Leto XXn., št. 177
Upraroiicroi uiuoiiana, «*ucaruiev» ulica }>
Telefoc fe. »1-22. 51-23. »1-24 iojeranii oddelek i L tu bi una. PnednJieva aU>
3 i — leletoc «t 11-23 $1-26 Poa.užnica Novo cnestoi Ljubljanska cesta 42 Rafuni i a Linhltanskc potcralioc do poštno-čekovnem zavod t) kt. 17.749. ca »tale kraji IralHr <~rv>T»r "nrn Cfirt Po«f N« 11-M1*
IZ.MIL/CJViO dAMuHSIVo a 3gUae u Kj.
(taliie <D »tioTcmstva mu Onionr °ohbHc*r* traftan* ii K. MILANO
Ljubljana, sreda S* avgusta 1942-XX
Cena cent. 89
Ishaj« ritk dao azeo ponedeljka Naročnina mata mesečno Lir 18.—» ca inozemstvo pa Lit 22.80
Uredniltvo: Cjoblrana. Pnconi jeva alica ttev. 3. telefoa faev. 31-22, 31-23. 31-24
Rokopiai ae ne vračajo
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pet la pob-
blicicl di ptovenienza italiana ed estera: Union e Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
Letalski boji v Egiptu
Izvidniško delovanje — Bombardiranje Malte
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 4 avgusta naslednje 798. vojno poročilo:
Na egiptski fronti izvidniško delovanje.
V ponovnih spopadih so nemški lovci sestrelili 3 letala tipa »Spitfire« in 3 tipa »flurricane«.
Letalski oddelki osi so bombardirali letališča na Malti in v zraku nad otokom nničili tri britanska letala.
Letalski napadi na angleške postojanke
Berlin, 4. avg. d. V nedeljo so močne skupine nemških bojnih letal napadle britanske postojanke pri El Alameinu na egiptskem bojišču. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so nemška letala z bombami direktno pogo-zbirališča sovražnikovih čet. Izbruhnilo je več požarov v skladiščih sovražnikovega goriva, kjer so nastale hude eksplozije. Nadalje so nemška letala uspešno napadala kolone sovražnikovih tankov in motornih vozil.
Istega dne so nemški bombniki tipa »Ju 88« napadli britansko letalsko oporišče Hal-far na otoku Malti. Več bomb je zadelo na tleh razvrščena sovražnikova letala. Bombe so poškodovale tudi prometno zvezo med Halfarjem in Guidijo. Piloti so tu opazovali velika razdejanja. V letalskih spopadih so nemška lovska letala sestrelila dva sovražna aparata tipa »Spitfire«. V noči na ponedeljek je nemško letalstvo ponovno napadlo pristaniške naprave v La Valetti.
Berlin, 4. avg. d. Na Malti so nemški bombniki bombardirali včeraj tamkajšnja britanska vojaška letališča. V spopadih v zraku so bila sestreljena 3 sovražna letala tipa »Spitfire«. Vsa nemška letala so sc brez izgub vrnila na svoja oporišča.
Zahteva po proglasitvi Kaira za odprto mesto
Ankara, 4. avg. d. Nemško letalstvo je po vesteh iz Kaira napadlo britansko voja-
—	■■——m
ško letališče pri Heliopolisu v bližini Kaira. Ta nemški letalski napad je v Kairu po dospelih vesteh ponovno sprožil zahtevo egiptskih političnih krogov, da bi se morala egiptska prestolnica proglasiti za odprto mesto. Čeprav je cenzura najstrožje prepovedala vsakršno razpravljanje o tem vprašanju, se je vendar zahteva po proglasitvi Kaira za odprto mesto po zadnjem nemškem letalskem napadu ponovila z mnogih strani s tolikšnim poudarkom, da je prišla tudi na ušesa glavnemu stanu britanskih sil v Kairu.. Zaradi tega je zastopnik britanskega glavnega stana general Stone ponovno naslovil svarilo na vse tiste, ki zahtevajo odstranitev angleških vojaških naprav in skladišč iz egiptske prestolnice. Da bi lažje nastopil proti upravičeni egiptski zahtevi, je general Stone v svojem svarilu naglasil, »da se bodo proti krivcem, ki razširjajo tako defetistično propagando, uporabili najstrožji ukrepi«. V egiptskih političnih krogih pa nagla-šajo ne glede na grožnjo britanskega vojaškega predstavnika, da postaja vprašanje proglasitve Kaira za odprto mesto zmerom bolj pereče, ker se je obseg vojaških operacij na egiptskem bojišču ponovno povečal, na drugi strani pa je rešitev tega vprašanja velikega pomena tudi za nadaljnji razvoj angieško-egiptskih odnošajev. Poročila iz Kaira kažejo, da je nemški letalski napad na Heliopolis, ki leži le 5 milj oddaljen cd središča egiptske prestolnice. povzročil pravcato paniko med mestnim prebivalstvom zaradi velike nevarnosti. ki grozi Kairu iz zraka. Zaradi ne-uvidevnosti britanskih vojaških oblasti se prebivalstvo izpostavlja letalskim napadom, kj imajo lahko usodne posledice, posebno tudi zaradi tega, ker v Kairu ni na razpolago zadostnega števila zaklonišč.
.ed Umskega orla
Rim, 4. avg. s. Včeraj se je sestal prVič v palači Chigi svet novega viteškega reda Rimskega orla pod predsedništvom zunanjega ministra grofa Ciana.
Duce
Gorizii
Po inspekcifi Cel o bližini stare meje ie imel sestanek s poveljniki armadnih zboroo o Slooeniii, Dalmazti is Kroalski, katerim ie dal potrebna naoodiij
Strogo svarilo onim, ki se vdajajo bolnim sanjam
Kim, 4. avg. s. Dne 31. julija zjutraj je Duce ob spremstvu Tajnika fašistične stranke dospel z letalom brez predhodne napovedi na letališče v Gorizri. Sprejel ga je general Ferrero, poveljnik armadnega zbora Trieste. Z letališča v Gorizii se je Duce napotil v Rc-dipuglio" kjer se je poklonii na grobu vojvode d'Aoste, poveljnika neprema-gane 3. armade, in ob grobeh stotiso^ padlih, ki tu počivajo. Po kratkem od- j moru
bilu proti Castelinuovu dlstria in v neko vas v bližini stare meje. kjer je prisostvoval zanimivim vežbanjem streljanja z možnarji in novimi topovi za pehoto. Potem se je udeležil skromnega obeda v oficirski menzi, na kar se je vrnil v Gorizio, kamor je dospel ob 15.30.
Na poveljništvu vojaškega okrožja je Duce zbral k raportu skupino poveljnikov, ki so se v ta namen tu sestali. Navzoči so bili šef generalnega štaba maršal Cavallero, šef glavnega stana vojske general Ambrosio, vrhovni poveljnik Oboroženih sil v Sloveniji in Dalmazii general Roatta, poveljnik armadnega zbora »Trieste« general Ferrero, poveljnik ljubljanskega armadnega zbora general Robotti in poveljnik V. armadnega zbora, ki se nahaja na Hrvatskem, general Coturri z gcneralštabnimi oficirji posameznih poveljništev.
Na Ducejev poziv je general Roata obširno poročal o položaju v Sloveniji in v bližnjem oz?emlju. Poročal je o iz-
vajanih vojaških merah, ki so v teku za zagotovitev reda in miru v teh pasovih ter je očrtal tudi program za bodočnost.
Duce je potem, ko je zahteval od generala Roate razna pojasnila in poudaril, da je videti položaj z mnogo katerih vidikov zadovoljiv govoril in orisal navzočim splošni operativni položaj na raznih frontah osi ter je določil v okvi-i, tw IU pouvftju. x « iviaintiii Uu- j splošne operativne situacije italijan-je Duce nadaljeval pot v avtomo- . . ^ . . 1 , - . .	, , „_
J	ji-	• ^ vojaskj položaj in navedel razne na-
I loge, ki so poverjene našim oboroženim ! silam na raznih bojiščih. Duce je prešel nato na tehnično proučevanje raznih zahtev in smernic, ki jih je dal glede tega, ter je nakazal možnosti in načrte za bodočnost, zaustavljajoč se posebno pri problemih, ki naravnost 7»a-nimajo obmejni pas ter Slovenijo in Dalmazio s posebnim ozirom na Slovenijo. Rsport je trajal skoro dve uri in se je zaključil z natančnimi navodili, le! jih je Duce dal zbranim poveljnikom.
Že med raportom se je zbrala na trgu pred poveljništvom množica, vzklikajoča Duceju. medtem pa so dospeli tudi prefekt iz Gorizio in zvezni tajniki iz Gorizie, Triesta, Udin, Pole in Ljubljane.
NEMG
I VOHOŠILOVSK
reko Kuban — Bombardiranje sov jetskih postojank pred Kavkazom
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo:
Vzhodno od Azovskega morja so nemške divizije zlomile odpor deloma še trdovratno se borečih sovjetskih zaščitnic. Brzi oddelki vojske in oboroženi oddelki SS so v drznih prodorih na več krajih dosegli reko Kuban. Industrijsko mesto Voroši-lovsk je bilo po hudih borbah od hiše do hiše zavzeto.
Letalstvo napada z uničujočim uspehom umikajoče se sovražne kolone. Noč in dan so bila bombardirana sovražna letališča, transporti in železnice vse do severnih izrastkov Kavkaza.
Med Salom in Donom prodirajo nemške in rumunske čete dalje proti vzhodu. Pri nočnih napadih na sovražno plovbo na Volgi je bila ena tankovska ladja potopljena,
V	velikem loku Dona boljše vi ki še nadalje brezuspešno napadajo.
V	prostoru pri Rževu so bili razbremenilni napadi sovjetskih oddelkov po hudih borbah odbiti.
Na fronti pri Volhovu in pri Petrogradu so imeli lastni krajevni napadi uspehe.
V	Finskem zalivu sta bila dva sovjetska mlnolovca potopljena z bombami, tretji pa poškodovan.
V	Egiptu so nemška bojna letala v noči na 3. avgusta in včeraj bombardirala angleška letališča in taborišča pri Aleksandri ji.
V	severni Afriki in nad Malto so nemški lovci v borbah v zraku brez lastnih izgub sestrelili devet angleških letal.
V	borbi proti Angliji je letalstvo včeraj napadlo vojno važne cilje in letališča v Mid-landu ter na vzhodni in južni obali Anglije, deloma v nizkih poletih. Na morju pri Torqueyju so bili v pretekli noči doseženi na treh tovornih ladjah v konvoju bombni zadetki.
Neuspehi Tfinošenkove taktike
Berlin, 4. avg. s. Nemški listi opozarjajo v svojih poročilih na izredno hude izgube sovjetske vojske v južnem odseku vzhodnega bojišča. »Volkischer Bobachter« piše mod drugim, da so sovjetske čete poskušale pri Kalaču isto, kar so že zaman poskušale pri Orlu in Voronežu. namreč napadati s tolikšnimi silami, da bi resno ogrožale boke nemških oboroženih sil. Ta Timošenkova taktika je že doslej veljala sovjetsko vojsko nad 1000 tankov v teh odsekih, medtem ko zahteva sedaj bitka pri Kalaču izgube novjh desetin tankov, saj je iz poročil znano, da je bilo samo pri Kalaču v času od 23. julija do 1. avgusta uničenih 432 tankov.
Medtem ko nemške in zavezniške čete zmagovito nadaljujejo svoj pohod v velikem loku Dona in naglo prodirajo tudi v kubansko pokrajino, imajo ti novi sovjetski napadi proti levemu krilu nemške ofenzivne razvrstitve za posledico samo nadaljnje neuspehe sovražnika, čigar vojne sile se tako vedno bolj krčijo.
List »Zwolf uhr - Blatt« doznava iz vojaškega vira, da so nemške in zavezniške čete v zadnjih zasledovalnih boiih zajele na kubanskem področju veliko število novih ujetnikov. Letalstvo je medtem stalno
na delu in bombardira železniška križišča tega področja, obstreljuje s strojnicami sovražne kolone na begu in podpira nemške kopne operacije v prodiranju proti jugu. Pripomniti je treba, piše list. da So se v bojih zadnjih 24 ur posebno izkazale tudi rumunske čete, medtem ko so se italijanske in nemške čete hrabro borile v velikem loku Dona. kjer so osvojile trdovratno branjeno mostišče in pri tem uničile lepo število sovražnih tankov.
Živahno udejstvovanje
nemškega letalstva
Berlin. 4. avg. d. O delovanju nemškega letalstva na južnem področju vzhodnega bojišča javljajo dodatno k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da močne skupine nemških bombnikov, strmoglavcev in rušilnih letal brez prestanka napadajo sovražnikove čete, ki beže v smeri proti reki Kuban. Včeraj so nemška letala učinkovito sodelovala pri uničevanju obkoljenih sovražnikovih oddelkov, ki so jih obsipala z bombami in obstreljevala s strojnicami. Na mnogih mestih, kjer se je sovražnik skušal upreti napredujočim nemškim oddelkom, so njegov odpor zlomile skupine nemških bojnih in lovskih letal, ki so brez prestanka v nizkih poletih obstreljevala in bombardirala sovražnikove postojanke. V nedeljo je nemško letalstvo usmerilo več močnih napadov proti prometnim zvezam v sovražnikovem zaledju. Nemška letala so z velikim učinkom bombardirala železniške naprave in proge pri mestih Ar-mavir, Tihoreck in Kropotkin. Mnogoštevilne letalske bombe so povzročile na železniških objektih veliko razdejanje. Na vsem področju južnega bojišča je utrpel sovražnik v nedeljo izredno težke izgube ljudi in vojnih potrebščin.
V	odseku pri Kalaču so skupine nemških lovskih in bojnih letal učinkovito posegale v borbe na tleh ter bombardirale in s strelnim orožjem napadale gnezda sovražnikovega odpora, kakor tudi sovražnikove čete na pohodu in kolone motornih vozil. Napade nemških letal so uspešno podpirale skupine nemškega letalstva, ki so samo v južnem odseku sestrelile 21 sovjetskih letaL
V	srednjem odseku fronte je nemško letalstvo posebno učinkovito sodelovalo v oorbah pri Rževu, kjer je napadalo predvsem sovražnikove prometne naprave, zbirališča čet in prevoznih sredstev ter transportne kolone v sovražnikovem aaledju. Sovjetske čete so utrpele tudi v tem odseku velike izgube ljudi in vojnih potrebščin.
Bogastvo kubanske pokrajine
Miinchen, 4. avg. s. List »Munchner Neu-ste Nachrichten« objavlja članek, v katerem prikazuje, da predstavljajo področja pri Rostovu in že zasedena okrožja pri Krasnodaru in na področju Kubana severno od kavkaškega gorovja posebna področja v okviru Sovjetske zveze, ki so zgodovinsko sestavni del Ukrajine. Po statistikah je prebivalstvo na tem področju pretežno rusko, v resnici pa je v teh pokrajinah, ki merijo
81.500 kvadratnih kilometrov in imajo 3 milijone 200.000 prebivalcev, več skupin čistega ukrajinskega izvora. Sovjetske oblasti so skušale to dejstvo prikriti in niso zato priključile Ukrajini niti restovskega okrožja. Glede kubanskega področja je list mnenja da predstavlja najrodovitnejše žitno področje z izredno rodovitno zemljo in zeio ugodnim podnebjem. Razen žita pridelujejo tu tudi tobak, bombaž, sončnice, razne vrste sočivja, vino itd., pa tudi živinoreja je na tem področju zelo razvita v primeri s splošnim stanjem živinoreje v Sovjetski zvezi. Nadalje so ta okrožja bogata tudi na petroleju in železni rudi.
Neprestani sovjetski klici na pomoč
Rim, 4. avg. s. Moskva še nadalje pošilja v Anglijo in v Zedinjene države obu-preklice na pomoč, da bi zavezniki vendarle izpolnili svoje obljube, kajti pomoč je sedaj bolj potrebna kakor kdajkoli prej spričo nezadržnega prodiranja čet osi v južni Rusiji. Pozivom listov, dramatičnim proglasom četam, ki jih izdajajo voditelji Kremlja, se sedaj pridružuje že poziv sovjetske mladine, naslovljen angleški in ameriški mladini. Neki sovjetski govornik je v svojem govoru, ki so ga objavile tudi anglosaške radijske postaje, dejal med drugim: »Britanski in ameriški prijatelji, pomagajte nam. kajti čas beži!« Takoj po njegovem govoru je bila sprejeta naslednja resolucija: »Ker še vedno ni drugega bojišča v Evropi, lahko Nemci brez težav pošiljajo svoje divizije iz Francije, iz Belgije in Nizozemske na vzhod. Mladi Angleži !n Američani! Tudi vi morate zadeti nacistično Nemčijo, toda ne samo iz zraka! Tudi vaši tanki, vaše topništvo in vaša pehota morajo biti pognani v boj proti sovražniku!«
Stockholm, 4. avg. s. Po poslednjih brzojavkah, ki prihajajo v London z vzhodnega bojišča, gledajo v sovjetskih vodilnih krogih z največjo zaskrbljenostjo v možnost nadaljnjega prodiranja nemških in zavezniških sil v južnem odseku bojišča. Razpoloženje Moskve, piše na primer londonski list »Times«, je zelo slabo. Vsi moskovski listi beležijo v svojih londonskih in washingtonskih dopisih naraščajoče sovjetsko nezaupanje in razočaranje glede zaveznikov. »Timesov« moskovski dopisnik takole opisuje rusko razpoloženje v tem trenutku: »Nobenega dvoma ni, da naši ruski zavezniki iz dneva v dan bolj izgubljajo vero in zaupanje v pomoč anglosaških velesil. Doslej se je to razočaranje omejevalo na konvencijonalne in diplomatske fraze, toda nastopil je trenutek, ko sovjetski listi že odkrito izražajo svoje zadovoljstvo, ki se v ostalem vedno bolj širi tudi v vrstah rdeče vojske. Tako izjavljajo na primer odkrito, da se Rusija že 14 mesecev bori popolnoma sama, medtem ko so se zavezniki omejevali samo na obljube, kj jih niso izpolnili. V sovjetskih krogih opozarjajo zlasti na dejstvo, da je moglo nemško poveljništvo v popolnem miru in brez kakršnih koli motenj izvršiti premike svojih divizij iz Francije in Nizozemske, medtem ko bi se to ne bilo smelo dogoditi, ako bi bili Anglija in Amerika izpolnili svoje obljube Molotovu.
Po končanem raportu s poveljem na pozor šefa glavnega stana se je Duce pokazal na balkonu, ob njegovi strani je pa bil Tajnik Stranke. Po mogočnem »a noi!« vse množice, je Duce, večkrat prikinjen z gorečim odobravanjem, govoril s poudarjenim naglasom ter omenjal epični napor, s katerim so bila posvečena obrežja Isonzra in doline Carsa in so se te zemlje za vedno zopet pridružile materi domovini. Proti tistim* ki se tostran ali onstran stare meje še vdajajo bolnim sanjam, je Duce rekel, da bo izvajan, kakor se že izvaja, neupogljiv zakon Rima.
Druga fronta, je rekel Duce, se ne bo naredila tu in verjetno ne v nobenem drugem delu sveta. Os in trojni pakt imajo sredstva za dosego zmage.
Manifestpcija nezadržnega navdušenja je Dozdravila konec govora, no katerem je Duce zanustil palačo povHjn-štva ter zonet sedH v svoj avtomobil, ki si je s težavo odpiral pot skozi odobravajočo množico in dospel na letališče.
Tu se je Duce razgovarjal na kratko 7? zastonn;ki oblati in nrvaki ter je na-t«_no topli manifestaciji letalcev z letališča zopet vstODil v svoje trimoforno letalo in odletel ob 18. uri v odličnem poletu.
Po petih tednih ofenzive na vzhodu
209.080 kvadratnih kilometrov ozemlja zasedenih — Naraščajoča kriza v ameriški in angleški pomorski plovbi
Berlin, 4. avg. Včeraj se je začel 6. teden velike nemške ofenzive na vzhodnem bojišču. Po mnenju berlinskih krogov bi bilanca uspehov nemškega in zavezniškega orožja ne mogla biti sijajnejša: v 25 dneh je bilo zasedenih 200.000 kvadratnih kilometrov ozemlja in so nemške oborožene sile prispele do ciljev, ki so dobrih 500 km od izhodiščnih postojank. Razen tega so bili uresničeni vsi idealni, taktični in strateški pogoji za nove, odločilne operacije. Preostale sovražne postojanke na zapadnem bregu Dona severno od Kalača se bodo v kratkem zrušile, medtem ko na kavkaškem področju zmagovite kolone naglo napredujejo v smeri preti Kubanu. V najkrajšem času, morda že v dobrem tednu, bo vse kubansko ozemlje, ki meri kakih 80.000 kvadratnih kilometrov, v nemških rekah in boljševiki bodo prisiljeni spopasti se, ako bodo le imeli primerna sredstva.
Tudi onkraj Rokavskega preliva in Atlantika že računajo z resnostjo položaja. Najboljši dokaz vidimo v tem, da smatra samo Edcnovo glasilo za potrebno opozoriti, da jc Sovjetska zveza doživela preveč udarcev, da bi mogla preboleti tako silovite krize. Na drugi strani, kakoT piše isti list, pa je od začetka vojne do danes izgubila tolikšno ozemlje, kakršna sta Anglija in Francija skupaj.
Nič manj značilen ni komentar ameriškega lista »Philadolphia Record«, kj prihaja do naslednjih zaključkov: »Nastopil je ali nastopa trenutek, ko sc bo treba odločiti, ali naj z vsemi siredstvj in za vsako ceno podpremo bolj še vike m Kitajce ali pa samo branimo Sueški prekop in Avstralijo.« Isti list pripominja nato, da bi morali anglosaški velesili, preden se za kaj takega odločita, rešiti krizo tonaže, ki zavzema že katastrofalen obseg. Kakor se vidi, so podatki iz pristojnega nemškega vira pokazali svoj učinek. Mislimo pri tem na objavo o potopitvi 19.5 milijona ton sovražnega brodovja od začetka vojne dalje. Ta bilanca dokazuje po mnenju berlinskih krogov tole:
1.	Kriza tonaže je zavzela zelo resen obseg in stopa sedaj v svojo kritično fazo.
2.	Vsa sredstva, kj si jih je sovražnik izmislil, da bi vsaj deloma zamašil vrzeli, ki tako nastajajo, so sc izkazala kot neučinkovita ali neprimerna. Neučinkovita so so izkazala vsa sredstva za pobijanje podmor-niškega orožja osi, neprimerna pa vsa ona za zamašitev praznin, ki so vedno večje in številnejše.
3.	Zdi sc da bi se mogel položaj v bližnjih mesecih zboljšati, nasprotno, verjetno je celo. da se bo poslabšal kajti podmorni-ška vojna se vedno bolj razvija in Nemci ne izdelujejo podmornice več samo v serijah temveč kar v množinah.
4.	Čim bo kriza tonaže dokončno stopila v poslednjo fazo, se bodo pojavile tudi gospodarske in vojaške posledice ogromnega obsega na vseh ostalih bojiščih.
Seveda, pripominjajo v istih krogih, bosta anglosaški velesili poskušali vse, da izpolnita vrzeli zlasti za gradnjo novih ladij, vendar je že sedaj izven dvoma, da vsi ti napori ne bodo rešili krize niti ne zmanjšali njenega obsega, kakor se je zgodilo na primer v zadnjih dveh letih prejšnje svetovne vojne. Anglosasi zatrjujejo, da je bilo samo v mesecu juliju v ameriških ladjedelnicah izdelanih 171 parnikov v skupni tonaži 700.000 ton in da se bo v bližnjem tromesečju mesečno povprečje novih gradenj dvignilo na milijon ton. Kakor pa je lahko razumeti, gre pri tem samo za propagandne številke. Komaj pred tremi tedni je neki ne\vvorški pomorski strokovnjak brez vsakakr.šne ironije pripomnil, da je mnogo lažje manipulirati s številkami o
gradnji ladij, kakor z onimi o potopljenih ladjah. V ostalem pa ni brez pomena, da je eden izmed največjih Ladjedelniških lastnikov Kaiser sprožil predlog, ki se zdi, da je že sprejet, namreč, da se namestu trgovskega prevoznega brodovja gradijo velika prevozna letala, medtem ko naj bi se sistem konvojev obdržal samo tam kjer bi bile ladje manj izpostavljene napadom podmornic.
Glede obrambnih sredstev pa je dovolj, ako pripomnimo, kakor piše pomorski sotrudnik lista »Volkischer Beobachter«, da je bil Roosevelt prisiljen v propagandne namene izpustiti vest o odobritvi novega kredita več milijonov dolarjev za tako zvano »novo tajinstveno orožje«. Med tem orožjem naj bi bilo tudi novo letalo, ki sta si ga zamislila inženjerja Young in Lang-lands, ki naj bi bilo nekaj vmesnega med pravim 'letalom in letalsko ladjo in o katerem trdijo, da je bilo že z uspehom uporabljeno v borbi proti podmornicam na področjih, ki so daleč stran od obale.
Z vsemi temi propagandnimi prizadevanji se samo skuša prikriti resnica, ki jo sami Američani tu in tam le priznavajo. Tako na primer vselej tedaj, ko je treba sovjetskim zaveznikom ponavljati, da bo izvajanje sporazuma o najemu in posojilu utrpelo razna zavlačevanja zaradi vedno bolj naraščajoče krize tonaže, ki jo je po priznanju lista »Washington Post« treba pripisati predvsem dejstvu, da nove gradnje ne morejo nadomestiti potopitev. Vsekakor pa imata po mnenju berlinskih krogov velesili osi vse razloge za mirno presojo položaja in zaupanje v vedno bolj odločilne uspehe podmomiškega orožja v bližnji bodočnosti. Prav tako mirni in polni zaupanja sta lahko tudi v pogledu razvoja gospodarske vojne
V zvezi s tem zaslužijo pozornost izvajanja lista »Frankfurter Zeitung«, ki piše v svojem uvodniku med drugim: »Ko smo proti koncu preteklega leta morali ugotoviti, da se bo vojna proti Sovjetski zvezi nadaljevala tudi še vse 1. 1942 in da bo zaradi tega treba vpoklicati nove letnike pod orožje, da bi se izpolnile vrzeli in da bi se čim bolj ojačile nemške oborožene sile. ki naj bi imele možnost, da zadajo boljševiškemu koloisu smrtne udarce, so si vsi nemški sovražniki oddahnili in so eo takoj začeli predajati najbolj rožnatim utvaram. Nemčija, so dejali ti iluzijonisti, je že dosegla višek svojih naporov in njene človeške rezerve so že do skrajnosti izčrpane, saj je vse že pod orožjem, kar m zaposlenega «r vojni industriji. Zato bo Hitler, tako so sklepali, že spomladi postavljen pred odločitev: ali odvzeti iz tvor-nic primerno število delavcev in na ta način omejiti proizvodnjo. aH pa odpovedati se zamašitvi vrzeli v nemški vojski, ki 60 nastale zaradi pretekle zime. Skratka, vsi anglosaški načrti gospodarske vojne so se od vsega začetka nasOanjali na te pogoje, ker so v sovražnem taboru pričakovali obrabo nemškega vojnegia stroja istočasno z zmanjšanjem vojne proizvodnje zaradi pomanjkanja delovnih sil in surovin.
Nove zmage velesil osi od maia do konca julija pa zopet enkrat dokazujejo ne-vzdržljivost teh pričakovanj. Proizvodnja stalno narašča, kajti v nasprotnem primeru bi nemški vojni stroj pač ne zmogel tega, kar je zmogel. Delovne sile so tako rekoč neizčrpne, kakor so neizčrpni tudi viri surovin, to pa zaradi tega, ker je nemškim vojnim tvornicam in nemškim oboox> ženim silam na razpolago vsa evropska celina z vsemi svojimi človeškimi in surovinskimi izvori, (ti popolo di Trieste.) ,
Nemški admiral o pcdmorniški vojni
Nemške podmonske predirajo brez vmesne oskrbe do
ameriške obale
St<>ckh0lm, 4. avg. d. Tukajšnji list »Svcnska Dagbladed« objavlja razgovor svojega zastopnika z nemškim admiralom Donitzom, ki je podal nekatera pojasnila o premestitvi velikega števila nemških podmornic na Sredozemsko morje. Admiral Donitz je naglasil, da niso bile znatne nemške podmorniške sile poslane na Sredozemsko morje zaradi tega, da bi se Nemčija izognila sovražniku na Atlantiku, marveč zato, da se z vso energijo zajamči popolna svoboda pomorskih transportov med Italijo in severno Afriko.
Glede nemške podmorniške vojne ob ameriških obalah je nemški admiral naglasil, da so nemške podmornice pomaknile svojo bojno čilo na Atlantiku tako daleč proti zapadu, da so lahko takoj ob pri-četku vojne z Ameriko sovražnika zadele s čim večjo naglico in silo. Podmorniška vojna ob ameriški obali, je nadalje naglasil nemški admiral, ni tako lahka, kakor splošno sodijo, Američani so organizirali dokaj učinkovito obrambo, ki se nikakor ne sme podcenjevati.
Na vprašanja glede angleških letalskih napadov na nemška podmorniška oporišča je admiral Donitz pripomnil, da so nemške podmornice na svojih sidriščih tako dobro zavarovane v debelih zakloniščih Iz betona, da jim angleške bombe ne morejo do živega. Tako ostajajo vsi napadi angleškega letalstva na oporišča podmornic docela brez učinka.
V nadaljnjem svojem razgovoru je nemški admiral omenil govorice v zvezi z oskrbovanjem nemških podmornic, po katerih obstojajo tudi nemška oskrbovalna oporišča v nevtralnih vodah in nekakšni plavajoči otoki. Vse te govorice je označil za smešne. Nemške podmornice so tako izpopolnjene in imajo tako velik akcijski radij, da lahko z lastno silo brez vmesne oskrbe prodro preko vsega Atlantskega oceana do sovražnikove obale in se z lastno silo zopet vrnejo po izvršenih nalogah. Glede posadk nemških podmornic, je nemški admiral ob zaključku še enkrat z vsem poudarkom naglasil, da se rekrutirajo edi-ncle iz prostovoljcev, ki se priglašajo v vrstah nemške vojne mornarice.
Berlin, 4. avg. s. Berlinski listi beležijo z veiikim zanimanjem odmev razgovora, ki ga je imel poveljnik nemškega podmor-niškega orožja admiral Donitz s sotrudni-kom lista »Volkischer Beobachter«. Zanimivo je, da so nekateri nevtralni listi označili ta razgovor »kot najbolj izčrpen komentar« k poročilu nemškega vrhovnega poveljništva, da sta nemško letalstvo in nemška mornarica od začetka vojne potopili skupno 19.5 milijona ton sovražnega brodovja. Nihče se potemtakem ne more čuditi, ako se je ameriška propaganda podvizala razširiti v inozemstvu drugo vest, da je namreč pristojni urad v Wa-shngtonu že odobril znameniti načrt la-djedelniškega lastnika Henryja Kaiserja, da bi se namestu pomorskega brodovja zgradilo ogromno prevozno brodevje. To vest je spustila v svet ameriška in ne angleška propaganda. Londonski listi, tako na primer list »Sunday Express«, ne kažejo namreč prevelikega navdušenja za Kaiserjev predlog in sicer zaradi tega, ker bi njegova izvedba pomenila zmanjšanje proizvodnje bombnikov.
O Kaiserjevem načrtu piše na kratko »Deutsche Allgemeine Zeitung«, ki pripominja, da bi Amerika za zgradnjo prevoznih letal, ki naj bi nadomestila konvoje. potrebovala najmanj 4 do 5 let, ne glede na to, da bi nobeno prevozno letalo, pa naj bi bilo še tako veliko, ne moglo prevažati težkih tankov ali topov velikega kalibra. Skratka, Kaiserjev načrt je samo v toliko zanimiv, v kolikor potrjuje, da je kr za tonaže v sovražnem taboru zavrela že tolikšen obseg, da se morajo tamkaj zatekati že k povsem fantastičnim ali celo utopističnim načrtom.
Nemška letala ssad Anglijo
BerLin, 4. avg. d. V teku oboroženih iz-vidniških poletov, ki so jih nemška letala izvedla nad britanskim vodovjem in nad obalnim pasom angleškega otočja, so bile med drugim uspešno bombardirane sovražnikove vojaške naprave in razni vojaško važni objekti ob vzhodni in južni angleški obali. Na vseh napadenih objektih je bila povzročena velika škoda. V noči na ponedeljek so močne skupine nemških bojnih letal nadaljevale svoje akcije nad britanskim otočjem in so z ugodnim učinkom metala bombe na več angleških mest. S teh operacij so se nemška letala nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Sovražnik je le s posameznimi letali prodrl nad obalno področje okupiranih zapiadnih pokrajin, vendar je večino letal nemško protiletalsko topništvo in lovsko letalstvo prisililo k umiku, še preden so mogla izvršiti nameravane napade.
Berlin, 4. avg. d. Nemško letalstvo je včeraj razširilo svoje operacije proti Angliji tudi na dnevni čas. Kakor javljajo si pristojnega nemškega vojaškega mesta, so skupine nemških bojnih letal včeraj podnevi napadle mnogoštevilne vojaške objekte in naprave vojne industrije na angleških obalah. Povzročen« so bila razdejan ia in požari. Nemška lovska letala so zavrnila renka britanska letala, ki so včeraj popoil-dne skušala preleteti Nizozemsko in severno Francijo. V letalskih borbah je bilo pri tem sestreljeno britansko lovsko leta.lo tipa »Spitfire«.
A&gleškii pssnisleM
glede drage fronte
Stookh°lm, 4. avg. d. Angleška strokovna revija »Aeroplane« se bavi v posebnem članku ? možnostmi britanske ofenzive proti evropski celini s posebnim upoštevanjem letalskih sil ter prihaja, kakor javljajo dopisniki švedskih listov, do zaključka, da kaki invazija na zapadu Nemčije ne bi mogla prisiliti k delitvi razpoložljivih voiaških sil. Angleška reVija izraža upravičeno bojazen, da utegne Nemč;ja v kratkem nastopiti z večjimi silami ne samo na vahodnem bojišču, marveč celo proti britanskih silam v Afriki. Ako bodo sovjetske čete potisnjene na južnem bojišču še dalje proti vzhodu, pravi angleška revija, potem si bo Nemčija v kratkem lahko osvobodila znatne letalske sile in pomožnega letalskega osebja, ki bi jih potem lahko upo rabila proti britanski 8. armadi v ofenzivi proti Suezu. Cilj nemške ofenzive je odre-
zati sovražnika od surovin, predvsem pa od petroleja. Nemčija ne stremi proti Kavkazu zaradi tega, ker bi trpela morda pomanjkanje goriva, ako pa bi zasedla pe-trolejska ozemlja na Kavkazu in v Iranu, bi bile preostale sovjetske letalske in motorizirane sile osmrtvičene in bi Nemčija svoje letalstvo lahko uporabila proti zaveznikom na drugi frontah. Ta bojazen se mnogo navaja v podkrepitev zahteve po drugi fronti, toda po objektivni presoji, piše dalje »Aeroplane«, je prav malo verjetno, da bi druga fronta pomenila kako razbremenitev sovjetske vojske. Ako bi Angleži morda skušali invazijo na Norveškem bi bilo za to potrebno velikansko število ladij, ki pa jim Angleži ne morejo dati zadostne letalske zaščite. Invazija v Franc;ji bi zahtevala manj transportnega brodovja in manjšo letalsko zaščito, toda na francoski obali bi zadela na obrambni
zid najmanj 26 nemških divizij. V končnem efektu pa niti pivi niti drugi poizkus ne bi mogel prisiliti Nemčije, da odvrne od sovjetske fronte samo enega moža ali samo eno leto. Na drugi strani pa bi vsaka taka invazijska operacifc zelo oslabila britansko letalstvo. Zato je po mnenju omenjenega britanskega lista, ki ga navajajo švedski dopisniki, potrebno, da se Anglija on.eji aamo na letalske akcije na zapadu in skuša Sovjetski zvezi pomagati z večjimi dobavami vojnih potrebščin.
Husnunija v fco?bi
proti boljševizmu
Bukarešta, 4. avg. s. List »Viatza« odgovarja na trditve anglosaške propagande, med drugim zlasti na vprašanje, zakaj se Rumunija še nadalje bori tudi onkraj mej ozemelj, ki so jih Rumuni označili za svoje nacionalne cilje, ter odgovarja, da bodo ru-munski vojaki vselej pobijali boljševizem, pa naj se nahaja kjerkoli, in sicer vse dotlej, dokler bo obstojalo svobodno in civilizacijsko življenje države, kajti boljševizem je sovražnik vsega, kar se imenuje Evropa.
Boljševiška zarota proti Iranskemu
parlamestfn
Pospešena reševanje vladne krize — Bojazen pred ne&i-škim prsdorom preko Kavkaza
Ankara, 4. avg. d. O razvoju vladne krize v Iranu javljajo iz Teherana, da je šah poveril sestavo nove vlade Ahmedu Ala Al Satanahu, potem ko je od parlamenta predlagani Ahmed Kavauni odklonil ponu-deni mu mandat. Ksikor vedo povedati vesti iz iranske prestolnice, je bila lista članov nove vlale sestavljena že včeraj. Po teheranskih informacijah se je rešitev vladne. krize pospešila zaradi tega, ker je bila razkrita zarota proti iranskemu parlamentu. S poučene strani v Teheranu se je namreč zvedelo, da je vojni minister v odsto-pivši vladi Suhuli konspiriral s sovjetskim poslaništvom v Teheranu in je bil pripravljen načrt, . da bi se parlament razpustil in uvedla v Iranu diktatura. Nameravani državni prevrat naj bi se izvršil s podporo sovjetske okupacijske armade v Iranu.
Adana, 4. avg. s. Novi šef iranske vlade Said Kavarn je prevzel svoje posle.
Carigrad, 4. avg. s. List objavlja članek o krizi v Iranu in ugotavlja med drugim, da je sedanji negotovi položaj iranskega prebivalstva izključno le posledica angleško-ruske zasedbe. Te zasedbe si ni mogoče razložiti samo s potrebo zavarovanja oskrbovalne poti za dobave Rusiji, kajti to bi bili mogli obe velesili doseči tuli brez invazije v Iran. Ostavko vlade je treba pripisati čim dalje hujšemu angleško-ruskemu pritisku, ki onemogoča sleherni iranski vladi daljše življenje. List zaklju-
čuje svoj članek s trditvijo, da bo zasedba Irana pomenila za Anglijo, ki se sicer ponaša z borbo za neodvisnost narodov, hudo sramoto.
Ankara, 4. avg. d. Iz Teherana javljajo
iz poučenega vira o posvetih, ki so jih zal-nji čas večkrat imeli zastopniki sovjetskih, britanskih in ameriških vojaških misij v Teheranu. Na teh konferencah so po teheranskih vesteh razpravljali o obrambi severnih iranskih pokrajin, ki jim zaradi naglega nemškega prodiranja na južnem delu vzhodne fronte grozi zmerom večja nevarnost. Nemški prodor proti Kavkazu se utegne po mnenju iranskih krogov razviti naglo dalje proti jugu in jugovzhodu in tudi v smeri proti pokrajinam Bližnjega vzhoda, ki so pod sovjetskim in anglosaškim vplivom. V zvezi z vestmi o konferencah zavezniških vojaških predstavnikov v Teheranu opozarjajo v iranskih političnih krogih tudi na pokret, ki zavzema zmerom širši obseg v iranskih vojaških krogih in ki ima namen, da bi se domača vojska obdržala za vsako ceno izven vojnih zapletljajev, na vsak način pa izven vojaških operacij, ki bi se utegnile razviti na samem iranskem ozemlju. V krogih iranskih častnikov naglašajo, da mora iranska vojska ostati činitelj, ki bo igral vlogo edinole pri obnovi iranske države, ko bo izločen sedanji sovjetski in britanski vpliv.
Indifa pred važnimi odločitvami
Boose o ugodni priliki za priboritev neodvisnosti Indije
Tokio, 4. avg. s. Vodja pokreta za indijsko neolvisnost Behari Boose je govoril po radiu v Bangkoku in izjavil med drugim, da je sedanji trenutek za indijski narod najbolj ugoden, da se dvigne in doseže svojo popolno neodvisnost. Ako bi Indijci opustili to zlato priliko, bi bilo težko napovedovati, kaj bi se zgodilo v bodoče. Velika Britanija se na vse načine trudi, da bi Indijo povlekla v vojno, in se v ta namen poslužuje tudi pritiska Zedinjenih držav na vodilne kroge vseindskega kongresa, Japonska pa nasprotno ne preži po Indiji in hoče samo izločiti anglosaški vpliv iz Azije ter vzpostaviti novi red miru in napredka za vse azijske narode na osnovi medsebojnega sodelovanja. Japonske oborožene sile se nahajajo na vzhodnih mejah Indije in bi mogle zlrobiti britanske sile v Indiji kdaj koli, toda Japonska ne želi poseči v Indijo, ker prepušča indijskemu narodu, da se saim dvigne proti britanskemu zatiranju.
šanghaj, 4. avg. d. Preko Cungkinga se je zvedelo, da so voditelji indijske liberalne politične skupine pripravili nov načrt za začasno rešitev indijskega vprašanja. Ta načrt je po čungkinških informacijah dokaj bolj elastičen kakor svoječasni predlogi Stafforda Crippsa, odnosno predlogi vodilnih osebnosti indskega kongresa. Liberalni voditelj Bahadur Sapru je sestavil baje neke kompromisne predloge, ki naj bi vsaj začasno premagali nevarno indijsko krizo. Bahadur Sapru je bil po informacijah iz navedenega vira zmerom ne-spravljiv kritik britanske politike v Indiji, toda na drugi strani baje tuli ne odobrava grožnje kongresne stranke o pričetku nove borbe na osnovi tako zvane civilne nepokorščine. Kompromisni poravnalni načrt Bahadurja Sapruja vsebuje 7 točk in je po zatrjevanju omenjenih informatorjev »prvi konstruktivni program« za ublaženje napetosti v Indiji, odkar je bila sprejeta znana resolucija v Vardhi. Glavna zahteva v novem kompromisnem poravnalnem predlogu je, da mora Anglija nemudoma in neoporečno podati izjavo, s katero se zavezuje, da bo dala eno leto po zaključku sedanje vojne Indiji popolno samoupravo. Ostale točke Saprujevega načrta se nanašajo na začasne izpremembe v upravi Indije v tem smislu, da se indijskim zastopnikom prizna odločujoče sodelovanje na vseh upravnih področjih.
Lizbona, 4. avg. s. Po vesteh iz Washing-tona se doznava, da bo bivši kandidat za predsedniške volitve "VVillkie v kratkem odpotoval v Indijo, kamor bo odnesel, kakor pravijo poročila, važen Rooseveltov dokument, ki mu pripisujejo posebno čudodelno moč za ustavitev sedanje vseindijske agitacije. K temu je treba samo pripomniti, da je tudi Cripps odpotoval svoje dni v Indijo z istimi nameni.
Japonski diplomat o ciljih sedanje vojne
Tokio, 4. avg. s. Bivši japonski poslanik v Rimu širatori piše v nekem članku, da bo sedanja vojna pomenila osvoboditev sveta od materializma in najhujšega egoizma Anglosasov, ki so več stoletij odrekali svetu vsako pravico. Sedanja vojna je vojna med pravico in krivico. Sile osi imajo jasno pojmovanje borbe, ki jo vodijo, saj se bore za nov red, medtem ko skušajo An-glosasi za vsako ceno ohraniti stari red ln svojo demokracijo. Pri tem se seveda baha-jo, da skušajo organizirati svet po znamenitih 8 točkah atlantske deklaracije, kar pa je velika domišljavost, zlasti za narode, ki so hoteli vladati svetu z versajskipii kri-
vicami in z ženevskim Društvom narodov, širatori opozarja končno na globoko razliko med pojmovanjem vojne po zamisli sil trojnega pakta in po zamisli Anglosasov. Pri prvih gre za osamosvojitev človeštva, pri drugih pa le za zavladanje nad surovinami vsega sveta
Napadi na avstralska mesta
Tokio, 4. avg. s. Japonski glavni »ban objavlja, da so japonska mornariška letala 30. julija v zgodnjih jutranjih urah napadla Port Hedland, ki leži na severnozapadni obali Avstralije. Na tamkajšnjem letališču, kakor tudi na posameznih vojaških objektih in napravah je bila povzročena škoda.
Uspehi japonskih podmornic
Tokio, 4. avg. s. V svojem tedenskem pregledu o delovanju japonskih podmornic je pomorski sotrudnik tokijskega radia izjavil, da so japonske podmornice pretekli teden potopile 68.000 ton sovražnega brodovja ob zapadni obali Amerike, ob obalah Indije in v morjih okoli Avstralije. Od začetka vojne pa do danes so japonske podmornice potopile 374 sovražnih ladij s skupno 2,600.000 tonami. Zlasti kritičen je položaj ameriškega in angleškega brodovja v indijskih vodah. Indija je sedaj že resno osamljena.
Ameriška topničarka
v japonski službi
Tokio, 4. avg. s. V pomorskem oporišču Cavite na Filipinih je bivša ameriška topničarka »Luzon« (800 ton) slovesno uvrščena v japonsko vojno brodovje pod imenom »Karace«.
Pogreb generalnega konzula dr. Broseha
K Žalnim svečanostim so se zbrali odlični predstavniki
talife in Nemčije
Otvoritev športnega stadiona na Cetinju
Četi nje, 4. avg. s. V navzočnosti vseh oblasti in vodilnih osebnosti na čelu z guvernerjem je bil svečano otvorjen mestni stadion, ki je bil izgotovljen po prizadevanju vojaških ustanov tukajšnje posadke in pod nadzorstvom propagandnega urada guvernerja Ob tej pril. ' je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med nogometnima četama vojaške posadke na Cetinju in vojaške posadke v Podgorici. Istočasno so bile na Cetinju prirejene raznovrstne predstave, namenjene četam v Črni gori.
Arheološka izkopavanja v Bolgariji
Sofija, 4. avg. d. Italijanski institut za arheološka raziskavanja v Rimu je poslal v Bolgarijo večje število zgodovinarjev in arheologov, ki bodo prevzeli vodstvo pri izkopavanjih v bližini bolgarskega mesta Nikopolja ob Dunavu. Nikopolj je bil namreč prvotno rimsko naselje, ki ga je ustanovil rimski cesar Trajan po svoji zmagi nad Dakijci. Pričakujejo, da bodo izkopavanja pri Nikopolju prinesla dragocene podatke v proučevanju zgodovine rimskega imperija
Vežbe ameriške vojske
Lizbona, 4. avg. s. Newyorški radio obvešča, da so se včeraj začele v Zedinjenih državah Severne Amerike »tajne vežbe« ameriške vojske. Namen teh manevrov je, kakor je izjavil poročevalec, da se prouče najmodernejša vojna spoznanja glede kopnih edinic.
V	ponedeljek popoldne je množ.ca občinstva spremila nemškega generalnega konzula g. dr. Hansa Broseha, ki ga je bila v noči od sobote na nedeljo iznenada zadela kap, k poslednjemu počitku na evangelsko pokopališče. Dr. Brosch je bil na čelu nemškega generalnega konzulata v Ljubljani od 19. avgusta 1939 in mu je torej pripalla naloga, da zastopa interese nemškega naroda na ozemlju naše pokrajine prav v usodnem času, ki je dal temu koncu Evrope novo obliko.
Doma je bil pokojnik iz Leipnika v Su-detih, kjer se je rodil dne 8. avgusta 1883. in je umrl teden dni pred izpolnitvijo 59. leta. Ko je bil dovršil visokošolske študije, se je posvetil diplomatski in konzularni karieri. Od leta 1922. do 1927. je bil le-gacijski svetnik pri nemškem poslaništvu v Rigi, nato pa je bil nekaj let konzul na nemškem generalnem konzulatu v Barceloni. Iz Barcelone je odšel v Tetuan v španskem Maroku, kjer je pet let kot konzul volil tamošnje zastopstvo nemške države, nato pa je zavzemal nekaj časa važno mesto v gospod ar skopoli ti čnem uradu zunanjega ministrstva. Iz Berlna je bil premeščen kot generalni konzul v Ljubljano.
V	ponedeljek ob 5. se je pred kapelico sv. Nikolaja na 2 al ah zbrala množica po-grebcev k poslednjemu slovesu. Krsta je bila vsa zasuta s cvetjem. Krasen venec je poklonil Visoki Komisar Eksc. Grazioli, pozornost pa so vzbujali tudi venci, ki so jih po svojih zastopnikih položili h krsti nemški zunanji minister, nemški poslanik na rimskem dvoru, generalni konzulat v Ljubljani, nemška policija in vojska, deželna skupina nemške nacionalsocialistične stranke in pa nemška kolonija v Ljubljani. Pogrebne molitve je opravil evangelski župnik Schaffer, nato pa je proti evangel-skemu pokopališču krenil dolg in lep žalni sprevod.
Za krsto sta stopali globoko žalujoča vdova-gospa in hčerka edinka, nato pa so
se zvrstili najodličnejši predstavniki italijanskih in nemških oblastev. V sprevodu so bili Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli in poveljnik 11. Armalnega zbora, Eksc. general Mario Robotti, Zvezni tajnik dr. Orlando Orlandini, poveljnik skupine Črnih srajc general Renzo Montagna, poveljnik pehotne divizije general Adolfo de Rienzi, predsednk Raizmejitvene komisije general Armando Lubrano, Viceprefekt comm. Pie-tro David, Kvestor comm. Domenico Ra-velli, mestni župan general Leo Rupnik, podžupan comm. dr. Tranchida Salvatore, poveljnik 14. topniškega polka polkovnik Antoni o Caretta, podpolkovnik Luigi Ge-ronazzo in poveljnik odlelka Kr. Karabi-njerjev Ettore GiovannnL V sprevodu pa so korakali še številni častniki kot zastopniki posameznih oddelkov.
Nezavisno Državo Hrvatsko je zastopal konzul dr. Zvonimir Ivanič s podkonzulom Kazimirom Lelasom in uradništvom konzulata.
Nemškega zunanjega ministra von Rib-bentropa in nemškega poslanka v Rimu v Mackensena je zastopal nemški generalni konzul von Druffel iz Triesta, razen njega pa so prisostvovali pogrebu še zvezni oficir pri Visokem Komisarijatu major Ca-rol Holst kot zastopnik policijskega ge-neralobersta Da Luegeja in policijskega šefa za Koroško in Kranjsko, višji oddel-kovni vodja SS, policijski generalni poročnik Roesener in predstavnik Heimatbun-da. Nemško kolonijo v Ljubljani je zastopa! kancelar generalnega konzulata L:e-senberg, inozemsko organizacijo nacionalsocialistične stranke pa g. Grubits.
Ob odprtem grobu je evangelski župnik Schaffer v pomembnem spominskem govoru očrtal življenjsko pot pokojnega generalnega konzula in z živo besedo orisal njegove osebne vrline. Potem so prve grude zabobnele na krsto in svežo gomilo so odeli venci in šopki rež.
Iz donavskega trstičja bodo izdelovali celulozo
Kakor poročajo iz Bukarešte, so na zadnjih nemško-rumunskih gospodarskih pogajanjih obravnavali med drugim tudi vprašanje razširitve rumunske celulozne industrije. Po uradnih preračunavanjih se je namreč izkazalo, da bi se moglo v Rumu-niji brez nadaljnjega dobivati letno po 4 milijone ton za predelavo sposobnega sirovega trstičja, iz katerega bi izdelali približno milijon ton celuloze (na hektar računajo do 30 ton trstičja). Milijon ton celuloze bi bil približno dvajsetkratna količina tega, kar je Rumunija doslej producirala celuloze iz svojega igličastega lesa. S tem bi se mogla napraviti dobičkanosnejša ne samo rumunska industrija papirja, temveč tudi industrija sintetičnih barv, kajti silna razsežnost trstičja, ki se razprostira vzdolž Donave, predvsem pa v Donavski delti sami in njeni okolici, je bila doslej skoro čisto neizrabljena.
Prej se je donavsko trstičje kot manjvreden vodni produkt uporabljal samo za pletenje predpražnikov, za pokrivanje streh in za živinsko steljo. šele nedavno so na podlagi italijanskih izkušenj, saj je znana italijanska družba Snia viseosa, ki ima v Furlaniji velike nasade trstičja, katerega predeluje v celulozo za celulozno svilo in celulozno volno, prišli nato, da se da pridobivati iz trstičja odlična celuloza. Pa prav donavsko trstičje je zelo primerno za izdelavo tega produkta. Nemški kapital in nemška industrija se živahno zanimata za izgradnjo te nove produkcijske panoge, pa tudi na rumunski strani je zanimanje za to industrijo, katere napredek obeta znatno razširjenje izvozne trgovine. Za središče bodoče celulozne industrije bo najbrže določeno mestece Tulcea, ki ima glede na prometne zveze zelo ugoden položaj.
Seveda še obstoje težave glede vprašanja predelave donavskega trstičja v celulozo, kajti trstičje uspeva najbolje na močvirnatem ozemlju, a močvirja so nezdrava zlasti zaradi malarije. Sicer pa je velik del prebivalstva ob Donavi že imun proti malariji. Ce bo rumunska država na eni strani imela velike dohodke iz predelave donavskega trstičja, bo morala na drugi strani dovoljevati tudi večje vsote za socialno skrbstvo v prid prebivalstva na močvirnem ozemlju. Preden bo mogoče pridobivati celulozo iz donavskega trstičja, se bodo morala še rešiti vprašanja, ki se tičejo ljudskega zdravja obdonavskega prebivalstva.
predpisi o porazdeljevanju blaga
Športno blago
Za točno uporabljanje čl. 17. naredbe Visokega Komisarijata z dne 8. 11. 1941, SI. list št. 512/90-1941, se ugotavlja, da se smatrajo za športno blago predmeti, ki so obseženi v sledečem seznamu: »športne halje, volnene ali sukane kolenke, golenke, elastični ovoji, suspenzoriji, jopa iz platna Olona za borenje, hlače iz platna Olona za borenje, rokavice za borenje, vreče za orožje, trikotniki platneni, usnjeni pasovi, trobojni ščiti, usnjeni čevlji za nogomet, hokej in rokbi, usnjeni čevlji za boks in za lahko atletiko, usnjeni čevlji za kolesarske dirke, usnjeni čevlji za rokoborce in dvigalce uteži, čevlji za borenje s podplati iz gume ali bivolove kože, usnjene cokle z usnjenimi robovi, čevlji iz usnja ali gume za jadralce.«
Potem takem se morajo nakupnice, ki jih Pokrajinski Korporacijski sveti smejo izdajati na prošnje, ki jih vidira C. O. N. I. nanašati samo na raclonirane predmete, ki so obseženi v gorenjem seznamu.
Točke za sukanec, preje za vezenje in podpletenje
Glede na nove odredbe, ki jih je Izdalo Korporacijsko Ministrstvo v pogledu sukanca ln preje za vezenje ln podpletenje, se odreja, da se število točk, določenih v skupini VI, tabele A, ki je priložen naredbi Visokega Komisarijata z dne 8. 11. 1941, SI. list št. 512/00 izpremeni takole:
Odrezki v abecednih črkah sukanec, za 100 tekočih metrov......1, preja za vezenje ln podpletenje za vsakih 5 gr.... 1.
Gospodarske vesti
= Nakazovanje usnja za mesec avgust. Čevljarji, ki žele, da jim pokrajinski svet korporacij nakaže primerne količine usnja za mesec avgust 1. 1942., morajo ob predložitvi evidence o porabljenem usnju dokazati, da so za mesec julij 1. 1942. nakazane količine v celoti porabili. Za prejemanje usnja je izdal pokrajinski svet nova pooblastila. Vsi čevljarji morajo v teku meseca avgusta zamenjati svoja pooblastila, ker sicer za mesec september 1. 1942. ne bo mogel na podlagi dozdajšnjega pooblastila dobiti nikdo nakazilo za usnje. Nova pooblastila iz laja Združenje industrijcev in obrtnikov, odsek za obrtništvo v Ljubljani.
= Industrijska koncentracija v Italiji. Iz Rima poročajo: Korporacijski minister Ricci, ki osebno vodi o! bor za industrijsko racionalizacijo, je podal pred industrijci izjavo o racionalizacijskih problemih. Rekel je, da je stanje italijanske industrijske produkcije zadovoljivo. Izgradnja nekaterih važnih v o jn ogospod arrsk i h industrijskih panog pa da je povzročila gotove ravnotežne motnje v nekaterih drugih industrijskih panogah, tako da je racionalizacija za vojni čas neogibno potrebna. Spričo vojne so v Italiji pri za lete, kakor je izvajal minister Ricci, zlasti tkaninska industrija, dalje industrija usnja, papirja, stekla m keramike. Obseg racionalizacijskih in obratnih omejitev pa ne bo prevelik, zlasti ker gre samo za začasni ukrep, ki naj pusti industrijski organizem Italije za razširjene naloge povojne dobe čisto intakten.
= Nemčija dobiva tobak s Krima. Kakor je znano, je v Nemčijo prispelo že več pošiljk feimentiranega sirovega tobaka a Krima. Te dni je prispela nadaljnja pošiljka v množini 45.000 kg.
= Prihranek koksa, če se ruda drobi. Iz Berlina poročajo: Lastniki plavžev se stalno prizadevajo, da bi uporabili pri produkciji sirovega železa čim manj koksa. V luksemburških in iotarinških plavžih se jim je že posrečilo s posebno priravo rude znatno zmanjšati uporabo koksa. Ce znaša uporaba koksa za tono sirovega železa pri nepripravljeni rudi 100, se zniža na 87, kakor hitro se ruda zdrobi. Za drobljenje rude imajo posebne naprave.
= Hrvatski zadružni svet. V zagrebški trgovinski register je bil vpisan Hrvatski zalružni svet, d. z o. z. Je to najvišja revizijska instanca za hrvatsko zadružništvo. Obenem je bil vpisan tudi upravni svet zadruge, v katerem so zastopane vse hrvatske zadruge.
—	Madžarski sladkor za Srbijo. Med Srbijo in Madžarsko je bil po vesteh nemškega časopisja sklenjen dogovor za dobavo 100 vagonov kristalnega sladkorja, ki naj oblaži pomanjkanje sladkorja v Srbiji.
—	Novi kovanci v Srbiji. Srbska narodna banka je dala 3. avgusta v promet nove kovance po 5o par.
= Pospeševanje kmetijskega zadružništva v Srbiji. Srbski ministrski svet je izdal odredbo, po kateri je spet dovoljeno ustanavljanje novih zadrug. Predvsem se bo pospeševalo ustanavljanje kmetijskih in produkcijskih zadrug, kar bo pomagalo pri izvajanju programa za kmetijsko pridelovanje.
—	Bolgarija je ustavila obrate malih mlinov. Iz Sofije poročajo; Na podlagi tozadevne odredbe ministrskega sveta bo v Bolgariji ustavilo obrat 5500 mlinov. S tem naj bi se izboljšalo mletje žita v
državi.
—	Finski je krušno žito zagotovljeno. Po vesti iz Stockholma je finska potreba po krušnemu žitu za bodoče leto zagotovljena. Letošnja žetev obeta dobro. Tudi sena se je nakosilo precej. Te izjave je podal prejšnji finski minister Passihivi švedskim novinarjem, ko je potoval skozi Stockholm.
= Posledice razširjenega dohodninskega davka v Angliji. Iz Lisabone poročajo: število oseb, ki plačujejo v Angliji dohodnino, se je, kakor poroča »Financial Times«, povečalo od 3,800.000 v letu 1939. na 10.5 milijona. Leta 1939. je znašala celotna vrednost dohodnini zavezanih dohodkov okroglo 3000, zdaj pa znaša 4250 milijonov funtov. Dohodnina je prinesla angleški državi v letu 1939. okroglo 310, zdaj pa je vrgla 835 milijonov funtov.
KULTURNI PREGLED Pregled operne sezone
18. številka operne izdaje »Gledališkega lista«, ki ga izdaja Narodno gledališče v Ljubljani, je priobčila pregleono razpredelnico o sezonskem delu našega opernega gledališča. Iz nje posnemamo, da je ob-segal repertoar sezone 1941-42 skupaj 24 vprizoritev, ki so dale 222 predstav; izmed vprizorjenih del jih je bilo 19 uvrščenih v abonement, 5 pa danih izven. Krstna predstava je bila samo ena in sicer 7. decembra, Gregorc-Lipahova mladinska spevoigra »Desetnica«. Prvih predstav ali premier v pravem pomenu besede je biio pet, in sicer smo videli v tej sezoni pivič na našem odru Gluckovo opero »Orfej in Ev-ridika«, Mascagnievega »Prijatelja Frica« in L. in F. Riccija »Krišpina in njegovo botro« izmed oper, Heubergerjev »Ples v operi« in Leharjevo »Inlijo Koromandijo« pa izmed operet. Tem premieram je treba prišteti uspeli baletni večer, ki je obsegal nekatere nove točke. Vsa ostala dela so bUa bodisi nove vprizoritve (11), bodisi ponovitve (7).
Med zaokroženim številom 222 predstav si delita največje število sezonskih predstav Puccinijeva »La Boheme« in Smetanova »Prodana nevesta«, katerih vsaka je dosegla 19 predstav, kakor je to v skladu s skoraj že tradicionalno pr:ljubljenostjo obeh nesmrtnih opernih skladb. Prva za njima je v tej tekmi Beneševa opereta »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«, ki je bila predvsem hrana nedeljske popoldanske publike, takisto Straussov »Netopir«, vsak po 16 predstav, Donizettijev .-Don Pasquale« je dobro odrezal s 14 predstavami, prav tako »Madame Butterfiy«, takoj za njo je Verdijev »Rigoletto« s 13 predstavami. 10 in več predstav je imel »Faust«, ostale opere in operete pa so dosegle pod deset predstav, pri čemer gre za dela, ki so bila iz repertoarnih razlogov ponovljena ali pa so, kakor n. pr. Glucko-va »Orfej in Evridika«, že po svojem značaju taka, da ne morejo zajeti širšega občinstva.
Operna režija se je v zadnjih sezonah omejila na manjše število strokovno najbolj! razgledanih in izkušenih režiserjev. V glavnem sta si delila režijo režiser šef Ciril Debevec z 10 režijami in Robert Primožič s 4 režijami, v opereti pa so se udej-stvovali E. FreJih, M. Slavčeva in C. Debevec. Muzikalno so naštudirali vprizorje-ne opere dirigenti A. Neffat (9), dalje N. šfcritof in D. žebre, v opereti pa predvsem D. Žebre, zatem R. Simoniti in J. Gregorc.
Objavljena razpredelnica pa ne pove ni-čes?ir o nastopih posameznih solistov. Morda bodo ti podatki objavljeni ob drugi priliki.
ronika
Nase gledališče Iz Spodnje štajerske
Malešieeva povest
Posthumno izišla povest škofjeloškega okrajnega glavarja, 1. 1940 umrlega pisatelja Matija Malešiča »V zelenem polju roža« (Slovenčeva knjižnica 17) ni posebno značilna ne za pisateljevo tvornost in še manj seveda za sodobno slovensko pripovedništvo. Pisec prvega literarnega dokumenta o Slovenski krajini, 1. 1926. izišle povesti »Kruh« je v začetku obetal mnogo več kakor je mogel dati v poznejših letih. Ostal je bolj na robu našega slovstvenega življenja. Morda bi z nameravano vojno tiilogijo, s katero je hotel ustvariti živ-ljensko delo in ki je od nje dovršil samo prvi del, pomaknil svojo slovstveno pozicijo nekoliko bliže žarišču slovenske literarne tvornosti. Smrt ga je ugrabila neposredno po zaključku prvega dela. Tako sta izšla posthumno (v reviji »Dom in svet«) ta fragment z naslovom »Škrlatno nebo na vzhodu in zahodu« in v knjigi navedena povest »V zelenem polju roža«, ki je nastala pred nekaj manj ko desetimi leti.
Ta povest je sicer snovno zaključena, vendar ji pisatelj ni utegnil dati dokončne oblike. O nji je sam dejal, kakor navaja v uvodni besedi pesnik in kritik dr. Tine D e b e i j a k ; »Za predrugačenje ali popravljanje pa sedaj nimam časa ne voije. Kar je, to je, Bog ve kaj si na povest ne domišljujem. Trpim kakor pn vsaki stvari; včasih me prime, da bi vse skupaj zagnal v cgenj, včasih šepeta napuh, da tako čisto zanič le ni in a a bo branja vredno...«
Značilna, čeprav pri pisateljih prav nič nenavadna izpoved. Malešič je čutil, da bi bilo treba dati povesti trdnejšo kompozicijo, zgostiti posamezne dele, poglobiti tu in tam pripovedni tok, psihološko niansi-rati značaje in zlasti še posamezne momente v dogajanju, če ne upoštevamo nekaterih neizdelanih mest, ki jih je dobro občutil sam pisatelj in ki bi jih bil morda kdaj popravil, kaže ta povest v posebno znatni meri tipične nedostatke velikega, morda največjega dela slovenske pripovedne proze: Naši pisatelji imajo večkrat mnogo več čuta za fabuliranje in več dobre snovi, kakor prenekateri mednarodno znani pripovedniki. Vzlic temu se večina njih ne more niti zdaleč meriti z njimi, zakaj tam, kjer so tuji pisatelji mojstri v formalnem oblikovanju povesti ali romana, so naši bolj ali manj okorni učenci. In mojster doseže z manjšimi osnovnimi sredstvi, toda z večjo spretnostjo, z globljim čutom za to, kar je v neki prozi organično nujno in kar ni, znatno večji učinek nego okoren učenec. Naš pisatelj vali včasi težke kvadre tam, kjea* drug pisatelj elegantno obrača lahko kamenje. Pri našem pripovedniku občutiš na tolikih mestih ves proces nastajanja te proze, tako rekoč škripanje pripovednega »aparata«. Pri njem je nereclkokrat na posamezni mestih vse zabasano kakor v prepolni kmečki skrinji, drugod pa so otipljivo prazna mesta. Odkod ta pomanjkljiva intuicija in preoč tna sled tvorne neizkušenosti celo tam, kjer imajo posamezniki za seboj že precejšen oeuvre? To je tisto naše vprašanje!
Malešičeva povest "V zelenem polju roža« je posebno značilni primer takega pripovedovanja. Neenakost v izdelanosti, v pretehtanosti snovi, nesimetrija v tistih notranjih ritmičnih linijah, ki jih mora imeti sleherna dobra povest, nedostatek jasne perspektve na celotno dogajanje, go-stobesednost, razvlečenost tu, pripovedna praznota tam, odsotnost prave atmosfere, ki bi bila nad stvarmi, a bi jim dajala to, kar daje zrak zemlji — to so nekatere take pomanjkljivosti. Dobršen del poteka od nezadostnega obvladanja tehnike povesti, pisateljskega metierja, pri čemer upoštevamo tudi stilistične pomanjkljivosti. Morda je v^rok vsaj delno v tem, da je pisateljevanje naš'm pripovednikom delo, ki ga opravljajo na robu večidel nelahkega poklica in včasi celo z izčrpano močjo. Odtod tisto značilno nedostajanie lahkote in notranje jasnosti; le-ti prihajata pisatelju
RACIONIRANJE ŽIVIL V AVGUSTU
Prehranjevalni zavod Visokega komisa-riata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
V mesecu avgustu pripalajo v Ljubljanski pokrajini posamezniku sledeči obroki racioniranih živil:
Dnevni obrok v gramih: kruha 150, ali krušne moke 130, ali koruzne moke 225. Mesečni obrok v gramih: testenin 1000, riža 1000, maščobe (samo surovo maslo) 4(K), sladkorja 500, mila 100.
Krušne moke bo mogoče nakupiti le na 25 odrezkov; na ostal;h 6 odrezkov je treba nakupiti in so trgovci dolžni prodajati
samo koruzno moko.
*
*	Planinski kongres v Aosti. V septembru se bo pod okiiijem Zveze borbenih Fa-scijev vršil v Aosti nacionalni planinski kongres, ki se ga udeleže najodličnejše osebnosti italijanskega planinstva, znanstveniki in plezalci. Kongresu bo predse-oovai nac. svetnik Angelo Manaresi.
*	Smrt viteza železnega križa, Pied Pe-trogradom je padel stotnik Hartmut Schairer, letalski kapetan pri strmoglav-nikih. Star je bil šele 26 let in se je dalje časa boril v Sredozemlju. Večkrat je napadal Malto in je sodeloval pri zavzetju Krete. Lani v septembru je bil odlikovan z viteškim križcem reda železnega kr.ža.
*	Gibanje »Prijateljev Japonske«. V neki kinematografski dvorani v Benetkah, okrašeni z zastavami trojnega pakta, je bil v nedeljo ustanovni občni zbor Društva prijateljev Japonske, ki so mu prisostvovali tudi številni predstavniki oblastev in ( Stranke. Uvodni nagovor je imel oeneški župan, ki je bil hkratu predsednik pripravljalnega odbora, nato pa je dr. Noboru Su-giura, ataše japonskega poslaništva iz Rima, prečital pcslanikovo pozdravno besedo, ki so jo zborovalci sprejeli z navdušenim odobravanjem. Poslanik Auriti je nato predaval o japonski operi in njegova izvajanja je spremljala vrsta izbranih skioptičnih slik. Lepo uspelo slovesnost je zaključilo predvajanje filma »železo in ogenj na Pacifiku«, ki ga je izdelala »Luce«.
*	Založniki knjSgam ne mejo višati cen.
Ministrstvo korporacjj je ugotovilo, da nekateri zoložniki dvigajo cene svojih izdaj na ta način, da prvotne cene. ki so natisnjene na čelu knjig, pretiskujejo ali jih prekrivajo z nalepki. Ministrstvo korpora-cij je opozorilo podrejene organe, aa je vsako dviganje cen brez ozira na knjigo, naklado in dobo, v kateri je izšla, nedopustno. Poklicani organi morajo izvajati strogo kontrolo nad književnim trgom in založniki, ki so se s takšnim povišanjem pregrešili, morajo razliko v ceni vrniti kupcem
*	Ob nedeljah vlakj ne bodo več sprejemali koles. Uporaba koles med prebivalstvom Italije zadnji čas vzdržema narašča, tako da tudi državne železnice zmerom bolj občutijo naval ljudi, ki se s kolesi zatekajo na vlake. Ker so zlasti ob nedeljah službeni vagoni prer.atrpani z bieiklji, je železniška uprava odredila, da po 1. avgustu vlaki od polnoči na nedeljo ali na državno priznani praznik, pa do 14. v ponedeljek ali na dan po državno priznanem prazniku za razdalje do 100 km ne bodo več sprejemali koles. Da pa ne bi kdo skušal izrabljati omejitve, odreja dodatno določilo. da se kolesa, ki so oddana za neko postajo v razdalji nad 100 km, ne morejo dvigniti pred namembno postajo.
*	Mož, Iti vsak dan umre. Nenavaden, medicinsko zaenkrat zelo zagoneten primer ponovne i navidezne smrti vzbuja pozornost prebivalstva v madžarskem kraju Kadicsfalva na Sedmograškem. šestdeset-letni Franc Tamas je sedel z družino pri večerji. Nenadno se je zgrudil s stola in obležal kakor mrtev. Zdravnik, ki je bil takoj poklican na pomoč, je res tudi ugotovil smrt. žalujoča družina je molila pod svetimi podobami in položila družinskega glavarja na mrtvaški oder. Naslednje jutro ob 8. se je pa mrlič lepo vzravnal kakor v svoji postelji in je zahteval čašo vode. Ko se je med domačimi poleglo razburjenje, so mu postregli. Potem je vstal, se preoblekel v delovno obleko in šel na delo, kakor da se mu ni nič zgodilo. Toda zvečer ob osmih se je spet zgrudil in zdravnik je ugotovil, da je tokrat končno veljavno nastopila smrt. Ali glej, že je drugo jutro sledilo ponovno »vstajenje«. Izredni primer navidezne smrti, o katerem se je razvedelo daleč naokoli, se ponavlja večer za večerom. Franc Tamas, ki je drugače še čvrst, dan za dnem pričakuje svojo začasno smrt, ki nastopi redno ob 8. zvečer Pol ure prej se vleže v posteljo in poleg njega je vedno vsaj po en zdravnik, saj se razume, da je zadeva vzbudila med zdravniki kar največjo pozornost. Da bo zagonetni primer docela raziskan, so prepeljali moža na vseučiliško kliniko v Klu-žu.
*	Židje med seboj. Sodišče v Genovi je
nedavno obravnavalo nečedno, pa tudi zamotano zadevo, ki nam zgovorno priča o tem, kako s^ Židje v poslih ravnajo med seboj. Obtoženi so bili brata Bernard in Julij Hirsch, Henrik Falcherndein in De-siderij Kahn, ki pa so bili vsi štirje svoj čas pobegnili v Ameriko Vsi štirje so se poprej ukvarjali s tem, da so svoje rojake pregovarjali, naj iztihotapijo domačo valuto, pa bodo dobili dolarje v zameno. Ko so tako navezali nekaj protizakonitih poslovnih stikov, pa so začeli Zidom, ki so jih bili na ta način speljali na led, pisati izsiljevalna pisma, naj polože znatne vsote denarja, da ne bodo ovadeni. Na ta način jim je plačala Margareta Hanau 10.000 lir, Izak Cabilbbe 35.000. Jože Levi 94.000, Izrael Sarin 171.000, Gaultier Morpurgo pa
152.000 lir. Od nekega drugega rojaka In
poslovnega tovariša pa so skušali izsiliti 125.000 lir, vendar brez uspeha. Brata Hir-scha sta bila obsojena na 3 leta in pol, odnosno na 4 leta ječe in na 8333, odnosno
3500 lir globe.	„
*	Tečaj za popravne izpite v Trgovskem
d°mu. V tečaju poučujejo strokovnjaki vse predmete temeljito in uspešno trikrat po dve uri tedensko. Učnina nizka. Prijavljanje še ta teden dnevno od 9. do 12.: Trgovski dom, pritličje. Gregorčičeva 27.
*	Za dljake-inje srednjih, strokovnih, meščanskih in ostalih šol se prične posebni počitniški tečaj strojepisja v četrtek 6. avgusta. Učnina zmerna. Največja moderna storjepisnica. Pouk po desetprstni metodi. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
*	Učite se strojepisja. Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaj} prično v četrtek 6. avgusta. Pouk po desetprstni metodi. Uspeh zagotovljen, ker so na razpolago stroji raznih sistemov. Največja moderna strojepis-nica! 60 pisalnih strojev. Učnina zmerna. Vpiše se lahko vsakdo. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15.
LJUBLJANE
Prepoved kopanja v okuženih vodah
Ker v Ljubljani še ni do kraja izvedena kanalizacija se na mnogih krajih iztekajo kanali, kanalski in greznični pretoki ter odtoki odpadnih voda v reke. Zato voda Ljubljanice od Prulskega mostu navzdol, Gruberjevega prekopa od Karlovškega mostu navzdol vn Gradaščice ni le onesnažena, temveč so lahko v njej ob vsakem času tudi kali črevesnih nalezljivih bolezni in kali. ki povzročajo razne kožne in druge bolezni. Zato je tudi kopanje v teh vodah lahko zdravju nevarno, nevarno pa predvsem za širjenje črevesnih nalezljivih bolezni, raznih vrst tifusa griže in nalezljivih vnetij črevesja.
Kopanje v navedenih delih reke iz javnih zdravstvenih razlogov tudi oblastveno prepovedano ter bo iz javnih ozirov žal treba proti neposlušnim kopalcem tudi primerno postopati. Ni namreč prav. da bi poedinci kljub uradnim odredbam izpostavljali v -nevarnost lastno zdravje ter v primeru nalezljivega obolenja tudi zdravje drugega prebivaIstva. Tudi se ne more dovoljevati, da bi razni neubogljivi otroci kvarili in razdirali nasipe in Škarpe ob reguliranih rekah.
Izgovor, da ni prilik za brezplačno kopanje. je prazen. Vsak občan se lahko, samo če upošteva osnovne zahteve reda m obzirnosti do sočloveka, koplje v brezplačnem kopališču ob Trnovskem pristanu in na Špici, kjer je prostora za stotine in stotine kopalcev.
Opozarjamo predvsem starše, naj pazijo, kje se kopljejo njih otroci, da ne bo nepotrebnih skrbi za njih zdravje in nepotrebnih potov zaradi oblastvenih ukrepov.
* • •
u— Vreme se je spremenilo. Trideset stopenj Celzija je za Ljubljano prav spodobna vročina, zlasti v pasjih dneh. Tako visoko se povzpne živo srebro po navadi le tedaj, kadar traja vročina že nekaj dni in stopnjema narašča, še zlasti, kadar se nebo pooblači in začne Ljubljano dušiti pekoča soparica. Prvič v letošnjem avgustu se je živo srebro povzpelo na 30° C v ponedeljek opoldne. V nedeljo je bila jutr-nja temperatura komaj 12" C in je živo srebro čez dan naraslo na 28 8° C. V ponedeljek zjutraj je stalo živo srebro že zgodaj na 15.8° C. Proti poldnevu se je nebo pooblačilo, sonce pa je peklo še dalje, zlasti popoldne je bilo soparno, in tako je živo srebro doseglo 30° C. Včeraj zjutraj je bila jutrnja temperatura višja kakor vse zadnje dni, namreč 16.8" C. Nebo je bilo že zjutraj prepreženo z drobnimi belimi oblaki, ki sicer še niso napovedovali nagle izpre-membe vremena, vendar niso dali soncu, da bi se, kakor vse zadnje dni, razgledovalo po Ljubljani in ji dalje podkurilo za pasje dni. V teku dopoldneva pa so nebo zamrežili gosti sivi oblaki in je zdaj pa zdaj rešilo, potem pa spet posijalo sonce.
u— Jezikovni pouk nemščine in italijanščine dobe spretnejši. Tudi konverzacija. V dopoldanskih ali večernih urah od 7. do 8. Prijavite se lahko takoj od 9. do 12.: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
u_ Kup nesreč v Ljubljani. V splošno
bolnico so pripeljali 18 letnega mizarjevega sina Janka Mahneta, ki si je pri padcu poškodoval levico, 64 letno ženo državnega uslužbenca Rozi Mihaljevo, ki ji je neki otrok na cesti vrgel kamen v glavo, 9 letnega Stanka Jerančiča, ki ga je pes ugriznil v levo nogo. 71 letnega delavca Franca Ocvirka, ki se je po nesreči usekal v levo roko, in 14 letnega delavčevega sina, ki se je usekal v levo roko.
Z Gorenjskega
Novi grobovi. V Kranju je umrla ga. Amalija Kobalova, po rodu Bogatajeva. Za njo žaluje družina Možina. — Nadalje je umrl v Kranju g. Darko Nanut. — Na vzhodni fronti je padel 22 letni Fritz Ku-čej, desetn;k v planinskem lovskem polku, doma iz Velikovca. Vojak Janez Kotnik, 19 let star in doma iz Tinja pri Velikovcu, pa se je smrtno ponesrečil pri izvrševanju vojaške službe. Pokopali so ga na vojaškem pokopališču v Celju.
Vsi vlagatelji Hranilnice in posojilnice na Jesenicah, ki še niso predložili hranilnih
samo tedaj, ko s spočitimi in sproščenimi silami zasleduje in sproti oblikuje intuitivno vizijo, ki jo je prej v sebi doživel in duhovno predelal. Na mesto take lahkote čutiš pri nas težki, dejal bi: težaški korak obremenjenega človeka, ki z vztrajno voljo poganja to, kar se zdi, da teče pri drugih z osvajajočo lahkoto. (Pri tem seveda ne mislim, da bi drugi ne poznali piljenja, do-vrševanja, tvornega truda: nasprotno. Toda v vsem procesu je neka značilna razlika, ki bi jo bila treba ob drugi priliki bolj proučiti in dokumentirati).
Malešič je hotel v svoji povesti pokazati usodo nekoliko trmastega in malce sanjar-skega kmečkega dekleta iz tisth naših krajev, kjer se je kmečki živelj v zadnjih desetletjih zaradi civilizacijskega napredka nekoliko »pomeščanil«. Matka se zaljubi v
študenta Tineta, ki piše pesmi in ki to, sicer zelo vzdržno dekle zapelje kar na prvem ljubezenskem sestanku. Iz tega nastane njena nesreča, ki pa jo Metka prenaša. z enako trmasto voljo, kakor je prej odbijala druge aiubce in kakor se brani kmečkega fanta Franceta, ki jo edini ljubi resnično in brez pridržkov. Med snubci sta stari Američan Kalumet in sodnijski pisar Vekoslav, ki pa sta oba orisana dokaj ne-plastično, čeprav z nekaterimi tendenčni-mi poudarki.
Povest »V zelenem polju roža« se dogaja v dobi pred prvo svetovno vojno in zajema v siceršnji podeželski okvir tudi nekoliko ljubljanskega življenja v času, ki se nam zdi danes daljna očetovska idila. Za okusno zunanjo opremo je poskrbela Jelena Vilfanova.
OPERA
Sreda 5. ob 17.: Trubadur. Red A. Četrtek, 6. ob 17.: Baletni večer. Lanški red torek in A.
Petek, 7. ob 17.: Trubadur. Red četrtek. •
Abonenti reda A bodo imeli danes, v sredo, predstavo Verdijevega »Trubadurja« v sledeči zasedbi: grof Luna — Janko, Leo-nora Heybalove., Azucona — Golobova, Manrico — Franci, Ferrando — Tone Pe-trovčič k. g., Ines — Polajnarjeva. Ruiz — Kristančič, cigan M. Gregorin. Dirigent A. Neffat, režiser C. Debevec, zborovodja R. Simoniti.
Lanski red torek in A naj dvigneta v sredo pri dnevni blagajni v operi vstopnice za »Baletni večer«, ki bo v četrtek ob 17. uri v nadomestilo za lani odpadlo uprizoritev »Ero z onega sveta«.
Zaključek operne sezone bo 10. avgusta, nato ostane opera zaradi snaženja do 2. septembra zaprta.
knjižic, so bili s posebno objavo pozvani, da storč to najkasneje do 1. avgusta 1942 Poznejše reklamacije se ne bodo vpošteva-le. Poziv je objavila Zveza kmetijskih rajf-ajznovk v Gradcu, podružnica v Celovcu.
Ulica dr. Todta. Beljaš>ki mestni svet je Sklenil, da se bo ulica proti beljaškemu kopališču odslej imenovala po pokojnem dr. Todtu, ki je odobril gradnjo moderne avtomobilske ceste skozi ta kraj. Nadalje je bilo sklenjeno, da se bo po preureditvi Beljaka imenoval po generalu Heydrichu e-den izmed največjih beljaških trgov, kjer bodo Heydrichu postavili spomenik.
Nov tednik za kmete. 1. avgusta je prvič izšel »Wochenblatt der Landesbauemschaft Kamten«, ki ima za gorenjske čitatelje slovensko prilogo. 2upni vodja Jr. Rainer je napisal uvodno besedo, kjer pravi, da ostane kmečki značaj koroške dežele tudi v bodoče osnovni znak prebivalstva. Nadalje sta prispevala članke deželni kmetski vodja Huber in inž. Herbert Gayl, vodja urada za agrarno politiko. Različen drobiž vsebujejo rubrike »Aktualni kotiček«, »Dogodki tedna« in »Uradna obvestila«.
O delovnem in obrambnem pravu na Gorenjskem objavlja gorenjski tednik: V sporazumu z državnim ministrom za notranje zadeve je odredil župni vodja dr. Reiner kot šef civilne uprave za zasedena področja na Koroškem in na Kranjskem, da se uveljavi delovno in obrambno pravo, kakršno velja na Koroškem. Sam bo določil obseg in čas vpoklicev v državno delovno službo v sporazumu z notranjim ministrom. Prav tako bo z vojaškim vrhovnim poveljstvom in notranjim ministrom pozneje določil obseg in čas popisovanja in novačenja obveznikov obrambne službe v Mežiški dolini in na Gorenjskem. Kakor pravi naredba, se bodo vse na Koroškem veljavne določbe smiselno uporabljale in če bi se pojavile težkoče, bo šef civilne uprave v sporazumu s pristojnimi uradi rajha od tega odstopil. S tem, pravi gorenjski tednik, bo na Gorenjskem nastopilo stanje, ki je na priključenem Spodnjem Štajerskem že dolgo časa uresničeno in ki naj pripravi dokončni priključek Gorenjskega in Mežiške doline. V tem povodu objavlja gorenjski tednik tudi uvodnik, kjer pravi, da je uvedba obvezne delovne in vojaške službe nadaljevanje starih tradicij. Kakor na Spodnjem štajerskem, pravi list, bodo v bodoče tudi na Gorenjskem smeli mladi možje nositi rjavo ln sivo častno obleko delovnega obveznika in vojaka.
O počitniški službi nemških visokošol-cev in visokošolk na Gorenjskem in na Spodnjem štajerskem je objavil znani celovški propagandist dr. Lukas daljši članek v nedeljski številki celovškega dnevnika. Opisal je najprej, kako se je do 1. avgusta šolale 120 visokošolcev in visoko-šolk v Gozdu-Martuljku. Njihovo število se bo v kratkem še povečalo. Doma so iz altskih dežel, z Ba varskega in Virtenber-škega, pridružili pa so se tudi študentje iz Spodnjega štajerskega, Gorenjskega. Rumunskega in Hrvatskega. Sledili so pozivu državnega študentovskega vodje dr. Scheela in bodo v teku dveh mesecev po navodilih političnega vodstva opravljali naloge. Naloge se nanašajo na mladinsko delo in na šport, visokošolke se še posebno posvečajo otroškim vrtcem. Slušatelji in slu-šateljice z več semestri bodo, primerno svojim fakultetam, opravljali službo, kakršna uBtreza njihovi strokovni usmerjenosti: izdelovanje gradbenih načrtov, zdravstveno vodstvo, poslovno vodstvo, avtomobilizem itd. Za zgled požrtvovalnosti navaja dr. Lultas, da so nekateri študentje v vojaški službi, ki so dobili dopust za nadaljevanje študija, prišli prostovoljno v počitniško službo kljub izpitom. Vodja štajerskih visokošolcev in visokošolk dr. Franz Hofler je pripravil vse potrebno za razvrstitev v počitniški službi, v kateri bo na Gorenjskem in na štajerskem zaposlenih 800 visokošolcev in visokošolk. Vsi ti bodo najprej prevzeli svoje delo na Jesen cah, na Bledu, v Radovljici, Kranju, Kamniku in škof ji Loki. Počitniško delo se bo nalalje-valo vsake glavne počitnice.
Tri BerlinčanKe so padle v prepad. Iz Berlina so se pripeljale tri izletnice v Zilj-sko dolino in so se seveda odpravile v planine. Ko so prečkale nevaren prehod, je ena izmed trojice zdrsnila s poti in padla kakih 50 m globoko, kjer je obležala. Njeni tovarišici sta ji hoteli pomagati, pa sta prav tako zdrsnili v globino. Reševalci so imeli zelo težko delo. Ponesrefenka, ki je prva padla, je kmalu nato izdilnila spodaj v vasi. Druga ponesrečenka je hudo poškodovana, vendar bo okrevala, tretja pa je dobila le lažje poškodbe.
Nepoštena dostavijalka pošte. Pred deželnim sodiščem v Celovcu se je morala zagovarjati 241etna Herta B. Bila je letošnjo pomlad nameščena pri celovški pošti kot dostavljala, prisvojila si je različne nakaznice za čevlje in tkanine, ki jih je razpošiljal gospodarski urad. Nadalje si je prisvojila 100 cigaret in odrezke živilskih nakaznic. Recepise je kar sama podpisala. Obsojena je bila na 9 mesecev težke ječe.
Dve nezgodi. Premikač Franc Zidar je padel na kolodvoru v Bohinjski Bistrici z lokomotive ln se je hud« poškodoval na desni nogi. V Kranju si je skladiščnik tvrlke »Merkur« Jože Rehberger pri tež-kefn delu zlomil nogo. Oba poškodovanca so prepeljali na Golpik.
Smrt bivšega graškega vseučilifikega knjižničarja. V Tropavi je umrl 1. avgusta v visoki starosti 97 let dvorni svetnik dr. Anton Schlossar, ki je bil dolga leta ravnatelj vseučiliške knjižnice v Gradcu. Napisal je vrsto raznih spisc-v. Poznal ga j8 tudi marsikateri slovenski rojak, ki je študiral v Gradcu.
Na Ljubnem v Gornjj Savinjski dolini so bili pokopani Janez Ermenc, Franc S!a-tinšek in Rudolf Ciraj. Pogreba se je udeležilo. kakor poročajo listi, okrog 3000 po-grebcev. Nastopili so brambovski oddelki, igrala je godba v bavarski noši. Vsi trije pokojniki so zapustili 24 otrok. Pokojnim v slovo je spregovori! okrožni vodja Dorf-meister iz Celja.
V Mariboru sta umrla trgovec Ivan Loschn gg, ki so ga upepelili v Gradcu, in železniški uindnik Andrej Kovačec, ki so ga pokopali na Pobrežju.
Gasilstvo v trboveljskem okrožju. Vladni svetnik dr. Josip Uregg je kot zastopnik deželnega svetnika razdelil v okviru manjše svečanosti listin? voditeljem prostovoljnih gasilskih društev v trboveljskem okrožju. V nagovoru je razlagal pomen prostovoljnih gasilskih čet v Nemčiji ter je pohvalil organizacijsko delo v trboveljskem okrožju, ki^r vodi gasilce Frarc Gutscheg. Nato je bil prirejen tečaj o gasilski službi.
Okrožno zborovanje v Trbovljah. Kakor smo poročali, so imeli v Trbovljah v soboto in nedeljo večjo svečanost, ki se je imenovala »okrožni dan«. Namen prireditve je bil prikazati leto dni de!a Heimat-bunda v obmejnem okrožju. Izobešene so bile zastave in po cestah so korakali oddelki mlad ne in branibovcev. Vcditeljski zbor iz vsega okrožja se je zbral v soboto v Okrožnem domu. Godalni orkester ie odigral overturo »Egmonta«. Nato je prvi govoril okrožni voija Eberhardt. Potem je zvezni vodja Franc Steindl ponovil besedo, da je na Spodnjem štajerskem določena jasna fronta in kdor se oJ nje odvrne, bo prej ali slej pokončan. Zborovanje je bilo zaključeno s himnami. Sledilo je strokovno zborovanje voditeljev raznih uiadov. O političnem in vojaškem stanju je poročal vodstveni uradni vodja S egfried Tremml. Za zaključek prvega dne je bil prirejen premenadm koncert, V nedeljo zjutraj je bila budnica mladinske godbe, potem pa zborovanje v čast rudarjem, kjer je spet govoril Franc Steindl. Popoldne so bile mladinske tekme na športnem igrišču. Za obrežni dan so bile prirejene tudi tri razstave, ki ostanejo odprte do 9. avgusta in so vsakomur dostopne. Prva se imenuje xleto dni dela v trboveljskem okrožju«, druga prikazuje rudarsV v delo v trboveljskem revirju, tretja pa Diirerjeve tiske ->A5bertina«
O besedilu oglasov objavlja mariborski dnevnik; »Inseratni oddelek si pridržuje pravieo, da spremeni besedilo posameznih oglasov, v kol.kor j& to potrebno na podlagi obstoječih predpisov. O tem ne more oglaševalcev vselej obvestiti.«
Prcmenadni koncerti se vrstijo ob nedeljah v večjih spodnještajerskih krajih, kjei je vojaška posadka z godbo. Promenadne koncerte pa prirejajo tudi civilne godbe. Preteklo nedeljo je v Mariboru proti večeru koncentiiala železničarska godba na trgu pred kolodvorom. V Celju je bil v nedeljo dopoldne konceit v parku in je igraia brambovska godba.
V državno pletarsko šolo v Ptuju se bodo vpisovali novi gojenci dne 2. septembra dopoldne in popoldne. Dovršiti morajo obvezno ljudsko šolo in dopolniti 14. leto. 2e vnaprej se lahko pismeno priglasijo.
Pri št. Jakobu v Slovenskih goricah so
imeli v nedeljo prvi vaški dan. Zjutraj je bila budnica, potem je bil javni koncert mladine; prepevala so tudi dekleta, ki pomagajo pri žetvi. Zvečer so vaščanom prikazovali slike, kaj doživljajo nemški vojaki v Rusiji. Okrožni vodja Doloczki je pohvalil krajevnega voditelja Kosija..
Vojaško pošto si je prisvojila. Pred celovškim sodiščem se je morala zagovarjati 25 letna poročena Amalija Hrenova, ki se je v Kotmari vesi v teku 6 tednov od začetka aprila do srede maja letos prisvojila kakih 20 pošiljk, ki so bile namenjene vojakom na fronti. V pošiljkah so bile večji del cigarete, nekaj malega živil, pisemski papir in vžigalniki. Cigaret je bilo kakih 1400. Pred sodiščem se je zagovarjala, da je njen mož strasten kadilec. Zločina pa ni storila iz potrebe, ker ima po možu, ki je v vojaški službi, zadostne prejemke, da lahko skrbi zase in za 3 otroke. Posebni senat jo je obsodil kot ljudsko škodljivko na 9 let ječe.
Napad s koso. 52 letni posestnik Boštjan Baunian iz mariborske okolice je vprašal svojo ženo, ko se je proti večeru vrnil domov, ali je viničar opravil košnjo, kakor mu je bil naročil, žena je odgovorila, da ne, nakar se je posestnik odpravil k viničarju, da mu košnjo še enkrat naroči. Viničar mu je vzkliknil: »Ti si pil. pa pojdi še ti kosit!« Nastal je prepir. Viničar je s koso zamahnil proti Baumanu, ki je ostro rezilo prestregel z desnico. Kosa mu je presekala kite in segla do kosti. Nevarno poškodovanega so pripeljali v bolnišnico.
42 let se ni slekel
že delj časa se je med prebivalci neke vasi v okraju Saint Malo v Franciji maisi-kaj šušljalo na račun soseda Jeana Fran-goisa Touraina, češ, da ima svojega 71-letnega strica zaprtega in da mu na vse mogoče načine greni življenje. Govorice so nazadnje t-udi orožnikom prišle na uho pa so se pobliže pozanimali za stvar. Ko so mladega gospodarja trdo prijeli, jim je le odprl vrata v majhen, tesen prostor tik svinjaka in tam so našli ubogega starčka v nepopisnem stanju. Močno pa so se orožniki začudili, ko jim je mož, na videz čisto pameten in samostojen, svečano izjavil, da mu tega bivališča in tega načina življenja ni odredil nečak, temveč si ga je izvolil sam, ker mu je tako najbolj po godu. Rekel je med drugim, da ni vredno truda, da bi se človek umival in čistil. Ko mu je leta 1900. umrla mati. se je odločil, da ne bo več spal v postelji in od takrat se ni več slekel. Spal je na slami, vse dneve pa je prebijal v popolnem brezdelju, za kar je bil nečaku hvaležen od vsega srca.
INSERIRAJTE V „JUTRUM!
SPOR T
Izza zelene mize
Tudi notranja organizacija v športu se spreminja v vojni
Sredi vojnih dogodkov in kljub vročini pasjih dni imajo razen športnikov na terenih vedno dovolj opravka tudi voditelji in funkcionarji raznih športnih organizacij, ki morajo vs?.k čas prilagojevati športne sporede obstoječim razmeram, deloma pa skrbeti, kako se bo športno življenje kljub vsem oviram razvijalo dalje v smereh in smernicah, kakor jih nalagajo uspehi in pridobitve na bojiščih.
Tako se je pred dnevi sestalo predsedstvo mednarodne smučarske zveze v švicarskem Lausannu pod vodstvom svojega prvega podpredsednika grofa Hamiltona iz Švedske. Na seji je bilo prisotnih več znanih smučarskih strokovnjakov, ki jih poznamo že iz prejšnjih let, med nj mi Italijan grof Bor.acossa ter oba znana specialista za skakalnice Švicar Straumann in Nemec J. C. Luther. Glavno vprašanje, ki so ga imeli gospodje reševati, je bila prihodnja prireditev za svetovno prvenstvo, za katero se je potegovala šv.ca. Predlagatelji so svojo ponu ibo umaknili, potem pa je bilo soglasno sklenjeno, da tega tekmovanja prihodnjo zimo ne bo. če pa bi se pozneje morda le pokazala možnost za njegovo izvedbo, bo imela Švica pri morebitni izvedbi prvenstveno pravico.
V nadaljnjem so se odločilni činitelji v mednarodnem smučarstvu sporazumeli, da bodo v bodoče tudi vsako leto vojne imeli vsaj eno sejo, kjer se bodo lahko razgovorih o važnih in zanimivih vprašanjih evropskega smučarskega športa. Sklenjeno je bilo še, da bodo pri prihodnjih FI5-tek-mah uvedli nekatere novosti pri ocenjevanju smuških skokov po švicarskih in nemških željah. Predsednik odbora za smuk in slalom dr. Martin iz Nemčije je opozarjal forum na veliki razvoj, ki ga je v zadnjem času doživelo ailpinsko smučanje na švedskem. Na mesto grofa Hamiltona je bil v ta odbor v zvezi s tem razvojem izvoljen švedski stotnik Bergmann. Na koncu zasedanja so člani predsedstva pretresli še celo vrsto tehničnih vprašanj iz smučarske stroke.
*
Velik atletski miting petih narodov, ki je bil pretkelo nedeljo v berlinskem olimpijskem stadionu, je privabil v nemško prestolnico tudi mnoge odlične goste iz tujine, med njimi tudi več vodilnih športnih funkcionarjev iz Italije z generalnim tajnikom CONI-a nar. sv. Pucciom Puccijem na čelu. Italijanski športni strokovnjaki so imeli potem v teh dnevih več sestankov, na katerih so razpravljali o možnostih nove ureditve evropskega športa, bodisi za čas trajanja sedanje vojne, kakor tudi po njenem koncu. To priložnost so izrabili tudi predstavniki nekaterih mednarodnih športnih zvez, da so v Berlinu zbrali vse gradivo iz prejšnjih dob in ga vzeli s seboj na sedeže novih organizacij. Tako bo v kratkem prenesen v Italijo ves arhiv Mednarodne sabljaške federacije in prav tako tudi arhiv Mednarodne kolesarske federacije, ki bosta poslej obe imeli svoj sedež v Rimu.
Šport je tudi eno izmed orožij v vojni, kadar pripravlja mladino za najvišje naloge in zato je treba tudi v teh časih misliti na ureditev športnega življenja za jutri; s teh vidikov je delo športnih gospodov za zeleno mizo prav tako pomembno kakor so važni nastopi vsakega posameznika, če se hočeta tudi sredi vojne vihre obdržati šport in telesna vzgoja kot sredstva za okrepitev narodov.
Spet zlati jubilej
Pred dnevi je minilo 50 let, odkar deluje mednarodna drsalna zveza
V teh dneh je slavila mednarodna drsalna organizacija, ki združuje vse narode, kar jih goji drsalne športe, 501etnico obstoja. Ta mednarodna športna zveza je bila ustanovljena 23. julija 1892 v zvezi z me lnarodno razstavo v Scheveningenu. Ko je začela delovati, so tule njene naloge zelo kočljive, kajti pravila za izvajanje tega eporta so tolmačili po svetu kakor se je komu zdelo, razen tega pa se je vsak čas spomnil ta ali oni, da je priredil kakšno evropsko ali tudi svetovno prvenstveno tekmovanje. Povrh tega je kar deževalo rekordov brez jamstva, da so bili doseženi pravilno in ne da bi jih kdo beležil in overavljal.
Novi mednarodni športni forum se je kmalu uveljavil in že 13. januarja 1893 organiziral prvo tekmovanje za svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju v Amsterdamu. Tri leta pozneje je uspel tako daleč, da je izvedel tudi prve prvenstvene tekme v umetnem drsanju, pri katerih je bil naslov svetovnega prvaka priznan Nemcu dr. Gilbertu Fuchsu iz Monakova. (Ta dr. Fuchs je po pivi svetovni vojni živel pre-pej dolgo tudi v Ljubljani, kjer si je pri-
9 ...........	asa
dobil mnogo zaslug za poživitev drsalnega športa in za njegov razvoj kot borbenega športa. Pod njegov.m vodstvom je drsalna sekcija Ilirije dosegla za vi JI ji vo stopnjo znanja v svoji panogi in si je tudi pridobila in ves čas obdržala državno prvenstvo bivše Jugoslavije v vseh disc.plinah umetnega drsanja. Op. ur.) Ono pivo svetovno prvenstvo je biio februarja 1893. v Petro-gradu; 12 let pozneje pa je nilo tamkaj organizirano tuoi prvo tekmovanje za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju v parih, kjer sta se spet uveljavila Nemec Hiib-ler in njegova partnerica, znana drsalka Burgerjeva z Dunaja. Leta 1906 je mednarodna drsalna zveza organizirala tudi prvo svetovno prvenstvo za ženske. Drsalni šport je pozneje, posebno po prvi sve-tavni vojni, zavzel silen razmah in je vsako sezono privabljal številno, predvsem pa najbolj petično publiko v razna svetovno znana zimovišča po vsej Evropi.
H koncu je zanimivo vedeti .še to, da se je mednarodna drsalna orgauizai.ja že ob svoji ustanovitvi morala ha v iti z amaterskim vprašanjem — to pomeni, da so si že prvi pionirji te elegantne športne panoge sem in tja radi dali izplačati nekaj drobiža, da so bili potem bolj gibčni na ledu — in je imela pozneje še često nerodnega opravka zmerom zaradi vprašanja, kje naj bi bila prava meja med športom na ledu iz navdušenja in med drsanjem za reklamo in denar.
čista na kratko
Nekdanji najboljši teniški igralec sveta Henry Ccchet se je spet pojavil na belem polju in je pri nedavnem francoskem prvenstvu v Parizu po trdem boju porazil favorita tekmovanja Yvona Petro v štirih setih. Stari Cochet je kljub svojim 40 letom pokazal mnogo energijo in se je zdaj po tolikih letih spet uvrstil med najmočnejše predstavnike francoskega tenisa.
švedski rekorder Gundar Hagg je skušal oni dani po tolikih uspehih zrušiti še enega izmed rekordov, in sicer to pet v teku na 3000 m. Dosegel je izborni čas 8:09.4, vendar je z njim le za štiri desetinke sekunde zaostal za svetovne znamko, ki jo je leta 1940. postavil njegov rojak Henry Kae-larne.
Nemčija je izgubila enega svojih najboljših skakalcev v daljino dr. Luz Longa, ki je z daljino 7.90 m branil nemški in evropski rekord v tej disciplini. O možu, ki je sam izjavil, da ne pojde več na te-kališče, so posebno mnogo govorili po zadnji olimpijadi, ko je s svojim rezultatom 7.87 m nagnal ameriškega črnca Jesse Ovvensa, da se je povzpel do svetovnega rekorda na 8.06 m. Longov naslednik bo bržkone mladi Wajemanu.
Danci so te dni zapisali v svoje športne anale nov rekord v metu kopja, ki ga je dosegel John Hansen z znamko 64.24 m.
Iz Hrvatske
Svečana recepcija italijanski Vojski na čast. Državni zakladnik je v Dubrovniku priredil svečano recepcijo italijanski Vojski in armadnemu generalu Renzu Dal-mazzu na čast. Recepcije so se udeležili člani italijanskega in hrvatskega Oficirskega zbora ter predstavniki oblastev z velikim županom na čelu.
Otvoritev nemškega konzulata v Dubrovniku. V Dubrovniku je bil nedavno otvor-jen nemški konzulat. Za prva konzula je bil imenovan g. Ludwig Aeltberg. Konzulat je začasno nameščen v vili Mimozi.
Sisak za 350 letnico slavne bitke proti Turkom. Prihodnje leto poteče 350 let, kar se je dne 22. junija 1593 vršila pri Sisku znamenita zmagovita borba Hrvatov proii Turkom. V spomin na ta zgodovinski dogodek se je društvo »Muzej in knjižnica mesta Siska« odločilo, da izda veliko spominsko knjigo.
Ustaška mladina gradi delavske domove. Dela za izgradnjo delavskega naselja Stipe Javora pri Karlovcu naglo napredujejo. Med delavci je tudi 20 srednješolcev, M so člani Ustaške mladine.
Film o Travniku in okolici. V Travniku so prispeli filmski strokovnjaki, de. posnamejo najzanimivejše dele mesta in okolice. V Ovčarevem in Slimenu so fotografirali tudi prav lepe narodne igre, med njimi »bacanje kamena s ramena«. Kakor pravijo, so zelo uspeli posnetki Vlašič-Plani-ne.
Delovno taborišče nemških študentov pri Osijeku. Te dni je bilo slovesno otvorjeno prvo delovno taborišče nemških študentov na nekem posestvu pri Osijeku. Otvoritvi so prisostvovale vodilne osebnosti nemške narodnostne skupine na Hrvatskem. Delovno taborišče ima predvsem namen pomagati pri žetvi in pospravljanju ostalih pridelkov.
Prva mednarodna fotografska razstava v Zagrebu. V Zagrebu bo v oktobru prirejena prva mednarodna fotografska razstava. Na razstavo ne bodo pripuščeni poedin-ci, temveč bodo razstavljene samo državne zbirke, tako da bo vsaka država zasto-
pana s 50 najboljšimi fotografijami. Razstavo prireja zagrebški Fotoklub.
60 milijonov potnikov na zagrebškem tramvaju. Električna cestna železnica v Zagrebu je brez dvoma najvažnejši čini-telj v lokalnem prometu glavnega mesta nezavisne hrvatske države. Lani je zagrebški tramvaj prevozil nad 60 milijonov potnikov, medtem ko jih je bilo predlanskim nekaj manj kakor 50 milijonov.
Gradnja moderne cestne zveze med Zagrebom in Hrvatskim Zagorjem. Hrvatsk vlada si je nad«la obsežen program, da zgradi 2000 km modernih cest z voziščem iz betona, drobnih granitnih kock ali podobnega sodobnega gradiva. Pri snovanju načrta je prevladalo načelo, da je Hrvatska pretežno agrarna država in da bo zatorej tudi v bodoče na hrvatskih cestah veiik del voz z živinsko vprego. S posebno zakonsko odredbo je za gradnjo glavnih državnih cest odobrena vsota 4 milijard kun od tega prvi obrok za lansko leto 400 milijonov, za letos pa 400 milijonov ton. V pivi vrsti se bo gradila državna cesta Rogatec — Krapina — Podsused — Zagreb — Icaničgrad — Novska — Okučani — Brod — Zemun. Dela na odseku Zagreb Rogatec, zlasti na delnici Podsused-most preko Krapine so se začela že preteklo jesen. Razen tega se gradi tudi cesta od Zagreba preko Sesvet, Sv. Ivana Zeline in Varaždina do nemške meje.
Povišanje plač muslimanski duhovščini in cerkovnikom. Vakufsko-mearifski odbor za južno Hrvatsko je na zaernji seji sklenil, da se uslužbencem in upokojencem, ki prejemajo pokojnine odnosno plače od va-kufa, povišajo prejemki: onim, ki prejemajo do 500 kun mesečno, za 50 odstotkov, od 500 do 1000 kun za 40, nad 1000 kun pa za 30 odstotkov.
Ustaška mladina zgradila kopališče. Mestna občina v Banji Luki je ustaški mladini odstopila ozemlje na bregu Vrbasa pod staro trdnjavo Kaštel, da si zgradi kopališče. Prostovoljno je delalo 37 pripadnikov ustaške mladine, ki so svoji organizaciji, s tem pa tudi vsemu prebivalstvu Banje Luke, uredili lepo kopališče.
Regulacija Save pri Zagrebu. V okolici Zagreba je Sava v zadnjih desetletjih na pravila ogromno škodo. Od izliva Sotle je reka, ki ima tu povsem gorski značaj, v dolžini 57 km odnesla nad 1000 oralov plodne zemlje, vas Radek pa je skoraj povsem uničila. Vlada je svoj čas odobrila velik kredit, s katerim naj se savska struga uredi tako, da bo široka največ 100 metrov, na ovinkih pa največ 110. Dela so se začela že lani, letos pa so se intenzivno nadaljevala. Največ dela je doslej opravljena pri Podsusedu in pri izlivu Breg-ane na desnem bregu. Hkratu z utrjevanjem bregov pa se vrši tudi obsežno čiščenje struge. Ko bodo dela zaključena, bo Sava plovna do Zagreba.
Vprašanje brivskih izveskov. Izobešanje krožnikov, ki označujejo brivsko obrt, se je v Zagrebu očitno tako čez mero razpaslo, da je maralo policijsko ravnateljstvo poseči vmes. V bodoče morajo vsi brivski m frizerski mojstri izobešati brivske krožnike po naslednjih predpisih: Krožniki morajo biti v višini 2 in pol metra od zemlje, palica, na katerih vise, mora biti od zidu 60 cm dolga, čme barve, ne pretirano debela, pa vendar takšna, da dosti čvrsto drži krožnik. Premer krožnika mora biti 26 cm, krožnik sam pa mora biti napravljen iz stekla in rumenozlate barve. Vsaka briv-nica sme izvesitj en sam krožnik in niti na njem niti na palici ne sme biti nikakih napisov in znakov. Krožnik se pritrdi s pomočjo dveh prečk na kraju palice tako. da
Radio Ljubljana
SREDA, 5. AVGUSTA 1942-XX 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Duo Golob-Adamič. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oborženih Sil v slovenščini. 13.20: Lahko glasbo vodi dirigent Petralia. 13.50: Komorna glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15; Koncert čc-lista čende šedlbauerja (pri klavirju Marijan Lipovšek). 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.50: Operna glasba. 21.20: Predavanje v slovenščini. 21.25: Simfonično glasbo izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Victorja De Sabate. 22.10: Koncert Ljubljanskega Komornega tria (M. Lipovšek — klavir, A. Dermelj — violina, č. še-dlbauer — čelo). 22.45: Poročila v italijanščini.
Obnovite naročnino!
se je dotika. — Ti ukrepi so bili potrebni iz dveh razlogov: prvič, da se varuje lepota mesta in drugič, da se ž.vijenje pasantov ne izpostavlja nevarnostim .
Drobne zanimivosti
Velik požar v Turčiji. V Kizdatu pri Ka-rakuču, je izbruhnil silen ogenj, ki je v kratkem času uničil 31 poslopij, med njimi tudi mošejo. škoda je ogromna. — V Bgi v Anatoliji pa je med silno nevihto padala toča izredne debelosti. Toča je po poljih prizadejala veliko škodo, razdejala pa je tudi mnogo kokošjih farm, ki predstavljajo v tej pokrajini glavni vir dohodkov.
Obleke japonskega cesarja. Evropska javnost se zelo zanima za življenje na japonskem dvoru, saj je znano, da je jap n-ski cesar svojemu narolu živi simbol vere in domoljubja. Zanimivo pa je, da je japonski cesar oblečen nekoliko skromneje, k?kcr drugi japonski predstavniki. Ker je božjega porekla, se ne smejo krojači dotakniti njegovega telesa. (Zdravniki smejo to storiti samo s posebnimi rokavicami). Dvorni krojač mora torej cesarju vz^ti mero na oddaljenost 6 metrov. Ker cesar tudi ne preizkuša oblek pred izvršitvijo, niso ukrojene tako natančno po meri kakor pri dvorjanikih.
Pisatelj, ki je prorokoval podrobnosti sedanje vojne. Leta 1908. je v Parizu izSel fantastični roman »Pekel vojne«, v katerem je pisatelj Pierre Gifferd popisal vojno, kakršna naj bi se vršila leta 1970. Knjiga je bogato ilustrirana. Besedilo in slike v marsikaterem, pogledu prikazujejo dogodke in metode sedanjega svetovnega spopada V romanu nastopajo padalci, ki pa nimnio padal, temveč so opremljeni z ogromnimi perutmi. Podrobno je opisan »človeški torpedo«, ki ga vodijo najdrznejši izmed Japoncev in hkratu z zadetkom žrtvujejo svoje življenje. Neka slika predstavlja napad iz zraka velikega stila, pri katerem množice bc-že v zaklonišča. V romanu srečamo tudi moderne utrdbe, v katerih se topovi pogrezajo pod zemljo in se dvigajo iznad nje, protiplinske maske in magnetske mine.
84-leten starec pretepel svojo ženo. Med f4-letnim Giuseppom Michelucchijer« in njegovo 76-i»:Ur ženo v Spezi1 je n:'č 5,pe* prišlo dc razburljive zdra^be. Oba sto očitno že toliko naveličana Si/ijenja da zmerom najdeta kakšno malenkost, zaradi katere se jima zdi vredno, skočiti sj v lase. Mož rad bere časopis, in da bi bolje razumel, kar bere, si ga bere na glas. Ona pa tega ne prenese, pa mu je robato vrgla v obraz, naj melje po tihem. To pa je starčka tako razjarilo, da je planil vanjo in jo tako obdelal, da se je zatekla na policijo. Policijski zdravnik jo je sicer poskušal potolažiti, a žena je bila tako iz sebs. da je vložila ovadbo, obenem pa je neusmiljeno zahtevala ločitev zakona. Stvar je prišla tako daleč, da je moral 84-letni Michelucchi stopiti pred sodnika. Sodnik ga je spoznal za krivega m ga obsodil na 15 dni zapora.
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za "šifro L 3.—.
Služkinjo
pridno, ki bi opravljala razen kuhe vsa hišna dela, takoj sprejmem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10286-1
Mizarju dam
z obrtom prostor, tudi vzamem za skupno delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj oddam«.	10289-1
Kot oskrbnica hiše
posestva ali graščine, gre inteligentna vdova. CenJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«.	10305-1
Služkinja
k trem odraslim osebam dobi stalno mesto. Rožna dolina. Cesta V-37.
10309-1
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Odličnjakinja
z malo maturo revnih staršev, išče kakršnokoli zaposlitev. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra.
10281-2
ti & lasi
Vajenci (-ke)
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Vajenca
za krznarsko obrt sprejme takoj EligiJ Eber, Ljubljana, Kongresni trg št. 7.	10283-44
Frizersko vajenko
sprejmem takoj. — Rep Viktor, frizer. Gledališka ulica 8.	10285-44
Brivskega vajenca
sprejmem takoj. Franc VVildman. Napoleonov trg št. 5.	10295-44
Brivskega vajenca
sprejmem takoj. Lombar Gllbert, Celovška c. 34.
10302-44
□□□□□□□□□□□□□C
Kupujte
edino pri naših oelaševaleih!
m
Beseda L 0.60, taksa 0 60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Prodam
železen štedilnik ln zaj-čnico. Bavdkova ul. 7.
10300-6
Električna sušilnica!
Sedaj je ugoden čas za sušenje sočivja in rad-ja. Oglejte si poceni delujočo sušilnico, ki stane 500 lir. Ogled vsak dan od 9. ure naprej pri: Krulej Err.cst. Ljubljana, Pri voz 11. Oo-til-ničarski dom. pritličje, desno.	10211-6
Pisalno mizo
s stolom vrtiljakom, lepo namizno svetilko ter marmornatim tintnlkom z uro. ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«.
102S2-6
Briljanfen prstan
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10303-6
Večjo ctr. posteljo
z mrežo tako i nrodam. Bleiweisova c. 99.
10307-6
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Omaro
dvodelno, rabljeno, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obleka«.	10279-7
Eeseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova aii za šifro L 3.—.
Izboren kavč
ugodno prodam. Maka-rovič, Železr.ikarje-a i.lica 20-1., od 12. do 14.
102"-3-12
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Eeseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—._
Lepo sobo
z dvema posteljama In souporabo kopalnice oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10315-23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10312-23
Opremljeno sobo
s kopalnico, v sredini me~ta. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1G230-23
Opremljeno sebo
s posebnim vhodom, oddam. Rožna dolina. Cesta II-6.	10234-23
Opremljeno sobo
v centru, s posebnim vhodom, zračno, čisto, oddrm boljšemu gospodu takoj. Novi trg 1 -II., levo.	10292-23
Prodam
moške bele volnene hlače. Stupan, Stari trg 4-III.	10313-13
La&SK&Haw@i
Beseda L 0.60, taksa C.C0, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Posojilo
kratkoročno proti dobri vknjižbi oreskrbim. — RUDOLF ZORE, Ljubljana. Gledališka ul. '2.
1030S-1C
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Prodam
stavbno parcelo na lepi točki periferije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10317-20
Parcele prodam
v šiški pri stari mitnici za 72.0C0 in 85.000 lir, za Bežigradom od 120.000 do 150.000, v Mosta za 80.000 lir in razne druge parcele. Realitetr.a pisarna ZAJEC Andrej, Tavčarjeva ul. 10.
10316-20
Oddam
v bližini Kr. Vis. Ko-naisariata lepo. čisto ln opremljeno sobo takoj. Naslov v 'T.eh poslovalnicah Jutra. 10233-23
Onremlicno sobo
ctrogo senarirano, oddam boljšemu gospodu. Flo-rijauska ul. 31-1.
10301-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v centru mesta, takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1029V23
JSjLlujl
Eeseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali <.a šifro L 3.—.
Harmoniko
klavirsko kupim. Ponudbe na "ogl. odd. Jutra ped iTakoj«. 10296-25
MMdU
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Kup5m
iril?dega čistokrvnega ovčarja ali nemškega vol-čjaka. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »čista pasma«.	10231-27
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajnnia naslova ali 'za, šifro L 3.—.
Prodam
večjo stavbno parcelo na koncu Kolezije ob Gra-daščici, z načelnim orlo-brenjem za zidanje eno-nadstropne hiše. Naslov v vseh poslovalnicah .Jutra.	10314-20
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Izpričevalo
drugega razreda gimnazije s prav dobrim uspehom na ime Mladen P. se je izgubilo. Najditelja prosim, da ga cdda v ogl. odd. Jutra.
10290-23
Izgubila sem
predlogo za ročna de'a
(križce). Oddati: Lecta-rija, Kongiesni trg 5.
10299-23
Najdeno je bilo
od artilerijske voj. do Ježice šop ključev (d<>-vet). Dobi se jih v ocd. odd. Jutra. 10304-28
Gospod
ki je pretekli teden naj-fcrže po pomoti vzel dežnik izpred pisarne stavbenika Missona. naj istega čiinpreje vrne.
10305-28
Iščem za takoj dvo- do trisobno komfortno stanovanje s kopalnico in centr. kurjavo. v centru mesta, najraje v stanovanjski palači. kakor »Slavija« ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno«.	10263-21a
Eeseda L 0.S0, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Šivalni stroj
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«.	10298-29
Frigoriferi elettrici Električni hladilniki
automatici per famiglia I za gospodinjstvo in ed enti, pronta con- i zavode, takojšnja do-
segna	i	bava
CASSETTA 321 V. Unione Pubblicita Italiana, MILANO
IN MIKI
42
»In potem si zadavil človeka,« je Challoner nadaljeval, kakor da še ne more verjeti, »in zdaj naj te peljem k vdovi nazaj. To je pri vsej stvari najbolj čudno. Ako ona poreče, da te je treba ubiti...«
Izpustil je Mikija in krenil proti koči. Na pragu se je iztrgal zamolkel renčaj. Challoner se je kratko zasmejal in odprl vrata. Renčanje psa je zraslo v lajež. Challoner je bil privil steni svetilke in ie zdaj pri njenem medlem siju zagledal Henrija Du-ranta in Grouse Pieta, ki sta ga čakala. Podržal je svetilko kvišku in pokimal.
»Dober večer!« je rekel. »Ali se vama ura ne zdi nekoliko pozna za obisk?«
Grouse Pietov bedasti obraz se ni izpremenil, in Challoner je mimogrede opazil, da ga dela čudna oblika glave in ramen podobnega primežu. Du-rantu so se oči potuhnjeno svetile. V obraz je bil tam, kamor ga je bil Challoner udaril, močno zatekel. Miki. ki je napenjal vse mišice in še vedno renčal, ie zlezel pod Challonerjevo posteljo. Du-rant je s prstscn pokazal nanj.
»Po osa sva prišla,« ie rekel.
»Ne morem vam ga dati, Durant,« je odvrnil Challoner, trudeč se. da bi ostal miren in nepri-silien. Ta čas. ko ie govoril, mu je prihajalo do zavesti, kaj je privedlo Grouse Pieta in Duranta v
še huje — pošasti; zato se je bil nehote postavil tako, da ga je miza ločila od njiju.
»Zal mi je, da sem se prejle tako ujezil,« je nadaljeval. »Ne bil bi vas smel udariti. Durant, saj ni bilo vaša krivda; prosim vas oproščenja. Toda pes je moj. Izgubil sem ga tam nekje za Jackso-novim kolenom, in če ga je Jacques Le Beau ujel v past in vam ga je prodal, je prodal žival, ki ni bila njegova last. Vsekako pa rad pošteno vrnem denar, ki ste ga zanj plačali. Koliko je bilo?«
Grouse Piet je vstal in Durant se je nagnil čez mizo. Challoner se ie vpraševal, kako ga je mogel prej z enim udarcem podreti na tla.
»Ne, pes ni na prodaj.« Durantov glas je bil tih, kakor da se duši od sovraštva, ki je zvenelo v njem. »Prišla sva, da ga vzameva s seboj. Ali nama ga daste?«
»Dam vam, kar ste zanj plačali, Durant, in Se nekaj po vrhu za odškodnino.«
»Ne, pes je moj. Ali mi ga hočete pri tej priči
vrniti, da ali ne?«
»Ne!«
Beseda ie bila komaj izgovorjena, ko se je Durant z vso močjo vrgel čez mizo. Challoner tega giba ni pričakoval ali vsaj ni mislil, da bo prišel tako naglo. Durant je z vzkrikom togote in sovraštva planil po njem, in pod težo njegovega silnega telesa je padel na tla. Miza in svetilka sta se prevrnili, plamenček ie prestrašeno vzplapolal in ugasnil; vsa notranjščina koče se ie pogreznila v temo. Challoner se ie bil pripravil na povsem dru-
grozil, in ker ie imel posla z dvema nepridipravoma, ie hotel odskočiti do postelie, kier je ležal pod zglavjem njegov samokres. Zdaj pa ie bilo prepozno. Durant ie ležal na njem in ga tipaje skušal zgrabiti za vrat. Tisti mah, ko ie osvobodil roko in hotel objeti Kanadca okrog vratu, ie začutil, da Grouse Piet odriva mizo; v naslednjem trenutku se je mešancev veliki obraz že sklanjal nad njima. Zdai ie držal Durantovo glavo pod pazduho, toda velikan ga ie bil z eno roko ujel za grlo. Mešanec ie to opazil in z grgrajočim glasom nekaj zakričal. Challoner je napel vse moči in se ie z nasprotnikom vred prevalil iz svetlega štirikotnika. Durantov močni tilnik ie škripal. Grouse Piet ie z istim grgrajočim glasom kakor prei spet nekai dejal. Tedaj je Challoner zbral vso svojo moč v komolcu. Durant je omagoval. Zdajci pa ie kakor deblo padlo na njiju Grouse Pietovo težko telo in njegove ogromne roke so jele loviti Challonerja za vrat. Deset sekund tega strašnega priiema, pa bi mu bil počil tilnik. Toda mešančevi prsti se niso utegnili stisniti. Po koči se ie razlegel grozoten krik bolečine, ki ie prešel v zategnieno, zamirajoče tuljenje. Durant se je s silnim naporom izvil iz Challoner j evega objema in skočil na noge. Kakor bi trenil, ie planil Challoner k postelii in se s samokresom v roki obrnil proti nasprotnikoma. Vse to ie traialo komai hipec. Kvečiemu minuta ie bila prešla od trenutka, ko se ie miza prevrnila. Tisti mah. ko se ie položai obrnil niemu v korist, ie pograbila Challonerja nenadna, brez-danja groza. V duhu ie znova zagledal borišče in krvavi konec današniega boia med Mikiiem in
volčjakom. Začul je bolesten jek in padec silnega telesa.
»Miki! Miki!« je zavpil. »Lezi! Semkaj!« Vrgel je samokres na posteljo, planil k vratom in jih odprl na stežaj. »Za Boga!« je kriknil. »Spravita se že, vidva — takoj se spravita!«
Nekdo je zdirjal mimo njega in izginil v noč. Bil je Durant. Challoner se je vrnil v temno kočo in se sklonil. Njegove roke so otipale ohlapno kožo na Mikijevem tilniku. Poklical ie psa po imenu in ga potegnil nazaj. Tedaj je videl, kako se je Grouse Piet splazil iz koče in trudoma vstal. Njegova omahujoča postava se je trenutno začrtala pred zvezdnatim nebom in se nato utrnila v temi.
Zdaj je Challoner čutil, kako se ie Mikijevo telo zgruzniio na tla in kako je napetost njegovih mišic ponehala. Nekai časa je klečal zraven njega; potem je vstal, zaprl vrata koče. prižgal drugo svetilko in postavil mizo na prejšnje mesto. Miki se ni ganil. Na trebuhu leže in z glavo med šapami ie gledal Challonerja z nemo prošnjo v očeh. Challoner je iztegnil roke.
»Miki!«
Tisti hip ie Miki poskočil in položil Challonerju šape na prsi. Ta ga ie obiel. pobesil oči in zagledal na tleh mokre lise in kose raztrganih oblačil.
»Miki. prijatelj stari, zahvaljen!« je dejal.
INSERIRAJTF V »JUTRU«
njegovo kočo. Oba sta bila velikana — in, kar ie gačen razvoi. Mislil ie. da mu bo Durant naiorei Urejuje Davorin Ravijen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tfekarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi * Ljubljani.