N D s~yic6&ce. NO. 115 eri$k/i Domovim °4 r®imra /* SPIRIT .^WGUAG€ ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN Q164-680X)" SLOV6NIAN serving Ciiicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, JoUet, San Francisco. MORNING N€WSPAPGR Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Springe, nil Ohio CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 15, 1980 PREDSEDNIŠKI KANDIDATI 2E PREŠLI V ODLOČILNO FAZO SVOJIH KAMPANJ! Kuba bo pomilostila vse državljane ZDA, ki jih ima priprte W A S H I N GTON, D.C. — Kubanska vlada je sporočila da namerava pomilostiti vse ameriške državljane, ki jih ima priprte v raznih zaporih na otoku. Po podatkih ameriškega tajništva za zunanje zadeve, se pomilostitev nanaša na 35 Amerikancev. Predstavniki tajništva dvomijo, da se bodo vsi izpuščeni Amerikanci vrnili v. ZDA. Nekateri teh so navadni kriminalci in jih čaka zapor, če se vrnejo. Poznavalci kubanskih političnih razmer menijo, da se Fidel Castro zanima za izboljšanje odnosov med Kubo in ZDA. Dodajajo, da hoče kubanski samodržec vplivati na izid ameriških predsedniških volitev, ker želi, da bi bil ponovno i z v o 1 j en predsednik Carter. V raznih govorih je Castro z ostrimi besedami k r i t i z i ral republikanskega kandidata Ronalda Reagana-. Pretekli mesec je Castro vrnil v ZDA dve osebi, ki sta ugrabili ameriško potniško letalo in ga prisilili, da je poletelo na Kubo. Od takrat ni bilo več nobenih resnih poskusov ugrabiti letala v ZDA. Lani je pa Kuba izpustila na svobodo 4 ameriške politične pripornike, eden teh je bil agent CIA. ------o------ Argentinski oporečnik Adolfe Perez Esquivel Nobelov nagrajenec OSLO, Nor. — Letošnji Nobelov nagrajenec za mir je argentinski oporečnik Adolfo Perez Esquivel, ki nasprotuje terorizmu tako skrajne levice kot skrajne desnice. V Argentini je v zadnjih letih veliko obojega in 48 let stari Perez Esquivel se je izkazal bot zagovornik tistih, ki so postali žrtve teroristov. Skupine, ki se zanimajo za človečanske pravice, trdijo, da je okrog 10 do 15 tisoč o-seb v Argentini izginilo neznano kam v zadnjem desetletju. Večino te so aretirali in Verjetno tudi ubili pripadni-bi argentinskih vam ostnih služb, ki sedaj zanikajo, da o pogrešancih kaj vedo. Perez Esquivel vodi orga-hizacijo, ki išče sledove o pogrešancih in vloži pritožbe Pri argentinski vladi. Zaradi svojih aktivnosti v tem gibanju je Perez Esquivel prebil skoraj eno leto v zaporu, dve leti pa v hišnem priporu. Po poklicu je Perez Esquivel profesor arhitekture. Obenem je kipar in njegova delu so razstavljena v mnogih Muzejih v Argentini. Letošnja nagrada znaša $212,000. Perez Esquivel je dejal, da je priznanje namenjeno vsem tistim, ki se borijo za človečanske pravice v butinski Ameriki. VREME Spremenljivo oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli HO F. Slično vreme jutri, a nebaj toplejše. Najvišja temperatura okoli 70 F. pokažite Ameriško Domo-v'no prijateljem. Pošljamo Jo brezplačno na ogled! Novi grobovi Joseph Koncilja Na svojem domu na 15611 Saranac Rd., kjer je bival zadnjih 54 let, je umrl 89 let stari Joseph Koncilja, rojen v fari Žužemberk, Slovenija, od koder je prišel v Cleveland leta 1910, mož Steffie, roj. Krakar, (preds. dr. št.. 22 ADZ zadnjih '26 let), oče Josepha, Stephanie Segulin, Franka (tajnik dr. št. 22 ADZ zadnjih 8 let) m Vietorja, brat Johna, Floriana (Jug.), č.s. Mary Ošmena OFS (Colorado Springs, Colo.), č.s. Mary Clementa OFS (Hammond, In'.!.) in č.s. Mary Dolores OEM (Kranj, Slov.), zaposlen kot uslužbenec vodovoda mesta Clevelanda skozi 12 let, do svoje upokojitve leta 1957, član KSKJ' št. 169 in Kluba slovenskih upokojencev v Collinvvoodu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. V'petek, 17. oktobra, ob 9.15 dopoldne, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. » i Jennie Srebot Pretekli ponedeljek dopoldne je v Euclid General bolnišnici umrla 84 let stara Jennie Srebot, ki je bivala 37 let na 19150 Renwood Ave. v Euclidu, rojena Mikolj na Ostrožnem brdu, Slovenija, od koder je prišla v Cleveland leta 1927, vdova po pokojnem možu Antonu, mati Antonije (Toni) Simmons, stara mati Johna E., tašča pok. Edwarda J. Simmonsa, sestra Frances Cetin (Slov.), članica ADZ št. 8, SNPJ št. 142, Prog. Slovenk Amerike kr. 3 ter Kluba slovenskih upokojencev v Eu-clidu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes dopoldne ob 9.45, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.30, nato na Lake View pokopališče. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele na Neff Road. Mae C. Pintar Prošlo nedeljo je v Park Rehabilitation Center umrla 78 let stara Mae C. Pintar, rojena Muhic, vdova po leta (Dalje na 3. strani) Razvoj na Poljskem je bil za partijsko pristranske opazovalce in zagovornike vzhodnoevropskih vladavin podoben izbruhu ognjenika, ki bi moral biti po vseh propagandističnih pravilih mirna gora, na katero se človek povzpne, da se mu odpre pogled na idilično okolico, kjer vse živi v rajski slogi in bratovski vzajemnosti. Delavski nemiri ob baltiški obali, predvsem v Gdansku, pa tudi v drugih industrijskih središčih druge naj večje države v okleščju sovjetskega imperija v Evropi nasprotujejo vsemu, kar o sebi trdijo tamkajšnji tako imenovani “ljudski režimi”. Začelo se je z mesom, s preskrbo z živih. Poljska, a ne samo ona, je zašla v hude gospodarske težave tudi zato, ker je državna oblast zanemarila ob pospeševanju industrijskega razvoja kmetijstvo, Iračani nadaljujejo s svojo ofenzivo proli Abadanu; odpor Irancev BAGDAD, Irak. — Iraške sile nadaljujejo s svojo ofenzivo proti iranskemu naftnemu mestu Abadanu kljub temu, da naletijo na močan odpor iranskih vojakov. Iračani so prebrodil reko Karun in se približujejo Abadanu. Abadan je važna točka, ker rafinerija v mestu prečisti dve tretjini vse nafte, ki jo uporabljajo v državi. Iračani jo hočejo zavzeti za vsako ceno, Iranci so se pa odločili, da jo bodo branih do konca. Obe strani uporabljata topništvo, Iranci pa pošiljajo v boj posebne helikopterje a-meriške izdelave, ki obstreljujejo iraške vojake in vozila vzdolž bojne črte. Iranski predsednik Bani-Sadr je sprejel sovjetskega veleposlanika Vladimirja Vinogradova in mu baje povedal, da bo Iran vztrajal v vojni, dokler ne bo zadnji iraški vojak odšel z iranskega ozemlja. Predsednik iranske vlade Mohammed Ah Radžaj je izjavil, da se parlament zanima za dokončno rešitev problema ameriških talcev, ponovil pa je vse dosedanje zahteve, ki so jih postavili Iranci ZDA. Brez izpolnjevanja vseh teh zahtev, je dejal Ah Radžaj, ne bo nobenega napredka v zvezi s talci. -----o-------- Turški vojaki uspešno preprečili ugrabitev potniškega letala ANKARA, Tur. — Pripadniki turške vojske so preprečili ugrabitev potniškega letala, na katerem je bilo 148 potnikov. Skupina 5 ugrabiteljev je hotela prisiliti pilota, da bi poletel v Teheran, , Iran. Pilot je rekel, da na letalu ni dovolj goriva in je pristal na letališču blizu mesta Divarbekir v jugovzhodni Turčiji. Vojaki so . obkolili letalo, nekaj ur potem pa ga napadli in s tem rešili vse potnike, vse ugrabitelje pa aretirali. Pri tem napadu ni nihče izgubil življenja ali bil resno ranjen. ki je skorajda obupno zaostalo. Zadnja leta je bila sicer letina precej slaba tudi zaradi naravnih ujm, slabega vremena in poplav, preenostav-no bi bilo, če bi klicali na zagovor le višje sile. Nezadovoljstvo prebivalstva se je u-pravičeno obrnilo proti togemu birokratizmu oblasti, ki so v svoji odmaknjenosti izgubile posluh za potrebe vseh slojev prebivalstva, tudi delavskega razreda. Od vsega začetka je bilo jasno, da imajo delavske stavke predvsem politične vzroke. Zaradi sovjetskega izkoriščanja se je morala Poljska zadolžiti na Zahodu, če je hotela uresničiti velikanske investicijske načrte. Na Zahod, pa tudi v bratovsko Sovjetsko zvezo so morali izvažati za uvoze in za odplačevanje dolgo blago, ki so ga sami doma krvavo po- Zadnje vesti • New York, N.Y. — Vse a-meriške televizijske družbe so predvajale sinoči slike, ki so prikazovale, kako je takratni kongresnik Michael Myers prejel podkupnino v gotovini in sicer v znesku $50,000. Nedavno je bil Myers izključen iz predstavniškega doma Kongresa, porota zveznega sodišča pa ga je obsodila. • Los Angeles, Kal. — Republikanski p r c d s e d n iški kandidat Ronald Reagan je obljubil, da bo imenoval neko žensko kot članico Vrhovnega sodišča ZDA. Doslej v ameriški zgodovini so bili vsi sodniki tega naj višjega sodišča moškega spota. V svoji mandatni dobi predsednik Jimmy Carter ševni imel prilike, imenovati koga v Vrhovno sodišče. • Washington, D.C. — Včeraj so se zopet začela pogajanja med predstavniki Izraela in Egipta o palestinski avtonomiji. Obnovitev teh pogajanj je bila srčna želja predsednika Carterja. ------O----- Novi, manjši potresi preplašili prelivalce Al Asnama in okolice AL ASNAM, Alž. — Potresni sunki manjše moči še vedno prizadevajo severne dele Alžirijo in Mašijo predvsem prebivalce tega • mesta in okolice. Sunki so dovolj močni, da se rušijo stavbe, ki so bile temeljito poškodovane v strahotnem potresu pretekli petek. Reševalci iščejo trupla pogrešanih in nimajo upanja več, da bi našli ponesrečence pri življenju, razen v posameznih, izjem nih slučajih. Tuje države pošiljajo pomoč reševalcem. ZDA so že poslale več sto ton zdravil in drugih, najnujnejših potrebščin. Skupine ameriških vojaških zdravnikov sodelujejo z reševalci. Jugoslavija je poslala posebno ekipo reševalcev, ki znajo najti preživele ponesrečence pod ruševinami stavb, uničenih v potresih. V Jugoslaviji je namreč bilo veliko potresov, nekaterih teh Katastrofalnega značaja. trebovali. Ker pa oblasti niso bile zmožne, da bi te težave rešile, in ker tudi tisti, ki bi bili morali delati v blagor državi in ljudstvu, svojih nalog niso izpolnili, pod pritiskom velikega brata na vzhodu, niso ne mogli ne smeli izpolniti. je naposled počilo, in sicer tam, kjer je oblasti najbolj zabolelo, med delavskimi množicami. Vsem zahtevam stavkajočih delavcev državna oblast gotovo ne bo mogla ugoditi. Če bi, bi to pomenilo konec njene oblasti. Svoboda tiska npr. in samostojni sindikati so predvsem za oblastnike v Kremlju nesprejemljivi, čeprav se utegne ravno pri sindikatih nekaj spremeniti. Težavnega položaja ne bo mogoče rešiti zgolj z odstavljanjem in spremembami med funkcionarji in glavami partijskega in vladnega aparata. NEW , YORK, N.Y. — Najnovejša javna povpraševanja kažejo, da republik anski predsedniški kandidat Ronald Reagan še vedno vodi pred p r e d s e d nikom Jimmyjem Carterjem. Reagan ima razmeroma veliko prednost pred Carterjem, ker izjavlja okrog 43, odstotkov vprašanih volivcev, da bodo , glasovali zanj, medtem ko se le okrog 35 odstotkov izreka za Carterja. Neodvisni kandidat John Anderson dobiva po teh povpraševanjih podpore okrog 10 odstotkov volivcev. Povpraševalci so ugotovili tudi, da mnogi volivci ne marajo nobenega od kandidatov in bedo glasovali torej za tistega, ki se jim zdi najmanj nesprejemljiv. Takšno vzdušje je posebno opažati med pristaši demokratske stranke in tistimi, ki se imajo za neodvisne volivce. Carterjevi nastopi Predsednik Carter se osredotoča v svojih kampanjskih prizadevanjih na volivce judovske vere ter tistih, ki pripadajo raznim etničnim skupinam. Carter se zaveda, da so mnogi teh razočarani nad njegovim dosedanjim predsednikovanjem in se nagibajo k Reaganu Carter ima posebne težave z Židi zato, ker so mnogi teh mnenja, da je predsednik preveč naklonjen Egiptu in Arabcem sploh. Na raznih nastopih pred židovskimi volivci, poudarja Carter, kako visoko ceni nje in Izrael in da ne bo nikoli nič storil, kar bi ogrožalo obstoj te države. Na nekaterih teh nastopih so se pojavili demonstranti, ki so vpadali predsedniku v besedo. Carter je obiskal mesto ® New York, da bi se osebno udeležil tradicionalne parade Italijanov ob prazniku Krištofa Kolumba. Podpisal je tudi p reklamacij o, v kateri je proglasil ta teden kot teden italijansko-ameriške dediščine. Spremeniti bi se moral cel režim od znotraj. Delavskega razreda ne bo mogoče zadovoljiti ne nasititi s frazami in z gesli, čeprav to na Poljskem niti ni tako hudo kakor v sosednjih državah. Tudi z zapiranjem osebnosti, ki opozarjajo na slabosti, ne bo mogoče odpraviti pomanjkljivosti in nezadovoljstva. Predvsem pa bi bilo potrebno, da bi tistemu, ki dela, ostal pravičen delež tega, kar pridela. To pa spet omeni, da bi se moralo spremeniti skoraj vse v meddržavnih odnosih vzhodnega bloka. Najgloblji vzrok nezadovoljstvu je namreč popolna neenakopravnost v odnosih s Sovjetsko zvezo, ki Poljsko kruto izkorišča in jo tlači pod oklopniške verige. Jože Wakounig (Naš tednik) Reagan nadlegovan Ronald Reagan je imel več volivnih nastopov v Kaliforniji, državi, v kateri sicer vodi z veliko večino pred predsednikom. Reagan pa ni hotel zanemariti svojo “domačo” državo ali dati vtis, da je pozabil nanjo. Tako kot Židje Carterja, prav tako so raznovrstni demonstranti nadlegovali Reagana na nekaterih nastopih. Kritizirali so . ga predvsem zaradi svojega nasprotovanja ERA dopolnilu ameriški u-stavi. Jezni so bili tudi nad tem, da Reagan nima večjega zanimanja za varstvo okolja. Kritiki Reagana niso spravili iz tira in ko so nekateri demonstranti začeli vzklikati “Heil Reagan!” in dvigati roke v znanem nacističnem pozdravu, je republikanski kandidat odgovoril odločno. “Ponosen sem na to,” je dejal, “kajti brez moje generacije bi ti ljudje vzklikali ‘Heil!’ ' nekomu drugemu!” Glede ERA je Reagan izjavil, da podpira enakopravnost žensk z moškimi, d^ pa je ERA dopolnilo nekaj nepotrebnega. Prav tako priznava važnost prizadevanj za varstvo okolja. Anderson vztraja Neodvisni kandidat John B. Anderson nadaljuje s svojo kampanjo kljub temu, da njegova priljubljenost med volivci še vedno pada. V zadnjih dneh so pa mnogi demokrati, ki so do strankine konvencije podpirali sen. Edwarda M. Kennedyja, , rekli, da sedaj podpirajo Andersona. Analitiki letošnjih volitev menijo, da bo Anderson dobil precej glasov v nekaterih zveznih državah in bo s tem vplival na to, ali bo v teh državah zmagal Reagan ali Carter. Soglašajo tudi, da bo Anderson bolj škodoval Carterju kot Reaganu. -----—o------ Eksplozija v otroškem vrtcu ubila 4 otroke m vzgojiteljico ATLANTA, Ga. — Zaradi okvare je eksplodiral kotel v stavbi, v kateri je bil otroški vrtec. Eskplozija je bila tako močna, da je razdejala stavbo, nekatere otroke in. vzgojiteljice pa vrgla do 15 m daleč. V razbitinah so reševalci našli trupla štirih otrok, starih od 2 do 5 let. Neka vzgojiteljica je tudi umrla. Reševalci' so pripeljali 6 ranjenih otrok in drugo vzgojiteljico v bolnico. Otroški vrtec je v črnski četrti in na kraju nesreče se je zbralo okrog 1500 ljudi. Nekateri teh so bili jezni in so trdili,, da je Ku Klux Klan ali kaka druga protičrnska organizacija n a s t a v ila peklenski stroj. Prišel je tudi župan Atlante Maynard Jackson, ki je črnskega rodu. Povedal je zbranim, da gre za tragično,, a navadno nesrečo. Jackson je odredil, naj gasilci pregledajo vse kotle in ogrevalne Iz Clevelanda in okolice Štrajk pri Slovenskem domu za ostarele— V ponedeljek zjutraj so začele štrajkati pomožne strežnice pri Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. Strokovno kvalificirane bolniške sestre in vsi drugi uslužbenci Doma delajo normalno, štraj-kajoče pa nadomeščajo prostovoljke, ki so v velikem številu priskočile na pomoč takoj, tako, da stanovalci Doma niso bili prizadeti. Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti— Odbor staršev Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti vabi starše na roditeljski sestanek, ki bo združen z občnim zborom. Sestanek bo v nedeljo, 19. oktobra, ob 6.30 zvečer pod staro cerkvijo pri Mariji Vnebovzeti. Vsi prisrčno vabljeni! K molitvi— Člani Društva št. 169 KSKJ so vabljeni nocoj ob 7.30 v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St: k molitvi za pok. člana Josepha Konciljo. Zlata maša— Č.g. Lojze Tomtz, ki stanuje pri Mariji Y nebo vzeti v Collinwoodu, bo obhajal svoj zlatomašni jubilej v nedeljo, 19. oktobru, pri sv. maši ob 10.30 dopoldne. Vsi vabljeni! Prodaja peciva— Članice Materinskega kluba pri Sv. Vidu bodo prodajale krofe v soboto dopoldne, 18. oktobra, popoldne od 1. do 7. zvečer pa pecivo. V nedeljo bo prodaja peciva od 8. zjutraj do 1. popoldne. Pridite v avditorij in poskusite okusne dobrote! Seje— Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ vabi na sejo nocoj (sreda) ob 7. uri v Baragovem domu na St. Clair Ave. Tajnica bo pobirala asesment od 6.30 zv. naprej in po seji. Podružnica št. 10 SŽZ ima svojo sejo v nedeljo, 19. oktobra, ob 2. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vse članice vabljene. Društvo Ribnica št. 12 ADZ ima svojo sejo v nedeljo, 19. oktobra, ob 9.30 dopoldne v Slovenskem narodnem na St. Clair Ave. Vsi člani vabljeni. Vstopnice— Vstopnice za kosilo, ki ga priredi v nedeljo, 9. novembra, Slomškov krožek v Clevelandu, v korist postopka za beatifikacijo škofa Slomška, imajo sledeči: Frank Urankar (Richmond Hts ), John Petrič (E. 185. cesti, v brivnici), Janez Prosen (Trafalgar Ave.), Julka Smole (E. 58 cesta), Marija Cugelj (Addison Rd.) in Janez Ovsenik (Cornelia Ave. in v Baragovem domu na St. Clair Ave.). Dar za odrasle $4, za otroke $2. Zadušnica— Jutri, v četrtek, bo v cerkvi Marije Vnebovzete ob 6.30 zjutraj sv. maša za pok. Josephine Susiersic ob 5. obletnici njene smrti. naprave v drugih otroških vrtcih v mestu. Črnci v Atlanti so ogorčeni, meneč, da nek neznanec napada in ubija otroke črnskega rodu, policija pa ga ne more zasledovati. V senci oklopnikov - razmere na Poljskem Ameriška Domovina □h.& junta aau 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 ‘AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) »v Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 115 Wed., OcHs, 1980T Narodni kulturni center ii. Zadnjič smo na tem mestu pokazali, da fare, ki so jih u-stanovili v Ameriki Slovenci in so do danes ostale vsaj ds-, loma slovenske z bogoslužjem v maternem jeziku, ne morejo nuditi jamstva, da bi nanje Varne gradili temelje za ohranjevanje slovenstva ;za daljšo dobo. tja v tretji, četrti ali peti rod. Povedali smo tudi, zakaj. Poraja se vprašanje: kje drugje bi bilo mogoče položiti varne temelje za ohranjevanje slovenstva na dolgo dobo, če farnega občestva v poštev jemati ni mogoče? Razen farnih dvoran in z njimi z d r u ž enih poslovnih prostorov imamo Slovenci v Ameriki tudi vrsto narodnih domov in možnost take domove graditi, če bi se izkazala potreba, pa tudi volja do žrtev. Narodni domovi so o-srednja žarišča narodne zavednosti, ljubezni do jezika, pospeševanja ljudskih izročil ter rodovitna tla za gojitev vseh vrst kulturnih vrednot. Žal se navalu “tuje učenosti” le z veliko težavo upirajo, vanje udira tok amerikanizma z mogočnim valom, grozeč odplaviti, kar je še v njih slovenskega. Kvalitetnih kulturnih nastopov je vedno manj, vrzeli bo z ynemo zapolnila — kot j e napovedal oni dan urednik. AD — Slovenska izseljenska matica iz Ljubljane; a brez lastne iniciative tukajšnjih rojakov za kulturno ustvarjanje gredo domovi gotovemu propadu naproti. Vsak narodni dom se po svoje bori za obstanek, brez tesne akcijske povezave med njimi, brez skupnih načrtov in pobud, kako enotno uravnati delo, ga s skupnimi močmi zagrabiti, posodobiti in z njim zajeti slovensko mladino. Kaj takega doseči brez u-stanovitve kulturnega centra se zdi nemogoče. Sami sebi prepuščeni bodo s slovenskimi žulji zgrajeni domovi postopno postali le še zabavišča in plesišča za vse, ki ljubijo polko in ples. A samo polka in ples slovenstva v Ameriki ne bosta ohranjala, kvečjerpu ga bosta popolnoma amerika-nizirala in končno ugonobila. Poleg tega preti nevarnost, da bodo privatni narodni domovi zaradi finančnih težav prešli v neslovenske roke in bu vsega konec. Kje je potem iz tega temnega tunela, kjer slovenstvo hira, videti rešilno luč? Iz dolgoletnih lastnih izkušenj, iz tozadevnih zgledov pri drugih narodih, pa tudi iz same logične nujnosti, ta pisec vidi izhod iz sedanjega slovenskega kulturnega polmraka v organizacijski povezavi vseh kulturnih in prosvetnih društev in ustanov, pa tudi vseh drugih skupin in združenj, ki jim je namen na kakršenkoli način pospeševati in gojiti slovensko narodno zavest, pa naj bo z ljubeznijo do maternega jezika., z negovanjem narodnih šeg in navad, s skrbnim ohranje-vanjem tradicije in vsem, drugim, kar vsebuje , pojem: slovenstvo. Vključena bi bila na A voj- način v takšno pove-, zavo ne le izrazito kulturna-' društva vseh vrst, delo v-farnih šolah in narodnih domovih, ampak tudi fizkultura raznih športnih skupin, slovenska združenja za oddih in zabavo (rekreacija), plesne skupine in podobno. Za vse te mnogovrstne, narodnostno visoko vredne aktivnosti, sedaj osamelo razpršene širom Amerike bi veljalo osnovati neko središče, neko osredje, kamor bi se stekala vsa ta prizadevanja, in od koder bi, kakor iz skupnega studenca, pritekala krajevnim delavcem vsakovrstna pomoč v obliki pobud, nasvetov, za uspešno delo potrebnega materiala in še kaj. Skratka, resno bi kazalo raz-motrivati, ali' bi ne bilo prav ustanoviti za vso Ameriko Narodni kulturni center. Ta misel ni nobena novost aii posebnost, pač pa živa nujnost, v naši preteklosti stokrat dokazana, v bistvu veljavna za vse narode in kontinente. Ko so se na pobudo našega, v zgodovini morda največjega kulturnika, Janeza Ev. Kreka proti koncu minulega stoletja začela ustanavljati in delovati po stari domovini lokalna prosvetna društva, je bila njegova glavna skrb u-stanovitev osrednje organizacije teh društev — Slovenska krščansko-socialna zveza, ki se je pozneje prekrstila v Prosvetno zvezo. Sčasoma se je razvila v veliko kulturno podjetje z dvema centralama, v Ljubljani in Mariboru. Skozi organizacijo Prosvetne 'zveze je plalo vse bujno kulturno življenje slovenskega vernega, človeka, starega in mladega, vseh stanov in poklicev v takšni obliki in meri, da so tujci Slovence kar občudovali. Da so s tem ogromnem i z o b r aževalnem veletoku prispevali levji delež duhovniki je dovolj znano. Kakor koli bi se izoblikovali načrti za ohranjevanje slovenstva v Sloveniji in svetu, in posebej v Ameriki, je vnaprej jasno, da stvar ne bo uspela, če ne bo vneto, ak- Beseda iz naroda... j James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. \ SUBSCRIPTION RATES: United States: • ■ $28.00 per year; $14.00 for 0 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Kaj so slovenske tradicije? LEMONT, 111. — Na Baragovem dnevu 1976 je škof Rausch omenil “dragocene slovenske tradicije”, ki jih je Baraga prinesel iz rodne Kranjske v Ameriko. Ta izjava se je močno Vtisnila v moj spomin, ker nikoli poprej nisem slišal kaj podobnega. Od tedaj naprej . sem skušal spozna,ti te “dragocene slovenske tradicije”. Pravo smer za odgovor mi je pomagala iskati pripraVh na .obhajanje zlatega jubileja, prvega slovensko-ameriškega katoliškega shoda v Ameriki. Zlati jubilej smo obhajali 30.. junija in 1. julija 1979 v Le-montu med vseslovenskim romanjem. Smer za odgovor in odgovor sem objavil'v Ave Maria Koledarju 1981, ki ga bodo naročniki Ave Maria prejeli v mesecu oktobru. Vsebino odgovora sem izrazil z besedami, ki so na ovitku koledarja: Da 'spoznamo “dragocene slovenske tradicije”, ki jih je Baraga prinesel v Ameriko iz rodne Kranjske, moramo iti skozi zgodovino slovenskega naroda. Baraga je v pobožnosti slovenskega ljudstva odkril odmev vernosti preteklih stoletij. In v izrazih te ■ vernosti’ so vsebovane dragocene verske tradicije. Pri tem delu so mi veliko pomagali razgovori z romarji, njihova vprašanja ob raznih prilikah, nejasnosti, ki so nastajale ob izvajanju obnove po navodilih in smernicah drugega vatikanskega koncila, in prizadevanja, da bi na le nejasnosti dal odgovor. Močno spodbudo je dal tudi nastop Janeza Pavla II., ki je bil izvoljen za papeža 16. oktobra 1978. Ob raznih tivno, vodilno sodeloval slovenski izseljenski duhovnik. Stari rod izseljencev se še spominja, kako je v domovini ves kulturni veletok razlival svoje vode po vsej slovenski zemlji. Izvirek vsega pa je dejansko bil v centru, kjer je bilo takorekoč vse mogoče dobiti: tekste za igre, note za pesmi, predavatelje za slovenske prireditve; tam so se snovali in prirejali prosvetni tečaji za voditelje društev, režiserje itd. Tam je bila duša in srce celotnega kulturnega gibanja. To je bilo v Sloveniji pred komunizmom. Amerika, seveda ni — Slovenija. Skoraj vse je mnogo drugače; tu smo raztreseni po vsej obširni deželi, vendar z izrazitimi slovenskimi naselbinami, kjer še živi — marsikje krepko živi — slovenska zavest, čeravno je domača beseda že bolj redka. Te lokalne skupine bi bilo treba po--vezati v skupen center in vzdrževati z njimi stalne vezi. Velike razdalje, ki bi ovirale osebne stike, premaguje avtomobil, večje stroške za kulturne akcije pa odtehta življenjsko blagostanje prebivalstva te blagoslovljene dežele. Res so razlike med staro in novo zemljo. A skrivnostno jedro uspeha je povsod isto. Kjer je dovolj ljubezni do slovenstva in dovolj dobre volje za delo, tam uspeh ne more izostati. Je kakor zlato jabolko, ki se kotali’ in ga doseže, kdor se požene za njim. L. P. (Dalje) prilikah, posebno pa med svojim romanjem na Poljsko junija 1979, je Janez Pavel II. jasno odgovoril, zakaj so Poljaki ostali tudi pod ateističnim režimom globoko veren katoliški narod. V svojem vsakdanjem življenju in delu tudi .v razmerah, ki jih vodi in u smer j 4 zakonodaja, katere osnova je brezbeštvo, in naSzoruje vlada, ki izpoveduje brezboštvo za uradno smer države, iz-, poveduje poljsko ljudstvo katoliško vero in trdno, povezar. ’ nost s katoliško 'Cerkvijo,'Nef !' davni dogodki med poljskim delavstvom sp to, potrdili. .; Janez Pavel II. jo v svojih govorih med romanjem v domovini prepričljivo prikazal, da je vse, na kar je danes Poljska ponosna, delo in u-speh preteklega tisočletja, v katerem je vernost Poljakov in njihova trdna zvestoba rimsko-katoliški Cerkvi prodrla v vsa področja človeškega udejstvovanja. Tako je nastala katoliška tradicija poljskega naroda. ’ To,je bila razjasnitev, ki je v veliki meri pripomogla, da sem lahko v AMK 1981 opisal zgodovinsko ozadje verrio-sti Slovencev od prihoda Slo-, vencev , v sedanjo domovino do danes. Pred tem opisom sem pa , v “Uvodu,” pojasnil,, zakaj moramo iti skozi zgodovino naših prednikov, da spoznamo “dragocene slovenske tradicije”. Lahko rečem, da je ta koledar sad romanj k Mariji Pomagaj v Lemont in pa letnih Baragovih dni. V koledarju je tudi opis ‘Zgodovinskega ozadja slo-vensko-ameriške k a t ol i š ke dediščine”. Središčna misel celotnega koledarja pa je Baraga in način njegovega duš-nopastirskega dela in misijo-narjenja. Da oboje razumemo, moramo poznati janzeni-zem na Slovenskem in pa Baragovo delovanje v Šmartnem pri Kranju in v Metliki. Tudi to je opisano v koledarju. Romarji v Lemont so pripomogli k vsebini tega koledarja. Prisluhnil sem njihovim tihim in glasnim željam. V zvezi z Barago se tolikokrat omenja janzenizem. Le malo jih je poznalo to zablodo, ki je bila na Slovenskem zelo utrjena, želeli‘so vedeti nekaj o janzenizmu, zato sem ga opisal; predvsem sem pokazal, v čem se je pokazal v dušnem pastirstvu. Baragovo duhovnost sem skušal opisati v* opombah k njegovi razlagi “očenaša”. Da je ta koledar sad romanj, najbolj zgovorno potrjuje prispevek trinajstletne Marije Povšič iz Bowling Green, Ohio: “Friderik Baraga v zgodovini”. Leta 1977 se je udeležila Baragovega dne v Lemontu, kar je veliko pripomoglo k temu spisu. V “Uvodu” je tudi na kratko pojasnjeno, da so ljudje versko brezbrižni, ker niso u-koreninjeni v “tradicije”. Me poznajo preteklosti svojih prednikov, podcenjujejo, kar je bilo narejeno in ustvarjeno v preteklosti ali pa celo zaničujejo in odklanjajo preteklost. K temu je dodano še nekaj spisov, ki dopolnjujejo glavno vsebino koledarja. Misijonar. Pipe, ki srno ga letos spoznavali “v vseh številkah Ave Maria, je bil izredno delaven v svojih misijonih. Erik Kovačič je oskrbel slovenski Maks Simončič: Kdo bil si, človek božji? (Iz zbirke 1941-45) Z vetrom so bori jokali, iskali so včerajšnji dan; popotnik tu hodil je reven, v ločju leži zakopan. Odjeknili streli so v noči, krvavo odseva nebo; nihče se ne zmeni za tujca, le dež orosil je zemljo. Oblak se razpel čez modrino, obzorje kot vedno blesti; y za greh, ki ga noč je storila, ga črna, je. zemlja pokrila.,.. I’ ■ ' ' Ji« ' ' .* ,.v ' K ... rt* prevod njegovega prvega pisma Leopoldinski družbi., Poleg tega je prispeval spiš “Slovenska imena na zemljevidu Amerike”. Baragov zgled je zbudil zanimanje za misijone med Indijanci. Ludvik Ceglar je o-pisal življenje in delo misijonarja v južnem Čilu p. Maksimilijana Senica. Upam, da bodo naročniki Ave Maria večkrat segli po tem koledarju v pojasnilo pretekle zgodovine slovenskega naroda. V njem je na kratko podan pregled najvažnejših dogodkov, ki so vplivali na vernost naših prednikov. Okoliščine in pogoji, v katerih so živeli skozi stoletja, o-svetlijo razlog, da imenujemo slovenske tradicije drago- Opat dr. Bernard Slovša - dvorni svetnik cene. P. Fortunat Družabni večer in Slovenski domobran! CLEVELAND, O. — V soboto, 18. oktobra, na večerne ure, bo priredil Tabor DSPB Cleveland, svoj j e s e n š k i “Družabni večer” v Sloven-skem domu na Holmes Ave. v Col lin wood u. Vstopnice za ta družabni večer se dobijo pri vseh članih organizacije. Kot bivši slovenski domobranec, sem močno povezan s to organizacijo. V njej najdem resničnega duha borbeno utrjenega slovenskega domobranca. Njih politično-ide-ološki boj je boj proti komunistični zločinski in diktatorski posili slovenskega naroda. Ne smemo pa gledati le na idejno delo, katerega nekateri člani te organizacije že vršijo skoraj 40 let Ozrimo se in poglejmo tudi na dobrodelno delo, ki ga vrši ta organizacija. Nimam točnih podatkov, toda nisem daleč od pravih številk, ko izrekam, da je ta, po številu članov mala organizacija, že podarila podporo v skupnem znesku več kot $100,000 invalidom in pomoči potrebnim osebam, ki so ali so bili povezani s slovenskim domobranstvom. Nikdar nisem preveč po-praševal, kako je nastala ta organizacija, ali kako so se sestali ti bivši člani slovenskega domobranstva. Pritegnil do te organizacije me je njih neomajni boj proti komunizmu in njih globoko čustvo, kako pomagati pomoči potrebnim. Neizrčpno prijateljstvo 1 do slovenskega d o m o b ranstva me navdušuje, da vas vse, slovenske rojake, lepo vabim k udeležbi tega družabnega večera! S tem bomo pokazali, da tudi mi nismo pozabili borca-domobranca. Naj bo to večer, ko bo slovenski domobranec prebil prijetne ure v veselju svojih prijateljev. FI zatonu teh par vrstic, zadoni moj glas: Živi naj svo- bodni slovenski narod! Veteran slovenskega domobranstva B. iz B. SAN FRANCISCO, Kal. — Iz avstrijskega časopisa v Innsbrucku posnemamo tole zanimivo novico: Avstrijski zvezni predsednik je podelil poklicni naslov dvornega svetovalca opatu cistercijanskega samostana v Stamsu pri Innsbrucku. Opat tega samostana je Slovenec, dr. Bernard Slovša. Dekret mu je izročil tirolski glavar na proslavi 9. sept. 1980. Ob tej priliki je glavar o-risal življenjsko pot tega slovenskega prelata: Lojze Slovša je bil rojen 1. 1919 kot naj-mlajši sin številne kmečke družine v Sloveniji. Po gimnaziji v Ljubljani je vstopil v cistercijanski red in nato študiral bogoslovje v Ljubljani, Padovi, Innsbrucku in Salzburgu. Od leta 1949 deluje na gimnaziji v Stamsu. Najprej je bil prefekt. Leta 1960 je postal direktor gimnazije Mein-hardinum in tudi ravnatelj gimnazije Bernardinum. Leta 1967 je pa postal še ravnatelj “Tirolske smučarske gimnazije”. Leta 1970 je postal upravitelj stamske opatije. Isto leto ga je pa samostan izvolil za opata. To je bilo res častno priznanje za odlične zasluge tega redovnika. S podelitvijo poklicnega naslova dvorni svetnik je sedaj tudi avstrijska državna oblast dala priznanje temu odličnemu duhovniku in profesorju za njegovo delovanje na verskem, šolskem, kulturnem in športnem področju. Kot stamski opat je prelat Bernard odgovoren za eno najbolj častitljivih ustanov na Tirolskem in za eno najbolj bleščečih žarišč avstrijske kulture in zgodovine. Rater Bernard se je s krepko roko lotil obnove samostana in cerkve; samostan je izgradil v meditacij aki center, odprl muzej s pomembnimi umetniškimi zakladi in priklical v življenje stamske poletne koncerte. Kot ravnatelj Meinhardi-numa priljubljeni prelat o-mogoča mladini dostop do višje izobrazbe. Kot ravnatelj realne gimnazije za smučarje skrbi za duhovno' dobrobit alpske in nordijske smučarske mladine na tej gimnaziji, ki je popolnoma nove vrste. Prelat Slovša se je zahvalil za imenovanje in rekel, da je vesel, da so na Tirolskem zadovoljni z njim. Obljubil je, da se bo zavzel za skorajšnjo izboljšanje tudi zunanjosti samostana Stams. Tako avstrijski časopis. Mnogo bralcev Ameriške Domovine dr. -Bernarda Slovša pozna. Večina izmed nas se ga spominja kot Lojzeta Slovša iz Dijaškega doma in Slomškovega zavoda v Ljubljani; drugi se ga spominjajo iz Vetrinja. Potem je pa za večino nas za več let “izginil”. No, veseli smo, da zopet slišimo o njem! Vsi občudujemo, kaj je Lojze s svojo voljo dosegel. Ko je bil v nižji gimnaziji, so mu profesorji in predstojniki rekli: Iz tebe ne bo nikoli nič, pojdi domov krave past. Lojze pa je vztrajal, se zagrizel in študiral privatno. S svojo silno voljo je uspel. Maja 1945 si je iz Vetrinja zopet rešil le golo življenje. Tudi potem v Stamsu, ko je že imel doktorat, ni začel kot prefekt, kot pravi tirolski glavar, temveč kot ‘ekonom’, kar pomeni, da je imel opravka tudi s kravami in prašiči! Ampak Lojze je to smatral le zopet za začetek, Za “challenge”, kot pravijo . Amerikanci. Njegova volja in trdo delo sta mu dosegla opatski ornat in druge časti. Vsega tega smo veseli tudi mi. In vemo, da mora pater Bernard ob vseh časteh gotovo imeti posebno razumevanje za tiste mlade ljudi, ki se borijo z naj večjimi težavami tako, kot se je sam nekoč. Lojze Gregorin “čarovnik z Rudnika” na obisku v Clevelandu Č. g. Mirko Žerjav pre- naše riletel CLEVELAND, O. -tekli teden je prišel v mesto k svojim sorodnikom na obisk salezijanski duho' J nik Mirko Žerjav, ki ga 'j Sloveniji poznajo tudi P° ; imenom “Čarovnik z Rudn1 | ka”, kjer je župnik na Ru niku pri Ljubljani. Iz starega kraja je pr: g. Žerjav, da opravi v ne. Ijo, 19. oktobra, pri Sv. Vi l ob pol enajstih dopoldne ^ mašo za g. Ignacija ZupaJlC^, ča in njegovo ženo Marij0' bosta praznovala ta dan sV° jo biserno poroko. Poleg svoje skrbi za versk in duhovne potrebe svojin ranov se č. g. Mirko 2er]a^ ukvarja tudi z rokohitrstv0^ iluzionizmom, telepatijo v z vrsto stvarmi, ki sodij ^ parapsihologijo. Na videz^ ^ enostaven in preprost nl0^.^li 60 letih lahko človeka v “začara” in mu vsili svoj0 v Ijo. CkH Pri švojih sorodnikih i' ^ velandu bo ostal do 23. tobra, nato se bo vrnil d°n v Slovenijo. j Iz naših vrsf Elk River, Minn. - Sp°s J vani g. urednik! Pošiljanl' naročnino za A.D.,. ki m ^ potekla konec tega meseca’^ pa sta za sklad lista. ^>ra g^enj pa hvala za izredno izvr jj| članek, ki ste ga obja'-' ^^ mojega pisma in angl6, g članka tukajšnjega l*s smrti Tita. Danes sem prejela izdal' , kate' Ameriške Domovine, v ri ste objavili članek ° poroki prof. dr. JegU63^^ njegove žene Erike, v ° sem vso družino, ko srn° ^ Spittalu. V tem pianlLl ihaiJ| N" lagam čestitke obema! Časopis je odličen, P1 pa pogostokrat z zamud0, tos se je izgubila le vilka, morda pa po še P ^ mala na moj naslov. Fr J pe pozdrave vsem Prl 1 ^ tudi n a r o č nikom-znan ^ Bom še pisala, ko se bo ° brale kakšne posebne n° Ivanka KraUlC * • Euclid, O. — Dragi g- ^ nik! Priloženo pošiljarn° J za $35 kot naročnino za^ tj leto, ostanek pa kot dar ^ skovni sklad lista. ^jij1 trud in odlično urej6 ^ sprejmite našo iskreno za