divjega petelina, ki se uspešno raztru1ožuje. Pogin pe- telinov je razmeroma velik zaradi številnih žičnih ograj in plen jenja vranov ter lisic. Nevladne organizacije so kupile večjo površino i..n tam ustanovile park. Madžari so predstavili svoj pristop pri gospodar- jenju z gozdom. Ohranjajo drevesa z dupli, odmrla drevesa ter varujejo gnezda večjih vrst. Imajo 34 IBA- jev (pomembna območja za ptice). Od teh sta dva gozdnata. V okviru projekta PHARE so zastavili tudi cilje okoljevarstvene in gozdarske politike. Za po- samezna območja izdelajo poseben naravovarstveni načrt, ki prevladuje nad vsemi tremi načrti v prostoru (prostorski, gozdarski, lovski). V Turčiji uporabljajo za zaščito gozdov predvsem botanične in ornitološke podatke. Tomasz Weselowski iz Poljske je predstavil delo ornitologov in naravovarstvenikov s temo ohranitve in zaščite večjega dela Bialowieškega gozda. Drugi dan smo po predavanjih odšli za dve uri v bližnje borealne gozdove, kjer smo si ogledali ostanke gozdnega požara, ki je bil pred dvema letoma. V bo- rovem gozdu z visoko taJno vlago smo si ogledali gnezdo črne štorklje. V tem zimskem času je bilo zelo malo snega, ravno tako tudi ptic, saj smo videli in slišali le dve vrsti, ki živita tudi v naših gozdovih. Zadnji dan je bil rezerviran za delovno diskusijo. Na kartah smo označi 1 i svoje ocene raznih ogroženosti v gozdovih, ohranjenost gozdov idr. po posameznih državah. Vodje diskusij so predstavili vsa orodja za varstvo gozdov glede na različne ravni (globalna, ev- ropska, nacionalna. lokalna). Razpravljalci smo se strinjali, daje potrebno ločeno obravnavati posamezne pasove v Evropi, in sicer vsaj borealni, zmerni in me- diteranski pas . Po mnogih diskusijah se je ustalila misel, da je potrebno v gozdovih pristopiti k varstvu habitatov ptic na treh ravneh, in sicer na: - ravni sestaja (dupla, odmrlo drevje, stari sestoji, raznomemost ipd.), -krajinski ravni (razporeditev in velikost posameznih ekosistemov ter delež gozda in njegova homogenost), -vrstni ravni (varstvo večjih in občut!jivejših vrst ter njihovih habitatov). Glede na te tri ravni se bo izdelalo kriterije za po- samezne tipe gozdov, ki jih bo lahko ocenjeval vsak gozdar ali ornitolog in s katerim bomo dobili realnejšo sliko gozdov po Evropi v smislu varstva ptic in nji- hovih habitatov. Izdelali smo osnutke kriterijev, ki jih bodo še podrobneje obdelali predstavniki BirdLifa. BirdLife se strinja z WWF in pozivom IUCN za JO- odstotno popolno zaščito gozdov zaradi ohranitve bio- diverzitete. Na ostalih površinah naj bi sonaravno go- spodari li z gozdovi. Slovenska predstavnika sva na delavnici s po- sterjem predstavila organiziranost gozdarstva v Slo- veniji .in stanje v gozdovih ter razdelila predstavitveno brošuro o slovenskih gozdovih in gozdarstvu, neka- terim predavateljem pa tudi zakon o gozdovih in pro- gram razvoja gozdov. Na delavnici se je stalno poudarjalo varstvo ha bi- tatov izven že zavarovanih območij, saj so udeleženci predpostavljali, daje v zavarovanih območjih za ptice že poskrbljeno, ozi.romaje za ta območja več pravnih orodij . Ptice ne poznajo meja zavarovanih območij, zato je pomembno, da smo glede njihovih potreb in zahtev stalno pozorni pri gospodarjenj n z gozdom in ostalim prostorom. World Renewable Energy Congress VI, 3.-7. julij 2000, Brighton, Velika Britanija ~ike POGACNIK*, R_alph E. H. SIMS** Grožnja podnebnih sprememb s katastrofalnimi posledicami za življenje na Zem]ji spodbuja rabo ob- novljivih virov energije. Obnovljivi viri pridobivajo pomen h1di zaradi enakomerne porazdelitve ter s tem širše možnosti rabe, saj se razvite države vse bolj zavedajo svoje odvisnosti od manj razvitih, a s fe- silnimi gorivi bogatih držav. ,. mag. N. P., univ. dipl. tnž. gozd .. GIS, Večna pot 2. 1000 Ljubljana, SLO ** prof. dr. R. E. H. S .. Massey University, P. B. Il 222, Palmerston North, Nova Zelandija GozdV 58 (2000) 5-6 Glavni problemi na področju energetike, s katerimi se bomo morali spopasti v prihodnosti, so: l . večje 2ahteve po energiji tudi v nerazvitih drža- vah (trenutno nima dostopa do elektrike dve milijardi ljudi v nerazvitih državah), 2. emisije toplogrednih plinov, 3. neučinkovita raba energije ( 60 % energije izko- riščamo neučinkovito), 4. omej itev zalog fosilnih goriv (po najslabših napovedih naj bi zaloge zadoščale le še za 50 let). 28 5 v i:n Trenutno porabi 25 % svetovne populacije 80% vse proizvedene energije. Več kot 60 % potrebne pri- marne energije proizvedemo iz fosilnih goriv, skoraj 20% je hidroenergije, delež ostalih obnovljivih virov pa je le nekaj odstotkov. V prihodnosti naj bi se delež obnovljivih virov v primarni energiji povečal na 20 %. Za tako povečanje pa so potrebni ukrepi in politika pospeševanja rabe obnovljivih virov energije na vseh ravneh (lokalne skupnosti, regije, države, svet). Nadomeščanje fosilnih goriv z drugimi virije nujno zaradi prekomernega onesnaževanja ozračja in ome- jenosti zalog. Največje zaloge trdih fosilnih goriv ima- jo nerazvite države. Kaj se bo zgodilo z ozračjem, če bodo začeli izkoriščati te vire, ki so bili do sedaj zaradi tehnoloških ovir nedostopni? Razvoj in uresničitev ideje trajnostnega energet- skega razvoja posameznih držav in sveta kot celote je največji izziv prihodnjega desetletja. Postavlja se vprašanje, kaj morajo razvite države storiti za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije v svoji državi ter koliko in kako so pri tem dolžne pomagati nerazvitim državam in državam v razvoju. Šestega svetovnega kongresa o obnovljivih virih v Brightonu v Veliki Britaniji se je udeležilo več kot 800 predstavnikov iz 94 držav. Program je bil sestavljen iz plenarnih predavanj in iz osmih delovnih skupin (politika obnovljivih virov, veter, fotovoltaične celice, solarna in termalna energija, bio masa, energetsko učin­ kovita arhitektura, hidroenergija). Sama sem spremljala predvsem predavanja o rabi biomase. V petih dneh je bilo v tej skupini predstav- ljenih 26 prispevkov iz 22 držav. V okviru rabe bio- mase je bilo največ govora o kmetijskih ostankih, odw padkih iz industrije, uporabi odpadnih voda, rabi od- plak z živalskih farm in o plantažah hitro rastočih hibridov trav. Zelo malo pozornosti je bilo namenjene lesni biomasi. Gozdovi niso več primaren vir lesa, uporabnega v energetske namene. Les iz gozdov je namenjen predvsem lesnopredelovalni industriji, za energetske namene pa smtiejo plantaže hitro rastočih vrst. Prispevki o rabi lesne biomase so se pojavljali le pri predstavitvi posameznih primerov uvajanja bio- masnih projektov v lokalne skupnosti (Velika Britanija, 266 Nemčija, Nova Zelandija). Poudarjen je bil pomen samooskrbe kmetij z energijo. V prihodnosti naj bi pomemben vir energije na kmetijah predstavljale plan- taže hitro rastočih drevesnih vrst in nekaterih hibridov trav. Možnost rabe ostankov in odpadkov z živalskih farm (kokošje farme, prašičereja itd.) naj bi na eni strani povečevala samooskrbo z energijo, na drugi strani pa naj bi zmanjševala negativne vplive te dejav- nosti na okolje (deponije gnojevke, polivanje gnojevke na kmetijske površine). "Slab ugled" biomase oziroma pomanjkanje infor- macij ter nepoznavanje prednosti rabe so največja ovi- ra pri njenem pospeševanju, zato je težavno tudi upra- vičevanje visokih začetnih investicij. Kot glavno po- manjkljivost takih investicij navajajo tveganje v do- bavi surovine (trajnost in stalnost dobave biomase). Brez pomoči države in ustrezne obdavčitve fosilnih goriv je uresničevanje načrtov povečanja rabe lesne biomase vprašljivo. To je bila najpomembnejša ugo- tovitev predstavnikov razvitih in nerazvitih držav, ter držav v razvoju. Po mojem mnenju so se udeleženci kongresa vse preveč ukvarjali s problematiko nerazvitih in premalo z vprašanjem, kaj morajo razvite države storiti, da bi popravile, kar so z razvojem industrije in visokim standardom življenja povzročile. Na koncu kongresa je ostalo vprašanje: Kaj lahko naredimo za lepšo in boljšo prihodnost vseh ljudi na svetu? Proizvodnje ne moremo zmanjšati, prometa ne moremo omejiti ali ustaviti, kmetijske proizvodnje ne moremo omejiti, saj mora zadovoljevati vse večje po- trebe po hrani ... Kakovosti življenja ne moremo zmanjšati, obratno, povečati jo je treba vsem tistim, ki trenutno ne uživajo vseh dobrin. Obnovljivi viri energije so ena od rešitev, saj so prisotni skoraj povsod, so bolj ali manj enakomerno porazdeljeni po celem svetu, in kar je najpomembneje, ne obremenjujejo okolja tako kot fosilna goriva. Podpora obnovljivim virom je le eden izmed potrebnih korakov h kako- vostnejši prihodnosti. Z učinkovitejšo rabo energije in z racionalnejšim obnašanjem (zmanjševanje potrošnje) lahko k izboljšanju razmer največ prispevamo sami. GozdV 58 (2000) 5-6