaj r.uščava in gozd, ki se ne spreminjata, edina prijatelja, zakaj samo ta dva sta me poznala, ko sem bil še miad. Bodi usmiljena z menoj, ker sem reven, tako reven, da tri dni nisem ničesar okusil. Von j mesa, ki ga imata s seboj, me je pripeljal semkaj. Daj mi mesa, hči, ker umiram cd lakote.«
»Tvejc jc, o...« je premolknila.
sKoler mi pravijo.«
>Kefer, Kefer!« je ponovila Tua. Z:Ie-lo se ji je čudno, da se berač imenuje po tistem hrošču skarabeju, ki je pri Egipčanih znak večnosti. »Vzemi in jej, o Kefer,«; je rekla in mu je izreči a košaro s hrano, ki jima je še bila ostala od zalogo.
Berač jo ie vzel, pogledal proti nebu, kakor da prosi blagoslova svojemu obedu, sedel na pesek in začel j»d lačno goltati.
»Gospa,« je rekla Arti, »vse bo pojedel in midve bova umrli od lakote v tej puščavi. To je kobilica, ne človek,« je pristavila, ko je zopet izginil kolač.
»Najin gost je,« je odgovorila Tua resno, »naj irra, kar mu moreva dali.«
Asti je nekaj časa molčala, nato pa je zopet je'a godnvati. »Mir, dojilja.« jo je zavrnila Tua, »rekla sem, da je najin gost, in postava gostoljubja se ne sme prelomiti.«
»Tako bo postava gostoljubja najina smrt,« jo mrmrala Asti.
»Naj bo, dojilja. Ubogi mož se bo vsaj najedel, sami pa morava zdaj in vedno zaupati na svojega očeta Amena.«
A vendar so ji stopile solze v oči, ko ie govorila, ker je vedela, da ima Asti prav. Hrana, s katero bi bili varčno izhajali dva dni ali še več, je bi a izginila in tako sta morali kmalu omagati in poginili, če jima ne pomore, kar ni bilo zelo verjetno v lej samoli. še ni bilo dolgo tega, kar sta umirali od pomanjkanja, in spomin na to počasno trpljenje, ki se je imelo sedaj zopet ponoviti, je privabil Tui solze v oči.
Medtem je Kefer, čigar tek je bil v primeri z njegovo visoko starostjo resnično velik, pospravil vsebino košare do zadnjega datlja in jo je vrnil Tui s poklo-nom ter rekel:
»Hvala ti, h<M. EgP^nska krnica bi me ne bila mogla bol] kraljevski pogo-
stiti,« in jo je pogledal s svojimi roževi-naslimi očmi. »Dolgo časa sem bil lačen in sem se zepet nasitil, in ker te ne morem poplačati, hočem prositi bogove, naj ti oni povrnejo. Lepa hči, naj bi nikoli ne čutila, kaj je lakota.«:
Pri teh besedah se Tua ni več mogla premagovati. Debela solza ji je kanila iz oči na Keferjevo trdo roko in odgovorila je s tihim vzdihom:
»Veseli me, da si se nasitil, a ne norčuj se iz naju, prijatelj! Saj vidiš, da sva le dve izgubljeni popotnici, ki morala kmalu umreti, ker nimata več hrane.«
»Kako praviš, hči?« je v[;rašal starec z začudenim glasom. »Kako? Ali sta mar dali vse, kar sta imeli, beraču v puščavi? In ti si mirno gledala, kako je vse pojedel? Ali zato jokaš?«
»Oprosti mi, oče, a tako je,« je odgovorila Tua. »Sram me je, da sem tako slabotna, a še pred kratkim sem s prijateljico trpela lakoto, hudo lakoto, in strah pred njo me jc prevzel. Pojdiva, Asti, dokler sva še dovolj močni.«
Kefer je ob tem imenu postal pozoren, nato pa se je obrnil k Tuj jn rekel: »Hči, tvoje obličje je lepo in tvoje srce je plemenito, drugače bi no bila ravnala z menoj tako, kakor si ravnala. Vendar se mi zdi, da ti nečesa manjka — neomahljivega zaupanja v dobroto božjo. In vendar bi tisti,« je dostavil tiho, »ki so brez škode prehodili gozd, v katerem fre-bivajo levi, ne smeli biti brez zaupanja. Povej mi, kako si prišla semkaj?«
»Egipčanki sva,« se je vmešala Asti, »to je egipčanska gospa in jaz sem nje stara dojil'a. Feničanski morski razbojniki so naju ugrabili, ko sva hodili na bregu Nila, in so naju pripeljali semkfij na svoji ladji, čeprav ne veva. po kateri poli. Ko so zapluli v tistole reko, Ha se
oskrbi jo z vodo, sva ponoči ušli. Ubegli sužnji sva, nič drugega.«
»Ah,« je rekel Kefer, »ti razbojniki gotovo žalujejo za svojim plenom. Čudno se mi zdi, da vaju niso zasledovali. Mislil sem, da sta nekaj drugega, ker čudno, ko sem nocoj spal v pesku, me je obiskal, neki duh iz podzemlja v snu in mi rekel, naj iščem neko Asto in še neko gospo, ki je z njo — a imena te gospe se ne morem spomniti. Imena tega duha pa se spominjam; rekel je, da se zove Mermes.«
Tedaj je Asti vzkriknila, skočila po-koricu in natančno pogledala Keferjev obraz, loda on se ni umaknil pred njenim pogledom.
»Vidim.« je rekla počasi, »da si tudi ti, čeprav si berač, videč.«
»Morda Asti,« je odgovoril. »V svojem dolgem življenju sem mnogokrat opazil, da so možje več, nego se zdijo — pa ženske ludi. Morda si tudi ti isto opazila, ker dojilje v velikih hišah marsikaj opazijo, čo hočejo. A ne govoriva več o tem. Mislim, da je bolje, če ne govoriva več o tem. Ti in tvoja tovarišica — kako se imenuje?«
»Nefertc,« je odgovorila Asti naglo.
»Ah, Neferte! To gotovo ni ime, ki mi ga jo imenoval duh, čeprav se mi zdi, da se je enako začenjalo. Ti in tvoja tovarišica Neferte sta torej ušli razbojnikom in sta beg uredili tako, da sta mogli odnesli s seboj nekatere stvari, na primer to prelepo harfo, okrog katere se ovija kraljevski urej, in — toda kaj je v drugi košari?«
»Biseri,« mu je odgovorila Tua takoj.
»Velika košara polna biserov! Ali jih smem videti? O, ne boj se, ne bom okra-(iel tistih, ki so me nahranili, to je proti običaju puščave.«
jSŠI
si
in^ustrijalna in gospodarska banka, podružnica v Ljubljani, Marijin trg št. 5
I
Telefon št. 10«. _ Brzojavni naslov: INDUSBANKA. DelnSLka a»avnfC6 (n rezerva cca Md M0.000.000--	CENTRALA v PRAGI, NA PRIKOPE 35	Hranilne vlo0« In teko« račun K« J.170.000.000'-
67 pod uinlc v vseh vcijlh Krajih Cefaoalovaike republike. - Sprejema vlofle nn knjižice In račnnc ter provafa vse banCne In borzne transakcij kar na|kulantne|e.
nusmssisssra^sEiaBasscBBBBDsiBBBBa1
ra	dobršni naJiaLSi sa:
I FF11FF £fu?lnl stroji
| m iio, o&rf in intigi^irija.
IS	Večletna cjarancja.
®	Pouk v vezen u brezplačen.
£ Solidne cene in ugodni plač.lm pogoji.
IGN. VOK
E LJUBI JANA e CELJE • NOVOMESTO
Sodna ul. 7 • Hralja rct.-a c. 33 • Glavni trg SI B	N|
i^gEsrassaransisgjHBnsssBfflEsesHBBBBiBna
B
D
SaKla-ftOftli	L ^rac€.				\m toMge,
amcrl		Mmh	iC h	»urnale.	
od B93B3D	fem ^nrai	talne l	Binfi	11CC 1	li. Bte^.J
priporoča
Nova založila
r. z. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19
l<ot primerna darila sledeče knjige lastne založbe: Cankar Ivan, Podobe iz sonjj Cankar Izidor, OlLkij Debevc, Vzori in boii; Euripides, Bratski spor; Finžgar, Zbrani spisi IV.; Herman-Bradač, Ivančkov sveti večer; Jaklič. Ljudske povesti; Majcen, Kasija; Mole, Tristan ex Sibeiia; Shakespeare, Beneški trgovec in Julij Cezar; Sophokles, Kralj Oidipus; Štele, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih.
Finžgar, Zbrani spisi (za božič) izide V. zvezek, Prero-kovarje. — Razen teh ima v zalogi leposlovne in šolske knjige, tudi tujih slovstev, v bogatem izboru.
Etajlgercinica K. T. D. *	-- Kopitarjeva ulica 011.
Zelo ugoden nakup monrocev, d.vaiiov, o to man m kiuii-garni.iu ter vse v to i stroko spadajoče izde.ke uudi solidn o izdelane in najceneio tvrdka
Peter Kota'
Kreni
(S im s)
tvornim tane -ni K.h uttuliov
Pri večjih naročilh kakor za hotele, restavracije, mizarje i. t. d. še znaten popust. Pozor ženini in nevesle! Zahlevejle cenike!
CIE. GLE. TS8AWSATtAWTSQlSE
Tovarna li
Splošne stavbene družbe
BOR
Št. 12
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino, iz medenine, železa, bakra in akuninija itd.
i)
poljubne količine vsakovrstnega mehkega, rezanega,
bei nI?
I
Najhitrejša vožnja v Sev. Ameriko, ssamrso © drai čez morje
lil
Gl. zastopstvo za Jugoslavijo Slavenska banka d. d. v Zagrabu.
Vozna listka In tozadevna pojasnila daje
VSEH VRST NA IZBIRO PRI 7, T krznarstvo — LJUBLJANA —
ie O 'i j Gradišče štev. 7.	5646
STROJENJE, BARVANJE in IZDELAVA KOŽUHOVINE
ia m oKrogiega
parjene in neparjene bukove plohe, testone, hrastove frize, drva in oglje. Ponudbe naslovite: »GAZA«-LES LJUBLJANA — POŠTNI PREDAL 6.	8105
zastopnik v L nbljani, Kolodvorska ulica 41
s R« si na ff-it ZA KUKO IN KURJAVO ELEKTRIČNI MOTORJI ELEKTRIČNA SVETILA ELEKTRIČNE NOVOSTI
APARATI, zajamčeno dobro vsprcjemljivi in čistega glasu. Prcpuste se tudi poizkušnje. RADIO-MATERIAL za amaterje, prav po ceni. — Najcenejši nakupni izvor
ELEKTRO-COMPANY
D. Z O. Z. LJUBLJANA, SV. PETRA C. 25.
CKESfflBesnEBBBBBHSB
OB 25-LETNICI! Hi3
»PB! S
za vodo — K. Widmayer
Priporočam kot najprimern. darila za Miklavža in Božič: Vse vrste perila, volneno pleteno blago, manulakt. blago, venčke za neveste, opravo za novorojenčke. — Abtalie (peče: edina zaloga), kravate, nogavice itd. Pri večjem odjemu prim. popust c E M R S a a E E B B E S £» Q e. s s

Prvovrsten
♦ r*<>
Izde a e
Najfinejše
.o olje
tovarna ZABMET & Homp., Brile I pri Kranju.
Na|s!are-;ša tovarna fc vrste v Jugcslavijjl.
Telefon interurban: KRA.VJ 29	Na zahtevo se pošljejo vzorci.
■BsraBftBa^saBsmH
ČEZ 59 LET
se uporablja z najboljšim uspehom PICCOLI-JEVA
TINKTURA
katera krepča želodec, pospešuje slast in odprtje telesa. — Naročilo sprejema:
lekarna dr. G. PICCOLI
Ljubljana, Dunajska cesta. OSS3:2EB!3Si5!gSHEga(aBB
CaSSSZSSaSTSB&BiSSSOE
iEaapt''
w l g :
C!3!
nogavice navadne Din 19"— nogavice svilene flor Din 39'— volnene jopice Din 68 — in 98 — zimske rokavice Din 25 — Crep de chine Uin 95'—, 130'— damska srajca Din 39'— ter drugo bbgo pr> konkurenčnih cenah pri A. Šinkovec nasl. K. Soss, L;ub!;ana, Mestni trg št. 19.
<šr &
<S rj	- - — i
Pri rucciku TREOVLJE se bot"o cttfali s 15. marcem 1925 v najem sledeči objekti:
1.	Rudniška RESTAVRACIJA na Vodah,
ležeča v središču rudnika s pritiklinami [ledenico, kegljiščem, vrtom], vsi prestori z elektr. razsvetljavo in vodovodom v hi.šij
2.	PODRUŽNICA RESTAVRACIJE na Vodah, pripravna za točilnico čez ulico z elektr. razsvetljavo.
Interesenti si morejo ogledati omenjene objekte %sak čas in debe vsa potrebna pojasnila pri podpisanem ravnateljstvu, ki bo sprejemalo ponudbe opremljene s kratkim opisom pred-življcnja reflcklanta do 15. februarja 1925.
Rudniško ravnateljstvo Trbovlje.
iitroški pri »porabi bencina.
Ustanovljeno 1342.
limiti »ii ia Misli m i Slavoniji
prevzema pleskanje stavb, pohiš(va. Ij	jpjfjjjj na steklo, zid, platno,
|| -————-- ics, pločcv.no .td.
centralnih peči, železnih konštru cij itd ii n-pl
mi
lip
m. mms, m& & »p, mm z o. z.
Ljubljana, Igriška ulica št. 6 (poleg dramskega gledališča).
F
p?
& M
Popolnoma vam ■•a> ftaSsž.ta svoj denar v
m ^BSafck
v Ljubljani, r. z. z o. z.
na Mtklos.čevi cesti poleg hoick »Ur.'oK«.
Hranilne vloge se obrestujejo
teSi;
vjž	■ & <"> a
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
V S". . /SSR
i - 'č«

I
'•« . i.
-
o	7 ^ A<Japtirai svof auSo-trahtor N ail sta!>!llnS motor s patent.
°	tP	HAG-gentrafor^m.
2	Kuri z Prosnckta tn referenee daja
ibj! »sto J $ugo~0(tg
~>	t Ljubljana t Teleton 560
Bohoričeva ulica 24. Stroški prt »porabi oglja.
►»♦♦♦»♦♦»♦»♦♦o* »♦*«<»♦♦
ta Kirtosh jermena aa pogon.
Rezano c samo iz m]-fcoljih »clovjHIh Itrupo-\y/f p no, sarnr.tirana talina 0'S8—1. šivano, lepljeno In protegnenc v vieh diinerzliah na skladi^u
.£fnprat, Ljubkns,
Tvorniško skladišče: Zagreb, Uica 44 Dvorište (Hotel Royal) Telefon 20—54
Krslt o v trg 10. eso.T ^47.

f^ns—^^igaa;^" ■' • "-ip
Mb'
ifc.
Cobavljo no!bc!i5e bronaste zvonove, pa kakovosti nadkrlljujejo one iz prcdvo.ne doba, tisti harmonični glasovi 4 tedcns>k dobavni rok, večletno .amstvo. — »«Siil«flW(*a Ivrciha z zlato E;o"3;RQ. Cene najnfile v iuc;os'.itvUi
SaBaBRBBZ9E3IBBBE:3SSBEiBSlSrJBi2Q!aeB£H3SC8&:'

pred nakupom se prepričajte
o nizkih cenah y staroznani manufakturni trgovini	^
| Uhl <Sc Kiihar preje Carl Soss, jMaribor, Aleksandrova c. 9 S
^arhati, /lancli, 1'sVaaina, hlače/ina, suVno za moške Zanesljivo blago | obleK«. belo plaino, /lanci in šivane odeje Yeino y zalogi j^iz re cene
El
J obleke, belo plaino, flanei in šivane odeje vedno y zalogi j^iz cene g iJBBBSfflfflnBE&OBOBBH3BBBBBraBBBBS0HEIHfflrai!SBES8RH»;
iialiipom!
IZSLEDILCU NAGRADA S
V sredo dre 24. decembra, dopoldne med 10. In
11. uro je bil pri »Fiflovcu« na dvorišču iz mlekarskega voza ukraden v vrečo zavit temnorujav usnjen kovček (ca. 55 cm dolgi. V kovčku je bilo: 2 punčki za otroke, 1 »Teddyc medvedka, 1 temnoru.av otr. klobuček z oranž, trakom, dve zlati verižici, ena z o'~cskom Ma 'one, gravirano »Božiča X. 24.«, 1 brneči vo'k, mapa s pisemskim papirjem. Podatki, na podlagi katerih bi bilo mo. goče dobiti ukra 'eno blago nazaj, naj se tako; javijo pod »A, O. L.« na Aloma Corap., Ljubljana
inteligentnega gossoti
ki bi imel veselje naučiti se vkuhavanja in kandiranja SADJA ter vkuhavanja SOtiVJA. Prednost imajo ne-oženjeni. — Nastop bi bil z novim letoin.
KONZERVNA TOVARNA »GLOIUS«, d, d. na Vrhniki pri Ljubljani.
- f M
• 1 i —- > i»|| j;
:HIE!
A
M
Kje sc najbolje za NOVOLETNA DARILA kupi,
je brez dvoma znano.
„P»I NIZKI CEMI"
IGMT. ^AISI
Ljublj-ma v. Sv. Petra cesta 3.
Nudi cenjenim odjemalcem veliko Izbero raznega perila in rokavic, nogavic, dalje velika izbera dam-skih, moških iu otroških zimskih potrebščin ter raznih površnih jopic, jumperjev, otroških obleke. — Svilene iu pletene samoveznice itd., itd. —
Velika izbera za krojače in šivilje.