218. številka. Ljubljana, v petek 23. septembra 1898. XXXI. leto Izbaja wak dati aw«ce>r, izinosi nedelje in praznike, ter velja po poeti prej »man za a v s tro - o# ers k e dežele za vse ieto 16 pld., za pel leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., z*» judeo Bieaeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jedec mesec 1 gld. 10 kr. Zrn pošiljanje na dom rafttan ae po 10.kr, na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kolikor posmina znaša. — Na naro« be. brez istodobue vpui.i ljutve naročnine, se ue ozira. Za oananila plačuje se <>d itiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se ozm-i .- jedenkrat tiska, po 5 kr. če ae dvakrat, tu po 4 kr ii1 i ikral uli večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ue vračajo. — Uredništvo in upr&vnistvo je na KoMgrMUttn trgu at. 12. Dpravijittvu naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari. Telefon j&t. 3-i. Haj-II gremo v opozicijo? ii. Politični položaj se zdi „Slovenca* brezupen, m zakrivila ga po njegovem mnenju ni nemška ob-atruk« ija, ampak zakrivila ga je v prvi vrati parlamentarna večina eama. Ne čutimo se poklicane, zagovarjati večino. Gre&ila je mnogo in „Slovence va" očitanja niso ne« osnovana. Parlamentarna večina se ni mogla nikdar povzpeti do energičnega in brezobzirnega postopanja. Vsa njena taktika je bila od začetka rahla, diplomatsko previdna in popustna. Hotela je ostati na krmilu, hotela si je pr.dobiti simpatije višjih krogov in počasi, korak za korakom inavgurirati nov političen sistem, sistem pravičaosti in ravnopravnosti. Druge taktike od desnice sploh ni bilo pričakovati. Kdor je od poljskega kluba, od čeških veleposestnikov in od FalkHnhavaove stranke kdaj pričakoval, da se ogrejejo za drugo taktiko, t internu je politični abecednik z devetimi pečati zapečatena knjiga! S to večino in z njeno taktiko so bili kranjski klerikalci, v katerih imenu govori .Slovenec", do aedaj zadovoljni. Hodili so za večino Čez drn in etra in identtfikovali so se ž njeno taktiko tako, navdušeno in tako popolnoma, da je dr. Žitnik v „Slovencu" celo opravičeval zatiranje primorskih Slovencev z »višjimi oziri". Kadar smo se mi oglasili z željo, naj se položaj razbistri, naj slovenski poslanci energično nastopijo, vselej se nam je reklo, da v vladajočih razmerah treba potrpljenja, in da treba čakati, ako se je „Slovencu' sploh vredno sdelo, nam kaj odgovoriti. Vseh grehov desnice so slovenski poslanci so-krivi, vse kar očitajo zdaj desnici, pada nanje nazaj, in tudi da se nam Slovencem, zlasti na Pri* morskem, na Koroškem ter na Štajerskem, skoro prav tako godi. kakor v najhujših časih, tudi za to co kolikor toliko odgovorni slovenski poslanci. Čehom in Poljakom se vzlic položaju ne godi slabo, tudi nemškim klerikalcem ustreže vlada koder more, ■amo sa Slovence se ne zmeni, samo proti nam Slovencem postopa tako, kakor da stoje slovenski poslanci v obstrukciji. Ali niso tega morda največ krivi slovenski poslanci sami? Nam se zdi, da je tako. Polt g nedelavnosti, poicankanja poguma in od k čn osti pa je tega mnogo krivo žalostno dejstvo, da slovenski poslanci, z malimi izjemami, si ne morejo pridobiti osebnega ugleda in osebne veljave. Krek, Žitnik, Pftifer in diugi tudi v dvajsetih letih ne bodo imeli ne pri vladi ne mej poelanoi toliko veljave, kakor Šuklje prvi dan, ko je prišel v parlament, kakor Bulat, dr. Ferjančič ali dr. Sušteršič, a dokler bodemo imeli v parlamentu preveč statistov in premalo talentov, dotlej bedo slovensko delegacijo vedno prezirali in izkoriščali. Vzlic temu pa, da desnica ni na višku situ-vacije, vzlic temu se nikakor ne moramo ogreti za „ Slovencev" nasvet, nuj bi ee slovenska delegacija sedaj ločila od svojih zaveznikov. Parlamentarni kaos ne mere vedno trajati. Prej ali slej se razmere vender urede, a majhnemu narodu, ki sam iz svoje moči ne more ničesar storiti, ki pride v poštev samo takrat, kadar ee štejejo gksovi njegovih zastopnikov, se bo vedno bolje godilo, če stoji v večini, kakor če gre v opozicijo. Ako izstopi slovanska krščansko narodna zveza iz večine, se sicer parlamentarni položaj bistveno izpremeni, ali ne j večjo škodo bi imeli le Slovenci. Čehi in Poljaki se nimajo ničesar bati, tndi za slučaj, da so primorani, prestopiti v opozicijo, in tudi če se prekličejo jezikovne naredbe, se niso Cehi izgubljeni. Vse drugače pa je z nami Slovenci. Slovenski poslanci bi bili popolnoma osamljeni v parlamentu. Čehi in Poljaki bi jih in to po zasluženju pustili na cedilu, a da bi nam Lueger, ki se unema za „ rahlo germanizacijo", ali Liechtenstein, ki za govarja nemški državni jezik, kdaj pomagala do naših pravic, tega razen „Slovenca" pač nih'e ne verjame. Ako razbijejo slovenski poslanci desnico, potem je mogoča samo jedna parlamentarna veČina, to je večina z nemškimi nacijonalci. Ako upa lSIovenec" na klerikalno večino, se krvavQ moti. Ebenhoch, ki je vse drugačen politik, kakor naši BSlovt nčevci", je že davno spoznal, da je klerikalna vlada še ne- mogoča in je to tudi brez ovir kov pjvedal. Na uiento desnice mote stopiti samo večina, od katere smemo pričakovati le to, da nas bo namesto s eibaiui tepla s škorpijoni. Sedaj pa že celo ni pravi čas, izstopiti iz desnice in iti v opozicijo, kajti prav sedaj potrebuje vlada desnico bulj kakor kdaj poprej. Vlada se hoče približati desnici in se ž njopo-g a j a t i. Sedaj je upanje, da se razmere premene, sedaj je prilika, da dosežemo pozitivnih uspehov, in zalo bi bila silna napaka, ako slovenski poslanci sedaj tukorekou dezertirujo iz večine, ne da bi poskusili večino in vlado pridobiti za naše potrebe in zahteve. Kaše mnenje jo, da morajo slovenski p oh lu uci prav sedaj n a v h a k način o s t u t i v desnici, da je nikakor ne smejo zapustiti, dokler se ne doseže popolno pojašnjenje mejdesnico in mej vlado, mej desnico in slovansko kršeanskonarodno zvezo in — kar je glavno — mej ,zveio" in mej vlado. Priliko za to da nagodba. Preduo pride nagodba na vrsto, moramo vedeti pri čem da smo. Ako se ne posn či. dobiti garancij, da se bo odah j drugače vladalo, ako vlada ne ugodi našim zahtevam, potem bo pravi trenotek, izvajati vse konsekvence, se vladi ustaviti in eventu valno tudi izstopiti iz desnice. Prej pa nikakor ne. .Slovenec" se je postav.1 na stališče, da je treba nngodbo abHolurno odkloniti. Brez dvoma storil je to po uplivu Lufgrrjeve stranke. Ta stranka išče zaveznikov proti nagodbi in koristim te stranke hoče „Slovence" zad njati tudi slovenske poslance, dasi je v celem parlamentu ni stranke, ki bi bila glede nagodbe v tako ugodnem položaju kakor slovenski in hrvatski poslanci. „Slovenčevo" zatrjevanj«, da koristi ljudstva zahtevajo, naj se nagodba kratkomalo odkloni, in da to zahtevnjo zlasti koristi našega kmeta, je manever in druzega nič. Pred vsem ne smemo pozabiti, da so slovenske in hrvatske JL1STEK. Lida. Spisala Z o t i j a. Ah, kako je bila zdrava, iskra, cvetoča! Kako so se ji svetili zobje izza rudečih ustnic, kako so bile ljubke one jamice na polnih licih in okroglem pod-bradku I In ti mladi udje, kako so se stezali in gibali pod lehno obleko, kako je vsaka žilica v njenem telesu trepetala in žila življenje, kako ji je bilo srce v živih, veselih udarcih! In vendar, kako rad se vaede razjedajoči in uničujoči črv v najlepšo cvetko, kako gloje in gloje v sredini, dokler ne odlete listi drug za družim! Pokašljevati je jela. Po malem sprva. Kratek, suh kašelj ji je prekinil zdaj in zdaj brezskrbni mladostni smeh. Pa kdo ee zmeni za take malenkosti! Saj ao ji rudela lica, žarile oči in svet je lep, kdo bi se ne veselil življenja? V prsih pa je glodala in glodala kal bolezni, zorila in širila se. BK zdravnika moraš," dejali so ji doma, in ona je ponovila „k zdravniku grem" veselo in poredno, kakor da se veseli te spremembe v svojem jednakomernem življenju. Oblekla se je v sveže dehteče perilo, kokelno popravila gube vrbne obleke in važno pripenjala klobuček na svoje e vitle plave lase. , K dru. Strelu gre v i, kaj ne, Micka,* govorila je dekli, ko eta stopali iz hiše. „Mlad je še in go tovo ni siten. Onih starih bradatih doktorjev s svojimi resnimi čemernimi obrazi se tako bojim! Ti gospodje so tako nejevoljni, če se jih nadleguje samo za prazen nič. Kaj ta kaveljček! Mama se res preveč boje za me." In zaemejala se je, govorila in nasmihala se celo pot in še ko je Micka pritisnila na kljuko vzprejemnice dra. Strela, so se one poredne ustne Lidine raztezale v vesel smeh. Čakati sta morali. Nekaj ljudij je sedelo po klopeh. Tu bleda gospa, ondi starikav možiček, tu majhno dekletce, ondi sloka kmetska žena. Ob, to čakanje! Lidici je bilo res prav pošteno dolgčas. To poltiho šepetanje, ta dnli po zdravilih, (e drsajoče stopinje 1 Lida ee je nestrpno premikala na svojem sedežu in bila vesela, ko je prišla eama na vrsto. .Kakšnih bonbone ko v mi zapišite, gospod doktori Kašelj imat"." Tako je nagovorila zdravnika, katerega je poznala že prej in mu pomolila roko, češ, doktor je in t saj pro forma mi mora po-tipati žilo. Pa zdravnik ni bil zadovoljen le z roko, prav vestno je prislnškaval nje dihanje, trkal tu in tam in kazal prav resen obraz. „Paziti morate, gospodična, pijača so načeta !" Poklical je še Micko, Šepetal ji nekaj časa polutibo v uho in jej izročil recept, Lidi pa je še jedenkrat zabičil, naj pazi ter ji naročal, naj se le zopet kmalu oglasi, da vidi, če je kaj bolje). Lida je pohajali zdravnika redno vsak teden. Pokašljevala je pogosteje in neka temna, velika skrb legla ji je na prsa. Počasno so lezli dnevi in tedni dalje in z njimi bledela ji je zdrava barva lic in lepa okrogla bradica postajala je čim dalje bolj špičasta. Polagoma zapuščala jo je ona brezskrbna poluotroška veselost in neka nenavadna resnoba se je polaščala njenega bitja. Spočetka niti mislila ni na opasnost svojega kašlja, a ko le ni hotel oditi ta neljubi gost, ko so oči znancev z nekim pesebnim pomilovanjem počivale na njenih licih, vstajati je jel tudi v njenem srcu dvom in strah. — Da, strah! Nekaj nerazumljivega, tesnega, groznega je zevalo pred njo, oklepalo se je je in jo navdajalo s trepetom. Slutnje so se ji vzdigale temue iu grozeče in zastonj je skušala iznebiti se jih. „Jetika!* Kako jo je spreletelo, kadar je čula to besedo. V strahu in upa je živela, a vedno in vedno bolj objemal jo je strah. Tiho se je plazila okrog, čudila se nad svojo slabostjo, zasmejala se včasih tiho, a zopbt utihnila in s široko odprtimi očmi strmela pred se. Po cele ure postajala je dežele vae pasivne, in da stroškov neugodne nagodbe ne plačamo mi, , ampak da jih plačajo bogate dežele, Č e i k a, Moravska, Slezija, Dolenja j Avstrijska. Pri nagodbi smo neposredno interes rani le v toliko, da se ozira avstro ogerska banka tudi na nas, in da M užitnin«ki tarifi M nas ugodno uro de, v vseh drugb 03;rih pa smi interesiram le posrelno, s stal Sča splošnih koristij naša države, kar so drastično dokazali kranjski klrikalci v dež. zboru, kjer so glede mlinarskegi obrata jedenkrat glasovali z Lenarčičem, drugikrat pa ravno nasprotno z grofom B arbom. Slovenski poslanci glasujejo lahko za vsako nagodbo, za| katero bodo glasovali češki in moravski poslanci, ki morajo plačati Stroške te nagodbe, a ker ni nihče zahteval, nij se nagiJbeue predloge sprejmejo br-*a preme nbe jn ker je z občedržavnega in tudi gospodarskega stališča želeti, da se gospodarska zveza mej Cislit-vansko in Ogeisko ohtani, zato s? nagodbeno vprašanje za slovenske poslance reducra le na vpra« šauje: Kateri vladi dovolijo nagodbo. D) ut des — to je jedino pravo s'ališče, na katdro se morajo glede nagodba pos^auti slovenski poslanci, vs-iko drugo stališče je naravnost r-*čeno za nas Slovence politična nerodnost. To je naše mnenje o drugih dveh razlogih, kat-re je naved-l „Slovenec" v podporo svoje zahteve, naj prestopijo .sloveuski pos'anci v op>zi^ijo in naj glasujejo za predlog, ki so ga prvi sprožili socija'ni d^mokratj«*, za odk'onitev nag :dbe. Obia-lovali bi iskr-no, ako bi se klub d ti ujeti V sanjke Lueger Licbfens*^iuove iu b se uk ooil „Slovence/i" zahtevi, k*r smo trdno prepričani, da bi bij t) na veliko škodo slovenskemu narodu. V IJul»l|}tiil, 23 septembra. Konferenca klubovih načelnikov levice ne ho danes, ampak se je na prošnjo štajerskih poslancev prelcžila ua soboto. Voditelji tbtrukcijo-nnt >v namreč še niso složni gUd i načina, ka'io ia kJaj se naj začne — razsajauje. Nekateri hočejo z ičeti z obstiukcjo takoj v prvi seji ter zabraniti vsako razpravo o nagodbi, drugi pa hoč-ijo dovoliti razpravo, a onemogočiti s rejeaa vsa^at^rili pre Uo^. Glagoliški jezik v cerkvi Papež je odlomil večletni boj glede glag< liske cerkvtue liturgijs s posebno allokucijo, katero prijavi a „Ka'oiička Dalmacija". Glagolska liturgija ima pravico povaod, kjer je že 30 let v veljavi. To velja za svečano.stne in pete maše. Tihe maše se smejo brati povsod v g!a-goliškem ali v latinskem jeziku, samo mešati se ne sme. Kvangelij se sme peti v narodnem jeziku, ako j* bi prej pet v glagoliskem ali latinskem jezi u ludi zakrament, veČe ni je in dr. se morejo v š ti v glafzuh.škem jezinu. Okrožnica s temi d j Io'il sv. kongregacije glede ra>.e staioslovanske li-tirgije s^ je poslala tkofi^st.om v Gorici, Z idr u in Z i :r bn. Rekonstrukcija ogrskega kabineta ,D. Volksb'a'tu" poročajo is Budimpešte: V tukajšnjih vlalnih krogih se govori, da misli baron Banffy pred ogh-dilom, študirala vsako potezo svojega obrazi ia s strunom zrla v ta ozki, bledi obraz, v te globoko udrte oči svoja podobe. Z grozo je po-s'ušala votli olmev svojega kašba v dolgih samotnih nočeh in skrbno vživala medicine in pila čaje. lo ka lar ;e solnce sijalo na mali vrtič pri hrti, lezla je v Iopico, polegala po klopeh in poslušala š>;pet pomladi zunaj. V popoldnevih plazila se je v bližajo cerkev, poklekaU pred altarji in šepetala i'krene goreče mo'itve. Strastno so s* sklepali beli koščeni prsti in pobožno so se dvigale roke k svetim podobam. Čudno so se ji blestele oči v shujša-nem obrazu in žive i a Ječe lise gorele so ji na 1 cih. Ses dla se je časih in nje kapelj se ji je bo 1 stno trg?.l ia prsij, odmeval po prostorni cerkvi, odbijal se od kamenitih oltarjev, jočal po kapelicah in se zdihovaje izgubljal zadaj nad crgljami. In kašelj se ja hujšal, Lida je slabela Mej belimi blazinami ležala ji je trudna glava in mehke oieje so odevale nje mlade bjlestne prsi. Poslušala je na svoje piskajoče dihanje in na drsanje jagod tetinega molka. Žilostno so zrle velike lepa oči krog sebe. Gledala je veli nagubani obraz tete in v srcu jo je peklo vprašanje: „Zakaj jaz, zakaj? !« — O to življenje, ta svet in to mlado hrepeneče srce, posvečeno smrti, to mlado telo zapadlo propadu . . . Zakaj!? resno na to, da odbacne dva že dolgo mu neljuba kolega iz svojega kabineta. To ee zgodi že tekom jeseni. O Istopiti bodeta morala baron Daniel, sedanji trgovinski minister, ter Erdelv, sedanji jastični minister. Prvega nadomesti baje grof Štefan T is za, druzega pa P u I z k y. Škandal Drevfues Komisija, ki ima naloga preiskati vse akte, ki se tičejo Drevfussove obsodbe ter potem priporočati kasačijskemu dvora novo preiskavo, dovrši svoje delo že do ponedeljka. Sklep se sporoči v torek ministerskemn svetu, ki potem nemudoma odredi kar treba. Drevfuss ne pride več pred pariške sodnike, nego ga bodo sodili v provinciji. Anarhistom se godi sedaj jako slabo. Preganjajo jih in zapirajo po vsi Eropi. Vsak dan poročajo listi, da so v Švici ali Italiji aretirali nekaj sumljivih ekzistenc. V Neuenburgu so zaprli anar-hističuo tiskarno, ki je izdajala 3 časopise. Italijanska vlada se je resno lotila akcije proti anarhistom ter je mnogo nade, da jo bodo vse druga evropske vlade krtpko pcdpirale. Bržčas se že v pnhjdnjih mesecih snide kongres državnikov iu politikov radi protianarhističnaga postopanja. Kitajski cesar je izdal — kakor poročajo „Petersburgskija Vjedomosti" — za svoje uradnike poziv, v katerem pravi, da treba nujnih reform na vseh poljih ter začeti z dobo napredka, omike in prosvete. Brez zapadne kulture in brez iznajdb novega veki Kitajska ne more obstati, in le zastarele konservativne navade so krive vseh nesreč, ki zadevajo državo. Zato stavi cesar vsem uradnikom v izgled guvernerja v Hananu, ki je vpeljal navzlic kriku btarokopitnih konservative-v vse iznajdbe zapadne kulture. Dnevne vesti. V Ljubljani, 23 septembra. — (Odlikovanje) Cjsar je orožoiškemu za-poveduiku v Ljubljani, podpolkovniku g. Andreju Smoletu polelil viteški križec Franc Jožefo vega reda. — (Občinski svet) Sinočaa seja ob}, sveta ni bila sklepčna, vsled česar pridejo na dnevni red postavljene to'ke v prihodnji se|i na vrsto. — (Davkoplačevalcem v pomislek.) Včeraj pod tem zaglavjem objavljeni sum proti finančnemu erarju — tako nam p;še tokajšnji gospod finančni ravnatelj — je popolnoma neutemeljen in krivičen. Drogi obrok za vplačevanje osebne dohodnine je glasom § 226. zakona z dne 25 oktobra 189G. še !e 1. d-cembra in do te dobe bodo podani rekurzi že gotovo vsi rešeni. Sicer pa rekurzi, kateri so se pravočasno vložili, nikakor ne postanejo neveljavni, če se odmerjeni davek brezpogojno poplača. § 224. rmenjenega zakona pa določuje, da prizivi nimajo nikake odložive moči glede na plačilo pre ipis inega davka in glede na naredbe za njega izterjavo. — (Slovensko gledališče ) Nocoj zopet noviteta — .Gospod ravnatelj"! Naša sila stroga cenzora ji je hotela sicer delati neke težave, to Ia kar je dovoljeno na dvornem gledališču mora biti tudi v Ljubljani, zato pa se je zadovoljila le z neznatnimi krajšanji. Veseloigra „Gispod ravnatelj* je — kakor „Omikanci" — prav skrbno uprizorjena ter bole izvestno odslej stalno na repertoaru slovenskega gledal šča. V njej nastopajo vse glavne naše moči ter imajo tudi novoangaževani igralci: g R Deyl, g. Jur. Prejac in komik g. VI. Hnusa večje vloge. Trdno se nadejamo, da nocoj ne bo praznega mesta v vsem gledališču. — (Ljubljanska efektna loterija.) Javno žrebanje srečk loterije, katero je Njegovo Veličanstvo presvith cesar deželnemu stolnem? mestu Ljub Ijani Najrailostneja dovoliti blagovolil, vršilo se bode nepreklicno dne 4. oktobra letos ob šestih zvečer ob intervenciji občinskega sveta v mestni dvorani. Ker se bode to žrebanje že v nekolikih dneh vršilo, utegne nakupovanje srečk sedaj tem živahneje postati, ker je ta loterija, ki ima 2". 00 glavnih in pristranskih dobitkov v vrednosti 100.000 kron, nenavadno bogato opravljena in se glavni dobitek na željo onega, ki ga bode zadel, tudi v gotovini izplača. Srečke po kroni dobiti je v vseh ces. kr. tabačnih trafikah, loterijskih kolekturah in menjalnicah. — (Deželni odbor kranjski) bo oddajal meseca oktobra t. 1. bike plemenjake belanske-pincgavske (cikaste) pasme, kakor tudi nekaj sive pasme proti povračilu polovice nakupnih stroškov, in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi vrsti pa tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike naj se po šljejo do G. oktobra t. 1. deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani. Vsaki prošnji je priložiti tudi i 10 gld. predplačila, kateri znesek se pa dotičnemm vrne, če se mu bik ne podeli. — (Sadna razstava na Danaju ) Kmetijska družba nas prosi objaviti, da je ravnateljstvo dunajske jubilejske razstave danes dralbo telegrafih no obvestilo, da bo mesto od o. kr. po na o loškega dni* štva odpovedane jubilejske sadne razstave ee vršila od 1. do 9. oktobra vender le razstava sadja n s cer v okviru obstoječe rasstave v Pratra. Kdor se hoče udeležiti te razstave, naj ee takoj neposredno prijavi pri ravnateljstva jubilejske razstave na Dunaju (v Rotandi). — (Slušaj ali namen ) Prejeli smo naslednji popravek: Slavno uredništvo „Slovenskega Naroda* v Ljubljani. Z ozirom na § 10. tiskovnega zakona prosimo, da sprejmete naslednji popravek članka „Slučaj ali namen", ki je izšel v št. 211. Vašega cenjenega lista z dne 16. septembra 1898: ,Ni res, da ni bila povodom smrti Nje Veličanstva cesarice na nobeni hiši v Kočevji razobešena črna zastava. Resnica pa je, da so se koj potem, ko se je izvedelo za pretresajoči dogodek, na vseh javnih poslopjih (15 uradov in šol) in posameznih privatnih hišah razobesile črne zastave in daje na dan pogreba blagopokojne cesarice ogromna večina privatnih hiš imela žalovalni nakit * — Mestni občinski urad v Kočevji dne 17. septembra 1893. — Loy s. r., župan. — (Potrjen zakon.) Cesar je potrdil zakon o preložitvi okrajne ceste mej Knežakom in (Jlo-bovuikom. — (Iz Kamnika) se nam piše 19. septembra: G o »p d urednik! Vi ne veste, s kako nestrpnos jo pričakujemo v našem starodavnem nies'ii dežja, da bi p tem vsaj voie dobili. Preteklo je že več 14 dni, odkar imamo suh vodovod. Taka neprilika 69 vsako leto ponavlja Škoda za lepe tisočake, ki smo jih plačali za tako pinesr^čen vodovod. Da bi b lo konec vsem tem težavam, naj bi sedanji mestni občinski svet ukrenil potrebno in napel,al tako vodo, ki bi je nikdar ne zmanjkalo. Nekaj treba tukaj storiti! če se bode da'je odlašalo, slabše boie. Meščani so nejevoljni in čuje se marskatera trpka beseda, ki je skoraj na mestu in opravičena, ker se merodajni krogi prav nič ne zmenijo za vodo. —-Ob čisu volitev se vse obljubi, ko se je pa treba resnega dela poprijeti, se pa nihče neče nič brigati. Kdor se pusti voliti v občinski odbor, naj tudi ve, da ga veže dolžnost, zastopati občno korist Danes naj zadostuje samo ta opomin. — (Iz Orehka pri Postojni) se nam piše: Ko smo poročali zadujič, da priredi naš slavni krajni šolski svet 11. t. m. slavnost blagoslovljenja nove šole, ter odkritje spominske plošče v proslavo 50letnega vladanja presv. cesarja, pač nismo mislili na pregovor, ki pravi: „Sreča je opoteča*. Bilo je na dau slavnosti zjutraj. Na vse zg >d*j postavljali so naši vrli fantje mlaje, dekleta pa so pletla venca za slavoloke. Vsa vas pripravljala se je za ta slo-vesoi trenotek. Že je hotel naznanjati strel iz mož narja bližnjim vasem, da praznuje danas Orehek redko slavnost, kar sa razširi po blisknvo po vsej vasi grozna vest, da je bila cesarica Elizabeta za-vratno umorjena. Da je bilo takoj konec naše slavnosti, je umevno samo ob sebi. Nova šola blagoslovila si je v torek 13. t. m. ob 8. uri zjutraj brez vsake slo/esnosti Po maši, katere ho se udeležili vsi otroci pod vodstvom učiteljevim, šel je sp-evod k novi šoli. Po običajnih obredih blago« ulovil je katehet g. Koblar šolsko poslopje, potem pa spodbujal mladino k pridnosti in stariše navajal k skupnemu delovanju z učitelji. Predsednik kraj. šolskega sveta, g. A. Križaj, se je v toplih besedah zahvalil okr. šolskemu svetu, ker je tako krepko in vztrajno podpiral rovne vaščane pri napravi nove šole. Gospod učitelj Grad se je spomnil nesreče v vladarski hiši, potem pa vzpodbujal mladino k pridnosti iu vztrajnosti, star>še pa prosil, naj ga dobrohotno podpirajo ter svoje otroke redno pošiljajo v loto. Ko so otroci še zapeli prvo kitico: „Bog ohrani!" in pa pesem o sv. Alojziju, bili so obdarjeni s pecivom, gospod učitelj pa jim je razdelil cesarjeve podobe, koje je v ta namen pre-skrbel krajni šolski svet. — (Požar.) V Studencu pri Mokronogu je štiriletni sin poseBtnice Jerman igraje se z žvepten-kami užgal domači skedenj, kateri je pogorel. Škode je 500 gld. — (Brez komentara!) Neki župnik na Štajerskem je povodom tragične smrti cesarice Elizabete, zadnjo nedeljo propovedoval o Lucheniju, anarhistih, socijalistiu Iu — o shodu slovenskih visokošolcev v Ljubljani! — (Iz Hama pri Ormoža) se nam piše: Naznanjena šolska veselica v proslavo 50letnice cesarjevega vladanja se ni vršila tako, kakor se je bilo nameravalo, ker se je predpoldan izvedelo o grozni novici, da je naša cesarica umorjena. Otroci bili bo na slavnostnem prostora samo pogoščeni, so deklamovali, telovadili ter zapeli prvi dve kitici cesarske pesmi. Pozdrav je govoril g. načelnik Martin Ivanuša, slavnostni govor pa nadučitelj g. Anton Porekar. Oba sta naznanila tudi strašni dogodek tako, da se je skoraj vsako oko zarosilo. Srčna hvala vsem udeležencem ia d ari tel jem, posebno sta-rišem domorodcem in ormoškim in središkim narodnjakom. — (Umor v Podgori.) Zaradi umora M.dtea FriSkovca je goriška policija aretovala dva moža, o katerih so listi poročali, da sta svoje hudodolutvo že priznala. Ta poročila niso bila osnovana. Poli cija je dotična dva moža že izpustila in se je sodno postopanje proti njima ie ustavilo. — (V Nabrezini) postopa komisar GoHzotti jako strogo. „K d i n oh ti* se javlja: O prvi de monstraciji je bila sama domača žandarmerija. Ista je opominjala demonstrante, ko so hoteli na postajo, naj se vrnejo, naj pomislijo na nasUdke lanskih izgredov v ev. Križu ! In ljudstvo je ubogalo. Dobra beseda je pomagala več, nego vse sablje. A posledica takemu pametnemu postopanju orožnikov ni izostala: dobri, bltgi in pametni stražmešter je moral — iti od tuli! Prišel je novi stražmešter in ta je seveda postopal — drugače! Sedaj je v za poru in v preiskavi kakih 150 oseb, največ iz bližnje Kostanjevice. Kuko grozno iu infarmio pretvarja „PiccoloM resnico s povdarjanjem, da vse izhaja iz narodne srditosti Slovencev, za to imamo zopet eklatan'en dokaz. V romanskem kamenolomu na pr. je v delavnici večina Furlanov iz Mt^dje. Vender pa noče nikdo na delo. Torej so Kurlaui solidarni s slovenskimi delavci. Ki«- je toiej tu narodno sovraštvo proti Italijanom?! Moraj* biti pač drugi vzroki! — (Posledice proti italijanski h demonstracij ) „Edinostw je mnenja, da bodo zadnji izgredi škodovali Slovencem v političnem pogledu ter pravi: „Ćlovek bi sodil sicer, da je to nemogoča, ker je nelogično, ker se protivi zdravemu človeškemu razumu in k' r bi bilo skrajno — krivično. Ali po čakajte malo I Počakajte, da pride stvar v razgovor v parlamentu, pa boste čuli čudnih stvari Culi boste, da na teh tržaških izgredih ni niti govora o kakem plemenitem nagibu; da ni nič res, da bi se bili ti izgredi dogodili vsled vzkipenja patrijotičnega čutstvovanja in v nekakem omamijeuju zbog grozne nesreče, ki je zadela ljubljenega vladarja ; da ni mč res, da bi bilo vzkipelo od ljute boli vsled groznega dogodka in v ogorčenju vsled najgrje breztaktnosti in brezsrčnosti onih, ki so se s svojimi veselicami, kuncerti in plesi rogali splošni žalosti in so teptali V blato ue le čut lojalnosti in ijub-zni do vladarske hi e, ampak tudi tisti čut navaduega človekoljubja, čut usmiljenja, ki se ob vsaki nesreči — naj je Badela kogar si bodi — pojavlja v vsakem človeku, ako ima le kaj človeškega srca v svojih prsih ! Govorilo se bo le o surovosti, o vandalizmu, o nasilja in — Slovenci bodo sojeni!! Vse, kar se je dogo-di'o nepristojnega, šteje se žo danes in se bode štelo na račun tržaških iu okoličanskih Slovencev brez ozira na motive izgredom in brez ozira na dejstvo: a) da po vsi okolici tržaški ni došlo nikjer do ni kakega resnega izgreda, in b) da inicijatorji demonstracij v mestu niso bili Slovenci. Dvojio pa rudi priznavamo in nas nikakor ni sram pripoznati. Prvo bi bilo to, da je potem, ko je v nedeljo v umor.it vu cesarice vzkipelo po vsem mestu, demoustrotal marsikateri Slovenec proti onim, ki so si zabavati cinično v toli žalostnih trenotkih. V drugo pa nočemo tajiti, da je potem, ko je že zavrelo, v slovenskem ljudstvu, še bolj vžigal že raz vnete duhove — spomin na toliko pretrpljene stare krivice. Jeli čudo, ako tam, kjer ju tlelo, vzplamti, kakor hitro je kaka srand so bili v hiši Simona lili n de r a i zbrani svatje. Baš, ko so postali najveselejši, je . nastal v hiši ogenj in hipoma je bilo vse v pia-| menu Betili SO se vs , le dva sta zgorela, ker sta I hotela iti še po nekaj stvari v hišo. * (Milijone poneverili.) V Hamburgu so ' prišli na sled ogromnemu poneveijenju. Pet jako i uglednih trgovcev iz Al fone: Jordan, Stelleman^, j JNee'sen, Langbaus in Eckermann si je pr.svojile carinske pristojbine za tobak, katere znašajo več ! milijonov mark. * (Nesrečna rodbina) V Abedorfu, v j Tulloske.a okraju, je živel bogati posestnik Schschen-j bober s svoio ženo, s simm, z dvema hčerkama in i vnukom. Dne 19. maja se je \rnila 28lfcttta hči i Marija z božje poti v Marijino Celje bo na ter je 1 27. junija umrla za t fu9om (vročinsko boleznijo). Tistega dne sta obolela sestri Ana in oče. Oče je rmrl 17. avgusta, 27;etna Ana pa 7. septembra. Tedaj pa so zboleli še 18letni sin, mati in dekla. Ljudje so se tako bali niš-% da ni bilo nikogar blizu in da je ležalo truplo Ane več drnj v hiši. V hlevu pa je mukalo 10 lačnih krav. Še le orož ništvo jo rešilo trojico bolnikov strašnega položaja ter jo s silo dala prenesti v bolnico, pa tudi s silo primorala sosede, da krmijo živino, ki je is skoraj ppginjala od lakote, štiriletnega vnuka, nezakonskega sina Ane, je dala orožništvo stari žeaski v oskrbo. Književnost. — „Učiteljski Tovariš". Vsebina št. 28. je naslednja: Cesarica Elizabeta f, Nje životopis, žalostna smrt in pogrebne svečanosti. Telefon ičn a in brzojavna poročila. Dunaj 23 septembra. V pisarni pod predsednika dr. Ferjančič* se je d»nes ob 1. uri pop'ludne sešel izvrševalni odbor desnice. Seje se je udeležil tudi Povšc. Pred sejo je Jo\vorski govoril s Povšetom in mu pojasnil, kako se je zgodilo, da ni bil povabljen na konferenco z nrinisterskim predsednikom. Pojasnilo je prav priprosto. Thun je dobil zapisnik klubovili načelnikov, v katerem je bil kot načelnik „slov. kršč. nar. zveze" imenovati še dr. Šušteršič. Mislil je, da je na Šušterši-Čevo mesto stopil dr. Ferjančič, in povabil je tega na konferenco. Dr. Ferjančič je koj pri seji vprašal miuisterskega predsednika, kako to, da ni povabljen načelnik „slov. kršč. nar. zveze". Ministerski predsednik je nato rekel: Kaj niste vi člen klubovega predseduištv ? Ko je dr. Ferjančič rekel, da ne, je dejal mini- sterski predsednik: A vi vender lahko klub zastopate, na kar je dr. Ftrjančič odgovoril, da se udeleži konference samo kot podpredsednik in ne da bi s tem kakorkoli prejudiciral klubovim sklepom. K nadaljn m konfe rencam bo vabljen Povše. Iz teh pojasnil je razvideti, da Thun ni imel slabega namena in da je „Slovenec" kričal, ne da bi se bi prej imformiral. Dunaj 23. septembra. „Reichspost" naznanja v večernem listu z debelimi črkami, da je v desnici nastala kriza, ker so kranjski klerikalci včeraj v Ljubljani sklenili, da izstopijo iz desuice in začno politiko svobodne roke. Kakor se danes kaže, ni stvar tako trag čna Dunaj 23. septembra Deputacija avstr. uradniškega društva pod vodstvom sekc ,sk»ga štfa Huberja se je p klonila miiiisterskeina predsedniku grofu Thunu in finančnemu ministra Ksizlu ter se jima zahval la v imenu uredništva za regulacijo plač. Deputacija davčnih uradnikov je bla k hnauČnemu ministru Kaizlu v Marijine vari iu se mu zahvalila. Kaizl ji je odgovoril, da gre vsa hvala cesarju, ki se je v najbrid kejši uri svojega življenja spomnil uraduikov. Dunaj 23. septembra. Uradni list prijavlja lastnoročni pismi cesarjevi, s katerima se najvišji dvornik umrle cesarice grof Btlle-garde imeuuje kancelarjem novega E izabeti« nt ga reda. Dunaj 23. septembra. „Fiemdenblatt" demeutuje v večernem listu vest, da odstopi francoski poslanik na Duuaju grof Reverse a u x. Pekin 23. septtmbra. Poročila, da je c5G9 kot državno pod poro za premije poljedelcem, ki pridelujejo dobro pletilno slamo, dovolilo zm-Hek 200 gld . hm je zbornični tajnik, potem ko je tudi kranjski deželui odbor dovolil jednak znesek, domenil z gospodom c. kr. okr glavarjem Gotfndom F. iednehom v Kamniku in s^edeiioi razsojevalci tovarnarjema za slamnike Krizantom Ladsta/terjem in Andr. Maček-on v Domžalah ter plet.ilnim učiteljem Matijo Ob*rwal-derjam, da naj se premovanje vrši dne 15 junija 1898. ob pol 11. uri dopoludne v občinski pisarni v Domžalah. Izvedenci razeojevalci Ladstiitter, Maček in Obenvalder so jeli pletilno slamo že ob osmih zjutraj presojati, kar je trpelo do opoludne Mej tem časum in sicer ob pol 11. uri se je konstitovala komisija in j« na prellog poročevalca is volila predsednikom gosp. O i kr. okrajnega glavarja kamniškega. Komisija se je zjedinila v tem, da se pri razdelitvi premij ni ozirati samo na kakovost, temveč tudi na množino pletilna slame. Po približnem izračunanju j« 60 premovancev skupaj okrog 2200 kilogramov dobre pletilna slame pripravilo. Premovani so iz občin Ihan, Dol (Videm), Domžale (Št. Pavel), Loka pri MengiSu, Suhadole, Nasoviče, Vodice, Radomlje, Rafolče, Smarca, Men-giš, Tunjice, Blagovica, Krtina, Moravče in Spodnje Koseze kamniškega političnega okraja, iz Pod^orice ljubljanskega političnega okraja in iz Orklj i kranjskega političnega okraja. Pred razdelitvijo premij je predsednik komisijo S primernimi in stvarnimi besedami nagovoril one, za katere so bile premijo namenjene. Premije so znašale 4, 5, 6, 12, 18, 20, 24 in 30 kron in je dobilo vseh 60 premovancev 730 kron ali 3(55 gld. av. v. Preniovauci so se zahvalili za dobljene ple-mije in so obljubili, da se bodo zanaprej še bolj potrudili, da bodo pripravili več dobre pletilna slame. Ker je dobil poročevalec pri c. kr. deželni vladi 200 gld. državne podpore in pri deželnem odboru 200 gld. deželne podpore, torej skupaj 400 gl., je ostalo 35 gld. neporabljenih. Od tega zneska od* pade 17 gld. 50 kr. na državno podporo in jednak znesek na deželno podporo. Ta prihranek naj bi so porabil kot prispevek za premovanje pletilna slame v decembru 1893 ali januvarju 1899, ker je po dosedanjih poizvedbah število onih oseb, ki se pa čajo s predelovanjem pletilne slame, mnogo večje, kot leta 1897. in je torej pričakovati, da se bo ve* liko več dobre slame pridelalo. — Poročilo se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Melusine mazilo za lice odstranjuje v najkrajšem času vsakovrstne pege, I litje in moiolčke (spu&f aje). — Popolnoma neškodljivo, i ioiw-.'U :ia kr. Higien. medicinično milo zraven M Ur. (387-30) __-_: .I404H1IM /. ili<>££*lt ===== deželna lekarna Ph. Mr. M. Le u s tek a Ljubljana, poleg mesarskega mostu. Telefon, žtev. 69. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem SUM no. "S. c8 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera tura v "C Vetrovi Nebo t al S B Z 22. 23. • 1 {». r.ve^er 7. tjntraj 2. popol. 785*9 735 0 732 8 15 5 11 0 24 5 si. j tur sr, svzh. ar. jzah. jasno jasno del. obl. 0 0 Srednja včerajšnja temperatura 15 6', ia 17' nad lormaloir. JDta.3Q.eO■ borssa dne 23. septembra 1898 Skupni državni dolg v notah..... 101 -•••••• r. k. e bančne delnice .... SOtJ Kreditne delnice......... 353 London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 80 mark......... 80 frankov........ Italijanski bankovci..... C kr cekini ...... 120 58 U 9 44 a 80 65 25 65 15 kr. 15 SO 77 53' 15 Zeli se kupiti že rabljen, a nepokvarjen Ponudbe naj se pr.šiljajo upravništvu tega lista. Notarskega kandidata vzprejme notar s I. okt-.brom t. I Plaia po dogovoru — Ponudbe vzprej nia iz prijaznosti uprav-ništvo .Slov. N.uol.i". [1459—41 Sklep I dne 17. se^t 1893. Opr. 6t. A. yi4,'98/4. Ivan Škerjanec gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 6 pr poroča kranjske klobase lastnega izdelka, iz zanesljivega prašičjega mesa. Razpošilja tudi v zavojih po 5 khj in višje po pošti proti povzetju. (1475—2) Vsak pondelj^k in četrtek večer dobe se S vežo klobase za pečenje, prekajene pa vsak dan v gostilni, kjer ae toči pristno, naravno vino. Prostovoljna prodaja. Premičnine, spadajoče v zapuščino rajncega Antoiin Aiihel i* v Izubijani, kakor: dva konja, konjska oprava, 1 koč!J3, vozovi itd. prodajale se bodo mi j it ul «lražl»l dne 26. t. m. dopoludne ob 9. uri v hiši Sv. Petra cesta št 3. V Ljubljani, dne 22 septembra 1898. Ivan Gogola (1480) o kr. notar kot sodni komisar. mM I. inematograph v steklenem salonu kazine. -Vhod skozi vrt.) (1173-2) Danes ln vsak dan ob A., 6 , 7., 8 m 9. url zvečer. Ob aobotlh ln nedeljah tudi dopoludne ob lO., 11. in ia. url in popoIud ue ob url M izredne predstave. ► Velikost podob a o □ metrov. Vstopnina -<> kr., otroci ia vojaki do narednika 10) kr. Vsi prostori za sedeti so prosti. Usojam ae a tem najnljndneje naznaniti čast. daman\ da Htuniijem sedaj na Starem trgu št. 2, II. nadstr. Zahvaljujoč se za dosedaj mi izkazano zaupanje* prosim, da me tuđi v prihodnje počast 6 z obilim pose t o Z v clt-spoštovanje in Josipina Bersin (1481—1) lorojnelon. Jedno stanovanje v II. nadstropji za 280 gld. in jedno stanovanje v III. nadstropji za 250 gld. se oddasti 1. novembra t. 1.; zadnje se lahko tudi takoj odda. Povpraša se: .tlentui (rte *<• 17 pri blaa*|ulel v prodajalul. (13K3—9)- Gostilna^7 v mestu z velikim prometom, ob železnici in blizo-farre cerkve, S9 da lia. račun. — Ponudbe, v katerih naj se natanko naznani prejšnje delovanje, visokost kavcije i. t. d., nnj ae pošljejo upravništvu „Slov. Naroda" pod „A- N. 42". Ključavničarska, delavnica več hlevov, shramb za vozove, senjaki in skladišča I469^ v Nušakovi vojašnici se dajo v najem. Natančneje iim Iti muk I centi atev. 1'2. Surovo maslo (Theebuttor) jaratčano čisto, brez dodatka margarina iz Logaške mlekarne in sirarne od danes naprej ifliiviin atnloira pri tvrdki (Preprodajalcem znižane cene.) (11 iM) ^WOWO^WP^^f^vffWf'fr -': — ***** " ** «-»■■■« Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".