Posamezne StevOket Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—•
»TABOR* izhaja vsak dan, raavcn nedelje in jnaanikov, ob 18. uri z datumom nalfednjega dne ter Btane meaežno	D	1fr—, xa ino-
sematvo D16*-, doatlrfjen na dom D ll*-> m izkaznice D 10—, inaT^fi po dogovora.
Naroča ae pri opravi »TABORA*1 MARIBOR Jurčičeva ulica itev. *•
PolthlnFolalina vlotovinf. Ceria titiriašrije štev. stara.'
TABOR
Pesamezne Stevflkai Navadne Din —-*7<$ ob nedeljah Din !•—%
UREDNIŠTVO M oahai* v Mari. bor«, JurK£wa ul tk. < L. •trenje. Telefon intennh. B. m UPRAVA ec naboja c J««M
»lid a. < pr(u;*jr, de-TSa.
fon a. 24. - S@*poit»nMiw račun etan 11.787.
No naročita brca denarja na m •nv. » Rokopiai aa na eeačajn
Naslov
Tit. Knjižnica lic Ljubije
Maribor, sobota 18. aprila 1925.
Leto: VI. — Številka: 87.
e ja	...	--
Tragedija ljubosumja v Litiji.
Litija, 17. aprila. Včeraij jo tu gostilničar Stalinistu v Lap ustrelil trgovca •Au.drcj.ai Turka, ker je kljub Tui-kovim zatrdilom bil prepričan, da ima njegova žena s Turkom ljubezensko razmerje.
Po atentatu v Sofiil.
100 mrtvih, 200 ranjenih, med njimi več odličnih osebnosti.
Beograd, 17. aprila. Bolgarsko poslaništvo je dalo danes novinarjem več ali mam j uradne informacije o katas.rofa.l-iii eksploziji v staronuani katedrali Sv. Nedelje. Atentatorji so skrili na juzn; straini pod streho katedrale peklenski stroj. Naprava je bila opremljena z urnim kolesjem. Eksplozija, ki se je zgodila okoli pol štirih, je uničila del cerkve. Oficijelne osebnosti, ki -o se na« ■bajale okoli kaitafalka sredi katedrale, 80 ostale nepoškodovane. Število mrtvih znaša okoli 100, ranjenih pa 200. Mini-
strski predsednik Cankov, vojni minister K alko v so lahko ranjeni. Minister prosvete Rusov j.e težko ranjen. Med mrtvimi se nahajajo bivši vojni minister general Naidenov, nekateri višji oficirji, poslanci Georgieiv, Danev, Radov, Cekarski, Konjušev in general Davidov. Težko ranjeni so general Rodov, župan, prefekt, policije in druge osebnosti. Po katastrofi se je podal kralj Tloris na lice mosta in bil predmet na\-dušeiniih ovacilj.
Na Bolgarskem proglašeno obsedno
sSaraie.
Nihče ne sme iz države. — Nove areta ci . Sofija, 17. aprila. Po pogrebu umor-■Iftnpi^a poslanca Georgi jeva, pri kateri PriLiiki se je zgodila eksplozija, se je scsta.l h kratki seji ministrski svet pod Camkoviim predsedstvom. Sklonjeno je bilo, da se proglasi obsedno stanje nad ^so Bolgarijo. Pod smrtno kaznijo je Prepovedano Bolgarom odpotavenje iz dežele. V zadnjih dneh s bile v Sofiji 11 drugih mestih izvršeno od političnih ^ ^mostnih oblasti številno aretacije.
, va,mii so odkrili tajno organizacijo,
ki
J® imela namen, z vsemi sredstvi vre-
ije. Razkritje ncvih tajnih orgaizacij.
či današnji režim. Vojaštvo je zasedlo vse železniške proge in javna poslopja. Z inozemstvom je ustavljen skoro ves, promett. Vozi edino še Orient-Erpress. Vsakemu je bilo prepovedano, zapustiti Sofijo.
Sofija, 17. aprila. Včeraj ob 6. uri zvečer je bil pred kavarno »Kolodvor« ravnatelj kaznilnico v Sofiji, rezervni oberst Georgi jev ustreljen. Ustreljeni je brat umorjenega brata Kos te Geo:'gi-jeva.
Uuba Jovanovič v Zagrebu.
Njegov prihod brer političnega značaja.
Zagreb, 17. aprila. Danes zjutraj je dospel Ljuba Jovanovič s soprogo in hčerko v Zagreb. Jovanovič se je vozil skozi mesto s svojim' avl to mi Ni stopil v zvezo z nobenim vodečim .pol iti krmi. Govoril je ©diino mulo časa z sagrcb-
Hcrriot — predsednik francosko zbornice.
JPars, 17. aprila. Kakor se doanava, bo namesto Painleveja ki je prevzel tnduiistrsiko predsedin.ištvo, izvoljen predsednikom zbornice Herriot.
Fašistovska proslava 21. aprila. Rim, 16. aprila. Fašistovska stranka «klen.i:la, da proslavi kot splošni dam Svitka 21 april, dam ustanovitve Rima. ‘®®iali stične strokovne z.vezo ibodo pa “hraniti e l, miaj.a stari značaj.
Ljubljanska blagovna borza.
Lesno tržišče.
Ljubljana, 17. aprjia. Jellkina bruna, ^di 25 cm, 4 m dolga franko n ni ožit ven a hostaja, denar 25o’ Hrustova bruna, od « cm; 2 mi dolga, franko nmložEvema hositaja. denar 18, blaga 18. Bokov les, & \7j\07* kTnmfko oibiueijirua postaja. 113 ^nar, J18 blago. Bukov les 1 m dolg, *£b, franko obmejna postaja, 25 denar, blago. Smrekova hruma, 4 m' dolga, “tožiitvena postaja, 240 denar, 240 blago.
Borza.
j ClJRiH: Pariz 27.10. Rec^nA 8.35, v.°ndon 24.765, Praga 15.35, Ltlal.ij,a 21.275 York 517.50, Dunaj 0.0072ai.
devolucija v Bolgariji?
Maribor, 17. aprila. ^ Atentat na kralja Borisa ni osamel I^Jav uliti v kraljevem, še mam j pa, v ffarakemi javnem življenju. Kralj je ponovno v nevarnosti in je zairea Upma igra usodte, da jo tudi od zadtnje-jj. atentata, pri katere ml je padlo več apreniiljovtallcev, odnesel' adrat-6VjvJun0’ ^ *'en’*,a^ j° znova opozoril vso ^VPsk© javnost na dogodke y .Bolgik
škiim veilikimi županom1. Vašemlu 'dopis-niku je izjavil Jovanovič, da potuje za nelkaj dni preko Sušaka v Split ir. Šibenik. Njegov prihod v Zagreb ni poli ličnega značaja.
riji. Mi, ki smo bolgarski sosedje, ne moremo biti ravnodušni napram pojavom', ki nastopajo v državi, katera velja tudi kolt slovanska država.
In dogajajo se zanimive, dasiravno ne vesele reči. Razmere so precej podobne razmeram v Grčiji do najnovejšega časa. Tako Grčijo kakor Bo-lg irsko je speljala na usodna pota proti narodna dinastija. V Bolgariji in v Grčiji so kraljevali do nedavnega časa eksponenti vsenemške politike. Okoli njih so se zbirale kiaimairile, ki so potem vplivale na javno mnenje in si ustvarile stranko, katere so vabile k sebi politično nezrelo ljudstvu, zaslepljujoč ga z zapeljivimi .gesli, To je pognalo Bolgarijo v vojno proti Srbiji; to jie povzročalo tildi v Grčiji neprestane homiatijo in bilo vir vsega zla.
_ Po zasluženem porazu Koburžainov in njihovih oprod so je polastila oblasti v Bolgariji nacionalno: in hkrati globoko socialna stranka zeiml jed el cev. Stambu-lijeki je ostal voditelj naroda in države in je vtisnil najtežjim letom- bolgarske politično zgodovine obeležje krepke obnovitvene alkcije. Poznalo se jo, da je bil mož na svojem mestu. Ta agrarni diktator, značilen ^za deželo malih kmetov in drobnega meščanstva, za napol evro-pizirano sosedo azijutsko Turčijo, je brzdal s krepko rolm realkoijonarne ždvlje in priboril Bolgari ji tudi na zunaj znosno stališče. Vsem lie še v spominu tragičen koinec ifiega režim« in njegovega voditelja. Zmagal jo Cankov, predstavitel j Prejšnjih političnih struj, ki so se kolikor toliko prilagodile novimi mameram; In poslej se začenja olbupen hoj med strankami in strujami, boj, Id je zahteval dolgo vrsto človeških žrtev. Zakaj
Bolgarija, ni raivmo dležela afkademiič-n© politiko ju fatr plaiya. K Bolgariji, s©,
polemizira s pe-sitjo in Odločuje s puško. Od padca Stamibolijskega do danes se vrste atentati in druga nasilna dejanja; bilo je tudi več poskusov revolucije, ki pa jih je znala vlada z vso odločnostjo zatreti.
V vrsti političnih atentatov je pomemben zlasti najnovejši atentat na kralja Borisa,. Je mnogo gnilega v tej balkanski Damski! Jasno jo, da se tu krešeta med sabo dva svetova, dva nezdružljiva sistema, od kalberilh mora e-den podleči. Vlada sedanjega ministrskega predsednika je v resnici delala v tem pravcu, da bi svojega rivala uničila. No moremo reči, da bi bila baš sentimentalna im izbirčna glede sredstev. Zasledovala je politične voditelje celo v inozemstvo in plačevala atentatorje. Toda duh mučenca agrarnega socializma Sftaimbolijiskegn je plaval pred njegovimi pristaša kakor duh Hamletovega očeta in zahteval maščevan ja. In «prokleto zeml jedielako seme® se ni dalo zatreti, ampak jo klilo in raslo ter že začenja dosezati glave g. Cankova in njegove družbe. Združili so se- zemlje-delci im komunisti ter vračajo zob za zob. Ta faza še traje. Canik-ov tedaj ni uspel, da bi kot Mussolini vsaj za nekaj časa opozicijo razorožil in pritisnil k tlom. In ta neuspeh je lahko zanj sila nevaren.
Ali se j-e bati bolgarskega komunizma? Menimo, da ne. Bolgarski komunisti so ali salonski teoretiki, veliki fra-zerji im hvastači, ali pa dobro situirani ljud j-e, celo veleposestniki, ki po daleč od modernih pojmov o komunalni lastnini. Zemljedelci, pristaši zasebne lastnine, bodo imeli tudi v bodoče odločilno besedo, alko bi že prišlo do izpremetmbe režima.
Vsekakor je položaj zelo nevaren in Bolgarija se nepresvro kuha v politični vročici, ki j-e znak težke bolezni. Tudi socialni organizmi morajo ali bolezen premagati ali pa ji v tej ali oni obliki podleči. Zdi se, da ima bolgarski narod še preveč elementarnega zdravja v sebi, da bi mogel ali smel misliti na politično smrt.
Borna Era po svetu.
— Masarykova proslaca v Slovenjem Gradcu so vrši v nedeljo, dne 19. t. m. ob 20. uri s predavanj cm g prof. Dolarja iz Mairibora Poleg tega je na dnevnem redu tudi pevski koncert, s sodelovanjem mariborskega tenorista g. Živka.
— Kako so demokrat,je «proti verl». Zadnja socialistična «Volksstimme;> bere deimtdkrat-Oim levite, ker se pod njihovim1 režimom naseljujejo v Ptuju kapucini. ki jih jo odpravil že cesar Jožef II. in ker v Zagrebu zidajo dominikanci •nov samostan. List piše: «No, po tolikem času se je našla «svobodomiselna» vlada, ki je obnovila delo popovskega cearja... PP režim je dal svoje privoljenje in nova trdnjava srednjeevropskega klerikalizma bo zgrajena,* — Klerikalci neprestano udrihajo po demokratih, češ, da jemljejo ljudem vero, da so sovražniki cerkve itd. Pa pridejo socialisti in pravijo, da demokratje podpirajo vero in cerkev ter celo ščitijo (!) klerikalizem! Kdo naj se v temi spoznat Rec-nica je ta-lo: Demokrat je stoje ima liberalnem stališču, ki pač zafcra-njujo, da bi imela cerkev oblast nad državo in ki se proti vi vmešavanju cerkve v politično življenje, toda glede verskih nazorov, kulta in cerkvenih naprav ne maraijio demokrat j c delati nobenega nasilja, kr bi to ne bilo liberalno. Ureditev odnosov med rimsko cerkvijo in državo jo stvar konkordata, dokler ni mogoča popolna ločitev cerkve odi države. Ustanavljanje samostanov je zasebna zadeva verskih družb, v katero so drža-va toliko časa ne vtika, dokler se vrši v mejah obstoječih zakonov. Naj bi socialisti delali na to, da bi se modernizirala naša zakonodaja — a kaj, ko so sami ne - morejo pri n i čemur zediniti in kljub tolikemu hrupu ne spravijo niti .dhčjM, w>sAa©fla s sku®ffi&tt«4, Sipeic na
socialisti dobro vedo, da v vladi ni vse odviino od demokratov in njihovega programa, ker je vsaka koalicija kompromis. Demokrat je imajo vsaj toliko modernega diuha kot ga je imel Jožef II., a njih moč je daleko manjša in — naj socialisti poizkusijo, ali se dado pri nas velike besede spraviti v velika dejanja. Po njihovih dosedanjih neuspehih ne moremo sklepati, da bi imeli klerikalci resen strah pred njimi. Ves odpor se dviga proti demokratom, kar je najboljši dokaz, da so demokntje tudi glede klerikalizma na pravi poti.
— Oblastno zborovanj? samostojnih demokratov v Zagrebu je napovedano na dne 26. aprila. Med drugim je na dnevnem redu nstainovitev oblastnega tajništva v Zagrebu.
— Kdo gospoduje v Italiji? Iz Trsta poročajo: Ljubljanski Veeučiliščni prof. dr. Veber je hotel prirediti v Trstu znanstveno predavanje »Analiza vesti*. Prefekt in kvestor sta. dovolila, ni pa dovolil — tajnik fašistovske stranko, ki ima v tej. deželi večjo oblast nego vodilni državni uradniki. Vse intervencije niso nič izdale: zvečer so se pojavili Italijani s črnimi srajcami iu se rogali predavanju, ki je bilo medtem odpovedano.
— Zračna zveza Pariš Beograd. V
Beograd je prispel* ravnatelj francoske zralkoplovne družbe Franco-Roum ai ne general Dupaik in govoril z zunanjim! ministrom o uvedbi zračne zveze med Beogradom iu Parizom;
— Smrt zaradi «aufbiksa». Iz Sv. Martina pri Vurbergu nam pišejo: Na velikonočno soboto zvečer so kurili fantje in dekleta od Sv. Martina pri Vurbergu kresna hribčku nad cerkvijo. Navzoči Viuiko Toplak, želairski sin iz Vunt-baiha, ki je bil malo pijan, je baje zaklical «aufbdks». Na ta izzivalni klic je takoj reagiral Jožef Berlin gen, gostilničarjev sin, tudi iz Vunibaha, ki je bil istetako malo pijan. Vnel se je splošen prepir in ker sta zgrabila Jožef Berlin-gen in njegov brat Oton Berliugen Vinka Toplaka za roke in ga hotela odstraniti, se je posestniška hčerka Ana Sokolova zavzela za Toplaka. Jožef Beriingen jo dal radi tega Sokolovi dve zaušnici in jo nato zbil s tako silo od sebe, da je kake tri metre vstran padla vznak na zemljo in na mostu umrla. Na velikonočni pondeljek je sodna komisija raztelesila truplo umrle iu dognala, da sl je Sokolova pri padcu zlomila tilnik in umrla vslcd zadušen ja. Jožefa Berlin-gerjia je orožništovo aretiralo in izročilo
V zapor mariborskega sodišča.
— R. Badjura: »Pohorje«. Praktičen vodnik po Pohorju. Izdala iu založil« Ig. Kleinmagr & Fed. Bamberg, d. z o. z. v Ljubljani. V lični žepni izdaji je izšla zgoraj omenjena knjiga, ki se bo nedvomno udomačila v naših krajih, saj je zanesljiv in natančen vodnik po našem Podravju, kakor ga doslej še ni* smo iimeli. R.. Badjura je s svojimi dosedanjimi spisi pokazal, da ima v turistični literaturi veščo in srečno roko. Pridržimo si obširnejše poročilo o tej zanimivi knjigi, za sedaj pa jo toplo priporočamo našemu občinstvu. Dobi se v vseh knjigarnah.
— Javne licitacije. 17., 23. in 127. t. n*, se bodo vršile v pisarni Dravske divizijske oblasti javne ustmene licitacije za nabavo pšenične moke, drv im ovsa. Pogoji so razvidni v mestnem vojaškem uradu,
— Ameriškim1 izseljencem! Izseljeniški komlsarijat v Zagrebu opozarja vse izseljence v Zedinjene države ameriške, da se v silučaju, če bi jih ameriške oblasti zadržale na otoku Ellis Tsland pred New Yorkom, obračajo za intervencijo na izseljeniškega komisarja kraljevine SHS, g. Etbiiina Kristana, 243 West 22 ud Street — New York.
— Češke šole na Dunaju. Na 'kongresu čeških socialnih demokratov v Avstriji, ki se j© vršil minule dni na Dunaju, jo bilo ugotovljeno, da vzdržujejo Celii na Dunaju 44 javnih in zasebnih žel 4 20(8 razredi.
/Bear*
■rt
WT'kTS O E*
IV Mah-ibom, 'dne IS. aprila 1925.
Mariborske vesti.
Maribor, 17. aprila 19J5.
M1 Češki tečaj se vtrši v soboto, dne tani. kot običajno od 18. do 19. ure IVtoovno opozarjam©, da se tečaja udeleže Tisi prijavljeni, ker 'bi se jih moralo S! nasprotnem slučaju črtati.
TOJ Kaj je z ribnikom v parku? V svO' jih stvarnih poročilih o neredu v Mestnem! parku smo že pred tednom' pokazali tudi na umazani ribnik, ki leži tik župamijsko palačo, torej sredi mesta, poleg godbenega paviljona in bi moral torej že radi tega 'biti punčica v očesu Mestnega parka in skrbi Olepševalnega društva. Včasih se jo grieilo mladine in drugega ob5a.in.stva na terasi ribnika, cu koder so opazovali ljubke ribice, ki so švigale v čisti vodi. Danes zolkriva la ribnik umazana, smrdljiva in vedno kalna voda z vso nesnago, ki jo je ne-d'avno spustila tvrdka Gbtz s svojega ribiniika. TJmazano-zpleni kosi lužnatih trav se solnčijo med kosi host in dru sega emetija. Tudi včerajšnje močno deževje nesnage ni odneslo. Sicer pa bo prav kmalu priraslo močvirnat,no rastlinstvo. ki je že gosto premrežilo dmo ribnika, tudi nad gladino in potem bomo imeli pred županijako palačo najza-Ikotnejše vaško močvirje. Tega ne more noben prijatelj estetike in ugleda našega mesta mirno gledati in prosimo ponovno občino, da se pobriga ona za red tam, kjer je že ogrožena bigi jena mestnega prebivalstva. — Mimogrede bodi omenjeno, la še tudi nebroj d v jih 'cest ni zadelanih. O nastavi j enem pazniku tudi običajno ni sledu v parku. 'Ako se ho pobirala pri promenadnih koncertih najavljena vstopnina, bo imelo Olepševalno društvo, toliko dohodkov iz tega, da bi lahko namestila kot paznika kakega upokojenca, n. pr. učitelja, ki imia običajno tudi primerno strokovno znainje v vrtnarstvu. Ves nerad v parku kaže, da manjka predvsem nadzornika, ki bi bil strokovnjak v tej panogi.
m Dr ugj koncert «©lasbsne Matice® se vrši neovrgljivo dne 6. maja t. 1. Da se ga morejo udeležiti tudi zunanji prijatelji in ljubitelji naše pesmi, se je prireditev določila, kakor do zdaj običajno, na sredo večer pri «Gotzu». S pevskim zborom sodeluje tudi orkestralni oddelek G. M., ki absolvira nekaj svojih točk in z »borom skupno nastopa v prof. Beranovem osineroglasnem «Hy-imnus-u?>. «Hyiwm.»» ,ie mojstrsko delo prof. Berana, ki zavoljo mogočne razsežnosti glasov na »bor stavi največje zahteve. Po vsebini pa je nekako velikonočna pesem slovanskega vstajenja in prepojem ja. Matica ga poje prva. Pov-filki Zbor bo večino pesmi, ki jih bo pro-isTvajial. na tem koncertu, pel tudi na svoji turneji v Beogradu in v hrvatskih mestih. Solopartije so v rolkah gdč. Cla-riei, gg. Živkota in Faganeli,ja,
m! O češkem stavbarstvu in kiparstvu ’jp predaval snoči na »Ljudski univerzi* g. dr. Fr. Mesesnel z ljubljanske univerze. Predavatelj, znan umetnostni zgodovinar in kritik, je dober poznavalec češke unaetnosti, zato je njegovo predavanje slonelo na popolnem poznavanju snovi ter jo bilo jasno in pregledno, da Ka je čloVk poslušal z užitkom. G. 'predavatelj nas je povedel od najzgodnejše dobe do modernega časa ter orisal v rokih, a krepkih obrisih razvoj sta v-
P@taišt»8
Spalne in jedilne sobe po lastnih cenah pri Šercer in drug, Vetrinjska ul. 8, dvorišče.	730
.
Zakenski pir brei otrok ižče Stanovanje ati vsai prazno »obo. Piaia postranska stvar Naslov t upravi.	830
Služkinja z večletnimi spričevali, katara zna kuhati, sv »prejme k 3 esebam. Plača 350 Din. Naslov v upravi. 854
i*lk«rano zelenladne sadike
kotparadicnike,sladka paprika, zeleno zelje, kelj, bražiljanke, majska kraljica, dobite pri Iv. Jaasc, vrtnarstvo.Maribor, Ra zlagova ul. 11,	823
barstva in kiparstva na Češkem1 tekom dobrega tisočletja. Skioptični aparat je podal vrsto dobrih ilustracij, ki so jako ponazorile predavateljeva razglabljanja. Obisk je, bil znatno slabši nego navadno, kar je doloma kriva močna ploha, ki je bila v večernih urah tja do porine noči. Mariborčani ob takem vrtanemu ne marajo preveč za kulturna predavanja. Sicer pa je treba vprašati kje so tisti številni liudje, ki ob drugih prilikah pokažejo, da se zanimajo za. Čehoslovakel Kje so člani Je. Iig6 in Češkega kluba, kje udeleženci češkega tečaja? .Ni glavno, da nekdo pozna jezik, važno je, da pozna tudi duh naroda. So rija predavanj o čehoslovaških, ki jo je zasnovala »Ljudska univerza*, ima predvsem'nameri, da nas zbliža z duhom, z miselnostjo Čehoslovakov. Pripomnimo. da bo g. dr. Mesesnel predaval v četrtek d,ne 23. trn. o eehosl'»vaškem slikarstvu. Upamo, da se bo takrat mlele žil predavanja vsak prijatelj umetnosti, a tudi vsakdo, kdor se resno zanima za čehbslovaški narod.
m Predavanje o češkoslovaški literaturi. V pcndeljek dne 20. maja bo pre daval v »Ljudski univerzi® o češki literaturi lektor Češkega jezika in literature na ljmibljanski univerzi g. prof. dr. Vaclav Burian. Tako bo občinstvo naše «Ljudslke univerze® podučeno o češki literaturi od najbolj poklicanega predavali el.i-a, ki ga ni treba posebej priporočati, kajti g. dr. Buriam ne slovi samo kot dober poznavalec slovstva svojega naroda, ampak tudi kot dober predava telj. V pondeijkovem predavanju bo obdelal starejšo dobo češke literature. Začetek ob 19.45 (v kazinski dvorani).
m Še enkrat opozarjamo :ix komorni koncert, ki ga bo priredila »ljudska univerza® jutri, v soboto ob 20. uri v kazinski dvorani. Koncert bo nudil velik umetnostni užitek.
m Burinestrov koncert odpovedan. Koncert svetovnega mojstra Burme-Sfcra, ki bi se imel vršiti prihodnji teden, je bil odpovedan.
m Knjige Matice Hrvatakc za to, leto so izšle iin se bodo v najkrajšem času dobile pri poverjeniku prof. Iv. Favai, realka, Maribor. Člani dobo za 30 Din pet knjig, in sicer: 1.) Gjalsfci: Dolazak Hrvati, historična novela; 2.) Lanijarie: Izabrane pjesrrre; 3.) Kassowitz-Cvijid: F. Ž. Kuhač, monografija; 4.) Ladanj-ski: Tz liječinikove duše, črtice; 5.) A. Muradbegovič: H ar em.sk e novele. — Zakladniki dobe te knjige za 10 Din. — Izredno so izšle sledeče: Vj. Novak: Izabrane pripovjesti, 45 Din; Shakespeare: Oluja, 20 Din: dr. Musič; Hrvat oko slovenski riječnik, 12 Din.-- Vezava za vsako kinjigo 16 Din. — Obično se dobe nevezane. — Prijave 'prejuna ustno in pismeno poverjenik (drž. realka).
mltisalni tečaj Ljudske univerze. Vsi prijavljeni in neprijavljeni interesenti za tečaj iz risanja naj se zanesljivo u-deleže prvega sestanka v četrtek 23. trn. ob 7. uri zvečer v mali kazinski dvorani. Tajništvo.
_m Orkester Glasbene Matice. Danes točno ob 20. uri orkestralna vaja.
m Tatvina v stolni cerkvi, V stolnici so zasačili nekega nepridiprava, ki je kradel denar iz cerkvenih nabiralnikov.
m Iz policijske kronike. Straže so prijavile: 1 tatvino. 1 razgrajanje v kavarni, 1 pijanski izgred, 2 prestopka policijske ure, 1 prestopek pasjega zapora,
3 prestopke cestnega reda, 1 poškodbo naprav v parku, 1 prestopek tržnega re da in 2 najdbi.
m' Mestni kinot «Guillotine», krasna drama s predigro in 6 činov, v glavn vlogi Maroella Albini in E. pl. Winter stein se predvaja v petek, soboto, nede Ijo im po n dol jek. -
Si demokratske itrarafe®
SHODI IN SESTANKI V MARIBORSKI OBLASTI
18. aprila: Maribor, jiagdalenskl okraj
občni zbor Gospodarskega in političnega društva.
19. aprila: Rogaška Slatina, javni shod poslanca dr. Pivka (dopoldne);
Št. Janž pri Zibiki, javni shod posl dr. Pivka ( popoldne);
Ptuj, občni zbor , .»rezke organizacije SDS;
Dol. Lendava, občni zbor srozke organizacije SDS;
Sv. Peter pod Sv. gor., občni zbor Krajevne organizacije;
Polzela, občni zbor Krajevne organizacije;
Cankova, občni zbor. Krajevne orga nizacije;
Sv. Pavel v Sav. Jn]„ ustanovni občni zbor Krajevne organizacije; Rečica ob Savinji, ustanovni občni »bor Krajevne organizacije;
Sv. Barbara v Slov. gor., ustanovni občni »bor Krajevne organizacije; Križevci (Prekmurje), ustan. občna zbor Krajevne organizacije;
Gor. Petrovci (Prekmurje), ustanovni cibčni zbor Krajevne organizacije; Fokovci (Prekmurje), ustanovni obč ni »bor Krajevne organizacije;
Ruše, predavanje SSDU (predava g. Meglič o vprašanju davkov).
29. aprila: Breg pri Ptuju, shod poslanca dr. Pivka.
Ljubljana, seja eksekutive )beh oblastnih organizacij SDS.
22. aprila: Celje • okolica, shod poslanca dr. Pivka.
23. aprila: Št. lij v Slov gor., sestanek (prisostvuje poslanec dr. Pivki).
24. aprila: Studenci pri Mariboru, ust. občni zbor Krajevne organizacije.
25. aprila: Rogaška Slatina, občni zbor Krajevne organizacije.
26. aprila: Križevci pri Ljutomeru, sestanek delavstva in zastopnikov opekarn;
Ptujska gora, ustanovni občni zbor
Krajevne organizacije SDS.
•
V Studencih pri Mariboru se je vršil v četrtek 16. trn. sestanek, na katerem se je razpravljalo o ustanovitvi kraj. odbora Demokratske stranke za to občino. Navzoča delegata oblastne organizacije gg. Kejžar in Špindler sta utemeljila potrebo organizacije in važnost organiziranega dela, ter so vsi na vzori soglašali v tem, da treba rudi ca občino ustanoviti krajevni odbor. Izvolil ee jc pripravljalni odbor, kateri ho »a petek 24, trn. sklical ustanovni občni zbor.
V Dravogradu se je vršil v četrtek 16. trn. zvečer pri Grisognu občni zbor
poročal o delovanju v narodni skupščini. Njegovo poročilo so vsi navzoči soglasno odobrili ter poslancu izrekli' zaupnico. Navzočih je bilo mnogo takih, ki dozdaj niso bili organizirani. Raz;, mere v Dravogradu so se ublažile in skonsolidirale, strankarsko življenje se jc ujedinilo. Po tajniškem poročilu o delovanju v preteklem letu se je izvolil nov odbor ped predsedstvom g. Gvidoua Kaiserja.
Harodno gffedaSSŠče-
REPERTOAR
Petek. 17. aprila. Zaprto.
Sobota, 18. aprila »Peterček*, ab. B. (k0* poni).
Nedelja, 19. aprila, Veliki baletni veiM vsega ensembla ljubljanske opere. Pondeljak, 20. a.prila. Zaprto.
Samo enkrat v tej sezoni veliki ha' letni večer v našem gledališčšu. Kdor 6i želi ogledati lepo plesno umetnost, r.aJ nikakor no zamudi v nedeljo 19. tm. P°' setiti našo gledališče, kjer bo nastopu celokupni baletni ensemble Ijubljan**® opere. Kot smo že omenili, bo izvajal ljubljanski balet prvovrstni spored,, ® katerim je dosegel v ljubljanski op*rl nadvse lep uspeh. Prvi del sporeda °h' sega mitmodramo v sedmih slikah no tarantelo®, drugi del pa deset nai" različnejših karakternih in drugih pl*" sov. V »Smrtni taranteli® kot v k arak* ternih plesih nastopajo pretežno večin0 vsi scloplesnlei in ves baletni zbor; !i"e‘ n orna naj navedemo tu le priniubalerin0 gdč. Svobodovo in baletnega mojstra S* Trobiša, ki je svoječasno uspešno dere val kot baletni mojster na operi v Dre5* denu. — Opozarjamo cenj. občinstvo, d® se vstopnice za ta ples že lakho rezervi* rajo (telefon 332), — V lažje razumeva* njo bomo v sobotni Številki «Tabora> objavili besedilo k »Smrtni tarantel**' Zanimiva Strindbergova pravljic11® igra v sedmih slikah zadnjič v sezo*1 V soboto, dne 18. aprila se vprizori njič v tej sezoni lepa in očarl}-' Strindbergova pravljična igra «Petcr' ček®, ki ,ie dosegla pri vseli dosedanjih vprmoritvah na našem odru kar nad' lepši uspeh. Predstava se vrši za ah. B* (kuponi).
: «Ostmark» (Dunaj) : T rgbvKn.il g poit* ni klub «Merkur», Iz dosedanjih tekem proti S. V. «R’apiidu» in I. SSK. «Ma«-boru» dobro znano rotVujonaiTto in°" štvo, nastopi v nedeljo, dne 19. tm. c pol 4. uri popoldne na igrišču SSK. Ma' ribor proti domačemu trgovskemu 111°^' tvu. S tem se bo nudila širšim športni®* krogom, kateri niso imeli med te.Ii0111 prilike občudovali lepo in poduči ji1 igranje imenovanega moštva, priložnost da si ga ogledajo v nedeljo. Pričakuj® se bogat obisk, osobito iz trgovskih kr®* go v.
: «Ostmark» t «Maribor» 3 : 0 (l '. Tekmovanje je oviral dež, vsled česar se je igralo samo dvakrat po 35 minut.
tamošnje Krajevne organiaevjze SPSMIgra. vsled vremenskih ne prilik ni }zk»'
Vodil ga je namesto odsobnega predsednika g. Grisogona žjvinozdravnik g. Kolenc. Zborovanja, na katerem je bilo nad 50 votilcev, se je udeležil tudi posl. g. dr. Pivko, ki je v enournem referatu
zevala posebnih vrlin, »Maribor* se J® upiral uspešno, na že razmočenem ter®' nu pa jo prešel v popolno obrambo. G®' sti niso bili na predvčerajšnji višin1* Obtok zadovoljiv. Sodnik g. Planinšek
Pristopajte CMD
Na prodaj perje, rjuhe, 2 po-
1 it'ra m omari, plifia-t divan. 4 sloli, mize, postelje, sobna kridenca, tuhinjska omarica. Rotovški trg 8, I. nadstr., levo 834
Na prodal 2 amerik. Magajni v najboljšem stanju, 2 voza, močen konj. M. Berdajs, Maribor.	833
Pošteno pridno dekle kot
začetnico se spre,me za b’a-gajničarko in prodajalko z znanjem popolnoma slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter dobra ra-čunarka. Jurčičeva ul. 3, Tavčar.	837
Na prodaj 2 dobro ohranjeni kolesi, moško in žensko. Bet-navska c. 26, na dvorižšu. 825
Restavradla „!!©§©
od dne 17. aprila zsčasno glede popravila 830
! zapeta I
Sobe za tujce vedno na razpolago. Dalmatinska klet istotam je nadalje odprta	gosliBnBiar.
E
ir
Novo upeljano!	438	Novo upeljano!
Hoške klobuke
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
Anica Traun,Maribor Grajski trg 1.
fiil jtaj
Mv. ulica sl. 11. jg H. Issl).
V „Štajerski kleti* Prijeto sedeti, Jabolčnik, vino Nikjer tako fino, Nikjer tak po ceni Še v krčmi nobeni.
Ce žalostna duša la v grlu je suša Le v »Štajerskoklet* Ti idi sedet,
Tara kaplja iskreča, Veselje obeča!
Belo in črao vino liter od Din 9 50 naprej, jabolčnik liter po Din 3.50. Toči se tudi čez ulico.
16 tel« \l peleM
samo 2 d n i S
The Ho lici
Atrakcija
ifeiopia-friG
v
KLUB-BARU samo 2 dni!
Podpirajte lugoslovensko Matico
Lastnik in izdaj at ?lj: KonaorcijiTabor«. Glavni in odgovorni Aredalk: Vekoslav Špindler. — Tiska Mariborska tiskarna d-d.